53. štei. Poštnina pavšaiirana. Sonja Badgoia, 31. fcctnbra 1030.
II. leto.
H*'--/* ,

Ufesll© obmejnih
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, I. nadstr. I. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vin.
Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1 -50. Pri večkratni objavi primeren popust.
Republika.
v
Ze pred volitvami so pri nas agitirali za republiko. Sedaj, ko se je sestala ustavotvorna skupščina, se sliši ta beseda pogosteje. Radič, ki je dobil na Hrvatskem 50 poslancev, je v Zagrebu proglasil hrvatsko republiko. To je dalo pogum tudi drugim. Nedavno je nastal v časopisju SLS oster prepir, v katerem je šlo za vprašanje: republika ali monarhija.
Živimo v dobi, ko so ljudje razne ideje postavili na glavo; zato vidimo, da široke ljudske množice zapuščajo svoje zdrave pojme o svetu in se vdajajo sanjarijam, katere jim slikajo na steno ljudje, ki ravno tako sanjarijo ali pa nastavljajo zanjke in vabe za svojo pohlepno sebičnost. V tej čudni dobi, ko ni nobene stalnosti v mišljenju, hotenju in značaju človeka; ko se pametnih ljudi loteva otročja lahkovernost in čustvenost, je vzraslo vse polno praznih klasov, ki dvigajo svoje glave nad one, ki vsled svoje teže tišče k tlom. Ko bodo uspeli s komunizmom — enim teh praznih klasov — v onih državah, kjer je kapital najbolj organiziran, industrija najbolj razvita in narod res izobražen, takrat bomo vsi komunusti. Kadar bodo dali Skandinavski kmetje, ki so najnaprednejši gospodarji in najbolj pismeni, z lastnim primerom vzor Radičeve kmetske uprave, tedaj bomo rekli, da je to najprimernejša uprava za agrarne države. In kadar bo v Jugoslaviji vsaj 95% prebivalstva zmožnih čitanja in pisanja, ko bo naša država na trdnih nogah in ljudstvo trezen nosilec gospodarskega ter kulturnega napredka, takrat bomo vsi — ne, bodo naši potomci — tja do kosti republikanski. Kajti za vsako uspešno izpremembo so potrebni zunanji in notranji pogoji. Zunanji so dani v dejanskih razmerah, notranji v ljudskem mišljenju. Oboji morajo biti v skladu z vodilnimi idejami in nameni te izpremembe. Kjer tega ni, tam je izprememba kratkotrajna ali pa pelje na rakovo pot v nered in splošno
Božidar Borko.
Božična pravljica.
Med drevesi pa se je sprehajala pisana družba ptic, žuželk, metuljev, kač in močeradov. Ptice so bile podobne ljudem in so živo čebljale. Žuželke so nosile prav čudna oblačila; nekatere so imele zelene, druge črne, tretje modre, četrte celo pisane in rdeče plašče. Enim so viseli krog ust dolgi brki, ki so jih zadevale ob druge in glej čudo: ti čudni junaki so se razumeli med seboj. Tudi deci se je zdelo, da jih razume in vsi ti neštevilni glasovi so ji bili znani kakor človeška govorica. Celo kače so bile zelo prijazne, a močeradom je sijal iz oči hudomušen, ali čisto nič hudoben smehljaj. „Proč, moji mali!“ je zavpil čarovnik in v tem trenutku je bila pot prosta, le kače so se plazile počasneje ter pogledavale radovedno kvišku. Zdajci so vse te prikazni izginile. Stali so pred veliko, blestečo palačo, podobno cerkvi, katero so otroci poznali. Čarovnik se je obrnil in rekel otrokom: „Ne bojte se, malčki, pridemo v hram moje sestre „Smrti!“ Ona vas pozna in vam ne stori nič žalega. „Otroci so se boječe stisnili in čakali. Čarovnik je s svojimi dolgimi prsti potrkal na črne, težke lesene duri, prepletene s srebrnimi znamenji, na katera so se otroci spominjali od onega dne, ko so nesli v zemljo njihovo dobro teto. Slišal se je votel, odmevajoč glas: „Kdo je?“ — „Jaz živ-
bedo. Kratkotrajna je bila na pr. francoska republika 1. 1789 in 1848. Kratkotrajna je bila ogrska republika 1. 1918—1919. Francozi so 1. 1870 zopet poskušali z revolucijo in so obnovili republiko, ki je sedaj slavila svojo pe-desetletnico. Madžari so pa pokazali, da so do kosti monarhistični in jim republikanstvo ne dela skrbi. Rusija je skokoma prestopila iz absolutistične monarhije v moderno republiko. Posledica je bila, da je v državi zavladala anarhija, iz katere se je izcimil boljševizem in upropastil ruski narod za dolga desetletja. V južni Ameriki imamo republike, ki so popolnoma v oblasti generalov, kateri so si slučajno pridobili moč. Med tekmeci za prezidentski prestol se vrše leto za letom krvave borbe, ker ima vsak svojo stranko in podkupuje svoje pristaše. Nasprotno so pa severo-ameriške zvezne republike vzorno urejena demokratična država. Anglija ima kralja, a vzlic temu slovi kot svobodna dežela. Kralj samo reprezentira britansko edinost in moč, toda na vlado nima vpliva in vsakokratni ministrski predsednik je mogočen kakor prezidani republike. Vse to dokazuje, da je težišče državnega blagostanja nekje drugje. Lahko rečemo, da se nahaja v tem, kako daleč je narod razvil svojo notranjo in zunanjo strukturo. Samo ta je v stanju, da si prilagodi državo in poda njeni obliki vsebino. Narodna struktura je način narodnega mišljenja, dela in organizacije. V Rusiji je ta struktura povsem drugačna kakor v Franciji, v Švici drugačna ko v Jugoslaviji. Kdo bo trdil, da je republika ali monarhija univerzalna oblika, t. j. da velja za vse države enako? Brez dvoma je, da bo v bodočnosti zmagala republikanska oblika, ki je demokratičnejša, a zato se bo morala v sedanjih monarhijah globoko izpre-meniti notranja in zunanja struktura ljudstva.
Torej — smo li mi Jugoslovani že zreli za republiko? Naprej vprašajmo: Kdo zahteva republiko? Po osebah spoznamo še nedavne zakrknjene monarhiste. Tem ne zaupajmo. Drugi zahtevajo iz globokega prepričanja. Vprašajmo
ljenje!“ Takrat so se duri odprle in čarovnik je peljal deco v mračne prostore hrama. Otroci niso mogli ničesar razločiti okrog sebe, zakaj bilo je čisto drugače kakor zunaj na poljani ali v gozdu. Naposled so se jim oči privadile in so začeli razločevati predmete, ki so jih obdajali. Bile so razne reči, ki jih niso nikdar videli ali slišali o njih. Od sredine, kjer so stopali, so se cepile na vsako stran številne dvorane in v njih so brlele raznobarvne luči. V eni je gorela rdeča luč, v drugi modra, v tretji zelena, v četrti vijoličasta in potem zopet znova. Po teh stranskih dvoranah so se sprehajale doige črne sence. Bile se podobne visokim, tankim ženam, ki so se zavile v črn plašč ir si vrgle preko glave črno tančico. Te sence so se gibale enakomerno, kakor po določenem taktu. In v resnici je bilo slišati zategnjeno, kot iz globine prihajajoče brnenje, ki ni bilo podobno ne godbi ne zvonenju zvonov. Čarovnik jih je vodil v prednji del tega čudnega hrama, ki je otroke vedno bolj spominjal najjjozko leseno rakev, kamor so nekoč položili njihovo teto, samo da je bila ta rakev neizmerno večja, lepša in razdeljena v nepregledno vrsto manjših rakev, kjer so se gibale neme sence. Naposled so prispeli skozi ozka, z zlatom okovana vrata v polmračno dvorno. V ospredju te dvorane so se nahajala velika okna, skozi katera so videli ravan ¡s snegom, nad njo pa zlati nebeški obroč, ki so ga bili spoznali že prej na poljani. Sredi te dvorane je na trinogatem stojalu ležala
j«h: ali imajo za seboj široke ljudske sloje? Če jih imajo, tedaj pojdimo med te in proučimo njihovo mišljenje o republiki. Ako si predstavljajo pod republiko deželo brez davkov in vojaštva, kakor se pogosto sliši med Hrvati in Slovenci, tedaj še nimajo jasnih pojmov o državi; ne vedo, kaj je država in kakšne dolžnosti ter pravice ima posamezni človek do človeške družbe. To neuko množico bo jutri speljal na led sovražnik svobode in demokracije, ker verjame . vsaki obljubi, s katero kdo stopi pred njo. In v resnici je državljanov te vrste v Jugoslaviji naravnost ogromno. Že število analfabetov je tako velikansko, da ¡prihaja, v dvom — vsa naša demokracija in še marsikaj drugega. Dalje nas zanima: kaj hoče srbski narod, ki je našo narodno državo utemeljil in učvrstil. Po ogromni večini se oklepa monarhije Karadjordjevičev, svojih kmetskih sinov. Duša srbskega ljudstva je kraljevska kakor njegova narodna pesem. Mlada srbska država je črpala svojo moč iz slave starega carstva in starih junakov. Ali je hrvatski kmet republikanskega mišljenja? Pred par leti so bili Slovenci in Hrvati opora habsburške monarhije. Še sedaj živil tradicije tujih monarhov v narodnem srcu kakor kukavičje jajce v slavčkovem gnezdu. Izrazite republikanske stranke izvzernši socialnodemokratsko Slovenci nismo imeli. Če hočemo ustanoviti lastno republiko, moramo zrušiti sedanjo državo in z revolucijo ubiti narodno edinstvo. Posledica? Mali republiki — Hrvatsko in Slovenijo — bi uničil militarizem, glad in valuta, čez par dni pa tuja invazija.
Pojasnili smo, da je republika ali monarhija samo oblika, katero si išče narodna državotvornost. Ta oblika mora odgovarjati notranji in zunanji narodni strukturi. Šlovenci se moramo tesno nasloniti na sedanjo narodno državo in v zvezi z Hrvati in Srbi ustvariti iz nje krepek, življenja zmožen državni organizem. Danes še nismo prebredli prve revolucije, t. j. narodnega ujedinjenja. Treba je, da vsposobimo ves narod za sadove te revolucije. Iz naše
svetla kovinasta posoda, s katere je puhtel pramen temnorumenega dima, ki je prihajal od ognja, razgrnjenega na posodi. Krog ognja je stalo nekoliko črnih postav, ki so bile natančno podobne onim, katere so otroci videli v prejšnjih dvoranah, le da so izgledale bolj žive in resnične, toda v tej resničnosti mnogo strašnejše. Takrat so se odprla stranska vrata kakor sama od sebe. Udaril je zapah po nečem mokrotnem; deci se je zdelo, da tako diši premočena spomladanska zemlja. V dvorano je stopila visoka črna žena. Bila je sicer zavita v črni plašč kakor one, ki so varovale ogenj, ali v vsej njeni postavi je bilo nekaj nadčloveškega, tako resničnega kakor v čarovniku. Manica je potegnila za sabo bratca, ki sta se plaho oklepala njenih rok in na misel so ji prišle čarovnike besede pred vrati tega hrama: to je njegova sestra ... to je Smrt ... In kaj hoče vendar Smrt nocej, ko je sveta božična noč; ko po zemlji potuje Jezušček z angelji in nosi darila vsem, vsem, ki so ga molili? ... Ah, je-li vse to resnica? Strahoma se je ozrla za bratcema, ki sta stala molče poleg nje in zrla na tla. Ali ne vidita ničesar ? Sta li slepa? Smrt se je postavila pred žrtvenik z ognjem tako da ji je v obraz sinil sij daljnega nebeškega svita in se je nad njeno glavo izgubljal v zrak tem-norjavi dim večnega ognja^Njen obraz ni bil takšen, kakor je Manica slišala pripovedovati o smrti: sama kost in temna, nagubana koža ter votle oči. Iz njenega obraza je zrla silna resnost, a oči so gledale
politike mora izginiti tuji duh in delati moramo na to, da vložimo v novo državo kar največji kapital svojih umskih zmožnosti in svojega dela. Za nas, ki smo bili stoletja podjarmljeni, pomeni tudi najslabša narodna država velik korak naprej. Na nas je, da ne gremo nazaj, kjer nas čaka nemška in laška past. Jugoslavija je lahko kljub Karadjordjevičem — morda ravno radi tega — dežela brez dvorskega bizantizma, oficirskega biča in absolutističnih zanjk. Toda treba je, da pride naš parlamentarizem na resnejša pota in narodna struktura v stanje živahnega razvoja ter napredka. Zahtevamo od voditeljev resno in smotreno delo zadržavo, ki že obstoja in ki je edini pogoj za narodno bodočnost.
Leto J 920.
Te dni stopimo v novo leto 1921. Ob koncu starega leta sklene dober gospodar svoje račune in napravi proračun za prihodnje leto. Ti računi pokažejo bilanco. Le na podlagi bilance lahko gospodar dožene, kaj je pridobil in za koliko izgubil. Gospodar je tudi človeštvo; izdaja in dobiva, ali računov ne sklepa, številke se kopičijo na številke, milijarde slede za trilijoni, a bilanca se nikjer ne pokaže, nikogar nk ki bi te številke seštel, primerjal in napravil račun. Že davno se je v zgodovini pojavila težnja, naj bi vse omikane države stopile v nekako zvezo, katera bi sestavila vrhovno oblast, ki bi ji pripadala moč in pravica po občečloveških in božjih zakonih razsojevati spore med državami in narodi ter paziti, da se bodo te države tako ravnale po splošnih zakonih, kakor se mora ravnati vsled pritiska lastne državne oblasti vsak posameznik. To misel so zagovarjali plemeniti in dobrosrčni misleci, pesniki in drugi ljudje, ki so stoječ ob strani opazovali zmešnjave svojega časa. Ali v veljavo ta misel ni prišla nikdar in nikjer. Ustanovile so se sicer zveze dveh ali več držav, imele so pa druge namene, in če so že priznavale veljavnost kakšnih splošnih idej, so stopile v zvezo samo zaradi tega, ker so bile te ideje pripravne za to, da jih kakor rokavico nataknejo na svoje grabežljive prste in skupno zaščitijo svojo moč. Svetovna vojna bi naj v marsičem preobrazila človeško zgodovino in združila velike ter male svetovne narode za skupno delo v prid človeštva. Po prizadevanju nekaterih državnikov, zlasti znanega Wilsonova, je ta misel sprejela zakonito obliko in v Parizu se je ustanovila 1. 1919. Zveza narodov. Zvezi narodov bi morale vse pri-stopivše države odstopiti del svoje neodvisnosti, zato pa bi uživale mnoge ugodnosti, ker bi Zveza narodov razsojala mednarodne spore, skrbela za razorožitev posameznih držav, skušala povsod uveljaviti načela pravega človečanstva in s tem omogočiti ugodnejši razvoj človeštva.
Ta misel je brez dvoma zelo lepa, ima pa lastnost, katero nosijo vse lepe in dobrosrčne misli: življenje jo izpridi, na tleh resničnosti se izpremeni in izgubi svojo prvotno barvo. Tudi Zveza narodov, ki je začela proti koncu tekočega leta zborovati v Ženevi, je zelo podobna cvetlici, katero so iz visokih oken presadili v senčni, blatni vrt. Zvezo narodov skušajo večje in močnejše države po starem načelu sebičnosti izkoristiti za lastne interese. Ta boj za Zvezo, ki bi naj postala nekaka maska za one, ki si več ne upajo na dan z odkritim imperializmom, se je vnel že v prvih dneh njenega življenja, ko je ameriški senat izrekel enemu ustanoviteljev Zveze, prezidentu Wilsonu — nezaupnico. Tudi sedanje zasedanje v Ženevi se vrši v znamenju boja med dvema strujama, katerih prva hoče Zvezo narodov kar najbolj približati njenemu prvotnemu namenu,
nekako sočutno in razumevajoče. Manici se je zdelo, da ima čarovnik mnogo zlobnejši obraz, četudi se je deci smehljal in se igračkal ž njo. Čarovnik je v tistem trenutku stopil pred žrtvenik, segnil pod svoj dolgi plašč in potegnil na dan stvar, katere Manica dolgo časa ni mogla spoznati. Šele polagoma se ji je zjasnilo. Bilo je to srce, podobno licitarskemu srcu, kakor so ga prodajali na proščenjih. Ali to srcu je bilo živo in je lahno utripalo v čarovnikovi roki. Bilo je krvavordeče barve, vse razdrapano in polno razpoklin, iz katerih so se lili čisti in krasni žarki. Čarovnik ga je povzdignil nad ogenj, temno-rumeni, duhteči dim je puhtel preko njega. Krog in krog je vladala grobna tišina, nič se ni zganilo, še tajinstvene, redno se gibajoče čuvarke ognja so za trenutek obstale. Obraz Smrti je postajal vedno blažji, in na ustnah ji je vztrepetal otožen smehljaj. Obrnila se je proti čarovniku — življenju in mu dejala z glasom, ki je bil podoben šelestu dreves: „Nisem ga zahtevala. Zakaj ga ponujaš?“ — „Rešil bom te maie. Glej, prišli so v tvoj hram in ni jih strah pred tabo,“ je dejal čarovnik. „Zaslepil si jim oči. Ne vidijo ne tebe niti mene, ker je božična noč“, mu je odvrnila črna sestra. Tedaj se je čarovnik povzpel in srce mu je vztrepetalo v roki. Manica se je ozrla krog sebe, a bratcev ni bilo nikjer. Obšla jo je groza. V tistem trenutku je pogledal iz srca obraz njene bolne matere. Kriknila je iz vsega grla. Njen krik ni bil otroški in boječ; to je bil rjoveč in strašen
druga pa se bori za uveljavljenje svojih lastnih pravic, t. j. za nadvlado in odločilno besedo.
Sedaj smo zopet na prehodu enega leta v drugo. Časi, v katerih živimo, so velikanskega pomena za bodočnost. Tako posameznik kakor narod preživita sedaj veliko več kakor v mirnih letih. Z mogočno silo se vali vrtinec življenja in v njem izginjajo vse lepe misli in dobrosrčni nameni poedincev. Kdor je v viharju svetovne vojne sanjaril o večnem miru, ta vidi sedaj kaliti semena novega človeškega klanja; kdor si je v mislih slikal bratstvo vseh narodov na zemlji, temu se zlobno smeji v obraz strastno sovraštvo, ki je zavladalo med posameznimi narodi. Angelj miru, ki je na Silvestrovo leta 1919 stopil na zemljo, bo odal svojemu nasledniku težko breme, ki se ga človeštvo ne bo iznebilo, dokler se zopet ne pretresejo tla pod Evropo. Zveza narodov, ki je osnovana na misli večnega miru med narodi, zboruje na vročem kotlu in je samo še vprašanje, kako dolgo bo zborovala. Premalo poznamo bistvo zakonov, ki ravnajo zgodovino človeštva. Ne vemo, ali ni vojna za življenje človeštva ravno tako potrebna, kakor mir za življenje posameznika. To ste dve večno nasprotni struji —poedinec in človeštvo — struji, katerih ne bo mogla izravnati nobena doba.
Kdo bo zaključil strašne številke, ki teko od leta do leta v knjigi človeštva? Poskus, da se napravi bilanca, t. j. da se ustanovi trdna Zveza narodov, se je pred našimi očmi izjalovil in nam daje malo upanja na lepšo bodočnost. Grozepolne številke, ki jih je nanizala ravno svetovna vojna, so odprte in njih moč je tako neuklonljiva za človeštvo, kakor je starost neuklonljiva za poedinca. V te račune strmi človeško oko kakor v temne, brezkončne prepade.
Evropa je tekom 1. 1920. doživela marsikaj težkega, kar nas spremlja še v 1. 1921. Mirovna konferenca v Parizu je svoje delo zaključila, toda sklep je bil tako površen in nepravilen, da mu nikdo ne zaupa. Političnega izboljšanja ni bilo opaziti. Tako-zvani premaganci se pripravljajo na maščevanje; ako se razorožujejo na zunaj, se pa tesneje oklepajo orožja na znotraj. Vsa srednja in zahodna Evropa ječi pod posledicami krivičnega mirovnega dela, čigar merilo je bila — sveta sebičnost. Tej zmešnjavi narodov in držav se pridružuje gospodarska negotovost, ki posameznim državam grozi z gladom in telesnim izčrpanjem. Finančne razmere so vseh državah silno zrahljane in na majavih tlah, L. 1920 nas ni spravilo ne v političnem ne v gospodarskem in finančnem oziru na boljšo pot. Vse tozadevne konference so bile brezplodne in nova potrata za državne finance; vozli vseh zanjk tiče nekje drugje — a kdo bi jih opazil v tej fanatični zaslepljenosti, ki se loteva ljudstev in državnikov? Zlasti se v Evropi pozna, da je njena druga polovica — Rusija —oslabljena politično, gospodarsko in finančno. Rusija je v svetovni vojni po krivdi svojih zaveznikov največ izgubila, a hoteč oslabeti njene sile, so oslabeli evropski kapitalisti — lastne države.
Jugoslavija ni v letu 1920 storila nič bistvenega, da v tem resnem času zgradi močno državo, ki bi bila trdnjava narodne svobode in ljudskega blagostanja. Njena vrata so širom odprta in skozi nje suklja dim z evropskih pogorišč, prihaja prah razrušenih držav, se širijo struje prevrata in blaznega razdiranja. Ali so volitve v ustavodajno skupščino prinesle v naše vrste več sprave in resničnosti? Ali ni bila tudi to zmota, ponarejanje ljudske volje, opijanje se s strupenimi idejami — kakor jih je mnogo na svetu? Ali nas je vzdramila izguba na Koroškem in nas zaskelela do kosti oštrica rapallskega meča?
Kakor se na nemirnih tleh današnje dobe ziblje Zveza narodov in vsled naravne človeške zaslepljenosti propadajo najplemenitejše ideje, tako tudi srčni cvet najboljših mož — jugoslovenska svoboda — otožno rase pod sivimi oblaki, ki jih je zapustila svetovna vojna.
krik človeka, krik, ki je done! daleč v večnost . . .
* *
*
Izginil je hram smrti in čarovnik je že zdavnaj spravil deco domov. Božični zvonovi so pozdravili mlado jutro. Na vzhodu je vstala zarja, sneg je škripal pod nogami in mrzel veter ga je nosil preko globeli. Manica seje vzbudila in se razjokala, tako grozepolno se ji je zdelo to sveto jutro. Stopila je k oknu in videla, da ljudje hite k maši. In zakaj ne more ona? Kje je božič njene matere, njen in malih bratcev? Kje so potice, da jih da bolni materi? Kje so drva, da zakuri v peči? Tresoč se od mraza je plaho in z neko temno slutnjo pristopila k materini postelji. Nobenega glasu. Prislonila je uho, da sliši njen dih. Vse je bilo tiho, le rahlo dihanje spečih bratcev je prihajalo sem od peči. Prijela je mamico za roko, a bila je hladna in je liki mrtva stvar padla preko odeje.
Manica je kriknila. V silnem strahu se je vrgla proti vratom, da zbeži ...
Kam, Manica? Sneg je mrzel in hladna so tla življenja . . . Povsod te spremlja čarovnik, brat črne smrti . . . Zaslepija oči, dokler same ne najdejo božiča . . . Tudi k tebi, Petrčku in Slavčku bo prišel mali jezušček zmagovalec Življenja in Smrti . . .
Božični zvonovi so zazvonili in odmevali v sobo kakor zmagoslavna godba. V sobi je bilo mrzlo in žalostno in beda se je skrila v vse kote.
Konec.)
Tedenske novice.
Veselo novo leto želi vsem naročnikom in prijateljem lista — „Murska Stražau.
Važna seja konstituante se je vršila 22. decembra. Pašič je naznanil, da je bilo overovljenih 343 mandatov. Popoldne so položili predpisano srpiego radikalci, demokrati, socialni-demokrati, zemljoradniki, muslimani in srbski republikanci. Vlada ima za seboj veliko Večino. Za predsednika ustavo-tvorne skupščine je bil izvoljen hrvatski demokrat dr. Ribar (192 glasov). Za podpredsednike so bili izvoljeni Cošič (radikalec), dr. Hrasnica (musliman) Miletič (radikalec). Prihodnja seja se vrši takoj po sestavi nove vlade. Otvori jo regent Aleksander s prestolnim govorom.
Nova vlada še vedno ni sestavljena. V vlado bodo stopili radikalci in demokrati. Ministrski predsednik bo radikalec, notranji minister demokrat, zunanji minister radikalec. Med eno in drugo skupino se vrše pogajanja za finančnega ministra, katerega si prisvajate obe stranki. O vstopu ostalih strank, zlasti muslimanov in zemljoradnikov v vladno koalicijo, ni nič gotovega. Značilno je, da se muslimanski age potegujejo za portfelj ministra za agrarne reformo. Ni upati, da bi bila vlada že bližnje dni sestavljena.
Rudarska stavka še vedno traje. Doslej se je povsod ohranil mir in red. V Trbovljah in drugih premogovnih krajih so zaprte gostilne. Pretečeni petek je ministrski svet v Beogradu sklenil militarizirati vse premogovnike v Sloveniji ter poklicati rudarje k vojakom na orožne vaje. Upati je, da bodo pogajanja, ki so se na povabilo ljubljanske vlade pričela v pondeljek popoldne, napravila stavki konec in ne bo treba seči po najskrajnejšem sredstvu — militarizaciji. Razpoloženje med rudarji je resno a odločno.
Nemški „neosvobojenci“. „Jugoslavija“ poroča iz Gradca, da se je dne 26. t. m. vršilo v sejni dvorani „Sudmarke“ zborovanje zastopnikov mesta Ptuja in ptujskega okraja. V posebni rezoluciji poživljajo dunajsko vlado, naj zahteva od zveze narodov, da se mesto Ptuj in ptujski sodni okraj priklopita oni državi, za katero bi odločilo ljudsko glasovanje. Prinašamo to vest, ker je zanimivo, da se Ornig in tovariši še vedno niso odpovedali svoji šnopsarski politiki. Na te tiče bo treba paziti, ker se njihov vpliv razteza na cele Slov. gorice. Odslovljena nemška klika, ki je štajerskim Slovencem dajala „nemško dušo“ v podobi šnopsa in revolverskega „Štajerca“, še vedno dela proti nam in kuje načrte za bodočnost.
Politični komisarji na meji. Notranje ministrstvo se peča z mislijo, da bi se na važnih obmejnih mestih vpostavili politični komisarijati, ki bi nadzorovali osebe, ki prihajajo iz države.
Italijani pode d’ Annunzia z Reke. Za Reko, lepo kvarnersko pristanišče, ki ga je tuja sila odtrgala od naravnega zaledja — Jugoslavije — se je vnela zanimiva borba. D’ Annunzio je dobil od rimske vlade strog poziv, da mora priznati rapallsko pogodbo in izvajati posledice. D’ Annunzio ni odgovoril na noto pooblaščenca italijanske vlade generala Caviglia, v kateri ga je ta pozval, naj izprazni reško ozemlje do 21. t. m. in se pokori sklepom vlade. Vsled tega je general Caviglia proglasil blokado reške regence. Sedaj je d’ Annunzio sklical vojni svet, na katerem se je sprejela izjava, da se reška regenca od 23. decembra 1920 ob 18. uri zvečer smatra v vojnem stanju z Italijo. To je bilo generalu Cavigliu že preveč, in je izdal italij. četam povelje naj začno z obkoljevanjem Reke. V petek so italijanske čete zasedle severno in južno stran mesta ter morsko obalo. D’ Annunzievi arditi so se upirali in je prišlo do ostrih bojev, v katerih je padlo večje število žrtev. Arditi so se naposled umaknili v mestne ulice. Ker so italij. čete otvorile tudi artilerijski ogenj, so nastali na večih krajih Reke požari. Na božični dan so arditi vdrli na Sušak in oplenili, kar se je dalo. Med njimi in prebivalstvom so se vneli poulični boji. General Caviglia je odredil štiriindvajset urno premirje, na katerega je odgovoril d’ Annunzio z novim hujskajočim proglasom. Njegovi legijonarji so sami otvorili infanterijski in artilerijski ogenj na italijanske vladne čete. Vsled tega je dal gen. Caviglia zapreti vse dohode v mesto in namestiti na okolišne griče topove. Italij. čete so se 27. t. m. pojavile v predmestnih ulicah Reke. O padcu mesta še nimamo poročil. Na Reki in na otokih Rabu in Krku, ki spadata v d’ Annunžievo regenco, je zadnje dni zavladala lakota.
Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, ki bi se imel vršiti 29. decembra, je bil preložen in sicer vsled tega, ker se je bati, da bi prišlo do ostrih strankarskih sporov. Za naše nezdrave politične in gospodarske razmere je ta ugotovitev zelo značilna. Svojčas smo imeli štajerski Slovenci kmetijsko
družbo v Gradcu, kjer nam je gospodovala nemška večina. Kljub ostremu narodnemu boju so se občni zbori vršili dostojno, s strokovno-gospodarskega vidika. Po svetovni vojni, ki nam je zadala toliko .gospodarskih ran, pa se Slovenci davimo med seboj tudi če gre za čiste gospodarske smotre. Daleč ste nas zapeljali!
Društvo za otroško varstvo in mlad. oskrbo za sodni okraj Ljutomer je zopet oživelo ter pričelo z delom v prid zanemarjeni deci. Na občnem zboru dne 17. decembra 1920 so se spremenila pravila v tem smislu, da posluje društvo kot krajevna državna zaščita dece in mladine ter je podrejeno ministarstvu za socijalno politiko. Članarina znaša: za ustanovnike enkratni znesek 500 K, za redne člane 1 K na mesec. Odbor je sestavljen takole: F. Zavadlal, predsednik, J. Koropec, podpred., J. Baukart, tajnik, Ig. Moharič, taj. nam., Fr. Zacherl, blag., J. Wessnerjeva, blag. nam., M. Jurinec, odbornik; Al. Rajec in A. Stajnkovc, odb. nam. kot zaupniki so določeni vsi gg. župniki in nadučitelji. Odbor vabi tem potem vse, ki imajo smisel za njegov smoter, da pristopijo kot člani ter ga vsestransko podpirajo pri njegovem splošno koristnem delu.
Poostreni pasji zapor je odredilo okrajno glavarstvo v Ljutomeru za ves politični okraj. Tudi v ptujskem okraju imajo pasji zapor, ker se je pojavilo več slučajev nevarne stekline.
Tudi v Bosni so stopili rudarji v stavko, ker vlada ni ugodila njihovim zahtevam.
Lakota in bolezni. V nekaterih pokrajinah sveta vladajo stjašne razmere. V tarnopoljskem okraju v Vzhodnji Galiciji stanuje 2000 družin v luknjah pod zemljo, ker umirajo od lakote, mraza in nalezljivih bolezni. V Rusiji je silno razširjen tifus. Uradno so ugotovili v Rusiji, Sibiriji in Ukrajini 4 milijone slučajev pegastega, 1 in pol milijona povratnega in 4 milijone trebušnega tifusa. V provincah Čile, Santung, Sansi in Humanu na Kitajskem vlada velika lakota. V teh pokrajinah ni bilo nad leto dni nikakega dežja. Ljudstvo se preživlja s travo in koreninami.
Strossmayerjev dan. Veliki škof Strossmayer je bil rojen 4. februarja 1815. On je osnoval znamenite kulturne ustanove (Jugoslov. akademijo, zagrebško vseučilišče itd.) in pripravljal osvobojenje ter ujedinjenje vseh južnih Slovenov. „Prosvjetni Savez“ v Zagrebu je sklenil, naj se dan njegovega rojstva slavi kot „Strossmayerov dan“, „Dan prosvete“. Prosi društva širom vse kraljevine, naj se na ta dan s čimer koli spomnijo velikega škofa: s predavanji, deklimacijami, petjem, godbo ali pa vsaj z nabiranjem prispevkov za „Prosvjetni Savez“, ki si je nadel velevažno nalogo, da pobija nepismenost in širi ljudsko presveto v vseh slojih našega naroda. Prispevki se naj pošiljajo „Prosvjetnemu Savezu“, Zagreb, Markov trg 6.
Potres v Argentiniji. Iz Buenos Aires poročajo, da je zadnji potres zahteval 200 čleveških žrtev. Tri mesta so popolnoma porušena.
Koliko prebivalcev ima sovjetska Rusija? .Po zadnjem štetju v boljševiški Rusiji iznaša število prebivalstva 133 milijonov. K boljševiški Rusiji se štejejo tudi oni deli bivšega ruskega carstva, ki tvorijo sedaj samostojne komunistične republike, katere so vezane z Rusijo potom federacije.
Proti odpravi celibata (t. j. neoženjenosti duhovnikov) se je ostro izrekel papež v zadnjem tajnem konzistorju. Izrecno je obsodil gibanje enega dela češke duhovščine, ki je celibat že odpravil. Duhovniki, ki so se že oženili, bodo izključeni iz cerkve. Isto-tako je papež izjavil, da ne privoli v demokratične reforme] v cerkvi. S tem je tudi gibanju hrvaške duhovščine zadan močen udarec.
Za poštne uslužbence. Da se onemogoči vsako nesporazumljenje med tovariši člani, opozarjamo, da se tičejo vesti glede razpusta društva poštnih in brzojavnih nameščencev v Mariboru neke organizacije poštnih slug, kteri je pri rojstvu kumovala socijal-demokratično-komunistična stranka na Ruški cesti. Zvala bi se naj „Osrednja zveza poštnih in državnih nameščencev v Mariboru“. V časnikih čitamo, da se to na popolnoma politični podlagi ustanovljeno društvo na svoji prihodnji seji razpusti. Organizacila vseh poštnih nameščencev na strogo nepolitični strokovni podlagi, kjer je včlanjeno uradništvo in služabništvo in sicer „Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru“ obstoja in bo obstojalo trdno naprej. Toliko članom in javnosti v pojasnilo.
Domaie vesti.
Apače. Tukajšnji prebivalci še vedno mislijo, da se nahajajo v Nemški Avstriji. Zato se povsod sliši samo zabavljanje čez jugoslovansko upravo in njih nastavljence. Vzrok temu je največ to, da se vlada jako malo zanima za to kotlino. Tu je treba pošteno pomesti in odločno nastopiti, da bi se napravil red in bi' prebivalci uvideli, da je nemškega gospodstva konec. Pred meseci je bilo odrejeno popisovanje, koliko nemškega denarja bi kdo zamenjal, toda do zamenjave še ni prišlo. To je za ljudstvo zelo mučno, ker nima za potrebna plačila našega denarja; nasprotno pa hujskačem
zelo dobro služi za nemško agitacijo, češ jugoslovanska uprava zato ne zamenja denarja, ker še ni gotovo, da ostane Apaška kotlina pod Jugoslavijo. V tem oziru je nejevolja ljudstva res upravičena, kajti dasiravno je tu še v veljavi nemški denar kot plačilno sredstvo v gostilnah in trgovinah,	vendar za vse
potrebe ne	zadostuje,	zakaj uradi in
druga jugoslovanska podjetja ga ne sprejemajo. Radi visoke valute našega denarja napram nemški kupujejo prebivalci svoje potrebščine onostran Mure. Zato je tudi tihotapstvo tukaj jako razširjeno. Pri izdajanju legitimacij se ne postopa zadosti previdno. Od vsake osebe, ki ni znana kot dosti zanesljiva, naj bi se zahtevalo potrdilo od tukajšnjih policijskih organov-ali orožništva, da je oseba zanesljiva in navedeni vzrok za prehod črez Muro res upravičen. Dogaja se pa, da se največkrat ravno tihotapcem in največjim hujskačem, katerim so obmejni stražni organi legitimacije odvzeli, zopet izdajajo nove. Potrdila izdana od tukajšnjih občinskih uradov nikakor niso merodajna, ker so še vedno predstojniki občine Nemci. Kako površno ti župani izpolnujejo jugoslovanske odredbe, se je pokazalo povodom državnih praznikov, ko se niti sami niso maše udeležili. Zato bi bil že skrajni čas, da se tu postavilo gerentstva. Ravnotako ne rabimo tukaj od Nemške Avstrije plačanih učiteljev oziroma učiteljic in župnikov; prvič se ljudstvo oziroma mladina vzgaja samo v nemškem duhu in drugič so ti nemški nastavljenci najhujši agitatorji in nasprotniki in se nahajajo v vednem stiku z Nemško Avstrijo.
Gornja Radgona. Z ozirom na dopis pod tem naslovom v 51. številki nam je poslal g. Anton Smodič, višji poštni oficijal v Ptuju pojasnilo, v katerem zatrjuje, da ni v zvezi z zaplenjeno sliko „Volksabstimmung in Kärnten“.
Ivanjci. Z dnem 31. t. m. preneha poslovati poštna nabiralnica Negova. S 1. januarjem 1921 se preuradi pri poštnem uradu Ivanjci dostavljanje poštnih pošiljk po seljskem pismonoši v sledečih krajih: 1. okraj: Negova, Radenci, Radenski vrh, Negovski vrh, Najhovski vrh, Loški vrh, Kunova in Ivanjski vrh; 2. okraj: Očeslavci, Očeslavski vrh, Stavešinci, Ivanjšovci, Ivanjšovski vrh, Rodnošci in Gor. Ivanjci. Dostavljanje se bo vršilo v obeh okrajih vsak torek, četrtek in soboto.
Gornja Radgona. Šolsko vodstvo v Gornji Radgoni naznanja, da znaša čisti dobiček Miklaževega večera 1131 K, oni ponavljanja gledaliških iger pa 612 K. Med mnogimi darovalci za uboge namene tukajšne šole je posebej omeniti g. Brložnika, carinskega uradnika (360 K) in g. La n čič a, kleparja in posestnika (200 K). Bodi vsem tem potom izrečena najlepša zahvala.
Pvekmmi®*
Gospodinjski tečaj se vrši v Beltincih od 3. januarja do 15. marca. Dekleta se bodo učila kuhanja, šivanja, pranja, likanja, računstva, živinoreje itd.
Gospodarske zahteve Prekmurja. Iz M. Sobote nam poročajo, da je tamošnje vodstvo „Domače verstvene stranke“ predložilo deželni vladi za Slovenijo daljšo spomenico, ki v njem zahteva, da vlada ugodi gospodarskim potrebam Prekmurja. Med drugim zahteva posebno dovoljenje za direkten izvoz poljedelskih pridelkov v sosedne države in sicer proti rekompenzaciji. Dalje zahteva, naj se država zanima za nabavo novih cerkvenih zvonov. Promet naj se uredi vsaj za silo in sicer je v prvi vrsti potrebna normalnotirna železniška proga od Murske Sobote čez Ljutomer v Ormož ter most čez Muro pri Dokležovju. Med Dolnjo Lendavo, Mursko Soboto, Radenci Sv. Lenartom naj se upelje redna avtomobilska zveza z Mariborom. Vsaj dvakrat na teden naj bi vozil osebni avto a) iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo; b) iz Murske Sobote čez Martjance v Prosenjakovce; c) iz Murske Sobote čez Gornjo Lendavo do Srebrnega brega; d) iz Murske Sobote čez Cankovo in Sv. Jurij do Tanke. Dalje naj vlada omogoči dobavo elektr. toka iz Fale in ustanovitev kmetijske šole v Rakičanih. Glede denarnega vprašanja omenja ta spomenica, da imajo v Prekmurji deset domačih bank, vse so akcijske družbe. Lastniki 90% akcij so mali posestniki in rokodelci. Denar pa je naložen v večjih bankah v Avstriji in na Ogrskem. Treba bo poskrbeti, da se v tem oziru ne bo godila prebivalstvu škoda. Pri oddaji veleposestniške zemlje v najem so se zgodile napake. Dalje je važno vprašanje kmetskih delavcev, ki jih velikih skupinah pod neugodnimi pogoji zaposlujejo večji posestniki. Oblast bi morala skrbeti, da bi se te pogodbe nadzirale in se zabranilo izkoriščanje dninarjev. Za olajšanje uprave se priporoča vpeljati uradne dneve na Cankovi, v
Gornji Lendavi, v Križevcih, Beltincih, Črenšovcih. V zgornjem delu Prekmurja naj bi se osnovala samostojna politična davčna in sodna oblast. 11. točka zahteva ustanovitev kalvin-ske župnije v onih obmejnih krajih, kjer bivajo kalvinci. Zanimiva je točka, kjer se Prekmurci bore za pravice svojega narečja v šolah, uradih itd. V splošnem je spomenica stvarna in resna ter zasluži, da izve o nji tudi širja javnost, ki se zanima za razmere v Prekmurju.
Shod županske zveze, ki se je vršil 7. decembra v Dolnji Lendavi, je prinesel več dobrih sklepov. Sklenili so, da so morajo v vseh občinah nastaviti plačani obč. tajniki. Mnogo pritožb se je dvignilo proti izvajanju agrarne reforme v Prekmurju. Zahtevali so, naj vlada poskrbi tudi letos živila za ubožne sloje, ki nimajo žita. Navzoči so bili zastopniki uradov, med njimi g. civilni komisar. Prihodnji županski posvet se vrši v sredo 19. januarja. Na dnevnem redu je vprašanje tobaka in druge aktuelne zadeve.
Prosveta.
„Slovenska matica« v Ljubljani, ki si je stekla za povzdigo slovenske prosvete tako važnih zaslug, da jo je skušala avstr, vlada v vojnem času zatreti, se je sedaj preosnovala v veliko narodno založništvo, ki bo izdajalo kar največ za naš narod potrebnih knjig, V novi odbor so stopili najodličnejši slovenski pisatelji in kulturni delavci. Sramota bi bila za naš narod, če ne bi mogla „Slov. Matica“ vsled denarnih težav delovati po svojem lepem programu. Treba je, da to plemenito kulturno podjetje podpira ves narod Pozivamo vse, katerim je na srcu razvoj naše kulture, da se priglase kot člani. „Slov. Matica“ je izdala, velik zemljevid slovenskih pokrajin, ki bo stal 80 K. Za prihodnje leto izidejo štiri knjige. Članarina je zvišana na 40 K, kar pa je v primeri z današnjo draginjo še vedno malenkosten znesek. Matične knjige morajo v vsako količkaj imovitejšo slovensko hišo. Na „Slov. Matico“ opozarjamo zlasti inteligentne prekmurske Slovence.
Dr. Karel Kramar, prvi ministrski predsednik čehoslovaške republike, katerega je svojčas avstrijsko vojno sodišče obsodilo na smrt, je slavil 27. dec. šestdesetletnico svojega življenja. Dr. Kramar je odličen češki politik s širokim slovanskim naziranjem.
Tomaža Kempčana „Hoja za Kristusom“ — v novem natisu — prevedel prelat Andrej Kalan. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vsakdo naj naroči to zlato knjigo, ki se dobi v lični žepni obliki vezano z rdečo obrtzo za ceno 26 K. Z naročilom pa naj nihče ne odlaša, ker te cene trajno ne bo mogoče vzdržati. Slovencem je ta knjiga že davno znana. Ko so bile knjige na Slovenske še redke, kakor zlato, že takrat so naši predniki pridno prebirali knjigo „Hoja za Kristusom“ Tej izdaji je sledilo mnogo drugih izdaj v slovenskem jeziku' Predzadnja izdaja se je razprodala že pred nekaj leti. Še le sedaj je bilo mogoče oskrbeti novo popravljeno izdajo v zelo. lični obliki. Gotovo ni bila knjiga nikdar tako potrebna in tako na mestu, kakor v današnjem času polnem prevar in človeške slepote.
Gornja Radgona. Na Silvestrovo zvečer ob pol 8. uri se v prostorih gostilne Karbaš vprizori petdejanka „Deseti brat“ po romanu J. Jurčiča. Sodeluje več dobrih diletantov. Nastopi pevsko društvo „Zora“. Čisti dobiček gre za šolske namene.
NainovejSe.
Konec dannunzlade, Reka zasedena. Na drugem mestu poročamo, da je italijanska vlada nastopila z oboroženo silo proti [d’ Annunziu. Čete generala Caviglia so dne 28. t. m vdrle v reške ulice in si priborile pot do palače, kjer je imela svoj sedež takozvana reška regenca (d’ Annunzio). Italijanski pesnik, ki se je proslavil s svojim drznim nastopom proti rimski vladi in svojim zaslepljenim sovraštvom do Slovanov, je izginil. Konec d’ Annunzia je sramoten. Kam je izginil, še ni znano. Graški listi, ki so danes objavili vest, o padcu Reke, poročajo, da je bil d’ Annunzio po pariških poročilih umorjen, po berlinskih pa je izvršil samomor. Zanesljiva je vest, da ga zmagovalci niso našli na Reki. Ni izključeno, da je utekel z letalnim strojem. Italijanske čete so obvladale Reko izza krvavih pouličnih bojev z d’ Annunzievimi prostovoljci. Nastop italijanske vlade proti d’ Annunziu je izzval v zasedenem ozemlju izgrede in nemire. Tržaški fašisti so proglasili svojo edinost z d’ Annunziem in proklamirali samostojno republiko. Vlada je vsled tega proglasila obsedno stanje v Trstu in okolici.
Pogajanja za novo vlado. Pogajanja med demokrati in radikalci so prekinjena, ker so demokrati vztrajali na stališču, da jim pripada ministrstvo za agrarno reformo. Nikola Pašič (radikalec) je zaradi tega regentu vrnil mandat za sestavo vlade. Upati je, da pride do sporazuma in bo Pašič zopet poverjen s sestavo nove vlade. Nekatere vesti pravijo, da bo v prihodnji kabinet stopil tudi dr. Korošec.
Rudarska stavka v Sloveniji. Ker se pogajanja med vlado in delavci ugodno razvijajo in je bilo že pri prvi seji opaziti, da delavci popuščajo, upajo, da bo rudarska stavka še pred novim letom končana.
Razmejitvena komisija se še nahaja na božičnih počitnicah. Tik pred božičem je prispela iz Pariza rešitev raznih vprašanj, ki se tičejo razmejitve in o katerih je razpravljala konferenca veleposlanikov. Kolikor je doslej znano, je vprašanje mejne črte med Sv. Duhom in Muro rešeno v za nas ugodnem smislu.
Nemci v strahu za Koroško. Kakor znano, je bila jugoslov. pritožba zoper krivice pri koroškem plebiscitu predložena vrhovnemu zaverniškemu svetu v Parizu. Vrhovni
zavez, svet še ni razpravljal o nji in pride v pretres enkrat v prvih mesecih novega leta. Poročilo francoskega delegata pri plebiscitni komisiji je bilo za nas tako ugodno, da je predsednik zavez, sveta (poslaniške konference) Jules Cambon precej naklonjen jugoslov. težnjam, zavedajoč se, da je s Koroško mnogo pridobila Velika Nemčija, ki pomeni za Francijo večno nevarnost. Nemško časopisje, med njim tudi berlinsko, razpravlja živahno s tem vprašanju, vzbujajoč o občinstvu strah, da je Koroška za Nemce ogrožena.
Razne vesti.
Zdravstvene razmere v Sloveniji. Statistika, katero je letos objavil zdravstveni odsek za Slovenijo, izkazuje, da je bilo 1. 1919 med 995.440 prebivalci Slovenije 9824 porok, 22.636 porodov, 18.356 smrtnih slučajev. Dobrih 15-6% novorojencev je nezakonskih. Največja umrljivost je bila pri otrocih od 1 do 5 let (4369), od odraslih pa jih je največ umrlo v starosti nad 70 let (4732). Od bolezni jih je največ pobrala jetika (2492), potem pljučnica (1276), griža (872), španska gripa (649). Koze so ugrabile 400, trebušni legar 109, pegavica 20 ljudi. Smrtnih nezgod je bilo 474; od teh se jih je največ utopilo. Samomor je iz-
vršilo 111 ljudi, prednost je imela vrv. Zločinska roka je povzročila smrt 112 žrtvam.
Nesrečna vas. Vas Prnjavor v Mačvi (Srbija) jc bila med tistimi nesrečnimi kraji, kjer so avstrijske čete najhuje divjale. Pri avstrijskem vpadu 1. 1914 je padlo v tej vasi 329 nedolžnih žrtev in bilo požganih 200 hiš. Poseben odbor bo postavil pri zapadnih vratih prnjavorske cerkve mavzolej, v katerem bodo skupno počivali telesni ostanki teh nesrečnih žrtev vojne posurovelosti.
Politika v Palestini. Tudi v Sveti deželi imajo politične boje, ki so po svojem značaju bolj azijatski in se kažejo v krvavih izgredih in pobojih. Kakor znano, je Palestina v rokah Zidov. Radi tega se je na novo naselilo precejšnje število židovskih družin. To je privedlo do nasprotstev med starimi domačini in naseljenci. Razen Židov se nahaja v Palestini čez 600.000 Felahov, Beduinov Efendijov in sirskih kristjanov, ki so grško-vzhodnega, obreda. Teh je okrog 60.000. Felahi se pečajo večji del s poljedelstvom in so na najnižji stopnji kulture. So zelo fanatični in polni predsodkov. Efendije so posestniki zemljišč, polni vpliva in despotizma.^ Ta sloj je sovražno razpoložen proti domačinom žido-vom in proti priseljencem. Beduini ne igrajo nobene
vloge. Arabci so največji sovražniki Židov, ker imajo slednji velik kapital. Pa tudi Židje so razcepljeni na več strank. Med Židi se opaža, da se je skrajna levica popolnoma osvobodila vpliva rabinov (ži-davskih duhovnikov). Vsled teh razmer vlada v Palestini angleški poverjenik sir Herbers.
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj aojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep-čujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elsa-krogljic! 6 škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V. Feiler, Stubica donja, Elzatrg št. 326, Hrvatska.	F.
Kdor želi da se mu pošljejo Elza-izdelki v Avstrijo, naj naslovi naročilo na: Apotheke „zum heil. Geist“ Versandstelle Epl. 326. Wien I., Nibelungeng. 2.
Obmejni Slovenci, širite svoje glasilo „MURSKO STRAŽO
60SP0DRRSKB ZRDRUBfl
ZU FlHMOiOE, MURSHO POME IH SLQVEMSHS BOBIČE B.Z.Z0.Z.
II EORDII Ransom
ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, špecerijo kakor kavo, riž, čaj, sladkor, papriko, milo, sodo itd. — Vseh vrst moko, zdrob, otrobe.
*
I
I
I
I
V«
Kupuje pšenico in vse poljske pridelke po najvišjih cčnah. Velika zaloga poljedeljskih strojev in vinskih sodov vseh velikosti.
Isdruga posluj
Glavna trgovina in pisarna v lastni hiši v Gornji Radgoni.
Dosedanji promet: 340,000.000 K.
Posreduje pri nakupu večjih strojev in obrtniških potrebščin. :::::::::::::::::::: Zaloga tesanega lesa in desk vseh vrst. ::::::::::::::::::::
I
e samo s liani.
Rezerva: 500.000 K.
Podružnice; Križevci pri Ljutomeru* Murska Sobota, Dolnja
Lendava, Cankova.

I
HAST1N
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkozy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zavojčkov. Stane K 50*— s poštnino.
Miši, podgane, stenice, ščurki
In vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12-—, za podgane in miši K 12-—, za ščurke K 20’—, posebna močna tinktura za stenice K 12-—, uničevalec moljev K 10'— prašek za uši v obleki in perilu K 12'—, in K 20'—, proti mravljam K 10'—, proti uši pri perutnini K 10'—, prašek proti mrčesom K 10'— in K 20*—, mazilo proti ušem pri ljudeh K5*— in K 10*—, mazilo za uši pri živini K 6*— in K 10*—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K10*—, mazilo proti garjam K 14*—. Pošilja po povzetju zavod za eksport. M. Iširakee*, Zagreb, 45, PeSrinjska ulita 3.
ff
Croatia
ii
zavarovalna zadruga v IsgreSsu
ustanovljena leta 1884.
Podružnica za Slovenilo v Llublfani« Stari trg 11.
7oyorilip * Življenske rente, deto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe
¿L*d Ci V Cii 14. J 'k*' •	pj*
premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika znatnega zaslužka. — Zastopnik v Gornji Radgoni je gospod Zdravko Vrtič, Spodnji Griz štev. 7.
Eiipiijein sveža jajca
GARJE
JpQ najvišlih cenah. Ponudbe na
M. Šum ah, Krupje, pošta Era pri Ljutomeru
srbešico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K 15*.— v lekarni TRNKOZV v Ljubljani.
Z reklamo inserati trgovec se bogati.
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slov. gorice r. z. z o. z. v Gornji Radgoni naznanja, da bodo vse njene podružnice v času od 2. do vštetega 3. januarja 1921 v svrho inventiranja blaga in sklepanja računov zaprte. V tem času se ne bo nič prodajalo in nič kupovalo. To naznanjamo p. n. občinstvu naprej, ker bodo gotovo ljudje zopet razširjali o zadrugi lažnjive vesti.
Vabilo
na
občni zbor
društva „Narodna obrana“
ki se bo vršil v nedeljo dne 16. januarja 1921 ob pol 9. uri predp. v dvorani Posojilnice v Gornji Radgoni. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se v smislu pravil eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri pa sklepa veljavno brez ozira na število zastopnikov.	Načelstvo.
r
I POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
I
■1
r. zadr.
z n;, z.
§
9
I
I
I
¡¡Jig?«nam,3Ssprejme in jih obrestuje po najvišji iBis @8® §®il	f	obrestni meri. Obresti se pripisujejo
koncem vsakega leta prež posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih irvzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. v.v.v.v.v.
Posojila
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnih plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. \v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v
nf0 S° VSa,< de,avn'k °d 8* c1° 12* ure dopoldne- Ob
t»<
uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
Uradni prostori so v iastni hiši, Glavna eesta štev. 14, zraven koiodvora.
se dajejo, P/osnje sprejemajo in vsi drugi uradi posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
I
I
1
1

Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni. Odgovorni urednik; Božidar Borko.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.