A
j i ] p

j»I>]
H
ŠTEVILKA 21, LETNIK 15 27. 10. 2005, CENA 270 SIT
im
f
3 83857 1
401998
LJUBEZNI S®EANÄ POZNIČ
m
s®


• «r » i
•<
ŠESTDESET , GIMNAZIJI
•c ‘
AKCIJA DO -30%, MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (DO 24 OBROKOV)
ffilrwt
KHUZZmS	Vaunc tyres Hatxun O	£.S?.^P.T,Er.';.

(ž>-
HEUROTEC
S3E&
&
' PNEUMATIC TRADE
<P
JABRA
JRS www.lpvpneumattc.sl JR5 jurij.ptewcakösk>l-net JRS
Akcija velja za zimske pnevmatike do razprodaje zalog.
Tel.:03 563 18 30
Delovni čas:
ponedeljek - petek 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 sobota 8.00 - 12.00
DVE LETI ZASTONJ !
POL ZDAJ - POL ČEZ DVE LETI ■ BREZ OBRESTI !
Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele:
Mazda2, Mazda3, Mazda6 in Mazda B2500
Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom!
Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje.
	“ far	Nova Mazda 6	
0) n 1 Pooblaščeni prodajalec in serviser'	nazc vozli Mazda, prodaja rabljenih vozil, č	AVTOM Selo 65, tel: 03 56 WWW. E ivtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanji	ŠA KRŽIŠNIK Zagorje 1410 Zagorje ob Savi 64 729 fax: 03 56 68 359 ivtohisa-krzisnik.si 5 barv, rent-a-car, najem avtodoma
Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10.8 l/l OD km; uradna emisija C02; 119-257 g/km	"Akcija je količinsko in Časovno omejena!"			
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
PROIZVODNJA IN MONTAŽA
MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO -.1	03 5725 104- mobi: 041 508 655
ELK0PLAST d.o.o.
Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860
VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV,
UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN R0BLJENJE
ELK0PLAST DEKOR
Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349
ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE,
ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM
Predajte se pridočni ponudbi vazi Opel, ki si JeSjo, da jih odpeljete. Izkoristite možnost menjave Staro za novo in izbirajte med modeli Corse, Merive, Astre in Vectre. Corsa C osmo vas priCakuje že obuta v brezplačna platišča iz lahkih kovin in z elektronsko klimatsko napravo po ugodni ceni. Se več lahko prihranite pri nakupu simpatične Merive ali neustavljivo privlačne Astre, medtem ko boste pri bogato opremljeni Vectri Platinam prihranili do 727.000 SITI
AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC Sava pri Litiji, 01/897 48 88

«"»-wopel-U
OSREDNJA
knjižnica
UVODNIK
■Hi
Vinotok se izteka. Kakšno vino bo nastalo iz ' letošnjega grozdja, bomo okusili po krstnem TFI	M "** Pose9u sv' Martina. Dotlej pa ostaja
pričakovanje nečesa novega. Še bolj j '• vznemirljivo je razmišljati o rojstvu otroka. Po devetih mesecih (včasih še prej) je prvih ugibanj konec. Novo človeško bitje je rojeno jn zcjaj nastopi čas njegove nege in vzgoje. Od ozračja v družini je bistveno odvisno njegovo dojemanje sveta in življenja. Več brezpogojne ljubezni bo dobil, več svetlobe bo prispeval svetu.
Teden otroka je spomnil, da se otroška svetloba in zaupljivost zlorabljata na mnoge načine. To se ne dogaja samo v deželah, kjer cveti posel z belim blagom, ampak tudi v naših družinah. Vzgoja, ki temelji na strahu namesto na zaupanju v otrokovo osebnost in njegove zmožnosti, vsak dan zbija življenjsko energijo tisočim med njimi.
Kar smo izkusili v otroštvu, potem kot starši prenašamo na svoje otroke. Če ugotovimo, da to slabo vpliva na naše otroke, je najbolj odgovorno poiskati pomoč. To ni sramota, sramota je, da zaradi naše neodgovornosti zamorimo lastne otroke. Vzgoja je preveč pomembna stvar, da bi jo prepuščali naključju. Samo otrok, ki je izkusil veliko brezpogojne ljubezni in spodbude v družini, lahko odraste v pokončno, samozavestno osebnost. Takšne ljudi svet potrebuje na poslovnem in humanitarnem področju.
Slovenska in zasavska razvojna perspektiva je namreč v razvijanju podjetništva. Na to je dodatno opozorila mednarodna konferenca o učinkovitem finančnem spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij, ki je prejšnji teden potekala v Zagorju. Več o tej imenitni promociji Zasavja si lahko preberete v vašem Zasavcu. Še marsikaj zanimivega boste lahko izvedeli za simbolično ceno. Obisk grobov v prihodnjih dneh pa naj vas spomni, da je vsak trenutek življenja dragocen ...
Boštjan Grošelj
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411
E-mail: hruski@siol.net
E-mail: zasavc@email.si
http://zasavc.gajba.net
Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
KAZALO| ©
KAZALO:	STKAN:
(Skoraj) vsi OSi	S
Dama rosnih šestdesetih let	8
Preprečimo krhko prihodnost	14
Pon do kwan	20
BiT	24
Intervju: Zoran Poznič	26
Poezija	28
NAMESTO VOŠČILO - ZA JUBILANTE VABILO: Spoštovane maturantke in maturantje Gimnazije Trbovlje, ob 60-letnici Vas vabimo na družabno srečanje, ki bo /2. novembra 2005, v športni dvorani Po/aj v Trbovljah.
Pričetek srečanja bo ob 19. uri.
Vljudno vabljeni!
NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 10. NOVEMBRA 2005
Naslovnica:
Vitina Mala čarovnica in coprniške buče Risba: Vita Hudi Fotografija: Fanči Moljk
'A'
PISMA BRALCEV
+■
UČITELJI ŽE,... KAJ PA STARŠI?
Ob Dnevu učiteljev sem dobila voščilo od ravnateljice OŠ Ivana Cankarja z naslednjo vsebino:
»Čast učiteljeva zahteva, da bodi danes bel in jutri črn, kakor ukazuje gospodar. Nadalje še zahteva, da imej glavo voljno na konopcu, zato, da se lahko s pridom uklanja na vse štiri strani; in tudi zahteva, da bodi koleno ne od kosti, temveč od testa, zato da klekne sredi ceste v blato, če je prilika in ukaz. In naposled še zahteva, da imej učitelj zaklenjena usta, ključ do ključavnice pa obešen na šolske duri..- Cankar, Hlapci - Ker smo Cankarjevi, vam podarjam za vaš praznik Cankarjeve besede. Veselite se, kajti danes je vse drugače!«
Najprej sem bila vesela, da se meje ravnateljica spomnila, potem sem začela razmišljati. Ali je res vse drugače? Kaj je drugače? Se res lahko veselimo? Če je danes drugače in učitelju čast narekuje, da govori resnico in samo resnico, svobodno in pogumno, potem, učitelji, povejte že enkrat odkrito, razumljivo, naglas staršem svojih učencev:
*	da morejo samo starši in morajo z ljubeznijo naučiti otroka, zakaj je potrebno umivati rokce in zobke in... (Kako smo morali v šoli skrbeti za vse to, pa jesti tabletke, pa tekmovati, pregledovati...)
*	da lahko in morajo starši dosledno navajati otroka, da pospravlja svoje igračke, orodja, da je njegova omara, postelja urejena, da papirčki od čokolade in bonbončkov spadajo v koš...
(Mame in babice, predvsem pa učitelji v šoli imajo druge dolžnosti)
*	da lahko le starši in morajo starši omogočiti otroku, da začuti, kako je starejši človek srečen, če mu pomaga, če mu odstopi sedež, če ga spoštljivo pozdravi, če...
(starši so pač otroku zgled, vzor, zato morajo poskrbeti, da jim bo otrok verjel. Učitelji lahko vse to samo dopolnjujejo in utrjujejo ob izobraževanju.)
*	da morajo starši svojemu malčku odpirati pot v svet dobre knjige, kjer bo lahko našel vse odgovore na svoje zakaje. (potem mu v šoli ne bo težko slediti zahtevnemu učnemu procesu, interes bo večji, aktivno bo lahko sodeloval, saj bo že marsikaj vedel. Tudi modrovanje z dedkom bo zanimivejše.)
*	da se morajo starši z otrokom odkrito pogovarjati o medsebojnih odnosih, o zmotah, o nepravilnostih, o napakah, kijih delamo, imamo vsi in jih želimo in skušamo odpraviti, popraviti.
(opravičila in odpuščanja se lahko otrok nauči le v toplih družinskih odnosih)
*	da so starševske dolžnosti mnogo večje, kot se jih danes zavedajo
(še dobro, da mnogo teh stvari opravijo vzgojiteljice-čudodelke v vrtcih. Pa gredo danes lahko vsi otroci v to prijetno zatočišče?)
Za športno dejavnost se ne bojim, ker jo otroci tako potrebujejo, da jo sami izsilijo. In, dragi starši, ravno pri športni vzgoji se najbolj opazi, doživi učenčeva vzgojenost
ali nevzgojenost.
* Torej, spoštovane tovarišice učiteljice!
(Tovarištvo je tako spoštovanja vredno čustvo! Učitelj bi moral biti pravi tovariš, ki ga učenec prosi za pomoč, nasvet, razumevanje, ljubezen, prijateljstvo. Kdaj pa so gospe in gospodje tako garali, kot gara v razredu dober učitelj? Tukaj smo se malo pustili pobarvati).
Spoštovani učitelji, ne pustite se barvati vsaki oblasti. Jaz se nisem nikoli pustila! Pokončno opravljajte svoje poslanstvo, kot vam ga narekuje znanost, umetnost, kultura, šport, običaji, predvsem pa bodite ponosni na svoj stan.
Ostanite odklenjenih ust, kar bo težko, ker to včasih tudi
Mladi Asi proti ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije, ker:
Vlada pred lokalnimi volitvami ščiti svoje ljudi tudi na lokalni ravni
V Ljubljani, 4.10.2005. Na današnji novinarski konferenci Mladih Asov, je Klemen Vitkovič, generalni sekretar podmladka Aktivne Slovenije, predstavil stališče Mladih Asov do ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije. Poudaril je, da Mladi Asi ostro nasprotujejo ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos. Komisija je, kljub pomanjkanju finančnih sredstev, kadrov in pooblastil, naredila korak v boju proti korupciji, ki je po mnenju Mladih Asov eden izmed glavnih razlogov, da se Slovenija ne razvija hitreje.
»Mladi Asi se zavzemajo za odprtje regijskih pisarn, ki bi še bolj učinkovito preganjala korupcijo na lokalni ravni«, je zaključil Vitkovič.
Izsek iz obvestila generalnega sekretarja MladiASi Klemna Vitkoviča
FUNŠTERC
--------h
(SKORAJ) VSI OBČINSKI SVETI
- Radeška seja OS v znamenju sprejemanja sprememb V sredo, 12. oktobra, je v prostorih občinske stavbe potekala 21. redna seja občinskega sveta občine Radeče. Dnevnemu redu je bila osmim točkam dodana še točka o problematiki šolskih prevozov. Najdlje so se zaustavili pri sprejemanju in potrditvi zapisnika 20. redne seje, ki je potekala v dveh delih in sicer pred in po dopustih.
Po sprejemu dnevnega reda sta bili na vrsti točki, ki sta dvignili temperaturo dogajanja v sejni sobi. Župan Franci Lipoglavšek je predstavil realizacijo sklepov po opravljeni 20. seji Občinskega sveta. Med temi je bila tudi informacijo o pogovoru z ministrom Janezom Podobnikom in sekretarjem Starmanom v zvezi s problematiko Hidroelektrarne Vrhovo. Poročal je tudi o dosedanjih aktivnostih za odpravo škode po neurju v letošnjem avgustu. V začetku septembra je bil sestanek s predstavniki Savskih elektrarn, kjer so dosegli uskladitev in dogovor o sodelovanju. Tako bi občina pod določenimi pogoji »prevzela« cesto Log - Hidroelektrarna Vrhovo in most preko zajezenega dela, levi oz. desni breg poti proti HE, proti Loki. Pogoj za to pa je, da bi HE plačevale vzdrževanje mosta kot ceste. V pogodbi med HE SEL in občino Radeče bi namesto zahteve za sopodpis države, zapisali, da SEL v morebitni prekinitvi pogodbe prenese na novega koncesionarja tudi dolžnost financiranja ceste in mosta preko reke Save. Župan je ministru Podobniku predočil nesprejemljivost nekaterih predlogov zaradi očitne razlike med HE
Boštajn in HE Vrhovo. Za Boštanj je država kupila zemljišče za izgradnjo in jo tudi gradi, med ko so za HE Vrhovo SEL zemljišče odkupile z lastnimi sredstvi in jo pričele graditi. Absurd je v tem, da ima občina nižjo koncesijsko dajatev oz. prejemek, zato je videti, kot da občina plačuje zemljišče oz. nakup zemljišča SEL-u. Po zagotovitvi ministra Janeza Podobnika naj bi se vse strani sestale v novembru in se pogovorile.
Prvo obravnavo sprememb in dopolnitev Statuta Občine Radeče so opravili pred 10 minutnim odmorom in jih po njem v drugi obravnavi tudi sprejeli. Obravnavali so tudi odlok o spremembi odloka o proračunu občine Radeče / rebalans proračuna/ za leto 2005. Po pregledu pripomb slednjega sprejeli. V dodani točki k dnevnemu redu so se svetniki seznanili še problematiko šolskih prevozov, ki pa je vezana na sredstva iz občinskega proračuna.
Sprejeli so tudi sklep o začetku postopka za imenovanje direktorja javnega zavoda KTRC in imenovali razpisno komisijo.
Besedilo: Rudi Špan
- Zagorski svetniki proti ustanovitvi občine Izlake
Zagorski občinski svetniki so se 17.10.2005 sestali na 5. izredni seji z namenom, da razpravljajo o predlogu za začetek postopka
za ustanovitev občine Izlake in za določitev njenega območja.
Tako župan Matjaž Švagan, kot tudi vsi svetniki, so kritično spregovorili o predlogu iniciativnega odbora in KS Izlake glede pobude za ustanovitev občine Izlake. Pobudo v DZ je v imenu pobudnikov vložil Franc Capuder poslanec NSi iz Moravč. Po besedah predsednika KS Izlake Janeza Vidmarja, je bil v zvezi s tem leta 1994 izveden referendum na obravnavano temo, ki je bil skoraj?! uspešen. Janez Vidmar je priznal, da je občina Zagorje v preteklosti veliko vlagala v Izlake, vendar pa bi po njegovih trditvah s samostojno občino lahko naredili veliko več. Razpravljale! so v nadaljevanju nenehno poudarjali, da bi bilo bolje namesto zastarelega elaborata predložili ekonomske izračune oziroma finančno simulacijo nove občine.
Med razpravo se je izkazalo, da so v elaboratu zajeti tudi nekateri zaselki, ki
ne želijo biti v morebitni novi občini, temveč želijo ostati v enoviti občini Zagorje.
Veliko je bilo povedanega glede planiranega investiranja v OŠ Ivana Kavčiča Izlake in v vrtec. Svetniki so menili, da je potrebno investicijo zamrzniti, dokler se ne reši vprašanje organiziranosti Izlak. Izpostavilo pa se je tudi vprašanje ali bodo Izlake kot samostojna občina sploh sposobne izpeljati investicijo v vrednosti 700 mio tolarjev.
Razpravo so zaključili z veliko večino glasov proti samostojni občini Izlake. V sklepu pa so menili, da OS ne more odrekati Izlakam pravice do lastne občine, vendar se vseeno ne strinja z ustanovitvijo občine Izlake znotraj ozemlja občine Zagorje.
- 23. redna seja OS Trbovlje
Trboveljske svetnice in svetniki so se na seji 17. oktobra 2005 najprej simbolično pridružili »boju proti raku na dojkah« in si pripeli
rožnate pentlje.
Nato so umaknili z dnevnega reda peto točko, Predlog pravilnika o določitvi nadomestil predsednika, podpredsednika in članov nadzornega odbora. Prešli so na pobude in vprašanja. Branko Amšek je izpostavil vprašanje, ali je ogrevanje v Hrastniku prepoceni ali pa je v Trbovljah predrago. Razlika v ceni ogrevanja v obeh občinah je namreč okrog 5 tisoč tolarjev.
Karel Vukovič ni bil zadoveljen z odgovorom glede njegove pobude na predhodni seji, ko je vprašal, kako so trboveljski gasilci pripravljeni na možne požare in reševanje stanovalcev iz višjih nadstropij. Ponovil je vprašanje in izrazil upanje, da bo dobil od gasilcev odgovor o razpoložljivi reševalni opremi. Podžupan Metod Kurent, ki je zaradi odsotnosti župana vodil sejo, je podal informacijo in izrazil upanje, da bodo obcestne ograje na Dobovec na kritičnih
točkah postavljene še pred prvim snegom.
Je pa podžupan tudi povedal, da se je 14.10.2005 vodstvo Gorenje dokončno odločilo za postavitev proizvodnega obrata v Obrtni industrijski coni Nasipi. Na seji so svetniki sprejeli 2. rebalans proračuna Občine Trbovlje in se seznanili s problematiko oskrbe z vodo v Trbovljah. Direktor Javnega podjetja Komunala je pri tem nanizal vrsto težav, ki so povezane s pomanjkanjem finančnih sredstev. Amortizacija v višini 20 mio sit/leto je občutno prenizka, da bi zagotavljala posodabljanje in učinkovito odpravljanje okvar na vodovodnem omrežju. Je pa direktor Milan Žnidaršič še povedal, da je vode v občini dovolj in da je kakovost boljša od marsikatere, ki jo najdemo na policah trgovin.	Seji je spremljal: M.A.Š.
-22. seja občinskega sveta Občine Hrastnik
V četrtek, 20.oktobra 2005, so se sestali svetniki in svetnice hrastniške občine in najprej potrdili prejšnji zapisnik ter pregledali
sklepe, potem pa prešli še na devet drugih točk dnevnega reda.
Najprej so se seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna občine od januarja do avgusta in drugim rebalansom letošnjega proračuna. Prioritete se bistveno niso spremenile, razen pri projektu Riklov most, ki se bo zaradi državnih odločitev prestavil v naslednja leta. Ta denar bodo porabili za opremo šolske kuhinje. Gradnja čistilne naprave bo naslednje leto, zato bodo ta sredstva namenili izgradnji kolektorja. Denar iz proračuna bo šel še za urejanje
infrastrukture v Podkraju, za posledice neurja, za ureditveni načrt na Logu in Novem Logu in širitvi kapacitet v domu starejših.Na koncu so posvetili pozornost še spremembam odloka o občinskih priznanjih, premoženjskim zadevam, imenovanjem in pobudam oziroma vprašanjem.
Fanči Moljk
+■
Po devetih mesecih, oziroma skoraj po enem letu, smo se z nekaj vprašanji obrnili na direktorja podjetja Lafarge
Cementarna Trbovlje, Franca Blazneka.
Kakšna je po devetih mesecih poslovanja slika poslovanja? Letošnje leto, oziroma prvih devet mesecev, je bilo nekaj posebnega. Imeli smo najkrajši remont v zgodovini Cementarne, leto smo začeli z največjimi zalogami doslej (30.000 ton cementa in 20.000 ton klinkerja) in komaj čakali začetek prave sezone v marcu. Vendar smo v prvih šestih mesecih količinsko prodali manj od načrtovanega. To je povzročilo težave pri skladiščenju zalog. Že v aprilu smo začeli pripravljati rebalans plana potem pa so bili julij, avgust in september presenetljivo dobri. Kljub temu, da so to tradicionalno dopustniški meseci in običajno ni večje prodaje, je bilo letos drugače. V treh mesecih smo, ne samo dosegli načrtovane rezultate, temveč jih presegli. Glede na visoke zaloge smo v juliju začeli s klinkerjem oskrbovati našo sestrsko tovarno v Mannersdorfu pri Dunaju. Slednja je imela drugačne probleme: slabo proizvodnjo, požar, povečane potrebe na trgu. V tem času smo povečali prodajo, zmanjšali zaloge in Mannersdorfu pomagali iz zadrege. V mesecu avgustu smo imeli 100 odstotno zanesljivo obratovanje peči ( cel mesec brez najmanjšega zastoja), kar je zelo redko tudi za skupino Lafarge. Da pa ni to muha enodnevnica, dokazujejo že prejšnji meseci, ko smo se približali obratovanju med 95 in 100 %, kar je za cementno industrijo nedvomno vrhunski rezultat. V prvih šestih mesecih so bile tudi težave z izvozom na Hrvaško zaradi njihovih likvidnostih problemov. Povečale so se terjatve do kupcev. Pričeli smo jih izbirati glede na likvidnostno sposobnost. Temu ustrezno je bil manjši izvoz. V poletnih mesecih so hrvaški kupci poplačali dolg in prodaja je stekla normalno. V prvih devetih mesecih smo prodali 408 tisoč ton cementa in 8 tisoč ton klinkerja (v Avstrijo). Izvoz je nekaj pod načrtovanim in sicer 35 tisoč ton. Letošnji načrtovani izvoz je bil 60 tisoč ton na Hrvaško.
Kaj pa prodaja in proizvodnja po različnih kvalitetah in oznakah?
Količinsko načrtovanje je vedno težko, ker je odvisno od gradbincev in vsaj v gibanju običajno odstopa od načrtovanega. Po samih vrstah cementa pa je dokaj natančno in ocenjujemo, da so v 9 mesecih po posameznih tipih cementa količinski načrti izpolnjeni.
Kakšenje načrt za naprej? Ostaja enak ali ste ga spreminjali glede na dosežene rezultate?
V našem 3-4 letnem načrtu smo opredelili razvoj družbe. V razvoju Lafarge Cementarne Trbovlje, ki ne zajema samo proizvodno področje, je bistvenega pomena tudi izvajanje sanacijskega programa, ki poteka v skladu z načrti lanskega leta: apno kot reagent za znižanje emisij S02. V mesecu juniju je bila v skupini Lafarge sprejeta odločitev, da se, glede na to, da apno ne zagotavlja stalnega delovanja pod zakonsko mejo, pristopi k izgradnji odžvepljevalne naprave. Ta poteka po planu, ki smo si ga začrtali v času menjave goriv. Trenutno poteka razpis za dobavitelja opreme, ki bo trajal do konca oktobra. Tako je investicija, vredna nekaj čez 8 milijonov eurov, dejansko že v teku. Ko bomo izbrali dobavitelja opreme, bomo pristopili k projektiranju in urejanju dokumentacije. Drugo leto pričnemo s fizično izgradnjo odžvepljevalne naprave.
So dobavitelji in/ali izdelovalci opreme naši, slovenski?
Ne! Sami dobavitelji opreme prihajajo iz tujine, obstaja pa še vedno možnost, da bo posel lahko, v celoti, po vsej verjetnosti pa v delu inženiringa, prevzel trboveljski Rudis, ki že ima izkušnje z odžvepljevalnimi napravami v Šoštanju in Termoelektrarni Trbovlje. V pripravljalnih delih bodo sodelovala domača, lokalna podjetja, gradbena, strojna in montažna...
Lafarge Cementarna Trbovlje vlaga ogromno sredstev v investicije ?
Letos smo izvedli obnovo vodnega stolpa v času zimskega remonta in dosegamo odlične rezultate pri zmanjševanju emisij prahu. Vsako leto vložimo 2-3 milijone eurov v posodobitev proizvodnje. Naslednje leto načrtujemo, poleg odžveplejevalne naprave, sanacijo »klinker hale« (ki jo bomo zaprli, ker je še odprta), posodobitev opreme (nakladalec v kamnolomu) in nekatera dela na zunanjem izgledu, tudi montažo novega stroja, ki bo vreče na paletah ovijal v folijo. S tem bomo ustregli dodatnim željam naših kupcev.
Sliki: Andrej Sopotnik, besedilo: Rudi Špan
Novice iz Medijskih toplic:
PESTRO V JAMI
V Hotelu Medijske toplice se dogodki in prireditve kar vrstijo. Pred tednom dni je bila tako otvoritev Cocktail bara Jama v prostorih ob notranjem bazenu, kjer je svoje čase že deloval aperitiv bar. Jama bo odprta vsak četrtek, petek in soboto od 20. do S.ure zjutraj. Obetajo raznorazne zabave, barman showe, glasbene animacije z DJ-jem in podobno.
Peter Motnikar
V začetku oktobra je vodstvo uspešnega zasavskega podjetja skupine Svea na novinarski konferenci predstavilo novosti v tem renomiranem podjetju, ki se uspešno širi tudi v tujini.
Predstavitev je pripravil generalni direktor mag. Miroslav Štrajhar s sodelavci v konferenčni dvorani podjetja Svea Lesna industrija d.d. To je eno tistih podjetij, ki se lahko pohvali s pozitivnim poslovanjem. Predstavljen je projekt oplaščenja front, ki bo najsodobnejša linija proizvodnje do sedaj in bo začela s proizvodnjo čez dva meseca. Do sedaj so fronte uvažali iz Italije, odslej pa jih bodo izvažali tudi sami. Poleg tega bo v Litiji v naslednjem letu (junij - avgust) dokončana nova kotlovnica, ki predstavlja ekološko investicijo, saj bo delovala na lastno bio maso in omogočala daljinsko ogrevanje.
S svojo kvaliteto je Svea že pridobila opremljanje hotela Budapest v Moskvi, kjer letos odpira svoj salon in še dva na drugih lokacijah. Trg nekdanje ruske federacije je izjemen izziv. Tudi v Angliji in na Irskem je Svea inženiring uspešna. Pridobila je opremljanje 2000 sob v hotelih s 4 ali 5 zvezdicami in nekaj študentskih domov. Partnerji, ki nastopajo pod imenom Svea, obstajajo že v Skandinaviji in Moskvi, kmalu pa bodo pričeli z delom tudi na Madžarskem (oktobra bo tam odprt salon), Švici, Kanadi...V času jesenskih sejmov se bodo Zagorjani predstavili v Zagrebu, Ljubljani, Moskvi in v Beogradu. Njihova predstavitev na Norveškem in Torontu je bila izjemno uspešna, kar je motivacija tudi za sejem, ki bo prihodnje leto v Dubaju.
Če upoštevamo, da je Svein moto kvaliteta in kratek dobavni rok, potem tudi uspeh ne bo izostal.
Slika in besedilo: St. R.
_________funšterc 0
KLJUČAR ROGI)AN & SPEKTER D.O.O.
NA NEŽI
Tokrat je imel ključe od »nebeških vrat« v rokah namesto sv. Petra župan Bogdan trboveljski in direktor podjetja Spekter Igor Drobež.
V prelepem jesenskem dnevu »indijanskega poletja« jih je v soboto dopoldne, 22. oktobra, svečano razdelil vsem potrebnim. Šestindvajset vhodnih vrat je dobilo ključ v ključavnico - neprofitno. Šestnajst jih je v lasti Spektra, deset pa Stanovanjskega sklada RS, kije pooblastil občino Trbovlje. Vsa so bila razdeljena na podlagi javnega razpisa.
Celotna površina objekta je 1500 m2, stanovanja pa so štiri trisobna, osem je manjših, najmanjša - garsonjere- so štiri. Vrednost investicije je okrog 300 milijonov tolarjev.
Svečano je bilo tokrat na nekdaj tipičnem rudarskem zaselku na Neži in širok nasmeh je bil na obrazih prejemnikov kuvert, ki vsebovale - vsaj tokrat - vstopnico za nebesa...
MaH
GIMNAZIJA TRBOVLJE
DAMA PRI ŠESTDESETIH JE ŠE VEDNO HLADA IN
PERSPEKTIVNA
SLAVIMO TO. ZASLUŽILA SIJE!
Izobraževalne ustanove imajo pomembno vlogo in jih označujemo kot gibalo razvoja lokalnega okolja oz. regije. Njihova osnovna naloga je pripraviti dijake na trnovo pot v svet odraslih, z njimi odkrivati velike resnice življenja in jim privzgojiti vrednote, na katerih bodo gradili svojo prihodnost. Iz trboveljske Gimnazije izvirajo pomembni gospodarstveniki, politiki, znanstveniki, učitelji in kulturniki. Ona jim je dala temelje, odšli so v neznano in na njih zgradili uspehe. Svojo osnovno nalogo je odlično opravila in jo opravlja že 60 let. Bodimo ponosni, da jo imamo in da ji lahko brezskrbno zaupamo svoje otroke. Oni so bodoči nosilci razvoja in naša Gimnazija veliko prispeva k temu, da postanejo najboljši.
MATEMATIČNI MARATON
Učitelji matematike na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje so v soboto, 15.10.2005 organizirali matematični maraton, ki je bil eden od dogodkov ob 60-letnici Gimnazije. Maratona seje udeležilo 117 dijakov Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, ki so v 12 urah skupno rešili približno 4200 različnih matematičnih nalog, prvošolci pa še okrog 3100 krajših številskih in algebrskih izrazov. Namen maratona ni bilo tekmovanje v številu rešenih nalog ali v njihovi težavnosti, temveč pri reševanju nalog zdržati vseh 12 ur. Predčasno je odnehalo le 21 dijakov, vsi ostali so kot zmagovalci prejeli nagrade različnih donatorjev. Učitelji matematike se vsem donatorjem zahvaljujejo in poudarjajo, da brez njih sobotna prireditev ne bi bila tako uspešna. Dijaki, ki zdržijo 12 ur reševanja matematičnih nalog, dokazujejo, da so pripravljeni na najtežje izzive, ki jih prinaša življenje. Izkazali so se in morda so zasavski gospodarstveniki zamudili lepo priložnost spoznati perspektivne in vztrajne mlade, na katerih bi lahko gradili razvoj Zasavja. Matematiko namreč osvojijo najbolj pridni dijaki in teh v Trbovljah ne manjka. Tudi mnenja dijakov so nadvse pozitivna, saj jim je maraton pomenil preizkušanje samega sebe, druženje in smeh. Kdo bi si mislil, tudi ob matematiki se znajo zabavati! Še več, želijo si, da bi vsako leto priredili takšen maraton, po možnosti tudi iz fizike. Medtem je potekala tudi priložnostna razstava, na kateri je bila predstavljena 60-letna zgodovina matematike na Gimnaziji
Trbovlje. Obiskovalci so si lahko ogledali zgodovinske primere zaključnih izpitov, zbirko najstarejših učbenikov in vaj, modele geometrijskih teles, ki že od nekdaj pomagajo pri prostorski predstavi. Žal moramo omeniti, daje bilo število obiskovalcev predstave pod pričakovanji, predvsem so organizatorji razstave pričakovali kakšnega starša udeležencev maratona. 117 dijakov je izkazalo pripravljenost na 12-umo soočanje z matematičnimi izzivi in v tem prepoznalo priložnost za pripravo na maturitetne naloge. Manjkala je podpora staršev.
60-LETNICA GIMNAZIJE TRBOVLJE
+
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Osrednji dogodek je bila slavnostna akademija ob 60-letnici Gimnazije Trbovlje v petek, 21. oktobra
v Delavskem domu Trbovlje.
Dvorano so napolnili bivši dijaki trboveljske Gimnazije, poslanci, župani, prvi maturanti, ki so Gimnazijo končali v šolskem letu 1948/49 in drugi častni gostje. Prireditev se je začela z Zdravljico in Gaudeamus Igitur, ob katerima je vstala in zapela celotna dvorana. Med obiskovalci je bilo čutiti medsebojno povezanost - spomine na gimnazijske čase, spomine na skupno mladost.
Ravnatelj Matjan Kozjek je v uvodnem nagovoru poudaril pomen profesorjev, ki so dijakom sopotniki v težavah, pomen znanja in učenja, ki postaja vseživljenjski proces, kar pedagoške učitelje vse bolj izpostavlja konkurenci. Trboveljska Gimnazija je preživela številne organizacijske in vsebinske spremembe, ki jim je bila kos in lahko verjamemo, da jim bo kos tudi v bodoče.
Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik RS dr. Janez Drnovšek in v dvorani smo čutili ponos, da tudi on izhaja iz naše Gimnazije. Začel je z ugotovitvijo, kako radi se spominjamo let, ko smo bili gimnazijci, let, ko smo spoznavali življenje in bili polni energije in navdušenja. Spomin na to
daje občutek vzajemnosti. Strinjal se je, da trboveljska Gimnazija daje dobre temelje za življenje in izrazil prepričanje, da tudi danes otrokom daje odnos do življenja in do drugih, jih uči poštenosti in iskrenosti. Te vrednote so pomembnejše od zunanjih uspehov in materialnih dobičkov. Pomembno je, da življenje preživimo. Četudi skromno, je lahko tudi takšno kvalitetno, če je vsebina trdna. »Zasavje zna graditi te vrednote in tako bo tudi za prihodnje generacije,« je zaključil. Prireditev se je končala s kulturnim programom in tudi ta je dokazal, daje Zasavje sposobno pripraviti kvaliteten kulturni program, sestavljen iz avtorjev in izvajalcev, ki prihajajo iz naših krajev. Ne potrebujemo drugih, v našem okolju se rojevajo mladi talenti in ona, ki jo slavimo, vzgaja intelektualni in kulturni potencial naše regije. Za zaključek pa še besede ravnatelja Marjana Kozjeka: » Vse, kar bomo dobro storili Gimnaziji, bomo dobro storili za otroke in naše Zasavje.«
Besedilo in slike: IM.
MEDNARODNA PROMOCIJA ZASAVJA V
ZAGORJU
Zagorje je bilo od torka 18. do četrtka 20. oktobra stičišče izmenjave izkušenj na področju spodbujanja podjetništva med EU in državami Jugovzhodne Evrope. Udeleženci iz 14 držav so na mednarodni konferenci Učinkoviti načini financiranja razvoja podjetništva, ki je potekala v veliki predavalnici Regionalnega centra za razvoj (RCR), prisluhnili strokovnim mnenjem in izkušnjam uglednih predavateljev. Predstavnikom razvojnih agencij, gospodarstva in bank so predavali ugledni gostje iz evropskih institucij, finančni strokovnjaki z univerz, bankiiji, gospodarstveniki, vodje agencij za spodbujanje podjetništva.
To je bil pomemben dogodek ne le za Zasavje in Slovenijo, ampak tudi za širši evropski prostor. Njegov pomen je v otvoritvenem nagovoru poudaril dr. Ivan Žagar, slovenski minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je zagotovil, da se bo delež sredstev za razvoj podjetništva v državnem proračunu povzpel na 1,5 %. Udeležence konference je pozdravil tudi britanski veleposlanik v Sloveniji Tim Simmons. Ob robu konference je RCR odprl novo urejene prostore podjetniškega inkubatorja, sodobno konferenčno sobo in galerijo Mat kultra. V slednji so bile na otvoritveni razstavi na ogled fotografije z letošnjega in lanskega uličnega festivala Mat kultra. Novost bo tudi projekt Vse na enem mestu (VEM). Omogočal bo, da se bo cel postopek ustanavljanja podjetja lahko opravil na enem mestu.
Konferenco sta organizirala in financirala RCR in Evropsko združenje garancijskih shem (AECM). Garancijska shema za Zasavje (GSZ), namenjena spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij, je začela delovati leta 1998 kot prva v Sloveniji. Združenju slovenskih garancijskih skladov, ki danes šteje 10 regionalnih skladov in je član AECM, predseduje direktor RCR Tomo Garantini. Tako je padla odločitev, da konferenco gosti Zagorje. To je bila odlična priložnost za promocijo zasavskega gospodarstva in Zasavja nasploh. Nekatera podjetja so se predstavljala v konferenčnih prostorih, poslovne stike pa je bilo v sproščenem vzdušju mogoče navezati tudi na sredinem popoldanskem pikniku na Zasavski Sveti gori.
Učinkovitost garancijskega sklada “Dajanje garancij je najučinkovitejši inštrument spodbujanja razvoja podjetništva,” je na podlagi domačih in tujih izkušenj prepričan Garantini. Podjetjem omogoča, da lahko pridobijo posojila in jamstva pod najugodnejšimi pogoji, saj cilj garancijske sheme ni pridobivanje dobička. Programe hkrati ocenjujejo RCR, banke in podjetniki, zato je naložbeno tveganje manjše. Poleg tega RCR ponuja investitorjem v svežnju z denarjem tudi vse potrebne informacije in strokovno pomoč.
V garancijskem skladu RCR, sestavljenem iz GSZ in Garancijske sheme Rudnika Zagorje v zapiranju, je bilo sprva nekaj 10 milijonov SIT denarja, danes ga je 900 milijonov. Doslej je bilo preko tega sklada, ki vključuje 35 % zasavskih podjetij, financiranih prek 350 podjetniških projektov, za katere so bile zagotovljene garancije v skupni vrednosti 1,75 milijarde SIT in 3,5 milijarde SIT kreditnih aranžmajev. O učinkovitosti
Otvoritveni nagovor slovenskega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivana Žagarja (stoji). Za mizo sedijo (od desne proti levi) Avstrijka Roswitha Mosburger iz AECM, Tomo Garantini, direktor RCR, in RogerHavenith iz Luksemburga, namestnik vodje generalnega direktorata Evropske komisije ECOFIN
Pogled na del udeležencev konference, kije potekala v slovenščini in angleščini. V oba jezika je bil zagotovljen simultani prevod iz prevajalske kabine v ozadju.
sklada priča dejstvo, da je v lanskem letu RCR omogočil pridobitev garancij v višini 400 milijonov SIT. To je enako znesku garancij, ki ga je za spodbujanje razvoja podjetništva v Sloveniji namenil Slovenski podjetniški sklad.
V garancijskem skladu je pol denarja iz evropskega, pol iz slovenskega proračuna, glede ostalih inštrumentov spodbujanja podjetništva pa je lani EU na slovenski ravni odobrila financiranje 7 projektov izmed 17 prijavljenih. Med temi sedmimi sta dva iz Zasavja.
Nova delovna mesta
Zasavje ima danes 18000 delovnih mest na področju gospodarstva, polovica izmed njih je takšnih, ki so na novo nastala v zadnjih 10 do 15 letih. “Torej stanje ni tako slabo, kot bi želel kdo včasih nekritično prikazati,” meni Garantini. S pomočjo finančnih spodbud podjetjem preko inštrumentov RCR in sredstev, zakonsko namenjenih prestrukturiranju zasavske regije, so v zadnjih 5 letih neposredno odprli 504 delovna mesta v obstoječih podjetjih, 709 pa v obrtnih conah. Tem 1200 delovnim mestom je treba prišteti še 3000 delovnih mest, ki so nastala posredno zaradi njih. Polovica novih delovnih mest v Zasavju v zadnjih 10 do 15 letih je torej posledica finančnih spodbud za razvoj podjetništva, ki izhajajo iz sredstev, ki sojih deležni po zakonu o prestrukturiranju zasavske regije in znašajo 800 do 900 milijonov SIT letno.
“Rast dobička na zaposlenega je v Zasavju majhna. Tukaj namreč podjetništvo nima tradicije, saj smo kulturo podjetništva začeli razvijati šele pred 10 leti. Kljub temu prihodki malih in srednjih podjetij predstavljajo 40 % bruto družbenega proizvoda Zasavja, prizadevali pa si bomo, da bo ta delež do leta 2013 dosegel 70 %.” Garantini ugotavlja, da je za utrditev podjetniške kulture bistvena sprememba miselnosti, da bodo že drugi (npr. država) poskrbeli, da bo človek imel ‘šiht’. Za ta miselni preskok je potreben čas -zamenjati se morata vsaj dve generaciji. Vseskozi pa je treba vlagati v znanje, ki je najboljša garancija za podjetniški razvoj Zasavja, zato RCR štipendira 250 dijakov in študentov, da bi po koncu šolanja ostali v Zasavju. Vsaj mesec dni aktivnega izobraževanja je deležen tudi vsak zaposleni na RCR.
Besedilo in foto: Boštjan Grošelj
REKLAME ©>
I
i
yjii'
g s ^


•	prednovoletna srečanja in zabave za podjetja ter zaključene družbe
•	posebni božični in novoletni paketi
•	ugodnosti najema seminarskih prostorov za organizatorje izobraževanj
•	malice in kosila po sistemu plačate manj - dobite več
•	poslovna kosila za podjetja
•	poročna slavja, sedmine, rojstni dnevi, birme, obletnice, itd
možnost organizacije zabave z živo glasbo ali DJjem ter animacijo
•	nedeljska kosila silvestrovanje coctail bar JAMA

Hotel Medijske Toplice d.d.
Medijske Toplice 1
Sl -1411 Izlake
telefon: +386 3 56 73 100
telefaks: +386 3 56 73 155
www.hotel-medijsketoplice.si
info@hotel-medijsketoplice.si

Kuponček za popust!
i Ob naročilu nedeljskega kosila nudimoi gostom s tem kupončkom io % popust, i (velja do konca meseca novembra)
Ob rezervaciji silvestrovanja nudimo i gostom s tem kupončkom 5 96 popust
(popust lahko pri plačilu le omenite)
VINOTEKA
"KLOPOTEC
Tržnica Zagorje Tel. & fax: 03/56 64 195 'v Marija Naprudnik s.p.
V mesecu novembru in decembru od 9. ure dalje vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto, 5. 11. 2005 se bo predstavilo vinogradništvo Ipavec iz
v
Šempasa - Vipava.
Ministrstvo za zdravje opozarja!
Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju.
o
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in	^
video strani	/a\
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	<	#	£
možnostjo sponzoriranja	1/1(1 fl 'i
trženje in produkcija za gospodarsko	* ^	9
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	,
E-mail: atv.signal@sioI.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
KNJIGOLJUBI
H-----------
ZAKLJUČEK SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA IVAN CANKAR IN LJUBLJANA Z OKOLICO TER
NOTRANJSKA
V oktobru je zaključna prireditev v Ljubljani oznanila konec lanskoletnega Slovenskega knjižnega kviza. Reševali so ga osnovnošolci vseh trboveljskih osnovnih šol v sodelovanju s Knjižnico Toneta Seliškarja Trbovlje. Slovenski knjižni kviz je bil vrsto let namenjen spoznavanju domačih pesnikov in pisateljev, njihovega življenja in dela. Z njim smo
spoznavali tudi slovenske pokrajine in njihove značilnosti.
4.oktobra je v Ljubljani potekala zaključna prireditev kviza. Na prireditvi sodelujejo otroci iz vseh slovenskih občin, kjer splošne knjižnice organizirajo knjižni kviz. Tokrat je bila nagrajenka povabljena v Slovensko mladinsko gledališče na ogled plesno gibalne predstave Kekec.
Igralci in plesalci so se nam po odigrani predstavi pridružili na odru, tako da smo jih lahko povprašali po njihovem delu v gledališču in tudi osebnem življenju. Sledilo je smenanje oddaje o knjižnem kvizu na RTV SLO. Skupaj smo odšli v studio 1 in si pridobili zanimivo izkušnjo o snemanju oddaj, ki postanejo del televizijskega programa.
ll.oktobra pa je knjižnica povabila 20 nagrajenih reševalcev na zanimiv izlet po Vrhniki in njeni okolici. Ogledali smo si Cankarjevo spominsko hišo, se sprehodili do Sv. Trojice in naprej poVrhniki. Izvedeli smo, da se je Cankarjeva družina kar desetkrat preselila in si ogledali njihova domovanja. Sprehodili pa smo se tudi do Močilnika, kjer izvira reka Ljubljanica ter izvedeli za legendo o Argonavtih.
Zaključek pa ne bi bil pravi zaključek, če se ne bi odpeljali še do McDonaldsa in si privoščili nekaj za prazne trebuščke. Imeli smo se lepo, zanimivo in veselo !
Simona Solina
T/rmmtfc*
KOLUMNA
+
ALEKSU POREDNIH:
GOLI m NORI
Golota je zakon. Z naslovnic časopisov se šopirijo gola človeška telesa. Množice pa uživajo, čeprav imajo s tem sebe za norca. “Joj, kako napeta rit, joj, kako so bujni joški, da sem tega sranja sit, saj so s tem veliki stroški.” Da, kdor podleže skušnjavi vabljive spolnosti, je nezadovoljen, povrh vsega pa to lahko prinese tudi veliko finančno breme.
Prodajanje pozunanjene ljubezni je donosen posel, kajti “ljudi so same oči, pod popkom pohota jih silna ščemi”. Nihče od vzgojiteljev večine človeških bitij ne zna razložiti, kako usmerjati spolno energijo v ustvarjalnost, kako doseči, da se seksualna napetost pomiri. To je ključno vprašanje, sicer tudi kontracepcija ne pomaga. Četudi bi jo uporabljal vsakdo in bi imela stoodstotni učinek, bi bila njena posledica samo ta, da se ne bi neželeno spočenjali otroci. Ljudje bi še naprej ostajali izpraznjeni, ker spolnost samo iz telesnega nagiba ne prinaša dolgotrajne sreče. “Ko mine ‘fuk’, sreča kratkotrajna se razblini, na obzorju vidim eno le rešitev: ‘fuk’ je sluga moj edini.”
Spolnost brez čustvene in duhovne ljubezni je propadu zapisana dejavnost. Kar naprej iščemo potešitev, vendar smo obsojeni na dejstvo, da je ne bomo nikoli našli. Ena največjih laži, ki drži človeštvo v šahu, je oznanjanje svobodne ljubezni. Slednja ne prinaša svobode, ampak še bolj zasužnjuje človeški rod, ki “želi ljubezni si, da srce spočilo bi se od nesmislov boja”. Tako velik je svet, a vsak po svoje hiti. V množici nismo sami, vendar kljub temu velikokrat osamljeni. Množica še ne prinaša ljubezni, zlasti če se je človek nikoli ni naučil v polnosti sprejemati in čutiti.
Toda ljubezen, bližino sočloveka potrebujemo kot kruh. Zlorabljena ljubezen je izvirni greh človeštva, ki pušča samo drobtine na mizi življenja. Že od malih nog naprej večina ljudi izkuša zlagano, preračunljivo ljubezen. “Rad imej človeka, od katerega imaš korist, zaničuj pa njega, ki moli ti prazno dlan.” Ravnanje v skladu s tem načelom vodi v prepire, umore, vojne, klanje. Jasno, da je to skregano z ljubeznijo, a
vsak dan prispevamo svoj delež v mozaik sovraštva, trpljenja in* samouničevanja.
Čudno bi torej bilo, če bi znali ustvarjalno in spodbudno ravnati s spolno energijo. Mediji nam s svojimi oddajami, filmi, glasbo in reklamami posredujejo prepričanja in ravnanja, katerim je podložen “v greh ujeti svet”. Mediji nas ne bombardirajo zaradi svoje zlobnosti, temveč zato, ker si sami tako želimo. Sami dopuščamo, da nas zlorabljajo, torej smo sami odgovorni za negativne posledice. Mediji so samo odsev družbe, v kateri delujejo. Danes smo v dobi ‘instant’ spolnosti, zato je objekt spolnega poželenja treba narediti čimbolj privlačen, da lahko čimprej “majem, slačim, noter dajem”.
To daje zlasti otrokom in mladini občutek, da “svet jih vabi, naj nedolžnost svojo čimprej izgubijo”. Starostna meja za izgubo nedolžnosti se tako vztrajno znižuje, vedno več je nesrečnic in nesrečnikov, ki se “zgonijo”, še preden dozorijo za uživanje sladkih sadežev čustveno in duhovno zrele ljubezni. Za ljubezen seje treba znati potruditi. Prava
ljubezen zahteva mnogo odpovedi egoističnim interesom, da se okrepi in je lahko kos vsem neurjem, ki preizkušajo trdnost partnerskega odnosa.
Užitki spolnosti so samo pika na i brezpogojnega sprejemanja v partnerskem odnosu. Takšna naravnanost bi morala biti cilj človeštva, ki “po sreči hrepeni, vsakdo ljubljen in sprejet biti si želi”. Predpogoj za to pa je spoštovanje sočloveka. Če na intimnega partnerja oz. partnerko gledamo kot na predmet, ki nam omogoča spolno naslado, smo na “avtocesti v pekel”. To počne večina ljudi, zato rinejo po močvirju nesreče.
Za srečno ljubezensko zvezo si je treba nenehno prizadevati v zavesti, da je partner(ka) darilo Kozmosa. Omogoča ne le nadaljevanje človeškega rodu, ampak tudi uresničevanje naših ustvarjalnih potencialov. Energija spolnosti je med najmočnejšimi vzvodi ustvarjalnosti, zato jo je škoda trošiti za “podiranje dobrih riti, ki zaklade svoje želijo si razkriti”.
AKTUALNO
i--------
PREPREČIMO KRHKO PRIHODNOST
Osteoporoza
Večina med nami ve, da je osteoporoza bolezen krhkih kosti, kar ima za posledico povečano nagnjenost k zlomom. Prizadene lahko tudi moške in ne samo žensk. Boj z osteoporozo je usmerjen proti njenim posledicam, uspešnost zdravljenja se odraža v zmanjšanju števila zlomov. Zdravljenje pomeni pravzaprav preventivo.
Najpomembnejše je kakšna je mineralna kostna gostota, ki jo merijo z denzitometrijo (DXA op.a.) na dveh mestih telesa, kolku in ledvenih vretencih. Normalne vrednosti kažejo na dobro kostno dediščino in ustrezen življenjski stil preiskovalca. Znižane vrednosti, ki so še izven področja osteroporoze, lahko z opustitvijo razvad, izboljšanjem prehrane in povečano telesno aktivnostjo pomembno vplivamo na kostno trdnost.
Društvo osteoporoze Trbovlje je bilo ustanovljeno februarja 2000 z namenom, da bi ljudje bili informirani o bolezni, ki tare danes že vsako tretjo žensko in vsakega petega moškega. Ves čas si prizadevajo uresničiti svoj program dela, ki načrtuje:
* tedensko terapevtsko gimnastiko za dve skupini po eno
uro,
*	drugi in četrti torek v mesecu do triurne pohode v bližnjo okolico,
*	prvi in tretji četrtek v mesecu plavanje in hidrogimnastiko v Zdravilišču Laško, pod strokovnim vodstvom fizioterapevta,
*	organiziranje predavanj o osteoporozi in njeni preventivi ter izobraževanja prostovoljcev,
*	konec junija in v septembru daljši pohod v okolico Trbovelj, da združijo rekreacijo z družabnim srečanjem,
*	organiziranj e izletov povezanih s spoznavanj em kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, v zdravilišča, kjer se seznanijo z njihovo ponudbo programov zdravljenja osteoporoze,
*	spomladi ultrazvočne presejalne meritve mineralne kostne gostote, kjer lahko ovržejo prisotnost osteoporoze pri posamezniku-
*	organiziranje meritve na DXA aparaturi v Termah Zreče za člane,
*	maja šolo osteoporoze v Strunjanu, kjer strokovne službe zdravilišča pripravijo program zdravljenja in preventive,
*	v oktobru izvajanje aktivnosti povezanih z dnevom osteoporoze
(20. oktober je proglašen za mednarodni dan osteoporoze) in Dan odprtih vrat, da lahko vsakdo dobi želene informacije. Uradne ure so vsako sredo med 10. in 11. uro ter vsako prvo sredo v mesecu med 16. in 17. uro, ko imajo svetovanje o bolezni in informiranje o dejavnosti društva. Na razpolago je tudi strokovna literatura. Omenjeni umik ne velja za julij in avgust.
Skupina članic na terapevtski gimnastiki2005
Srečanje vseh društev osteoporoze je bilo 22. oktobra v Murski Soboti, na temo Preprečimo krhko prihodnost. Letošnje leto so namenili pomenu gibanja, kije neprecenljivo za naše zdravje in o tem kako lahko telovadimo. Na srečanju je bilo okoli 600 udeležencev iz vse Slovenije, med njimi tudi Trboveljčani.
Za vse, ki imajo težave, je vsak dan odprt telefon GSM 031 686332, med 8 in 20 uro. Na vprašanja vam bo odgovorila Danica Šanc, višja medicinska sestra, ki že od začetka delovanja društva aktivno sodeluje in pomaga.
Besedilo: Irena Vozelj
ZLATA SONČNICA 2005
V petek, 21. oktobra, so podelili priznanja tistim, ki so jim, po mnenju komisije Hortikulturnega društva Trbovlje, rožice letos najlepše cvetele, kot je povedala moderatorka Menči Klančar.
Hortikulturno društvo se zaveda, da so mladi pogoj za napredek in nadaljevanje tradicije, saj v otroških srcih zrastejo zametki idej, ki bodo čez leta osvežile in nenazadnje ohranile tisto, kar je pomembno njihovim staršem - lepota vsakega posameznega doma, ki se zlije v lepoto celotnega kraja. Osnovna šola Trbovlje je letos prejela celoletno naročnino na revijo Moj mali svet, oh bi se veliko naučili o zemlji, travah, drevju, rožah in živalih, da bi vse to ljubili.
Družine Strovs iz Gabrskega 52b, Herman iz Knezdola 24, Dolanc iz Skolje Riže 7c, Sinkar iz Dobovca 41, Klemen in Kužnik iz Kolonije 1. maja 3 in 2 so prejele priznanja za ocvetličenje hiš in okolice, družini Senčar iz Knezdola 17 in Virk iz Čeč 26 kot najlepši kmetiji.
Zlato sončnico sta prejela Marija in Franci Jerman iz Ceste Tončke Čeč 113.
Zlata sončnica 2005 - Predsednica HDT je Zlato sončnico izročila Mariji in Francu Jermanu
Prav vse lepe cvetlice nagrajenih domov so letos pozirale video kameri Francija Korošca in bile prikazane na podelitvi kot dokaz, da so vsi res ljubeče skrbeli za svoje ljubljenke in jih skrbno negovali.
Avtorica povezovalnega besedila, Menči Klančar je nanizala kar nekaj starih modrosti, ki bi jih bilo v življenju vredno upoštevati. Za razpoloženje so poskrbeli Kulturno umetniški krožek osnovne šole Alojza Hohkrauta pod mentorstvom Ivice Okanovič, Orfova skupina Glasbene šole Trbovlje, ki jo vodi Ida Virt in mlad harmonikar Lojzi Bobnar.
Naj vsem nagrajencem čestitamo tudi mi, sodelavci Zasavca, v želji, da bi vsi še naprej negovali svoje ljubljenke tako, da jih bodo nekatere med njimi razveseljevale tudi več desetletij.
Besedilo in slika:Irena Vozelj
MALO DRUGAČEN
GODBENIKIH
Učenci osnovne šole Vitka Pavliča iz Hrastnik so za svoj prvi kulturni dan izbrali glasbeno tematiko. Učiteljici Sabina in Metka vesta, da je poslušanje zvokov v razredu včasih lahko dolgočasno, pa sta svoje učence odpeljali kar v spodnji del Hrastnika, na obisk k Steklarski pihalni godbi.
Učenci so spoznali pihala, trobila, tolkala, ob vodstu kapelnika so, ob igranju, ploskanju in petju, dobili pravo učno uro osnov glasbene teorije. Veliko smeha so povzročali toni, ki sojih ob prvih poskusih izvabljali iz poprej tujih jim glasbil.
Seveda so trije najbolj zagreti zagrabili v roke vsak svoje trobilo, dirigent je nakazal ritem in že smo dobili malo pihalno godbo. Steklarski godbeniki so se izkazali tudi kot odlični gostitelji, saj so otroke po napornem pihanju prisrčno pogostili s sokovi in sladko torto.
Tekst in foto: Mojca Trbovc
© DROBTINICE
VEČER RUSKE TAJGE
Svetovno znana uspešnica o Anastaziji je privabila 'j četrtek, 13. oktobra 2005, v Knjižnico Antona Sovreta lepo število obiskovalcev. Srečali so se s pisateljem, esejistom in prevajalcem Ivanom Mešičkom, ki je te knjige o sodobni jasnovidki iz sibirskih tajg prevedel. Zapisovalec njenih sporočil Rus Vladimir Megre je o njej napisal doslej že osem knjig in tako njene vizije posredoval vsemu svetu. »To je kot nekakšen kažipot za novo tisočletje, v katerem bo civilizacija poduhovljena in s tem dvignjena na višjo nravstveno raven ali pa sploh ne bo preživela...« pravi prevajalec.
Obiskovalci so dobili odgovore na vprašanja v zvezi s knjigo Zveneče cedre tajga, ki je mimogrede ves čas v izposoji, predavatelj pa jim je posredoval tudi informacije o zdravilni moči sibirske cedre in svojih skušnjah z njo.
Fanči Moljk
Člani Fotografskega društva Jesenice že vrsto let prijateljujejo s Foto klubom Hrastnik. Tudi tokratna razstava v Zdravstvenem domu Hrastnik je rezultat tega sodelovanja. Slovijo po motivih svojega gorskega okolja, znani pa so tudi po serijah umetniških fotografij s temo Človek in jeklo oziroma Človek in kovine. Letos praznujejo 80 let svojega delovanja. Razstavo umetniških fotografij si lahko ogledamo med 20.oktobrom in 20. novembrom 2005.
Fanči Moljk
NARODNI PARKI EVROPE
V četrtek, 20.oktobra 2005, je v Knjižnici Antona Sovreta gostoval znani fotograf in planinec Jože Mihelič, stari znanec hrastniških ljubiteljev gora.
Tokratno predavanje pa je namenil narodnim parkom Evrope, ki so ostali še neokrnjeni. Obiskovalcem je pokazal številne diapozitive, ki jih je pospremil s prijetnimi komentarji.
Tudi to predavanje je organizirala knjižnica skupaj s Planinskim društvom Hrastnik.
Fanči Moljk
KULTURA IN GOSTINSTVO Z ROKO V ROKI
V Hotelu Medijske toplice je potekala v petek, 21.oktobra ob 17.00 uri kulturna prireditev.
V sodelovanju s Turističnim društvom Izlake so odprli razstavo pirografsko poslikanih lesenih krožnikov Gabriela Lokarja ter slik v oljni in akrilni tehniki slikarke Rine Stušnik. Razstavo si (še vedno) lahko ogledajo vsi obiskovalci Hotela Medijske toplice.
PM. Slika: IRH
DRUGIČ
Drugo predavanje v Šoli za starše, ki jo organizira MCT, je bilo namenjeno AGRESIVNEM VEDENJU MED MLADIMI. Z agresivnostjo se na žalost kar prevečkrat srečujemo, mladi in malo manj mladi, ob tem pogosto ne vemo kako reagirati.
Predavanje je bilo tako zanimivo, da je predavateljica prekoračila vnaprej načrtovani čas. Skoda le, da na predavanju ni bilo več staršev, pa tudi kakšnemu pedagoškemu ali socialnemu delavcu ne bi škodilo, da bi prišel.
Izvleček iz članka Irene Vozelj Slika: Fena Vozelj
PODJETNIŠKA @
----------------1 —
KAKO POSTATI SAMOSTOJNI PODJETNIK
POSAMEZNIK
Najpomembnejša oblika gospodarskih organizacij so gospodarske družbe in podjetniki posamezniki, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah. Samostojni podjetnik posameznik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Za
obveznosti iz poslovanja do tretjih oseb odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Fizična oseba pridobi pravico do opravljanja gospodarske dejavnosti z vpisom v Poslovni register Slovenije (PRS) pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V skladu s spremembami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-H) je AJPES s 1. junijem postala registrski organ za s.p., torej je vpis podjetnika v PRS hkrati njegova registracija. S 1.7.2005 se je tako odpravil Vpisnik samostojnih podjetnikov pri DURS in prenehal uporabljati obrazec »Priglasitveni list« (PL).
KAJ STORITI, da boste lahko opravljali dejavnost s.p.?
Na vstopnih točkah VEM, po internetu ali s pošiljanjem izpolnjenih obrazcev po pošti opravite pet korakov: (1) registrirate s.p. (2) zagotovite davčne podatke pristojnemu davčnemu organu, (3) prijavite podatke o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, (4) pridobite potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti, če so zahtevana in (5) pridobite transakcijski račun za s.p.
VSTOPNE TOČKE VEM (»VSE NA ENEM MESTU«) Registracijo, predložitev davčnih podatkov in podatkov o zavarovanju lahko opravite s pomočjo referenta na eni od vstopnih točk VEM v Sloveniji. Tu so podjetniku zagotovljene vse informacije v zvezi z vpisom, spremembo ali izbrisom iz registra, vsi potrebni obrazci, pomoč pri izpolnjevanju elektronskih obrazcev ter pošiljanje podatkov organom in institucijam. Točke VEM so: vse izpostave AJPES, upravne enote in krajevni uradi, Lokalni podjetniški centri, vstopne točke OZS in GZS ter območne enote zbornic in vsi davčni uradi DURS. Za registracijo s pomočjo referenta na vstopni točki VEM potrebujete dokument za dokazovanje istovetnosti (01, potni list, vozniško dovoljenje ali orožni list), če nastopate v vlogi
pooblaščenca, pa tudi pooblastilo bodočega samostojnega podjetnika posameznika.
INTERNET
Enako kakor na vstopnih točkah VEM lahko vse korake za registracijo, pošiljanje davčnih podatkov in podatkov o zavarovanju opravite sami po internetu z vstopom na državni portal za poslovne subjekte e-VEM http://evem.gov.si. Na ta način lahko podatke o s.p. tudi spremenite, izbrišete s.p. zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti, naročite izpis podatkov iz PRS in si ogledate podatke samostojnega podjetnika posameznika v PRS. Državni portal e-VEM lahko uporabljate, če imate dostop do interneta in kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga izda overitelj SIGEN-CA, SIGOV-CA, POŠTA®CA, NLB ali Halcom-CA za prijavo v portal e-VEM. POŠTA
Izpolnjene in podpisane obrazce, ki jih dobite na vstopnih točkah VEM in so objavljeni tudi na spletnih straneh državnega portala e-VEM http://evem.gov.si. lahko pošljete na naslov katere koli vstopne točke VEM tudi po pošti.
KORISTNE INFORMACIJE
seznam točk VEM:	http://evem.gov.si/sp/
infoVstopneTocke.evem.
informacije glede pridobivanja potrebnih dovoljenj za opravljanje dejavnosti: http://www.japti.si (glej »Pomoč pri registraciji in statusno pravnih spremembah«),
več informacij v zvezi z vsebinskimi vprašanji: vem@japti.si. tel: 01 5891 893 ali 03 425 31 62 (vsak delovni dan od 9. do 13. ure).
Podjetniški kotiček ureja: Irena Metern
GAZELE- HITRO RASTOČA PODJETJA 2005
Podjetje Gazela R.E. je v sredo, 12.10.2005 ob 18.30 v Cankarjevem domu razglasilo zlato, srebrno in bronasto gazelo 2005. Za najboljše hitro rastoče podjetje je bilo izbrano podjetje Engrotuš iz Celja, ki je postalo zlata gazela 2005. Srebrna gazela 2005 je podjetje Euro Plus iz Kranja, podjetje SEP iz Šentruperta pa je prejelo naziv bronasta gazela 2005. In kdo so gazele?
Gazele so dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco. Cilj dinamičnih podjetij ni preživeti, temveč uspeti. Največkrat so to majhna družinska podjetja, ki požrtvovalno gradijo in previdno izbirajo prve sodelavce, dokler ne začnejo bliskovito rasti. Takrat je pomembno predvsem dvoje: zagotavljati sredstva za bliskovito rast in enako hitro najti prave ljudi za nove naloge v podjetju. Sposobnost gospodarstva, da raste in zaposluje, je močno odvisna od sposobnosti gospodarstva, da ustvarja gazele.
Letošnjih 500 hitro rastočih slovenskih družb je lani prodalo za 691 milijard tolarjev izdelkov ali storitev in v petih letih ustvarilo 10.889 novih delovnih mest.V primerjavi z lanskimi 500 hitro rastočimi podjetji so letošnje gazele manjše, kapitalsko močnejše in svoje zaposlene v povprečju plačujejo za 20 tisoč tolarjev bolje. Prodaja in izvoz letošnjih 500 hitro rastočih slovenskih družb rasteta hitreje kot pri lanskih 500.
Največjo rast prodaje in izvoza so v petih letih dosegle gazele osrednje Slovenije, po dobičku pa je na prvem mestu Savinjsko-zasavska regija, v kateri je povprečna gazela lani ustvarila 66 milijonov tolarjev dobička. Največ kapitala so v lanskem letu imele dravsko-pomurske gazele, savinjsko-zasavske gazele pa so v petih letih ustvarile največ novih delovnih mest. Poleg tega so gazele savinjsko-zasavske regije največje, saj v povprečju zaposlujejo 56 ljudi, najbolje pa svoje zaposlene plačujejo gazele osrednje Slovenije. Na seznamu 500 zvezd slovenskega gospodarstva najdemo 7
Zasavskih prvakov: podjetje GMS, d.o.o. Hrastnik (125. mesto), ki je med Savinjsko-Zasavskimi gazelami zasedlo odlično 9. mesto, Teve varnost elektronika, d.o.o. Kisovec (160), Spectra 9, d.o.o. Dol pri Hrastniku (168), TSC Laba, d.o.o. Litija (285), Barede, d.o.o. Litija (308), Komo, d.o.o. Polšnik (368) in Agrolit, d.o.o. Litija (494). Omenjena zasavska podjetja so v letu 2004 ustvarila 68 novih delovnih mest in imela ob koncu leta 2004 skupno 127 zaposlenih. V letu 2004 je njihova povprečna prodaja znašala 292 milijonov, dodana vrednost na zaposlenega pa 13 milijonov tolarjev. IM.
Regionalni center za razvoj je skupaj z Evropskim združenjem garancijskih shem AECM in Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije pripravil mednarodno konferenco z imenom: Učinkoviti načini financiranja razvoja podjetništva.
Konferenca je bila v Zagoiju med 18. in 20.oktobrom 2005, udeležili so se je predstavniki razvojnih ustanov, gospodarstva in bank držav jugovzhodne Evrope in predavatelji iz držav članic EU. Predstavile so se tudi zasavske gospodarske družbe, odprli so novo urejene prostore podjetniškega inkubatorja, sodobno konferenčno sobo-predavalnico in galerijo Mat kultra, s fotografijami z letošnjega in lanskega uličnega festivala Mat kultra.
O podrobnostih garancijskih shem in koristih, ki jih prinašajo zasavskim podjetnikom, bomo govorili v prihodnji številki Zasavca v Ireninem podjetniškem kotičku.	MaH
KARATE:
V nedeljo, 23. oktobra, je športna dvorana Bonifika v Kopru, pod okriljem Karate zveze Slovenije gostila Državno prvenstvo za kadete, kadetinje, mladince in mladinke. Skupno je nastopilo 115 tekmovalcev iz 36 slovenskih karate
klubov.
Ne tako veliko število nastopajočih, kot smo bili vajeni, je odraz stanja v Karate zvezi Slovenije, ki žal ni več le trenutno ali kratkotrajno. Je posledica »medlega« vodenja zveze odgovornih funkcionarjev, ki so bili izvoljeni, da bi zastopali interese klubov in tekmovalcev - pa jih NE! Zaradi takšnih in podobnih odnosov sta se že pred leti odrekla nastopom v reprezentanci dva izmed najuspešnejših trboveljskih tekmovalcev, Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL. Kasneje je njima sledilo še nekaj perspektivnih trboveljskih karateistov. Čeprav trenutna situacija v slovenskem karateju ni preveč vzpodudna, Trboveljčani ne mečejo puške v koruzo. Svoje motive iščejo drugje, predvsem na mednarodnih boriščih. Kljub temu pa ne zanemarjajo domačih tekmovanj. Tudi zanje se resno pripravljajo. Trenerja Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL sta v Koper odpeljala Roka LOPANA, Kristijana OSTOJIČA, Žigo ŠANTEJA ter Tomya CESTNIKA. Vsi štirje tekmovalci so prikazali dobro pripravljenost. Rok in Tomy sta osvojila bronasti medalji, Kristijan in Žiga pa sta bila tokrat
KK TIKA TRBOVLJE
Na povabilo čeških karateistov je v začetku oktobra trener Igor NARAGLAV popeljal v daljni Vamberk, blizu poljske meje, ki slovi po številnih kulturnih znamenitostih in tekstilni industriji, štiri mlade trboveljske tekmovalce in tekmovalke.
Na 4. SHOTOKAN CUPU je v soboto 1. oktobra nastopilo preko 290 tekmovalcev iz Poljske, Češke, Hrvaške in Slovenije. Ne ve se natančno, ali je bila dolga pot do Vamberka ali pa ogled znamenitosti Brna glavni razlog za zlati medalji Timija UMEKA v katah in Žige ROZINA v športnih borbah. Njun uspeh je dopolnila Sanja NARAGLAV z bronasto medaljo v katah.
nepremagljiva za vse svoje nasprotnike in sta stala na najvišji stopnici zmagovalnega odra z zlato medaljo okrog vratu. Trenerja Miha in Jernej sta bila ponovno, po malo daljšem času, zadovoljna z nastopi svojih varovancev, malo manj pa s celotnim vzdušjem na tekmovanju.
Tekmovanja, tako domača kot mednarodna si kar sledijo, eno za drugim. V začetku novembra bo Jernej SIMERL popeljal nekaj tekmovalcev na mednarodni turnir v Ilsenburg v Nemčijo. Za večino mladih Trboveljčanov bo let z letalom do Berlina, najbrž prvi in tudi zaradi tega se splača potruditi, tako na treningih, kot kasneje na samih nastopih na borišču. Se manj kot dva meseca pa loči Trboveljčane od največjega domačega motiva, nastopa na 33. Mednarodnem karate turnirju »Trbovlje 2005«, ki med drugim slovi tudi kot eden izmed najstarejših turnirjev celo v Evropi.
Franjo GLAVICA

w
KISOVSKI SKAKALCI
ŠPORT
------h
V Žirovnici so se najmlajši na 15 metrski skakalnici še zadnjič v poletni sezoni borili za točke v pokalu Cockta v kategoriji do 91et. Najboljša od naših Julija Sršen in Žan Bantan sta delila četrto mesto, Žan Žujič je bil trinajsti, Nejc Rotar je dosegel 38., Jaka Jesih pa 39. mbsto. Istočasno sta v Tržiču potekali tekmovanji za pokal Cockta za dečke do 14 in do 15 let. Pri štirinajstletnikih je bil naš najboljši Leon Grobljar, ki je zasedel sedmo mesto, Dejan Žujič se je uvrstil na dvajseto, Ernest Prišlič je bil 30. V leto starejši kategoriji je slavil Andraž Pograjc, Janez Močnik-Guna je bil sedmi. Dogajanje seje nato selilo v Velenje na 22 metrsko skakalnico. Pri deklicah do 11 let smo imeli dvojno zmago: Julija Sršen pred Anjo Javoršek. Pri dečkih do 10 let je Žiga Hrovat doskočil na drugo mesto. Boljše, kot dan prej, je skakal Žan Žujič in bil sedmi, Žan Bantan je zasedel 15., Borut Udovič pa 32. mesto. Tudi ti dve tekmovanji sta bili zadnji v poletni sezoni za pokal Cockta.
DRŽAVNA PRVAKINJA PRI DEKLICAH DO 11 LET: JULIJA SRŠEN- SKZAGORJE
Naši starejši skakalci in skakalke so bili v Mislinji na tamkajšnji največji skakalnici. Pri dekletih, ki so tekmovala v kategoriji ženske absolutno, je Katja Požun zasedla tretje mesto. Pri mladincih do 16 let se je najbolje izkazal Andraž Pograjc (osmi), Dejan Judež je bil 29., Janez Močnik-Guna pa 35. in Leon Grobljar 39.
Žiga Hrovat, S K Zagorje, srebro v Velenju - dečki do 10 let
V ljubljanskem Mostecu, na manjši 24 metrski skakalnici, je bilo še eno tekmovanje za državno prvenstvo. Pri deklicah do 11 let si je naslov državne prvakinje priskakala naša Julija Sršen, pred Emo Klinec iz Alpine Žiri in tretje uvrščeno Kisovčanko Anjo Javoršek. Na njihovi 55 metrski skakalnici so se pomerili dečki do 15 let za naslov državnega prvaka, ki je pripadel Planičanu Alešu Hlebanji, ki je slavil pred Rokom Zaplotnikom iz SK Tržič in našim tretjim Andražem Pograjcem. Ostali naši so se uvrstili: ll.mesto Janez Močnik Guna, 29. pa Leon Grobljar. Sočasno je v Velenju potekalo državno
prvenstvo za mladince do 18 let, kjer je naslov odšel v roke skakalcu SSK Šmartno na Pohorju - Roku Mandlu, drugi je bil Jurij Tepeš iz ŠD Dolomitov, tretji pa naš Primož Roglič. Sedmo mesto je zasedel Miran Zupančič, 25. pa je bil Luka Grobljar.
Najmlajši so bili v Kranju na državnem prvenstvu za dečke do 10 let. Spet je najboljšo formo med našimi pokazala Julija Sršen, saj je v tej kategoriji med fanti ponovno osvojila tretjo stopničko. Naslednji naš je bil Žiga Hrovat, osmi, Žan Bantan enajsti. Starejša selekcija je tekmovala za POKAL COCKTA za mladince do 16 let. Na skakalnici s kritično točko pri 85 metrih je bil Andraž Pograjc drugi.
V Kisovcu smo kot gostitelji izpeljali tekmovanji za državno prvenstvo v dveh kategorijah. Na naši največji, je 50 metrski skakalnici, so se pomerili dečki do 13 let in deklice do 14 let. Na zadnji tekmi tega poletnega dela so na kranjski skakalnici skakali še mladinci do 16 let. Rezultati naših: Andraž Pograjc -4.mesto, Dejan Judež - 21.mesto, Leon Grobljar - 29.mesto, Janez Močnik-Guna - 3.mesto in Aljaž Smolič - 46.mesto.
SK Zagorje - za Sekcijo za skoke Kisovec: Borut Markošek
KIKBOKS
NAJVEČ NASLOVOV VERZIJI PON-DO-KWAN
V soboto je v Zagorju v organizaciji domačega kluba borilni veščin Pon-Do-Kwan Zagorje potekal 22.mednarodni turnir,
ki se ga je udeležilo nekaj več kot 200 tekmovalcev iz sedmih držav.
Tekmovanje je potekalo v šemi in light kontaktu ter v glasbenih formah. Za večerni program so prizadevni organizatorji pripravili še tekmovanje v absolutni konkurenci, kjer je prvo mesto osvojil član domačega kluba Primož Bračič. Med domačimi predstavniki so prvo mesto osvojili še Sara Vučko dvakrat, njen brat Sašo Vučko, Igor Kalšek in Ranis Smajlovič, medtem ko so za sosednji klub z Izlak, kjer gojijo enako verzijo kot v Zagorju, prva mesta osvojili: Tilen Zajc, Grega Ocepek, Liljana Goste, Maja Vetršek in Marko Razpotnik.
Zmagovalci v šemi kontaktu:
deklice do 135 cm; Ivana Mitrovič, Zabok, do 145 cm; Saskia Božič, Kutina, do 155 cm; Sara Vučko, PDK Zagorje, nad 155 cm; Bojana Dancsecs, Dinamica, dečki do 135 cm; Mineo Molnar, Kutina, do 145 cm; Tomislav Sekulič, Kutina, do 155 cm; Tilen Zajc, PDK Izlake, dop 165 cm; Josip Simunovič, Kutina, nad 165 cm; Luigi Di Tullo, Goshin Ryu, člani do 57 kg; Sašo Vučko, PDK Zagorje, do 63 kg; Aleksander Kolednik, Ptuj, do 69 kg; Marko Razpotnik, PDK Izlake, do 74 kg; Sanjin Dedič, Jastrebarsko, do 79 kg; Grega Ocepek, PDK Izlake, do 84 kg; Igor Kalšek, PDK Zagorje, do 89 kg; Marko Deša, Omišalj, do 94 kg; Ranis Smajlovič, PDK Zagorje, nad 94 kg; Josef Patterer, Bushico, članice do 50 kg; Liljana Gošte, PDK Izlake, do 55 kg; Matea Malec, Moslavac, do 60 kg; Vedrana Halinčič, Jastrebarsko, do 65 kg; Maja Vetršek, PDK Izlake, do 70 kg; Sandra Binz, Villach, nad 70 kg; Ariana Jambrišak, Novska.
Zmagovalci v light kontaktu:
člani do 57 kg; Dušan Lamut, Novo mesto, do 63 kg; Redžo Ljutič, Gepard, do 69 kg; Sanel Ljutič, Gepard, 74 kg; Aleš Zemljič, Hwarang Maribor, do 79 kg; Bernhard Sussitz, Klagenfurt, do 84 kg; Andrej Sande, Hwarang Maribor, do 89 kg; Mitja Potočnik, Braslovče, nad 94 kg; Franci Skuper, Stražišče, članice do 55 kg; Matea Malec, Moslavac, do 60 kg; Katarina Ilčič, Moslavac, do 65 kg; Ivana Gašpič, Jastrebarsko, nad 70 kg; Nuša Rajher, Hwarang Maribor, Glasbene kate-člani; Oliver Hofer, WSG, članice; Sara Vučko, PDK Zagorje.
Absolutna kategorija: Primož Bračič, PDK Zagorje.
Po tekmovanju nam je Alojz Miklavčič, predstavnik domačega kluba povedal, da je upal na večjo udeležbo. Nekoliko nižja od pričakovanega je bila po njegovem tudi zaradi tega, ker v Sloveniji organizatorji težko zberejo toliko denarja za nagrade, kot v Italiji ali drugih državah. Vseeno pa smo videli nekaj lepih predstav Izlačanov in Zagorjanov. Tako je Igor Kalšek brez večjih težav osvojil še en naslov zmagovalca tega mednarodnega turnirja, medtem, ko seje morala Liljana Gošte do svojega prvega naslova prebiti z zmago z neposredno konkurentko za A reprezentanco s Sabino Kolednik.
Igor Gošte
IZ TABORA KK PON 1)0 KWAN IZLAKE
Potem, ko se je končalo državno prvenstvo v kikboksu v šemi kontaktu, se je v Mariboru še v light kontaktu. Med Zasavčani se je tekmovanja udeležila le članica izlaškega Karate kluba Pon-do-Kwan Liljana Gošte, sicer državna reprezentanka v šemi kontaktu.
V finalu članic do 50 kilogramov je svojo nasprotnico iz Domžal Tino Vrankar premagala po enotni sodniški odločitvi z rezultatom 3:0 in tako po naslovu državne prvakinje v šemi kontaktu osvojila še naslov državne prvakinje v light kontaktu. To je z Izlačane letos deveti naslov državnih prvakov.
Igor Gošte
REKLAME
+
SKAVT
Kdo to je? In kaj skavt dela?
»Kakšno veselje nam je prodirati skozi gozd. Po mahu na drevju razločujemo sever od juga, z lahkoto najdemo vzhod in zahod. Potom signalizacije se lahko pogovarjamo s tovarišem preko reke ali s hriba na hrib. Skavt pozna drevje, ptice, živali, ki jih srečuje, dobro ve, katere rastline in kače so strupene, brez težav se orientira po zvezdah. Zna postaviti ogenj in si skuhati na prostem. Sebe ohrani telesno odpornega, zametava strah alkohola in tobaka, varuje se bahanja in preklinjanja. Vsak dan rad stori kako dobro delo in je vedno dobro razpoložen in Židane volje. Prav posebno se veseli taboijenja-tam najde zabavo v igri, športu in petju, najde med skavti dobre prijatelje, vadi se skrbeti sam zase in mnogo lepot se naužije ob vsaki priliki, zlasti zvečer, ko z zadoščenjem nad koristim dnem sede s tovariši h tabornem ognju, kakor k domačemu ognjišču in veselo zaključi dan. Je to vse? Ne, še dolgo ne! Doma povej, daje skavtizem progam zanimivega, tebi primernega in koristnega dela, da vsak skavt svoj prosti čas zabavno in koristno izrabi v pravi družbi. In kakšen smisel ima vse to? Skavtizem je potret mladine, ki hoče z njej primernim delom koristiti sebi in drugim, ki streme po dobrem, ki hoče človeka vzgojiti k praktičnemu in koristnemu delovanju, da bo dober državljan in zaslužen član družbe.« Takole je zapisal eden od skavtov.
poglabljanja v sebe in naravo. Roverček ena najbolj priljubljenih skavtskih iger, je bila ravna pravšnja za sprostitev in ogrevanje v ne preveč prijetnem dnevu.
Kot pa se spodobi za skavte, je bil zaključek umiijen; ob duhovni misli oziroma zgodbi se je začetek skavtskega leta zaključil, a ne za dolgo, naslednji teden se zopet srečajo.
V	Zagorju se je 2. oktobra začelo novo skavtsko leto.
V	nekaj urnem druženju so se sprehodili skozi zgodovino Zagorskega stega in ob tem novim skavtom in skavtinjam razložili nekaj splošnih stvari o skavtih. V nadaljevanju so se razdelili po treh starostnih vejah; sprejeli novince; vsak na svoj način. Najstarejša skavtska starostna veja je novincem pripravila torto, ki pa so jo mogli pojesti na skavtski način; z rokami. Za razliko od najstarejših, je najmlajša veja imela bolj umiijen program; ogledali so si slike, se pogovarjali o tem, kaj vse delajo skavti in kaj vse so delili v Zagorskem stegu. Skupno druženje pa seje končalo z igro, ki sestavlja velik del skavtskih druženj, poleg učenja raznovrstnih veščin,
SKAVT je:
...* v potepu po gozdu uživa bolj kot v sprehodu po mestnih ulicah,...* med potepom po gozdu vidi stvari, ki jih drugi ne vidijo,... *govori kleno in odgovarja prijazno,...*pozna nasprotnika, vendar ga ne izziva,...* se ravna po svojem občutku za čas, ki ga čuva tako skrbno kot vitezi starih časov,... *se obvladuje, ker ve, da morajo ljudje, ki obvladujejo težave sveta, najprej obvladovati sebe,... *nikoli ne trepeta pred nevarnostjo, saj mora biti pripravljen, da zagotovi varnost sebi in svojim bližnjim,... *si želi močnega telesa, opreznega razuma in neuklonljivega duha,... ***je vedno pripravljen!
Besedilo in slike: Mojca Polc
Društvo prijateljev mladine Trbovlje je ob Tednu otroka načrtovalo več aktivnosti za otroke a je slabo vreme nagajalo. Kljub nič kaj »veselemu« vremenu so izvedli prireditev »Dan trboveljskih otrok« v nedeljo, 9. oktobra v Mestnem parku. Otroci so se ob poslušanju glasbene skupine Yuhubanda zabavali v ustvarjalnih delavnicah. Pripravili so otroški frizerski salon, risanje otroških tatoojev, lakiranje nohtov, izdelovanje zapestnic in šopka presenečenja. Prav tako pa so bile na ogled slike letovanj in počitniških dejavnosti letošnjega poletja.
V	ponedeljek, 10. oktobra 2005, pa so pred OŠ Trbovlje postavili predstavitveno stojnico in tako dali priložnost otrokom, da čimbolj spoznajo naše društvo, v torek, 11. oktobra 2005, pa pred OŠ Alojza Hohkrauta.
V	soboto, 15. oktobra 2005 jim je bilo vreme naklonjeno. Tradicionalna prireditev ob Tednu otroka - Kostanjev piknik na Kipah je odlično uspel. Ob peki kostanja in toplem čaju so otroci sodelovali v ustvarjalnih delavnicah. Izdelovali so miške iz orehovih lupinic, jesenska pokrivala in vazice s prejico. Da pa bi jim čimbolj popestrili dopoldan, smo pripravili tudi poligon za štafetne igre, nogometno igrišče in pa seveda jesenski kviz za male genije in bistre glave s sladkimi nagradami. Pridružil se nam je tudi zborček OŠ Ivana Cankarja pod vodstvom Neli Mišvelj Leben.
Dopoldan je (pre) hitro minil, ob dobri glasbi so se zabavali
vse tja do 13. ure, ko je bilo piknika konec (mogoče pa je zmanjkalo kostanja?).
Prosto po Lauri Izgoršek: MaH Slike: DPM
KROMPIRJEV PIKNIK
KMEČKIH ŽEM PRI IVICI V GORAH
V petek, 14.oktobra 2005, je bilo na domačiji Šuntatovih v Gorah nad Dolom spet živahno. Kmečke žene in dekleta iz Hrastnika oziroma Dola so se zbrale na krompirjevem pikniku, kjer jih je najprej pozdravila kmetijska pospeševalka Janja iz Kisovca, ki je ob svetovnem dnevu kmetic povedala nekaj besed o njihovem položaju v Sloveniji.
Kmetijo je predstavila gospodinja Ivi Napret, ki je znana tudi po peki kruha in potic v kmečki peči, za kar sije pridobila nacionalni certifikat. Mož Miha je sicer v pokoju, za kmetovanje pa se je odločil tudi sin Simon. Ukvarjajo se z živinorejo, zato travnike kosijo, štiri hektarje zemlje pa kolobarijo. Usmerili so se za pridelavo krompirja brez umetnih gnojil. Biološko škropivo uporabljajo le proti plesni. «Strojno ga posadimo, okopljemo, škropimo in izkopljemo,« je povedala, »ročno ga samo preberemo...« Kljub višji ceni s prodajo nimajo težav. Vsako leto preizkušajo tudi kakšne nove vrste krompirja.
Zanimiva je bila tudi pripoved Minke Babič, nekdanje ravnateljice šole Vitka Pauliča, ki odlično pozna zgodovinske značilnosti kraja, običaje in navade prebivalstva v preteklosti in sedanjosti. Spomnila je na domače ime te kmetije -Štorovčan, ki kaže, da so tu krčili gozdove. Naselje pa se je prvotno imenovalo Terišče, ker so na tem previsu pred stoletji sušili lan.
Minka in Ivi
Simon, Ivi in Miha
Ob krompirjevi pojedini, med katero se je pritihotapilo tudi kaj mesenega in sladkega, so si razpoložene članice zamenjavale dobre recepte, se spominjale strokovnega izleta v Belo
Krajino pred nekaj tedni in pele ljudske pesmi. In hvalile gospodinjo, seveda.
Besedilo in slike: Fanči Moljk
© REPORTAŽA
SKUPINA BIT NA SP V BREMNU
Na nedavnem svetovnem prvenstvu v hiphopu, breakdanceu in electric boogieju od 28. septembra do 2. oktobra 2005 v Bremnu je sodelovala tudi plesna skupina BiT iz Trbovelj, ki deluje pod okriljem kulturno umetniškega društva B-BOY. To čast smo si priborili z osvojitvijo 2. mesta na državnem ter 5. mesta na evropskem prvenstvu.
CI
iSMÄRKT
'A'
V nemški Bremen smo odpotovali z ostalimi Slovenskimi plesnimi šolami, ki že dalj časa nizajo uspehe na največjih tekmovanjih. Mi smo se svetovnega prvenstva udeležili prvič, saj naše društvo obstaja šele dobra 3 leta. Tekmovanja so potekala čez cel dan, vse štiri dni, saj je v vrsti za svoj nastop na tekmovanju v različnih kategorijah, čakalo več kot tri tisoč plesalcev iz celega sveta, kar zna biti naporno, hkrati pa tudi neko posebno doživetje, ki ga dobiš samo na takih dogodkih. Vse štiri dni smo bučno navijali in vzpodbujali vse Slovenske skupine in posameznike, ki so posegali tudi po najvišjih mestih. Bili pa smo nažalost edina Slovenska skupina , ki je nastopala v breakdanceu. Fantje iz skupine BiT smo v hudi konkurenci zasedli solidno 9. mesto v kategoriji breakdance battle male skupine. Ob bučnem navijanju s tribun, pa smo bili najbolj veseli podpore naših mlajših članov, ki so razvili Trboveljsko zastavo in skandirali goo Trbovlje gooo! Mlajši člani so nas letos žal samo spremljali, v prihodnje pa bodo tudi sodelovali, ko dopolnijo starost, ki je določena za ta tekmovanja.
Za prvi nastop na SP je to kar dober dosežek za mlado obetavno skupino, v prihodnjem letu pa se »brejkrji« nadejamo še boljših rezultatov, saj smo bili povabljeni na evropsko prvenstvo v Helsinke na Finskem, ki bo potekalo maja drugo leto. Upamo pa, da se bomo tega prvenstva lahko udeležili. Največji problemso finance. Pot do Finske in nastanitev 10 plesalcev zahteva veliko finančnih sredstev, ki jih pa sami na žalost ne zmoremo. Zato računamo na pomoč občine in podjetij, ki so pripravljeni vložiti v naše znanje in s tem v promocijo svojega podjetja.
Zakaj smo veseli in ponosni na naš uspeh. Prvič zato, ker je bil dosežen v izjemno močni konkurenci 33 držav (več kot tri tisoč plesalcev). Večina držav udeleženk svetovnega prvenstva po številu prebivalcev, plesnih klubov in plesalcev daleč prekaša Slovenijo. Toda na svetovnih in evropskih prvenstvih se uvrščamo na najvišja mesta. Drugič zato, ker je ples v Sloveniji prepuščen volji in zagnanosti posameznikov in plesnih klubov, država je tu bolj ali manj odsotna. Tretjič zato, ker temperament Italijanov, Francozov, Špancev krepko prekaša temperament Slovencev. Pa vendar so te nacije v modemih plesih v zadnjih letih dosegle bistveno, res bistveno manjše uspehe kot posamezniki in plesne skupine iz Slovenije. Pa tudi na medijskem področju je ples v Sloveniji potisnjen v globoko ozadje. Res je sicer, da ima ples manj publike kot denimo nogomet ali košarka, a ne bistveno manj kot umetnostno drsanje ali motociklizem. Pa vendarle namenja televizija tem športnim panogam bistveno več časa in pozornosti kot plesu.
Pa še nekaj lahko povem o plesu.
Ena najštevilnejših ekip na svetovnem prvenstvu je bila južnoafriška. Bila je tudi rasno najbolj mešana. Skupaj so plesali tako belci kot črnci. Skupaj so se radostili uspehov in skupaj so se žalostili zaradi porazov. Objemali so se, se držali za roke. Družili so se, kot da njihova polt ne bi bila različne barve. Kot da ne bi bilo stoletij rasnih vojn in aparthajda. Torej mislim, da ples združuje ljudi, da pri plesu ni važno katere vere si, kakšne barve je tvoja koža važno je le da rad plešeš in spoštuješ soljudi.
Zato vabimo k vpisu tudi nove člane, več informacij na WWW.SKUPTNA-BTT.SI
ZDRAV DUH ©
“V zadnjih letih seje naša godba ubadala s problemom obiskanosti vaj in padcem kvalitete izvajanega repertoarja in to je bil dovolj velik razlog, da smo začeli iskati možnost, kako naprej. Pri vodenju tako velike zasedbe je kapelnik ključnega pomena. Menim, da je Jože Rus odlična izbiral”, je v nagovoru ob Dnevu odprtih vrat Steklarske godbe Hrastnik povedal njen predsednik, gospod Soniboj Knežak.
Kapelnik Jože Rus je v preteklosti že vodil hrastniško Rudarsko godbo, dolga leta je med drugim stal tudi za dirigentskim pultom Godbe radeških papimičarjev. Sam pravi, da je za steklarske godbenike pripravil program, ki bo blizu godbenikom in poslušalcem. Ob finančni pomoči glavnega sponzorja, Steklarne Hrastnik, ustvarja navdihnjen kolektiv, ki bo v ponos podjetju in mestu. “Igramo za ljudi!” je ob odhodu še enkrat poudaril.
“Vabimo vse, ki imajo željo po igranju v pihalni godbi, prav tako mlade, ki se želijo aktivirati na glasbenem področju. Pripravljeni smo sofinancirati šolnino v Glasbeni šoli, v kolikor bo za to interes. V Godbenem domu (za steklarskim gradom) smo vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure. Veseli bomo obiska!” je dodal predsednik godbe, Soniboj Knežak. M. T.
INTER.VJU
i---------
»ZORAN POZNIČ «
V srcu zapisan Trbovljam, rojen 1.1959, mentor RELIK-a, vse življenje zaznamovan s svojo ljubeznijo do likovnega ustvarjanja.
Zoran, si mentor odraslih članov RELIK-a. Kako se počutiš v tej vlogi in kaj je tisto, kar jim kot mentor lahko nudiš v likovni umetnosti?
Mentor skupini odraslih članov RELIK-a sem 3 leta. Tukaj se zbira preko 100 ljubiteljev likovne umetnosti. Moje mentorstvo seje začelo hkrati z vpisom na Likovno akademijo v Ljubljani, smer kiparstvo. Sem redni študent 3.letnika. Članom Relika skušam prenašati izkušnje tudi z bolj strokovne plati, spoznavamo se z novimi pogledi na umetnost, z novimi tehnikami, poskušam podajati tudi nekaj uvida v modernizem. Ukvarjamo se z grafičnimi tehnikami, obdelujemo glino, opravili smo nekaj kiparskih tečajev. Spoznavamo se tudi z drugimi materiali, kot so plastične mase, ulivamo v mavec, obdelujemo les. In seveda je tu še slikarstvo. Gojimo risbo, perorisbo. Prihaja čas, da se od mimetične umetnosti, posnemanja živega sveta, prestavimo na višjo raven, na spoznavanje svoje duše, notranjosti. Članom skušam biti v oporo, roka, ki jih vodi skozi zavite poti.
Na kakšen način predstavljate svoja dela?
Razstavljamo na dva načina. Kot društvo v celoti in kot posamezniki v okviru
društva. V zadnjih letih je bilo skupinskih razstav po celi Sloveniji preko 50, nekateri naši člani razstavljajo tudi v tujini. Samostojnih razstav pa je bilo več kot 200. V Trbovljah se predstavljamo predvsem v galeriji Delavskega doma.
Kakšen položaj ima Relik v Trbovljah? Je eno največjih in najbolj dejavnih ljubiteljskih društev v občini, čeprav še vedno malo odrinjeno na rob, skorajda
pozabljeno. Trboveljčan mora vedno najprej uspeti nekje zunaj, šele potem je cenjen tudi doma. Lahko se pohvalimo s številnimi nagradami tako doma kot v tujini. V Sloveniji segamo v sam vrh. Zadnja tri leta smo osvojili tri Zlate palete, najvišja priznanja ljubiteljske kulture v državi.
Kje si se ti prvič srečal z likovnim delovanjem?
Kolikor mi spomin seže v preteklost, vem za Limberk, kjer je stala hiša moje stare mame. Za hišo je bil glineni kop in jaz sem se valjal po lužah in glini že od zgodnjega otroštva. Že takrat je glina začela dobivati obliko. Je pa glina prvinski material, ki ga je človek uporabljal že od nekdaj.
Si se v obdobju odraščanja tudi posvečal likovnemu delovanju?
Ja, vendar enkrat bolj, drugič manj. Vsak mladostnik verjetno niha med svojimi željami in tistim, kar lahko dejansko počne. Po osnovni šoli sem obiskoval Srednjo grafično šolo v Ljubljani. Imel sem resen namen študirati na Likovni akademiji v Ljubljani, pa se je zasukalo tako, da na akademijo nisem bil sprejet, kar je bil zame velik šok. Življenje je vodilo od takrat dalje po temnih tolmunih in svetlem hribovju. Pripeljalo me je v
obdobje izrabljanja alkholola in nato pred odločitev, ali je vredno živeti ali ne. Sprevidel sem, da se splača živeti in da je zame nujno, da se posvetim likovnemu ustvarjanju. To je bilo zame neka oblika avtoterapije. Tako v mladostniškem obdobju kot kasneje. Bil sem tudi v svobodnem poklicu, preko avtorske agencije sem s svojimi poslikavami opremljal lokale tako po Sloveniji kot na Hrvaškem, v Avstriji. Vseh je sedaj že čez 20.
Kaj te v Trbovljah moti?
Najbolj me moti primitivizem v ljudeh. Nezmožnost nasloniti se na drugega, narediti kaj dobrega za druge. To je tudi razlog, da počasi nehujem biti optimist, kar se tiče bodočnosti naše doline. Ljudje odhajajo. Ne vidim kritične mase ljudi, ki bi lahko to kolo zavrtela nazaj. Vsi mladi izobraženi, ki so kolikor toliko mobilni, bežijo iz Trbovelj.
Kako to, da ti še vztrajaš v Trbovljah? Tukaj me drži moja ljubezen Ana, ki je zaposlena na glasbeni šoli Trbovlje. In oči članov Relik-a, ki se zasvetijo, ko ustvarijo nekaj dobrega. Tisoč malih vezi seje ustvarilo, ki me vežejo na Trbovlje. Zvečer se vračam pozno iz Ljubljane, kjer študentje v ateljeju delamo vse do 21.ure, pa sem kljub temu rad tukaj. Tudi če se odpravim kam dlje in za dalj časa, ob vrnitvi v Trbovlje že čakam, da ugledam naše znane dimnike cementarne in elektrarne. Čeprav sva z Ano kupila manjšo hišo pri Litiji, kjer si ustvarjava nekaj najinega, sem še vseeno rad tukaj.
Ciklus 3 je bila tvoja nedavna razstava v Hočitovi galeriji trboveljskega muzeja. Z direktorjem muzeja sva se že dolgo pogovarjala o tem, da bi razstavil svoja dela. Tako sem se predstavil z grafikami in kiparskimi deli. Le-ta so plod mojega premišljenega, načrtnega dela na akademiji v prejšnjem letniku, pod vodstvom prof. Vodopivca. Grafike pa so nekaj starejše. Nisem želel, da bi razstava nosila nek določen naslov, saj nisem hotel usmerjati gledalca, obiskovalca na to, kaj naj si misli, kaj naj pričakuje, kaj naj vidi v razstavlejnih stvareh. Namen razstave je bilo razmišljanje o poetiki figuralike, ki naj bi se izrazila v treh dimenzijah.
Kje še lahko vidimo tvoja dela?
Predlani sem razstavljal v Novem mestu v Mestni galeriji. Zaradi šolskih obveznosti in tihe prepovedi razstavljanja študentov potem nisem imel več samostojnih razstav. Kot mentor Relik-a tudi ne smem sodelovati na njihovih razstavah. Zadnji projekt s študenti Likovne akademije pa je bil Assen award na Dunaju, kjer smo se dobro odrezali. Nismo bili ravno na samem vrhu, vendar blizu.
Kako in predvsem koliko se likovna umetnost ceni v Sloveniji?
Bi rekel, da je cenjenost našega ustvarjanja bolj na psu. Verjetno tista elita, ki bo pripravljena odšteti nekaj denarja za likova dela, šele prihaja. Morda bodo to otroci premožnejših, ki študirajo po svetu in vidijo ter razumejo vrednost umetniških del. V tujini je mecenov likovne umetnosti veliko, pri
nas jih skoraj ne poznamo.
Si kdaj želel opravljati kakšen poklic, ki ne bi bil povezan z likovnim ustvarjanjem?
Ja, seveda, hotel sem biti pilot! Vsa moja družina po očetovi strani je bila povezanan z vojsko in bil sem že v Mostarju v letalski gimnaziji. Mladostno uporništvo je storilo svoje in adijo, vojska! Namesto nje je prišel Neil Young, Bob Dylan, sanje o svobodnem kalifornijskem načinu življenja.
Si potoval po svetu?
V časih stare Jugoslavije se je kar dalo potovati. Cela moja generacija je bila popotniška. Odhajali smo po Evropi, celo v Indijo, na Kreto obirat pomaranče, v Ameriko, Avstralijo. Mnogo mojih vrstnikov se ni nikoli vrnilo. Sam sem imel zelo specifične družinske razmere. Mati je bila priklenjena na posteljo in sinovska ljubezen mi etično ni omogočala pretrgati popkovine z njo. Sele po njeni in skoraj sočasno tudi očetovi smrti sem lahko premaknil mejo svoje svobode. Vendar me ta ni odpeljala v svet-saj vidiš, ostal sem tukaj!
Kam greš najraje napočitnice? Vsekakor na Silbo! Ostaneš sam s sabo, s svojimi bližnjimi, sebi podobnimi ljudmi. Nobenega prometa nikjer. Avta imam itak čez glavo, saj se vsak dan vozim v Ljubljano. Na Silbi vzameva v najem hišico pri eni od tamkajšnjih družin in uživava v dobri družbi.
Zapisala in fotograßrala: Simona Solina
POEZIJA
+
TALISMAN V LITIJSKI KNJIŽNICI
Tudi rodna Litija je dočakala predstavitev nove pesniške zbirke Zvezdane Majhen z naslovom Talisman. To je njena 14.
knjiga in druga po vrsti s sonetno vsebino.
V Talismanu je 69 sonetov brez naslovov, saj jih povezuje rdeča nit razkrivanja Navdihovalca pesniškega ustvarjanja. Umetniški lok zbirke se prične s prvo vrstico prvega soneta (“Z dihom svetlobe sva se dotaknila”) in sklene s prvo vrstico predzadnjega soneta (“Z dihom svetlobe sva se oddaljila”). Bistvo vsebine je po avtoričinih besedah, “kako pesniški subjekt po ljubezenski zgodbi znova postane osvobojen za nov amoret”.
Zvezdana Majhen med recitacijo, v ozadju fotografija Lucijana Reščiča
Pesmi dopolnjuje v zaokroženo celoto sedem celostranskih perorisb likovnega umetnika Lucijana Reščiča. Slednji ni dočakal izida pesniške zbirke a je na vseh literarnih večerih Majhnove duhovno prisoten, kar poudarja njegova fotografija. Na koncu knjige, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Zamet, je slovarček manj znanih besed. Akrostih je samo v enem sonetu, zato je njegovo odkrivanje zanimiv del vpijanja bogate govorice verzov “o klicu duha in vabi materije, paleti občutkov in čustvenih stanj, struktura soneta pa podpira zakonitosti višjih principov”, kot je zapisano na naslovnici Talismana.
V pogovoru z voditeljico Aleksandro Mavretič je Majhnova v torek 27. septembra v litijski knjižnici razkrila, da je že od otroških let vneta bralka. Doštudirala je psihologijo in kot predana strokovnjakinja s tega področja napisala številne strokovne članke. Pravi, da sprva ni imela poguma, da bi stopila na samostojno umetniško pot, vendar tega ne obžaluje. “Vse se je zgodilo natanko tako, kot se je moralo.” Spodbuda njenega moža Vasje Majhna je bila odločilna, da se je že v zrelih letih podala na pot samostojne kulturne ustvarjalke. To zahteva veliko dela, branja literarne teorije in del drugih avtorjev, ključno pa je “živeti življenje”.
Umetnica je zadovoljna s sožitjem z okoljem in možem, ima rada živali. “Ne težim k temu, da bi bila modema.” Ponosna je na svoje šolanje in materinščino. Veselijo, daje imela med šolanjem možnost spoznati odlične učiteljice in učitelje, ne le po strokovni plati, ampak tudi kot osebnosti. “Ljubezen do poezije je nad zemeljsko ljubeznijo do moškega,” zatrjuje in v isti sapi dodaja, da njen mož to ve in jo razume. Poleg tega nasprotuje številnim predsodkom v zvezi z moškimi in
Zvezdana Majhen s povezovalko programa Aleksandro Mavretič
ženskami. Prepričana je, da so tudi moški zmožni globokih čustev.
Ne obremenjuje se preveč zaradi občasnih slabih kritik, zaradi dobrega sprejema pri uglednih literarnih strokovnjakih in ljubezni do poezije pa čuti veliko odgovornost do bralcev in poezije. Po ocenah Borisa A. Novaka in prof. dr. Borisa Paternuja je Majhnova vodilna slovenska sonetistka. Prva zbirka njenih sonetov nosi naslov Poema etra, tretja, ki je že v izidu, pa bo posvečena Sloveniji. V njej bo 60 sonetov, posvečenih 60 slovenskim krajem. Zvezdana Majhen si želi, da bi bilo v Sloveniji čimveč pesnikov, ker to koristi duši naroda. Še to. Majhnova je na literarnem večeru, ki ga je posvetila “svoji Litiji in Litijanom”, podarila litijski knjižnici knjigo “S prijateljstvom do konca”. Nastala je v spomin na Lucijana Reščiča.	Besedilo in foto: Boštjan Grošelj
Pesnik, dramatik in esejist DANE ZAJC je slab teden pred šestinsedemdesetim rojstnim dnem, v noči na petek 21. oktobra, umrl v bolnišnici na Golniku za posledicami raka. Dane Zajc sodi v vrh slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja in velja za enega od osrednjih likov slovenske dramatike, številna dela so prevedena v tuje jezike.
PRVI KORAK NAREJEN
Tretji petek v oktobru je bil dan, ko je v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju zaživela ideja o srečevanju pesnic in pesnikov iz Zasavja. Večera se je udeležilo pet pesnikov in ena pesnica iz zagorske občine, toda navzoči so prepričani, da bo na novembrskem druženju z njimi tudi kdo iz drugih
zasavskih občin.
Na sliki so (z leve) Maks Marinčič, Andrej Režun, Vesna Berk, Franci Lakovič, Vlado Garantini in spodaj podpisani, ki je večer organiziral. Pesniki so hvaležni zagorski knjižnici, da jim je dala na voljo prostor, kar je njen nov prispevek k promociji kulture, ki je v današnjem času prevečkrat odrinjena na stranski tir.
Izrek kitajskega modreca se glasi: “Pot, dolga tisoč milj, se začne s prvim korakom. ” Pesniki so se na kratko predstavili drug drugemu in povedali nekaj utrinkov o svojih pesniških začetkih. Sledila je debata o jeseni in njenem doživljanju, ki se močno odraža v pesmih. Slišali smo precej pesmi- s prevladujočo jesensko tematiko. Nekatere so bile barvito ozaljšane, večinoma pa so pripovedovale o smrti, kajti jesen je tudi čas umiranja. Na
slednje opozarja bližnji prvi november. Hkrati je prav na dan 1. Večera svojo življenjsko pot sklenil mojster poezije Dane Zajc.
Druščina je bila starostno raznolika (od 30 do 70 let), med udeleženci so bili izkušeni pesniki in takšni, ki so še pred izidom prve pesniške zbirke. Izmenjava izkušenj med njimi je torej še kako dobrodošla, zato so se razšli s prepričanjem, da s tovrstnimi večeri nadaljujejo in jih dodatno popestrijo. Prihodnji Večer zasavskih pesnic in pesnikov bo v istem prostoru v petek,18. novembra, ob 18. uri. Poleg branja pesmi in izmenjave pesniških zakladov bo na sporedu tudi debata, kako približati pesniški krožek ljubiteljem poezije.
Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Goran Ajtič
V

Mm
Pesniki so se ustvarjalno lotili debate
NIKO MILINOVIČ
DAN MRTVIH
Prvi november smo dočakali mi, na grobu najdražjih naj svečka gori. Tam v zemlji hladni zdaj ležijo, tople lučke pa spomine osvetlijo.
Sorodniki smo se ob grobu zbrali, da bi mrtve obudili, saj so to zaslužili. Od vseh nas živečih zelo je lepo, da spomnimo se, kako nam je skupaj bilo.
Ker jih k nam nazaj nič več ne bo,
Za njim vsem nam vedno bo hudo. Kaj moremo k temu, če je tako, naj v miru spokojnem počivajo lepo.
V naših srcih pa bodo večno živeli, saj smo se vedno radi imeli.
Spomin na njih naj v nas ostane, in kakšna solza za najdražje iz očesa kane.
ARNES 10.
Na tem svetu mali Ames je živel in vsak od nas ga je rad imel.
Mati mu ni nikoli ljubezni dala, rajši ga je v prerani grob poslala.
Mati in očim ravnati z njim nista znala,
zato sta ga rajši s šibo pretepala. Veliko bolečin je moral pretrpeti in zaradi ene strgane knjige umreti.
Ona si ne zasluži to, da drugič mati postala bo.
Kako je s prvim otrokom ravnala, morda bo še drugega v grob poslala.
Zakaj je Ames moral mlad umreti, saj je otrok komaj začel živeti.
Sedaj ko v ranem grobu leži, ga ritka od šibe nič večne boli.
KI
NAVODILO /A SPAS V PETIH DELIH
Špas teater odprl novo sezono gledališkega abonmaja v Delavskem domu Zagorje
V četrtek, 20. 10. 2005 je skupina petih žensk Špas teatra iz Mengša predstavila navodila za uporabo moških v petih delih. Igra je bila obogatena z računalniško animacijo. V začetku je zbrane pozdravil glas sodobne komunikacije. Gledalci so s svojimi odgovori aktivno sodelovali ter se že v samem začetku lahko tudi nasmejali.
Igra je bila sestavljena iz petih monologov, ki so jih predstavljale nastopajoče igralke. Vsaka od njih je prikazala drugačen karakter ženske s povsem običajnim problemom oz. vprašanjem: “Zakaj moški ne vzdržijo dolgo?” Tina Gorenjak je odlično odigrala žensko, ki nima sreče z moškimi. Silva je tudi osrednji lik celotnega dogajanja. Najde si namreč simpatijo, ki jo spozna preko spletne klepetalnice. Prijateljice ji sprva odsvetujejo srečanje z njim, na koncu pa jo le spustijo na zmenek. Janja Majzelj je v vlogi Mojce prikazala tip ženske, ki je popolnoma emancipiran in neodvisen od moških. Srce Brine, ki jo je odigrala Mirjam Korbar Žlajpah, je neutrudno bilo za našega pevca Ota Pestnerja. Predstavila je tudi tegobe žensk pri uporabi javnih cesarjevih prostorov. Amanda je lik ženske, ki ima težave z depresijo. Vanjo jo pogosto spravlja njen pubertetniški sin. V pristni štajerščini jo je odigrala Zvazdana Mlakar. Za konec je svoje povedala še Marijana Brecelj, Marija, starejša dama, ki ima težave z alkoholom. Skozi zgodbe so igralke poskušale predstaviti navodila za uporabo moških. Iskale so možne odgovore na naslednja vprašanja: “Ali bomo dočakali dan, ko se bosta moški in ženska zares razumela? Bo prinašalec pic podoben Georgeu Clooneyu?” Odlična igralska zasedba je nazorno prikazala svoj odnos do moških. Na trenutke so bile morda celo malo preveč kritične, vendar to navzočih moških v dvorani ni motilo. Začetek gledališkega abonmaja je torej dvorano Delavskega doma v Zagorju napolnil s smehom. Zapustili smo jo v pričakovanju naslednje predstave, ki bo že v začetku novembra.
Besedilo: IRH, slika: PRA V

AiNATOL IN LOVKO IN SLOVENSKA ZASTAVA
Prvi jesenski literarni večer v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah je bil tokrat povsem drugačen od dosedanjih. Na njem so si obiskovalci lahko ogledali monodramo dr. Matjaža Kmecla »LOVRO TOMAN, ko je prvič razvil slovensko zastavo«, v uprizoritvi igralca ANATOLA ŠTERNA.
Lovro Toman, ki je živel med leti 1827 do 1870, je bil velik domoljub. Slovenstvo je oznanjal ognjevito in zanj bi bil pripravljen dati vse svoje imetje. Najprej seje oženil z Josipino Urbančičevo Turnograjsko, ki je bila lepa, nadarjena in premožna in zavzeta za slovenstvo kot njen mož. Dano jima ni bilo, da bi dolgo živela skupaj, saj je po prvem porodu kmalu umrla. V drugo se je oženil z nemško Avstrijko. Njej je v oporoki dovolil dedovati samo pod pogojem, da se omoži z bratom prve žene Jankom Urbančičem, da slovensko premoženje ne bi prišlo v neslovenske roke.
Monolog je njegov »življenjsko bilančni« govor, kjer nazdravi vsemu kar ima rad: narodu, ženski, premoženju. Grablje so rekvizit s pomočjo katerega razlaga, zakaj vse se lahko uporabljajo: včasih kaznujejo, drugič pomagajo. Norčuje se iz nemške zastave, ki zanj ni drugega kot blago za spodnje hlače, v katere se lahko človek po...
Anatol Štern je lik predstavil tako, da so vsi ob zaključku, ko je razvil zastavo, obsedeli in očarani so čakali, da se bo še nadaljevalo.
Igralec je zadnjih 22 let direktor Osrednje knjižnice Kranj in se mu pozna, da je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in da ima bogat igralski talent, ki ga lahko pokaže in izkoristi.
S podobnimi predstavitvami bodo v knjižnici nedvomno privabili številne ljubitelje lepe besede.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Radio Baltik
Radio Baltik smo vzpostavili menda že drugi dan potovanja. Na avtobusnem mikrofonu, seveda. Najprej sta jutranji pregled prejšnjega dne sestavila zakonca Darinka in Marjan , potem sta zadolžila Stašo, ona pa naju z Manjo. Ko sem hotela določiti naslednje dežurne novinarje, so se pa kar nekam izmikali. Moja draga soseda Ani v spalnem delu avtobusa me je skoraj rotila, naj jo preskočim, češ da nima smisla za nastope v javnosti. Potolažila sem jo, da ima pa sto drugih kvalitet.. .In ji povedala, kako se boji spregovoriti pred svojimi kolegi v pisarni tudi moja'znanka z magisterijem. Zato se ljudje vpisujejo v govorne tečaje; tam pa največ pozornosti namenjajo samozavesti. Vprašala sem se, če so prišli sopotniki na potovanje trpetvn se potegnila za tiste, ki niso bili pripravljeni sodelovati. Revolucija je minila brez prelivanja krvi in avtobusni radio Baltik je sproščeno nadaljeval svoje delo. Popotniki so se vključevali v radijske valove, kadar so začutili potrebo ali veselje.
S Komptuijevim vodnikom iz Celja sva se kmalu znašla na isti valovni dolžini, kar ni čudno, saj sva v bistvu oba iz istega foha. Z nepomembno razliko, da jaz kot lokalna vodnica spremljam eno skupino in pol na leto, on pa kot vodnik z mednarodno licenco verjetno tri ali štiri na mesec in trajajo od treh do dvajset dni.V turistični rubriki ]e prijetno podajal informacije, da ne rečem kaj bolj atraktivnega, tako da se ga poslušalci nismo nikoli naveličali. Lahko pa smo ga tudi odklopili in se zasanjali kam drugam. Jaz sem se posvečala na radiu Baltik predstavitvi svojega kraja ali odgovarjala na njegove komentarje ali spremljala dejavnosti drugih sopotnikov... Včasih sva si izmenjala tudi kakšne prijaznosti, vse preko etra, seveda, da so imeli še drugi kaj od tega...In ohranjala rahlo distanco z gospodom sem in gospo tja vse do konca potovanja.
Latvija (Letonija)
V Latviji je 26 rajonov, pripoveduje Rok. Tudi glavno mesto Riga je blizu, vendar se bomo tam ustavili nazaj grede. Latvija je velika kot Litva z 2,500.000 prebivalcev. Ima 531 km morske meje, najvišji hrib pa meri 310 m. Vera je večinoma protestantska in pravoslavna. Odkar so se znebili Rusov, se povezujejo predvsem s Finsko. Iz zgodovine pa povejmo, da so že v 13. stoletju prišli pod oblast nemškega viteškega reda in potem so se menjali še kakšni baltski gospodarji. Leta 1917 se začnejo osamosvajati, podobno kot sosedje obdržijo samostojnost le dvajset let in potem padejo pod SZ. Tudi njihova pot v neodvisnost se začne 1991. leta. Mejo smo prestopili ob IS.uri.
Daugavpils je dolgočasno socialistično mesto in človeku se zdi dobro, da takega socializma pri nas nikoli nismo imeli. Nov hipermarket pa je čisto evropski. Odlično založen, prostoren, lepo urejen,.. .Žal pa si nismo menjali evrov za late, ker smo mislili, da se za polurni postanek ne izplača. Za 10 evrov bi dobili 7 latov.
POTOPIS
BALTIK 2005 - VI.DLL
Estonija
Ob 22. uri - po naše ob 21., brez problemov prestopimo mejo z Estonijo. Menjamo denar v estonske krone. Potem se vozimo po divjini, po dolini sedmerih jezer Rouge in se pozno zvečer spet znajdemo v pravljici. Turistična kmetija Kanarbiku blizu Voruja je na samotni vzpetinici sredi gozdov, skrbno urejena in zjutraj se med drevjem sončni žarki kopljejo v majhnem, umetnem jezercu. Kot bi bili odrezani od sveta... in najraje bi kar ostali.
Estonija je protestantska dežela - 90%, ostali so pravoslavni. 25 % je ruskega prebivalstva. Prestolnica je Tallinn, ki ga bomo obiskali ob vrnitvi. Vodnik nas spomni na njihove zborovske prireditve - radi pojejo. Mi pa se po zajtrku vozimo do Tartuja, univerzitetnega mesta, drugega po velikosti v državi.Vhod v mesto vodi skozi drevored lip, ki so nasajene tudi v glavnem parku pred mestno hišo. Omamno diši. Lepi nasadi cvetja.
Cesta proti Rusiji
Pot nadaljujemo še trideset km ob Čadskem jezeru, tretjem po velikosti v Evropi, sem si zapisala. To je skrajni del Estonije, od ruske meje smo oddaljeni le 50 km. Mi pa bomo na naši poti do ruske meje prevozili 400 km. Sicer pa je Estonija najmanjša baltska država z 1,5 milijona prebivalstva in gospodarsko najbolj razvita. Ima 1420 jezer. Jezik je v osnovi ugrofinski, uradno pa se imenuje estonščina. Tudi Estonija je razdeljena na rajone.
Njena zgodovina pa je podobna drugim baltskim državam -od 13. stoletja, ko postanejo posest nemškega viteškega reda, preko oblasti SZ, do samostojnosti leta 1991, ko v Tallinnu razobesijo svojo modro-čmo-belo zastavo.
V	pristaniškem mestu Narva v Finskem zalivu se sprehodimo do obale. Morje me vedno prevzame, toda... Preden bi človek zaplaval, bi moral peš pol kilometra - po vodi do kolen. Barva pa je čudno rjava.
V	bližini nas čaka že ruska meja...
Ranči Moljk

RAZVEDRILO
+■
AMERIŠKA
IGRALXA
(LINDA)
TANJA
ODER
ITALIJANSKI PISATELJ SVEVO KRAJ PR RMU________
NORVEŠKI
VESLAČ
TUFTE
BIVŠA
KAZAH-
STANSKA
TELO-
VADKA
SPODNJI DEL NOGE PR SESALCIH
NAŠA PESNICA IN PREVAJALKA ŠKERL
POLJSKI
DIRIGENT
W1T
KRIŽANKA:
lamdrilo
LASTNOST
SAMO-
STALNIKOV
SPORAZUM
GLEDE
KAKIH
DOLOČIL
GRŠKI
BOG
LJUBEZNI
STARO-
GRŠKI
KOMEDIO-
GRAF
(MARO)
SL. MUZI-KOLOGINJA (MANICA)
MUČENJE
POSAMEZNIK KOT ZAVESTEN SUBJEKT
NEMŠKI
PESNIK
(JOHANN
HEINRCH)
NEKDANJI
JAPONSKI
drobi;
SL.
(J'
KNJŽ
IOSIP)
STEFAN
ZWEIG
ROK
TAMŠE
NUŠA
DERENDA
RASTLINA Z GROZDI
PRSTAŠ
RASIZMA
PARNI
SESALNIK

TRMO-
GLAVA
ŽENSKA
BENEDIKTINSKA OPATIJA NA BAVARSKEM^
PREBIVALCI ANTIČNE KARMI JE
POSUŠENA STEBLA OMLATENEGAŽITA
STRMINA
REU
VOZNIK
VATANEN
MORSKI
RAK
ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA RASTLINA VLAŽNH TAL
UJEDA
MIŠAR
EVROPSKA
ESOLJSKA
RAKETA
mo,
JUS
SLOVENSKI
EKONO-
MIST
(BOŽIDAR)
MESTO V ZAHODNEM IRANU
AMERŠKA
PISATE-
LJICA
NIN
PREDEL MAR BORA
RUDI HITI
HITER
TEK
SLOVENSKI
GLEDALIŠKI
IGRALEC
(VLADIMIR)
STARO
KITAJSKO
BRENKALO
GORSKI REŠEVALNI ČOLN
BIVŠI
AMERŠKI
TENIŠKI
IGRALEC
(ARTHUR)
JAPONSKI NARODNI PARK NA OTOKU KJUŠUJU
Vicoteka
Stari Žid
Stari Žid umira. “Moj sin David, kje je moj sin David?” zahrope.
“Ob tebi sem, oče, na tvoji desni strani.”
“Kaj pa moj mlajši sin Abraham?"
“Na tvoji levi strani sem,” mu odgovori sin in ga prime za roko.
“Kje je moja zvesta žena Sara?”
“Ob tebi stojim, mož.”
“Preklete lenobe, trgovino ste pa zaprli!”
Škotska
Škot vpraša:
“Koliko stane vstopnica za nogometno tekmo med Anglijo in Škotsko?” “Dvajset funtov,” odgovori prodajalec. Škot odvrne: “Dobro, dajte mi eno. Tu imate deset funtov."
“Gospod, ampak to je samo polovica,” odvrne prodajalec.
“Kaj pa bi radi? Mene vendar zanima samo, kako igrajo Škoti.”
Suša
Bila je dolgotrajna suša, in v vodnjaku zmanjkuje vode. Voda je le za najnujnejše potrebe. Kmet ves zaskrbljen tava po polju, pa se domisli in steče domov na podstrešje.
Prihrumi s podstrešja z lesenim bogom v roki, ga povalja v svežem kravjaku in modruje:
“No, sedaj pa imaš. Če se hočeš umiti, pa pošlji dež.”
ETTAL opatija na Bavarskem	ALATRI: kraj pri Rimu
ASHE: bivši ameriški tenisač	VOSS: nemški pesnik
PABERKOVANJE
V naravi je v jasnem dnevu brez vetra mogoče razumeti človeka, ki nam govori z razdalje do 180 metrov.
Razvedrilo krajša čas.
A5
36 strani
izhaja vsak drugi torek v mesecu popust za naročnike


t,ne#vni niU'^
...........„„.i'"'
Pokličite:
01/56 36 100, 56 36 102
RAZVEDRILO @1
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 5. novembra 2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 21/2005.
Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele napisane na dopisnici in na njih ne bo nalepljeno »geslo« izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili:
1 x bon v vrednosti 5.000,00 sit, 1 x bon v vrednosti 3.000,00 sit in 1 x bon v vrednosti 2.000,00 sit za Trgovino JAKA Zagorje, Brglez Roman s.p. Vransko in
4 x bon v vrednosti 5.000,00 sit in 1 x bon v vrednosti 4.000,00 sit za gostinske usluge v Hotelu Medijske toplice.
Izžrebani reševalci nagradne križanke 20/2005 so:
za Trgovino JAKA v Zagorju
*	Viola Prosen, Gladež 22,1411 Izlake - bon za 5.000,00 sit
*	Ivanka Kerin, Trg pohorskega bataljona 7,1412 Kisovec, 3.000,00 sit
*	Ana Kušar, Novi Log 13,1430 Hrastnik - bon za 2.000,00 sit za Hotel Medijske toplice prejmejo bon po 5.000,00 sit:
*	Žan Klinc, Polje 15,1410 Zagorje
*	Saša Napret, Ribnik 3,1420 Trbovlje
*	Erik Cvirn, Dolenja vas 47,1410 Zagorje
*	Jasmina Grahek, Rudarska c. 2,1412 Kisovec in bon za 4.000,00 sit
*	Doroteja Kos, Kovinarsko naselje 3 a, 1420 Trbovlje
BRGLEZ ROMAN s.j). PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU SAMO ZA VAS V ČASU OD 27.10. DO 9.11.
POSEBNI KRUH PO AKCIJSKIH CENAH
VAŠKI KRUH 700 G IN GROFOVSKI KRUH 700 G SAMO 230 SIT
Trgovina Jaka, c.9. avgusta 107, Zagorje, tel: 03 566 02 80
Obiščite nas tudi v Kamniku, Lazah; Vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju
TOPLICE
.. .to je odgovor na naše nagradno vprašanje. Pravilno pa je med ostalimi odgovoril Marjan Dolinšek z Dobovca, ki bo s predstavnikom (co) Zasavca obiskal hotel na Izlakah, znan po dobri ponudbi in postrežbi.
O obisku vam bosta oba podrobno poročala. Ali bosta povedala vse po pravici ali ne, se boste pa morali prepričati sami. Najbolje, da obiščete hotel in na lastne oči vidite kako je tam.
KUHARSKI KOTIČEK
POROVA JUHA S POLENTO
Za štiri osebe potrebujemo:
-1 por
- 2 žlici (surove ) polente -11 vode -1 jušno kocko -1 žličko oljčnega olja
Por očistimo, poljubno narežemo in ga prepražimo na žlički vročega olja. Med mešanjem dodajamo polento in zalijemo z vodo. Dodamo jušno kocko in ko zavre kuhamo še tri minute. Po želji lahko v juho na koncu razžvrkljamo jajce ali pa naribamo surov korenček.
Dober tek!	St.R.
KINO, OBVESTILA
i---------------
Kulturni dom v Kisovcu pričakuje in VABI: v soboto 29.10. ob 19.00 LJUBITELJE TEŽKOMETALNIHRITMOV na koncert MetalOrgija 2005.
Nastopili bodo: 3Fail iz Trbovelj, BFU iz Flrastnika, Nu -metalci Nemo, ChaosStar iz Ljubljane, oldsschool trasheiji Negligence, prve dame slovenske progresive Prospect in death metal skupina Noctiferia. Lahko si ogledate razstavo Doomsday graphics iz Kranja. Poleg dobre zabave je poskrbljeno še za hrano in pijačo.
Pridite v Kisovec in se prepričajte, da se dogaja!

KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE
Nedelja 30.10.ob 10.30 - NAVIHANA DRUŠČINA 2, nem.druž. kom.
ob 20.00 - NOČ ČAROVNIC 3 - VSTAJENJE, am.groz.
Ponedeljek 31.10.ob 18.00 - NAVIHANA DRUŠČINA 2, nem.druž. kom. Petek 4.11. ob 19.00-TEMAČNA VODA ameriški, triler (105 min) Sobota 5.11._ob 19.00 - NOREGA SE METEK OGNE slovenski, socialna farsa (80 min)
(mladini do 16-tega leta ogled ni priporočljiv)
Nedelja 6.11.ob 10.30 - LOONEY TUNES ameriški, igrano-animirana komedija (90 min)
ob 19.00- TEMAČNA VODA ameriški, triler (105 min) ob 19.15. uri kino Izlake: NOREGA SE METEK OGNE slovenski, socialna farsa (80 min)
Ponedeljek 7.11.ob 19.00 - NOREGA SE METEK OGNE slovenski, socialna farsa (80 min)
Torek 8.11.ob 20.00 FILM TEATER: NASLEDI PRAČLOVEKA drama, Francija, VB, JAR (122 min)
KINO IZLAKE
Nedelja 30.10. ob 19.15-NAVIHANADRUŠČINA 2, nem.druž.kom.
Nedelja 06.11. ob 19.15. - NOREGA SE METEK OGNE slovenski, socialna farsa (80 min)
(mladini do 16-tega leta ogled ni priporočljiv)
KINO DOL
Petek 28.10. ob 17.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH , am. akcija Petek 4.11. ob 17.00-OTOKam.zfakcija
KINO HRASTNIK
Petek 28.10.ob 19.30 - ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE - am. komedija
Sobota 29.10.ob 17.00 - ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE - am. komedija
ob 19.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH - am.akcija Nedelja 30.10.ob 17.00 - ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE - am. komedija
ob 19.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH - am.akcija sreda 2.11. ob 19.00-OTOK am.zf akcija četrtek 3.11. ob 19.00-OTOK am.zf akcija petek 4.11. ob 19.30 - KRVAVA ROMANCA,fr.triler sobota 5.11. ob 17.00-OTOK am.zf akcija
ob 19.00 - KRVAVA ROMANCA,fr.triler nedelja 6.11. ob 17.00 - KRVAVA ROMANCA,fr.triler ob 19.00 - OTOK am.zf akcija
sreda 9.11. ob 19.00 - LOV NA DRUŽICE, am.kom. četrtek 10.11. ob 19.00-LOV NA DRUŽICE, am.kom
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE
Torek 1.11. ob 18.00-BRICE IZ NICE
ob 20.00 -POLETNA NEVIHTA sreda 2.11. ob 18.00-POLETNA NEVIHTA četrtek 3.11. ob 18.00 -Deuce Bigalow: EVROPSKI ŽIGOLO Komedija
ob 20.00 -Sky High:ŠOLA ZA JUNAKE, Družinska komedija
petek	4.11. ob 18.00 -Sky High:ŠOLA ZA JUNAKE
ob 20.00 -Deuce Bigalow: EVROPSKI ŽIGOLO sobota	5.11. ob 18.00 -Deuce Bigalow: EVROPSKI ŽIGOLO
ob 20.00 -Sky High:ŠOLA ZA JUNAKE nedelja 6.11. ob 18.00 -Sky High:ŠOLA ZA JUNAKE
ob 20.00 -Deuce Bigalow: EVROPSKI ŽIGOLO ponedeljek 7.11. ob 20.00 -Sky HigtrŠOLAZA torek 8.11. ob 18.00-TEMAČNA VODA Triler-105' sreda 9.11. ob 18.00-TEMAČNA VODA četrtek 10.11. ob 18.00-LEGENDA O ZORRU,
Akcijska drama -136'
Foto klub Hrastnik VABI
na ogled fotografske razstave Fotografskega društva Jesenice v galeriji Zdravstvenega doma Hrastnik vsak delavnik med 20.10. in 20.11.2005
DOM SVOBODE TRBOVLJE VABI
V TOREK 8. NOVEMBRA 2005 OB 19.URI NA KONCERT ZA MARTINOVO SLOVENSKI OKTET INJURIJ SOUČEK Predprodaja vstopnic: ponedeljek, sreda, petek, od 10. do 12. ure v Domu Svobode Trbovlje Po koncertu brezplačna poskušnja mošta. Vabljeni!	KD Svoboda
DPM Trbovlje
pripravlja dejavnosti v času jesenskih počitnic: ustvarjalne delavnice, športne igre, plesno delavnico in kopanje.
V soboto, 29.10 in 5.11. ter med tednom od 2.11. do 4.11. v dopoldanskem času od 9. do cca 13. ure
DPM ZAGORJE VABI Na otroško delavnico na temo
NOČ ČAROVNIC-HELLOWEEN
V petek, 28. oktobra 2005, v avlo KC DD Zagorje Od 16.00 do 17.30 za otroke do 8 let Od 17.30 do 19.00 za otroke nad 8 let
KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE
ČETRTEK, 17.11.2005 OB 19.URI Gost bo DAN SOVINA, slovenski numerolog.
KLUB LITIJSKIH IN ŠMARSKIH ŠTUDENTOV
Prireja v soboto, 29. 10. 2005 ob 20.30
ŠTUDENTARAJ 2005 - vstop prost
GENERAL PURPOSE, ORLEK, NUDE, ZMELKOOW
DELAVSKI DOM ZAGORJE
Petek 28.10. ob 19.30 - KONCERT RADIA SNOOPY
Sobota 29.10. ob 19.00 - TRADICIONALNI GASILSKI PLES
GRAD BOGENŠPERK
V	petek 04.11. ob 18.00 - Predavanje Borisa Muževiča ARGONAVTI
KULTURNI CENTER LITIJA
V	soboto 05.11. ob 10.00 - otroška matineja
MALI OGLASI ©

mali oglasi

Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Prodam
Prodam rabljeno spalnico, otroški posteljo in voziček.
GSM 031 864 536
Prodam sadike lovorikovca.
GSM 040 773 700
Ugodno prodam računalnik Windows 98, s pekačem in mrežno kartico za internet ter monitor, miško, tipkovnico in tiskalnik. Cena 25.000,00 sit.
GSM 041 205 693
Prodam otroški voziček znamke KOBO, letnik 2003, malo rabljen, skupaj z lupinico. Cena 15.000,00 sit.
Prodam tudi krstno oblačilo za fantka od Jutranjke, št. 68, za 6.000,00 sit.
GSM 040 975 729
Prodam peč Feroterm, nerabljeno. Kombinacija trdo gorivo in olje - brez gorilnika, moč 35 kw. Cena po dogovoru. GSM 041 677 998
Menjam
Menjam sličice »kraljestvo živali«. Tamara Hohkraut, Pot Vitka Pavliča 6, 1430 Hrastnik
Zamenjam stanovanje v Hrastniku, 56 m2 za stanovanje enake kvadrature v Trbovljah.
GSM 040 975 729
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
v_______________/
CtC
flEPREfniČAlM
Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726
TRBOVLJE, dvosobno, 46 m2, 1. 1965, CK, manjši stanovanjski blok;
cena: 7.600.000,00 SIT
ZAGORJE, dvoinpolsobno, 63 m2, 1.1982, CK, velik balkon, deloma opremljeno, zelo lepo urejeno; cena: 12.500.000,00 SIT
HRASTNIK, stanovanjska hiša, 140 m2, 1. 1940, takoj vseljiva, večje pripadajoče zemljišče cena: 10.900.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom
Opaž, suh, smrekov -debelina 13,16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-ugodno!
Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava!
Tek: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko
ZA8AVC
naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta:
zasavc@email.si
© KRONIČNO
l-—■ i-----------------------
Zasavski frker
ŠTIRI UDELEŽENKE POŠKODOVANE 34-letna Hrastničanka je 8.10.2005 ob 18.47 uri vozila osebni avto od Hrastnika proti Zidanemu mostu. Zaradi neprilagojene hitrosti na spolzki cesti je trčila v odbojno ograjo in usek, nakar je vozilo obrnilo na streho. Voznica in tri potnice so se lahko telesno poškodovale.
(PRE)HITER VOZNIK
Dne 10.10.2005 ob 15.25 arije voznik avtomobila vozil prehitro po Zasavski cesti v smeri Hrastnika. V Podkraju, kjer izvajajo dela na cesti, sta pri semaforju čakala na zeleno luč dva voznika. Prehitri voznik je trčil v drugo stoječe vozilo in ga potisnil še v prvega. V naletu vozil je nastala škoda za okoli 500.000,00 SIT. Zoper povzročitelja nesreče bo podan obdolžilni predlog.
PETLETNIK K SREČI BREZ POŠKODB
Dne 15.10.2005 ob 13.47 uri je otrok, 5-letni Hrastničan, vozil kolo po cesti brez spremstva staršev. Na Poti Franca Pušnika je trčil v osebni avto 23-letnega Trboveljčana. Otrok se v nesreči ni poškodoval a je bil kljub temu odpeljan na pregled v zdravstveni dom. Na vozilu je nastala manjša materialna škoda.
PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA 19-letni voznik osebnega avtomobila iz Zagorja je 17.10.2005 ob 18.45 uri vozil po Cesti Borisa Kidriča v Zagorju ob Savi. Zaradi prekratke varnostne razdalje je trčil v vozilo pred seboj, ki ga je vozila 23-letna Kisovčanka. Oškodovanka je bila lahko telesno poškodovana, na vozilih pa je nastalo za cca. 300.000 SIT škode
Aufbiks
VSI NA SODIŠČE
14.10.2005 ob 19.30 uri so potrebovali policijsko intervencijo v Koloniji 1. maja v Trbovljah. Policisti so ugotovili, da je med prepirom 43-letnik vrgel cigaretni ogorek v obraz 15-letnemu sokrajanu. Slednjega je v bran vzel 27-letnik, kije prvega kršitelja udaril v obraz. Policisti bodo vse tri z obdolžilnim predlogom napotili na sodišče.
BIVŠI NAD BIVŠO
Dne 06.10.2005ob 09.30so policisti pohiteli v Dolpri Hrastniku, kjer je bivši mož zmerjal bivšo ženo. Zoper njega bo uveden postopek na pristojnem sodišču.
SIN NAD OČETA
Dne 14.10. ob 23. uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v okolici Litije. Policisti so ugotovili, da je očeta med hojo proti domu z neznanim predmetom udaril sin in ga telesno poškodoval, zato je bil odpeljan v UB KC Ljubljana. Sin je nato odšel neznano kam. Ko bodo policisti zbrali vsa obvestila, bodo napisali kazensko ovadbo.
PIJANA MATI
Dne 16.10. ob 7.30 uri so varuhi reda pohiteli v stanovanjsko hišo v Hotiču. Policisti so ugotovili, da je pijana mati od četrte ure razgrajala in vpila ter se prepirala s sinom, ki jo je nato prijel za roke in jo odrinil iz sobe. Policisti bodo napisali obdolžilni predlog.
Ravbajo kot srake
DRAGA TATVINA KARTICE
Dne 13/10 ob 13.40 uri so policisti prejeli prijavo o tatvini bančne kartice in dvigu denarja na različnih bankomatih v različnih mestih in lastnika oškodoval za 410.000 SIT. Tatvina naj bi bila storjena 09.10.2005 med 09. in 11. uro iz zaklenjenega osebnega avtomobila, ki je bil parkiran v Dragovšeku.
LE KAJ BO Z NJIMA?
Dne 14.10. ob 12.45 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec ukradel dva avtomatska števca prometa, ki sta bila nameščena v Mali Kostrevnici in Črnem Potoku ter Direkcijo za ceste oškodoval za približno 2.000.000 SIT.
ZA 500.000 "ROBE"
Dne 18.10. ob 07.45 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec v času od 17. ure 17.10. do 07.30 ure 18.10.2005 na gradbišču glavne ceste v bližini Zgornjega Loga vlomil v kontejner, last podjetja SCT in ukradel motorno žago znamke stihi rdeče bele barve in vibracijski stroj za urejanje tlakov ter podjetje SCT oškodoval za približno 500.000 SIT.
OB ŽLICO BAGERJA IN RAČUNALNIŠKI MONITOR Neznani storilci so v noči s 12. na 13.10.2005 v Trbovljah odtujili žlico bagerja na gradbišču ob železnici, vredno cca. 300.000 SIT. Isto noč so vlomili tudi v prostore podjetja na Trgu revolucije in odtujili računalniški monitor.
NI MU BILO DOLGČAS
Neznani storilec je v noči s 16. na 17.10.2005 deloval na Nasipih v Trbovljah. Preluknjal je rezervoar osebnega avtomobila in odtujil okoli 251 goriva, vstopil v slabo zavarovano barako in odtujil kovček z orodjem, v bližini pa je bila z osebnega avtomobila odtujena še registrska tablica št. LJ 24-1RH.
OČIVIDCI, JA VITE SE!
Neznani storilec je 18.10.2005 okoli 16.45 ure pri trgovini TUŠ v Trbovljah pritekel mimo 82-letne Trboveljčanke. Med tekom ji je iz rok iztrgal manjšo rjavo torbico in zbežal proti Trgu revolucije. Oškodovanka ni bila poškodovana. Storilec je bil oblečen v modro-belo karirasto srajco in kavbojke, star okoli 30 let, ijavih kratkih las. Policija naproša morebitne priče, da pokličejo PP Trbovlje ali anonimno številko 080-1200.
Zasavski funšterc po kronično
LABORATORIJ ZA PRIDELAVO DROG?
Policisti-kriminalisti Policijske postaje Trbovlje so 20.10.2005 opravili hišno preiskavo pri 37-letnemu Trboveljčanu, za katerega so sumili, da ima doma laboratorij za pridelavo prepovedanih drog. Policisti so pri preiskavi našli posamezne predmete, ki kažejo na to, da bi osumljenec lahko poskušal doma pridelovati prepovedane droge. O ugotovitvah bodo napisali poročilo državnemu tožilcu.
RENAULT POPOLNOMA ZGOREL
Dne 18.10 ob 02.15 uri so bili policisti obveščeni, da na glavni cesti Litija - Ljubljana pri kresniškem mostu gori osebni avtomobil. Policisti so ugotovili, da je med vožnjo verjetno nastal kratek stik na motorju osebnega avtomobila znamke renault megane, zato se je vozilo vnelo. Ogenj se je nato razširil na celotno vozilo in je pogorelo v celoti. Požar so pogasili gasilci PGD Ribče in Senožeti. Materialna škoda znaša približno 1.000.000 SIT.	Peter Motnikar
ril.
REKLAME
+
ELEKTROPROM d.o.o.
Loke 22, Kisovec, www.elektroprom.si Tel.: 03 56 57 150, fax: 03 56 71 234
lokalna televizija ETV tiskana vezja grafitne ščetke trgovina bar »Sedmica« delovni stroji in nizke gradnje
-M ETRONIC-KOMET
d.o.o.
Tržnica, Pod uro, Cesta zmage 35 b, 1410 Zagorje ob Savi
Tel.: 03/56-33-270
ženski in moški parfumi od 590,00 sit dalje - modni nakit in modni dodatki - izdelki iz zlata in srebra - ročne ure: otroške, ženske in moške
Nudimo Vam:
- ugodne cene in plačilne pogoje - tedenske akcije - pestro izbiro izdelkov
Opiralni čas: pon-pet: 8-12 in 16 -19 sobota 8-12
AKCIJA
+
KDOR LE ZMORE
JE (ŽE?) ŠEL V ZASAVSKE GORE
V prejšnjih štirih številka časopisa Zasavc smo predstavili smo štiri vrhove v Zasavskem hribovju, njihove značilnosti, posebnosti in seveda različne poti, ki vodijo do njih. Naj vas spomnimo.
Prednost, ki gre vsem damam, smo dali Čemšeniškiplanini. Lepotici, ki se dviga s poraščenimi in travnatimi pobočji nad nižjimi zasavskimi hribi in griči, se težko upre vsak, ki jo vsaj enkrat obišče in se naužije njene lepote. V zavetju gozdnatih jas je moč najti obilo čiste in pozitivne, krepilne in osvežujoče ter pomirjujoče energije.
Vzvišena lepotica se spogleduje s Kumom, zasavski Triglav ga tudi radi imenujemo in tudi Dolenjci bi ga radi imeli zase, češ da stoji na dolenjski strani Save. Kakorkoli že, lepotec je bil predstavljen v naslednji številki. In ker se sivolasi gospod »kiti« s hudo lepim in prenovljenim modernim oddajnikom za komunikacije take in drugačne vrste in je z njim pridobil še nekaj metrov na višini ter se zapisal tudi v vojaško zgodovino, ga ne gre izpustiti iz pohajkovanj po zasavskem hribovju. Sploh pa - kdor ni bil na Kumu, ni Zasavc!
Kljub temu pa še malo ni kaj manj privlačen Kal. Ta se malce spogleduje s Savinjčani, ki ga čez Mrzlico hodijo občudovat. Kalska planina pa nudi vsakemu obiskovalcu svoj užitek v vsakem letnem času. Mar kdo misli, da se ime Rajska dolina
dobi kar tako, brez razloga?
Brez dvoma pa so Janče, sicer najnižji od naših izbranih vrhov, najbolj nedoločljive v prostoru.. .Z vseh mogočih in nemogočih smeri se pride tja. In tudi vidi se od tam na vse strani. Predstavili smo jih v prejšnji številki, zato je znanje o njih gotovo še sveže...
Pri našem izboru nismo imeli nikakršnih posebnih kriterijev. Preprosto smo se ozrli okrog sebe in vrh, ki se je dotikal neba, smo izbrali za našo Zasavčevo transverzalo. Z vsako predstavitvijo smo objavili tudi kupone, ki ste jih, dragi bralci in pohodniki, morali v teh jesenskih dneh nositi s seboj v hribe, saj smo želeli videti na vsakem kuponu žig planinskega doma, ki mu pripada.
Tudi tokrat jih objavljamo, saj je lep del jesenskih dni še pred nami in je še čas, da pritisnete žige na kupone in nam jih pošljete do konca jeseni oziroma najkasneje do 15. decembra na naslov:
Uredništvo Zasavca,
Cesta zmage 3,1410 Zagorje
Na pridne pohodnike še vedno čakajo nagrade: Za dva: topli jopi iz termoflisa Za tri: paketi presenečenja Za petdeset: majice
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
1. kupon	--ir 1 1 1 1 | |	n 2. kupon |	r 1	3. kupon |	n r 1 1	4. kupon
PLANINSKI	1 1 1 1	1 PLANINSKI 1	i 1 PLANINSKI	1 1 1 1	PLANINSKI
DOM NA	1 1 I 1	DOM	DOM NA	1 1 I I	DOM NA
CEMSENISKI PLANINI	1 1 1 1 1 1 I I	NA KUMU 1 1 1	KALU 1 1 i	1 1 1 1 1 1 I I	JANČAH
Žig:	1 1 1 1 1 1 1 1	1 1 Žig:	1 1 1	Žig: 1	1 1 1 1 1 1 1 1	Žig:
AKCIJA
+
SKRITI
ZASAVC
MESECA
OKTOBRA
I. del in II. del in ah in oh in sploh
Tokrat se bomo skrivali čisto drugače, kot običajno. Samo enkrat vam bomo dali možnost, da si prislužite večerjo v Hotelu Trojane, v Restavraciji Diana, da se nanjo popeljete z Elvirovim taksijem na zadnjem sedežu skupaj z mladeničem, ki se ga ne bi branilo ne mlado ne staro, da z njim poklepeta, se nasmeji in si radovednost poteši, kako izgleda kot divja voda pobesni.
Mladi mož je zasijal kot komet v letošnjem letu - bolje bi bilo reči, da se je zasvetil kot precizno brušen diamant sredi besnečih voda doma in na tujem... Sam ali z ekipo - v vsakem primeru ponese ime svojega kraja daleč v širni svet.
Konec besed. Ako mladeniča ne prepoznate - potem...ja, potem vam pa ni pomoči!
KUPON 2,10
Oseba na sliki je:............................
Moji podatki:
Ime in priimek:.........................
Naslov:.............................
Telefon:........................
Kupon pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje
ADZIKIC ELVIR s.p.
TAXI
r TAXI
031818121 L 040 992 668
m
TROJANE
HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA"
DOBRODOŠLI V HIŠO GOSTOIJUBJA IN SPROSTITVE -NON STOP!!!
Recepcija
tel.: 01 / 72 33 610, fax: 01 / 72 33 615
www.hoteltrojane.com e-mail: info@hoteltrojane.com
© AKCIJA
i------
Zdaj že lahko rečemo, da so zasavski župani z a. Na pobudo, da bi tudi v Zasavju zadišalo po lipah, se je odzval še trboveljski župan in poslanec Bogdan Barovič in se tako pridružil radeškemu županu Francu Lipoglavšku.
Pobuda se mu zdi zanimiva in ne tako težko uresničljiva. V Trbovljah je na primer TD letos, 22.aprila, na dan Zemlje, že zasadilo lipo na Trgu revolucije. Vsi župani bi jo lahko zasadili istočasno, razmišlja.. .Lahko pa bi zasadili lipo, ki bi bila simbol njihovega povezovanja, še predlaga. »Na vas je, da nas, če se ostali strinjajo, povežete in dogodek organizirate...«
Pričakujemo še mnenja drugih zasavskih županov in naših bralcev.
Pobuda se mu zdi zanimiva in ne tako težko uresničljiva. V Trbovljah je na primer TD letos, 22.aprila, na dan Zemlje, že zasadilo lipo na Trgu revolucije. Vsi župani bi jo lahko zasadili istočasno, razmišlja...Lahko pa bi zasadili lipo, ki bi bila simbol njihovega povezovanja, še predlaga. »Na vas je, da nas, če se ostali strinjajo, povežete in dogodek organizirate...«
Zanimivosti o lipah
V antiki je bila simbol prijateljstva, povezovanja, kasneje v Evropi simbolizira žensko milino, lepoto in srečo ter zakonsko ljubezen. Povezujemo jo tudi s simbolom življenja, z zdravjem in modrostjo, nastopa pa tudi kot sodno drevo - torej je povezana s pravičnostjo, zakoni, odloki...Že pred Karlom Velikim je imela lipo vsaka slovenska vas - S.stoletje. Pod lipo so potekala vaška zborovanja, kjer so razsojali pravde. Pozneje je bila predhodnica radia in televizije , saj so se tu zbirali vaščani tudi zato, da se seznanijo z uradnimi razglasi in novicami. Pod lipo pa so radi tudi peli in plesali. V Vrbi, rojstnem kraju našega največjega pesnika Prešerna , še zdaj lahko občudujemo košato lipo, ki ima okrog sebe šestnajst kamnov, toliko, kolikor je bilo v vasi kmečkih gospodarjev.
Slika: minime Pobudnica: Fanči Moljk
Do jeseni si menda samo črički ne uspejo pripraviti prezimovališča, ker vse poletje godejo in godejo in čričkajo, medtem ko se vsa narava pripravlja na prihajajoče hladne večere in si pripravlja tople »brloge«...Ne, to ni jesenska pravljica, je pa dovolj poučna. Ni, da bi čakali in potem trkali na zaprta vrata...
Tokrat se bo mlad in nasmejan deklič zagotovo spomnil, kje in kdaj in kako smo jo ulovili v objektiv. Prav nič drugega ni potrebno, kot da se javi na GSM 041 410 734 urednici Marti in ji pove ime in ...bon za dva za Pizzerijo ČEBELICA (2 x pizza in 2 x cocacola) bo njen.
Ako pa klica do petka, 4. novembra t.L, ne bi bilo, potem pod nosom obrisala se bo...
mzcmn ČEBEIICfl
Y R fl č € V I č m ci 1 e j Yolyoxerjerck % IZIAKE. Tel.: 03/56-74-137
LEPO JE IZMENJATI DARILA, ŠE LEPŠE PA JE DELITI LJUBEZEN Z VSAKIM ČLOVEKOM.
V mesecu dni bogatejši smo za sedemintrideset majčkenih ljudi-šestindvajset fantičkov in enajst dekličkov v trboveljski porodnišnici kriči.. .in čimprej domov želi.
27.	09. 2005
Petra Martinovič, Cesta zmage 73, Zagorje - hči Pia Zupančič Maja Toplak, Novi Log 7 b, Hrastnik - sin Jakob Surina
28.	09. 2005
Dušanka Škalički, Log 12, Hrastnik - sin AnžejZdovc
29.	09. 2005
Jasna Kolar, Vreskovo 43, Trbovlje - sin Alex Žibret
30.	09. 2005
Isnije Bejtulami Hamiti, Gasparijeva ulica 7, Ljubljana - hči Alejna Hamiti 01. 10. 2005
Michela Gervasio, Brezno 7, Laško - sin Mateo Mladenovič Mateja Jevševar, Ul. istrskega odreda 3, Portorož-sin Žan Matija Šuligoj
Suada Zulić, Prijateljeva 11 a, Ljubljana - sin Anes Aljaša Gošte, Semnik 11 a, Kisovec, Zagorje - sin Matic
02.10.	2005
Darja BarličJoger, Trg. pohorskega bataljona 7, Kisovec - hči Neža
Radmila Čolič, Zidani most 10, Zidani most - sin Peter Saša Verhovnik, Strmca 116 a, Laško - hči Ema Plahuta Nataša Pirc Mrak, Gimnazijska cesta 22, Trbovlje - hči Živa Mrak
03.10.	2005
Emina Mujič, Šuštarjeva kolonija 25, Trbovlje - sin Kenan
04.	10. 2005
Mirela Buljubašič, Cesta zmage 12 b, Zagorje - sin Ermin
05.	10. 2005
Blaženka Šardi, Log 10, Hrastnik - sin Miha 07 10. 2005
Suzana Vidic, Krka 21, Ivančna Gorica - sin Benjamin Sadar Fatmire Bytyqi, Trg revolucije 20, Trbovlje - sin Eron Iris Drnovšek, Na selah 26, Dol pri Hrastniku - sin Gal Bekavac
10.10.	2005
Andreja Šere, Trg svobode 33, Trbovlje - sin Gašper
11.10.2005
Simona Lipovšek, Narof49, Izlake, Zagorje - sin Blaž
12.10.	2005
Petra A vrelio, Partizanska cesta 37, Dol pri Hrastniku - hči Barbara Zupan
Nataša Lašič, Ob železnici 3, Trbovlje - sin Žiga Troha Barbara Matko, Novi dom 25, Trbovlje - sin Tilen Jurjevič
13.10.2005
Damjana Kukoviča, Dolenja vas 5, Zagorje - hči Nina Bregar Metka Srebotnik, Cesta padlih borcev 37, Hrastnik - sin Matic Žagar
Vojka Brečko, Log 28 e, Hrastnik - hči Daša
15.10.	2005
Mihaela Mastnak, Dol pod Gojko 14, Frankolovo, Vojnik - hči Danijela
Mateja Hrovat, Kolonija l.maja 12, Trbovlje - sin Gašper Drnovšek
NAŠA BODOČNOST/IZZIV ©
-------------------------1- |
16. 10. 2005
Jasmina Beganovič, Zidani most 27, Zidani most - sin Patrik Esih
Marinka Brezovšek, Klenovo 15, Laško - sin Tian Brezovšek Zajec
18.10.	2005
Suzana Lusukič, Nasipi 34, Trbovlje - hči Amalia Romana Ranzinger, Gladež 24, Izlake - sin Juš Mateja Kumar Šuštar, Juričeva 10, Ljubljana - Šmartno - sin Jan
20.10.	2005
Tina Trtnik, Celovška cesta 83, Ljubljana - hči Tajda
21.	10. 2005
Urška Bas tič, Kolonija l.maja 30, Trbovlje - sin Miha Jager
22.	10. 2005
Tatjana Ocepek, Podgorje 3a, Velenje - sin Tim Ramšak ISKRENE ČESTITKE!
TRBOVELJSKA MLADINA NA TEMO:
»USTVARIMO SI LEPŠO PRIHODNOST«
V soboto, 15. oktobra 2005, je trboveljska mladina stopila skupaj in izmenjala mnenja o možnostih ustvarjanja lepše prihodnosti v Trbovljah. Ideja za projekt »Ustvarimo si lepšo prihodnost« seje porodila pri aktivistih trboveljske mladinske organizacije SNS, pri iskanju idej in rešitev pa so sodelovali tudi člani SDM (podmladek SDS) in Mladega foruma (SD). Delavnica seje začela ob 10. uri v prostorih Mladinskega centra Trbovlje, presenetil pa je odziv mladih, ki so se kljub za današnjo mladino zgodnji jutranji uri odzvali vabilu. Trboveljski mladini ni vseeno in verjamejo, da lahko aktivno prispevajo k ustvarjanju lepše prihodnosti. Obravnavali so ključne probleme na področju zabave, socialne problematike, zaposlovanja in izobraževanja. Izpostavljena je bila ugotovitev, da se mladi v lastnem mestu, kjer so se še nekaj let nazaj brezskrbno sprehajali, ne počutijo več vame. Zaskrbljeni so nad pomanjkanjem aktivnosti na področju problematičnih skupin, kot so odvisniki, kar posledično povzroča naraščanje kriminalnih dejanj v našem okolju. Rezultat delavnice so oblikovani predlogi rešitev, ki jih bodo predah pristojnim na občini Trbovlje. Ti so že obljubili, da bodo predloge upoštevali, kolikor bo v njihovi moči.
Skupno delovanje trboveljskih podmladkov nas lahko obda z določeno mero optimizma. Verjeli so, da lahko sodelovanje različnih interesnih skupin pripomore k oblikovanju kvalitetnejših rešitev za aktualne probleme in odgovornost za boljši jutri so vzeli v svoje roke. O tem, ali bo lokalna oblast upoštevala katerega od oblikovanih predlogov, bomo bralce obvestili, ko bodo vidni prvi rezultati. Ponosni pa smo na trboveljsko mladino, ki ohranja vero vase, v svojo prihodnost in v to, da lahko sami prispevajo k oblikovanju lepše prihodnosti. Želimo, da bi pripravili še več takšnih projektov in z njimi prebudili tudi tiste, ki so mnenja, da se v Trbovljah tako ali tako ne da nič spremeniti. K prebujanju tako mislečih želimo prispevati tudi v uredništvu Zasavca z mislijo: »Ne veš, kaj zmoreš, dokler ne poskusiš!«	IM.
42} MEFISTO/KLEPETALNICA
VIRIJLENTIJS
Svet je virozen, kužen, strupen. Vse bolj raznovrstni so virusi, ki čakajo, da prečkajo most med organsko in neorgansko materijo. Z mrtvo naravo jih veže kristalizacija, živa pa jim omogoča razmnoževanje. Vsaj tako meni del stroke. Silno majhni povzročitelji bolezni se razmnožujejo hitro. Mikroskopski organizmi se inkognito združujejo in nobena tajna služba jih ne odkrije, dokler jih ne zalotimo na kraju zločina.
Človeštvo je nekoč morila kuga pa črne koze. To so bile bolezni, ki so udarile hitro in pomorile ljudi na velikih zemljepisnih območjih. Stoletja so se ljudje tresli pred črnimi kozami. Meč ni bil učinkovit proti nevidni moriji. Le ogenj je očistil človeštvo nesnage.
Moč virusov je v njihovi nevidnosti. Ne vidimo jih, pa so vedno okrog nas in čakajo na ustrezne pogoje, ki jim omogočijo, da oživijo in povsem po tihem poberejo žrtve. Ko so izpolnjeni pogoji za njihovo delovanje, si poiščejo gostitelja in preko njega še več gostiteljev, ki jih neprostovoljno in nevede prenašajo po svetu in delijo na okrog. Ne potrebujejo osebnih dokumentov ali vizumov, birokracija in državne meje jih ne ustavijo, niti silna oborožitev, ki jo premore človeštvo, ni učinkovita. V svojih gostiteljih živijo, z njimi potujejo po zraku, vodi in kopnem. Molekulsko majhna bitja so odporna in vzdržljiva. Ko nas napadejo te male pošasti, nič ne zaleže mahanje z dlanjo in pestjo po strupeni golazni. Naselijo se v notranjosti živega bitja in razjedajo njegovo telo.
Nikoli se povsem ne bomo znebili viroz. Ko se že zdi, da so cepiva in zdravila uspešna v borbi proti mikroskopsko majhnim teroristom,
ti nevidni vragi mutirajo. Prilagodijo se novo nastalim razmeram in spremenijo svojo gensko zasnovo. V novi obliki ponovno preidejo iz defenzive v ofenzivo. Postopek mutacije je počasen a izjemno učinkovit. Iz nekega znanega virusa skozi čas nastane povsem nova oblika strupa, ki spet čaka in slej ko prej tudi dočaka pogoje v živi materiji in začne se mrtvaški ples.
V	zadnjem času je aktualna ptičja gripa. Pojavila seje v Aziji. V zadnjih nekaj tednih s pospešeno hitrostjo osvaja področja Evrope. Čisto blizu nas je in v stanju nevidnosti čaka svojo priložnost za vstop. Ptice in njihovo petje so božje delo. Žvrgolenje ptic predstavlja simbol miru, ljubezni in rajskega vzdušja. Kače so tiste, ki predstavljajo zlo, greh, bolezen in smrt. In kač se ljudje bojimo, ptic pač ne.
Je mar vražje delo, ta zadnja, ptičja viroza ali pa nam bog sporoča, da smo raj, v katerem živimo ljudje, že povsem popackali in nam ptičje petje nič več ne pripada. O raznih delih ptičjih teles, ki jih radi vidimo na mizi, niti ni vredno izgubljati besed.
V	Vatikanu so se odločili, da potrebujejo več kadrov, izganjalcev hudiča. Tam že vedo kje ima vrag zavetišče in kje centralo za svoje delovanje.
Človek se igra boga na vseh področjih. V človeku se skriva bog in vrag. Vsak želi postati bog. Za zmago v tej igri pa je dovoljena, vsaj po človeški logiki, tudi uporaba vražjih metod.
Narava je samovšečnega in objestnega človeka že velikokrat udarila po porednih prstih. Tokrat nas tepe s šibo božjo, ptičjo gripo.
Meßsto
KMiPETALMCA- ZAKAJ MOŠKI POČAO TO,
KAR POČNO...
Zakaj se ne morejo odločiti za določen TV kanal?
Nakup še enega tv aparata bi bila dobra naložba za par, ki živi skupaj, zaradi ljubega miru. Prepir ali vsaj spremenjen ton je neizogiben, ko on z neverjetno hitrostjo začne menjati kanale. Za moškega je to njegov osebni antistresni program. Ko gleda tuje probleme in pretepe, pozabi na svoje težave. Pustite ga, naj gleda vsaj nekaj časa, da boste imeli mir pri hiši.
Zakaj se jim ne ljubi govoriti?
Ko jih povprašate kako je potekal dan samo nekaj zamomljajo. Razlaga je enostavna: medtem, ko ženske izgovorijo več kot 20 000 besed v enem dnevu, moški že po 8 000 nočejo več govoriti. Govorijo le tisto kar morajo in ne pogovarjajo se v prostorih, kamor gre cesar peš, ne hodijo tja skupinsko. Ženske pa so sposobne, da kjerkoli in kadarkoli najdejo temo za razgovor, ker tako vzpostavljajo pristnost in boljše odnose. Da je to res tako, ugotovimo, če se ozremo daleč nazaj, ko so moški hodili na lov, da bi prehranili družino. Takrat so si njihove drage s klepetom krajšale čas, medtem, ko so oni potrpežljivo čepeli nekje v grmovju in čakali na plen.
O čemu se moški pogovarjajo med sabo?
Če si dva prijatelja privoščita, da gresta zvečer nekam skupaj ven, potem se že ne bosta pogovarjala o krizi v zakonski zvezi, otroških boleznih ali kako preživeti dopust z družino. Oni komunicirajo na principu: najprej najbolj pomembna stvar na svetu- šport. Zato vedo kdo se je poškodoval pri nogometu, kakšen je najnovejši model avtomobila in vse to zabelijo s kopico mastnih šal. Te šale, ki so največkrat dvosmiselne imajo funkcijo ventila. Edino na ta način lahko govorijo ( napol odkrito) o seksu, strahu in vsemu, kar jih teži.
Zakaj ne jočejo?
Če bi se to zgodilo javno bi to bil znak slabosti, ženskosti in on ne bi bil ta pravi moški. In katera ženska ljubi mevže? Da se na ta način
ne bi razkrili, skušajo probleme rešiti sami. No, šele takrat ugotovijo, da ne vedo koga bi lahko zaprosili za nasvet. Vaš predlog: »Pogovoriva se...« zveni dvakrat nevarno- izzivate ga na razgovor (prejšnje vprašanje) in to celo o čustvih. Ženske se zavedajo, da je problem rešljiv tudi z dobrim odkritim pogovorom, za moške pa je molk edini morilec problema.
Zakaj se težko odločijo na stalno zvezo?
Če začutijo, da gre zveza v smeri monogamije, bodo najprej zavračali to možnost, ker še vedno pri njih prevladuje mačizem. Družina predstavlja konec zabave: nič več nočnega popivanja, pohajkovanja, drugih žensk (tako bi moralo biti), a ob pamet jih spravlja seks s samo eno žensko. Ne dovolite svojemu moškemu, da se izmuzne! Človek se razlikuje od živali po tem, da zavestno izbira. Potrebuje le pomoč, da se tega zave. Verjemite mu, se splača! Stanislava
REPORTAŽA ©
KOMET »VESLAČ« Z IMENOM PETEK
Slovesen sprejem za Petra Kauzerja ml. v Hrastniku
V četrtek, 20.oktobra 2005, so priredili v galeriji delavskega doma v Hrastniku prisrčen sprejem za Petra Kauzerja ml., ki se je vrnil s svetovnega prvenstva v slalomu za kajak in kanu na divjih vodah.
Potekal je od 29.septembra do S.oktobra 2005 v Avstraliji in Peter je dodal srebrni kolajni posamično in zlati moštveni z evropskega prvenstva še bron s svetovnega.
Pozdravit so ga prišli njegovi klubski tovariši oziroma tekmovalci, člani upravnega odbora, navijači, sponzorji, župan
Miran Jerič___Stojan Binder, direktor Steklarne, ki je glavni
sponzor, pa je poslal brzojavko s čestitkami, ker je bil službeno odsoten.
Simpatični Peter je bil seveda ganjen in zahvalil se je vsem za podporo, ki je ni doživljal samo na svetovnem prvenstvu, ampak med celo sezono.
Med njimi je bil skrbni župan Miran Jerič, ki se je v času tekmovanja vsak dan zanimal za njegovo počutje v Avstraliji. Ob tej priložnost mu je izročil občinsko priznanje in se mu zahvalil za vztrajnost na treningih in čestital za uspehe, ki so tudi velika in odmevna promocija za hrastniško občino. Tudi predsednik BD Steklar Hrastnik Igor Zalokar mu je čestital za osvojeno bronasto kolajno v moštvenih vožnjah v slalomu. Kar pa zadeva vožnje posamično, kjer je dosegel »le« 17. mesto, se mu pa ne zdi tragično, saj je še zelo mlad in bo imel še veliko priložnosti za boljše uvrstitve. Seje pa marsikaj
na tekmi v Avstraliji naučil, je menil Igor Zalokar, kar mu bo pomagalo tudi pri njegovem zorenju - tako pri športni kot osebnostni rasti
Letošnja sezona je za Petra Kauzerja ml., njegovega očeta -trenerja in za BD Steklar Hrastnik ena najuspešnejših (do sedaj!).
Besedilo: Fanči Moljk Fotograßje: Simon Tanšek, Fotoklub Hrastnik
in Peter Kauzer st.
Naj vaš de
Celje - skladišče
D-Per
6/2005

V
5000017073,22
COBISS o
Modro varčevanje. Rentno varčevanje. Evro depozit za 5, dol Rentni depozit
iHhUJ
V mesecu varčevanja darilo
		
	^M/o]