C gotovini*
št. 184
Ljubljana, torek io. avgusta 1937
Cena 2 Din
UpravniStvo, ujuDljana, tfjiafljeva allea 6 — Telefon «t 8122, 8128,
8124. 3125, S126, Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen» burgova lil 8 - TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. U — Telefon fit 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL fit 2
Telefon fit 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: LJubljana St 1L842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 8122, 8123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon fit 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. t, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
teden
V nedeljo je bil zaključen VI. Mariborski teden. Ob tem za naše obmejno gospodarsko, kulturno in socialno življenje važnem dogodku se posvežuje spomin na neštete skeptične pomisleke, ki so se porajali ob ustanavljanju ter oblikovanju te ustanove. Toda že kratka doba komaj nekoliko let je zadoščala, da je razpršila pomisleke in da je zgovorno posvedočila globoko utemeljeno življenjskost te obmejne gospodarske revije, katere sloves že prehaja meje naše države, kar kaže iz leta v leto množeče se število inozemskih gostov. Letos so bila vsa ta dejstva znova potrjena. Pomen Mariborskega tedna se osvetljuje v posebni meri ob tem, da imamo v naši državi še precej večjih mest, ki pa se ne morejo ponašati s slično, tako dobro uspevajočo ustanovo.
Razprševanje prvotnih dvomov in malodušnosti je šlo torej uspešno svojo pot ter izkazalo nesporno resnico, da se Mariborski teden ni samo vzdržal kot ustaljena ustanova ter najprimernejša revijska oblika obmejne gospodarske, kulturne in socialne tvornosti, ampak da kaže diagramsko puščica celo smer navzgor, saj izkazujejo vsakoletne bilance Mariborskega tedna neko sistematično, skladno, etapno izgrajevanje ter izpopolnjevanje.
Kakor je namreč ustanova Mariborskega tedna fundirana v živi potrebi naše severne meje in njenega prebivalstva, tako predstavlja ta metoda preudarnega, sukcesivnega izgrajevanja mnogo varnejšo pot do uspeha kakor pa morebitni skokoviti, nagli zamahi, ki jim nujno sledi pešanje. upadanje, pojemanje. Rast Mariborskega tedna sloni na elementih žive potrebe in pravilne delovne metode. Zato se nam za njegov obstoj in razvoj ni treba niti naimanj bati.
Tudi letošnji Mariborski teden je izkazal svojo dopolnitev. Kakor je v zadnjih dveh letih izstopal iz prvotnega okvira Mariborskega tedna predvsem poudarek tekstilstva, te najpomembnejše industrijske produktivne panoge, ki prinaša Mariboru sloves »jugoslovenskega Manchestra«, tako se je ob letošnjih prireditvah razodel med drugim napredek v trojni smeri.
Najprej se je zrcalil v večjem upoštevanju našega obmejnega kmetovalstva ter njegovih interesov. V program letošnjega Mariborskega tedna je bila namreč poleg že tradicionalne vinske razstave, združene s poskušnjo vin, uvrščena tudi fitopatološka razstava, ki je imela namen, pokazati glavne ter najnevarnejše škodljivce našega kmet-skega gospodarstva.
Kulturni pomen je bil podčrtan s programom gledaliških predstav na prostem, s koncerti, razstavo zgodovinskih predmetov in razstavo naše »črne umetnosti«, ki se prizadevno pridružuje silovitemu razmahu te panoge v večjih centrih kulturnega izživljanja.
Tretje torišče, ki je zadobilo ob letošnjem Mariborskem tednu svoj poseben poudarek, se prepleta z interesi zdravstvene politike. V vsej tej množici razstav, od splošno industrijske in tekstilne, obrtne in trgovinske, vrtnarske in tujskoprometne pa do filopato-Ioške, športne, razstlinske itd. se je pojavila letos prvič tudi velika higijen-ska razstava, ki je prikazala obiskovalcem v voščenih preparatih vse grozote kužnih bolezni in obrambnih sredstev. Tako sta poleg zdravstveno higijenske strani stopila v ospredje tudi naše obmejno kmetovalstvo, ki ima po pre-vladajočem sadjarstvu ter vrtnarstvu svoje specialne poteze, in naša obmejna kulturna sredina, ki pa je bila žal, radi odgoditve kulturnega tedna na jesen, v enotni emanaciji svoje tvornosti nekoliko cepljena in okrnjena. S tem je bilo tej veličastni reviji naše industrijske produktivnosti, trgovinske raz-glednosti. obrtniško rokodelskega mojstrstva in drugih veščin ter spretnosti vtisnjeno posebno obeležje slikovite enotnosti ter enovite pestrosti, ki je dala prireditvam Mariborskega tedna posebno veljavo, vrednost in čar.
Povojni obmejni Maribor je sprožil že marsikatero pobudno misel. Bilo je precej zasnov in načrtov. Marsikaj je že splavalo po vodi, marsikaj je bilo vrženo čez krov. Mariborski teden pa se je na čudovit, nepričakovan način vkoreninil in včlenil v naš obmejni organizem. Postal je neke vrste barometer vsega koristnega obmejnega dela, prizadevanja ter izživljanja. Krepko, plodonosno se je učvrstil ter uveljavil, kakor nekašna pozitivna kompenzacija za vse ono, kar je Maribor v teku let izgubil od kontrole dohodkov pa do velikega županstva, kljubujoč v stiski dobe, v kateri se je Mariborski teden porajal, vsem številnim nergačem, malo-dušnežem, kritikastrom, ki so se bev-skajoč ter obregujoč zaganjali v ustanovo Mariborskega tedna.
Danes ni več bevskanja in nerganja. Umolknilo je v šumnosti priznanj, saj je Mariborski teden združil v svoji ustvarjajoči sredini vse produktivne sile in tvorne komponente našega obmejnega življenja in izdatno, svežilno pri-"ti vo»n t«m «teiavoljnim sredinam še
KITAJCI ZAHTEVAJO POPOLNI
OBRAČUN Z JAPONSKO
Na obeh straneh so v teku velike vojaške priprave, ker računajo,
da je vojna neizbežna
Šanghaj, 9. avgusta, o. Vojna med Kitajsko in Japonsko je postala že neizbežna kljub vsej akciji, ki jo vodi japonski poslanik v Nankingu Kavagoje. Japonci se z vso naglico, a tajno pripravljajo na nove vojaške operacije. Velike vojaške priprave na Kitajskem pa se vršijo povsem javno. Sicer se zatrjuje, da bo poslanik Kavagoje še ta teden potoval iz Šanghaja v Nanking, vendar vse kaže, da je Cangkajšek že popolnoma izgubil svoj vpliv na merodajne kroge na Kitajskem, ki za vsako ceno zahtevajo končni obračun z Japonsko, ki se mora v smislu kitajskih zahtev spet umakniti nele iz obeh kitajskih pokrajin tostran Kitajskega zidu, temveč tudi iz Mandžurije.
šest kitajskih divizij, ki so dobro oborožene tudi s topovi in tanki, prodira sedaj vzdolž proge Kukar-Tiencin proti severu. Njih prednji motorozirani oddelki so prodrli že do Mahanga, ki je oddaljen 70 km od Tiencina.
Sugijama pesimist
Tokio, 9. avgusta. AA. Vojni minister Sugijama je izjavil po današnjem izrednem zasedanju, da se je sedanji položaj nevarno zasukal. Ker je .Kitajska s prodiranjem svojih čet kršila prevzete obveznosti, je postavljeno japonsko potrpljenje na preizkušnjo. Če bo to stanje trajalo dalje, bo morala Japonska seči po orožju. Vojni minister je pristavil, da je doba diplomatskih pogajanj končana in da je mogoč preobrat samo, če si Kitajska v zadnjem trenutku premisli.
Mir pred viharjem • • •
Šanghaj, 9. avgusta, g. Poveljniki nekaterih japonskih vojnih ladij, ki so zasidrane v Tiencinu, so zaproßili kitajske oblasti, da smejo izkrcati več oddelkov svojih mornariških vojakov. Kitajske oblasti so izročile japonsko prošnio kitajski centralni vladi v Nankingu. V diplomatskih krogih smatrajo sedanji mir za mir pred viharjem. Pričakujejo, da bodo Japonei v severni Kitajski, katerih število je v zadnjih dneh naraslo na preko 40.000 mož, še v teku tega tedna izvedli večje akcije, da prehitijo Kitajce.
45.000 japonskih vojakov
London, 9. avgusta. Reuter. Po neki zakasneli vegti iz Pekinga se potrjuje, da je tja prišlo 3.000 japonskih vojakov pod poveljstvom brigadnega generala Kavabe. To so tri poljske pehote, en polk topništva, en konjeniški polk in en motorizirani oddelek. Japonske čete tabore severnovzhod-no in južnozahodno od mesta. General Kavabe je zagrozil z najstrožjimi kaznimi kršilcem miru.
čangču, novi načeln:k kitajske uprave v Spingu je odstopil.
Japonske čete na severnem Kitajskem cenijo danes na 45.000 mož.
Kitajci se bližajo čaharju
Šanghaj, 9. avgusta, br. Kakor poročajo iz severne Kitajske se veliki oddelki kitajske vojske bližajo Caharu in nameravajo že v bližnjih dneh prodreti v Jehol v Mandžuriji.
Konec kitajskega Pekinga
Peking, 9. avgusta g. Zadnji ostanki kitajskih oblasti so včeraj izginili iz Pekinga, Sto let staro kitajsko cesarsko mesto jé torej sedaj popolnoma pod japonskim nadzorstvom. Včeraj je 4000 mož broječi japonski oddelek vkorakal v Peking ter zasedel vojašnice mesta. Prispelo je tudi 500 težkih tankov, več baterij težkega topništva in oddelek motorizirane armade. Japonske kavalerijske patrole so preiskale vse odprte trgovine, da zaščitijo prihajajoče japonske čete pred napadi. Nemški poslanik v Nankingu demantira vest, da so nemški vojažki svetovalci kitajske centralne vlade v Nankingu bili odpoklicani. Nemški vojaški svetovalci so v stalni zvezi s Kitajsko centralno vlado ter pripravljajo vojaške načrte za primer kitajsko japonske vojne.
Japonsko rovarjenje v Pekingu
Šanghaj, 9. avgusta. Havas. KeT je general Čangču podal ostavko in zapustil Peking ln ker vrši direktorij petih članov dvojno fukcijo uprave političnega sveta in občine mesta Pekinga, je politični položaj zelo negotov. Po informacijah s kitajske strani so Japonska oblastva konferirala s kitajskimi elementi ki mrze kuomintang, da bi sestavila novo vlado za Hopej in Čahar, ki bi se borila proti komunizmu.
Nova oblastva v Pekingu gledajo predvsem na to, da ubijajo pri tamkajšnjem rebivalstvu ves ugled nankinške vlade, nogo kitajskih listov je prenehalo :zha-
S
jatL Izdani »o varnostni ukrepi proti vsem tistim, ki simpatizirajo z Nankingom. Japonske čete dobivajo še zmerom pomoč. V pokrajini Hopej štejejo japonske čete 50.(300 mož. Kitajska pošta noče sprejemati brzojavk, češ da so aparati pokvarjeni. 8. avgusta sta §la dva vlaka iz Pekinga v Tiencin.
Tokio, 9 avgusta. Reuter. Davi so ss Japonski državljani po prebiti noči v Japonskem poslaništvu v Pekingu vrnili v svoja stanovanja. To so lahko storili zato, ker so davi prispele v mesto Japonske čete. Poveljnik japonskih čet je izjavil, da je prišel samo ohranjevat red in mir. Po njegovem mnenju so praivi sovražniki le na strani kitajskih čet Do kitajskega naroda pa ne čutijo japonske čete nobene sovražnosti.
Po poročilu iz Nankinga so mehanizirani oddelki osrednje kitajske vlade n» poti v Tiencin.
Okrnjena svoboda ameriških državljanov
Washington, 9. avgusta. DNB. Senator Plttman, predsednik odbora za zunanje zadeve, je predlagal, naj se prepovedo vse manifestacije in demonstracije pred tujimi poslaništvi v Washingtonu. Med debato je rekel, da je položaj ameriških državljanov na severnem Kitajskem zelo obupen. Ameriške oblasti se že več kot en mesec trudijo pri kitajskih in japonskih oblasteh, da bi se dovolilo svobodno gibanje ameriških državljanov v pokrajinah, kjer se vrše borbe, ali pa da se jim dovoli, da se lahko vsaj odselijo. Vsi ti poskusi pa niso rodili nobenih uspehov
Kungova pogajanja v Parizu
Pariz, 9. avgusta. Havas. Danes popoldne je kitajski finančni minister dr. Kung podpisal finančno pogodbo s skupino francoskih bank. Pogodba govori o posebnem kreditu za pomnožitev rezervnega sklada tujih deviz na Kitajskem. Kung se drevi odpelje iz Pariza. Na povratku na Kitajsko se bo ustavil še v Berlinu, Pragi in Rimu.
Dino Grandi v Rimu
Mussoliniju in Ciami je poročal o svojih londonskih
razgovorih
Rim, 9. avgusta, o. V Rim je davi prispel italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi. Njegov prihod je baje v zvezi e pripravami za neposredna pogajanja med italijansko in angleško vlado, lei se imajo dovršiti v prihodnjih šestih tednih. Pogajanja se bodo, kakor znano, vršila v Rimu, in se bodo po dosedanjih dispozicijah pričela koncem meseca septembra, ko ee angleški poslanik sir Eric Drummond vrne v Rim.
Dobro informirani krogi zatrjujejo, da bo Grandi že te dini podrobno informiral Mussolini ja in Ciana nele o svojih razgovorih, ki jih je imel v Londonu s Chamber-lainom. Edenom in Vansittartom gled© zfoii-žanja med Italijo in Anglijo, nego toii o pogajanjih v okviru londonskega nevtral-noetnega odbora in tozadevnih razgovorih, ki jih je imei s predsednikoma tega odbora lordom Plymouthom,
Drummond pa
v Londonu...
London, 9. avgusta, br. Angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond je danes prispel v London. Tu bo ostal nekaj dni. V Foreign Officeu se bo sestal z višjjmi uradniki ministrstva in tudi z državnim podtajnikom Vansittartom, kateremu bo po-
dal podrobno poročilo o svojih poslednjih razgovorih z italijanskim zunanjim ministrom v zvezi s pripravlja joöimi se pogajanji za ureditev vseh vprašanj, ki 6e tičejo neposredno italijansko-angleških odno-šajev. Nato bo bržkone odpotoval na Škotsko, kjer bo prebil svoj dopust. Zatrjuje pa se, da se bo tam sestal z ministrskim predsednikom Chamberlainom in ee z njim podrobno posvetoval o nadaljni akciji za zbližanje z Italijo.
Francoski pogoji sporazuma z Italijo
Pariz, 9. avgusta, o. »Echo de Paris« je objavil senzacionalen Pertinaxov članek v katerem se znani politični reporter bavi z zbližanjem med Parizom ln Rimom. Ob zaključku pravi, da bi bilo mogoče sporazum med Italijo in Francijo doseči le po izpolnitvi naslednjih pogojev: 1. Italija mora evakuirati Balearsko otočje, 2. Zagotoviti mora popolno svobodo Franciji in Angliji na Sredozemskem morju, 3. Pristati mora na obnovitev pogodb o Tunisu ln odnošajih s Francijo v Sahari, ki sta ju sklenila pred leti Mussolini in Lavai ln ki ju je Italija s svojo propagando med Arabci praktično razveljavila. 4. Končno mora Italija pokazati večje razumevanje za francoske materialne interese v AbesinljL
Schmidt pri Neurathu
Razgovarjala sta se o perečih mednarodnih vprašanjih „v zelo prijateljski atmosferi"
Dunaj, 9. avgusta, o. Danes je bilo izdano službeno poročilo da je državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt v Brandlu na Predarlskem obiskal nemškega zunanjega ministra Neuratha, ki je prišel pred dnevi tja na obisk. Razgovomu je prisostvoval tudi državni podtajnik v nemišlkem ministrstvu za zunanje zadeve in bivši nemški poslanik v Budimpešti Mackensen. Kakor se zaArjuje, sta Schmidt in Neurath govorila o splošnih medarodmih političnih zadevah. Razgovor je potekel v zelo prijateljski atr mosferi.
Kar se tiče abesinskega vprašanja, naglašajo tukajšnji politični krogi, da to vprašanje prav za prav niti ne spada v okvir italijansko-angleških pogajanj. Priznanje italijanske aneksije abesinskih dežel mora biti izrečeno v Ženevi. V zvezi s tem poudarjajo, da angleška diploma-
nove pogonske sile, predvsem dotlej neznanega optimizma ter ambicije, ki ne more nikdar škodovati, temveč samo koristiti, ker sili k vedno novim pobudam ter zaletom.
V takšnih prispektivah se je letos v obmejnem Mariboru otvoril in zaključil VI. Mariborski teden, ki daje najlepše spričevalo vsem, ki so na čelu te zdrave akcije, pa tudi vsem, ki so se s prostovoljno delovno neugnanostjo uvrstili v cvetočo sredino sotvorcev ter sooblikovalcev te posrečene ustanove. Goste sence, ki so se pred šestimi, petimi leti strašile tod okoli, so se umaknile in razlezle. Pregnalo jih je plam-teče solnce neusahljivega optimizma, gorečega rodoljublja in delovne skupnosti.
cija že pripravlja teren za to, da bi svet DN na svojem jesenskem zasedanju na kak način rešil to vprašanje.
Italijanski listi beležijo v zvezi s tem informacije, ki jih je objavil »Sunday Express«, po katerih naj bi se v Ženevi mandati abesinskih delegatov ne ratificirali, in sicer z motivacijo, da abesinska vlada dejansko ne obstoja več, ker nima kontrole nad še tako malim delom abesinskega področja.
Kakor znano se je ta formula skušala uporabiti že na spomladanskem zasedanju, vendar se je takrat priznanje italijanske aneksije Abesinije, kakor znano, iz drugih razlogov opustilo. Čim bi se abe-sinski delegati izločili iz Ženeve, bi se prepustilo vladam posameznih držav, ki so članice DN, da vsaka zase uredi z Italijo to vprašanje. Po zatrjevanju italijanskih političnih krogov je ureditev abesinskega vprašanja slej ko prej pogoj, ki ga sta vi j a Italija za svoje nadaljnje sodelovanje v Ženevi.
»Präger Tagblatt« je včeraj objavil vest, da se je šef avstrijskega generalnega štaba podmaršaJ Janše včeraj sestal z nemškim vojnim ministrom maršalom Blomber-gcm, kj preživlja svoj dopust v kopališču Gaste in. List je bil zaTadi te svoje informacije zaplenjen, ker tu trde, da njegove informacije niso resnične.
Novo ime občine Zidani most
Beograd, 9. avgusta, p. »Službene Novi-ne« so danes objavile ukaz, s katerim se na predlog notranjega ministra občina Zidani most v laškem srezu preimanuje v občino Loko pri Zidanem mostu.
Italija se hoče čim bolj uveljaviti na morju
Splovitev dveh novih vojnih ladij — Skupni manevri vojske in vojne mornarice
Genova, 9. avgusta, br. Koncema avgusta bodo v Genovi spiovili v morje drugo veliko oklopnico »littorio«, ki obsega 35.000 ton in je dolga 230 m. Na njej bodo namestili 9 topov kalibra 381 mm-Graditi so jo pričeli pred 19 meseci. Oklopnica je posestnima vojne ladje »Vittorio Venettoc. Svečane splovštive se bo udeležil tudi Mussolini.
Italijanska vojna mornarica dobi ■ to ladjo svojo šesto veliko oklopnico. Poleg tega razpolaga z 19 križarkaanl po 10.000 ton, z 12 križankami po 5 do 8.000 ton, z večjim številom rušilcev, torpednih ladij, podmornic in drugih manjših in pomožnih vojnih ladij.
V ladjedelnici v Livornu so včeraj apio-vili v morje torpedni rušilec »Camicia nera«. Splovitvi je prisostvoval generalni tajnik fašistične stranke minister Starace.
Veliki manevri v Siciliji
Rita, 9. avgusta, br- Na Siciliji se juitrt prično velike vojne vaje, prt katerih bosta sodelovali dve armi jI. Poleg tega » za manevre angažirali tudi več ediinie vojne mornarice in večje število eSkadrU vojnih hidroplanov in drugih letal. Nadalje se bodo manevrov udeležili tudi veliki oddelki fažistične milice ln fašističnih mladinskih organizacij. Pri manevrih bo šlo za to, da se teoretično preizkusijo vse možnosti za uspešno obrambo dežele pred vdorom tujih sil z morske strani.
Manevrom bo prisostvoval tudi ministrski predsednik Mussolini, ki Je že davi odpotoval iz Rima proti Siciliji Popoldne je prispel v Gaeto, kjer ga je množica fašistov navdušeno sprejela Vojne ladje v gaetski luki so njemu v čast oddale več pozdravnih strelov. Iz Gaete se je z jahto »Ajuroro« odpeljal proti jugu. »Auroro« spremljajo ena križarka in 6 torpedovk
Miaja premeščen
na teruelsko bojišče
Republikanski general Lister, ki je začel ofenzivo na
svojo pest, pa odstavljen
Pariz, 9. avgusta, o. O poslednjih dogodkih V Madridu poroča »Journal«, da je general Lister, ki je poveljeval vojaškim oddelkom na centralnem odseku madridske fronte, pred dnevi na svojo roko pričel z ofenzivo, meneč, da bo tako razbremenil republikance pri Santandru. Mednarodne brigade, ki so bile pod njegovim vodstvom, so spočetka dosegle nekaj uspehov. Kmalu pa so nacionalisti s protiofen-zivo spet zavzeli izgubljene postojanke. V
teh borbah je vojska pod poveljstvom generala Listerja izgubila okrog 20.000 mož.
Ko je valencijska vlada zahtevala pojasnila zaradi tega početja, je general Miaja priznal, da o tej ofenzivi ni Imel niti pojma. Zato je bil general Miaja takoj premeščen iz Madrida na bojišče pri Teruelu, general Lister pa je bil sploh odstavljen. Poveljstvo vojske v Madridu je prevzel nekdanji natakar polkovnik Or-tega.
Pred rékonstrukcijo bolgarske vlade
Sofija, 9. avgusta, t. V poslednjih dneh se .po Sofiji spet govori o bližnji rekonstrukciji vlade dr. Kjuseivanova. Kralj bi nato proglasil novo ustavo, s katero naj bi se obnovil parlamentarni režim v Bolgariji, Takoj nato naj bi se proglasil nov volilna zakon in razpisale nove volitve.
2rtve planin
Inomost, 9. avgusta. AA. V bližnjih planinah se je ponesrečilo pet nemških dijakov. Štirje eo bili takoj mrtvi.
Preganjanje trockistov v Sovjetski uniji
Moskva, 9. avgusta, br. Preiskava proti trockistom in drugim protirežimskim elementom so se zadnje dni razširile tudi že na Uzbekistan. V Taškentu ja bilo aretiranih več višjih uradnikov, med njimi predsednik mestnega upravnega odbora in vodja finančne uprave. Državno tožilstvo jih je osumilo rovarjenja proti režimu. Vsi so bili postavljeni pred vojaSko sodišče srednjs-azijekega vojaškega okroija.
Velika ruska naročila v Ameriki
Washington, 9. avgusta, br. Politični krogi v Zedinjenih državah se zelo vznemirjajo spričo najnovejših ruskih naročil v ameriških ladjedelnicah. Kakor znano ie ruska vlada sklenila z ameriškim trustom za jeklo pogodbo, po kateri se bodo v ameriških ladjedelnicah, ki so pod njegovo kontrolo, nemudoma pričele graditi tri 30.000-tonske oklopne vojne ladje za rusko vojno mornarico. Ladje bodo oborožene tudi s topovi kalibra 40.5 mm. Na vsako ladjo bodo postavili po 9 takih in še večje število drugih manjših topov.
Kakor znano, se je že spomladi mudila v Ameriki posebna delegacija ruskega komi-sarijata za vojno mornarico. Ze takrat je skušala z ameriškimi ladjedelnicami skleniti tako pogodbo. Oblasti pa so jo preprečile na osnovi določil zakona o nevtralnosti. Kakor poročajo >New York Times«, pa se j 3 sedaj v New "Yorku ustanovila posebna družba pod vodstvom ameriškega državljana Samuela Capa, ki je naročila omenjene tri ladje pri ameriških ladjedelnicah. Cap je svak predsednika sveta ruskih ljudskih komisarjev. Molotova.
Nemčija in
i ....... :ti <9
Borbs strame in industrije fronte b| se dala «pora« zumno rešiti, ako bi odpadli vsi politični pomisleki
Berlin, 9. avgusta. b. V tukajšnjih političnih krogih je v zadnjem času spet poraslo zanimanje za srednjeevropska vprašanja, kar se že na zunaj kaže v , člankih nekaterih napol uradnih listov. Tako je pred dnevi zbudil pozornost članek v »Frankfurter Zeitung«, ki navadno izraža mnenje nemškega zunanjega ministrstva. Zanimiva pa so tudi izvajanja, ki. jih o tem. vprašanju objavlja »Europaische Korrespondenz« v svoji zadnji številki.
članek govori najprej o vzrokih zapletenosti podunavskega vprašanja, nato pa prehaja na gospodarsko plat problema in ugotavlja med drugim: V gospodarski borbi, ki se razvija v srednji Evropi, prihajata povsem jasno do izraza dve fronti: agrarna in industrijska. Prav obstoj te industrijske fronte je razlog in vsebina vsega vprašanja podunavskega bazena in podunavskega sodelovanja.
Toda od gospodarstva do politike je, kakor znano, samo en korak. Podunavsko vprašanje kot politično vprašanje označujeta dva elementa: Na eni strani imamo tu politični dogovor med Avstrijo in Italijo, katerega osnova ni čisto gospodarska. Na drugi strani pa je češkoslovaška, ki se naslanja na Malo an tan to in ki vodi svojo borbo z djema ciljema, političnim in go-
spodarskim; politično zaradi svoje varnosti in za ohranitev statusa quo, kar pomeni dejansko tudi proti-priključitvi Avstrije
k Nemčiji; gospodarsko pa zato, da za-: ustavi čimdalje večje naraščanje nemškega gospodarskega vpliva v srednji in jugovzhodni Evropi. V zasledovanju teh dveh svojih ciljev je češkoslovaška sprožila idejo o sodelovanju vseh podunavpkih držav tako na političnem ' kakor gospodarskem področju.	. „ _ .
Bolj indiferenten partner v tej borbi so agrarne države Podunavja, Id sodelovanja načelno ne odklanjajo, vendar žele, da se izvede popolnoma, tako da bi bili na eni ' strani vsi agrarni, na drugi pa vsi industrijski interesenti. Med te je treba šteti predvsem češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo, ki bi se morale sporazumeti o pravični in enaki razdelitvi svojih izvoznih dobrin. Hodža je že izjavil, da Nemčije ni mogoče izločiti od gospodarskega sodelovanja v Podunavju. čim je padla ta beseda, je borba izgubila svojo prvotno ostrino in sedaj že iščejo pota, kako naj bi se podunavsko vprašanje rešilo na čisto nov način. Važno pri tem je samo to, da se vprašanje rešuje le na gospodarski osnovi in brez kakršnekoli politične primesi.
Steed brani ČSR
Znani angleški publicist Wickham Steed f e imel v Cam-bridgeu niz predavanj, v katerih je branil bratsko
republiko
London, 9. avgusta, b. Na letni liberalni šoli v Cambridgeu je znani angleški publicist imel niz predavanj o češkoslovaškem problemu v Evropi. Steed je zlasti podčrtal nemir, ki se polašča vseh resničnih miroljubov, zaradi znanih načrtov nemških nacistov proti češkoslovaški, obenem pa prikazal v pravi luči napore vseh češkoslovaških državnikov, ki si na vso moč prizadevajo, da bi v državi uvedli zares demokratične institucije. Mnenja je, da bi morala angleška vlada jasno izjaviti, da ne sme noben napadalec, ki bi napadel kako državo, ki je na enak način urejena in orientirana kakor Anglija, računati s tem, da bo Anglija ostala mirna. Angleško oboroževanje je že toliko napredovalo, da to angleška vlada lahko in z velikim efektom izjavi.
Steed ava predavanja na šoli, ki je pod vodstvom Ramsaya Muira, so zbudila veliko zanimanje. Posebno zanimiv je bil oni del njegovih obširnih izvajanj, v katerem je postavil vprašanje, kaj prav za prav češkoslovaška .pomeni za Anglijo. Ali zares lahko ostanejo Angleži povsem mirni,
ako bi v tej državi ugasnila luč svobode, ki sveti tam po zaslugi najboljših češkoslovaških sinov? Steed je trdno prepričan, da se to ne more nikdar zgoditi. Ta svoj zaključek je utemeljil ne le z ideološkimi razlogi, temveč predvsem z angleškimi nacionalnimi interesi.
Steed je nadalje dokazoval, da niso nemške kolonialne zahteve v bistvu nič drugega kakor barantanje, s katerim naj bi si Nemci odkupili svobodne roke v srednji Evropi. Zamisliti pa se je treba v položaj Anglije, ako bi bila češkoslovaška poražena. Nemčija bi si v tem primeru pridobila na evropskem jugovzhodu surovine, ki so ji danes tako potrebne. Angleži morajo biti načelni. Ako bodo svojim načelom dodali še svoje interese, ki so izven dvoma, bodo njih načela absolutna. Zato je čas, da London možato pove, kar misli in kar je v danem primeru njegov interes. Naše oboroževanje bo brez pomena, ako narod ne bo vedel, zakaj se oborožujemo, je Steed zaključil svoja zanimiva izvajanja, ki so predmet splošne pozornosti v angleški javnosti.
Ostra kritika dr. Mačkovega dela
* ..... i) ••■lj. -'■:'*<> t- f* .
Poročali smo že o napadih, ki jih objavlja znani zagrebški ekstremni hrvatski nacionalist Joe Matošič v svojem tedniku »Danici« proti voditelju hrvatskega narodnega pokreta dr. Mačku. V zagrebških krogih te napade živahno komentirajo, ker vidijo v njih znak, da se stvari v hrvatskem narodnem - pokretu ne razvijajo tako, kakor bi se morale. Najboljši dokaz temu so napadi Joe Matošiča, ki bi se kar na slepo srečo gotovo ne upal tako odločno napadati predsednika bivše HSS, če ne bi računal s tem, da bo naletel med Zagrebčani na ugoden odmev.
V nedeljski številki svoje »Danice« je objavil Joe Matošič nov članek v proslavo obletnice smrti pokojnega Stjepana Radiča, v katerem poskuša napraviti bilanco uspehov in neuspehov hrvatske politike od tragičnega 8. avgusta 1928 pa do dane«. V članku prihaja do zelo zanimivih zaključkov. Uvodoma razpravlja o državniških kvalitetah in pribija, da veliki ljudje in državniki ne morejo biti molčečne-ži. Vsi veliki državniki so navadno tudi veliki govorniki in publicisti, ki imajo vedno svojim narodom kaj povedati. Med take državnike je spadal tudi pokojni Stjepan Radič. »Kako pa je z njegovim naslednikom dr. Mačkom, ki ni bil niti izvoljen, niti z oporoko določen za Radičevega naslednika ? Dočim je bil pokojni Radič v vsakem oziru voditelj naroda, je gospod dr. Maček molčeč človek, nepremičen v svojem mišljenju, brez idej in domišljije, slab govornik in še slabši pisatelj in slab politik. Ako objektivno premotrimo hrvatsko politično zgodovino zadnjih 50 let do današnjih dni, potem moramo že priznati, da še ni nikoli stal na čelu kake hrvatske stranke človek tako malih sposobnosti, brez iniciative in energije, kakor je ravno dr. Maček. Saj ga ni mogoče niti primerjati z ostalimi hrvatskimi politiki, ki stoje napram njemu nekje na Olimpu, dočim se on ubada nekje pri tleh. Kritično motreč njegovo devetletno delo od smrti pokojnega Stjepana Radiča, ne moremo reči drugega, da je zelo slab politik, ki molči, ker ne ve ničesar povedati, kako bi se mogla postavljena vprašanja urediti.«
2eleč podpreti to svojo smelo trditev, navaja Joe Matošič neki razgovor z dr. Mačkom, ki mu je prostodušno priznal, s>jaz sem nesposoben voditi sam svoje domače gospodarstvo, kakor tudi svojo odvetniško pisarno in zato se bojim, da bi s stvarjo, ki mi jo predlagate, uspel. Poskušajte najti sposobne ljudi, ker je stvar, ki mi jo predlagate, sicer dobra.« Nato nadaljuje, »da je dr. Maček sprejel neizmerno bogato politično dediščino pokojnih bratov Radičev, boji pa se, da bo dr. Maček to dediščino uničil in zapravil ter potisnil hrvatski narod za 50 let nazaj. Ljudi, ki ne znajo upravljati izročene jim dediščine, je treba postaviti pod prisilno skrbstvo. Politična dediščina pokojnega Stjepana Radiča propada. Hrvatski narod se nahaja v slepi ulici, iz katere ni izhoda. Hrvati potrebujemo voditelja, ki nas bo vodil k zmagi, ne p.a mol-«ečneža, ki molči, ker ne ve, kam bi šel in kako bi se obrnil.«
Pisec misli, da bi se moral skoraj sestati kongres bivše HSS in s tajnimi volitvami izvoliti novega predsednika in voditelja za omejeno število let. Kako» bi izpadle volitve, ni gotovo. »Sigurno pa je, da je dr. Maček s svojim dosedanjim delom že dokazal, kako ni dorastel zgodovinskemu času in položaju, da bi uredil hrvatsko vpra-Sanje.«	„. . ,.
t*:«,
Matošič se v svoji borbi proti dr. Mačku zaveda, da zanj ni več poti nazaj in da ne bo našel milosti. Zato ugotavlja v članku med drugim tudi z debelimi črkami, »da je pokojni Stjepan Radič odstranil iz vodstva hrvatskega pokreta nedavno pred katastrofo v narodni skupščini dr. Mačka zaradi neke zelo neprijetne afere. Stvar še ni pozabljena in starejši člani stranke molče iz strankarske discipline in ljubezni do hrvatske stvari. Dr. Maček je značilen primer podeželskega odvetnika, ki iz-guhlja pravde, pri katerih je treba solidnega znanja in sposobnosti ter jih dobiva samo, če nasprotnik sam priznava svoje krivice in išče sporazumne rešitve. Vsa politika dr. Mačka se izživlja v tem, da brska po sporazumu, kakor slepa kura po smetišču ... Značajni ljudje sami demisio-nlrajo, če vidijo, da niso dorastli svojim nalogam. Dr. Maček pa ima še eno veliko napako, ki ga degradira v vrste navadnih politikantov. Mož ne zna izbirati svojih sodelavcev. Okoli njega se zbira štab neinteligentnih in nepismenih ljudi, ki bi jih drugi voditelj ne postavil v svoji politični pisarni niti za vratarje. Ti ljudje bodo. danes ali jutri odločevali o usodi hrvatskega naroda. Dr. Maček je človek, ki se ves podvrže vplivu laska čev in priliznjencev.«
Končno oèita Matošič dr. Mačku še to, da je izgubil še tisto malo energije, kar jo je imel. To pripisuje njegovemu zasebnemu življenju.
Aretacija vodje madžarskih fašistov
Budimpešta, 9. avgusta, b. Tukajšnja policija ie aretirala te dni bivšega^ majorja generalnega štaba Ferenca Szälasija, ustanovitelja madžarske fašsfične stranke, ki si je nadela demagoško i'^e »stranka narodne volje«. Vzrok aretacije je Szalasijevo rcvarenje med narodom proti državni opasti. Iz istega vzroka je bil pred kratkim obsojen na štiri mesece ječe, kazni pa ni odsedel. Sedaj je dal tiskati brošuro pod naslovom »Četrta okrožnica«, v katerih pogumno ponavlja trditve, zaradi katerih je bil obsojen.. Med »dirugim zanika, da bj bil oborožil 10.000 mož z namenom da izvede državni prevrat in se sam polasti oblasti. Ako bi to bilo res, pravi Szälasi, potem bi bila oblast, že davno v «mojih rokah. Szalasi trdi nadalje, da madžarskega fašizma oblasti ne borio več mogle zatreii, dasi so razpustile »stranko narodne volje«. Njegov pokret je samo praktično izvajanje načel »hungarizma«, ki proglaša zvestobo državnemu upravitelju za glavno dolžnost. Glavne Szalasijeve zahteve v pogledu državne ureditve pa so; 1. Narodno suvereno ipravo kot glavna osnova notranjepolitičnega reda in najpomembnejši državotvorni činiitelj. 2. Državni poglavar 7, ustavnim sodiščem kot glavni predstavnik zunanje moči države ter kot edina odgovorna in nadzorna oblast. 3. Državni poglavar z državnim štabnim zborom kot glavni voditelj mednarodne politiik© e pravico izvajanja izredne pravomočnosti. 4. Stanovsko in korporacijsko predstavništvo -kot uradna oblast za sankcije, eksekucijo in gospodarska vprašanja.
Iz državne službe
Beograd, 9. avgusta, p. Za računovodjo v 10. položajni skupini je bil imenovan pri podružnici Poštne hranilnice i Ljubljani zvaničnik Josip Lazar,
Beležke

Slovenska zavest
V nedeljo je bil dan slovenskih fantov, ki so se zbirali na rasnih taborh. Zgeni-le so se temeljne plasti v globinah in spregovorile svojo besedo. Prežete z idejo notranje nujne samorasti, iščejo svojo lasfeno podobo in postavljajo tej podobi pravo mesto in obliko v jugoslovanskem in kulturnem in političnem svetu. Govorimo namreč z jezikom nedeljskega »Slovenčevega« u-vodnika, ki je pozabil pristaviti, kako izgleda to iskanje «svoje lastne podobe« t zavijanjem in razvijanjem plemenskih zastav, ki postaja že smešno in vredno žgoče satire novega Cankarja. Gos-podje. ki so bili v nedeljo na taborih v Radovljici in Konjicah, nas že razumejo, kaj mislimo s tem »razvijanjem in zavijanjem«, ki ni prav nič fantovsko. Kajti prva lastnost pravih slovenskih fantov je korajža, iskreno povedati in pokazat? svoje prepričanje, ne ga pa obračati po vremenu, ali celo za ljubo slučajnih gostov, ki jih je zanesla pot na torišča »saraorodnih slovenskih teženj in manifestacij pravega izrazitega slovenstva.«
Ako že enkrat pišete, »močna in silna mora biti zavest Slovencev, močno in silno mora biti tudi bistvo slovenstva samega,« potem se vsaj po tem ravnajte
da se vam lahko smeje v lice vsak vaš unitaristični prijatelj in zaveznik z one strani zemunskega mostu, ko vidi, kako daleč so pri vas besede od dejanj.
V znamenju Kristusove fronte
Ponedeljski »Slovenec» ve povedati o taborih slovenskih fantov, da so bili lepo uspeli. Govorniki so bili povsod zelo »udarni in prepričevalni«. Posebno udaren je bil rajhenburški konzistorijalni svetn:k gospod Tratnik, ki je zlasti staršem naslovil lepe besede o njihovi odgovornosti za pravilno vzgojo svojih otrok. Dejal je, da se »svet zmirom bolj loči v dva tabora, na eni strani kuje svojo fronto sam črni hudič, na drugi pa Kristus. Za kristjana skoraj ni omahovanja, kam naj se nagne. Za nas velja edina Kristusova fronta: Bog živi!«
Mogočno je uspel tudi tabor v Slovenskih Konjicah, kjer je bilo v povorki 9 jezdecev, 142 koles, 44 mošk;h članov, 90 narodnih noš, 21 krojev, 120 dečkov, 270 ljudi na 18 vozovih in 240 žensk, skupaj 935 oseb. V povorki je korakal starešina sreskega sodišča gospod Levstek, kakor še nekateri drugi gospodje. Pridružil se jim pa ni narodni poslanec Karlo Gajšek, ki se je tudi odločil za Kristusovo fronto in je raje ogledoval v družbi svojega »starega prijatelja« arhidiakona Franca Tovornika po-vorko.
Izrabljanje prižnice
»Samouprava« je hudo užaljena, ker so poslednje dni »v pravoslavnih cerkvah črtali svečeniki neke odloke, ki nimajo nobene zveze s krščansko ljubeznijo. Ob tej priliki se nekateri svečeniki niso mogli vzdržati, da ne bi v božjem hramu komentirali te odloke s svojimi dodatki. Političnih govorov se nisp >4rijafi cilo^nekätiri ceniki, od katerih bi to že lahko pričakovali. In tako smo č^li ž mesta, s katerega bi morali čuti samo propovedovanje ljubezni in miru, izraze, ki kaj malo pristojajo duhovnikom. Kar je še posebno hudo, je to, da so uporabljali take izraze za pripadnike svoje pravoslavne cerkve.«
Gilavni organ JRZ kar ne more razumeti vsega tega, kar se danes baje dogaja po njegovih informacijah v pravoslavnih cerkvah in je silno ogorčen, da se izrablja prižnica v politične svrhe. Gospodje pač pozabljajo, da je vse to, kar se sedaj dogaja po pravoslavnih cerkvah, le samo senca tega, česar smo mi navajeni že desetletja. In če smo kdaj ravno to gospodo opozarjali na vsa ta žalostna dejstva, nismo našli. pri njej nobenega razumevanja. Omenimo naj samo poslanico katoliških škofov proti So-kplstvu, ki so jo čitali po katoliških cerkvah s še drugačnimi komentarji, kakor pa čitajo dan^s pravoslavni jereji »neki odlok« po svojih cerkvah. Ako nam gospodje okoli »Samouprave« tega ne verujejo, naj se informirajo kar pri gospodu senatorju Smodeju.
Pozabljen advokat diktature
Med najbolj vnetimi slovenoborei in apostoli novi slovenski samoniklosti prikrojene demokracije je vsekakor jeseniški odvetnik dr. Ivo Štempihar, ki zalaga s svojimi pisanimi izsledki »Slovenijo«, »J>odobno6t«, »Slovensko zemljo« in »Neodvisnost«. Posebno na piki ima jugoslovenske nacionaliste in vse pristaše politike 6. januarja, na katere je nasul že cele gore ognja in žvepla. Mi mu na njegove pisarije namenoma nismo odgovarjali, opravila pa je z njim prav temeljito »Delavska Politika«, ki je posegla malo nazaj v zgodovino publicističnega udejstvovanja jeseniškega slovenoborske-ga ideologa. Mož je bil namreč eden največjih pobornikov in zagovornikov 6. januarske politike, ki mu je bila »genialna operacija«, ker je razpustila vse politične stranke. Po zamenjavi plemenskih zastav z modro-belo-rdečo trobojnico je ves vzhi-čen napisal v »Jugoslovanu« uvodnik »Adieu les drapeaux«, v katerem je dejal, naj za plemenskimi zastavami vržemo »v ogenj pozabljenja tudi vse miselne trofeje, ki so bile nekoč krivične zastave strankarskih bojev.« Gospod dr. Štempihar je bil tudi velik oboževalec diktatorskega režima	Petra Zivkoviča, ki je izdal z zakonom o razdelitvi na banovine naravnost ;»diven zakon«. Vladna deklaracija od 4 julija z njeno integralno jugoslovensko usmerjenostjo mu je bila potrdilo »političnega istoimenstva treh plemenskih samoniklosti.« Kot poklicni zagovornik je tudi ostro odgovarjal na kritiko Scotus Viator-ja, ki jo je napisal proti diktatur' v Jugoslaviji in poveličeval »etiko jugoslovanske diktature«, dne 7. decembra 1930 pa je napisal sledeč*, globoki stavek: »Biti za politiko 6. januarja se pravi biti za pristno demokracijo.«
Odmev prihovskega procesa
Nedeljski »Slovenec« objavlja popravek državnega tožilca v Celju g. dr. D. Rusa glede na »Slovenčev« članek o sodbi v pri-hovskem procesu. Gospod dr. Rus ugotavlja, da ni resnična »Slovenčeva« trditev, da je ostal izven harmoničnega okvira cele razprave samo državni tožilec, ki je hvalil, kar bi moral grajati. Res je le, da je državni tožilec vztrajal dosledno v polnem obse-
Potrjena obsodba „katoliškega mladeniča"
1
Po objavi sodbe ▼ prihovskem procesu se
Je razpisal »Slovenec« v uvodniku z doneči m naslovom »Pravici je zadoščeno«. V njem je hotel .dokazati, da bo bili neboglje-,-ni vrli katoMški akademiki, ki so se pripe- • Ijali v Maribor i« Ljubljane demonstrirat proti jugoslovenskim nacionalistom, nebogljena čt edica najmiroljubnejših ovčic, katere so hoteli raztrgati jugoslovenski volkovi. Pri tem je bil tudi ponosno napisal: »Sicer pa ves svet ve. da naš» katoliška mladina še nikoli ni izvršila nobenega političnega sločina, ker hodi v loio katoliške vernosti, vesti in morale, dočim jugoslovanski unitaristični integralni nacionalizem odkrito uči nasilje in se ne boji nobenih sredstev v izvajanju tega svojega programa, za kar imamo v Sloveniji in po rsej državi brezštevilne dokaze.«
Ni še preteklo deset dni, odkar je »Slovenec« napisal svoje svečano izpričevalo o vzornem in lepem vedenju katoliške mladine in jo postavil za vzor vsem mladim generacijam Jugoslavije. Včeraj pa se - je vršila pred ljubljanskim apelacijskim sodiščem zelo zanimiva prizivna razprava v zadevi kazenskega postopanja proti odličnemu katoliškemu mladeniču in predstavniku konjiškega sreza v novo ustanovljeni Kmetijski zbornici za dravsko banovino, gospodu Antonu Kuku iz Slovenskih Ko-jic
Državni tožilec v Celju je obtožil Kuka prestopka telesne poškodbe v smislu § 180. in 181. k. z. Ozadje te obtožbe eo bile priprave za občinske volitve, ki so bile v Konjicah 25. oktobra lani. Volilna borba je bila zelo ostra, toda, dočim je opozicija agi-tirala za svojo kandidatno listo le z letaki- so se pristaši JRZ liste organizirali pod vodstvom obtoženega Kuka v posebne oddelke. Te skupine so po Kukovih zatrjevanjih imele le namen, pobirati opozicijske letake, vendar vse okolnosti kažejo, da je bila njih naloga dejansko širša.
Kuk je namreč prišel na večer pred volitvami okrog polnoči z dvema tovarišema pred poslopje, v kälterem stanuje sreski tajnik JNS g. Ciril Žagar. Trojica pod Ku-kovim vodstvom je bila oborožena s palicami in drugimi priročnimi predmeti. Istočasno je tudi še druga skupina pripravila zasedo na dvorišču Žagarjeve hiše, v malih razdaljah okrog hiše pa se je razmestilo še vec drugih 6kupin, tako da je bila Ža-garjeva hiša docela obkoljena od kakih 40 ljudi.
Med tem časom je bilo pri Žagarju zbra-nik nekaj nacionalistov, ki so slavili od-hodnico nekeea svojega prijatelja Ko, so kmalu po pomoči prišli gostje z Žagarjem iz hiše do vrtnih vrat, je sl?dil napad. Prišlo je do pretepanja v katerem je obtoženi
Ruk na tleh ležečega Žagala — tedaj * stanja, ko se ni mogel braniti — naskočil in mu porinil nož v hrbet Hujše poškodb» je .dgbil tudi Žagarjev prijatelj, Franc Ber-tatocelj, po-več udarcev pa tudi drugi nacionalisti, ki 60 bili zbrani v Žagarjetrt bigi. .
Napad je bil zelo divji in dve priči, ki
sita od daleč opazovali njegov potek, sta izpovedali, da takega divjanja še nista videli. Seveda so napadalci ves ta čas drug drugega vzpodbujali, naj kar navale na nacionaliste, češ da so to komunisti in brezverci, ki jih je treba pobiti. Posebno okreten je bil obtoženi Kuk, sin kumice v nedeljo 8. .t. m. v Konjicah blagoslovljenega prapora >Slovenskih fantov«. Kuk je od vsega početka pred sodiščem odločno tajil vsako krivdo za poškodbo, kl je bila pri-zadejana Žagarju. Dasi je orožništvo precej pozno prišlo na bojišče, 60 vendar nepristranske priče s popolno gotovostjo potrdile, da je bil storilec obtoženi Kuk. Zato je sodišče v Celju spoznalo njegovo krivdo, in ga obsodilo.
Kuk pa se je proti tej razsodbi pritožil na a pelaci jsko sodišče v Ljubljani, kjer se je danes vršila pet ur trajajoča prizivna razprava, v kateri so sodili kot predsednik apelacijski sodnik dr. Lasser, kot prised-nika pa apelacijska sodnika dr. Ogoreutz in dr. Prešern. Pri današnji razpravi so bile ponovno zaslišane tri priče iz skupine Žagarjevih gostov, dve priči iz Kukove skupine in en orožnik: Prve tri priče so z vso gotovostjo ponovno potrdile, da je Kuk na trebuhu ležečega Žagarja zabodel T hrbet. Priči iz Kukove skupine sta sicer skušali Kuka razbremeniti, vendar njune Izpovedi niso' mogle priti v poštev, ker priči nista bili ves čas napada navzoči.
Obtožen?ev branilec odvetnik dr. Macarol iz Slov. Konjic je skušal v obširni prizivni obrazložitvi omajati verodostojnost prič iz Žagarjeve skupine. Višji državni tožilec dT. Kravina in zastopnik zasebnih udeležencev ljubljanski odvetnik dr. Marijan Zaje sta v obširnih govorih ovrgla vse trditve prizi-vatelja. Po kratkem posvetovanju je predsednik prizivnega senata razglasil sodbo, s katero je bil Anton Kuk spoznan krivim v Smislu obtožbe prestopka telesne poškodbe po §§ 180/11. in 181/11. k. z. in obsojen na 2 in pol meseca nepogojnega strogega zapora ter v plačilo vseh stroškov kazenskega -postopanja in izvršitve kazni. Nadalje je bil Kuk obsojen tudi t plačilo odškodnin zasebnim udeležencem in sicer Cirilu Žagarju skupno 2.470 din, F ranou Bertonclfu 500 din in OFZD v Celju 753.25 din. plačati pa -mora tudi provprečnino. Sodba je pravomočna.
Židi in razdelitev Palestine
Cionistični kongres bo sprejel danes resolucijo o britanskem načrtu o razdelitvi Palestine
Ourih, 9. avgusta. AA. Ctonlstlčni kongres je včeraj na neuradni seji nadaljeval debato o britanskem načrtu o razde-v-lifcjrt Palestine aL^^^dris Nekateri delegati'- ^ ao zavzen ' stfllgče, da je treba ^sprejeti ^ritanskjL nač^t, Kftt.	zanžt-
daijna "pogajanja. V tem smislu "je posebno govoril (palestinski delegati Ben-Gurion, ki je poudarjal, da je treba pristati na židovsko državo, Četudi v kar najtesnejših mejah, če to ponudi mandatna oblast. Glavno je, da dobe Židi lastno državo, pa naj bo še tako neznatna. Kakor hitro bodo imeli svojo državo, bodo imeli osnovo, na podlagi katere bodo mogli urediti svoj položaj do drugih držav, če bo ta država dejansko enakopravna, bo imela do neke meje značaj velike države. Zanj je glavno ,da bo bodoča židovska država mogla v 14 dneh sprejeti še poldrugi milijon priseljenih Židov. V tem primeru bodo Žid je po svojem številu mogočnejši od vsega arabskega življa vzhodno in zahodno od Jordana.
gu na vloženi tožbi zoper prvo skupino 15 obtožencev. Zato tudi ni res, da je šele predsednik senata skušal spraviti državnega tožilca nazaj v okvir z neko svojo pripombo. Res pa je, da je senatni predsednik sam v obrazložitvi razsodbe poudaril, da je bilo postopanje državnega tožilca povsem pravilno. Končno ugotavlja g. div Rus, da nI resnična »Slovenčeva« trditev,, d« je šele dr. Ogrizek prav na koncu obravnave državnega tožilca s svojim silnim govorom potisnil nazaj, kamor spada. Stvarno je bil gospod dr. Ogrizek tisti, ki je slovesno zagotovil, da se slučaji e pošiljanjem mlade-ničev na politične demonstracije ne bodo več dogajali.
Vera in politika
V glasMih JRZ, ki izhajajo v pokrajinah s pravoslavnim prebivalstvom, čitamo zadnje dni celo vrsto toplih pozivov na naslov pravoslavne duhovščine,« naj se ne meša v politiko in očuva vero pred politicami bor- : bami. Tako pravijo »Vrbaske novine«, da pričakujejo vsi pristaši JRZ kot verni pripadniki pravoslavne cerkve in dobri sinovi te države od svoj'h škofov in duhovnih pastirjev, da bodo storili vse, da se cerkev in vera ne mešata v politiko. Za politiko • ne sme biti prostora v hiši božji, ker je c rkev kraj božjih ljudi, ki morajo prepovedovati mir in ljubezen, ne pa sovraštvo in mržnjo.« Prav tako roti glavni organ JRZ za primorsko banovino »Država« vodstvo pravoslavne cerkve, »naj prepreči vrne- • šavanje vere in ceikve v politiko. Vera in ' cerkev morata ostati nad in izven politike ter računov politikov.«	:
Vladimir Radič
hodi svojo pot :
Na drugem mestu objavljamo Izvleček -, iz napadov zagrebdkega novinarja Joe Matošiča na voditelja dr. Mačka. V listu t »Danica«, ki je last gospoda Matošiča, je do zadnje številke objavljala svoje ideološke članke tudi hčerka pokojnega Stjepana Radiča, gospa DevCič-Radičeva.. Zaradi napadov na predsednika bivše HSS je javno iejavila, da ne bo več pisala v »Danico«• Njen brat Vladimir Radič pa' Je drugega mnenja in je objavil v »Dani- -Ci«, ki se obračunava z dr. Mačkom, daljši članek o Mussolini ju in Italijanskem narodu z debelim podnaslovom, »napisan specielno za Danico«. Ko so ga novinarji povprašali, kako more pisati v ta list, ki, tako žolčno napada dr. Mačka, je ,vil, da odgovarja, samo za to,, kar Je sam. napisal. Drugo se njega ss•«,
Nekateri diru gl zastopniki so nasprotovali britanskemu načrtu in zahtevali, da, naj kongres s posebno resolucijo načrt
Dbbatft P britanskem naftrtu oe bo nadaljevala' v torek.' Takrat bodo s(pre>}eli tudi resolucijo o njej. V torek pričakujejo tuffi prihoda clonističnega voditelja dr, Weizmanna v Curih.
Naš poslanik v Bukarešti nastopil svojo službo
Beograd, 9. avgusta. AA. Vladislav Mar-tlnac, bivši pomočnik zunanjega ministrstva se je 8. t. m. odpeljal na svoje novo mesto za poslanika kraljevine Jugoslavije v Varšavi. Na postaji so se od njega opro-sitili višji uradniki zunanjega ministrstva.
Iz sodne službe
Beograd. 9. avgusta, p. Sodnik apel ari J-skega sodišča v Ljubljaiii dr. Jakob Prešern je napredoval iz 3/2 v 3/1. Iz 6. v 5. pqlozajno skupino sta napredovala starešina sreskega sodišča Anton Sporn v Črnomlju in sodnik sreßkega sodišča dr. Stojan Bajič v Ljubljani.
Sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Vinko Štrukelj je premeščen v Tijesno in imenovan za starešino tamkajšnjega sreskega sodišča.
Obletnica smrti
Stjepana Radiča
Zagreb, 9. avgusta, o. Po vseh hrvatskih krajih so danes darovali maše zadušnice v spomin na pokojnega voditelja Stjepana Radiča, ki je pred 9 leti podlegel poškodbam, dobljenim ob priliki atentata v narodni skupščini. V Zagrebu je bila zaduš-nica v stolnici. Dr. Maček se je ni udeležil in ga je'zastopal inž. Košutid. Po maši so odšli na pokopališče ter se poklonili na grobu pokojnega voditelja.
Natakarska stavka v Zagrebu
Zagreb, 9. avgusta, o. Natakarska stavka traja že tri dni. Natakarji kakor tudi delodajalci so imeli tudi danes več sestankov. Kakor "zatrjujejo, se bodo pričela med njimi pogajanja, pri katerih bo posredovala inšpekcija dela. Natakarji nameravajo otvoriti posebno kuhinja za svoje siromašne tovariše, da bodo lažje vzdržali stavko. V ostalem med.natakarji ni soglasja. Natakarji večjih kavarn sploh niso bili za stavko. Doslej ni prišlo do incidentov.
Beograd, 9. avgusta, p. Za kontraktual-nega uradnika-zdravnika pri notranjem oddelku državne bolnice v Ljubljani je imenovan zdravnik dr. Igor Tavčar.
Vremenska napoved
Zemunsko wemensko poročilo: Jasno ▼ zahodnih krajih, drugod pa prevladuje oblačno z nekaj dežja v drinski banovini- V zadnjih 24 urah je bilo nekoliko dežja v vzhodni polovici. Temperatura se ni mnogo spremenila. Najnižja toplota Kraljevo 10, najvišja Mostar 36 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Lepo vreme, pretežno jasno v vsej kraljevini, le v jugovzhodnih predelih bo oblačnost nekoliko narasla. Manjše krajevne nevihte so možne sredi države. Temperatura br«s posebne spremembe..
Zagrebška: Oblačno, vetrovno in vobč« -skremeoljivo-vreme. . -
Dupqjska vremenska-napoved ta danes: «Velika možnost neviht, soparno, rondai (t yeè tako xrpifi».. <
Naši kraji in
Prva tekma koscev v Prekmurju
Murska Sobota, 7. avgusta.
V nedeljo 1. avgusta je bila v černelav-cih tekma koscev, prvi kulturni kmečki praznik te vrste v Prekmurju. Priredilo ga je Društvo kmečkih fantov in deklet.« Bila je nepričakovano lepa manifestacija kmečke misli in sloge kmečke mladine.
Na Zibrikovem travniku tik Radgonske ceste se je popoldne zbrala velika množica ljud% kljub temu, da se je obetal dež. Trinajst zastavic je delilo travnik v trinajst enakih delov. Vsak zaznamovan s svojo številko. Pred tekmo so govorniki zbranim množicam očrtali pomen današnjega praznika in »Društvo kmečkih fantov in deklet« sploh. Poudarjali so potrebo kmečke mladine po izozobrazbi, po slogi. Tu so stali premnogi očetje in matere ter evetlih oči poslušali jurista Kovača, ki jim je govoril o »kufrih«, ki jih njih nedorasle hčere vlačijo po fronti življenja, po Franciji in Nemčiji, kakor so te iste »kufre« nekoč vlačili njih očetje po Galiciji, in drugih frontah.
Po govorih se pozornost ljudi zopet obrača na tistih trinajst, ki stoje pred svojimi številkami, s kosam5 v rokah. Na eni strani travnika je cesta, na drugi koruza. Na obeh straneh se gnetejo ljudje.
—	Vö z moje kukurce! — vpije kmet nad ljudmi.
—	Dosta mi je voda škodč napravila!
—	Štrti dobi samo kosou, — razlaga nekdo.
—	Ze briisijo! —
Trinajst kamnov drsi po kosah, ljudje «e prestopajo, četverokotnik okrog travnika se zožuje, zapisnikar Kovač hiti od številke do številke:
—	Gda vam damo znak, te začnete! —
Jemlje jim kose iz rok in jih polaga v
travo.
—	Vsi tja! —
Tam je miza z vinom m vsak dobi pred tekmo brizganec.
Na govorniškem odru se nervozno dogovarjajo za znake.
—	Kakšni signal damo, — Primaš, vi- sem hüte! —
Ciganski kapelnik hiti na oder.
—	Vi bojte tü. Vi bodete signale dajali. —
Kosci so zopet ob kosah in svojih številkah. Mišice jim podrhtevajo. Kovač hiti proti travniku:
—	Na tretji znak začnete kositi! —
Kosci se vzravnajo, tesneje prijemljejo
kose. Trava je lepa. Prvi plast —
—	Tovariši kosci! — Vpije Kovač. — Ko prikosite do konca, dvignite koso in zakličite svojo številko. Potem kosite takoj nazaj! —
—	Sti vsi na mestu? —
Z odra kličejo: — Prvi znak! —
Trenutek je popolna tišina. Cigan dajo znamenje s trobento.
—	Še enkrat! — Drugi signal se razlega čez travnik. Roke koscev so napete. Kose so zasajene v travo — za prvi plast.
—	In tretjič! —
Signal se duši v hrupu ljudi. Kose so zapele, cigan udarja spodaj na boben in kosci kose v taktu.
—	Naj preneha bobnati! — kliče nekdo. Boben je utihnil in le še sedaj se začenja prava tekma. Jurist Podlesek je med prvimi.
—	Časomerci, sem! —
Fotograf nastavlja aparat.
Po travi jim ne hote, — opominjajo tiste, ki silijo preveč v ospredje.
Plasti padajo, trinajst teles se pripogi-ba nad travo. Kmet iz Satahovec prehiteva Podleska. Nekdo brusi.
—	Nej brüsiti... vpijejo ljudje. Dvakrat, trikrat je zapel kamen in tekmovilcc je že zopet pripognjen, ljudje zadržano dihajo.
—	Naprej — znak: ena minuta! —
Cigan daje signal. Šest ljudi beleži rezultate. Kosci se ob signalu vzravnajo.
—	Vi delajte, signal je za časomerce! —
Eden zopet brusi. Ljudje vpijejo, iztega-
jo roke.
—	Dve minuti! —
Kosci dosegajo polovico travnika. Podlesek ni več med prvimi. Stari oče zaostaja.
—	Tri minute! —
—	Ejni že nazaj kosi! —
Krepak, sivolas kmet dviga koso: Številka dve! —
—	Aha. Hoooj... Friško! —
—	Ejniva... Tüdi na lepoto se gre! —
—	Satahovc' bodo prvi! —
—	Dajte znak, — štiri minute! —
Fotograf nastavlja aparat pred prvega. — Vej to nikaj. Prvega pa zadnjega mora slikati. —
—	Drži se. — Nazaj. — Nazaj! —
—	Pet minut!—
—	Ta dobi !—
—	Prosim tiho! — Zdaj čas bliskovito gre.
—	Pet minut dvajset! — Signal! — Dva sta čisto pri robu. Kateri bo prvi dvignil koso? Nekdo iztega marelo: — Lajči! —
Pet trideset! —
—	Številka dve! — Številka dve dviga koso, ljudje vzklikajo. Njegovo ime piše šest ljudi.
—	Pet štirideset! —
Številka trinajst! —
—	Je že tüdi zunaj! —
—	Pet petdeset! —
Zdaj tekmovalci drug za drugim dvigajo kose. Samo stari oče se peha še daleč zadaj, kosa se mu zatika, bled je v obraz.
ljudje
Četrti je jurist Podlesek.
—	Šest minut! — ... Sest petnajst! — Sedem minut!... Zdaj korakajo na travnik dekleta v narodnih nošah, ena nosi zajtrk koscem, košaro na glavi in »rasohe« v rokah.
—	Zaj 'do ešče šžcali...
—	Vö tirajo, soudili 'do, zaj 'do soudiLM — kličejo ljudje.
—	Kak se oni tan zovéjo? —
—	Znao san, ka de Ščančar prvi. —
Komisija za pregled hiti zdaj na travnik.
—	Zdaj bomo sodili in pri Zibriku vam
governo rezultate! — kliče nekdo ljudem, ri 2ibriku naglo postavljajo mize, nosijo vino. Zelene zastavice s štiriperesno deteljo plapolajo v vetru. Ciganska godba že igra. Prvi pari se že vrtijo na skednju. Danes je kmečko delo dobilo v Černelav-cih priznanje, ki mu gre. Ljudem se iskrijo oči, ko posegajo po vinu in po dekliških pasovih, samozavestno pravijo danes te oči: Mi, ki or jemo in kosimo v potu svojega obraza...
Katarina špur.
Ski pesmi: Pojdam u Skufče... « Blizu tam na hribčku gleda po Rožu prijazna cerkvica, Jarperg. kjer so pravkar odkrili krasne freske h 14. stoletja, ki predstavljajo Tri kralje.
In malo nižje, tik nad I>ravo in visoko nad Rožem, St. Il j. Kako nadvse lep je tpogied proti Karavankam, Malo ško Poldne. Jepa, Rožca, Petelin. Golica, Stol, sami stari znanci te pozdravljajo z meje. Na drsni, že zavite v tančico daljine, te vabijo Kara-ske Alpe, nižje tako prijetno ovenčane i. zelenjem, v svojih vrhovih pa tako divje razdrapane, da ti postane skoro tesno pri srcu.
Ce se Ì7 St. Ilja popelješ po tako Imenovani »razgledni cesti« proti BMčovsu in dalje proti Kotmari vesi in Vetrinju. ti ne bo žal. Na vsej poti te globoko spodaj spremlja Drava, na drugi 6trani pa ee vrstijo prijavne vasice, skrite v zelenju sadnega drevja ka'kor majhna, topla gnezda. Najprej Podgorje s svojo kapelico, kjer je naslikano ustno izročilo, kako angelci nosijo kapelo v goro. Baje so ljudje vsako noč gledali in videli prikazen. kako plava kapelica iz vasi v hrib. Napo&led so na tistem mestu v gori postavili novo kapelico in prikazen je izginila. Potem Bistrica v Rožu in Sveče. Ob tem poglolii se boš mogoče spomnil, da se je v tej tihi vasici rodil ipri Pregleju mož, ki je vse svoje življenje posvetil za pravice koroških Slovencev. Na žalost njegpvo delo ni bilo kronano g stistim uspehom, kakor bi ga zaslužil njegov trud: Andrej Einapieler je slovenski rod na Koroškem budil, prebuditi ga ni mogel. — Nato Št. Janž. Svetna vas. zadaj Borovlje in visoko gori, prav na robu Roža, te bo pozdravljala ŠmaTjeta v Rožu. Mogoče si ob tem pogledu zaželiš, da bi Rtopil tudi doli v dolino in se na oni strani dvignil visoko pod vznožje Karavank.
V Bilčovsu se lahko mimogrede okrepčaš y. slovenski gostiln» Ctaùw. o* ai
hudimi notranjimi poškodbami. Iz Trebnjega so pripeljali sedlarskega pomočnika Antona Tavčarja, ki ga je na cesti v Trebnjem včeraj prav tako povozil neznan dirkač in mu prizadejal hude poškodbe po glavi in životu. Avtomehanik Jože Kavčič iz Rožne doline je v Jaršah padel z moto-cikla in se hudo poškodoval po glavi. Mimo drugih pa so sprejeli v oskrbo tudi dva nesrečna biciklista, Milana Lazarja s Savskega Marofa in delavca Ivana Vončino iz Soteske pri Bohinjski Bistrici, ki je padel na klancu v obcestni jarek in se nerodno poškodoval po glavi in rokah.
Zanimiv dar Nj. V. kraljice Marije
Kropa, 7. avgusta
Dolga je vrsta vasic, ki so posejane pod vznožjem Jelovice. Med njimi Podblica, ki čepi v dolinici, odkoder je le streljaj io daleč vidnega Jamnika in na drugo stran preko novega grebena v Selško dolino. Pe-ljite se do Podnarta, ali do Kranja in v debeli uri hoda toste med Podbličani, ki so zdaj kaj ponosni. Kako tudi na! V hlevu Kosove domačije imajo kravo — dar Nj. Vel. kraljice Marije. In jo hodijo ogledovat, da vidijo, kaj si je Kos priprosil. Da, pri-prosil.
Bilo je pred meseci. Kos, ki ima svojo hišico in nekaj zemlje, je drvaril po Jelovici, v srcu pa mu je glodala skrita misel: kako priti do krave! Premoženja pri hiši ni, zaslužek tudi ni prekp mere — a krava, kako bi bila vendar hlevu v življenje in družini v pomoč. Pa jo je uganil! Tako, da se ni prav nič vedelo, je poprosil svojega prijatelja za pomoč... Pismo, lepo pismo je bilo brž napisano in oddano na naslov Nj. Vel. kraljica Marije. Ko je vse pošteno in po pravici napisal, česa bi se bal.. .
Lep čas je minil medtem. Kosovo pisanje je prišlo nazaj v naše kraje — z najvišjega mesta — pri nas pa so potrdili, da je res tako, kakor piše zemljak s hribov. Potem je šlo kar hitro. Živinozdravnik v Kranju ja po nalogu kravo kupil, Kos seveda, pa je bil presrečen, ko je mogel odvesti pravo, živo kravo, lepo žival, na svoj dom. Solze so ga oblile. Sam sebi ni mogel verjeti, da je tako lepo počaščen.
Neznani Jamnik bo zvezan s svetom
Podnart, 9. avgusta
Pesem krampov in lopat je zdaj posebno mila onim, ki imajo opravka na Jamni-ku, 872 m visoki vasici, izletniški točki, ki bo šele zdaj, s krasno cestno zvezo prišla povsem do svoje veljave. Med Jamnikom in Kropo, našo znano žebljarsko delavnico, grade popolnoma novo, preko 4 m široko avtomobilsko cesto. Izredne strmine terjajo izredni napor, a dalo gre vendar naprej. Z urejevanjem in utrjevanjem cesrtišča so pričeli v gornjem delu, od Jamnika in Ko-lombenta navzdol in so prišli že dalje od Velike Sobote, notri do jelovškega pred-hribja nad Kropo. Vzpon caste, ki bo dolga okrog 3 km, bo le 9%. Domačini 60 se dobro zavedali, da pomeni prvovrstna cesta vrata v svet. Šli so in so v največji meri odstopili brezplačno potrebni svet tehničnemu oddelku banske uprave. Cesto sproti trasirajo, zaposlenih pa je bilo spočetka okrog 40 delavcev. Večji krediti bi delo pospešili! Tudi to je želja domačinov! Da bi le bila upoštevana! V enem, dveh letih vsaj naj bi 6e odiprli ti sijajni predeli naša domovine očem tujcev! Pa tudi domačinov, ki Jamnik le malo ali nič ne poznajo.
Nova cesta je speljana lagodno, po slikovitih obronkih naše Jelovice, odkoder se odpira krasen razgled na vso prostrano Kranjsko ravnino, notri do Tržiča in Radovljice in Kranja in naprej do Karavank in KamniSkih planin, ki zaklepajo zadaj to prelestno panoramo. V drugo stran
odločil, da že tu stopiš v dolino, ker si ji pač ravno najbližje, potem lahko zamudo nadoknadiš v Svečah pri Adamu, kjer ti bodo prav tako prijazno postregli. Mogoče si pa vendar vztrajal na »raizgledni cesti« prav do glavne ceste, ki prihaja iz Roža in pelje v Celovec. Nisi prišel na Koroško, da bi si ogledovail mesta. Zato kreneš na deeno in kmalu se znajileš na Žihpoljab. Lepa cerkev z dvema stolpoma, vidna skoro po vsem Rožu. Zopet krasen raz/glei, samo da se je panorama spremenila. Če si malo turista, se boš opogumil in stomi! na visoko planoto, kjer kraljujejo Radiše kakor pastir na samotni planini. Odtod »i lahko ogledaš Celovec in Vrtoeko jezero, malo od daleč poškiliš proti Gosposvetelkeimu polju, tudi Podjuno lahko pozdraviš, najbolj iskreno pa te bo vabil Rož s svojimi vasicami. Po lepi, a strmi poti se lahko spustiš k Dravi. Mlad famt te bo na malem brodu prepeljal varno na desni breg. v Glinjah se boš oglasil samo mimogrede, potem pa naprej. Mogoče kreneš na levo proti šmarjeti. eni najlepših vasi v Rožu. vse je tako snažno tam, kmečke hiše lepo pobeljene. sadno drevje jih zakriva, tako da je odilaleč videti samo beli zvonik šmarješke cerkve. Če si že v Smarjeti, se t.i bo stožilo po planinah, ki se skoro sklanjajo nad tvojo glavo. Po lepi, složni ccsti lahko prideš prav v osrčje karavanskih velikanov v Šele. Tiha gorska vasica, čisto slovenska, kamor doslej duh narodnega sovraštva še ni mogel prodreti. Pod divjo Košuto se boš počutil kakor v varstvu dobrohotnega gorskega duha. Če nisi preveč trdnega zdravja, si tu lahko nekaj dni odpočiješ v gorskem zraku. Nabral si boš novih moči tudi za borbe nižavskega življenja.
Mogoče pa. 6i kreniti h Glinj na desno proti Borovljam. Na poti se lahko za trenutek ustaviš pri »Cimgelcu« na Trati. Dobra slovenska gostilna je to in postregli ti budtì grijazno in poceni,
pozdravljata Ljubnik in Horn, in ob vznožja čutiš vstop v Selško dolino, kakor na po-zornici: pred seboj gledaš izdaten kos »obljubljene deželicec — Gorenjske, ki odpira svojim prijateljem vedno nove zanimivosti. Pa tudi z Jamnika samega ne odi-deš prazen. Oglej Bi cerkvico sv. Primoža in freska v prezbiteriju, ki so jih odkrili šele lani.
Jamničani so nove prometne žile veseli. Ze se pojavljajo načrti, kako pritegniti še nedotaknjene gorske predela k tej cesti. 0t6toji načrt, da se spelja cesta od Jamnika dalje na Rudno, ako to ne, pa do Draž-goš in naprej, kot priključek na cesto, ki naj poveže Selško dolino z Bohinjem. Tako v eno smer! Kropa bo pa takisto pridobila. Lipniški dolini se itak preko Kranja — Besnice — Ovsiš — Lancovega in Ribne-ga oteta glavna zveza z Bledom, Kropa je odmaffnjena le za skok, pa je zaradi tega povsem prirodno, da obetajo nove ceste, novo življenje, onim pokrajinam, ki so nam bile doslej tako zelo tuje, kakor bi ne bile naše. A vendar tako lepe, sveže, nedotaknjene!
ZVOČNI RINO SOHOLSK1 DOM v Šiški — Telefon 88-87
NINO MARTINI v pevskem velefilmu
IDOL OPERE
Glasba: Puccini, Massanet, Leoncavallo
V	dopolnilo črtana šaloigra: DODO.
Predstave v torek, sredo in četrtek ob pol O. uri
V	soboto: ČRNE ROŽE
WILLY BIRGEL
Delavci iz Prekmur ja na dein v Vojvodini
Murska Sobota, 9. avgusta
Delavci iz Baranje nam pišejo:
Na osmih marofih dela okrog osem sto nalih ljudi. Mi zavidamo one naše rojake, ki so dotili delo v Franciji kjer lahko v eni sezoni zaslužijo do sedem tisoč dinarjev. Mi pa zaslužimo v šestih mesecih največ tisoč osem sto dinarjev.
Kako 6e naj s tem preživlja štiri ali ped članska družina vso zimo? Kako se naj obleče in obuje, to je vprašanje, na katero ni odgovora. Da bi pa v primeru nesreče ostalo kaj za zdravnika, — zdravnik je za siromašnega, izčrpanega delavca Juksus!
Opravljamo vsa poljska dela za 12 din na dan, a delamo 12 ur dnevno. Večinoma delamo pač na akord, kjer so pa cena tako nizke, da dostikrat ne zaslužimo niti svoje dnevnice. Tako smo v akordnem delu košnje, ki je eno najtežjih poljskih opravil, zaslužili samo 13.36 din dnevno. Trava se pri nas doma, kakor povsod drugod, kosi dvakrat: prvič spomladi in drugič sedaj v avgustu; seno in otava. Mi tu pa kosimo samo enkrat poleženo in pol segnito travo, skozi katero je že zrasla nova. To pač zato, da nam nI treba dvakrat plačati košnje, ampak samo enkrat. Plača se namreč 25 din od orala.
Razmere po marofih so podobne onim, ko 6o vladali grofje. Za najmanjši prestopek moraš naložiti svoj »kufer* in zbogom. Ali te pa dobro oglobijo (30—50 din) za malenkosten prestopek. Hoteli bi vedeti, s kakšno pravico delajo to in kam gre ta denar?
Življenje pri nas niti zdaleč ne ustreza socialnim razmeram. Stanovanja so nehigienska, hrana je slaba, ne zaslužimo nič, tako propadamo iz dneva v dan, izčrpani obolimo, dokler nas vse to ne spravi v pre-rani grob!
--T
Oglasi v „Jutru44 imajo vedno največji uspeli !
V Borovljah lahko malo pokramljaš b starim ipuiškarjem. Potožil fci bo o težki borbi boroveljske puška/nske obrti za obstoj; kajti njihovo delo ni namenjeno vojnim pripravam, zato morajo veliko počivati. Počitek pa ne prinaša zaslužka in boro veljaka puškareka ofort polagoma, propada. Pomislil boš. kako nesmüselno je pehanje človeštva, ki si ni niti opomoglo od zadnje vojne, pa se z vsemi sikni pripravlja na novo, hujše klanje, namesto da bi v mirtu gradilo blagostanje in našlo pot do medsebojnega razumevanja. Naslednji trenutek pa te bo že prevzelo veličastvo planin, da boš pozabil na težke misli in sproščeno užival lepoto narave. Če je v tebi kaj turistovskega duha, se ne boš ustrašil majihnega napora, da se dvigneš do Polljubelja. Od tu pa namesto po prašni avtomobilski cesti, kreneš na levo skozi sotesko Čepe. Našel boš pravi koroški Vintgar. v senoi skal ti bo hladno in globoko v strugi te bo spremljal šum Borovnice prav do mesta, ko 6e boš znašel zopet na. državni cesti. Kot ostane divja romantičnost Vimtgarja vsakemu obiskovalcu za vedno v duši. tako se ti bo vtisnilo vedičastje soteske Čepe. Mogoče boš celo pomi lo val izletnike, ki so v avtu breeli mimo te krasote, ne da bi jo videli. In ko si že tam gori, žrtvuj še dobre pol ure in videl boš Slovenji Plajberk. Tudi fcu najdeš lično slovensko gostilno (pri »Bo»!nerjiu«) čeprav nosi tuje ime. Tu boš imel priliko čutiti, g kolikimi žrtvami in trudom je zvezano pridobivanje črnega kruha, ki daje tem« ljudstvu borno življenje.
Če hočeš spoznati Rož, pe gotovo ne boš ognil njegovi največji lepoti — Baške-mu jezeru. Pravijo, da je to najlepši kotiček Koroške. In menda bo res. Majhno je to jezerce, samo nekaj večje od Blejskega. Tudi svoj otoček ima. Če ob jasnem dnevu zreš z njega proti severoza-padu, ti bo tesno v duši, tako veličasten je razgled na dolgo visto planin — od Zig*
Pridite pogledat koroSke kraje!
Lepote slovenske zemlje med gorami in jezeri
Celovec, avgusta.
Podjuno že poznate. 0 njenih lepotah smo vam govorili zadnjiič. Tudi o Klopinjskean jezeru. Danes vas bomo skušali navdušiti za slovenski Rož in njegovo zaledje severno Drave z največjim koroškim jezerom, ki ga gotovo prav vsi poznate. Kdor pride k Vriskemu jezeru, naj ßtopi tufdfi malo drugam, ker sicer bi se mu zgodilo,^ da med tujci na jezeru ne bo srečal koroškega Slovenca in se bo vračal s čudnim dojmom, češ: ob Vrbskem jezeru koroških Slovencev sploh več ni.
Ker smo že ravno ob Vifoslketn jezeru: Lepi so njegovi bregovi, na severu in jugu, na vsakem koraku se ti odpira nov 6vet. Okoli jezera vodi krasna asfaltirana cesta, na severni strani široka in razkošna, na južni malo ožja, romantična^ lepo senčna. Ob cesti moderni hoteli, ki segajo e svojimi pritiklinami prav v samo jezero, krasne zasebne vie s sobami za letovišča/rje, lične hišice za oddajo; cela vrsta na^ selbin od Celovca do Vrbe — Kurtiče, Kriva vrba, Pričiče, Poreče, Dosenjče, Sp. Vogljiče — vse te mične vasice vabijo. A nekaj tujega, hladnega, trgovskega je na tem vabilu. Imena zvenijo drugače — Gur-litsch, Krumpendorf, Pruschitz, Pörtschach, Töechling, Unterwinfclern -- komaj še odkriješ v njih slovensko poreklo. V teh letoviščih ni več prave počitniške sproščenosti, velikomestne navade se šopirijo tu, mrzla etiketa razvajenih dam in gospodi-čev, ki so že davno izgubili »tik z naravo in se sprehajajo mimo njenih lepot z otrplo dušo. Vrbsko jezero je postalo raondeno letovišče, ki ga obdaja blad velikega sveta. Seveda pa skriva kljub temu mnogo lepot za tistega, ki zna najti pot k naravi.
Bolj prijazna in domača je južna obal. Otok je res pravo gnezdeče lepote, pa tudi Ribnica, ki se skriva v mirnem zalivu, je prijazna in domala. Marsikoga bo presenetilo, da je komaj 20 minutt od Vrbe. naj-razkošnejšega letovišča olb jezeru, zavedna slovenska vas — Logaves —, ki je imela do nedavnega svojega slovenskega župana, dokler ni bil »avtoritativno« odstavljen in na njegovo mesto imenovan nemški komisar iz Vrbe. Kletar si želi letovanja na Vrbskem jezeru in istočasno Btóka s slovenskim ljudstvom, naj pride v Logoves. Tu sta dve slovenski gostilni — pri Sohleicher-
ju in Šušnikfu (Rainerju) — cene so zelo zmerne (soba 2 ali 3 S, penzija 5 do 6 S na dan). Okolica je mirna, krasni izprehodi po borovih in smrekovih gozdovih, 30 mi-
nut do jezera in kopališč. Tu je mir. nar rava v vsej lepoti, domačnost, človek se
lahko po&tti kakor doma. Sioer je pa Vrbsko jezero precej drago letovišče. V Vrbi
v prvovrstnem hotelu, razume se z vsem modernim udobjem, stanejo sobe v glavni sezoni lo do 90 S, penzija 16 do 24 S na dan. Seveda pa ee dobi v preprostejših gostilnah soba tudi že za 2.50 do 3.50 S in penzion za 6 do 8 S na dan. Izbira je vsekakor velika in za vsakega je na razpolago primeren kotiček.
Zelo malo je poznano ozemlje med Vrb-skim jezerom in Dravo, pa vendar je na njem skritih tolilko naravnih krasot. Tu imate najprej HodiŠko ali Plažiško jezero, ki je skoro tako veliko kakor Blejsko. In v njegovi neposredni bližini kar tri mala jezerca, ki se skrivajo v gozdovih kakor «najhna zrcala začaranih fcnaljičen. V sredi med Hodišami in Vrbo najdete Šlkofiče, tolikokrat opevane v najbolj poznani k or o-
Propaganda za novi ljubljanski kolodvor
Sklepi prve seje akcijskega odbora
Ljubljana, 9. avgusta.
V mestni posvetovalnici se je dopoldne vršila prva seja propagandnega odseka akcijskega odbora za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. Sejo je vodi! mestni svetnik konservator dr. Stele, navzoč-ni pa so bili tud; predsednik odbora univ. prof. inž. Horvat in pa predstavniki posameznih propagandnih panog, ki so izrazili svojo pripravljenost, da akciji s sliko ter z živo in tiskano besedo pomagajo do uspeha. Načelmk dr. Stele je v svojem nagovoru poudarjal, da gleda javnost na ves
Eroblem predvsem z urbanističnega vidi-a, ker je nujna zahteva Ljubljane, da ohrani svoje pokrajinske lepote, po katerih predstavlja eno najvažnejših torišč tujskega prometa v državi. V debato je posegla še množica drugih govornikov, med njimi univ. prof. inž. Hrovat. načelnik mestnega kulturnega oddelka dr Mole, mestni svetnik dr. Korun, direk. velesejma dr. Du-lar.inž. arh. Khan, zastop. Združ. trgovcev Golob, predsednik Združenja kinopodjetni-kov Kham in zastopnik Avtomobilskega kluba Kristan. V glavnem so bili sprejeti naslednji sklepi:
Akcijski odbor naj čim prej ustanovi lastno pisarno, ki bo reševala vse nujne tekoče zadeve. V propagandne namene je treba izkoristiti zlasti vse pojave, ki so v zvezi s prometno preobremenitvijo ljubljanskega kolodvora in z nedostatki dosedanjih železniških naprav. Prav te dni smo bili nekajkrat zapored priče nerodnih že-
lezniških nesreč, & zapornice na obeh glavnih železniških prehodih, na Tyrše\* in na Gosposvetski cesti, so stalno v tako veliko oviro rednemu cestnemu prometu, da je to že v sramoto Ljubljani kot križišču važnih mednarodnih cestnih linij. Poleg člankov v dnevnem tisku in poljudnih strokovnih predavanj je treba posebno važnost polagati na propagando s pomočjo filma. S tem v zvezi bi bilo treba organizirati stalno filmsko reportažo, ki naj bi po možnosti oskrbela tudi posnetke vseh značilnej-ših nerednosti in nerodnosti, ki jih dandanes doživljamo v železniškem prometu. Vse delo naj b; se organiziralo tako, da se pod okriljem odseka osnujejo posamezni referati za film, predavanja, tisk in radio. Skupno z razstavo Društva za ceste, ki bo združena s prihodnjim spomladanskim ve-lesejmom, naj bi tudi akcijski odbor razstavil vse načrte in fotografski material, kar ga bo dotlej zbranega o gradnji bodočega kolodvora, zaradi aktualnost* stvari pa naj bi se že na jesenskem velesejmu priredila vsaj manjša propagandna razstavi-ca. Jeseni bo najbrž mogoče razstaviti tudi zanimiv model v lesu, ki bo nazorno prikazal, kako so si naši arhitekti in inže-njerji zanrslili poglobitev ljubljanskega železniškega vozla.
Propagandni odsek je sklenil, da povabi k ožjemu sodelovanju tudi Fotoklub in Aeroklub, za vodstvo filmskega oddelka pa bo naprosil priznana strokovnjaka prof. Mlakarja in Badiuro.
Nesreče na progi in na cesti
Žrtve preobremenjenosti in velikega prometa
Ljubljana, 9. avgusta.
Zadnji čas kar ne pridemo iz prometnih nesreč na cestah, te dni pa so se začele v gostem številu množiti nezgode na železniških progah. Ponedeljsko »Jutro« je na kratko poročalo o tem, da so včeraj zjutraj na kretnici, ki loči glavna tira kamniške in gorenjske proge na gorenjskem kolodvoru skočili trije tovorni vozovi s tira in za nekaj ur zajezili ves promet na tej važni mednarodni liniji. Nezgoda, ki bi ji na vsaki drugi, z vsem potrebnim opremljeni postaji prišli že v kakšne pol ure do živega, je povzročila dolgotrajne zamude vseh dopoldanskih vlakov, a potniki jeseniškega brzega vlaka, ki prihaja po navadi nekaj minut pred 9. v Ljubljano, so morali pred železniškim prelazom na Janševi cesti izstopiti z vso svojo prtljago in peš nadaljevati pot do glavnega kolodvora.
Snoči pa Je prišlo prav tako na gorenjskem kolodvoru do nove nesreče, ki bi bila skorajda utegnila terjati življenje mladega delavca. Ob 20.30, taikoj po prihodu gorenjskega vlaka, so našli železničarji poleg kolodvorskega skladišča med tračnicami neznanca vsega v krvi z odrezano desno roko. Ponesrečenca so taikoj potegnili s t;ra in telefonirali po reševalce, ki so ga jadrno odpeljali v bolnišnico. Tam so ugotovili, da gre za 30-letnega zidarja Janeza Pavlica, ki jje po rodu od Sv. Ane v Slov. goricah, stanuje pa v Jesenkovi ulici. Ker mu je
odteklo že mnogo krvi, je bil v globoki nezavesti. Kakor kažejo isledki poizvedb, se je Pavlič vozil od nekod z dežele v mesto, a ko je vlak pasiral gorenjski kolodvor, je omahnil iz vagona in padel pod kolesa.
Z Rakeka pa je opoldanski brzovlak pri-
Seljal v Ljubljano 45-letnega sprevodnika osipa Lukeka, ki je z Unca pri Rakeku doma. Reševalci so ga prepeljali s postaje na kirurški oddelek. Kakor pripoveduje Lukek, se mu je že preteklo sredo v Postojni pripetila nesreča, o kateri pa je upal, da mu ne bo nagajala s hujšimi posledicami. Ko je bil zaposlen pri vlaku na postaji, ga je nekaj udarilo po glavi, da sam ne ve, kaj in kako. Najprej je ostal v domači zdravniški oskrbi, medtem pa se mu je stanje toliko poslabšalo, da je moral v bolnišnico. Vse nezgode, ki se tako na gosto množc na železnicah, so pač zmerom istih korenin: preobremenitev železniškega osebja, tehnična nedoraslost železniških naprav.
Nič manj pa niso v tej dobi oživljenega tujskega prometa pogoste nesreče na cesti. Včeraj in danes so mimo drugih ranjencev sprejeli na kirurškem oddelku celo vrsto žrtev takšnih nezgod. Z Vrhnike so reševalci davi pripeljali 28-letnega delavca Ivana Petriča, stanujočega v Sinji gorici in zaposlenega v opekarni na Vrhniki. Na cesti ga je podrl neznan avtomob'-list, da je obležal s počeno lobanjo in s
»JUTRO« Si. 183
Torek". 10. Vili. 1937,
Domače vesti
*	7.nan\ angleški žurnalist Mr. John
Walter, lastnik londonskega »Timesa«, je na počitnicah v Criikvenici. 2e ko je spomladi obiskal Zagreb in Beograd, je pokazal Mr. John Walter veliko zanimanje za našo državo. 2e takrat je sklenil, da bo prišel na počitnice v Hrvatsko Primorje. Mr. John Walter je najel v Crikvenici v hotelu »Therapijac sobe in upa, da bo tu dalje časa užival odmor, daleč od velemestnega vrvenja.
*	Prihod mladih poljskih telovadcev. 14. t. m. pride na povratku iz Rumunije in Bolgarije na vabilo našega ministrstva za telesno vzgojo v Beograd 60 slušateljev osrednjega zavoda za telesno vzgojo v Varšavi pod vodstvom svojih profesorjev. Poljski gostje bodo še isti dan popoldne na igrišču na Kalemegdanu priredili javno telovadbo in bodo pokazali svoje narodne plese. V Beogradu bodo ostali tri dni in si bodo ogledali vse znamenitosti prestolnice, Oplenac in Avalo. Nato bodo odpotovali čez Sarajevo v Dalmacijo. V Sarajevu se bodo ustavili za en dan. V Dalmaciji pa ostanejo teden dni. Poljaki bodo svojo turnejo po Jugoslaviji končali s telovadno prireditvijo v Zagrebu in Ljubljani in z obiskom Bleda in Bohinjskega jezera.Ministrstvo za telesno vzgojo je določilo nekega svojega varšavskega štipendista, da bo spremljal Poljake na turneji po Jugoslaviji.
Kostrivniška .
— Slatina
OKUSNA
bogata na ogljikovi kislini povsem naravna domača mineralna voda
Uprava Kostrivniške Slatine, pošta: Podplat (Dravska)
♦	Operna gostovanja v Rogaški Slatini.
Po izredno uspelem gostovanju ljubljanske opere v Rogaški Slatini v juliju, ki je zapustila najtoljši vtis o visoki stopnji in odlično glasovni kakovosti članov naše opere, se v soboto 14. t. m. ponovno vprizori »Seviljski brivec«. V glavnih vlogah nastopijo gdč. Župevčeva, gg. Gostič, M. Rus, Drago Zupan. V nedeljo 15. t. m. pa .«e vprizori »Prodana nevesta« z gospo Gjun-gjenčevo, Golobovo, Kogejavo, Ramšakovo ter z gg. Križajem, ki je priznano najboljši Kecal v Jugoslaviji, z Gostičem, Banov-rem, Jankom in Kolacijem. Baletni zbor nastopi pod vodstvom g. inž. Golovina obe predstavi dirigira kapelnik g. Neffat. Slikovite inscenaci so delo slikarja B. Vav-poliča. Predstavi bosta v veliki dvorani Tonkina vsakokrat ob 20.30. Vstopnice se že dobe pri >Putniku«.
Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese.
S_i	OgL reg. 8. br. 16. 486/35-
♦	Srečna rešitev otroka h porušene hiše. V Zemunu v Badenski ulici se je sesedla streha neke stare hiše. Stanovalci so se pravočasno umaknili, med razvalinami pa je ostalo deta v zibelki. Poklicali 60 na pomoč gasilce, da bi ruševine odstranili in rešili otroka. Gasilci so z največjo previdnostjo odmikali tramovje in kamenje nn mnogo ljudi je opazovalo to delo v skrbeh za otroka. Po dolgem delu so gasilci našli dete. Po sračnem naključju se je nad zibelko tako nagnilo nekaj stebrov, da je bilo dete kakor pod varno streho.
♦	Tragična smrt najboljšega beograjskega ribiča — Slovenca. Pod novim zemun-skim mostom v Beogradu je ,kakor vedno
v svojem prostem času, t.udi v nedeljo lovil ribe Franc Dolšak, sluga pni ministrstvu za šume in rude. Dolšak si je pridobil sloves najvztrajnejšega in tudi najboljšega ribiča — športnika-. V nedeljo precej časa ni imel nobenega uspeha, naposled je pa v njegovo nesrečo pogoltnila vaibo neka velika riba, gotovo som, in — da bi težak plen laže izvlekel, je Dolšak skočil v prazen čoln, ki je bil pod njim v vodi. Skočil je tako nesrečno, da se je čoln prevrgel in ribič je z glavo naprej padel v vodo. Ko so to videli drogi ribiči, so pritekli na pomoč, a Dolšaka ni bilo več na površje. Domnevajo, da je pri padcu z glavo treščil ob rob čolna in zaradi tega utonil. Franc Dolšaik je bil doma iz Velikih Lašč in star 54 let. Kot sluga je služboval pri ministrstvu za šume in rude že nad 10 let in v službi je bil zelo vesten in marljiv. Z ženo in štirimi otroki, ki so osta,li brez rednika, je stanoval v Sarajevski ulici št. 32.
•	Ko natakarji stavkajo. Zagrebški lokali so se zelo spremenili. Namesto črnih oblek in belih srajc s črnimi kravatami vidite po vrtnih restavracijah strežnike v najrazličnejših oblekah. Gostom strežejo debele gospodinje in debeli gospodarji, ki kaj nerodno opletajo z brisačami, potem kuharji z belimi kapami, blagajničarke v pisanih oblekah in sevada tudi 6estre, tetke in svakinje gospoda šefa. Zvečer pa obiskujejo vrtove in lokale tudi »leteče patrulje« stavkujočih natakarjev. V prvi vrsti kontrolirajo te patrulje stavkolomce, ki jih pa ni, opazujejo in baležijo pa tudi različne dogodke, ki se dogajajo po lokalih zdaj, ko ni pravih strežnikov. Zgodi se, da pride v lokal stalna družba, ki zahteva toliko in toliko litrov in potem posebne visoke in tanke čaše. Pardon, jaz pečem drugače če-vapčiče, natakarji, ki so vam prej stragli, zdaj stavkajo! — Po takem odgovoru možakarja v belem predpasniku, ki bi rad bil natakar, a ne more biti, se gostje ali razjezijo ali pa si 6ami postrežejo. Clan »leteče patrulje« pa se porogljivo nasmehni in si zapomni komično situacijo. Nekateri gostilničarji so najeli za postrežbo tudi mladino z ulice, jo oblekli v bele balje, a kaj pomaga, ko se izpod halje vidijo raz-stom razlivajo juho na oblako. Stavkujoči vse to beležijo in se tudi zgodi, da so raztrgane obleke in ko ti novi natakarji go-burjeni gosti v kakem lokalu kar na lepem deležni predavanja o pomenu natakarske-ga stanu. Vsak se pač bori na svoj način.
*	Nevarnega razbojnika so poslali na pregled v umobolnico. Iz Bele Ork ve so privedli v beograjsko umobolnico nevarnega razbojnika Lazarja Stojkoviča. ki simulira blaznost, ali pa je morda tudi res bolan. Stojkovič, imenovan Laja. je bil s svojo tolpo več let strah in trepet Banata.. Vse njegove pajdaše so orožniki polovili, Laja, ki mu pripisujejo 5 umorov in ubojev in dolgo vrst tatvin in vlomov, pa je zbežal preko meje. Pod drugimi imeni se je dve leti potikal po Madžarski in Rumuniji, večkrat so ga zaprli z drugimi potepuhi in cigani vred, a niso vedeli, da imajo v rokah nevarnega, od naših oblasti zasledovanega razbojnika. Šele pred tedni so ga identificirali v nekem rumunskem zaporu in izročen je bil našim orožnikom.
*	»Jugoslovenska revija« za propagando turizma Jugoslavije je pravkar izdala novo številko za meseca julij in avgust, ki je po svoji nenavadno bogati opremi in vsebini popolnoma enakovredna vsem prejšnjim. Iz vsebine omenjamo članek bivšega ministra in bana vrbaske banovine Svetislava T. Mi-losavljeviča »Naše pomorsko brodarstvo v službi našega turizma'« Regallyjev članek iz naših najvažnejših turističnih krajev »Ali se bodo izpolnile naše prognoze?«. Zivko-vičevo reportažo »Reka Krka., prekrasen kotiček naše države«. B. Rihteršičev prispevek »Bohinj — na<še najlepše letovišče«, Regallvjevo »Odlomki iz Rogaške Slatine«, prof. Antičev članek »Turistični razvojSel-ca«, zanimivi članek »Slatina Radenci in njeni zdravilni vrelci«, prispevek Anči Smu-oove »Laško v zgodovini in dandanes«, prof. Fr. Violičev pregio 1 »Lepota dubrov-niške riviere« ter naposled članka »Nekaj besed o jeseni na Rabu« in »Lepota naše pohorske Ribnice«. «Jugoslovenska revija«, ki jo je peto leto res vzorno urejuje novinar g. Vladimir Regallv, je nedvomno med našimi najboljšimi periodičnimi publikacijami in zasluži za propagando lepot naših krajev največjo pohvalo. Tiska jo na umetniškem papirju Narodna tiskarna, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, Knaf-ljeva ulica 5 in velja za celo leto samo 100 din.
♦	Izlet v Postojnsko jamo in k odkritja spomenika kralja Aleksandra I. na Rakeku dne 5. septembra. Prijave sprejema Zadruga železniških uradnikov »Dornt v Ljubljani, novi hotel »Metropol«, I. nadstropje, soba 125, dnevno od 10.30 do 11.30 in od 16.30 do 17.30. Voznina in pristojbine znižane.
Abonenti dobe najboljšo domačo hrano pri „Levu"
skih Alp do Visokih Tur. Če si prijatelj planin, bog spoznal med njimi starega očaka in mogoče se spomniš pravljic iz otroških let, ki jih je šepetala ob tvoji postelji vsak večer babica ali stara teta in med njimi tiste, kako so jezdile coprnloe na metlah na Veliki Klek. Veliki Kiek! V otroški domišljiji živi ta strahotna gora kot nekaj skrivnostnega, nedosegljivega, nedostopnega. Tu pa gledaš nanj kakor na leip kristal v veličastni zgradbi prirode in si misliš, kako na njegovih bokih vozijo luksuzni avtomobili in težki avtobusi, kako se tik pod njegovo belo glavo sprehajajo gosposki ljudje kakor po velikomestni promenadi; saj so pravkar dogradili lepo pro-menadno cesto preko ledenika. Pastirice visoko v skalovje očaka in v prihodnjih letih bo dograjena vzpenjača, ki bo varno dovažala obiskovalce prav pod vrh.
Baško jezero! Samo Cankarju bi zaupal, da bi v svoji tank o čutnosti podal vemo sliko lepot, ki so nagromadene na tem majhnem prostorčku.
Toda letoviščarja zanimajo tudi praktične strani letovanja. Cene ob Baškem jezeru niso pretirane, življenje je celo malo cenejše kakor ob Klopinjskem jezeru. Sobe od 1.50 S do 3 S, penzija od 5 S do 8 S na dan. Tudi slovenska gostilna v Ratenčah pri »Pušoiku« s sobami za tujce je blizu četrt ure hoda, pa se že lahko ekopljete v jezeru.
Ce ste že na Baškem jezeru, gotovo ne boste pozabili obiskati Št. Jakoba v Rožu, rojstnega kraja »Miklove Zale«, ki jo gotovo vsi prav dobro poznate. Tam vam bodo povedali, da je v njihovi fari dolga leta.
župnikova! France Treiber, skladatelj koroške himne »Nmav čez jizaro... « in v Gcrinöiöah pri Št. Jakobu va.m bodo pokazali rojstni hiši Mihe Anibrejaša, koroškega ljudskega poeta, in Matije Aliaci ja, ustanovitelja kmetijske zbornice v Celovcu. To je bil iprvi zavedni slovenski inteligem na Koroškem, profesor na celovški realki, ki je gotovo dal mlademu Janežiču marsikatero vzpodbudo, ko je začegjal svoje kulturno delo pod tako neugodnimi okolnostmi.
Tudi na Leše ne smete pozabiti, da se tako oddolžite spominu slovenskega kulturnega delavca Janežiča, ki se je tako kmalu zavedal kulturnih potreb slovenskega ljudstva. Še danes stoji trdno dom Jane-žičev v Lešah, ki je dal slovenskemu narodu tako velikega sina.
Od Baškega jezera tudi ni daleč do Ro-■žeka in Podiravelj. kjer je lep slovenski hotel, sedaj last ta mošnje slovenske Posojilnice.
Ce ste kedaj gledali z vrha Golice po slovenski zemlji, ste si prav gotovo iz vse duše zaželeli, da bi si enkrat ogledali od blbu lepote, ki so bile razgrnjene pred vami kof ogromna umetniška. podoba v daljavi. Čutili ste. da je bil umetnik, ki je ustvaril čudovito podobo nedoumljivo velik mojster. Mogoče ste tedaj tudi v srcu sklenili: Koroško, slovenski Rož, vsa ta jezera, ki se blešče tam daleč v solncu. te bele vasice z zelenjem odete, vse to moram videti prav od blizu, pozdraviti to bogastvo z mehko besedo občudovanja. Naj ne ostane vaš sklep samo v vašem srcu, opo grnmite se in ga izvršite. Koroška s svojim bogastvom lepot vas bo radodarno poplačala,
• Tri iPq UdkoTft patom—Ju f. Septem-bra organizira »Putnik« tri lepa in Belo zanimiva, potovanja na pariško razstavo in skozi najlepše pokrajine Francije. Vlaki bodo odhajali iz Zagreba, oziroma iz Ljubljane, 11., 18. in 25. septembra. Izletniki bodo v Parizu 10 dni. Vsako potovanje bo trajalo 20 dni, cena pa je za osebo 4.780 din za vožnjo v II. razredu in za vse ostalo. Prijave sprejemajo in dajejo informacije vse »Putnikove« biletarnice. Izletniki bodo tudi obiskali Milano in Benetke.
Eno srce — ena RADENSKA.
Iz Ljubljane
—u Hiši posestniki in popravilo šentpe-
trnke cerkve. Včeraj ee je oglasila večja d epu ta ci ja Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani pod vodstvom g. predsednika Freliha pri g. župniku A. Košmerlju in skušala doseči znižanje prispevkov za popravilo šentpetrske župne cerkve. Opozarjala je, da bi bilo v sedanjem težkem času izvršili samo najnujnejša popravila, t. j. obnovo fasade: vsako nadaljno prezidavo pa bi bilo treba opustiti. Načrti za prezidavo cerkve naj bi se pregledali še po kaki strokovnjaški komisiji, da bi končno cerkev po izvršenih delih ne bila v estetskem pogledu še bolj pokvarjena, kakršnih primerov je v zadnjem času v Ljubljani na žalost preveč.
u— Umetniško—zgodovinsko društvo r Ljubljani priredi v četrtek 12. t. m. ob 2. popoldne izlet v Žužemberk (postaje: Mu-ljeva, Krka, Zagradec). Odhod s Kongresnega trga. Priglasiti se je v prodajalni Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 40 Din.
n— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«
sprejema pove pevke in pevce. Vpisovanja od srede 11. t. m. do sobote 14 t. m., vsak dan od 19. do 21. ure v društvenih prostorih v Mestnem domu, desno, I. nadstr. Od-bor.
u— Poštni rekord od Rakeka do Ljubljane. Crkostavcu g. Edvardu Brajniku na Glincah, cesta VII/20 je pošta v soboto dostavila razglednico, ki ie bila oddana na Rakeku dne 20. junija leta 1923. in je na kratki poti do naslovnika potrebovala nekaj mlega več ko štirinajst let. G. Brajniku je takrat sporočil njegov brat Josip, da prida prihodnje dni k njemu v Ljubljano na obisk, a razglednica se je nekje zataknila in je šele v soboto priromala na G lince, ko je njen pisec že zdavnaj umrl.
u— Nerodna zakonska zgodba. V Zalogu so bili ljudje v nedeljo zvečer priče razburljive dogodivščine, ki razkriva, koliko zmeda in gorja se včasih skriva po domovih. Iz mesta se je na svojem kolesu pripeljal neki uslužbenec električne mestne železnice, stanujoč v moščanskam predmestju, s seboj pa je tovoril komaj napol oblečeno, pa tudi napol nezavestno in vso okrvavljeno svojo ženo. Ustavil se je v neki gostilni in pripovedoval malo verjetno zgodbo, da so ga na cesti m ad šolo in gasilskim domom napadli neznanci, ki so mu iztrgali ženo in jo hoteli posiliti. On da se jim je postavil v bran, pri čemer so hudo opraskali tudi njega, pa jim je vendarle preprečil njihovo nakano in z ženo pobegnil. Iz Zaloga so poklicali mestne reševalce, da so ženo prepeljali v bolnišnico, pa tudi mož sam je moral za prvo silo iskati zdravniške pomoči. Na kirurškem oddelku so ugotovili, da ima ženska poleg zunanjih tudi precej hude notranje poškodbe in po vsej priliki prafrres možganov. Vevški orožniki so takoj začeli živahno poizvedovati o dogodku in izsledki preiskave so kmalu dali slutiti, da si je mož zgodbo o napadu izmislil, da bi zakril sled lastnega greha. Dognali so, da je v nedeljo popoldne v družbi z neko žensko lovil ribe v Zalogu. Proti večaru je prišel malo čez mero zidane volje domov, beseda je dala tesedo in v prepiru je 6vojo ženo neusmiljeno pretepel. Ko je brez moči in vsa v krvi obležala pred njim, se je ustrašil, da jo je ubil. Iz omotice po vinu in iz pekoče vesti mu je zrasel fantastičen načrt, da svojo žrtev nekam odpelje, da jo odloži kja na skri-vem, ali če drugače .ne bo šlo, da na samotnem kraju fingira napad. Brez prave misli se je peljal proti Zalogu, kjer je bil na bregu Ljubljanice prežival tako lep dan; zdaj, ob uri svoje velike nesreče, pa je hotel odložiti tam še največje breme svojega življenja, naljubljeno ženo. Ko so orožniki prišli na sum, so o stvari obvestili kriminalni oddelek ljubljanske policije in včeraj zjutraj so moža aretirali, da preiskovalnim organom do kraja razjasni podrobnosti. Ženino stanje v bolnišnici je precej resno.
Dr. Debevec Radovljica
ne ordinira do 4* septembra
B_ Požar t Sostrem. Včeraj okrog & ponoči so v Sostrgm pod Ljubljano na lepem švignili ognjeni zublji z gospodarskega poslopja posestnika Jerneja Bitenca. Kakor pripovedujejo vaščani, ki so v megli in prvem jutrnjejn somraku opazili požar, je začelo na dveh krajih goreti naenkrat in skoraj ne more biti dvoma, da je bil ogenj podtaknjen. Plameni so v hipu zaja-li vse gospodarsko poslopje, dvojni kozolec, hlev m šupo, odtod pa so iskre vžgale še hišo. V vasi je nastala prava panika, vendar so se ljudje kmalu znašli in pričeli gasiti. Za domačimi so prihiteli še gasilci iz sosednjih vasi, a ves požrtvovalni trud je bil zaman. Plameni so uničili gospodarsko poslopje in hišo do tal in s težavo so mogli rešiti 6amo živino, nekaj voe in poljskega orodja. Orožniki iz Spodnje Hrušice so uvedli strogo preiskavo.
u— Vlom pri Sv. Jakobu ob Savi. Ko so bili v soboto dopoldne domači zdoma, sa je v hišo Ivana Grada pri Sv. Jakobu ob Savi pritepel neznan preyejen tat in prebrskal vse omare, da si je nabral pre-cej bogatega plena. Z njim ja izginila zlata ovratnica, srebrna zapestna ura, zlata verižica in še zlata ura z verižico, zlat obesek, poročni prstan in zapestnica, v predalih pa je našel tudi za 5700 Ei.n gotovine. Mimogrede ja oplenil tudi sobico Gradove dekle Marije Gradeličeve, da je v vsej hiši napravil za blizu 10.000 Din Škode. Orožniki, ki so bili takoj obveščeni o drznem tatinskem podvigu, so uvedli intenzivna poizvedbe in so na tatvino opozorili tudi sosednje orožniške postaje in ljutbljansko policijo. Kakor sumijo, je vlom pri Gradu zagrešil neki cigan, ki ima na vesti več vlomov po zasavskih vaseh in ki se je praj držal večje ciganske družbe, zadnji čas pa je izginil nekam proti Ljubljani.
u— Zveza blagajniških idravnikov v Ljubljani je darovala namesto venca pokojnemu dr. Fr. Kogoju 200 Din pokojninskemu zakladu za zdravniške vdove.
u— Obleke tn klobuke kemično čisti bar-> ya, plisira in lika tovarna les, Reich, 2
lz Ce!|a
ldufea.
V nedeljo Je Igralo kombinirano moštvo Celjskega Šahovskega kluba v okviru Celjske razstava v kletnih prostorih mestna narodne šole a Šahovskim klubom iz Trbovelj. Celjani so anagali v razmerju 6:2. Posamezni rezultati so (prvi imenovani Je Celjan, drugi Trboveljčan) : Branko Diehl— Bartolj 1:0, Cijan: J. Sredenšek 1:0, Ski-tek— Hrovat 1:0, inž. Pipuš—Mrakovčič 1:0, Smigovc—Gv. Sredenšek 1:0, Miro Modic—Oprešnik 1:0, Schneider:Pajk 0:1, Fajs—Henrik Jazbec 0:1. Celjski šahovski klub je prejel šahovsko uro, darilo Celjske razstave. Match, ki je trajal od 9. do 14. in je potekel v najlepšem redu, je vodil g. Ivan Vozlič.
e— Rekord počasnega dela Je dosegla mestna občina s pretlakovanjem izredno prometnega križišča Kralja Petra in Cankarjeve ceste pred poslopjem Ljudske posojilnice. Dela so se pričela že pred dvema mesecema in še sedaj niso končana. Ta počasnost je predmet številnih upravičenih kritik občinstva, ki ne more razumeti, zakaj se taka dela ne pospešijo z večjim številom delavcev in primernim nadzorstvom. Promet na tako važnih križiščih bi ne smel biti kar dva meseca in še več oviran. Tako se ne pospešuje cestni in tujski promet!
e— Izpiti vozačev motornih vozil bodo v sredo 15. septembra ob pol 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj čimprej vložijo predpisane prošnje pri navedenem uradu.
e— Napad na preužitkarja. Neki moški je na cesti pri Rogatcu nanadel 70-letne-ga preužitkarja Antona Boštnerja iz Tlak pri Rogatcu in ga tako obdelal s palico, da mu je zlomil levo roko ln rebro na desni strani ter ga poškodoval tudi po glavi. Boštnerja so orepeljali v celjsko bolnišnico
e— Motorno kolo mu Je dlfiaJo. V četrtek je hotel 36-letnl delavec Melhior P. iz štrigove ukrasti motorno kolo izpred neke gostilne na Glavnem trgu. Lastnik motornega kolesa pa je storilca takoj zasačil ln ga izročil stražniku. Na policiji so ugotovili, da je P. pred dnevi ukradel v družbi neke«* pajdaša v neki gostilni na Vranskem 600 din vredno srebrno moško uro. Aretiranca so Izročili okrožnemu sodi?"".
KTNO METROPOL, orina ša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ORLOVO GNEZDO«.
Iz Maribora
a— J. K. Stnikatv v Mariboru. Semkaj je prispel znani čsl. publicist in zaslužni pro-pagator čsl. jugoslovenske vzajemnosti, J. K. Sträkaty, ki si je poleg mariborskih zanimivosti ogledal tudi lepo mariborsko okolico.
a— Lepi uspehi naših strelcev. Pri nagradnih strelskih tekmah na Pobrežju je dosegel prvo nagrado v moški skupini orožniški podnarednik Zvonko Garvas, drugo predsednik pobrežke strelske družine Ivan Caf, tretjo pa Ludovik Rojko. V dam-skem streljanju je zasedla prvo mesto Marija Rojkova. drugo Vera Klemenčičeva. Pri naraščajskem streljanju so si priborili prva mesta Hojraik. Stibilj. Milena, Danilo, Podkrižnik, Stana, Požar. Bizjak in Narat.
a— Lepa pesem v mestnem parku. V dobrem razpoloženju in iskrenem pevskem
Iz sodne dvorane
„Ali spet komuniziraš"
Pred sodn:kom poedincem g. Gorečanom se je moral zagovarjati zaradi prestopka zoper pravosodje doslej nekaznovan 48-let-ni slikarski mojster iz Ljubljane. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, ga je dolžila, da je 3. februarja letos lažno ovadil na policijski stražnici v Mostah nekega ljubljanskega rokodelca in še tri možakarje, ki so sedel- z njim za gostilniško mizo. Omenjeni rokodelec naj bi bil propagiral komunizem, drugi pa da so mu pritrjevali.
Na to ovadbo je sledila takojšnja aretacija omenjenih gostilniških gostov, ki so čepeli 48 ur v zaporu, osumljeni zločinstva po prvem členu zakona o zaščiti države. Kakor je dejala ena izmed prič, so si ta čas v zaporu krajšali na ta način, da so se šalili, saj jim je bila vest lahka in č'»ta. Vendar pa so danes na razpravi trezno presojali položaj, v katerega so bili spravljeni s prijavo in so zahtevali primerno odškodnino za odhod zaslužka. Ovaditelj sam si je že drugega dne premislil in je takoj posredoval a treznejšo izpovedjo na policiji, da so zapornike izpustili. Pred sodnikom se je branil, da so ga hoteli omenjeni ovajenci v gostilni napasti, v razburjenosti zaradi tega m da bi se jih znebil, je šel na stražnico in predlagal, naj primejo neke osebe, ki se v gostilni pogovarjajo o prevratnih rečeh. Ta način samaob-rambe pa ga je stal današnje obtožbe. V razpravi so fungirali kot priče tisti možakarji, ki so tedaj bili v gostiln?, iznena-deni z napovedjo aretacije. Vsi »o zanikali, da bi bili kakorkoli kanili koga napasti in tudi niso kazal: nikakih temu podobnih namenov. Pač pa je ovaditelj, ki je pil v gostilni pri drugi mizi, naenkrat stopil pred enega izmed njih z vprašanjem: Ali spet komuniziraš? Vse priče so skladno izpovedale, da sploh ni bilo govora o takem govorjenju, da pa so se re« pogovarjali o delodajalcih. Poleg tega pa so priče odvračale od sebe vsakršno sum-njo, da bi one sploh mogle priti na take prevratne pomenke in so podpirale svoje trditve z neoporečnimi zaslugami svojega delovanja na legalnem polju, ki bi se ne dalo vezati tudi ne s pritajeno nagnjenostjo na levico. Eden je ustavljal Sokola, drugi je »z leve« prejemal celo groz;lna pisma, ker je pomagal varnostnim organam, da so prijeli krivce širjenja levičarskih bacilov v njegovem podjetju, končno pa je pomolil sodniku tudi legitimacijo JRZ. Ostale priče so si pomagale drugače: enemu je sodnik povedal, da je zapisan na listi levih, pa tega ni tajil in je ponosno izjavil, da je bil izvoljen za občinskega svetnika v prvih letih naše državne samostojnosti pod županom Pericem, drugi pa o vsebini pomenkov sploh ni hotel nič vedeti in je prostodušno priznal, da je bil tako nadelan, da že ni več slišal... Končno je tudi obtoženec priznal, da mu hitro stopi v glavo in da mu je tudi tistega večera, nakar mu je še zavrelo v prividu napada.
Sodnik je na podlagi dosedanje obtožen-čeve neoporečne preteklosti m pa teh olaj-šiln:h okolnosti izrekel le pogojno obsodbo za dobo 3 let na dva meseca zapora, plačila stroškov kazenskega postopanja in 250 din povprečnine, vsakemu oškodovancu pa mo» pjačatj po 200 din odlkodnine«
KIND
TEL.
21 24
MATICA
Priljubljena opereta Schubertovih melodi) PRI TREH MLADENKAH Paul Hörblger, Maria Andergast, Greti Theimer, Svetìslav PetrovM
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri.
zanosu so pevci »Jadrana« in »Drave« tudi v petek zvečer odpeli v mestnem parku pod vodstvom obeh zborovih dirigentov gg. A. Horvata in U. Vrabca vrsto lepih pesmi, ki so zbudile toplo priznanje pri občinstvu, ki je v častnem številu prihitelo k tej kulturni prireditvi v okviru MT.
a— Smrtna kosa. V splošni bolnlSndd je preminila v starosti 72 let vdova po carinskem revizorju Frančiška Nabergojeva. Pokojpica je bila blaga žena, zavedna na-rodnjakinja in vzorna marti. — V Gosposki ulici 50 je umrl v 56 letu svoje dobe davčni kontrolor Martin Ferenčak. Bil je vesten uradnik in mož poštenjak. — V Slovenski ulici 20 je izdihnila 62 letna slaščičarjeva soproga Julija Koserjeva, v Vinarju 14 posestnica Marija Špindlerjeva, ki je učakala starost 69 let, v splošni bolnišnici pa posestnica Ivanka Znidarič iz Križevce^ pri Ljutomeru, stara 40 let. Pokojnikom trajen spomin, žalujočim maše toplo sočutje.
a— Predstojništvo mestne polieije v Mariboru ponovno poziva vse imetnike orožnih listov, da plačajo banovinsko takso za orožne liste. Proti strankam, ki js ne bi plačali do konca septembra, se bo uvedlo kazensko postopanje po določilih pravilnika o banovinskem proračunu.
a— Na zboru gluhonemih, o katerem smo že poročali v včerajšnji številki, je bila izvoljena sledeča nova uprava: predsednik Sagaj Mirko, podpredsednik Rakun Jožef, tajnik Svenšek Anton, namestnica Kranje Mici, blagajnik Hochwald Viljem. Revizorji Pušnik Franc, Mlekuž Ivan in Kokot Franc.
a— Pogrebno društvo Radvanje sklicuj« za dne 29. t. m. ob 8. uri dopoldne izredni občni zbor v gostilni Podgoršek, Nova vas, v svrho nakupa nepremičnin.
8000 dinarjev škode trpita radi ka-rambola na križišču Strossmajerjeve in Gosposvetske ulice lastnik nekega osebnega avtomobila in motornega kolesa št. 2/1457, ki sta trčila skupaj v nedeljo zvečer. Moto-ciklist in njegpva spremljevalka sta dobila lažje poškodbe na glavi in rokah. Vpraša-šanje krivde bo razčistilo sodišče.
a— Razburljiv dogodek na Pobrežju. Tovorni avto 2/787, ki je vozil iz Maribora proti Sv. Barbari v Slov. gor., je na križišču Aleksandrove ceste in Nasipne ter Sokolske ulice zavozil najpreje v ročni voziček Alojzije Kokolove, ki trpi radi tega okoli 40Ò din škode, zatem pa v 13 letno Zofijo Klinarjevo, ki so jo radi težjih telesnih poškodb morali prepeljati v splošno bolnišnico. Zadeva bo imela svoj zaključek pred sodiščem.
a— Umor v Ivanjkovclh pred "odniKl. Pred velikim kazenskim senatom bo dne 24. avgusta kazenska razprava proti 31-letnemu bivšemu orožnftkju Avgustu Lipove vi, ki je, kakor smo svojčas obširno poročali, dne 3 maja v Ivanjkovcih do smrti zabodel Angelo Novakovo.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v avgusta po stoletnem koledarju
Dan j« dolg 15 ur, 3 minile do 18 tir 80 minut ln se do konca meseca skr« za 1 uro 33 minut
nestanovitno, skoraj vsak dan dež
lepo, sončno
viharne krajevne nevihte
do konca meseca malo
sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi
T. 10. Lovrenc
S. 11. Suzana
C. 12. Klara
P. 13. Kasijan
S. 14. Evzebi j P. krajec ob 3.28 N. 15. Vnebovz.
M. Dev. P. 16. Rok
T. 17. Milica
S. 18. Jelena Ljubo 0.19. Ludovik
P. 20. Bernard
S. 21. Ivana
N. 22. Timotej SMp ob 1.47
P. 28. Zdenko
T. 24. Jernej
S. 25. Ludv. kr.
C. 26. Ceflrin
P. 27. Jožef Kal.
S. 28. Avguštin
N. 29. Jan. ob gl. Zad. kr. ob 0.45
Poročilo Meteorološkega zavoda na uni v« ri
8.	avgusta
Ljubljana 7. 763.9, 18.8. 72, O, 10, —, — { Maribor 7. 762.8, 17.0, 90, N3, 0, —, — ; Zagreb 7. 763.1, 20.0, 80, O, 2, —, — ; Beograd 7. 761.5. 19.0. 80, WSW1, 6, —, —S Sarajevo 7. 763.0, 15.0, 70, O, 8, —, —} Skoplje 7. 761.8, 18.0, 80, O, 6, —, — ; Split 7. 762.5, 24.0, 50, NE2, 0, —, — ; Rab 7. 761.5, 22.0, 70, 0, 0, —, —.
Temperature: Ljubljana 29.5, 16.0: Maribor 28.0, 16.0; Zagreb 27.0, 19.0; Beograd 22.0, 17.0; Sarajevo 27.0, 13.0; Skoplje 29.0, 14.0; Split 33.0, 22.0; Rab -, 18.0.
9.	avgusta
Ljubljana 7. 763.2, 17.5. 91, O, 10, —, — ; Maritor 7. 762.1, 18.0, 90, NW2, 0, —, —j Zagreb 7. 762.3. 21.0, 80. O, 3, —, —; Beograd 7. 761.2, 20.0, 90, O, 5, —, —; Sarajevo 7. 762.8, 16.0. 95, 0, 7, —, — ; Skoplje 7. 760.9, 20.0. 70, O, 6, —, — ; Kumbor 7. 758.9, 25.0, 60, N2, 5, —, —; Split 7. 761.1, 25.0, 40, NE2, 0, —, —; Rab 7. 762.1, 25.0, 40, E2, 0, —, —.
Temperature: Ljubljana 28.9, 16.6; Maribor 29.0. 16.0; Zagreb 29.0, 18.0; Beograd 29.0, 18.0; Sarajevo 27.0, 13.0; Skoplje 29.0, 24.0; Kumhor -r, 22.0; Split 310, 23.0; Rab»
-, m -
»JUTRO« št. 184
Tore£. 10. Vin. 1937,

Gospodarstva
Dobički in Izgube naših industrijskih
delniških dražb
V beograjskem »Privrednem pregledu« objavlja g. Vladimir Rosenberg iz trgovinskega ministrstva pregled bilančnega stanja jugoslovenskih delniških družb, brez denarnih in zavarovalnih zavodov, in sicer za leto 1935. Statistika se nanaša predsvem na bilance industrijskih delniških dražb (skupaj z bilancami transportnih in drugih pridobitnih delniških družb). Obsega pa 851 družb od skupnega števila 1096 obstoječih delniških družb. Manjkajoči podatki za 245 družb se tičejo skoro izključno novoustanovljenih družb, ki ne poslujejo ali družb, ki so v likvidaciji. Če objavljene podatke primerjamo z onimi za prejšnja leta, ki jih je avtor prav tako objavil v »Privrednem pregledu«, tedaj dobimo naslednjo sliko o razvoju naših industrijskih delniških družb:
Skupna glavnica vseh teh delniških družb, ki se je leta 1933. dvignila na 5046 milijonov Din in se je naslednje leto zmanjšala na 4780 milijonov, je leta 1935. zopet narasla na 4856 milijonov. Kakor je to na prvi pogled impozantna vsota, vendar nam kaže, da smo v primeri z drugimi državami še v začetku industrijskega razvoja, saj obstojajo v Zedinjenih državah in tudi v zapadnoevropskih državah delniške družbe, od katerih imajo posamezne več glavnice nego vse naše družbe skupaj (100 milijonov dolarjev). Skupaj z rezervnimi fondi so znašala lani lastna sredstva delniških družb 6314 milijonov, bilančna vsota pa je znašala 17.113 milijonov. V primeri s prejšnjimi leti je bilo gibanje skupne vsote lastnih sredstev in skupne bilančne vsote naslednje (v milijardah Din):
lastna sredstva bilančna vsota
1933	7.5	16.5
1934	6.2	16.8
1935	6.3	17.1
Iz rastoče bilančne vsote, ki je leta 1931. znašala samo 14.9 milijarde Din, se vidi, da se je naša industrija v zadnjih letih navzlic krizi nadalje razvijala, kar pa je pripisati predvsem ustanavljanju novih industrij. Nazadovanje vsote lastnih sredstev nam kaže v letu 1934. precejšnje na-radovanje, kar je v zvezi z odpisom izgub.
Zanimivi so podatki, ki se nanašajo na izkazane bilančne dobičke in na izkazane izgube. Delniške družbe, ki so poslovale z dobičkom, so za lansko leto izkazale 363.7 milijona Din čistega dobička, družbe, hi so poslovale z izgubo, pa so imele 342.2 milijona izgube. Po daljši vrsti let so pri naših industrijskih delniških družbah v Iletu 1935 prvikrat dobički presegali izgube, kar je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din):
čisti
čiste
1931
1932
1933
dobički izgube 256.5 3.360 189.4 339 0 247.1 485.5
saldo — 79.5 —149.9 —238.4
1934	260.3 337 6 — 77.3
1935	363.7 342.2 + 21.5
Izkazani čisti dobički, ki so leta 1932.
padli na 189.4 milijona Din in so se naslednji dve leti zopet dvignili na 247.1 odnosno 260.3, so leta 1935 narasli na 363.7 milijona Din. Povečanje skupne vsote čistih dobičkov je nastopilo po razčiščenju bilančne situacije v letih 1933. in 1934. Delniške družbe so zlasti leta 1933. z znatnimi odpisi prilagodile svoje bilance dejanskemu stanju in so leta 1935. lahko zopet v večji meri izkazale dobičke. Seveda pa je bila 1. 1935 vsota bilančnih izgub še vedno prav znatna. Pri tej priliki bodi omenjeno, da v letu 1935. izkazani čisti dobički vse družb v Jugoslaviji niso mnogo večji, nego je znašal čisti dobiček samo dveh velikih inozemskih rudarskih družb (Bor in Trepča), ki sta imeli v tem letu okrog 180 milijonov Din čistega dobička (kar pa je še malo v primeri z dobičkom, ki ga imata ti dve družbi letos pri ogromno naraslih cenah kovinam, saj je Francoska družba borskih rudnikov lani sama zaslužila 112 milijonov Din, družba Trepča pa 134 milijonov; letos pa je samo družba Trepča v prvem polletju izkazala 133 milijonov Din dobička).
V tej zvezi je treba omeniti še odpise. Industrijske delniške družbe so v letu 1935. odpisale na sumljivih terjatvah 35 milijonov Din, za ostale odpise pa so porabile 230.5 milijona Din (prejšnje leto 188.3). Osebni izdatki so se za malenkost zmanjšali, in sicer za 7.1 na 1087.5 milijona Din, davki pa so se povečali za 44.1 na 287.2 milijona Din.
Od posameznih bilančnih postavk skupne bilance je omeniti poleg blagajniške gotovine, ki je znašala 144 milijonov (prejšnje leto 179) ter naložb pri Nar. banki in državnih ustanovah v višini 142 milijonov (prejšnje leto 94), predvsem naložbe pri ostalih denarnih zavodih, ki so narasle od 344 na 621 milijonov Din kar priča, da se je precej povečala likvidnost industrijskih delniških družb. Od terjatev pri ostalih denarnih zavodih odpade 56 milijonov Din na zamrznjene dajatve pri zavodih, ki so pod zaščito. Terjatve pri domačih dolžnikih so se zmanjšale za 62 na 2726 milijonov, terjatve v inozemstvu pa so narasle za 25 na 469 milijonov.
Investicije so skupaj z zalogami sirovin ter blaga dosegle 1. 1935 vrednost 10.206 milijonov Din in so se povečale v primeri s prejšnjim letom za 371 milijonov. Vrednost strojnih in tehničnih naprav se je povečala za 299 na 3618 milijonov, vrednost nepremičnin za 178 na 2757 milijonov, vrednost izdelanega blaga za 82 na 1628 milijonov ter vrednost surovin za 23 na 735 milijonov. Zmanjšala pa se je zaradi odpisov vrednost inventarja (premičnin) za 214 na 511 milijonov. Skupne obveznosti vseh v statistiki obseženih družb pa so se v letu 19.35 le nebistveno povečale, in sicer za 44 na 7119 milijonov.
Naraščanje državnih
davčnih dohodkov
Finančno ministrstvo objavlja podatke o gibanju državnih dohodkov in izdatkov v mesecu juniju in v prvih treh mesecih tekočega proračunskega leta (april-junij). Vse davčne vrste kažejo v letošnjem letu matno povečan donos. Državni davčni dohodki so znašali v prvem četrtletju tekočega proračunskega leta v primeri z istim raadobjem zadnjih dveh proračunskih let, kakor sledi (v milijonih Din):
april-junij 1935. 1936. 1937. neposredni davki 405.5 443.3 533.9 trošarine	190.1 197.7 222.4
takse	223.5 248.0 270.7
174.6 186.5 246.7
carine
skupaj	993.7 1075.5 1273.7
Skupni donos neposrednih in posrednih davkov je znašal letos v prvem èetrtletju proračunskega leta 1274 milijonov, to je za 200 milijonov več nego pred enim letom in za 280 milijonov več nego pred dvema letoma. V največji meri se je zadnja leta dvignil donos neposrednih davkov. V prvem četrtletju proračunskega leta 1933/34 je bilo izterjanih 385 milijonov Din neposrednih davkov, letos pa 534 milijonov, to je za 149 milijonov ali za skoro 39% več nego pred štirimi leti.
Monopolski dohodki, ki so prejšnja leta kazali še nazadovanje, so letos prav tako narasli, in sicer v prvem četrtletju tekočega proračunskega leta v primeru z istim razdobjem lanskega leta za 38.1 na 493.6 milijona Din.
Tudi dohodki državnih podjetij so se pričeli dvigati. Predvsem so narasli dohodki železnic, in sicer na 568.9 milijona Din Člani 445.1) in so bili pri tem za 123.7 milijona Din ali za 28.5% večji nego lani. Dohodki državnih rudnikov pa so znašali 64.4 milijona Din nasproti 49.9 milijona Din v Istem četrtletju lanskega leta.
Gospodarske vesti
= Ozadje ustanovitve podružnice angleške banke v Beogradu. Nedavno so »Službene novine« objavile oglas Udru-žene bankarske korporacije Velike Britanije d. d. (Allied Banking Corporation of Greath Britain) O" ustanovitvi podružnice te banke v Beogradu, iz katerega je razvidno, da sta člana podružnične uprave Sidney List in Aca Pavlovič, odv. iz Beograda, ravnatelj pa je Dušan Krestič. Podružnica ima svoje prostore v Jakšičevi ulici 5. Beograjski »Jugoslovenski kurir« prinaša o tej banki daljše poročilo od svojega dopisnika v Londonu, ki pravi med drugim naslednje: Angleške banke že davno razmišljajo o tem, da bi ustanovile banko z angleškim kapitalom v Beogradu za Jugoslavijo in Balkan, ki naj bi prevzela tudi finančne in bančne posle angleških rudarskih in trgovinskih družb, ki poslujejo v Jugoslaviji. Po likvidaciji Angleške trgovinske banke (British Trade Corporation) od 1. 1925, ni v Beogradu nobene angleške banke. Banka Allied Banking Corporation of Greath Britain, ki je osnovala podružnico v Beogradu brez pravice sprejemanja vlog in eskontiranja menic, nima nikake zveze s katerokoli angleško družbo, ki posluje v Jugoslaviji. Ime-nòvgna banka tudi nima nikake zveze z angleškimi bankami, ki razmišljajo o tem, da bodo ustanovile podružnico .v Beogra-
du. Dopisnik »Jugoslovenskega kurirja« nadalje ugotavlja, da znaša glavnica londonske centrale 50.000 funtov, ki pa še niso vplačani. Družba tudi še ni objavila svoje prve bilance. G. Sidney List, ki je eden ustanoviteljev londonske banke in je bil dvakrat v Beogradu ter je član uprave beograjske podružnice, je bil svoj čas generalni direktor banke Chalmers Guthrie v Londonu, ki je po nekoliko mesecih likvidirala z veliko izgubo za delničarje. Značilno je, da ime g. Lista ne fi-gurira med člani uprave londonske Allied Banking Coi p of. Greath Britain.
= Vprašanje volitev pri okrožnih uradih. Dne 6. t. m. se ie vršila v Zagrebu seja ožje uißrave Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki jo je vodij predsednik g. Marko Bauer, za ministrstvo za socialno politiko pa je seji prisostvoval načelnik g. Jeremdč. Na seji je bilo sklenjeno, da ee naprosi minister za socialno politiko in narodno zdravje, da v čim krajšem času razpiše volitve pri krajevnih organih osrednjega urada, da bi se potem lahko izvršila volitev samouprave Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Na seji so tudi razpravljali o predlogih za ukinjenje okrožnih uradov v Splitu, Karlovcu in Tuzli. Končna odločitev v tem vprašanju pa je bila odložena do prihodnje seje. Med drugim je odbor načelno odobril posojilo štirih milijonov dinarjev somborski občini in je na koncu sklenil, da se v vzhodnem delu države zgradi sanatorij za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov.
= Družba za kompenzacije s Španijo. V trgovinskem registru na Sušaku je bila nedavno vpisana družba »Oluea«, dmžba z o. z. s sedežem v Kastvu. Namen dnižbe je dobrin na ba^i kompenzacij med Jugoslavijo in špairaijo. Družba se bo bavila predvsem t uvozom agrarnih in industrijskih proizvodov iz Španije v Jugoslavijo ter z izvozom agrarnih proizvodov, živine, lesa in rude v Španijo. Istočasno je bila vpisana podružnica te družbe s sedežem na Sušaku. Poslovodje nove družbe' 6o: Avguštin Casasus, Castrile, .Tulio Altonzo Viana. Her-menegrldo Plaza Osca in Guillermo Mctos Ventura vsi s Sušaka.
= Končna likvidacija »Krivaje«. Iz Sarajeva poročajo, da bodo v ponedeljek prodani na dražbi poslednji ostanki gozdnega podjetja »Krivaje«, ki je zaradi manipulacij prišlo v konkwrz in je državno podjetje »Šipad« nedavno odkupilo skoro vse njene obratne Tiaprave. Sedaj pride na diražbo inventar z gasilskimi napravami. Za 15. t. m. je sklicana poslednja seja upniškega odbora »Kriva je«, nakar se bo upniški odbor razšel. Ostane pa še pravda zaradi 70 milijonov Din, ki jih terjajo nekateri upniki od države. Na tej pravdi je predvsem interesirana neka angleška družba, ki ima pri konknmni masi »Krivaje« terjatev v višini 150 milijonov Din.
= Madžarska bo ukinila omejitve v trgovini z drvmi. Iz Budimpešte poročajo, da je madžarski trgovinski minister Borne-misza pripravljen z energičnimi ukrepi preprečiti špekulacijo z drvmi, ki jim je cena znaitno narasla. V tej zvezi je odvzel koncesijo družbi »Silvana«, ki je imela nekak mpnopol za oskrbo Madžarske z drvmi, zlasti za uvoz. V krogih lesne trgovine pričakujejo, da bo vlada v kratkem dopustila prost uvoz drv in da bo prodaja drv zopet prepuščena legalni trgovini. Kakor je znano, uvaža Madžareka drva tudi iz naše državg.
= v CeSkoslovaškl ao U pričeli obirati Ijmelj. I« 2atca poročajo, da viadana hmelj-skem trgu spričo skorajšnjega pričetka nove sezone mirna tendenca, pri čemer pa «o cene za staro blago razmeroma nizke in ee gibljejo med 400 do 700 Kč za stari stot. Stanje nasadov se v zadnjem tednu ni mnogo spremenilo. Trajna susa vpliva neugodno, zlasti se zdi, da ee v poznih nasadih ne bodo mogle kobule popolnoma razviti. V zgodnjih nasadih se je v ponedeljek 9. avgusta pričelo obiranje.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo 1-600 žičnikov, razne želeiznine, vijakov, pločevine, medenine i. dr. in do 13. t. iji. za dobavo 2.000 držajev za krampe; strojni oddelek pa do 13. t. m. za dobavo plinskih cevi in delov za cevi. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo raznega orodja, cementa, okovja za omare, portlandskega cementa, stekla za okna, gradla za zastore in do 18. t, m. za dobavo vodovodnega materiala in tračnikov. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 20. t. ra. ponudbe za dobavo železne pločevine in železnih cevi, do 22. t. m. za dobavo desk za čolne, do 28. t. m. za dobavo morskih gob, pločevine, metala, cevi in ledenice. do 25. t m. za dobavo paste za čiščenje, kokosovih otiračev, raznih ščetk, do 30. t. m. za dotoavo verig, ventilatorjev, projektorjev, strojnega jekla, raznih svetilk in delov svetilk, d0 31. t. m. pa za dobavo jadrepine. merlina, vrvi, jekla, svinčenega belila ter raznih elektrotehničnih predmetov.
= Licitacije. Dne 13„ 14., 16., 18. in 20. t. m. bodo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu licitacije za dobavo raznega apotekarskega materiala in 24. t. m. za dobavo dvokoßc za prenos bolnikov. Dne 13. t. m. bo pri 2. kolesarskem bataljonu v Nišu licitacija za nabavo raznih delov za dvokolesa; 16. t. m. bo v pisarni referenta inženjerije dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo vojaškega objekta v Mariboru. 17. t. ra. za pop11^'"0 objekta v Slov. Bistrici in 26. t. m. za popravilo objekta v Mariboru.
Borze
9. avgusta
Na ljubljanski borzi je med oficielnimi tečaji popustila deviza New York, dočiim je London čvretejši. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.57. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.55, v grških bonih po 30.3750 im v angleških funtih po 238. Nemški klirinški 'čeki stanejo v Ljubljani 12.83. v Beogradu 12.8305 in v Zagrebu 12.86 odnosno za konec septembra 12.80, za 15. november 12.90 in za 15. december 13:00.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrstejši tendenci notirala 406 do 406.50 ( v Beogradu je bil promet po 406.50). Zaključki pa eo brli zabeleženi v 6% begtfuških obveznicah (majhni koimadi) po 72.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2893.56 _ 2408.25, Berlin 1744.02 — 1*57.90, Bruselj 730.45 — 735.52, Curih 996.45 — 1003.52, London 216.18 — 218.19, New York 4304.76 - 4841.07, Pariz-462.71 — 164.15,r Praga 151.33-152.43, Trst 227.44 — 230.52.' *	"
Curih. Beograd 10. Pariz 16.35, London 21.7225, New York 435.2,5. Bruselj 73.30, Milan 22.90. Amsterdam 240.1750, Berlin 175.15, Dunaj 81.50, Stockholm 112, Oslo 109.15, Kobenhavn 96.9250, Praga 15.19, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešrta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 406 _ 406.50. 4% severne agrame 51.50 deh., 6°/n begluške (majhni komadi) 72.25 -72.38, 6% dalm. agrarne 74 _ 74.75, 7"/» invest. 89 den.. 7°/o stabiliz. 86 — 87. 7% Blair 83.75 — 84.50, 8% Blair 93.75 - 94.50: delnice: PAB 195 den., Trboveljska. 245 den., Gwftmann 40.50 — 41. Sečerana Osijek 1&5 _ 200, DubrovaČka 385 _ 400. Oceania 275 den.
Beograd Vojna Škoda 406.50 _ 407 (406.50), " 4% severne ajrrame 52.25 dien., 6n/n begluške 74 — 75 (74.75 — 75), 7% invest — (90 — 91). 7% Drž. hip. banka 100 dem.. 7% BlaiT 84.25 — 84.75, 8% Blair 93.50 _ 94, Narodna banka 7200 den., PAB 198.50 den. (198).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 9. avgusta. Začetni tečaji: pšenica; za sept. 112.25, za dee. 113:koru-za: za sept. 101, za dee. 67.50, za maj 69.25.
+ Winnipeg, 9. avgusta. Začetni tečaji: pšenic^ za sept.. 124. za dee. 121.
+ Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Pšenica (nova, 78.79 kg): haška 170 — 172; sremska in slavonska 168 — 170» banatska 165 — 173: «jaška ladja Ti:s» 178 — 180: ladja ßegej 177 _ 179; baška in banatska ladja Dunav 176 — 178. Oves. baški. sremski slavonski 115 — 117.50.	baška 167 —
170. Ječmen; baški in sremski novi 63/64 kg 132.50 — 135. Koruza; baška. sremska 92 — 93: banatska 89 — 90. Moka: baška in banatska »Og« in »Osrg« 265 — 275, >2« 245 — 255, »5, 225 - 235, »6« 195 — 205. »7« 165 — 175, >8« 120 — 125. Otrobi; baški, sremski, in banatski, v ju tasti h vrečah 88 — 92.
Drzna tatvina v mariborskem muzeju
Maribor, 9. avgusta. V mariborskem mestnem muzeju je bila danes odkrita nenavadna drzna tatvina Tat, za katerim še ni zanesljivih sledov, je ukradel zlato uro blagopokojnega lavan/tinskega Škofa Antona Martina Slomška.
Mestni nauzej je nameSčem v Cankarjevi ulici, prav tam, kjer so tudi razstavišča Mariborskega tedna. Kot posebno dragocenost hram muzej ostalino in spominske predmete Škofa Antona Martina Slomška. Eden najlepših in tudi najdragocenejših predmetov pa je bila Škofova zlata ura, shranjena v vitrini pod steklom- Prav gotovo je tat že dolgo prežal nanjo iin jo naposled izmaknil po dobro premišljenem načrtu in najbrž tudi P3 pripravah. Podrobnosti načina tatvine Se niso ugotovljene in tudi nI doginano, ali je tat izkoristil ugodno priliko danes ali mogoče v zadnjih dneh. Čudno Je tudi, da je vzel samo zlato uro, ko bi se bil najbrž lahko polastil tudi drugih predmetov, pa jih je pustil nedotaknjene. O tatvini je bila seveda takoj po odkritju alarmirana mariborska policija in je daktiloskop Grobin hitel posnet prstne odtise,	j
Konjiški hrup
in kolektivna pogodba
Zaka| je „Slovenec44 rohnel in zakaj je zdaj pohlevnejši
Konjice, 7. avgusta.
V	torek, 8. t m. je bila v Laurichevi tovarni podpisana kolektivne pogodba in so se tako <i e lovne razmere v tovarni usnja končno uredile v splošno zadovoljstvo. V vseh točkah je bil dosežen sporazum ki je bila pogodba še isti dan podpisana. Vsa važnejša določila so bila vnešena v to kolektivno pogodbo na predlog zastopnikov Narodno strokovne zveze.
Pogodba ima vse ugodnosti, bi jih predpisuje obrtni zakon. V gotovih točkah pa je pogodba presegla nekatere dosedanja kolektivne pogodbe, kakor n. pr. pri akord-neni delu, kjer je določeno, da dobi delavec 20% nad normalno plačo. Druga važnejša določba je ta, da se plača nedeljsko delo še enkrat več kakor normalno delo, torej 100% pribite«. Pogodita je nrodpo-vedljiva do konca leta, po poteku te dobe pa se lahko odpove vsakega prvega v mesecu na dobo treh mesecev. Glede dopustov se ni prodrlo in se podjetnik ptrogo drži obrtnega zakona, ni pa načelno proti tej uvedbi. ko se razmere urede. Tudi je podjetnik pripravljen zvišati plače, ko bo tovarna preurejena. Za enkrat pa je zvišal plače 17 delavcem, ki ne pridejo v poštev pri akordmem delu in to za 25 par na uro, dalje tudi onim, ki so prejemali pred 1. julijem manj kakor 3 Din na uto. Uspeh je vsekakor razveseljiv in delavstvo r Konjicah se dobro zaveda, da je to delo Narodno strokovne zveze.
Potek pogajanj
Gotovo se še spominjate, kako je »Slovenec« na dolgo pisal o razmerah in zatiralcih delavstva v Slovenskih Konjicah, o JNS in nemškutarjih. Takrat je klical na pomoč ves narod.
V	torek 3. t. m. pa sj je bilo trete pogajati s temi jkrvoloki«, kakor bi rekel >Slovenec«. Seveda bo zanimalo javnost, ka ko so potekla ta pogajanja. Le škoda, da »Slovenec« ne piše o teh dogodkih enako na široko, kakor je poročal sfvoječasno o gro zodejstvih. Bil© bi pač v škodo njigovim interesom in v prehudem nasprotju z nedavnimi poročili, če bi objektivno in po pravici povedal, kako so pogajanja potekla, kaj se je sklenilo in kdo je najboìj zagovarjal in zastopal delavske vrste.
Vsi se čudimo, da se js g. Alfred Laurich v dobrih dveh mesecih naučil našega jezika, saj po trditvi »Slovenca« pred dvema mesecema tega ni znal. »Slovenec« ugotavlja, da je bil oče g. Laurich* socialno čuteč flovdk, namenoma pa seveda izpušča, da je bil tudi zvest pristaš SLS. Baš pri pripravah in pogajanjih je lahko vsakdo opazil, da je »Slovenec« storil g. Alfredu Lauricbu veliko krivico, kajti tudi on je trezen, razumen in socialno čute? človek in ni bilo nikake pritožbe proti njemu od strani delavstva, temveč prav obratno; Alfred Laurich je pravi očetov nuMednik, ie s to razliko, da je menda drugačnega mišljenja kakor fe bil • oče in se »Slovenec« prav zato zaletava vanj. Kajpa, če bi taisti gospod bil pristaš JRZ ali vsaj naklonjen njihovim vrstam in če bi daroval okrog lo vsoto za popravo esrkve, za zvon ali k3j podobnega, bi postal ta strašni človek čez noč najbolj spoštovani in čislani gospod...
Delegati, ki so zastopali delavstvo, so spoznali, da je bila enostavne zlobna laž, vse, kar je pisal »Slovenec« o g. Laurichu in so to tudi javno povedali.
Čudimo se, da niso generali poslali na ta pogajanja v tako nevaren kraj in k tako važnemu dogajanju, ko j3 šlo za reševanje konjiškega delavstva, zaradi katerega so preje klicali na pomoč ves narod, kakega preizkušenega borca in strokovnjaka za sklepanje kolektivnih pogodb. Se posebno stražo bi mu bili lahko dodelili, morda četico »nsoboroženih« akademikov, ko se je bilo treba vendar pogajati z valpti. Po poročilih ^Slovenca« je vsakdo pričakoval srditega boja in bi zato bili morali poslati na ta pogajanja najbolj izvežbane ljudi. Pa so poslali ^letnega novinca, ki nima pojma o pogajanjih. Če bi ne bilo drugih, bi bili konjiški delavci prav žalostno zaščiteni. Enkrat kliče »Slovenec« na pomoč ves narod, potem S3 pa njegovim ljudem zdi umestno, da gre reševat delavstvo 181etni obrtnik, tujec, ki nima pojma, kako je treba sodelovati v pogajanjih. Iz vsega je očitno, da je šlo o Slovencu < zgolj za političen manever, bolj vsaj, kakor za dobro kolektivno pogodbo. Na vsak način so hoteli odßtramiti NSZ, kar s? jjm pa ni posrečilo. Prav zastopniki NSZ so'bili tisti, ki so si z v^emi močmi prizadevali in tudi dosegli, da je bila podpisana za delavce dokaj ugogna pogodba* Videlo se je, da je tovarnar popustljiv in razumen človek in je sprejel skorajda vse predloge, «ia ugodi delavstvu. D sloma je tudi zvišal plače in celo zaradi c|ppustov delavstva ni zavzel popolnoma odklonilnega stališča, marveč je obljubil: ko bo tfcvarna prenovljena, je pripravljen ugoditi tudi tem zahtevam. Omenimo naj, da so baš tisti, ki so S3 smatrali za zaščitnike delavstva, predložili tako površen osnutek kplektivne pogodbe, da so bili zastopniki ZZD celo sami mnenja, da je bolje, da se vzame za temelj osnutek, ki ga je napravil zastopnik podjetja. Seveda se j3 tudi ta precej izpremenil v korist delavstva, za kar pa ima največ zaslug NSZ. Naj bi konjiško delavstvo in ostala javnost, ki se zanima za to vprašanje,- videla samo predlog ZZD, predlog podjetja in končno veljavno pogodbo, pa bo vsem jasno, kdo si je najbolj prizadeval za delavske intersse in tudi to, da g. podjetnik ni tak strahotnik, kakor ga je slikal »Slovenec«. Pogajanje je poteklo popolnenja mirno. Prav lepo pa se zahvaljujemo vsem, ki eo pripomogli, da se je pogajanje tako lepo in uspešno zaključilo.
Resnici na ljubo
Resnici na ljubo moramo povedati, da ni res, kar piše »Slovenec« o kolektivni pogodbi v Konjicah. Res je, da je bila po-gollba podpisana še isti dan, ne pa naslednji dan, kakor poroča »Slovenec«. Dalje bo menda veem jasno, da približno 100 članov, kii so organizirani v Narodni strokovni zvezi, nri nikak ostanek, ki ga ni mogla organizirati v svoje vrste ZZD in da so ti organizirani delavci izrecno zahtevali, da bodo zastopani po svojih delegatili. Ta zahteva je tudd popolnoma upravičena in je menda vsem jasno, da bi se brez teh nikakor ne podpisala pogodba. Zato je ostudna laž in natolcevanje, da je to izrecno zahteval podjetnik. Dalja lahko povemo, da
ni bHo nikakih posebnih borb in težkoč. Cudno se nam zoi, ko našteva »Slovenec« važnejše pridobitve kolektivne pogodbe, da nikjer ne omenja, kdo je vse to predlagal, temveč samo ugotavlja dejstva. Na koncu pa naenkrat pravi, da je po daljši debati na predlog ZZD tovarnar zvišal plače vsema delavstvu, kar vse pa je očitna laž. Pr-vijj tovarnar ni zvišal plače vsemu delavstvu, temveč le onim, ki ne pridejo v poštev pri akordnem delu. Teh pa je prav malo. Drugič ni nikak poseben predlog ZZD. temveč sta se že pred pogajanjem domenili obe organizaciji, de bosta zahtevali zvišanje plač in baš na predlog Narodne strokovne zveze je bilo sklenjeno, da ee zviša plača vsaj onim, ki so najslabše plačani in to se je tudi zgodilo.
Ne povedo pa tega, zato bomo povedali mi. da je tajnik ZZD dal predlog, po katerem bi se plače oelo znižale, sploh je vse tako mešal, da končno sam ni vedel, kaj hoče in bi jo prav gotovo za god il delavstvu, če bi se pogajala le ZZD brez Narodno 6trokovne zveze. Lahko pe še povemo. da so bili zastopniki ZZD klavrni možje in da je g. Mannček zastopnl Delavsko zbornico in tudi ZZD, kar je bilo za-radri položaja nujno.
Vsega upoštevanja vredne predloge pe je predlagala NSZ im tega ee delavstvo obeh strani dobro zaveda, saj so bili delavski delegati sami navzočni in so vse to videli. Toliko resnici na ljubo, če pa želite, vam pa povemo še kaj več prihodnjič.
Epilog triiškega požara
Ljubljana, 9. avgusta.
France Sitar je bil zaposljen v čevljarski delavnici Antona Ješeta v Tržiču kot pri-krojevalec. Nad dvajset let že dela v tej stroki. Končno ga je po tolikih letih, ko pridejo takorekoč že v kri in meso vse važne obrtne okolnosti, lepega dne v maju pustila vsa izvežbanost na cedilu in je moral pred sodnika poedinca g. Frana Gorečana na ljubljanskem okrožnem sodišču, obtožen, da je iz malomarnosti povzročil požig tuje imovine, s katerim je spravil v nevarnost ljudi in njih imovino.
Čevljarska delavnica je bila v podstrešnih prostorih Ješetove hiše. V njej so bile poleg obtoženca zaposljene še štiri osebe. Obtožnica je dolžila Sitarja, da je tako neprevidno vrgel v gorečo peč razlito Lepilo, ki je bilo umešano z benc'nom in je bilo torej lahko vnetljivo, da je plamen švignil iz peči in se oprijel najprej Sitarjevih rak, nato pa prešel na posodo z enakim lepilom ter se nato z vso naglico razširil na vso delavnico, ki je pogorela obenem z vsemi stroji in drug;m inventarjem. Vnelo se je tu<ji ostrešje in pretila je nevarnost požara nad sosednjimi hišami, ki so ppstavljene strnjeno in deloma krite le s samimi lesenimi deščicami. Sam mojster Ješe je imel škode okrog 200.000 din. Obtoženi, ki je že v preiskavi priznal dejanje, a je zanikal krivdo, češ da ni vedel, da bo plamen švignil iz peči, je tudi pred sodnikom vztrajal pri svojem prvotnem zagovoru. Že v razlogih pa je obtožnica pobijala ta njegov zagovor iz razloga, da bi kot izkušen delavec v tej stroki moral vedeti za posledice svojega ravnanja, ker se je spoznal na nevarna svojstva posameznih lepil. Še nikol; mu niso sodniki izpraševali vesti za kakšna kazniva dejanja in tudi še ne zaradi dejanj v službi, ker je bilo doslej njegovo dejanje in nehanje neoporečno. Zdaj pa je opozorjen k pazlivejšemu ravnanlu *>o sodbi, s katero ga je sodnik zaradi prestopka zoper občno varnost ljudi m imovino obsodil ne 1.200 din denarne kazni (ki se v primeru neiztirljivosti izpremeni v 20 dni zapora). Zaradi dosedanje neoporečnosti pa je bil obsojen le pogojno za dobo dveh let.	♦
RADIO
Torek 10. avgusta
Ljubljana 12: Operni odlomki (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio orkestra. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Ivo Voj-novič in njegova doba (g. Arsen Venceli-des). — 19.50: Zabavi kotiček. — 20: Nekaj okroglih s ploSč. — 20.10: Cestno-prometne težnje v dravski banpvini v okviru mednarodnega prometa (inž. Ciril Pire). — 20.30: Pevski koncert ge. Cirile škerlj - Medvedove — pesmi Hugona Wolf a. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesele in žalostne pesmice (Joiek ln Ježek).
Sreda, 11. avgusta
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, obvsstila. — 13.15: Za vsakega nekaj (plošče). — 19: Čas, .vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac, ura: šokci v Bački (dr. Moča Stojkov).
—	19.50: Koračnice (plošče). — 20.10: Vesele zgodbe s tabora in potovanja (g. M. Zor). — 20.30: Oddelek zbora Glasbene Matice: Narodne iz Kokošarjsve zbirke po Adamičevi zbirki. — 21.15: Koncert Radio orkestra. — 22: Čas, vr^jne, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester.
Beograd 17.20: Narodne melodije in plo-5če. — 19.50: Orkestralna glasba. — 20.45: Humor. — 22.30: Narodne melodije. -— Zagreb 20: PloSče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 21.45: Pesmi iz Kotorja. — Praga 19: Prenos Mozartove opere »Fisra-rova svatba« iz Salzburgs. — Varšava 19: PloSče. — 20: Plesna muzika. — 21: Cho-pinove klavirske skladbe. — 22: Operetna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.10: Nadaljevanje koncerta. — 16.05: Lahka glasba s plošč. — 17: Klavirski koncert — 17-35: Orgelske skladbe. — 19.20: Koncert dunajskih simfonikov. _ 20.40: »Zvočna igra v duru in molu«. — 21.40: Klavirski koncert. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 28: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.20: Koncert orkestra in solistov.
—	20.10: Stare berlinske melodije. — 21: Pestjr program. — 22.30: Plesna muzika. München 19: Komorni koncert. — 20.10: Orkestralen koncert. — 22.35: »V madžarskem slogu«. — Stuttgart 19: Koncert so-lietov. — 21.15: Zvočna igra. — 22.35: Lah-ka in plesna muzika. ~ 24: Nočni koncert.
6
Hoteli fo. ym. mL
glavni tajnik kominterne, je padel, kakor vedo poročati pariški listi, pri Stalinu v nemilost in je pričakovati, da ga bo zadela ista usoda kakor že neštevilne nasprotnike rdečega diktatorja
Kemija vpliva na značaj
Umetniki in železo — Kalcijevi ljudje — Ogljikovi in kisikovi tipi — Žveplo podžiga razburljive narave
Na letnem zborovanju britske zveze za praktično psihologijo, ki se je otvorila neposredno po svečanostih kronanja v Harro-gateu, so razpravljali o presenetljivih stvareh. Najbolj je poslušalce pač presenetil izčrpni referat psihologa Dohertyja iz Manchestra, ki je govoril o zvezah med kemijo in značajem.
»Na kratko lahko rečemo,« je izjavil Doherty, »da je človek, kar jé. Kemične prvine, ki sestavljajo njegovo hrano, sestavljajo tudi njegovo telo in dušo. S primerno izbrano hrano moramo torej tako vplivati na svoje telo in duševnost, kolikor nam dopušča naravna obdarjenost.
Količina železa v našem telesu določa n. pr. sprejemljivost za vse umetniško in tudi vsak ustvarjajoči umetnik mora imeti v sebi večjo količino železa. V hrani dobimo večje množine železa v špinači, v ze-
šintpanz za vsa dela
Poročali smo že, da imajo v londonskem zoološkem vrtu dva Simpanza, ki znata uganjati vsa mogoča dela. Tukàj vidimo eno izmed obeh razumnih živali, ki je flB—jfcT cd pospravljanju ia pometanju x veliko gomoč
leni solati in slivah. Kdor je torej umetniško nadarjen, si bo to nadarjenost s pogostim zauživanjem hrane, ki vsebuje železo, lahko znatno zvišal. Poznamo pa še druge tipe. Tako ustvarja kalcij močnega, molčečega moža. Kalcijevi ljudje imajo močne ličnice, široka ramena in težke, močne kosti. Med Škoti naletimo na posebno veliko število kalcijevih ljudi, kar je v zvezi s tem, da vsebuje tamošnja zemlja mnogo te prvine. Kaloijevi ljudje ne govore mnogo, pač pa delajo. Sovražijo laž, za-uplivi so in zelo delavni .Ob strojih vidimo posebno dosti takšnih človeških tipov.
Ogljikovi ljudje so tisti, ki razbijejo posebno mnogo posode. Neokretni so, nerodni, počasni v vsem in leni. Ogljikova ženska je videti pri sedenju pogostoma zelo mična, a te grenko razočara, če vstane in stopa, kajti njena hoja je nelepa. Ogljikovi otroci so debeli im pogostoma celo preleni, da bi jedli. Kisikovi ljudje so spretni govorniki, dojemajo lahko, inteligentni in optimisti. Kisik vpliva ugodno tudi na trgovske potnike. Ljudje, ki si obremenjeni s fosforjem, se nagibajo k pra-znoverstvu, tičijo neprestano pri vedeževal-cih in vedeževalkah vseh vrst in so nejasni idealisti. Mnogo vodika ustvarja ljudi, ki so telesno zelo veliki in ki razpolagajo tudi s pogostoma čudovito sposobnostjo občutja. Vendar pa svoje delo rajši prepuščajo drugim. Žveplo ustvarja nestalni tip, ki se neprestano razburja.«
Ne bodo več žrtvovali živali
V Indiji, posebno na njenem jugu, se čedalje bolj širi gibanje, ki stremi za tem, da bi sc odpravile živalske žrtve pri verskih ceremonijah. V Madrasu se je zgodilo te dni prvič v njegov' zgodovini, da so priredili veliko versko svečanost, pri kateri niso zaklali in žrtvovali nobenega ži-vinčeta »bogovom«. Tudi Pandit Džava-harlal Nehru, Gandhijev naslednik kot voditelj vse'ndijske stranke, je objavil proglas, v katerem pravi, da so živalske žrtve barbarske in da vero ponižujejo. — S tem gibanjem bodo nezadovoljni v prvi vrsti menda duhovi, ki se bo zanje končala doba brezplačnih mesnih gostij, in trgovci z živino,
je ena izmed najbolj priljubljenih zabav mladeži, ki preživlja svoje počitnice
v obmorskih krajih
Poštenost zmaguje
Pred kakšnimi petimi leti si je Clifton, lastnik znanega bifeja v Los Angelesu, izmislili novo reklamo za svoje podjetje. Na vrata svojega lokala je dal nalepiti velik lepak z napisom: »Ne glede na to, koliko tu pojeste, Vam je prepuščeno, da plačate, kolikor se Vam zdi, da je bila Vaša jed vredna. Če. pa hočete ostaviti lokal, ne da bi kaj plačali, tedaj lahko tudi to storite.«
Clifton pripoveduje, da je imel v prvih tednih res ve'>ansko število obiskovalcev, ki so zapuščali bife, ne da bi kaj plačal'. Večina teh pa je bila naroòila le kakšne poceni jedi ali pa je prišla v lokal le iz radovednosti, ne da bi kaj naročila. A že v prvem času so bili obiskovalci, k? so ostentativno plačali več, nego bi jih jed normalno stala. Polagoma je število tistih, ki niso plačevali, nazadovalo in ljudje so se navadiii Cliftonu za njegovo široko-grudnost plačevati več, nego b; jih stalo v kakšnem drugem lokalu. Clifton je bil špekuliral na poštenost svojih someščanov — in se ni uštel.
Katastrofalen vihar na Koreji
Nad severno Korejo je d:vjal v zadnjih dneh silen vihar, ki je napravil neizmerno škodo. Doslej so našli 200 trupel, vendar menijo, da mora biti število človeških žrtev še dosti yečie.
ANEKDOTA
Sloviti holandski d'rigent Mengelb erg je vsako pogreško v orkestru občutil naravnost kot telesno bolečino. Pri nekem koncertu v Parizu se mu je zgodilo, da je prvi trombetist v zaključnem stavku Beethovnove »Eroike« zapackal neki takt. Na koncu je občinstvo tako ploskalo, da bi se moral zahvaliti tudi orkester. Godbeniki so se dvignili, da bi se poklonili, tedaj je Men-gelberg v silnem aplavzu pokazal z roko na nesrečnega trombetača in zagrmel nanj: »Vi pa obsedite!«
VSAK DAN ENA
Dražilec: »Tu, v tem prostoru je nekdo izgubil svojo listnico z 2000 Din. Poštenemu najditelju ponuja nagrado 200 Din.«
Glas iz občinstva: »Jaz ponujam 300 Dük
Smučanje — po Selnl
V teh vročih poletnih dneh so si Parižani, ki si ne morejo privoščiti letovanja ob Modri ali kaki drugi obali, omislili nekaj vodnega sporta, kakršnega uganjajo drugače samo ob morju: smučanje po vodi. Njih tekme, ki jili prirejajo po sred razstavnega prostora, privabljajo seveda na tisoče gledalcev
Cepljenje proti hripi
Cepljenje ob začetku zime bi nas za vso letno dobo
obvarovalo hripe
Madžarska je iz neznanih vzrokov med deželami, "ti zahtevajo v njih vse večje epidemije hripe v Evrop: največ žrtev. Iz tega razloga posvečajo njeni zdravniki tej bolezni posebno pozornost in s pomočjo Rockefellerjevega zavoda so v Budimpešti osnovali zavod, ki mu je namen proučevati samo to bolezen ter ji najti primerne leke. Vodstvo tega zavoda ima dr. Richard Taylor iz Londona, eden najbolj-fc:h specialistov za hripo.
Od kar obstoji ta zavod, so v njem izvršili že nešteto poskusov na živalih, da bi preizkusili najrazličnejše metode, ki jih priporočajo po svetu zoper hripo. Posebno pozornost so posvečali tu cepivom, ki so jih pre;zkušali tudi na ljudeh. Prezgodaj je še, da bi mogli dokončno povedati, kako se bodo te cepilne metode obnesle, vendar
pa je zanimivo, da ni izmed 154 pacientov, ki so se podvrgli zaščitenemu cepljenju, do danes še nobeden obolel na težji način, večina se jih pa sploh še ni prehladila ali dobila hripo.
Pri živalih, ki jih niso cepili, so bili težki in tudi smrtni primeri hripe pogosti, čim so jih cepili, pa se jih hripa vsaj za dva, tri mesece ni lotila. Pozneje je učinek cepljenja popuščal, vendar pa so se živali prihranile vsaj lažja obolenja in okužitve. _
Taylor sklepa na podlagi dosedanjih izkušenj, da bi bilo v primeru epidemij hripe brez nadaljnjega mogoče zaščititi tudi številno prebivalstvo s cepitvijo proti tej bolezni. Cepljenje bi se moralo v nekih primerih pozneje ponoviti. Idealno bi bilo, če bi se daiali ljudje ob začetku vsake zime cepiti. Učinek bi trajal vso zimo.
Singapur brez pomena
Japonci hočejo zgraditi svoj „azijski Gibraltar"
Odkar so Angleži iz Singapurja, svojega »ključa do Daljnega vzhoda«, napravili trdnjavo, ki je kakor Gibraltar neosvojlji-va, je opažati na Japonskem in v Siamu stremljenje, da bi se zgradil prekop skozi zemeljsko ožino Kra, ki bi vožnjo skozi Malaško morsko cesto in s tem iz Japonske v Evropo in narobe skrajšal za 1500 km. Britska a d mira li teta s skrbjo zasleduj 3 to stremljenje in meni, da je .Japonska danes dovolj močna in bogata, da bi mogla Angležem takšno zagosti. Kraljevina Siam, na katere ozemlju leži ožina Kra, je pod močnim vplivom Japonske in bi tej ne dslala nobenih posebnih ovir za izvedbo takšnih načrtov. Prav gotovo bi Japoncem prepustila ozemlje, ki bi ga potrebovali za zgraditev prekopa. Čim bi se ta odprl, bi dobila Japonska edinstven položaj v daljnovzhod ni svetovni morski plovbi, obenem bi^ si prav gotovo zgradila trdnjava, ki bi zaščitile nje položaj na Malajskem polotoku in »azijski Gibraltar«, Singapur, bi izgubil ves svoj pomen. Gradnja prekopa skozi ožino Kra bi zahtevala prav toliko stroškov kakor gradnja Panamskega prekopa, toda v krogih britske admiralitete eo prepričani, da je Japonska pripravljena tudi na takšne izdatke, samo da razveljavi strategačni po-man Singapura. Kaj bodo Angleži storili proti takšnim načrtom, še ni znano. V takšnih primerih imajo navado, da za kulisami intrigirajo in paktirajo, toda brez po-
Dimitrov
trebne odločnosti. Da se jim takšna politika ne obnaša, ee je pokazalo v primeru Abesinije in 6edaj Španske. Bržkone jim bo spodletelo tudi v primeru Singapurja, kajti v Japonski iimajo nasprotnico, ki se na pogaja dosti, temveč deluje.
Katastrofa potniškega letala Moskva—Praga
Potniško letalo Douglas M-25, ki je obratovalo na progi Moskva-Praga, je zašlo med Jassyjem in Klujem v Rumuniji v nevihto. V viharju je pilot izgubil orientacijo in ker je moral potegniti tudi anteno v letalo, ni imel nobene radiotelegraf-ske zveze V tem položaju je letalo zadela katastrofa, ki ji neposrednega vzroka še niso ugotovili- Menijo, da je treščilo v kakšno skalo ali da je strela udarila vanj. Videli so le, da se je v višini kakšnih 3000 m vnelo in strmoglavilo nato na tla. Izpod njegovih razbitin so potegnili šest popolnoma zogljenelih trupel. Identificirati te ponesrečence bo zelo težko, ker je mogoče, da je pilot pri odhodu iz Moskve vzel oba predpisana seznama potnikov s seboj in da sta ta dva seznama zgorela. Kolikor poroča rumiunska agencija »Radar«, pa je med ubitimi člani posadke znani ruski pilot Gurjevič, med ubitimi potniki pa sta uradnik italijanske diplomatske trgovinske misije v Moskvi Mariano Vičič in njegova žena.
čudoviti Birokracij
Dve Srni lepotici
patrulirajo po ulicah poslaniške četrti v Pekingu, kamor so se pred nevarnostjo japonsko-kitajske vojne, kakor znano, zatekli vsi v nekdanji kitajski prestolnici
bivajoči beli inostrand
Največja letalska kolesa
Znana ameriška tovarna gumastih izdelkov Goedrich izdeluje ta čas največje gumaste obroče za letala na svetu. So to pravi orjaki svoje vrste s premerom 1.70 m, z d abelino več nego 60 cm in težo po 162 kg. Nad 70 km prediva vdelujejo v tkivo vsakega obroča. Ti posebni obroči so določeni za serijo 40 novih velikih potniških' le*al neke ameriške družbe za zračni promet.
Kupujte domače blago!
Grobarji stavkajo
Kronika ameriških stavk zaznamuje no-vovrstno stavko. V mestu Kansasu je 15 grobarjev ustavilo delo. Ti stavkajoči oblegajo pokopal:šče in preprečujejo pokope. Zahtevajo osemurni delovnik in povišanje mezd. Krste z mrtveci morajo ljudje, dokler traja stavka, spravljati v mrtvašnice in mavzoleje.
Negus ne izda svojih spominov
Pred časom so poročali, da je napisal
bivši abesinski cesar Haile Selasie svoje spomine, ki jih ta čas prevajajo v angleščino in ki bi jih izdala londonska knj;gar-na Michael Joseph. Kakor piše sedaj »News Chroniole« se je negus na nasvet svojih političnih svetovalcev odločil, da to angleško izdajo potegne nazaj. Njegov pravni zastopnik je izjavil založbi v posebnem pismu, da političnih razlogov, ki so onemogoč:li objavo spominov, ni mogoče objaviti. Založba pa ni voljna, da bi pogodbo razveljavila in proučuje ta čas korake, ki naj jih v tej zadevi napravi.
Lov na morske rake
6e U tega ne poročali resni Marti, bi človek: smatral vse Skupaj za zapoznelo aprdMco potegavščino: Od3elek finančne kontrole v Miavi pri Bratislavi je lansko leto ugotovil, da Si 471etna kmetica Ana Bovlöeva drgne noge z denaturiranim špiritom. Ta špirit pa se sme na češkoslovaškem uporabljati samo kot gorilni špirit in tako ao ženo naznanili- Ovadba je trdila z vso resnostjo, da je kmetica za zdravljenje svojih nog porabila 2 1 špirita, s čimer je državo oškodovala za 27 Kč. Finančna prokuratura je zahtevala, na j bi jo kaznovali z globo 100 Kč ali pa 6 štirimi dnevi zapora. Tako bi se morala Ana Hovčerva zagovarjati pred sodnikom poedincem, a na razpravo je ni bilo. Na protokol je pa dala prej izjavo, da je res kupila pol litra špirita in si ž njim drgnila otekle nage, pa ne samo nog, tudi križ. čistega alkohola Si ni mogla kupiti, ker "je prddrag, znanci s0 ji priporočili gorilni špirit. Ni vedela, da počenja zločin, ko si ž njim drgne bolno telo. Sod-nilk, ki je menda pameten mož in se mu je videla vsa stvaT preneumna, je obto-žemko oprostil, češ, da pač ni vedela, kaj dela Finančna prokuratura pa ima svoje možgančke in je vložila priziv, tako da bo prišla zadeva z gorilnim špiritom in oteklimi nogami slovaške kmetice še pred višjo inštanco.
iz španskega Maroka prisostvujeta odhodu zadnjih maroških čet, ki jih je general
Franco odposlal v Èpanijo
čebula •. •
ena najbolj koristnih — in osovraženih rastlin
Letalo ji je odsekalo glavo
Na nekem zasebnem letališču v Zapadni Češki se je pri pristanku nekega vojaškega letala zgodila težka nesreča. 60-letna ženska, ki je slabo slišala, je hotela čez letališče in je preslišala tako svarilne klice gledalcev kakor tudi grmenje motorja. Letalo jo je s krilom zadelo in ji glavo dobesedno odsekalo.
V mestu Kalamazoo v državi Michigan se je ustanovila nenavadna družba, Onion-An-ti-Defemation League. Njena pravila povedo vse in navajamo tu nekatere glavne točke:
Čebula je ena najbolj koristnih, a tudi najbolj obrekovanih rastlin. Čeprav jo vsak rad jé, viha tudi vsak svoj nos. če jo samo omeniš, in jo smatra za neestetično. Proti
Oddelki ameriške vojne mornarice
takšnim zmotam se hoče boriti Anti-Defe-mation League. Kjerkoli bo mogla, bo pomagala čebuli do njenih pravic in jo branila.
Čebula na j se postavi na prestol, ki ji gre, ker prednjači vsem drugim vrstam zelenja» ve. Vsak naj bi čebulo jedeL Ljudstva, ki jedo čebulo, n. pr. severni Kitajci, so zdrava, odporna, imajo lahek, prijeten in vesel značaj ter bo doibra ljudstva. In kar se tiče proslulega slabega duha čebule, imamo do. volj pripomočkov, da ga odpravimo. Sicer pa sploh ni tako slab, smatrati ga za, slabega, je samo zmota in afektiranost.
Zakaj so kadilcem dovolili, da smejo svoj dim spuščati v&epovsod in zakaj čebulo-jedcem ne dado istih pravic? Končno je treba ugotoviti, končuje ta zagovor čebule, da imata čebula in česen izredno lastnost» ljudem moreta pripraviti utvaro razkošnih obedov. Dajte možu košček čebule na dober kos črnega kruha, in v svoji domišljiji se bo čutil takoj prestavljenega v Feakijo, v Deveto deželo bogato obloženih miz, ▼ deželo, kjer letijo človeku pečeni golobi v usta. . .
Videti je, da pridelajo v Kalamazooju nmogo čebule in česna, pa ne vedo, kam bi z njima. Seveda pa imajo do gotove meje tudi prav.
Rafael Sabatini*
32
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
A počasi se mu Je razTfl ves porog v dušo In Jrnu jo zastrupi z grenkobo. Rozamunda, ki ga je bila odslovila kot domnevnega morilca, jß zdaj pritiskala pravega morilca na svoje srce, in ta — ta pes, ta ničvredni, krivoprisežni lopov! —• iz kakšnih peklenskih globin je zajemal pogum, da je pomagal pri burki? Kaj ni iijiel prav nič srca? Nič vesti? Nobenega, še tako bledega čuvstva za spodobnost? Nič strahu pred Bogom?
Raztrgal je pišimo na drobne kose; hotel ga je pozabiti. Pitt je imel najboljši namen, a bol, ki mu jo je prizadejal, je bila okrutna. Da bi se «tresel mučnih misli, je sir Oliver odrinil s tremi galejami na morje, in tako se Je zgodilo, da je štirinajst dni pozneje, na palubi španske karake, 'Id jo je zavzel pri Spartelskem rtu, gledal mojstru Jasperju Leighu iz oči v oči.
Tretje poglavje DOMOV
Tisti večer je stal Jasper Leigh v kabini osvojene španske ladje pred Sakr el Bahrom.
Gusar fle nI WO. firfunj! besede o tem,- takftno usodo je naitnifln.il malemu gusarskemu kapitanu, in mojster Ledgh, v svesti ei svoje lopovščine, se ja bal najhujšega. Težke ure negotovost so bile za njim.
»Naju položaj se je močrno izpremenil, mojster Leigh, odlkair sva zadnjič govorila v ladjini kabini,« je bil od|padniikov divo-urani poodrav.
»Ptrav imate,« je pritrdil Jasper Leigh, »upam pa, da niste pozabili, kako prijateljsko sem takrat ravnal z vami.«
»Da, za dogovorjeno ceno,« ga je opomnil Sakr el Bahr, »in za dogovorjeno cerno se utegnem tudi jaz danes pokazati prijatelja.«
Maliopridineževo srce je poskočilo (v menadnem upanju. »Povejte, kaj terjate, sir Oliver, in če je izpolnitev dosegljiva mojim šibkim močem — za-Minjam se, dia vam ustrežena. Sužnosti sem naveličam,« je jokavo nadaljeval. »Pet let, od tega štiri na španskih galejah! Vsak diam sem si želel smrti. Oh, če bi vedeli, koliko sem pretrpel.«
»Nikoli ni bilo trpljenje bolj zasluženo, nikoli kazen bolj primerna, nikoli Pravičnost modrejša,« je odvrnil Sakr el Bahr s takim glasom, da je Leighu kri zastala v žilah. »Ti bi me mirne duše prodal, čeprav ti nisem nikoli storil zalega, ampak sem ti bil celo prijatelj. Za umazanaih dve sto funtov si me hotel prodati...«
»Ne, ne, prav gotovo da ne,« se je prestrašen uprl ujetnik. »Bog mi je priča, da nisem imel ni-
koH nam*na, Kaj rte poaalblä mojo poaraTbo, Q&
vas varno spravim domov?
»Da, za določeno ceno, res je,« je ponovil Sakr el Bahr, »in v svojo srečo lahko danes plačaš odkupnino, ki naj tvojemu umazanemu vratu še za nekaj časa prihrani srečanje s konopcem. Krmarja potrebujem, in usoda hoče, da storiš tisto, za kar si terjal pred petimi leti dve sto funtov, danes za ceno svojega življenja. Nu, torej: ali hočeš pod mojim poveljstvom krmariti to ladjo?«
»Sir!« je z&vpl Jasper; ki se je komaj ujpai verjeti, da terja od njega samo to?ibo in ne več. »V pekel jo povedem, če ukažete.«
»Tokrat pot ne gre na Špansko; zapeljati me moraš natanko tja, kamo sem hotel pred petimi leti: v ustje Fala, in tam me izkrcaš. Velja?«
Ne da bd se le za trenutek oibotavflQal, je mojster Leigh pritrdil
»Ako izpolniš ta pogoj,« je Sakr el Bahr nadaljeval, »tedaj ti podiarim življenje in prostost. A nikar ne misli, da mi jo ina Angleškem lahko popihaš; krmaril boš tudi nazaj. Ko bo to opravljeno fii dovolim, da se vrneš domov — da, če mi boš zvesto sflužfl, utegneš dobiti celò nekaj plačila. če bi me pa po svoji navada Lrikušai prevariti, bi bilo to tvoj konec. Ti dve liliji puščave ti dam za stalno telesno stražo,« je dodal in pokazal na nubijska velikana, ki sta vsa razen svojih bleščečih zob in oči skoraj izginjala v polmraku. »Varovala te bosta in skrbela, da se ti ine zgodi nič žalega, dokler mi boš zvesto služil; toda ob prvem
znamenju fadajstva «a ■tteuriit* Zdaj se lahko pa-bereé. Na ladji si prost, a brez mojega hmàaeigà
povelja ne smeš z nje nikamor.«
Malone pijan od sreče se je Jasper Leigh opoto-kel šz kabine. Nubijca sta krenila sa njim ki se mu obesila na pete kakor velikanska dvojna »br ca.	► *
S skopimi besedami je dal Sakr ed Bahr svojemu prvemu častniku presenetljivo povelje: »Spravi ujetnike na eno izmed galej, Biska&i, ter jih odpelji v Alžir na semenj. Vse drugo ostane ta na lad^l; razen tega mi pošlji dive sto dobro oboroženih gusarjev, ljudi, ki jih bo moči porabiti hkratu kot mornarje in kot vojake. Cez morje mMiim udariti«
»Kaj? Ne vrneš se v Alžir, Sakr el Bahr?«
»Ne še; daljše potovanje fernem na misli Sporo 3 Asadu ed Dimu, M naj ga Alah varuje in blagoslovi, moj pozdrav in reci, naj me pričakuje šele čez šest tednov.«
Nepričakovani eMep Oliverja reisa je zfcudH na galejah nemajhno prepadenost; gusarji niso imefli o plovbi na širokem morju niti pojma, nihče izmed njih še ni bil potoval drugod kakor po Sredozemlju, da, ie malo jih je bilo kdaj tako daleč na zahodu kakor to pot. Ali bi bili drugega vodjo kakor Salar el Bahra spremili v nevarnosti širnega Atlantika, je veliko vprašanje; toda Safer el Bahr, Alahov varovanec, jih je bil še vselej povedel k zmagi; eamjo zalklicati mu je bilo treba, pa bi bil šel vsak za njim, kamor koli bi ga bilo volja.
Kulturni pregled
Na filozofskem kongresu v Parizu
Pariz, avgusta
Med neštetimi drugimi kongresi m »atrakcijami«, na katerih se zbirajo ljudje vseh mogočih narodnosti in barv, se vrši na Sorboni za širšo javnost skoro neopazen filozofski kongres. Predavanja so v šestih dvoranah te častitljive ih mogočne univerze, na dvorišču se pa dviga domala kamela z grobom velikega dobrotnika znanosti, ustanovitelja francoske akademije ne-smrtnikov, kardinala Richelicuja.
IX. filozofski kongres je prav za prav proslava Descartesove knjige: »Discours de la Méthode«, ki vsebuje znameniti stavek: Cogito, ergo sum! (M.s'irò torej sem!» Zbra li so se zastopniki vseh znanstvenih panog, v katerih se je Descartes tudi ud>>jstvoval: filozofi, fiziki, matematiki itd. Oficielni in slavnostni del kongresa se je začel že v soboto 31. julija popoldne. Otvoril ga je sam Albert Lebrun, predsednik republike, ob navzočnosti diplomatskega zbora in pod pokroviteljstvom Jeana Zaya, francoskega prosvetnega ministra. Dalje so bili navzoči Eduard Herriot, predsednik poslanske zbornice, in mnogi drugi odlični zastopniki vseh najvišjih znanstvenih zavodov in uradov. Število priglašencev na kongres je že presagio 1200. Pri otvoritvi jih je bilo v dvorani okoli S00.
Prvi je spregovoril J. Zay, ki je slavnostno proglasil otvoritev kongresa in v kratkih besèdah označil njegov značaj. Potem ie prečital pismo častnega predsednika kongresa, starega Henrya Bergsona. Mož je že preveč v letih, da bi lahko govoril in nastopal na kongresu. Vendar se še pozna filozofska sila in gibčnost velikega Bergsona iz dobe, ko je ustvaril svoj neminljiv sistem in uvrstil francosko filozofijo med prve v naši dobi. Naglasil je v pismu, da je Descartes prvi pogumno proglasil soobstoj duše in telesa. Dalje pravi zanimivo, da kljub temu, da ga je nemški filozof označil za sam možganski ekstrakt, je on mnenja, da bi ga, če bi še živel v naši dobi, njegova praktična žilica gotovo napotila na letošnjo svetovno razstavo. Končal je svoje interesantno pismo z mislijo, da si ga ne predstavlja samo v sobi pri peci ob
Zapiski
Jugoslavija v novem ameriškem magazi-
nu. Nedavno ustanovljeni mednarodni ma-gazin >The Globa«, ki bo prinašal informativni, ilustrativni in leposlovni material iz vsega sveta, je poveril redakcijo za Jugoslavijo našemu uglednemu rojaku, publicistu in prevajalcu Anthony J. Klančar ju v Clevelandu (Ohio). Tako bo v tem maga-zinu, ki bo izhajal v zvezkih okrog 132 strani in čigar program obeta izredno zanimivo vsebino, primarno zastopana tudi naša zemlja in kultura. G. Klančar bo rad sprejemal dobre prispevke naših avtorjev, če bodo ustrezali programu in nivoju tega velikega obzornika. Kogar zanima >The Glote« in sodelovanje v njem, naj piše na naslov: Mr. Anthony J. Klančar,, Jugoslav. redactor for The Globe, Ì000 East 64 th Street Cleveland, Ohio.
Knjige zopet na grmadi. Pariški listi poročajo, da so v Bilbau na dan sv. Ignacija Loyole in v njegovo počastitev pa trgu svečano zažgali grmado knjig. V nji so bili spisi Anatola Franca, Emila Zolaja, Ernesta Renana, Charlesa Dickensa (?), Biacca Ibaneza, Marxa in Bakunjina.
Jasnost znanstvenega stila. Kakor poroča pariški >Le Temps« v številki z dne 7. t. m., je na filozofskem kongresu v Parizu dejal lord Samu?l, da povprečen človek zaradi tega ne mara filozofije, ker so mnogi filozofski teksti zanj pretežki in preveč nejasni. Sodelavec »Tempsa« dostavlja temu besede, ki niso odveč tudi v naših razmerah: »Kakor vsi drugi ljudje, 6o tudi filozofi prepričani, da nejasnost ni znak . globine, marveč nepopolnega in slabo zasnovanega mišljenja. Treba je bilo slišati na kongresu referat gg. Fraenkla ali predavanje Barsona o statistiki in determinizmu, da si se prepričal, s kakšnim mojstrstvom in s kakšno bleščečo jasnostjo je mogoče obravnavati celo najbolj abstraktne predmete .. .<
V. mednarodno filmsko razstavo na Li-
du Benetke bo otvoril danes minister narodne kulture Dino Alfieri v navzočnosti zastopnikov šestnajstih udeleženih držav.
0 Mihi Malešn in Schaub-Kochovi študiji je prineslo 5<Ceské slovo« z dne T. avgusta daljši referat dr. Otona Berkopca.
Nova francoska literarna akademija. Francoski akademiji in Goneourtovi akademiji, ki sta dovolj znani v širokem kulturnem svetu, se je nedavno pridružila še tretja, ki je dobila ime po velikem vzorniku simbolizma, pesniku St. Mallarméju. Med ustanovitelji so predvsem mojstri simbolizma Paul Fort, Francis Vielle-Griffin, Ed. Dorjardin in drugi, dalje Paul Valéry. Za člane so doslej sprejeli poleg ustanoviteljev še Andrea Goda, Maurica Maeterlin-pka in Alberta Mockela. Ustanovitev te no-
razglabljanju in iskanju resnice, ampak tudi na ladji, ko se hrabro postavi z golim mečem sam v bran nasilnim roparjem, ki so ga hoteli umoriti, kajti Descartes ni bil samo odličen filozof in matematik, ampak tudi spreten vitez in ljubimec. Slednjič meni, da bi bila najbolj kartezijanska rešitev spornega vprašanja odnosa med mislijo in dejanjem, delati tako kakor človek, ki je razvit po miselni plati doživljanja, in misliti kot mož dejanja.
Nato je predsednik pripravljalnega odbora kongresa Emile Brehier pozdravil ofi-cielne zastopnike in druge udeležence in se zahvalil navzočnim filozofom, da eo se zbrali z vsega sveta v tako lepem številu. Od naših je navzoč tudi g. prof. dr. Fran-ee Veber, ki je imel v torek predavanje: Descartes und die Menschheitsgedanken. Ga prof. dr. Alma Sodnik pa je svoje predavanje poslala na kongres. Kongresa se je udeležilo tudi nekaj članov filozofskega seminarja na univerzi v Ljubljani.
Kongresni udeleženci so si ogledali v nedeljo posebno Descartesovo razstavo v Nacionalni biblioteki. Razstavljeni so mnogi njegovi portreti do zadnje starostne maske, kjer se zrcali že njegova utrujenost. Obiskovalec si lahko tu predoči mnogostran sko Descartesovo zanimanje, opazi lahko ce lo njegovo posebno študijo o anatomiji. Dalje je razstavljeno šestilo, žareče zrcalo, planetarij in pripomočki, s katerimi je Descartes skušal prodreti v tedanjo prirö-doslovno znanost, tako da človek res vidi Descartsa, ki ima malo časa za metafiziko, kakor je sam pisal princesi Elizabeti.
Zboroval je tudi stalni mednarodni od-tor za filozofske kongrese. Prišla je na vnsto debata o načrtih stalnega stika med filozofi in želja, da se ustvari mednarodni filozofski institut. Število predavateljev je tako veliko, da se morajo deliti na Sest različnih grup in da doseza število predavanj redno čez 60.
Od pariških časopisov ima stalna poročila o kongresu »Temps«, drugi se omejujejo na pičle notice ali opazke, kakor n. pr. »Intransigeant«, ki pravi, da ima Pariz mnogo »nevarnejših« stvari, kakor je filozofski kongres.	31. Horvat
ve akademije je baje demonstracija zoper »nesmrtnike« v Academie francaise, ki ni hotela sprejeti v svoje vrste pesnika takih kvalitet kakor je Paul Claudel. Sestavo in smotre nove akademije pokažejo jesenssa volitve.
0 jugoslov.-češkoslovaških odnosih v 19. stoletju priobčuje »Letopis Matice Srpske« (knjiga 348, zvezek 1) razpravo dr. K. N. Milutinoviča.
Tridesetletnici znanstvenega dela univ. prof. dr. Nikole Radojči<?a posveča najnovejši »Letopis Matice Srpske« članek iz peresa dT. Branka Magaraševida.
Hudožestveniki v aPrirn. V Pariz so dospeli člani ansambla Hudožestvenega teatra v Moskvi pod vodstvom ustanovitelja tega najboljšega ruskega gledališča, VI. Nemi-roviča-Dančenka. Predstave bodo v Qasu od 10.—22. t. m. v gledališču na Elizejskih poljih.
Nova cesta
v Suhi Krajini
Krka, konec julija
Južno od vasi Krke, kjer se pričenja Krška dolina in izvira reka Krka, glavna os naše lepe Dolenjske, ee prične Suha Krajina. Pokrajina kaže izrazite značaje dolenjskega Krasa. Primanjkuje vsega, saj je zemlja s'kopa. V kraških dolinicah, ki jih pridno obdeluje, dobi kmet le najpotrelmej-še. Močno primanjkuje vode. že dolgo vrsto let prosimo vodovod. Seveda trpimo tudi zaradi pomanjkanja cest. Oni predel od Krke pa do Korinja, Lazov in Ambrusa je sploh brez visake ugodne zveze. Pa je še več drugih vasi, ki leže v navedenem prostoru. Le slaba pota služijo za. medkrajevni promet, na teh kolovozih hudo trpi živina in gospodarji.
Zaradi pomanjkanja cest ne moremo spravljati niti svojih pičlih pridelkov v denar. Ko bo razpreieno cestno omrežje, bo našim krajem vsaj malo boljše. Prejšnji teden so zapele lopate prijetno pesem na trasi od Krke do Korinja. Začetek je bil že lani, do nedavnega tedna pa so dela počivala. Naši kmetje, ki so bÖi že toliko razočarani v obljubah, so menili, da leto e sploh ne bomo nadaljevali.
Nova cesta bo peljala v BTedišče Suhe Krajine in bo vezala tri sreze: litijskega, novomeščega in kočevskega. Oicepi se iz Krke in gre v lahnem naklonu ob vznožju pobočja, nato se dviga proti sedlu v Kori-nju. S ceste |e prekrasen pogled na dolino. Prav ob vznoaju se zvija Krka, ki hiti proti Zagradou. Žužemberku in naprej proti dolenjski metropoli. Proti Stični, kamor pelje lepa cesta skozi gozdove,, mimo travnikov in njiv, se raztegujje Jfelo polje. Pokrajina
S znana iz Jurčičevih romanov, ki j« v
ižini, na Muljavi, črpal iz narodovih zakladov. Vsi kraji, ki jih popisuje Jurčič, so dobro vidni s ceste, ki jo zdaj gradijo. Popotniku se odpira zelo lep kos Dolenjske in Suhe Krajine.
Pri na« ni nikake industrije, zato ni be-ličev v hiše. Pri gradnji so zaposleni sami domačini in okoličani. Nekateri imajo po več ko uro hoda na delo in to celo visoko v breg. Za deseturno delo prejemajo le po 20 din na dan, po 2 din na uro. Naporno je delo na cesti, saj je svet po večini &ka-lovit. Treba je mnogo naporov, da odstranijo velike kamen ite sklade, ki štrle iz zemlje in segajo tudi globoko v cestišče. Trda tla pa &o kakor nalašč za dobro cesto, saj ne bo potem potreba stalnih popravljanj in nasipanj. Letos pravijo naši delav-
ci, da bi z ročno silo razbijali skale. Lani je namreč šlo za razstrelivo domala 8 tisoč din od cestne podpore, ki je znašala okrog 30.000 din.
Ce bo šlo po sreči, bo letos že dodelana vsa trasa do Korinja. Nujno potrebno pa bo, da se cesta nadaljuje Se naprej proti Ambrusu, kaikor je to vroča želja vsega okraja. Cesta bo široka po 4 metre in je speljana v glavnem ravno, nima skoro ni-kakšnih ovinkov. G. Milan Košnik, tehnični organ sreskega cestnega odbora iz Lkije, zasluži za prvovrstno traso vso pohvalo. Upošteval j? tudi glavno načelo pri gradnji ceste, da se vsa izkopana zemlja porabi takoj na kraju samem za nasip. Dobro je izveden odtok za meteorno vodo, da cesta ne bo trpela ob nevihtah. Nova cesta bo med najlepšimi v Suhi Krajini.
S P O R T
j-
SK Ljubljana kliče na pomoč
Kriza v klubu še ni rešena in zato sklicuje v četrtek zvečer nov sestanek
Kakor smo na tem mestu v zadnjih dnevih zabeležili že nekajkrat, je SK • Ljubljana zašla v hudo finančno krizo, zaradi katere ji grozi nič več in nič manj — kot likvidacija. Oni redki, ki so se še do konca žrtvovali za obstoj kluba, so zdaj obupali še sami in slednjič poklicali na pomoč vso javnost, ki se zanima za nogomet. Sklicali so sestanek, na katerem pa ni prišlo do nobenih sklepov, k$r je bila udeležba premajhna, Zdaj.jgklicuj'ejo pràv tisti in še nekateri njihovi zvesti pristaši-nov sestanek in so nam v zvezi ž njim poslali v objavo naslednje bridko resnične vrstice: Nedavni sestanek prijateljev SK Ljubljane je pokazal, da finančni položaj kluba ni rožnat! Žrtve, — ki jih potrebuje SK Ljubljana, če jih primerjamo z zagrebškimi in beogradskimi nogometnimi klubi, so tako majhne, da bi desetina onih zadostovalo za dovolj uspešno vzdrževanje našega edinega slovenskega predstavnika v državni ligi.
Vzemimo za primerjavo samo količnik
I prebivalstva Beograda, Zagreba in tjub-jane, pa si bomo na jasnem, kaj žrtvujeta Beograd in Zagreb inlkaj žrtvuje slovenska prestolnica za svojega predstavnika v nogometni ligi. Ali se res ne bi našlo med skoraj stotisoči prebivalstva glavnega mesta Slovenije borih štiristo ljudi, ki bi bili
pripravljeni žrtvovati mesečno »samo« borih deset dinarjev!!
Pri vseh teh težkočah moramo poudariti razveseljiv tehnični položaj SK Ljubljane. Moštvo, ki je za celih petdeset odstotkov boljše od lanskega, nam je porok, da bo ob vsaj skromni podpori širše javnosti lahko v letošnjem tekmovanju v ligi zasedlo za-v:dljiv položaj v tabeli državnega prvenstva.
Ali naj torej v takem položaju vržemo puško v koruzo — in razpustimo enajsto-rico predstavnika slovenskega nogometa? Ne! Ne smemo dopustiti, — da bi bili v posmeh škodoželjnemu Zagrebu in Beogradu, ki sta nam že ob rojstvu prorokovala smrt in polom v državni ligi in nas pošilja v tretji podsavezni razred!
Slovenci — ali nismo mar že dokazali, da smo v ZIMSKEM, PLAVALNEM, TELOVADNEM IN LAHKOATLETSKEM športu, visoko nad Zagrebom in Beogradom? Dokažimo, da tudi v nogometu ne zaostajamo za drugimi mesti naše države, kar pa bomo lahko dosegli samo tedaj, če nas bo podprla vsa širša slovenska javnost. Na njo zdaj apeliramo še enkrat, da se polnoštevilno udeleži sestanka, ki bo v četrtek 12. t. m. v salonu restavracije »ŠESTIČ A« Tyrseva cesta točno ob 20. Od tega sestanka je odvisno, kako bo mogel slovenski reprezentant zastopati barve našega mesta v državni ligi. Ljubljančani.
Lahkoatletsko prvenstvo Celja
Prvak v klasičnem petoboju je Pleteršek (Primorje), juniorski prvak pa Marko (Jugoslavija)
Celje, 8. avgusta. Danes dopoldne je bilo na celjski Gla-ziji v organizaciji SK Celja prvenstveno tekmovanje v klasičnem petoboju za se-niorje in v navadnem za juniorje, in sicer za prvenstvo Celja 1. 1937. Udeležba tekmovalcev je bila prav lepa. Startalo je 27 tekmovalcev, ln sicer atleti Primosja in Planine iz Ljubljane ter SK Celja in celjske Jugoslavije. Tekmovanje je poteklo v redu pod vrhovnim vodstvom sa-veznega sodnika g. Karbe. Poleg tekmovanja v petoboju so atleti lahko tekmovali tudi v posameznih disciplinah. Rezultati ao bili naslednji:
Klasični petoboj seniorjev (5 tekmovalcev): 1. Pleteršek Feri (Pr.) 2547.45 ; 2. Staube Ivan (C) 2381.55; 3. Tkalčič Herman (C) 2368.49; 4. Goršek Emil (Pr.) 2254.84; 5. Dobnik Franc (J) 1608.21.
Posamezne discipline: Skok v daljino: 1. Pleteršek 6.21; 2. Staube 6.10; 3. Gradišnik (Pr) 5.70; Met kopja: 1. Mitrovič Panto 38.9; 2. Urbančič Adolf (Pr) 34.85; 3. Lisjak Franjo (C) 34.14. — Tek na 200 m: 1. Pleteršek 24.2; 2. Urbančič 24.5; 3. Goršek (Pr) 24.9. — Met diska:
1.	Staube 33.22; 2. Tkalčič 31.90; 3. Urbančič 31.54. — Tek na 1500 m: 1. Goršek 4.21.2; 2. šoster (J) 4.42.2; 3. Pleteršek 4.49.2. — Troskok izbirno: 1. Staube 12.46; 2. Pleteršek 12.45; 3. Rebeuschegg (C) 12.28 (junior 16 let!).
Petoboj junior jev (9 tekmovalcev): 1. Marko (Jugoslavija) 1670.87; 2. Polak (Primorje) 1494.32; 8. Rafko (Jugoslavija) 1466.27; 4. Vladko (J) 1383.42; 5. Vider (Planina) 1227.37. — Skok v daljino: 1. Marko 5.89; 2. Polak 5.54; 3. Der-žek (C) 5.49. — Met kopja: 1. Vladko 36.45; 2. Jancvekovič 36.45; 3. Polak 35.70
—	Trti na 100 m: 1. Marko 12.2; 2. Vladko 12.4; 3. Polak ,13. —Met diska: 1. Der-žek 29.30; 2. Polak 28.89; 3.Marko 28.65.
—	Tek na 1000 m: 1. Končan (J) 3..06;
2.	Marko 3.07.4; 3. Kos in Jancvekovič 3.12.1.
Točke so računane po starih tablicah za petoboj.
Točno plačil) »Jutru« naročnino Yaqd£VQgce*n zavarovalnino
Sedmič na Ljubelj
bodo dirkali prihodnjo nedeljo
V nedeljo, dne 15. avgusta 1.1. bodo sedmič motociklistične hitrostne dirke na najstrmejši automobilski cesti, ki se vzpenja preko našega Ljubelja. Ljubeljske dirke spadajo med naže narjvečje ln najlepše motociklistične manifestacije, ki so do sedaj dale najmočnejše športne rezultate naše motociklistike_ Ljubljanski M- K. Ilirija se pripravlja, "da tudi letos izvede to dirko v velikem stilu Inj) pokaže vsem, kako se dovršeno organizirajo velike mednarodne gorske dirke, ki niso samo športno ogledalo motociklistov, tem-iv<€ič obenem ffcudBi najboljše spričevalp za motorna vozila. Ljubelj je posebno poglavje motociklistike, ki ga ne more nähr če prej razumeti .dokler sam ne vidi ljubeljskih vzponov ln vožnje dirkačev na njiih.
Priprave za letoSnje ljubeljska dirke so se med našimi vozači že pričele. Zagreb bo, po kratkem odmoru, zopet nastopil s precej močno ekipo mlade garde ,v kateri bo pa še vedno na čelu naš stari znanec, večkratni ljubeljski rekorder. Ante Uroič. Slednji vozi letos nov specijalni dirkalni stroj z kompresorjem znamke DKW. Verjetno je, da si bo letos poizkusil ponovno priboriti rekord Ljubelja, ki mu ga je na predzadnji dirki z časom 5.06 odvzel Avstrijec Hubert Hubmann. Zelo resno se pripravljajo tudi naši domači tekmovalci in smemo upati, da nas bodo na Ljubelju prijetno presenetili. M. K Ilirija danes zaključuje s sprejemanjem prijav. Kdor se doslej še nI prijavil, naj to nemudoma stori, ker se na poznejše prijave ne bo oZiralo. Vse informacije daje tajništvo M. K. Ilirije, MSklofličeva 15. — TeL «0—66.
V neka) vrstah
Kakor smo na kratko zabeležili že v ponedeljkovi izdaji našega lista, je bila med prireditvami VI. Mariborskega tedna tudi gorska motociklistična dirka z Reke do Pohorskega doma, ki je privabila na vso progo mnogo gledalcev. Podrobni tehnični rezultati te dirke so bili naslednji: Turni motorji do 500 ccm: 1. Vresnik Alfonz (Puch 600 — MK Maribor) 7:56,2. Mittag Ivo (Motosacoche 500 — MK Zagreb) 8:47,3. Kaloh Aleks (Puch 500 — MK Maribor) 9:37. — Športni motorji 250 ccm: Komel Marijan (Puch 250 — MK Perun} 8:10,2. Koražija Vlado pK5Z 250
— MK Zagreb) 8:22,3. Antolič Vlado (Ariel 250 — MK Zagreb). — Športni motorji 350 ccm: 1. Ing. Lötz Rudi (NSU 350 — MK Maribor) 7:20, 2. Sildhabel Anton (Ariel 500 ccm — MK Zagreb) 7:26,3. Go-ljak Nikola (Ariel 500 ecm — MK Zagreb) 7:56,4. Sela Jernej (Sunbeam 500 — MK Maribor) 8:03. — Motorji s prikolico: 1. Tomažič Ivan (NSU 500 — MK Ilirija) 8:27, 2. Zemljak Emil (Motosacoche 500 — MK Zagreb) 8:43, 3. Zinthauer Ludvik (In-dian 500 — MK Maribor) 9:27. Najboljši čas 7:20 na tej dirki je dosegel inž. Lötz, član domačega motokluba.
Mariborski Rapid je v nedeljo gostoval v Murski Soboti, kjer je odigral prijateljsko nogometno tekmo proti tamkajšnji Muri. Domači so zasluženo zmagali s 4:1 (3 K)). Sodil je g. Türk.
V	Beogradu so imeli preteklo soboto in nedeljo lahkoatletsko prvenstvo moštev za prvenstvo Beograda, v katerem je zmagala Jugoslavija s 75 točkami. Na naslednja mesta so se plasirali Pančevački SK, BSK, Ruski SK in Vojvodina iz Novega Sada. Miting ni prinesel nobenih posebnih rezultatov in je bil glede tega torej na višini ljubljanskega.
Na Dunaju je bil v nedeljo meddržavni lahkoatletski miting med Avstrijo in Češkoslovaško, na katerem so Avstrijci zmagali s 77 : 51 točkam .
Razpis
lahkoatletskega športnega dneva v Zagorju
Športni klub Zagorje priredi v nedeljo dne 15. avgusta t. 1. lahkoatletski športni dan z naslednjim sporedom:
Stafetni tek skozi Zagorje: proga 400 X 400 X 1000 X 200 X 200 X 100. Start ob
9.	na Toplicah, crrlj pred kinom Triglav. — Zmagovalna šestorica prejme »dr. Zamikov prehodni pokal«, ki preide v trajno last kluba po trikratni zaporedni odn. po petkratni zmagi v presledkih. Prijavnina
10.—	din za moštvo.
Dlstančni tek na 4000 m. Start ob 9.15 na Lokah, cilj pred Sokolskim domom. — Pr-voplasirani prejme diplomo ter postane branilec »Lojze Razingerjevega prehodnega pokala na 4000 m«, ki preide po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih v trajno last zmagovalca. Drugi in tretji prejme diplome. Prijavnina 5. — din.
Ob 9.30 pričetek lahkoatletskih tekem na Sokolskem telovadišču: Tekmovalna proga bo začrtana na telovadišču. Senlorji: a) tek na 60 m, b) met krogle, c) skok v daljavo z zaletom, d) skok v višino z zaletom. Najboljši v vsaki disciplini prejme diplomo, najboljši v vseh štirih disciplinah pa prejme posebno diplomo. Prfjavnine ni. Ju-niorji: A. od 12. do 14. leta t j. letnika 1923. — 1924., a) tek na 60 m. b) skok v daljino z zaletom, c) 6kok v višino z zaletom. — B". od 14. do 16. leta, t. j. letnika 1921. — 1922., a) tek na 60 m, b) met krogle 4 kg, c) skok v daljino z zaletom, d) skok v višino z zaletom. Prijavnine ni.
Prijave je nasloviti pol ure pred prčet-kom tekmovanja na naslov: Lavoslav Mr-nuh, Zagorje o [S. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. Najboljši v A in B skupini prejme diplomo. Štafeta 60 X 60 X 60 X 60 m. Najboljša četvori-oa prejme diplomo.
V	mali dvorani Sokolskega doma tekma v table — tenisu. Najboljši prejme diplomo in naslov »Prvak Zasavja v table — tenisu 1937.« Prijavnina 2.— din.
Po končanem lahkoatletskem tekmovanju tekma v odbojki. Zmagovalno moštvo prejme diplomo in naslov »Prvak Zasavja v odbojki 1937«. Prijavnina 5.— din za moštvo.
Po sporedu razglasitve rezultatoy m razdelitev diplom pri g. Korbarju. Za kosilo <je je treba prijaviti takoj po prihodu, cene zmerne. — Športne klube vljudno vabimo, da pošljejo na naš športni dan čim več najboljših atletov, da rudarska mladina dobi čim več moralne opore v idealnem športnem udejstvovanju.
S. K. Ilirija (Upravni odbor). Redu. plenarna seja u. o. bo drevi ob 20.30 ▼ k hibo vem tajništvu z običajnim dnevnim redom Načelniki sekcij in ostali funkcionarji na»j pripravijo mesečna poročila.
Mptoklub Ilirija. Seja upr odbora in sportile komisije bo drevi ob 20. v kavarni Evropa. Razdelitev funkcij za Ljubelj, zek> važno, udeležba strogo obvezna-
Hermes — motosekclja, Drevi ob 20. seja odbora v bufetu »Nana«, TyrSeva o. Tajnik.
Orkester vohimov
'FVancoska policija je v Beirutu arett-rala ves orkester argentinskega kapelni-ka Eduarda Bianca Policija je bila prejela ovadbe, da se nekateri ln mogoče tudi vsi člani tega orkestra bavijo z vohunskimi posli za neko sredozemsko državo. Preiskava je ugotovila, da so bile ovadbe upravičeno. Med prtljago godbenikov ao odkrili zapiske in dokumente, ki jih aek» obremenjujejo. Bianco je imel dva ali več orkestrov, s katerimi je nastopal tudi po evropskih velemestih. Pogostoma ae je mudil posebno v italijanskih kopalUkJh kraju. , *
»JUTRO* ät 184 =»
8
Torek, 10. VIIL 193?.;
MALI OOLAil
Službo dobi
1 Dte, teré «bo «Ü fcjMije Dia. 9ajBMja 17 "
tevek S Dto,
Trgovska
pomočnica
agilna, dobro apeljana t trgovini s meéanim blagom, e© sprejme takoj *» vodstvo trgovine na vasi. Potrebna kavcija ali garancija. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod inačko »Agilnac.
aocoi4
Krojaškega
pomočnika
prvovrstnega za velike ko-
niad« sprejme takoj za stalno salon Šiibar, Re si je va c. 8.	19908-1
Frizerka
perfektna t trajni, vodni in telesni omdulacijò, dobi stalno mesto takoj ali po dogovoru. Istotam se sprejme vajenka. Ponudbe na Mirko Gašp erlin Kranj.
18066-1
Kuharico
popolnoma samostojno, ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, iž&em k manjSi družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra kuharica 300«.
190884
Mehanik
Spreten, gamostojenj vojaščin« prost se sprejme takoj za Ljubljano. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra.
00992-1
Gaterist
:ta polnojarmenik dobi službo. Ponudbe z referencami, navedbo službovanj in plačilnih zahtevkov poslati na ogl. odd. Jutra pod »G-a-t cristi.	aeo80-i
Prodajalko
Ttnpoln-oma sposobno v mešan,; stroki išče trgovina Pero Panjan, Hrastovica. — Ponudbe poslati takoj.
197110-1
Sedlarskega m
tapetniškega pomočnika
vzamem tako}. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
HÖ982-1
Vsaka beeeda 00 ost, davek 8 Dia, ca šitr« ali dajanj» naslova 5 OSn; najmanjši tnesek 12 Din.
Manufakturist
n 14-letno prakso, 2)-leten, iwmsfci z dobrimi referencami, i?ie službe. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra jxrd »Izurjen manufakturistc.
19967-2
Barvarski mojster
«žSe službe za takoj ali poidejo. Posebno icvežban v Iva vanju nogavic na pose-1 en način. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »715«.
199916-2
Mizarski pomočnik
i®6e službe pri sploänem miaaretvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19903-2 Manufakturist
» večletno prakso, želi pre-moniti mesto. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Agilen manufakturistc.
19986-2
Lepo sobo
oddam 1 ali 2 gospodičnam. Irto tam sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19981-2
Samostojna
kuharica
ieli mesta k ooTjši družini. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostoj na 387«.
19Ö83-2
Damski frizer
išče službe. Zmožen je trajne vodn» in železne ondulaci j«. Nastopi lahko takoj. Ivan Srernjak pri Po-po-ričra, Gregoričeva ulica 6.	10793-2
Prodam
Beseda 1 Din. davek 8 Dia, ca šifro sii dajanje naslova 3 Dia. NajmanjSi Kneeek 17 Din.
Otroško posteljo
moderno, t okraakii, dobro ohranjeno prodam. Tyrševa cesta 5/Hl, desno.
19967-6
Kupim
Beeeda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 8 Din. Najmanjä tneeek 17 Dia.
Kino-aparaturo
zvočno kupimo v društvene »vrhe. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra ttid xDobro o-hranjena — kino«.
1S070-7
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
Cerne - juveiir
Ljnbljana, Wolfova allea 1.
12-38
Beeeda 1 Din. davek 8 Din. za Sifno ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Hranilne knjižice
večjega zneska Celjske Posojilnice d. d. Celje, sprejmem proti mesečnemu odplačilu ter m tabulaci jI na prvo mesto posestva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost zajamčena«.
19607-16
Hranilne vloge
vseb denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje r a o v 11 m oajkulantneje po najviSji ceni
takoj v gotovini
A. Planinšek
Ljnbljana, Bethovnova nI. 14. Telefon 35-10
$9-16
Hranilne vloge
kupite ali predaste potom moje pisarne najboljše
RUDOLF ZORE
Ljnbljana, Gledališka 12. Telefon 86-10.
199*9946
Industrija barv
išče družabnika ali posojilo do Din 100.000 sa nakup materijala. Eesne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija«.
19091-a«
Beeeda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradben, strokov bi Izobražen posredovalec Kanaver Ludvik. Cesta 29. oktobra 6. Telefon 87-33. Pooblaš&eeni graditelj ln sodni ceniteli ta nasvete, brezplačno na razpolago.
09-20
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Stanovanje
soba, kabinet, kuhinja, parket oddam za 1. sept. — Vprašati pri ge. Sfiligoj, Kosovo 223, Zg. Šiška.
19979-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam. Cesta 29. oktobra (Rimskal 28.	19910-2Ì
Trisob. stanovanje
s kopalnico v Dalmatinovi ulici 3. III. nadstr, oddam takoj eventuelno z novembrom. Poizvedbe gradbena pisarna, Rimska c. 2/1.
19974-31
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
76
Toda o sovi ni, hvala Bogu, ne duha ne sluha. Zato zlezeva spet na vrh, si oprhava »neg in se spustiva po bregu nizdol, da pridrčiva v jarek, ki se vleče ob znožju. Drsalk nima va več; torej morava peš nastopiti pot po ledu.
Stanovanja
Beeeda 1 Din. davek 8 Dia. za šifro aü dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Stanovanje
najraje t vrtom 8 — 8 sobno z vsem komfortom zamenjam takoj pri kolodvoru ali Rožni dolini. Bolgarska ul. 23/L
19904-21«
Sobo, kuhinjo
in garažo (eventuelno Jo postavim sam), iščem za oktober. Informacije Ostrož-nik, trgovina, Pasaža — Nebotičnik.	2000S-31»
Dijaške m obe
Beseda 1 Din. davek 8 Din. ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
3 dijake(-inje)
ptujske gimnazije la boljših hiš, sprejmem v dobro popolno oskrbo. Ponudbe pod »Oskrba« na agentursko pisarno Pichler, Ptuj.
19565-22
Dva dijaka
niijeSolca is boljše rodbine, «preja em na dobro hrano ter zračno in solnčno stanovanje v centra mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19512-28

Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Prazno sobo
poleg drame, v visokem pr'tličju, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
210000-23
Mansardno sobo
prazno, čisto (lutz peč) oddam takoj. Kolezija, Ri harjeva 2, za Obrtno šolo.
19976-23
Sobico
oddam pošteni ženski za pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19968-33
Izgubljeno
Beeeda l Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Zapestna damska
ura
zlata, se je izgubila od hotela Miklič do Zelene jame. Pošten najditei] se prosi, da jo vrne proti nagradi na naslov KAPEL, Prešernova 7, Moste.
19990-28
		
mE	o	S291
Vsaka bes«<i* I Dm; davek 3 Din. ta dajanje naslova 5 Din; najmanjši tnesek 20 Din.
Samostojna dama
išče za nedeljske Mete boljšega gospoda. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«.
19997-24
Vsaka bes« da 3 D'in; davek 3 Din, ta dajanje naslova o Din; najmanjši znesek 20 Din.
Fant
34-leten želi spoznati dobrodušno gospodično ali vdovo od 25 do 37 letno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečen zakon«.
20003-25
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
Razno
Beseda 1 Din, davek 8 Din, ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Novosti
perila, obleke, pumparice Ltd. nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra c. 24.
= M O DAM A=
DDPBAVI PRHLIAJ EKCEME JA'CI IM HCAN LÄSinE.TAKOJ USTAVI IZPADAM]E LA L ASIE PORASTEIO TUDI MA PLEŠASTO!* ME5TU.-
STAKLEHICA PO POVZETJU DIH 40.-POLTMI MA DIM 7.-lO&FDNAl/OZMETIKA-SPUT
S. br. 1727137
Naročniki „Jutra" so zavarovani za to.ooo Din
Presenetljivo odkritje zdravnikov
vrača mladost
uveli subasti koži
NABAVA OVSA ZA VOJSKO.
Na podlagi člena 86-98 zakona o drž. računovodstvu razpisujejo
se
DRUGE JAVNE USTMENE LICITACIJE za nabavo ovsa,
ki se bodo vršile v intendanturi Savske divizijske oblasti na dan 23. avgusta, Dravske divizijske oblasti na dan 25. avgusta in Osješke divizijske oblasti na dan 27. avgusta 1937. leta ob 11. uri. Pogoje lahko ogledate v navedenih intendanturah.
Kavcija 5% vrednosti ponudbe se položi pri blagajnah drž. hipotekarne banke v Zagrebu in Ljubljani in Osješke divizijske oblasti v Osjeku najdalje do 10. ure navedenih dni.
Iz kancelarije Intendanture IV. armijske oblasti E. broj 10770 od 3. avgusta 1937. leta v Zagrebu.
Stavbeni materija!
ft
izolacije vseh vrst, heraklith, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement, se kupi najceneje pri
l^ff A t 4* 1* t 31 Ljubljana, m digitili Tyrseva 36 a
Bridka smrt nam je dne 7. t. m. iztrgala iz polnega zdravja nadvse ljubljene starše in stare starše
Josipa in Berto Klemenčič
Zemski ostanki nepozabnih pokojnikov so bili položeni k večnemu počitku dne 9. t. m. v Splitu. Dan in kraj maše zadušnice bomo objavili.
Split, Ljubljana, Maribor, dne 9. avgusta 1937.
Neutolažljivi otroci in vnuki
Neki dunajski medicinski strokovni list ■ objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet. Dognan je bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih pa celo tudi šestdesetih let lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo.
Gube izhajajo od tega, ker koža s staranjem izgublja nekatere bistvene redilne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo iz «krbno odbranih mladih živali. Čim dobi človeška koža spet te elemente, jo osvežijo 'in pomladijo. To »o presenetljivi rezultati raxèsfeovaoj, izvršenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Stejskala. Izključno pravico izkoriščanja odkritja tega
profesorja »i je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenuje »Biocel«, se lahko najde samo v kremi Tokalon ^rožnate barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v šestih tednih (glej izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku).
Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalti izginejo. V nekaj tednih boste za leta in leta mlajši. Čez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečane znojnice in napravlja najtemnejšo in naj odpornejšo kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rezultati so zajamčeni ali pa se Vam vrne denar.
Okusna in lahko prebavljiva
NESTLE MOKA
je zelo primerna hrana za deco za časa poletne vročine
Zahvala! Tr^ovsM samopomoči v MARIBORU
izrekam iskreno zahvalo za izdatno in točno Izplačilo posmrtnlne po moji umrli materi MIKUŠ MARIJI.
Dovoljujem si trgovcem, kakor tudi drugim gospodarskim osebam toplo priporočati pristop k tej zelo kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi po-smrtninsko zavarovanje proti zelo majhni premiji. ŠMARTNO OB PAKI, dne 9. avgusta 1937.
MTKU8 VLADO, trgovec — sin.
V nedeljo nam je umrla naša dobra mama, oz. stara mama, gospa
NABERGOJ FRANČIŠKA
roj. košuta vdova po car. revizorju.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 10. avgusta ob 16.30 na mestnem pokopališču.
Sv. maša zadušnica se bo brala 11. avgusta ob 7. uri v magdalenski župnijski cerkvi.
MARIBOR, dne 9. avgusta 1937.
žalujoči otroci: MILKO, DANILO, STANA por. KRAUT, ter ostalo sorodstvo.
Za vedno me je danes zapustila po daljši mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere ljubljena in nenadomestljiva soproga
Julija KOSER, roj. Grossmann
soproga slaščičarja
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 11. avgusta ob pol 16. uri na mestnem pokopališče na Pobrežju.
Maribor, Sv. Jurij ob Sčavnici, dne 9. avgusta 1937.
Žalujoči soprog MILAN KOSER in ostalo sorodstvo.
Kupuj domače blago!
Zapustil nas je za vedno naš blagi »rčnoljubljeni oče in tast, gospod
Božidar Valenta
šolski ravnatelj v pok., imejitelj reda Sv. Save IV. vrste
po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 85. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 11. avgusta 1937, ob 2. uri popoldne, izpred hiše žalosti, Levstikova ul. št. 21, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 9. avgusta 1937.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
f
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere umrl naš predobri soprog in oče, gospod
Jernej Pogibov
ŽELEZNIŠKI UPOKOJENEC
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 10. avgusta ob pol 5. uri iz veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 10. avgusta 1937.
Žalujoči rodbini POGIBOV in KEPEC
Urejuje Davorfa Ravfjea« Izdaja » Éowofrdj »Jutra« Adotf Rlbnlkae, » Za Narodno tiskarno d. d. kof tiskarnarje Fron Jeran, — Za lnseratni del Ja odgovoren Äloja Noyak BS i LJubljani*