Naj T «č j i ilorenaki dnevnik T Združenih drmvah
Vtljt ut tm leto • • •
Za pel leta.....
Za New York celo leto • Za inoxem&tro celo leto
TEUTON: OHel—a 3—3878
HO. 153. — STEV. 153.
GLAS NARODA
Iisi:stovenskih .delavcev vAmerikL
Entered u Second Claaa Blatter September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., under Act of Cotngresa of March 3, 1870
TELEFON: OHelsea 3—«871
NEW YORK, SATURDAY, JULY 1, 1933. — SOBOTA, 1. JULIJA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XLL
ZDRUŽENA EVROPSKA FRONTA PROTI AMERIKI
V SLUČAJU, DA SE LONDONSKA KONFERENCA RAZBIJE, EVROPA NE BO PLAČALA VOJNEGA DOLGA
Po mnenju predsednika Roosevelta, lahko stabilizacija valute še nekoliko počaka. — Inozemski opazovalci nočejo kritizirati predsednikove politike. — Konferenca se bo morala lotiti drugih poslov. — Konec predsednikovih počitnic.
Dvestotisoč nezaposlenih bo dobilo delo
CAMPOBELLO ISLAND, N. B., 30. junija. — Predsednik Roosevelt se odločno upira zahtevam Francije, da je treba valute takoj stabilizirati. Francozi pravijo, da je to predpogoj uspeha svetovne gospodarske konference. Po nazorih predsednika Roosevelta bo morala zadeva stabilizacije toliko časa počakati, da bo denar v raznih evropskih državah dosegel svojo pravo vrednost.
Ameriški delegati bodo vsledtega zahtevali, naj se začne konferenca baviti z drugimi problemi.
Predsednikove počitnice bodo z jutrišnjim dnem končane. Danes se je podal na krov bojne ladje, ki ga bo odvedla proti jugu.
WASHINGTON, D. C., 30. junija. — Ako se gospodarska konferenca v Londonu razbije, bo izginilo zadnje upanje Združenih držav, da dobe od evropskih držav plačan vojni dolg.
Predsednik Roosevelt ima namen pričeti nova pogajanja s posameznimi državami za odplačilo vojnega dolga, ko se v juliju vrne zopet v Washington. Po mnenju, ki prevladuje v diplomatičnih krogih, je boljše ta pogajanja odpovedati prej, predno se prično, ako se razide londonska konferenca.
Kadar bodo prišli zastopniki dolžniK držav v Washington, bodo eden za drugim povedali, da ne morejo plačati in bodo vrgli krivdo pred vrata Združenih držav. Poleg tega pa bodo predsedniku Roose-veltu ponovili njegove lastne besede v dokaz, da so krive samo Združene države, da države ne morejo plačati svojega dolga.
Združene države morajo biti pozorne na nevarnost, ki jim preti zaradi Rooseveletovega zatrdila v juliju lanskega leta, ko je rekel, da so evropske države stopile v skupno fronto proti Združenim državam.
"To pride, o tem sem prepričan/' je tedaj rekel Roosevelt kot predsedniški kandidat, "ne toliko zaradi naše zapreke proti njihovi trgovini, kar tako zelo obtežuje ta problem. Dolgovi ne bodo več problem — odpustiti jih ne smemo — ako bi sami našli pot, po kateri bi bila plačila omogočena, potom dobička, ki bi prišel od obnovljene trgovine.
"Republikanska platforma nima ničesar o tem: samo zahteva, da mora biti dolg plačan, obenem pa napravi to nemogoče. Naše stališče je za plačilo, toda ob istem času tudi za znižanje carine ter obnovitev trgovine, ki edina odpira pot do plačila/*
Ameriško stališče v Londonu in deloma tudi domače st al išče glede izboljšanja položaja, v mnogem oziru nasprotuje Roosevehovi doktrini, katero je izrekel z gorenjimi besedami. Po naročilu iz Wash-ingtona je bilo znižanje carine odgodeno za nedoločen čas; poleg tega pa je tudi plačilo dolga otežko-čeno vsled padca dolarjeve vrednosti. Poleg tega je vsled manjše vrednosti dolarja carina poskočila za 25 odstotkov na tuje blago.
Inozemski opazovalci ne marajo kritizirati predsednikove politike, temveč samo opozarjajo na dejstvo, kaj pomeni za vojne dolgove. Mogoče je ta potrebna za izboljšanje domačega gospo-položaja, toda ravno zaradi tega je nemo-i dolg.
AMERIKA HOČE IMPETI NAJVEČJO _MORNARICO
Mornariški tajnik hoče zgraditi brodovje do viška londonske pogodbe. Mora odgovarjati vojnim zahtevam.
NA TISOČE ROMARJEV JE DOSPELO V RIM
Washington, D. C., 30. junija. Mornariški tajnik Claude A. JSwanson je potrdil mornariški načrt. ki zrlo presega prvotni načrt z dne 1. junija. Swanson hoče zgraditi mornarico, ki .sebi ne bo imela para.
Po tem načrtu bo zgrajenih 32 bojnih ladij, ki bodo veljale 238 milijonov dolarjev. Tako pomnožena ameriška mornarica bo v popolnem soglasju z določbami londonske (mornariške pogodbe.
Pole;? tega bo zgrajenih v .soglasju s pogodbo tudi zadostno število «aeroplanov, katere že gra-
Papež je šel iz Vatikana k cerkveni slavnosti. — Med romarji je tudi podkancler von Papen.
Rim, Italija, 30. junija. — Rolf omarji svetega leta. katerih je bilo več tisoč, so e*e zopet poklonili papežu Piju XI., ko je prise iz Vatikana in je prisostvoval slovesni .sv. maši 'V baziliki sv. Pavla na drugi .strani Rima,
To je bil že tretji papežev obisk kake rimske bazilike izven Vatikana, da dobi popolni odpustek svetega leta.
Ž? zgodaj zjutraj .se je zbralo okoli bazilike na tisoče rimskih vernikov in mnogo ameriških teologov.
Med .to množico je bil tudi nemški podkancler Franz 'von Pade in jih bodo natančno prei-zku- Pen< k»kor tudi nadškof Mac-Ni-sili, v koliki meri so v pomoč {eholas iz Cinnncinatija, škof mornarici.	j Vehr iz Denverja in škof Walsh
V času, ko bodo gradili ladje, |iz Marvknoll, X. Y. se bo vojno brodovje vsako leto j	trgu pred baziliko je bila
po dvakrat sestalo k moraari- • postavljena vojaška straža in ko škil mnanevrom in mogoče bo iz- KO *e pokazali črni avtomobili pa-premenjena dosedanja politika, P*fa. in njegovega spremstva, je da .se je večina brodovja vedno pričela množica navdušeno kri-nahajala v Pacifiku.	| ea«ti in pozdravljati papeža.
'Poleg tega bodo tudi rezervne Pred njim so hodili kardinali, ladje postavljene v službo in tu- nato pa so nesli papeža na predi število mornarjev bo temu pri-j stolu. Sprevod se j? ustavil pred
velikim oltarjem. Tam je papež stopil z nosilnega prestola in je sedel na škofovski prestol ob strani oltarja.
Molk je zavladal po baziliki in i slišati je bilo samo molitev eari-grajskega patriarha Anastazija Rossi, ki je m ase val.
Ljudstvo je zopet potedravilo papeža, 'ko so ga po maši nesli po baziliki prcwti njegovemu avtomobilu. s katerim se je zopet vrnil v Vatikan. Skozi okno svojega avtomobila je še podelil blagoslov, nakar se je množica polagoma razšla.
Des Moines, Iowa, 30. junija. Zveza pekov v državi Iowa, je danes naznanila, da se bo štruca kruha podražila od j**t na osem centov. Štruce. ki so jih dosedaj prodajali po deset eentdv, bodo v prihodnje po dvanajst centov.
Peki pravijo, da so bili k temu prisiljeni, ker se je moka podražila. Se pred tremi meseci je bilo mogoče dobiti sod (moke za tri (lolarje, dočim stane danes pet dolarjev.
Ako bodo zahtevwli delavci, zaposleni po pekarijaih, večje plače, bo 'kruh še dražji.
Washii<yton, D. C., 30. junija. Vlada bo odločno nastopila proti podraienju kruha v državi Io\vi.
ZAROTA PROTI A. HITLERJU
merno povečano.
ŠTRUCA KRUHA -OSEM CENTOV
Ker se je moka podražila, so peki podražili kruh. Ako bodo morali delavcem povišati plače, bo kruh še dražji.
MALO UPANJA ZA SPORAZUM GLEDE ŽITA
London, Anglija, 29. julija. — Uupanje zrj- sporazum glede znižan,]« pridelka žita štirih velikih poljedelskih držav se je zmanjšalo. 'ko je avstralski delegat izja-t\iil, da Avstralija, ne bo nikdar »prištela v znižanje pridelka, ako se za t-o ne zaveže tudi Evropa.
(Delegat Stanley Bruce je pre-
Štirje častniki so bili aretirani. — Poslani so bili v jetniški tabor.—Vmešavali so se v Hitlerjevo politiko.
Berlii?, Nemčija, 30. junija. — Da je bila odkrita zarota proti Hitlerjevi oblasti, je razvidno iz tega, ker so bili aretirani štirje bivši častniki, ki so bili nameščeni «v gospodarskem uradu nazij-ske stranke.
Vladno poročilo pravi, da so bili izključeni iz stranke ter poslani v jetniški tabor na odredbo kanclerja Hitlerja, pod oibdolžbo, da so se vmešavali v Hitlerjeve gospodarske odredbe s tem. da "so skušali 'vplivati na trgovske zbornice. trgovska in industrijska podjetja ter na okrajne nazijske voditelje z brzojavkami in telefonira njem".
Stotniki so: Cordamann, von Marwitz. Wolf in Zucker.
Bivši kancler Gustav Adolf Bauer, ki je soeijalist. je bil aretiran pod obdolžbo, da je obogatel na račun davkoplačevalcev za 750,000 mark ($222.000).
Predsednik von Hrndenburg je sprejel odstop dr. ALberta Hugeu-berga.
■Člani katoliške straiike centrums v berlinskem mestnem zastopstvu so iz lastnega nagiba pustili svojo stranko, ne da bi čakali na uradno n azijsko odredbo. Slič-no so storili »mestni .zastopniki v Kolinu. kjer je izstopilo iz stranke 31 članov in so se vsi pridružili nalzijski stranki.
Hitlerjev zastopnik v protestan-tovskih cerkvenih -zadevah dr. Mueller se je sam razglasil za načelnika nemške evangelsike cerkvene unije.
Dr. Mueller se je tudi imenoval za predsednika najvišjega cerkvenega sveta ter je pot*tavil vse cerkvene odbore pod svojo o-I blast. Pred end m mesecem je pro-J testan-tov.ska cerkvena izveza nasprotovala Muellerjevemu imenovanju 'za nemškega protest a ntov-skega škofa in je :bil izvoljen dr. Friedrich von Bodelsclnvingh, ki je nasprotnik nazijce<v.
Berlin, Nemčija, 30. junija. — Izvrševal ni odbor narodne cvan-gelske cerkve je izdal odlok, po katerem morajo po 2. juliju vse cerkve imeti razobešene poleg cerkvene zastave tudi staro ce-carsko črno-belo-rdečo zastavo in fašistdvt>ko swastiko.
Nendeck, Nemčija, 30. junija.
DRŽAVE BODO DOBILE ŠTIRISTO MILIJONOV ZA GRADNJO CEST
WASHINGTON, D. C., 30. junija. — Iz urada, kateremu so poverjene javne gradnje, je dospelo danes poročilo, da bo dobilo v teku šestih tednov stotisoč delavcev zaposlenje pri gradnji cest. Istočasno so naznanili zastopniki tekstilne industrije, kojih kartelna pogodba je že izdelana ter je bila predložena, da bo še pred jesenjo dobilo stotisoč delavcev zaposlenje.
Pogodbo, ki so jo sklenili tekstil ni baroni med seboj, bo administracija brez dvoma odobrila.
Na jugu bo znašala minimalna plača za tekstilne delarvce enajst. 1 na severu pa trinajst dolarjev. Dp-
SPORAZUM MEDJAPONSKO
IN KITAJSKO ^ 5,irideset ur "a ,c-
D .""j.........—	-	~ | Podjetniki bodo največ profit I-
r*ri drugih pogajanjih je rali s tem. ker je sklenjen spora-
priŠLO do sporazuma. — me(* fabrikami na severu in V nevtralnem ozemlju J""™ na	v?led c'esar bo
v	## J končana ostra konkurenca,
bodo vrsiil policijsko Administracija iza javna dela je
službo mančukuo voja- obiav/I«, da bo jutri danih posa-1»	meznim državam na razpolago
_	štiristo milijonov dolarjev. Oblast
ima pna'vico dati v to svrho še en-Šanghaj, Kitajska, 30. junija, krat tako veliko vsoto. Druga japonsko-kitajska konfe-j Ko bodo začeli delavci gradili renca «v Tangku v sredo je imela ceste, bodo tudi ratene tovarne ob-zadovoljiv uspeh, ko je bilo med- novile obratovanje, da dobavijo sebojno dogovorjeno, da manču- potreben materija!, •kuo vojaštvo, ki je zasedlo Lwan-1 Washington, D. C., 30. juniji. čo\v pokrajino, opravlja v deželi Will'iam Green, predsednik Ame-polioijsko službo in da bo postav- riške Delavske Federacije, je po-ljena nova neodvisna država v dal danes izjavo, v kateri obža-severni Kitajski.	| luje da je vlada odpustila toliko
Jj\vančo\v je triogla-ta pokra ji- uradnikov, na vzhodno od reke Lmtan in se j Namesto tega bi morala vlada razteza od morja do kitajskega uvesti Sest um i delovn-ik in pet-zidu. Kot pravi poročilo iz Pei- urni del ohm i teden. S tem bi ob-pinga. je prišlo med obema stran- držala uradnike v službi, privat-
fearaa do sporazuma, da se bo mančukuo vojaštvo združilo s kitajsko policijo ter bodo skupno vzdrževali red v Lwancow pokra-jini.
Položaj v provinci Cahar še vedno vzbuja bojazen, kajti zastopniki kitajske vlade v Nan-kingu, ki so bili poslani v Ival-gan. da bi se pogajali z generalom Feng Yu-hsiangom, niso mogli priti do sporazuma 'z genera-•lom Fengom. Feng je prjvolil. da se sme prejšnji governer Oabarja, general Sung t'ih-vuan vrniti na svoje (mesto, toda brez vojaštva. Sung pa je odločno odklonil
nim podjetnikom bi pa dala dober vzgled.
NA POMOČ
MATTERNU
"Jinimiie Matternova pomožna ekspedicija se je odpravila s Floyd 'Bennett letališča v Ne\v Yorku proti Name in arktične pokrajine, kjer je pred dvema tednoma izginil Mattern na svojem poletu okoli sveta.
Pilot William Alexander, ki poveljuje ekspedknji. je rekel, da
..junji 1'fl	UUIWUU IIIIKHMIII I ,	-
da 'bi šel v Kalgan ]>od Fengovi- bo ,v iNome ^>«^^t»v,1 letalno postojanko in da bo pokrajino raz-
ni i pogoji.
Fengovo odločno stališče je najbrž« poisiledrica odposlanca kantonske vlade, ki je Fengu obljubila »vojo pomoč.
TORNADO ODNESEL KONJE
Cfcnton, III., 29. junija. — Far-m»er Wrllard Donaho je sedel na plugu, ko je prihrumel tornado, ki je odnesel njega, plug in diva1 konja 200 čevljev daleč. Plug in konji pa so se varno zopet postavili ma tla in nihče ni bil poškodovan.
je> od svoje vlade naročilo, da ne sme okleniti nikake pogodbe za | Kancler Hitler se je z aeroplanom
omejitev pridelka žita s Kanado. I PriPelj«l ™ konferenco s pred-Zlruženimi državami in Argenti- j«ednikom von Hmdenburgom. da no, ako se tudi evropske držaje razpravljata o nedavnem odstopu na 2«vežejo, da bodo znižale žit- dr' Alfl*eda Hugenberga in o raz-
delil v oddelke po 500 kvadratnih milj in bodo »vsak tak oddelek točno preiskali.
Z Alexandrom se je odpeljal policist Thomas Abbey ter mehanika Fettemnan in Harold Per-
MORREN JE ŠEL V ZAPOR I*™' V ^	Ritemu
*	| aeroplan, s katerim je otlletel.
Na 2500 dolgem poletu v Nome
ni pridelek.
Avstralija zastopa stališče, da bi tozadevna pogodba, mied štirimi državami bila brez vsakega pomena, iker bi evropske države pričete pridelrmati tmn več žita ter bi bil pridelek zopet prevelik.
pustu narodne stranke.
VROČINA NA ZAPADU
ja.
Junction City, Kana., 30. juni-V četrtek je toplomer ka-Avstralija bo tudi zahtevala, daj zal 116 stopinj vročine. V celem evropske države prekliče jo svojo nretseeu je padlo samo 43 stotink prepoved za uvažanje žita.	paJoa- dežja.
Nekateri senatorji in kongresniki so zopet drugačnega mnenja. Priznavajo, da imajo tujci mogoče prav, toda, ker ima Evropa le malo nagnjenja za odplačilo dolga, si mislijo, da je boljši v rokah en ptič, ki izboljša domači položaj, kot pa dvanajst dolžnih ptičev v gtmu.
BREMEN JE ZOPET
NAPRAVIL REKORD
Cherbourg, Francija, 30. junija. — Pamik "Bremen" je v dveh tednih na svoji -vožnji iz New Yorka <J5hierbourg napravil že drugi rekord in je prevozil Atlan-
.Bruselj, Belgija, 30. junija. — Belgijski zidar Edmond Morren, fci je iz patriotizma že dvakrat razbil pročelje knjižnice vseučilišča v Louvainu, je bil obsojen na enoletno ječo.
• Morren ni obžalovali svojega dejanja-, temveč je rekel, da je še dalje odločen, da bo razbil vsako pročelje, ki bo imelo kak drug napis, kakor pa ga je sestavil ameriški arhitekt Whitney Warren. 'ki je seizidal knjižnico.
War re no v nopis. >kateregai je belgijsko vrhovno sodišče zavrglo. se glasi:
'^Zrušila nemška podivjanost; obnovila ameriška velikodušnost".
tik v štirih dneh. 16 urah in 15 •minutah. (Na 3190 dolgi vožnji je voziil povprečno po 28 in pol vozla na uro.	A »vega.
s-e bo Alexander ustavil v Davto-nu. Akronu, EdmoAtonu in White Horse.
Aeroplan. ki je Bellancovega izdelka, more leteti 125 milj na uro.
IZSKANJE ZASUTEGA MAJNERJA
Mount Carmel, 30. junija. Majnerji t. velikim naporom odkupujejo velik »klad preinopa, ki je zaprl izhod majnerjn Joe Te-rescflfvage v Natalie Mine, ki je last Ma-deira HiM Coal Company. Majnerji so miKtaja, da je bil Te-recavage. ki je s*tar 52 tet, ubit, ko se je vdrla plaet pr#moga, toda uradniki drudbbe še vedno upajo, da go bo mogoče najti še
L.«. ■
i »ve
T—
KgPr YORK, SATURDAY, JULY 1, 1083
THE
Glas Naroda
OwM and PubUsbed by BUtVINIC PUBLISHING COW AN*
U Corporation)
Tnu.
of atxrre officer«: New ¥erk City. N. I.
"GLAS NARODA" (Tete ef the People)
Btmj Day Except Sundays and Holidays
late velja m

•aeee«
96.00
lete
«1.00
Joe New York sa celo leto......$7.IX/
trn. pol leta....................$8J0
Za lBonsetro aa celo leto......#7.00
Za pol leta.................... 18.9)
Hubecrlptloa Yearly «0.00
Adrertifiat od Agreement
Karoda" Irfiaja raakl dan IwimbH nedelj In praanlkoe. podpfaa to osebnosti ee ae prioteujojo. Denar npj se blagovoli jpa Momj Order. Pri spremembi kraja naroCnlkor, prodno, da tadl prejinje blvallftte naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
LAROBSTgLOVCTB
DAILY la U. M,
n i ii ■ ■ mu i| -
BESEDILO .RIMSKEGA PAKTA
"GLAD NARODA", SI« W. 18th Street, New Yertu N- Y. Telephone: CHelaea S—8878
t
IZKORIŠČANJE OTROK
Pak štirih velesil ima datum 7. junija 1933.
Besedilo ima naslednjo vsebino:
Državni poglavarji štirih držav ko, zavedajoč se posebne odgovornosti, ki jim jo nalaga stalno članstvo sveta Društva narodov napram Društvu narodov samemu in njegovim članom ter odgovornosti, ki so jo prevzeli s skupnim podpisom na loearnskih dogovorih, prepričani, da se morejo hude razmere, ki danes vladajo na vsem svetu. popraviti samo z okrepitvijo i: jih o ve medsebojne .solidarnosti, ki bo v Evropi utrdila zaupanje v n,ir; zvesti obveznostim, ki so jih prevaeli s paktom Društva narodov z locarnskimi |>ogodbami in z Briandovim in Kelloggovim paktom. ter sklicujoč se na izjavo o mu |>o rahljanju sile; v želji, da po-pt lnoma zagotovo izvedbo vseh določil pakta Društva narodov in v skladu z metodami in postopki tega pakta, ki se je ne nameravajo otire-či. .spoštujoč pravice vsake države, glede katerih se ne more sklepati brez njihovega pristanka, sklenili v to s vrh o pakt in določili svoje pooblaščence, ki so izmenjali med se-
Pred kratkim so skušali odobriti amendment k zvezni vladi, ki naj bi dovoljeval kongresu uveljaviti določbe, v kakšnih razmerah in kakšnih okoliščinah srm-jo biti zaposlene osebe, ki še niso dosegle osemnajstega leta. j Amendment pa ni bil odobren, ker je bilo proti nje-frnu šestindvajset držav.
Zadeva je torej zaspala, navzlic temu se pa bolj in bolj pojavljajo glasovi, naj državne zakonodaje store kaj konkretnega v tem oziru.
; Nekateri tovarnarji ne poznajo nobene meje pri izkoriščanju otrok.	| dejanjskega sodelovanja vseh : Krepkim očetom ne dajo prilike za zaslužek, njihove Ižav za ohranitev miru. inedoletue otroke pa silijo k delu in jim plačajo komaj par 2 Glede pakta Društva narodov, ceoltov na dan.
Svoje clovečanske dolžnosti se je prva zavedla država Pennsylv&nija, v kateri je težka industrija najbolj raz-,vita.
bo smatral kot obnovljen ter bo ostal v veljavi neomejeno dobo. — Vsaka stranka pa ima pravico odpovedati ga dve leti prej.
6. Pakt je sestavljen v štirih jezikih in velja francosko besedilo v spernih primerih za merodajno. Pakt se bo ratificiral, ratifikacijske listine pa bodo reponirane čimprej v Rimu. Italijanska vlada bo izročila vsaki stranki overovljen prepis pakta, kakor to določa zapisnik. — Pakt stopi v veljavo takoj, ko se deponirajo vse ratifikacijske listine. in bo registriran pri Društvu narodov, kakor določa pakt. Društva narodov.
t :
NOVICE
Fašistični režimi je pričel Tzad-| ' V rimskem^uradnea^fstu je bil njih letih na Krasu graditi več objavljen dekret, s katerim se po-vodovodov. Tržaški listi, ki po- obLašča goriška mestna branii-ročajo o teh javnih delih, odkri- nioa, da absorbira vipavsko .to poudarjajo, da je postalo o-< kmečko posojilnico. Člani vipav-skrbovanje kraških krajev z vo-|ske posojilnice šo morali prevze'' do v zadnjem času problem »veli-iti vsa jamstva, da goriška hra-kega političnega zlasiti pa voja-J nilnica s prevzemom posojilnice škega pomena. Načrte <za te grad-: ne bo utrpela nikake škode. Vi-
nje so napravili v gradbenih u-raclih pri goriški in tržaški pokrajinski upravi, denarna sred-
PALAČA SOVJETOV
Z enoletno zamudo .so se v Moskvi končno odločili za graditev palače sovjetov, ki bo stala na kraju, kjer je stala znana katedrala Kristusa Odrešenika, ki so jo lani podrli. Ko se je sovjetska vlada odloČila za graditev monumentaln" palače, je 'bila imenovana |x>sebna državna komisija, da bi pripravila vse potrebno, v prvi vrsti seveda
boj svoja pooblastila in se zedinili načrte in denarna sredstva. Za na-o naslednjih določilih :
1. Pogodbene stranke se bodo s]K>rarumevale o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo. Obvezujejo se, da bodo storile vse. da se bo v okviru
črte je bil razpisan mednarodni natečaj in že pred dvema letoma so bila objavljena imena najboljših piojektanov. ožji natečaj med izbranimi načrti se je pa vršil šele nedavno. Zanimivo je, da se bo
stva pa je za dosedanje vodovode v »veliki meri prispevala država »in .so izvirala iz fondov ministrstev za javna dela ter vojsko. Že leta 1929 je bil otvorj"en postojnski vodovod, ki so ga napeljali iz iNanosa. Vode, ki se zbira v rezervarjih v Smihelu, pa je to-
pa»vski zavod, ki je bil že nekaj let prisilno pod vodstvom fašistične uprave, si je v /jadnjem času
po njeni za.slugi nakopal velike dolgove, tako da je bil .polom neizbežen. Da bi se pa- propast posojilnice »vsaj nekoliko zakrila, so fa 5isti dosegli pri goriški posojilnici, da je iprevzela posojilnico, obenem p* so nenadoma izvedli velik pritisk n a člane posojilni-
liko, da daleč presega vse potre-, ce, ki jim jih je nakopal fašfetič-be postojniškega pre.bivals.tva in] ni upravni odbor vasi. skozi katere je napeljan. Ta* vodovod je bil zgrajen izključno na račun države. Stroški so znašali 2 milijona lir.
V Gorici so med tem pripravili načrte za vodovode na Vipavskem ter po va.seh pod Trsteljem. V Trstu pa so sesta-vili obširen
SLEPARSKA ŽENA
Pred sodiščem v Budimpešti se i je morala te dni zagovarjali mlada
program, 'ki je bil dosedaj delo- 1
ma realiziran Na noski vodovod
so podaljšali do Štori i pri Seža- !"''u' o,' .
z.1	rV... .. v i leta 1931 je bila v
ni in do Koprive
Iz Trsta so napeljali vod^> preko'
žena Josefa Szaraze, obtožena sle-. p?, rije z i zakonsko zvezo. Spomladi
pri DtttovljahJ,eta 15,31 j,e bilaJ 1b0,nici- k-^er
— seznanila s 33 letnim Karlom
Fandlom. ki je hodi! obiskovat svo-
i Društva narodov izvajala politika <radila pajat-a sovjetov po načrtu '	' 1	* dr-1
zlasti glede členov 10.. 16., in 19. sklenejo pogodbene stranke, da bodo proučile med seboj in s pridržkom. da te sklepe končno odobre ki tvorilo iprijetno nasprotje pristojni organi Društva narodov, "inogim pretiranim eksotičnim na-- . _ . _ . L	vsak predlog o metodah in postop-, *rtom Pa,a*a v arhitektonskem
Zakonodaje v Harnsburgu dosedaj ni bilo mogoče kih. ki na i omogočijo plodno iz-	preprosta, toda monumen-
^regovoriti, da bi uradno določila osemurni delovnik za vedbo. teh členov.	.t9lna grandiozna. Arhitekt Jo-
ruskega ahitekta Borisa Jofana. čigar načrt prvotno sploh ni bil nagrajen.
Monumentalna palača, zgrajena po Jofanovih načrtih, bo poslopje v moderniziranem klasičnem slogu,
Opčin do iSežane. tako imajo vo- .
do .izpod Nanosa in iz Trsta sedaj,1,0 ,nater" Ko jc 8zai"azova zvetlela ■a j i: Sežana. Dane. da žm Fandl v dobrih potnih
otroke, ki še niso izpolnili petnajstega leta.
j 3. Pogodbene stranke se obve- 'sami še malo znan. Študiral je v
fan. star 42 let, je celo v Rusiji
Toda jeseni bo morala zakonodaja razmotrivati O pri- zujpj°- bocl0 zastavile vse svoje Parizu in Rimu in v Rusijo se je poročilih posebne komisije, katero je imenoval govemer si!e 28 za^°ftovitev us^ha ™
—	''	"	zitvene konference, pri čemer
^fcTncnot.	I pridržujejo pravico, da bodo,
si
če
Določiti bo morala delovni čas za otroke ter prepove-,1" oh sk,ePu konference ostala nehati zaposlovanje otrok v takozvanili znojilnicah m v kon-;^ vpr^ania: ki " jlhJ^j
t,	d	jticejo, 7iadaljevale med seboj njih
ifekcijski industriji.
j Komisija je več mesecev preiskovala razmere po raz-»ih delavnicah in tovarnah trr dognala naravnost strašna ld.ejst.va. •
j Ponekod so zaposleni otroci po dvanajst do štirinajst ur na dan, za vsako malenkost jim trgajo že itak pičlo plačo oziroma jim pretc, da jih bodo pognali na cesto, j Ubogi stariši ne morejo nič proti temu, kajti v mno-'igih slučajih je tak otrok -edina opora cele družine.
Upati je, da bo kmalu konee teh neznosnih razmer, ne samo v Pennsy Ivani ji, pač pa po vseh Združenih državah, j Nova ipogtava za pospešitev industrije in gospodarjeva bo najbrž uvedla skrajšanje delovnega časa in »bo določila minimalne plače.
[ Delo otrok naj bi bilo popolnoma odpravljeno, saj jej taa milijone in milijone odraslih, ki bi se z veseljem lotili vsakega dela.
proučevanje, pri čemer se bodo naslanjale na pričujoči pakt, da zago-to\e rešitev teli vprašanj.
SLAVNA PEVKA TOŽENA
že naslednji kraj Orle. Š-torje. Tomaj'. Grahovo Brdo. Šepulje. Dutovlje. Kreplje, Skopo. Kopriva. Gornje, Šmarje. Križ pri Tomaju in Krajna pri Du t ovija h.
'Leto nameravajo prenoviti vodovode v Barki pri Vrenvah, v Košani in na Doberdobu, podalj- |
razmerah, je natvezila njegovi materi. da je vdova .po načelniku gasilcev in da ima lepo pokojnino, za katero ji izplačajo na roko 8000 pengoe, če se omoži. poleg tega je pn lagala, da ima hišo. 35 oralov zemljišča in 10.000 pengoe v hranilnici. In ker ji je fant všeč, bi
PREGANJANJE ŽIDOV. -V,
!
' - • - • '
Ko je Hitler zavladal, se je načelo v Xemčiji splošno preganjanje Židov. Taki pogromi ae sicer niso vršili kot so s? nekoč na Ru-okem. toda nova- nemška »vlada je navzlic temu precej jasno pokazala Židom, da ji niso priljubljeni in da najbolje store, če se vrnejo tja. odkoder so pri ali. Dosti se jih je vrnilo na Poljsko, dosti v Francijo, dosti jih je pa v Nemčiji ostalo, kajti Žid ni vajen samo dobrega, aonpak se j? v dvajsetih stoletjih .tudi .precej hudega navadil.
■S preganjanjem Židov se Hitler ni prav posebno postavil.
Jaz nimam napram nobenemu narodu nobenih predsodkov, in tudi .napram Židom jih nimam, že vsaj vsplošnem ne. Naša ožja do-mo»vina, Slovenija, ni im°la pred svetovno vojno ž njim posebnega stika. Pred dvajsetimi leti je bi-> lo v Ljubljani vsega skupaj osemindvajset židovskih, družin. Dane's jih je najbrž os«;mindvajset-krait osemindvajset.
šati vodovod iz Ko vika v sosed- se rada omožila z njim.
nje kraje, in Novi Sušici ter več velikih vodnjakov Škocijanu in Jx><kvi. Stroški za te gradnje so
Pred dvajsetimi leti ni bilo na Kranjskem posebnih nebes, pa di pekla, ki je daneN po vsem svetu, ne sa-mo v Sloveniji, najbrž niso Židje povzročili.
Židov ne bom zagovarjal, rečem pa le toliko: tiči so. ker so se dva tisoč let vzdržali, brez skupne domovine in brez enotn?-! ga jezika. Bred teh dveh najbolj ! mogočnih vezi je še vsak narod „ I propadel, edinole Židje ne.
r« '
Fandlu je bila mlada žena vsec ; ill ko je prišla iz'bolnice, je bila v j Občudujem njihovo vztrajnost, njegovi hiši dobrodošel go^t. Pod- ! njihovo voljo, in njihovo slogo.
toda delati bi ne hotel ž njimi, ker vem, da bi me izkoristili. Tekom stoletij so se pač navzeli metod svojih izkoriščevalcev ter se
proračun jen i na nekaj 100.000 jetna žena je znala gostoljubnost lir. Krile jih bodo deloma drža- dobro izkoristiti. Takoj se je zaročiva. deloma pokrajinska uprava, j b s Karlom in medeni tedni so se v največji meri pa prizadete ob- pričeli že pred poroko. Szarazova
čine same.	lje porabila to priliko, da je izva- \ Jih poslužujejo v potencirani
Prav te dni se vršijo tudi po-[bila težke tistočake ne samo od so-gajanja med goriško in tržaško j rodnikov svojega ženina, temveč upravo za ustanovitev m*>dpo-- hwjj otl njegovih znancev, ki se je krajinskega konzorcija, ki bi J slučajno seznanila z njimi. Ženin
meri.
Ena najslavnejših pevk sveta.
t zdaj že 63 letna Louisa Tetrazzini,
ima opraviti s sodiščem, ker jo to-4. Pogodbene stranke izražajo l{ njfM1 33 ictui 1(K,Pni niož Pietro.
voljo, da se bodo sporazumevale o Vernati, ki trdi. da ni pri zdravi
v»eh vprašanjih gospodarskega zna- parapti Slavtla ,,u.vka je Uot re£.en0l j bomba, ta sicer ni napravila mno-
I go škode.
zgradil vodovodne zveze med vipavskim in kraškim vodovodnim oni režjem.
Jvakor znano, je lani 30. aprila >iwčer .pred pas lop.jem rudniške uprave v Idriji eksplodirala
caja. ki so skupnega interesa za
že močno v letih, »pa je vendar še j
treba iskati rešitve v okviru Dru stva narodov.
5. Pakt se sklepa za 10 let če bi ga katera stranka ne odpovedala ipred koncem osmega leta, se
Uboj v sodni dvorani.
V malem mestecu U.mka v Vojvodini je bila razprava proti Vo-jji Ncaiču, ki g« je tožil Srečko Mitrovič. češ. da ga je os lepa ril. Rarprava je sla v redu, ko je pa sodnik razglasil sodbo, je Mitrovič nenadoma izza pasu potegnil
dva velika noža, vrgel enega proč, z drughn pa .sunil pre«eneneč«ega Nešiča iv prša. Le s težavo so nasilneža ukrotili in preprečili, da tožitel ja usanrtil. (Nešiča so prepeljali v bolnico, Mitrovič je pa moraJ v zapor.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V ITALIJO
Ur	100 ............................ $ 7.70
Ur	200 ............................ $14.90
Lir	300 ............................ $22.20
Lir	400 ............................ $29.20
Lir	500 ............................ $35.35
Lir	1000............................$70.10
V JUGOSLAVIJO
Din 200 ...........................$ 4.20
Din 300 ............................$ 6.15
DJn 400 ............................$ 8.10
Din 500 .............................$10—
Din 1000 ............................$1970
Din 5000 ............................$96.70
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Žft ispla&Uo $5.00 morate poslati— | 5.75
•» " $100» »' - ______$10.85
»» » »15.00 " " ____
J* $20.00 "	M .......$21.—
I	99 99 $400)0 >*	" ......44U8
>'	$50 J00 »» »• .......451.50
nmSk 4oM ▼ «tamn kxajn mmao w dtlsdUk. KO)na aakacQa lirriujemo po Cable Letter sa pristojbino $l_
1 SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Qlti Ntroda" m WW8T l&ih BTBEMTi . .	NEW, JOBK, *. X.
vso Evropo, posebne glede gos}>o- m]adoHtna in bojevita. Nedavno si darslce obnove Evrope, o čemer je ytepla y ?lavo da ^ yrne na
oder. ker je pač upala, da bo z o-i stanki svojega glasu še vedno za-in senčila druge znamenite pevke. Predno je pa storila ta korak, je morala prodati -v Rimu hišo. da bi spravila skupaj denar za potovanje v Ameriko. In baš zato jo toži njen ločeni mož.
Louisa Tetrazzini se je omožila leta 1926. Čeprav se je še istega leta po italijanskem zakonu ločila, V St. Marys, Pa., sta se poro-'traja njena lastninska skupnost z čila v j*>boto 24. junija Rudolf bivšim možem naprej in tako bi Klančar m Josephine Kordan. o- niorala dobiti od njega dovoljenje, ba slovenskih »tarišev an rojena ^ bi hotela kaj urodati. Veranti m St. Marys. Nevestini stariši so Kam	ničesar slišati o načrtih
umrli pred voč kot desetimi leti. 8voje bjvše ^ene in pravi, da se ji
Naši v Ameriki.
Svat.ba se je vršila na žeuinovem domu.
je zmešalo. Njen sklep je označil kot razmetavanje denarja. Tetraz-Oba sta jafco prHjufoljemr pri kijeva je res dobilp nekaj laskavih ponudib 'v. Amerike in Anglije, da bi nastopila v filmih in zapela svoje znane arije. iS tem bi njeno ime zopet prišlo v javnost. Ko je bila na višku slave, je ope-tovano odklonila snubače. češ. da se zakonska zveza ne da združiti z umetnostjo in da se bo omožila šele. ko ne bo več javno nastopala.
tamošnjih rojakih. Sedaj pa sta se naselila v prijavni slovenski naselbini Go-wandi. N. Y. Mlademu paru iželimo obilo sreče!
—	V pondelj-ek se je le> začela v Chioatgo tolikokrat že odložena obraiMnava proti Ivanu Grilcu in Johnu Milošiču, ki sta obtožena umora Geo. Karla, Grilčevega svaka. Ves prvi dan so izbirali porotnike. Med obtoženci sta tudi dva mtada Čeha in Karlova vdova Vera. a/mpa<k <ti pridejo na vrsto 'kaisneje.
—	Na Ely, Minn, je umrla' rojakinja Mrs. Peter Bezek, rojena Ursula Plut, iz vasi Krvave, fa-ra Semič. Stara je bila, 54 let. Poleg soproga .zapušča več odraslih otrok. Pokojna je bila jako priljubljena in je bila 37 let na Ely. Minn. Tnpeia je par let n-a težki •bolezni.
—	V Crosby, Minn, je umrla po iwv mesecih težke boletzni vdova Franca Hrvatin, stara 48 let in doma iz Sodra žice na. Dolenj-»ke<m. »Njeno dekliško ime je bilo MibeLič. Zapušča o«em otrok. — Njen imož je pred devedimi Mi utonil v rudaiTlni Mitford. v katerem je i^rufbilo življenje 48 o-»eb pri oni 'katastrofi.
a .toliko bolj razburila fašistične oblasti. Aretiranih j«* bilo nrnogo ljudi, večinoma rudarjev in drugih rudarskih nameščencev, ki jih je pa morala policija IX) nekaj dneh izpustiti, ker jim ni imtgla dokazati niikake krivde. Nazadnje so policijski organi osumili 27-letncga u-radnika Martina Bratuša. ki je med tem že zbežaJ pr^ko meje. Prijavili so ga .sodišču.
Goriško sodišče ga je obsodilo v kontumaciji na 4 leta in pol ječe ter 240 lir denarne kazni. Pro-•t 1 obsodbi pa je bil vložen priziv«^ ^ na tržaško apelacijsko sodišče. 'Razprava se je sedaj v Trstu obnovila. Ker obtoženca- ni tyilo k razpravi, je sodišče potrdilo obsodbo v prvi instanci ter obsodilo Bratuša: še na plačilo vseh stroškov.
b: bil rad videl njeno posestvo, nji se pa iz ogledom ni mudilo. Končno je odpotoval sam v Nagvkoeroes, kjer je ugotovil, da je Szarazova navadna sleparka. Njen mož še živi in ni načelnik gasilcev. Sleparsko ženo je takoj postavil pod kap 111 ovadili sodišču, ki jo je obsodilo na tri mesece zapora.
VOJNA ODLIKOVANJA ZA ŽIVALI
Na Japonskem je stopil pravkar v veljavo zakon, ki uvaja vojna odlikovanja, za konje, jxse in golobe pisumnoše. ki so se kakorkoli izkazali v vojaških operacijah. Ka<kor za ljudi, se tudi za živali v tem obziru kategorizirajo s tremi vrstami kolajn. Za podrtlitev odlikovanj živalim se je treba obrniti z ulogo na vojno ministrstvo. Kakor poročajo iz Tokija. bod-o tam v bližnjih. * dneh imeli tudi spominsko svečanost za živali in ptice, ki so izgubile svoje življenje v vojni.
Newyorski slovenski slamnikar-ji vedo povedati, kaj so Židje.
Toda pustimo vse to. O Hitlerju je bila beseda, ki jo je treba do konca izgovoriti.
Hrt-ler je začel preganjati Žide brez ožira in brc/, usmiljenja: židovske učenjake, znanstvenike, trgovce, žurnaliste, pisatelje, u-metnike, krošnarje. branjevce in sploh vse. kar je židovskega.
Možak najbrž ni .pomislil, da ju bil slavni .nemški pesnik Heine židovskega rodu. in da je profesor Einstein Žid.
Heine je v svojih pesnitnrah tako globoko segel v globino človeške duše. kot še noben pesnik pred njim in za njim.
In noben učenjak ni dosedaj segel tako visoko v vesoljstvo in v vsemir. kot je segel židovski učenjak Einstein.
H'itler hoče izstrebiti iz Nemčije vse. kar diši po židovskem.
NAJBOLJŠI , i SLOVENSKI ROMAN
y- *	v	' .	"v
unni TMT' W
(Spisal Janko JCač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "QLXS NAROD A"
'	■ '	'	1
..Cena
$1 se
H NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
■ i
ZABAVE
OGLASU3T£
"GLAS NARODA" p. ČKa urno vi* ^MMtro, pač,pu .x*i Slovenci t okolici.

—T-

CENE ZA OGLASE SO ZMfiHffi
Najbolj značilno pri vsem tem je pa dejstvo, da je Hitler sam židovskega rodu kajti v gornj-e-avstrijski vasi. kjer je bil rojen, je vsepolno Židov, ki se pišejo Hitler, in rodovnik izkazuje, da je bil Hitlerjev stari oče pravoveren Žid.
Ni dolgo tega, ko so sežigali v •Nemčiji knjige židovskih pisatew lje v. Pozneje je bilo poročano, da namerava Hitler ustanoviti pristno -nemško cerkev.
Te dni sem čital zelo pretirano, .toda jako zanimivo poročilo.
Hitlerjevi pristaši so imeli v prostorni cerkvi svoj politični shod. Govornik je otvoril zborovanje s pozivom: — Proč z Židi! .Mi smo »verni kristijani in Ne»mci z dušo in telesom. Če je slučajno kdo navzoč, po čigar žilah se pretaka židovska kri. r*»i takoj odide! Mi kristjani n® trpimo Židov v svoji sredi.
Tedaj se je pa baje zgodil čudež.
V glavnem ol.tdrju se je nekaj zganilo. Z velikim trudom se snel Zvelti čar s križa ter sklonjene glwv>e odkorakal med začudenimi gledalci iz <eerkve.
Zavedal se je svojega židovske-«kaga rodu in se mu je zdelo najbolj primerno, -da se umakne.
■■■
—-
1 'w-1"-41
THB LilgMT »LOTTO UAHiT H V. fl. *
GUSTAV STRMŠA:
"Konec koncev je smrt in ti si umrl!" Pijani kritik Jože Štam-bur se hahlja za mizo in zhada svojega znanca pisatelja Tekavca, ki ga samo poslu*« in se žalostno Nine-je:
Motiš se. niwem umrl! Oddahniti se moram, preveč sem delal!"
"Ha. ha. ha! — Tvoje zadnje atvari so vse vodene.B-r-r! Ze zdavnaj nwn nisi natocil nobenega pristnega vina več!"
Pisatelj mirno kima :
"Ne oporekam, toda kriva je borba za obrfanek! Marsikaj ni bilo izpopolnjeno, očiščeno, izkristali-rirano!"
"Če si pisatelj in pravi umetnik, gr;ri kamen in trpi! Muči se in u-bijaj dušo in telo! Bodi a>ket. ki gre lahko skozi vodo in ogenj, kajti v /tebi mora biti nadnaravna moč!*' govoriči Stambur.
Tekavec mu komaj slišno ugovarja :
"V sebi noMm borbo med duhom in telesom. Trpim in se mučim, a m;d vladat i ne znam ne enega, ne drugega, ker moram vse doživljati, čeprav ne telesno, a svojstveno! Če bi nadvladal duha in telo, bi bil ustvarjajoče šibkejši, če bi pa podlegel in zapal v resnično človeško doživljanje, bi bila moja umetnost spet v nevarnost, da za pravim preveč stvariteljske sile....
Sicer pa. veš kaj? Spiši mi ue-krolog! Za take stvari si res nposo-ben. Žive znaš sijajno pokopavati, a tiste, ki niso še nikoli živeli na •vetu umetnosti, znaš prav tako \>iliti v življenje in jim nadeti lo. vnrike, da so kakor Neronovi obo-ževatelji v sramoto sveti umetnosti!"
Stambur je užaljen ;
"Prav! Napišem ti nekrolog. a nikoli več se ne boš dvignil, zapom- ' ni si, nikoli več! S tem nekrologom bom ubil t vejo dušo. tvojo ustvar-jajočo silo, ne v sebi. temveč v očeh ljudi in nikoli več se ne boš dvignil pred njimi, pa če boš delal čudeže in obujal mrtvece!"
"Poskusi! Bomo videli! "se smeje umetnik.
Kritik Stambur je napisal nekrolog muzi pisatelja Tekavca. češ. da je umrla ta in ta večer ob tej in tej uri v tej in tej beznici med samimi vlačugami. izmozgana in izgubljena, slabša kakor vsaka pocestnica. saj spl'>h ni bila več podobna umetnosti, toda bila je vendarle Tekavčeva" muza, a zdaj ba brez nje in je — mrtev.
Tekavec j«* bral nekrolog in se sn-ejai. Prav tedaj je napisal novo povest. }H>lno zanosa, gl)b<rko zasnovano. čudovito izoblkovano in umetnišk d oživljeno.
Sel je k založniku in se čudil, da ga je tako hladno odslovil. Pa se je napotil k drugemu in tretjemu in eijal: nihče ni hotel slišati o rokopisu. Smejali so se mu in ga zavračali:
"Kaj prav za prav hočete? Vi ate vendar mrtvi v umetnosti. — Morda ,ie vaše delo nazadnje še lepo, toda, saj veste, kritik je inspirator ljudskemu mnenju. Opustite pisateljevanje in postanite raje praktičen državljan, dobite si skromno službo in šlo bi!"
"Hudiči!" je sikal Tekavec w| vrat do vrat in stiskal pesti.
"Našega znanega pisatelja Matevža Tekavca ao potegnili mrtvega iz vode. Bil je velik mož. Neverjetno, da je njegovo zadnje delo najmočnejša njegova umetnina, kajti kritiki trdijo, da bo ta povesit, ki jo je spisal pred smrtjo, vzbudila Je zanimanje v inozemstvu, kjer mu bo ugotovila tudi stavno ime. Založnik se je že oglasil in pisateljevi aoproga bo dobila tako dober honorar, da bo za vuejej rešena gmotnih skrbi!"
Vsi listi so s lično .pisali, f Aaveeva žena je sedela doma oblečen« v črno obleko, ki si jo je oblekla takoj, ko so ji sporočili, kaj se je zgodilo z njenim možem.
Prihajali so k nji prijatelji in fuunci in ji irražali avoje sočutje^ Ona je kimtJa in molčala, a njene oči so se smejale. Tekavca so poko-
S M RT
pali z vso častjo. Govorniki so se od njega jokaje poslavljali in ga proslavljali, samo vdova ni poto-čila niti ene solze.
Cez mesec dni je izšla Tekavče-va knjiga. Kritika je vtsvaiovala, slavila je del«* mrtvega umetnika uad zvezde in ga občudovala.
Tedaj se je pa pojavil Tekavec sam. Potem, ko je zvedel, da so ga zamenjali za nekega tujega utopljenca, se je z ženo domenil. Mirno je sedel v svoji zadnji sobici in pisal. pisal ter čakal na svojo posmrtno slavo.
Spet je sedel v krčmi. Poleer nje-
ga je ždel kritik gospod Štambur. Ves majhen in neznaten se je sklanjal k njemu, prijazno kimal in govoričil r
44 Da, omagal si. a samo k svojo smrtjo, ki jo je vsak smatral za resnično. S svojo navidezno smrtjo si reši smrti svojo umetnost!"
Umetnik ga ni niti poslušal. Sedel je na stolu, gledal v kozarec in I premišl jeval zadnjo ponudbo nekega inozemskega založnika, ki m i je ponujal za prevod njegove najnovejše povesti vsoto, o kateri si skromni slovenski umetnik niti sa-jnjati nikoli ne upa.
GRAD ZA 7 UR
LJUDOŽRSKO DREVO
"Kanibalsko drevo".... P<»d tem grozotnim in res strašeč i m naslovom so listi nedavno poročali o skorajšnjem odhodu neke znanstvene odprave na otok Madagaskar, kier velja odkriti ljudožersko drevo, "o katerem domačini pogosto-ir.a govorijo in ki se skriva v ne-pristopnih goedovih."
In potem so sledili podrobni podatki, da bi človek dobil kurjo polt od njih.
To grozotno drevo, so govorila časniška poročila, je neke vrste velikega ananasa, visoko je več nego tri metre, deblo mu meri v ob-srgu dva metra in na vrhu ima kakor človeška roka debele, mastne liste, ki >o opremljeni s — čeljustmi.... obenem izločuje neko tekočino, ki ima uspavajoče lastnosti. Neki madagaskarski rodovi ga smatrajo za božanstvo in mu ob določenih praznikih žrtvujejo mlada dekleta. Polagajo jih v osrčje tega strahotnega cveta, ki jih polagoma prebavi tako da ne ostane po nekoliko dnevih nič drugega razen ko>ti....
Groza!
Ta zgodba, ki ji je lahko otipati verjetnost, nas .-pominja neke druge. ki je krožila prav tako po listih. To j»* bilo pred nekoliko leti in "zgodila" se je na Floridi, to je v njenih "nepristopnih" močvirjih.'
Dva mlada naravoslovca sta imel slabi domislek. da sta šla botanizi-
rat v ta o;emlja in bi bila skoraj postala žrtev" neke mesojedne rastline, ki je sličila palmovcu. Mahoma so ju ovile kakor kače "tipalke" te rastlinske, zrni je in ju skušale |M>tegniti v rdečkasto vdolbino. ki ji ie rabila kot nekakšna usta. Potovalea sta imela na sreči pri roki dva velika noža. s katerima sta s precejšnjo težavo presekala te kakor dečja roka debele tipal-ke. Eden izmed obeh učenjakov se je .pa tako prestrašil, da so mu lasje osiveli v nekoliko minutah.
Skeptičnemu človeku se vidijo takšne zgodbe seveda prav tako malo verjetne, kakor zgodba o tistem slovitem "drevesu smrti', o katerem so trdili, da se nihče več n«' prebudi, ki leže v njegovo zlo-često senco.
Vsa svetovna folklora pozna nešteto legend o ra-tlinah s skrivnostnimi lastnostmi. Kdo ne pozna čudovite mandragore. ki ie imela v dobi čarovnic tako veliko vlogo .' P«' vsej osrednji Afriki srečaš rastlino "mbundu". ki rabi za parali-lj.nje urokov, povzročenih po "hudobnem pogledu*.
Ce hočemo pogledali, kaj je na vseh teh pripovedkah stvarnega, se nam reducirajo na preprosto, znanstveno ugotovljeno dejstvo, da živijo tudi rastline, ki se res hranijo z živimi bitji, a nikdar da bi bile nevarne človeškemu življenju: njih žrtve so le drobne živalce, hrošči.
No romantičnem griču s krasnim razgledom na vse strani stoji blizu francoske meje v severni Italiji starodavni grad Mantemale, zgrajen v 13. stoletju. Grad ima slavno in burno preteklost in je zdaj na prodaj za 7 lir. Pred dobrimi 20 leti je dal lastnik gradu markiz Saluzzo odstraniti z njega streho v dokaz, da v njem nihče stanuje, da bi mu ne bilo treba plačevati 'od gradu visokih davkov. Zob ča-isa je izpreinenil v 20 letih krasno grajsko poslopje skoraj v razvali-| no. Banka v Cuueu, ki ji dolguje markiz 40,000 lir, je hotela priti do svojega denarja in je dala grad !s pri lega jočim parkom in poljem na prisilno dražbo. Zemljišča so bila I ctnjena na 10,000 lir, grad sam pa samo na 10 lir, pa še za to smešno ceno ga ni nihče maral.
Sodišče je odredilo novo dražbo in znižalo vrednost gradu za tretjino. na 7 lir. Kdor se hoče udeležiti dražbe, mora položiti pri sodišču 70 centezimov. Vprašanje je, če se bo na drugi dražbi našel kupec. ki bo hotel kupiti razvalino in jo popraviti, potem pa plačevati od nje davke.
1 <».L.J. . ■
ZANIMIVI in X0RISTN1 P0DATK
FOftEIGJV IANCWACK OTQKMATIOa SERVICE—J (If oalar Bars*
PROBLEMI PRISELJENCA.
metulji, mravlje in muhe. Po vsem s\etu so takšne rastline, posebno pa v obeh Amerikah. Že 1. 1768. odkril neki angleški botanik v svoje veliko presenečenje, da se listni vršički neke rastline iz vrste dio-uej zapirajo kakor knjižni listi nad mušicami. ki >o bile tako neprevidne. da so sedle nanje. Ko se tako sklopljena lista odpreta, je videti žuželka prebavljena.
Najbolj znana rastlinica te vrste pri nas je znamenita rosica, na katero naletiš po močvirnih ozemljih brez vsake druge nevarnosti, kakor da si morebiti zmočiš noge. Rosica ima ob robu svojih cvetov polno rdečkastih dlačic, ki imajo na koncih kapljice neke lepljive tekočine, fci sliči gumiju. Po teh svetlikajo-čih se kapljicah je dobila rastlina svoje mično latinsko ime "ros soliš" — sončna roža. t'e sede metuljček. žuželka ali druga drobna živa stvar na rosico, se dlačice hipoma zgrnejo nad nio in ko se spet dvignejo, je nesrečna mala obiskovalka mrtva. Po slavnem naravoslovcu Darwinu. ki je rosico prvi proučil, prebavlja ta svoj plen v resnici s pomočjo fermentov. ki jih izločujejo posebne žleze in ki sličijo želodčnim sokom.
Za one, ki so prišli nezakonito v 1. 1921—1924.
Vprašanje: Ob izačetku izrednega zasedanja kongresa so nekateri časopisi poročali, da je bil •predložen zakonski načrt, po katerem bi se dovolila registracija onih, ki so prišli nezkanito pred dnom 1. julija 1924. Ali je kongres kaj storil v tem pogledu?
Odgovor: Dasi se smatra, da je kongres proti podaljšanju iste pravice. k>i jo uživajo oni, ki so prišli pred dne 3. junija 1921, na vsa one, ki so prišli pred 1. julijem 1924. vendarle kongres ni v tem zaisedainju nič ukrenil v tem pogledu. Ati je skoraj gotovo, da to vprašanje pride pred kongres v prihodnjem rednem zasedanju.
Pasport ni potreben za Mehiko.
Vprašanje: Sem naturali-ziran ameriški državljan in naaneraivem obiskali Mehiko, kakor tudi een-tralno-ameriške dežele. Ali mi je treba potnega lista?
Odgovor: Za ameriškega potnika ni .treba pasponta za Mehiko, Kubo. Dominikansko republiko, Uruguay, (Paraguay, kakor : tudi ne za iKanado. Potrebno pa je. da vzamete s sehoj svoj državljanski papir, kajti je mogoče, da bo kdo zahteva), -da dokažete svoje ameriško državljanstvo. iN a dal je si je "treba preskrbeti si potno dovo-
danjlh razmerah ,bi dejanski izključila vse inozemce iz javnih gradenj, je Feoreign Language Information Service ziačel živahno kampanjo proti dejanski izključitvi inozeincev iz jahtnih gradenj. Vsaj deloma se je uspelo, kajti zakon, kakor je bil končno sprejet, od kongresa, ne daje prednost le veteranom in ameriškim državljaoom. marveč tudi ino/.emcein, ki imajo prvi papir. Novi zakon zato je manj ugoden le .za one inozemce, ki iz enega ali drugega vzroka nimajo še prvega papirja.
Hitra legalizacija je mogoča.
Vprašanje: Prišel sem »v Združene države leta 1914, ali se ne morem niti približno spominjati ni dnewa ni imena iparnika. Kako dolgo vzame, da se dobi certifikat- registracije v amislu onega zatona, ki dovoljuje inozenuem. ki n.* morejo dokazati vstop v vstop v Združene držaive ni ki so prišli pred 1. 1021. da legalizirajo svoje bivanje in tagn zaprosijo za državljanske papirje?
Odgovor: Ako tiskovina (Form
V0DNJIK0VE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro- 4 čite. — Pošljite nair \
in knjige Vam bodo. poslane naravnost na j dom.
Naročtla sprejema:
"GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y.
KAKO SE ZREDIŠ
Novi ljudje, ki so sicer popolnoma zdravi, so v primeri z dolžino svojega tel« sa presuhi. Kakšna naj bo tvoja teža v primeri z dolžino telesa, določi po znanem ključu. — »Število primerne teže najdeš ako od svoje višine vzaiueš stotico. Ce
ki služil za prošnjo za rejri-»tracijo, je pravilo izpolnjena in'*' mi »>r,mer 17H CIU visok- Potwn je prosilec .zadostil vsem predpi>,.niora,a b,tI tV0JH normaJna
som glede prošnje, je sedaj mogoč« im-rršiti registracijo v prav kratkem času. V nekaterih izred-1 jen je mehiškega konzula in od nih slučajih je bil certifikat registracije izdan celo tekom dveh tednov. Navadno pa je treba v newyorskem ojknajiu čakati približno en mesec od vložitve proš-nje.
drugih konzulov onih dežel, ki jih najmeravate obiskati.
Ugotovljenje prihodov skozi -Kanado.
Vprašanje: Prijel sem v Ameriko leta 1911 in sem se izkrcal | nekje v Kanadi. Teden potem sem J odpotoval po železnici do Pitts-I btiprgha. Kako naj najdem ime iparnika. s katerim sem prišel? | Odgovor: iNi treba, da inozem-ci, ki so »vstopili v Združene države po kopnem iz Kanade ali Mehike, znajo ime parnika. s katerim so prišli iz Evrope. Morajo
'j*

■a
nameravate potovati v staro domovino
Razlika časa.
Viprašanje: Ko je dvanajst opoldne v New Yorku, koliko je ura v drugih važnih mestih sveta*
7(? kg, še bolje, ako si nekoliko težji.
Vprašanje je. kako naj se normalno zdrav človek zredi, če je to njegova želja. Kakor rečeno, velja to za zdravega človeka. Prva za-I bteva je, da j«» več, da na drugi strani čim manj porablja svoje e-| nergije. bodisi s telesnim ali dušev-Inim delom. Prioročljivo je. da-več resa hv.i kakor sedaj. Morda je dobro, da zapusti krog, v katerem se je do sedaj sukal, in da gre drugem. kjer bo imel popoln mir. Ce vsak dan dodaš običajni hrani še
Odgovor: Ko je 12 opoldne, I okoli dva litra mleka, pa naj bo to Eastern Standard Time, v New j sladko ali kislo, čisto ali pomešano Yorku, pokazujejo ure v sled1 čili kavo. Čajem ali Čokolado, bo uči-
mestih ta-le čas: v Buenos Aires 1 popoldne. messto Mexico 11
nek kure zadovoljiv.
pa navesti dan in ime priseljeni. Predpoldne. London. Pariz in Ma-	< " ™ "'»je te,
ške -postaje ob meji, kjer so' bili	5 .popoMne. Berlin. Kodanj. be jakovm masti ,
pregledani od priseljeniških u. i Stockholm. Budapešta, Zagreb, b'dratov. -led, u/^va., radnikov	j Ljubljana. Belgrad. Oeneva. Dii-
Žalrbog pa, zapiski prihodov ob	Rim 5n VarŽ8va (i popoldne,
kanadski meji niso bili držani ViM'Kskva 7 »večer. Teheran »v Per-dobrem redu v prejšnjih letih.' /IJI- 8 »večer. Sanghaj. Hong-Dostikrat je jako težko najti za-'> K(>n« in Manilla 1 zjutraj prihod-pisek o prihodu. Tem bolj težko m>?H 1T1 Vokohomd na Japon-je. ako se kdo ne spominja dneva ni imena, kjer je vstopil v Združene države. Vendarle naj prosilec za državljanske papirje I
navede vse podatke, kakor se naj-11,lsrl na™ll<>v< Kater.- važne de-
škem 2 zjutraj prihodnjega dne
Dešele izven Lige narodov.
Vprašanje: Koliko dežel je
boljše spominja. Natural iza eijxk i žele niso v njej urad ga obvesti, da-li so našli kak zapis, ki potrjujejo njegov prihod. Drugače ne preostane drugega, nego zaprositi za legalizacijo prihoda.
vanjem
SLOVENK PUBLISHING
COMPANY (Travel Bureau)
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.

Inosemci v New Yorkn ne more-jo dobiti licence sa pivo.
Vprašanje: Ali more inozemec, ki ima svoj prvi državljan ski papir. dobiti v državi New York licenco za prodajo piva?
Odgovor: Alcoholic Beverage Board države New York je ne-da>vtno odredil, da le polni ameriški državljani smejo dobili piv-ne licence.
Prošnji sa drogi papir treba priložiti prvi papir.
V.prašanje: A«li je zares potreb-no vpcwlati svoj prvi papir, ko »»e 'zaprosi za naturtlizacijo. Ni 2adoatti, a'ko se le navede številko prve-ga papirja?
Qdgofvor: Ohstojieči predpisi zahtevajo, da se priloži prvi papir s predhodno prošnjo za naturalizacijo. U&raetetno pa je, da si prosile« kam zapiše številko datuma prvega papirja, kakor tudi ime sodišča, .ki ga je izdalo, tako da ima vse potrebne podatke za »hsčaj, da bi se prošnja skupaj s prvim papirjem kje izgubila.
Delo na javnih gradnjah tudi sa deklarante.
Vprašanje: Ali je res. da le ameriški državljani bodo smeli dobiti de'l-o na federalnih jaivinih kTadnjah, ki jih je kongres ravnokar dovolil:
Odgovor: Izvirno be&edilo zakona (National Industrial Recovery Bill), ki je pooblastil trošek ! $3.300.000,000 sa javne gradnje, j« vsrtbovalo določbo, ki je dajala prednost za vpa^lenje iwjnim veteranom in ameriškim državljanom. Ker itatka določba ob «e-
Odgovor: Danes ima Liga narodov članstvo .">!> dežel. V seznamu držav po francoskem alfabetu prva Albanija in zadnja "Yugoslavia".
Dežele, ki niso v Ligi so: Afganistan. Arabija. Brazilija. Eeua-| dor. Egipt. Sovjetska Rusija, Združene države in Japan (ki se je odpovedal leta 1933).
(Jlej. da bo tvoje telo dobilo mno-■ ii ogljenčevih po možnosti v 1ekix"i obliki, ker so ta lažje prebavljiva in ker jih sploh lažjt- za-užiješ. čeprav nimaš sicer apetita. Prav zaradi vseh teli zahtev je najbolj primerno mleko. Ce ti je na tem, da se zrediš, jwiteni so zate najbolj primerna poleg mleka še tole živila: jajca. masi), slanina, <•1 je, klobase, jezik, jetra, sardine, sir in kavjar. Potem močnate jedi s sladkorjem in medom. Lctned pijač je v ta namen dobro pivo in pa sladki sadni soki. .lej pogosto na »lan. |>etkrat. šestkrat, tudi sedemkrat. Začni čimbolj zgodaj. Kosila naj sestoji jo iz čim več prikoh. V zečetku bo želodec, to kuro težje prenašal, zato pa moraš začeti z manjšimi poreijami. Zadostuje, ako v začetku dodaš vsakemu kosilu dober kozarec mleka.
Vsakovrstne
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"OAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
_____ '
THE LARGEST SLOVENS DAILY In U. 8. ML
DEDSClNfl
ROMAN
IZ
ŽIVLJENJA
ZA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H.
61	■ I: I ■
Zganila se .je, ko je slišala iz Merte-nbovih list o tem, kar se je dogodilo iv strojnic;. Njen obraz prebledi ter gai preplašena gleda.
—	Kaj praviš? Kaj se je včeraj zgodilo? — reče s hripavim glasom.
—	Saj ti pavem. Henrik je bil po svoji neprevidnosti v nevarnosti, da bi padel med stroje. Ravno sem ga hotel potegniti na-2»j, toda dr. Bernd me je prehitel.
Se vedno ga Eva Marija gleda z velikimi očmi. Zakaj sta Henrik in dr. 'Bernd zamolčala, da je ibil poleg tudi Mertens. En sam pogled v njegov hinavski svetohlinski obraz ji je raizlii zono po hrbtu. Zakaj je naenkrat govoril popolnoma drugače o Henriku kot bi ga ljubil kest svoje meso rn svojo kri? To je moralo imeti svoj pa vod. čutila je. da iz t»ega človeka prihaja nevarnotet za njenega brata. Ravno njegova prevelika prijaznost, ravno povdarja-uje njegove ljubezni se ji je 'zdelo nevarno.
—	Ti? Ti si bil poleg? — ga vpraša začudeno.
—	Seveda, ali ti Henrik tega ni povedal? Ali ti ni povedal, v kakih -skrbeh sem bil zaradi njega?
Eva Marija zmaje z glavo in »vedno premišilja. zaknj sta ji to zamolčala. da je bil pri celi zadevi naVzoč tudi Merten«.
—	Henrik mi je samo povedal, da je bil nepreviden in da ga je dr. Bernd potegnil nazaj ter da ga je zaradi njegove neprevidnosti ozmerjal. Toda — o tebi ni -rekel besede.
To je Mertens rad slišal, kajti to mu je bil dokaz, da Henrik ni imel nanj nikakei<ra suina. drugače bi ibrl svoji sestri povedal.
—	Sedaj vidi«, da ta poba o tom ničesar ine pove, da sem Re tako bal zqnj. Ker imam kot njegov varuh prameo biti ž njim včasih strog, zato se ll udu je na mene. In vendaT mislim zanj samo dobro.
To reče užaljeno hlin-a-vščino. Eva Marija pa. to komaj opazi.
»Ne bom te več izpraševala, Henrik, keT čutim, da mi hočeš nekaj prikriti, kar bi me raaburflo. Toda povem ti, da me vznemirja mnogo bolj, kot pa, ako ibi mi povedal. Kaj dobrega ne more biti. Saj mi sicer ničesar ne prikrivaš.
Henrik ji poboža roko.
—	To je samo zaradi tega, ker sem Raifu obljuibtil, da te ne bom preveč spravil v skrbi. Svoje besedč vendar ne smem prelomiti. Danes mi je še posebno zabičal. Prosim, da me več ne mučiš; moreš tit popolnoma mirna, Half čuva nad menoj.
Eva Marija :jc opazila, kako težko mu je 'bilo, da ji ni mogel biti odkrit, zato mu smeje prikima. Sili se tudi, da bi se pokazaJa veselo m brez skrbi ter govori ž njim o drugih stvareh, toda Henrik je n-idei, v kakih skrbeh je bila.	*
*
Henrik je Ra'lfu natančoio poročal o svojem razgovoru z Evo Marijo. 'Ralf se prestraši in njegove oči mu -jezno zabliskajo.
—	Ali je .moral Mert-ens še tudi tvoji sestri napraviti srce težko! O. zdaj vem, zakaj je to napravil; hotel se je poslužiti priložnosti, da se je pokazal kot f-krbnega varuha. Tebe ljubiti kot svoj? meso in kri? No, tega niti ne mislim, da je lagad kaj preveč, kajti tudi kot oče nima mnogo srca. Na vsak način pa si prizadeva, da bi s sebe zvalil vsak sum. ako bi se tebi kdaj kaj pripetilo. Mosroče je hotel tvojo sestro samo skušati, ako bi ji bil rti kaj povedal, da gojiš do njega kak sum. In to ga je najbrž pomirilo, ker o njem nisva ničesar govorila.
Henrik globoko vzdibne.
—	Toda Eva Marija je danes zelo potrta; zdi se ji. da ji nekaj prikrivam in to jo boli, kajti drugače nimava med soboj nikakih tajnosti.
Ralf si * roko potegne preko čela. Bolelo ga je. da Eve Marije ni mogel pomiriti. Konečno pa pravi:

(Dalje prihodnjič .}
NEMŠKA UČENOST IN TEMELJITOST
4<Jutro" piši' :
Nedavno je po naši banovini potoval .Nemec Fritz Heinz Reinisch,

strašnejesa je rarwu ki jo je Jugo-sloven zadal zeleni Štajerski in ki je noben balzam ne more več izle-čiti. Dvesto tisoč Nemcev je bilo izgnanih odtod. Niti ene nemške šole ni več. kat-oliki nemške narodnosti nikoli več ne bodo čuli božje besede v svojem materinem jeziku. Nemško srce bo večno krvavelo za južnimi nemškimi me-' §r= sti, ki so nam iztrgana, za Mera-^ noni in Boleanom. za Mariborom ' in (Vijem, Ptujem in Slovenjgrad-cem, ki je zibelka nemškega glasbenika Ilugon-a. "\YoLfa".
I>aliko bi se smejali takim bedarijam, a.ko ne bi tudi pri njih šlo za sistem, po katerem se nemški mladini vse slovanske pokrajine. ki so nekdaj pripadale Avstriji. slikajo kot "izgubljena in oropana .nemška: zemlja", ki jo bo treba z mečem pridobiti nazaj. Tako vidimo povsod, kamorkoli se ozremo, kremplje nemškega barbarskega imperijalizma. ki si hoče
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 21« WEST 18th STREET NEW TORK, N. Y.
PlfilTE NAM Z A CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA' POTOVANJE ................................................................
SHIPPING NEWS


3. julija: Europa v Bremen
5.	julija:
Saiurnia v Trst Aquttana v Cherbourg Deutscliland v Cherbourg
6.	julija:
na novo zasužnjiti osvobojeno slo-* Ile de France t Uavr« vans k e narode,. Zastrupljenje ml a-dine, kwkorsno se kaže v zlobno neumnem potopi.su iz Slovenije, je , 11 bJ "^{fj nov dokaz. da. se Nemci ne marajo odreči praivici sile. ki pa ne more ustvariti nove Evrope.
Conte di S3 vola v Genoa
Bremen v Bremen
nas Nemcev v ničemer ne razlikuje, je vendar od nas oddaljeno zaradi s^rojega- fanatičnega in km-
SLADKOR V ČAJU NAPOVEDUJE VREME
kajti še vedno premišljuje, zakamj Henrik in dr. Bernd nista z no- ki sic*er 111 nikakršna kapaciteta j tega šovinizma" ugotavlja pisec z1
na nemškem pisateljskem nebu.I žalosto, zato pa skuša ta nedostatek nadomestiti s pravim pravcatim nemškim šovinizmom. V srce se mora človeku za.smiliti sodobna nc.ni-
beno besedo iimenila Mertensa in postane ji sumljivo, zakaj o tem nista hotela govoriti, kaj se je prarvzaprav zgodilo. Kakor nc bi bila prisotnega duha-, pravi:
—	S Henrikom ti ni treiba biti tako strog, saj ti ne dela nič slabega.
—	O, ti niti ne veš. kake neumnosti dela na skrivnem. V resnici nisem prestrog, temveč še preveč prizanesljiv. Toda. včasih moram tudi nekoliko zmerjati, ker uganja ta'ke neumnosti.
Bva Marija se vgrizne v ustnice, kajti brata m .smela braniti, kakor bi bila rada.
—	Se 'bo že zopet rapamiptov.al. — samo pravi.
—	Bnmxo že videli, mi vsi. ki ga imamo radi. Niti misliti si ne moreš, kako mi je prirastel k srcu. Toda sedaj se ne bom več zadrževal. fcajti čas je že. dar tgrom v pisarno. Ker torej ni mogoče ničesar več izpreoneniti glede oglasov, bom račun poravnal — seveda hom k tem obteži l tvojo glavnico. Nikakor ne moreš zahtevati, da bi s tem zmanjšal dedščino tete Me-lanije.
—	Ne. ne; tega ne zahtevam. Prosim, da to takoj rešiš — takoj ti prinesem račun.
Eva Marija gre v svojo sobo po račun. Mertercs ji gmvori še vsakovrstne ljubeznjivosti, ji dela poklone »zaradi njene zunanjosti in jo vpraša, ako ima še kako željo. Toda Eva Marija odmaje z glavo. 5Wo se je morala premagovati, ko mu v slovo ponudi roko.
Ko Mertens odide, si Eva M-arija umije roke, kar je vedno storila, kadar so je dotaknila njegovih rok. Vedno se ji je zdelo, da je prijela kaj nečistega. Pri tem pa neprestano premišljuje, zakaj sta ji Ralf in Henrik prikrila, da je bil tudi Mertens včeraj v stroi-nici. Henrik je bil v nevarnosti; to je gotovo. Toda, kako je vse to bilo, jn zakaj, ji nista odkrito povedala.
črnino se ji je zdelo, zakaj ji Henrik ni bil odkrit. Tudi. da je bil v nevarnosti in da ga: je Ralf rešil, mu je všlo proti njegovi volji in zato ga je dr. Bernd očitajoče poglddal.
Nemirna in potrta, ne najmanj zaradi nenavadne Mertensove prijaznosti. je šla za svojimi hišnimi opravili. V gospodinjstvu je vse sama pregledala in marsikaj preuredila, kjer .je bilo potrebno. Nepotrpežljivo je čaka-Ia. da se vrne njen *brait. T.n ko slednjič pride, ne g* okbme Ln ga pogleda z zvedavimi očrni.
—	Henrik, kaj se je včeraj praivzaprav zsrodilo? Za.kaj mi oba-dva. ti in dr. llernd. nista povedala, da je foil poleg tudi Mertens ko ti ie dr. Bernd rewi-l življenje?
Vsled strahu Ilcmrik ami i.
—	Od kod pa to veš. da je bil poleg tudi Mertens?
—	Sam mi je povedal.
—	Stam? Kje si pra srečala?
—	Bi! je tukaj! V časopisu je bral oglas in je prišel v najhujši jezi. da me pokliče-na odgovor. Tn ker ari i nič ni mogel i.n sem mu mirno povedala, da j:*z plačam oglas in da tvsled tega nima, nikake pravieo upirati se se je ra'ajezil na tobe in rekel, da si ti vse to skoval. da si ga jezil. In zopet je zagrozil, da te ,bo pretepel, nakar mu rečem, naj tecra ne stori, ker mu tega ne bom nikdar odpustil«. In naenkrat je til ves drugačen, kazal se je nad vse prijaznega, je zatrjeval, da te ima rad kot svoje lastno meso in kri ter mi je pripovedoval o svoji skrbi 'z* tvoje življenje, ko si bil včeraj zelo neprevidno sklonjen nad nekim strojem. Rekel je, da te je hotel potegniti nazaj. toda. v istem trenutku je prišel dr. Bernd in te je rešil. Vidiš TTerik. njejrova nenavadna prijaznost, njegovo hinavsko zagotavljanje o naklonjenosti do tebe, katerega prav gotovo ne občuti, vse to me navdaja s strahom. Za tem nekaj tiči.
Henrik se (bridko zasmeje.
—	To komedijo mi je že včeraj igral — iz kakega vzroka, ne vem.
—	Toda zakaj mi nisi ta.koj povedal, da .je .bil sam poleg in sploh, kaj se je 'zgodilo? In sedaj se spominjam, da sta se sinoči tako čudno pogIedmi»la, ko ti je dr. Bernd hotel očitati, da si mi »ploh kaj omenil. 'Nekaj sta mi zamolčala, Henrik. Kaj se je vendar zgodilo?
Henrik ni vedel, kaj bi odgovoril. Pritegne jo k "sebi, jo boža in ji reče:
—	Veš, E>vn Marija. Mertemsova navzočnost je bila postranskega pomen? Saj si more* spotio misliti, da se je hotel samo postavljati. človeka grabi jeza. kadar se kaže ljubemjivega wrodnika. On, da bi se 'aa mene bal T To je ostudna hinavščina! Ijopov!
Te besede izreče Henrik v največjem razburjenju. Toda takoj se pomir^ im nadaljuje:
j— Prosim te, Eva Marija, da n? misliva več na to. ker o tem ne maram tveč govoriti. Bil sem pač nepreviden in ne 1>om nikdar več. Prowim, pusti to!
Pri tam napravi tako žalosten obraz, da Eva Marija opusti vsa H^flaljaa/vpraaanja. Toda sedaj je "bila prepričana, da ji je ( Henrik hoM nekaj zamolčati in sicer nekaj zelo važnega, kar' bi i IHd lir A PNI 'Pl NARHllA' jo vflftemirjftfot* In da je to bilo v zvezi z Merten/wm, ji je -bilo tudi	ULH3 HAIVUUA
jasno. Ce je ie pre j imela mržn jo do njega, se ji je sedaj še tem |	tli Wtwt llth »teeafc
hoVj. pcreeč^a. Čutila je, da se mora bati m brata, ne pa za sebe. | ----
Tako reče potita in žalostna :	-
Najzanesljivejši prijKvmoček za
m. . „ „ . , ., napovedovanje (vremena so obla-TaJco je^ntz Heinz odpravil ki_ p<> njih()vi (>bUkL bary. in ro.
"Štajersko" in prehaja na ljub- 5ovih ]ahk() u^)toviTO() ■ m.y
liano, i ravi. era. ie bilo nase mesto • -	x ^ • .. . -
mux L _______,	_ "JenJe v "a^'nosferi. Splošno pra
; 12. Julija:
N>w York v Cherbourg Olympic v Cherbourg
14.	julija: Champlain v Havre Rotterdam, Rotterdam
15.	julija:
R«-x v Genoa iSerengarla v Cherbourg
18.	julija:
Leviathan v Cherbourg
19.	julija: Manhattan v Havre Albert flallin v Cherbourg
20.	julija:
| Majestic v Cherbourg
( 21. Julija:
l^afayette v Ilavre ! K. i ropa v LSrernen I Stat«'F:dam v Boulogne
še pred 100 in celo pred 80 leti po-ška mladina, ki zajema, svojo zna-'polnoma nemško in da se ni v ni-nost in svoje informacije o tujem čemer razlikovalo od drugih av- •%.•,• * i • u. . •
svetu \/ r-lxnUnv «li«'n?v> Vrif^ji.r - i	, •• ,	1 . , .uajhin. .tenki oblaki na modrnn 27. julija:
s%etu iz tlanJtov sliemh Fntzev in stnjskih pokrajinskih mest, kakor . „	. . . ,	„
.,	• , ... .., . » 26. julija:
»vilo pravi, tla prtinasajo »veliki, cr- Han.ourg v che.bourg
ostro obrobljeni oblaki dež.1 1*rcj>- i;uuieveU v llav
Heinzev. Reinisch je namreč opijal svoje potovanje po Sloveniji v daljšem članku in ga priobčil v glasilu hitlerjvske mladine "Dor Jungdeutsehe". izhajajočem v Berlinu. V tem listu slika pod naslovim "Izgubljene nemške dežele onstran Karavank", krasoto naših pokrajin, vendar se rz vsega vidi. da mož ne zna zeml jepisja.. Vsa Slo venija mu je del Štajerske, ozemlje od Maribora do Celja pa mu leži "onstran Karavank".
I>a je v očeh Fritza Ileinza Slovenija stara nemška posest, mu dokazujeo krajevna imena Kronan, Ivogenfcld. Assling, Rad-mannsdorf itd., ki jih danes najdeš le še v kakem predvojnimi zemljevidu, med narodom pa itak niso bila nikoli znana. Pred vsemi drugimi je Reinisch u všeč "lepi Krainbirrg". čigar zidovi da so ostalina ncnnške gradbene delavnosti iz XI. veka. Slovenci so po njegOvih ugotovitvah prišli v seda njo domovino pred 1000 leti, ko so bežali pred A vari in se naselili kot pastirji na planinah Julijskih Alp. Kulturo so dobili od Nemcev in jim zanjo ne izkazujejo nobene hvaležnosti.
•Najlepši krak Štajerske je Bled. kjer je poletno bivališče jugoslovanskega kralja. Blejski zrad je sezidal nemški cesar Hi'nrik II. leta 1004, kar sen-edia ni res. marveč ga j*- ta cesar le podaril brik-senskim škofom, ko so nam Nemci prinesli krščanstvo, v zameno pa zasedli našo d«-žeIo in za-sužnili naše ljudstvo. Ozemlje od Bitenj do Škofje I»ke in do Sorice imenuje pisec nemško grobištV. Povsod sama nemška imena, ki se čujejo slovenski, dokler jih nosijo živi ljudje, kadar pa jih čitate na. nad-grobnih spomenikih, po so n"m-ška. Manjše nemške skupine se še danes posloven j a jo in iz te zmesi nastajajo vrli. inteligentni in žilavi Slovenci. "Dasi je to najmanjše jugoslovensko pleme in se od
....	„ 7 T . ,. ,	nebu nam obetajo lepo vreme. Z
so bil ina pr. Gradec, Line ali Sol-	„ .	: 11	1 ,
, ,r , ,	raztrganini! oblački deloma, po-nograd. V endar od ivse te nemško- * u i 1	11-
.. . . .	.	krito nebo je nedvomno bol jse
sti ni ostalo ničesar, vse ie poru-	• „ + 1 A 1 • 1
" . . 1 ,	jamstvo, da dobimo lepo vreme,
seno m oropa-no. Kaj vse je bilo	, , .. • .	, , . .
„ .	Kakor pa jasno in modro nebo, ki porušeno in' oropano , tega Rei- „ „ . -- ,.	....
1	0	ga smatra vecma ljudi za narboli-
nLsch ne more povedati, "zato se zadovoljuje s pavšalnim obrekovanjem.
Zato pa je Kočevje in Kočdvar-je obdela.l s prisrčno ljubeznijo, vendar ne moremo reči, da bi se jim bil s tem prikupil. Fritz Heinz pravi takole :
"Dve uri po železnici od Ljub-
ili dokaz stanovitnega lepega vremena. Temno modro nebo je v
v Bremen
28.	Julija:
Vteti.Jarn v BouIokua Ile de Krance v Havre
29.	julija: Vulranla v Trst Aoultania v Cherbourg
2. avgusta:
Washington v Havre Deutsehfand v Hamburg
4. avgusta:
Olympic v Cherbourg
naših krajih znanilec dežja in ve-'5- avgusta: t rov. Podolgovati .ozki oblaki, ki, SnT1^v Yavr6f.
c	I Conte di Savoia v Genoa
se vlečejo, od juga proto jugOZa-| Berengaria v Cherbourg
padu, so znak nestanovitnega vre- 8'¥av°u*tai
mena.
Že od pradavnih časov je bil za
... , .	kmeta merodajen solnčni vziiod in
Ijane lezi mestece Kot;evje. V sta-	u 1 - • u u t -
. . ^ ... . « , , ,	zahod, te zari nebo ob solm-nem , ri Avstriji je označevala beseda
Leviathan v Chf-rbourg Europa v Bremen 9. avgusta:
New York v Ilamhurg
11.	avgusta:
Paris v Havre MaJeBlIc v Cherbourg Rotterdam v Boulogne
12.	avgusta: Saturuia v Trst A(|iiitai.ia v Cherbourg
15.	avgusta: Brorncn v Rrempn Statendum v lioulogne
16.	avgusta: Manhattan v Havre Alb-rt BaJlin v llambuig
19. avgusta:
I!e de France v Havre Rex v Genoa 21. avgusta:
Reliance v Hamburg
23.	avgusta: Olympic, Cherbourg
24.	avgusta: Champlain v Havre Europa v Bremen
25.	avgusta: Veendam v Boulogne
26.	avgusta: Roma v Genoa Berengaria v Cherbourg
29.	avgusta: Leviathan v Cherbourg
30.	avgusta:
De Grasse v Havre Majestic v Cherbourg' Manhattan v Ilavre Deutscliland v Hamburg 11. avgusta:
r?remen v Bremen 2. septembra:
Conte di Savoia v Genoa 5. septembra:
Uc de France v Havre Statendnm v Boulogne I 6. septembra:
IAquitania v Cherbourg New York v Hamburg
8.	septembra:
Olympic v Cherbourg
9.	septembra:
Paris v Havre
Vulcunla v Trst
Voletidnm v Boulogne Europa. v Bremen 13. septembra:
Lafnj'ette v Ilavre Manhattan v Havre J Berengaria v Cherbourg Albert Ballln v Hamburg
15.	septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra: Rex v Genoa Bromnn v Bremen
18. septembra:
Reliance v Hamburg
20.	septembra: Champlain v Havre
21.	septembra: A<|ilitania v Cherbourg
23. septembra: Sntumia v Trst Ile ele France v Havre Veendam v Boulogne
26.	septembra: Europa v Bremen Statcndam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Mauretania v Cherbourg I>eutschland v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre Olympic v Cherbourg
30.	septembra:
Conte di Savoia v Genoa
t4-
r>
{r
>t M
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE REAOL*) lt»M Mm«
Nirciito ga pri
"Hočevar" trgrmvoa^krošnjarja, ki hodi s svojim košem od kraja do kraja. In eden r/med teh krošnjar-jev si je tu ustanovil svoj dom in mesto je po njem dobilo svoje ime". Doslej je vsakdo mislil, da so Hočevarji dobili svoje ime od mesta, hitlerjevski rca-rodopisec pa nas pouči, da smo tavali v zmoti. Kočevje in Hočevarji so dobili Ime od kroJtije. ki po v Aivstriji imenujejo Kotsclrobcrkorb. tako ukazuje nmeška modrost in temelji-tost. Samai sreča, da nam je ni treba verjeti.
Nedavno so Hočevarji praznovali 600-letnk^o, odkar so se naselili na naši 'zemlji. Te<laj je izšlo mnojro publikacij in pise)c\ bi se bil lahko natanko poučil, odkod so pri-šli Hočevarji in kako se jim je j kor t.ucli	modro, .skoraj v za-
podilo dalje. Xa mestu tejra pa leno prehajajoče nebo ob solnč-pripoveduje Reinisch. dia so se pri- nem zahodu. ^Mavrica je že od selili s Štajerske in da so se v no- pradavnih čason* priznana za sirovi domačiji imeli boriti z nejro- bol. V pesništvu je znamenje, nad. stoljubno pokrajino, z medvedi, v znanosti pa znamenje izpre-Tolkovi, Hrvati, askoki in Turki, menib. Ob stanovitnem vremenu Hudo .je -bilo. same zveri okoli Ko-' mavrice ivikol/i ne vidimo tm ne-čevarjev! Toda. čujenio. kako pre- bu. Mavrica je znanilka vrenien-sk(K-i Reinisch pet.sto let. da za- ske izpremiembe. Kolobar okroj poje himno hrabremu narodiču: solnca iin lune ni ivedno znak de-"Ali nekejra dne so napravili ju- ževnejrai vrenieTia, kakt>r ljudje naško zgodovino. I^eita 180H so či- splošno mislijo. Ce se ra.zprosti-sto sami rua svojo roko potolkli ra kolobar okrojr lune v širokem Napoleonove lirske polke..." 0 krogru. lahko upamo, da se bo tem podvigru bo morda pripervedo- vreme priihtxlnje dni izboljšajo. Ce vala: kasnejša 'zgodovina, do.seda- se pa kolobar tesno oprijemlje lu-nji o tem ni prav nič znanega. Te- ^ ne. se nam obeta dež. Revmatični ga leta so namreč zmaigoviti fran- (ljudje čutijo iz.preme.mbo vreme, coski polki šele zasedli Ilirijo in na na svojem telesu in so kaj za-
zahodu «v večerni zarji, lahko j>ri-čakujemo lepo vreme, če pa je n bo rdeče zjutraj, dobimo navadno slabo vreme. Jutranja zarja oh solnčne.m vzhodu prinese oblake, ki se čez dan zgosti in prineso dež. Rdeče nebo ob solnčnem za-h<Klu je pa dokaz, da v zraku ni vlage in da lahko računamo z lepim, vremenom za prihodnji dan. Tudi škrlatno rdeče večerno nebo na zapadu, ki se odraža od ostalega temno modrega neba, je najzanesljivejša napoved lepega vremena.
Slikovito pobarvam* nebo je sicer zelo lepo. Lma pa svoje slabe strani, ker primat nevihte. Blesteči zlati žarki ob solnčnem vzhodu naznanjajo skorajšen dež. ka-
v JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in neprekosljiva postrežba v vseh razredih... Tedenska odplut-Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga
| ZMERNE CEN E
Pojasni a vam da vsak lokalni agent ali
HAMBURG-AMERICAN LINE
39 BROADWAY, NEW YORK __
o«tali v nji do nesrečne bitke pri Lipskem. Fritz Heinz* je zgodovino temeljito zmešal, ali nemška mladina mu bo verjela, da Napoleon ni "bil poražen v Moskvi in pri Llpukem, temveč praiv zapran-pri Kočevju leta 1809. "Danes je vseh Hočevarjev še 10.000 i.n pred-:itaVljajo otok zvestobe Nemčiji", zaključuje pisec svojo pavets-t o Kočevju.
"Onkraj Karavank" pa po Rei-nismhevem znanju ne ležita samo Ljubljana in Ko če v.je. marveč tudi mariborsko podravje. Pri usodi ae "kremenito" neonske dežele za-pada Pritz Heinz v obup in izpod peresa mu priteče taka-le jado-vanka,:
"Žalost/na usoda južne Tirolske peče vsako nemško srce, ali vse
nesljiv termometer. Nervozne ljudi pred dežjem in pred nov ihto rada bolii gliaiVa. in sploh postanejo nemi rni.
Neki londonski Ii.st priobčuje zanimivo vest, da sta za nopov^ dovanje vremena merodajna čaj in sladkor. Ce vržemo v skodelico čaja košček sladkorja- se napravijo majhni mehurčki, te se raz-lezže.jo mehurčki ob straneh skodelica, 'lahko pričakujemo lepo vreme, če «e pa zbero v sredini, se nam obeta dež. Na mehurčke namreč vpliva zračni pritdsk in je je vusok, kakor je <yb letpem vre-meaiu, se mehurčki v iskodelici hitro razlezejo na \T»e strain i, če je pia nizek, kakor je pred dežjem, ostanejo v sredini skodelice.
V JUGOSLAVIJO
Prako Havr«
Na Hitrem Ekspresnem Parna tu
ILE DE FRANCE
G. J VIA J A HS. Julija — li). Avgust d
CHAMPLAIN
14. Juli a (ob polnoči)—5. Avgusta
PARIS
11. Avgusta — 9. Septembra NI SKE CENE DO VSEH DELO*? J LG OSLA VI JE
Zc pojisnlla In potna liste »pr«. *ajta naš« pooblaščene agenta
«3freaeh JSna
I!) STATE STREET. NEW YORK
DRUGA PETLETKA NA VOLGI
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
Taka. kako je zdaj. Volga že davno ni več kos naraščajočemu prometu. Zdaj gre po nji na leto že 33 miHjonov ton blaga in promet se bo- jw> cenitvi komisa-rijata za vodni promet dvignil v najbližji bodočnosti na 60 milijonov ton letno, ob koncu 'druge petletke pa celo 11a 200 do 250 milijonov ton. Živahnejši promet zahteva večje ladje, ki pa segajo globlje v vodo iin zato je treba strugo poglabljati. Sovjetska vlada računa s fantastičnim številom 20.000 ladij, parni kov in vlačilcev z največjo poglobitvijo 4 metrov. Volgo bo treba regulirati tudi na vseh krajih, kjer dela o-str:i ovinke. Največji ovinek dela ipri Šamani ln tu nameravajd izkopati prekop, tako da bo tok reke .skrajšan za 130 km
Poleg tega je treba napraviti več jezov in Se posebne naprave, ki bodo aidrževale na nekaterih krajini prehit'k tok. S tem se bo pocenil promet, ker bodo lahko vozili .po Volgi tudi slabši parni-ki. Regulirana Volga dobi po načrtu druge petletke cel sistem prekopov in bo aveizana z mnogimi rekami. 'Najvažnejša bo na severu živetza z Baltiškim in Ledenim morjem, d« dobi Rusija vodno pot od severa na jug. Na jugu bo priključen n«' Volgo dojiski plovni sistem, ki naj omogoči tudi zvezo s Ornim morjem.
ADVERTISE in "GLAS NAP.ODA"