Demant.
Priobčil I. Traun
FL
r—!—¦—i                                       Besede pomenijo:
a | a   a                                                      F         J
E'                   *"™|                         1. soglasnik.
-i_?_i_il                 2. domačo žival.                     '
c ' č | č                              3. vladarja.
d d | "^7                           4 sk«Pino-
¦                  ---------—                  ¦             5. merilo časa.
| e   e   e   e j e | e    i | i |jj           6. podobo dežel.
|j| j|j|k|k|k|l|                7- vrsto pratike.
^"T7~n----~\--------H"                8- variha.
LJI ] lmln JL|                    9. vas pri LJubljtini.
| O | 0 | O                               10. pastirja.
O I O I O I O "d!                       II. ,Zvončkovim'čilateljemznanegagospoda.
I----—---------------------*-l                 ,     12. soglasnik.
iPlP   r    r|rjrr    r[s|s|s|    ]3. deI glave.
I §                                     14. nasprotje od začetka.
r~T— "~-|                                  Posredi   navzdol   nam vsem   Ijnba  oseba
1__1 u   u I                                  cesarske rodbine.
pv   v | v | v |  ž|
(Rešitev in imena rešilcov priliodnjic")
hbhh=            —                                                                                    =qnnn
Rešitev besedne uganke v 4. št.
Strela —   elektrika.
l'rav so jo rešili: Leban Mimi, uč. v Zatični, Marija in Jakica (ianglovi, uč. v Idriji, Vilj. Ogorelec, uč. pri sv. Barbari v Halozah, Božidar Černej, uo. v Orižah, Zden-ko in Divica Medica, ue. v Ljubljani, Nada Vozel v Trebnjem na Dolenjskem, .lanko Traun, dijak v Ljubljani, Dragica Vizjak, učenka III. razr. na Ljubečni, Angelica Vogrinec, učenka V. razr. pri sv. Antonu v Slov. goricah.
(Ker je bilo treba hiteti s sklepom lista, priobčimo iinena ostalih rečilcev v 6. št. Zvončka)
—•    118    '<—
Kanada.   Kdor   pogleda na  zemljevid,    Če stoji zdaj vsa velikanska netnška indu-
se začndi, kako velikanska je nad Združe-    strija, ki je izdelovala platno, je vzrok to,
nimi   državami   ležeča  Kanada.   Ta  širna    da ne more dobiti lanu z Ruskega. Lan je
država, ki podpira v sedanji vojni z vnemo    zgol   evropska rastlina ;   prideljujejo  ga v
Angleško,   je   bi]a   nekdaj   last   Francije.    veliki množini le na Ruskem, vrh tega pa
Jacques Cartier je leta 1534.  zavojeval to    zlasti na Irskem ter v Belgiji, na Nizozem-                   [
deželo v imenu francoskega kralja Franca I.    skem   in  na  zapadnem  Francoskem.   Več
in jo imenoval  Novo Francijo.   Leta 1608.    kakor polovico vsega lanu, kar ga je Evro-                   \
je bilo ustanovljeno glavno mesto Quebec.    pa rabila,  se je  dobivalo   iz Rusije,   pov-
Takrat   je   bila   Francija   ona  država, v    prečno 250.000 ton na leto. Rusi doslej §e
kateri   ni solnce nikdar zašlo,   kajti poleg    niso  posvečali pridelovanju lanu tiste po-
današnje Kanade so pripadale Franciji tudi    zornosti,  ki  bi  jo  zaslužil.   To se vidi iz
današnje  amer. države  Novi Orleans, Lu-    razmeroma malega števila tkalnic  in   pre-
jizijana in Virginija in Francoz d' Avesnes-    dilnic, ki jih imajo na Ruskem.  Zdaj deluje
sur-Helpe je položil lemelj mestu, ki spada    nemška   poljedelska   uprava   na to,   da bi
danes   med  najveeja in najmogoenejša na    na Nemškem sadili kar mogoče mnogo lanu,
svetu, Novemu Jorku. Kako obširne, kako    da bi njih idustrija ne bila več odvisna od
bogate   dežele je imela   Francija,  a jih ni    uvoza iz Rusije.
znala ohraniti," ker so njeni vodilni možje           Qb        , w yaj.   Vojakj novind SQ se
delah bedasto politiko.   Anglez. so .ztrgah         b ,.    streljanjuJ VajeJse je udeležil tudi
H-ancozom  Kanado   in   napraviU   u vseh                     j ž vojaki jebil prijazen. domae.
kanadsk.h provinc leta   1867   (Ontanjo m    Hlad*ikov <lanez Jje dobro ^eljal/ bil po-
Quebec^   en  sam anglesk. dominion.   Pro-    h    ,j       jn   dobi|J nagrado  v denarju.  Ko
vinca Quebec je ostala kakor je bila fran-    zade'ne    u§ko .    se hsoče ymM k ^ojemu
coska po jeziku,   po ob^caj^h,   po veri, po    oddelkuMga ustavi general. veli   .ruht« in
kultun   po ysem, iz cesar se sestavlja na-         g   ra'dSveden :   .Hladnik,   kaj bi storil,
rodnost  Vecina prebiva stva je pac angleš-    ko   bj     ,6  ne   zad"el   na   500  korakov r
kega  plemena   in   manjsina  je francoska.      Ponižno javljam vzvišenostl jaz bi zamen-
Casih je tudi kak fracoski Kanadee rainis-       ,      škoJza drll^0 ki nege bolje « _  PraVj
trski predsednik. Tako jebil posebno ugle-   J^, A1   kaj ,,.*      gtori,   JaJ        ko b, z
den   in cescen  ddgoletni m.nistrsk. pred-    »   b         §ko na  ^00 korakov ne zadel ni.
sednik  Laur.er.   Ko  je bil   prvic .zvoljen,               »   _     Potem   ne  dobjm  urlaub   .
je  slovesno   izjavil:    »Jaz    sem  kanadski    meni Hladnik ponižno. General se nasmehne
francoz.  Iz mene govon   moja narodnost,              §    ge  {     ...      Janez Hladniki   kaj
Bin sem svojega naroda, a dokler bom di-        %   bi brez   *,rlaub    in z dobro pugko
hal, ostanem zvest   Kanadi m Augleski in    {* fl. na m korakov ne zadei?. _ Hladnik
hranil bom z vserai silami pravico vsakega,         , d   neverjetn0 svojega vi§jega povelj.
naj   bo   trancoz   ah  Anglez  ah  karkol..*    P f    .     ^   To ni ^Sgoče, vzvišenost,
Tako je bilo ze davno pred vojno raztnerje    d       Ce nego da ga imate Vi danes neko-
med Francoz. m Anglezi v Kanadi.               ijko Pod kapo." -General potreplje Hlad-
Izreden grob. Blizu trnjave Montmedy    nika po ratni in ga vnovič pohvali: ^Prav,
leži   vas Marville.   V   tej vasi   so   nemški    prav!"    Janez  pa salutira,   pogleda  grdo,
vojaki našli v mali cerkvi iz človeških lo-    kakor je  ukazano  in   odide  k tovarišem,
banj in kosti grob, v kalerem je shranjenih    ki so ga komaj čakali in še težje zadrževali
40.000  človeških lobanj.   Nekatere teh lo-    smeh.
banj  so   morda  celo   2000  let stare,  naj-                                      s mlajše  pa vsaj 400 let.   Okolica vasi Mar-
ville je bila^ izza davnih easov torišče ve- ~-r^— —jj-^t^^t^.-------_^rg^-----^_____^,—
likih bitk. Že Julij Cezar je dal tod graditi                    ,    moipaa ko«a
utrdbe in še dandanes izkopljejo na poljih                    lz ™°ie*a Kosa-
lobanje  in  rimske   denarje.  Tudi ob času           Slovenska zemlja — naša last,
ljudskega  preseljevanja.   potem   v SOletni           odlika naša — naša čast!
vojni in kasneje, so bili tu hudi boji in je                                 --------
padlo  mnogo  Ijudi.   Pred  več  stoletij   so           Oziraj se navzgor, naprej,
ljudje izkopane lobanje^zbrali  in v cerkvi           v prirOde knjigo pazno glej!
napravili  grob zanje.   Cez leta po sedanji                                 ______
via^roh0 lahk° ^ mn°g° l0banJ P°l0Žili           Življenje mož naj v zgled ti služi,
x w gl0D                                                                pravico mi z dobroto druži!
Lan na Ruskem.   Nobena   država  na                                 --------
svetu ne pridela toliko lanu, kakor Rusija.----------------------------—_______^ .^.-^a.-^.-^^
r^-g^ZZHF^I^    ¦                   ...             .c=ir-~>'—]