NAJBOLJŠI ČASOPIS = NAJČA N A J \S C A FiAJČA, glasilo Osnovne šole Grm, novo mesto Letnik XX, februar 2008, št. 1, 2 DRAGI NAJCANI! Pa sem spet z vami, bi lahko rekla na začetku. Skorajda leto in pol sem se ukvarjala s povsem drugimi stvarmi, kot je Najča ali poučevanje slovenščine. No, dolgčas mi kljub temu še zdaleč ni bilo, a prišel je september, ko je moja Lina odšla v vrtec, jaz pa nazaj v službo. In tako danes v rokah spet držite povsem svežo in praznično obarvano Najčo. Zakaj praznično? Ker so bili naša rdeča nit tokrat namreč prazniki, pa tudi razni običaji, navade, načini praznovanja in ne navsezadnje vraževerje. Zbrali smo vtise iz Londona in Španije, spregovorili o priseljencih, ki jih je tudi na naši šoli že precej, seveda pa nismo pozabili na stalne rubrike. Prva številka Najče je tokrat med vas prišla malce kasneje, kot ste vajeni. Eden glavnih razlogov za to je, da je letošnja novinarska ekipa skoraj povsem nova, kar pomeni, da se z novinarskim delom šele seznanja. Vsak začetek pa je težak, kajne? Prazniki ... Upam, da je za grmčane praznik tudi takrat, ko izide Najča. Zame gotovo je! Jerica Eržek RAVNATELJIČIN KOTIČEK Pol leta je minilo in po zimskem zatišju bo prišla pomlad, ki s seboj prinese vedrejše razpoloženje, veliko tekmovanj, prireditev, izletov, zaključkov projektov, ob vsem tem pa še bitke za končne uspehe. Za vse bodo prišli tudi težki trenutki, ko se bo vsega nabralo preveč, ko ne bomo zadovoljni s svojim delom. V tej situaciji bo del učencev še posebno v težkem položaju. To so učenci tujci, ki so pred kratkim prišli v Slovenijo. Brez znanja jezika, iz drugačne šole, z drugačnim predznanjem, iz drugačnega kulturnega okolja, brez znancev in prijateljev. Znajti se morajo v šoli in na ulici. Na njihova pleča so se kar naenkrat zgrnile velike zahteve in pričakovanja. Od nas je v veliki meri odvisno, ali jim bo uspelo. Pomagamo jim s tečajem slovenščine, jezikovno koordinatorico, verjamem, da tudi vi, učenci, naredite vse, da jim je lažje, da ste jih sprejeli medse. Letošnje leto je razglašeno za leto mednarodnega kulturnega dialoga.Tu se ta dialog začne graditi. Tu se delajo temelji. Pa ne samo letos. In ne samo v šoli. Vsepovsod in v vsaki situaciji. Pokažimo, da hočemo in zmoremo. Sonja Simčič, ravnateljica SPET PADALE TONE PAPIRJA Kot vsako leto smo tudi tokrat na naši šoli priredili zbiranje starega papirja. Vsi smo se odlično odrezali, saj smo skupaj zbrali kar 54796 kg starega papirja!!! Na celi šoli so največ papirja zbrali učenci 6. a, in sicer kar 4814 kg. Pomočnik ravnateljice Tihomir Troha pa nama je povedal, da smo pridno zbirali in smo zbrali eno tono več kot lani ob istem času. Rekel je, da bomo denar, zaslužen z zbiralno akcijo, porabili v koristne namene. Veliko denarja porabimo za nagrade in za pomoč revnim, nekaj denarja pa ostane za druge stvari. Gospod Troha je povedal tudi, da bi radi izvedeli, kaj si mi želimo, zato pričakujejo naše predloge. Za kaj bi torej vi porabili denar, ki ostane??? In še lestvica najboljših treh. Razredna stopnja: 1. 5. a: 3927 kg 2. 5. d: 2904 kg 3. 5. b: 2165 kg Predmetna stopnja: 1. 6. a: 4814 kg 2. 7. c: 4428 kg 3. 9. a: 2975 kg Zala in Amadeja, 6. c ČIŠČENJE SPET V MODI 13. 11. 2007 smo učenci predmetne stopnje najprej zbirali star papir, nato pa smo učenci 6. razreda imeli še čistilno akcijo. Listje smo pograbili v vreče in ga metali v velik zaboj, ki smo ga na koncu napolnili do vrha. Tudi pometali smo od glavnega vhoda do konca igrišča. Ko smo končali, smo bili z delom zelo zadovoljni, saj je bila okolica šole veliko lepša. Spomladi pa spet metle v roke in veselo na delo! Zala in Ema, 6. c DRŽAVNO TEKMOVANJE V ATLETIKI DRŽAVNI PRVAKI V sredo, 3. 10. 2007, se je na športnem stadionu Portoval odvijalo državno prvenstvo v atletiki. Tekmovanje se je začelo ob 18.00. Ogledali smo si ga vsi učenci predmetne stopnje in peti razredi z razredne stopnje. Na stadionu smo vsi »zmrzovali«, navijači pa smo bili zelo napeti. Zmaga je ostala v rokah naših grmčanov. Po razglasitvi zmagovalcev smo kričali od veselja, kajti zmagati smo v moški in ženski kategoriji. Zala, Ema UCEMC/, KAJ ŽELITE, V A ^KUPIMO Z VEHARJEM^ M ZBIRALNE AKCIJE? GRMČANI V LONDONU V soboto, 29. 9. 2007, smo se nekateri učenci 8. in 9. razreda z učitelji odpravili v London. O samem potovanju ne bi izgubljala besed, saj verjetno poznate postopke na letališču in mejah. Moram pa omeniti, da so bile priprave na pot zelo dolgotrajne in naporne, saj so bile v teku že od marca. Potovali smo z letalsko družbo RyanAir preko potovalne agencije Twin. Res lahko pohvalim vse organizatorje, ker so nam omogočili prijetno potovanje. Toliko o formalnostih; in sedaj na sam ogled velike in raznolike prestolnice Velike Britanije. London je ogromno mesto. V njem najdeš vse, od rimskih ostankov in renesančnih zgradb do najnaprednejših muzejev in sodobnih trgovin. Ko smo prispeli v središče, smo se najprej ustavili pred katedralo sv. Pavla, kjer so nam pokazali najmanj tri glavne vhode. Tam smo lahko začutili pravo veličastnost in zgodovino mesta. Naslednje štiri dni smo si ogledali tudi londonski Tower s kronskimi dragulji, naravoslovno-zgodovinski muzej z dinozavr-skimi okostji in seveda preslavno Buckinghamsko palačo, pred katero seje odvijala prava parada. Da pa si ne boste mislili, da smo samo opazovali ogromne stavbe, vam povem, da smo po mestu potovali po vodi, tleh in zraku. Big Ben in parlament smo prvič zagledali z ladjice, ki je mimo številnih mostov plula po Temzi. Nadaljevali smo z vožnjo z London Eyejem, kije počasi krožil po zraku. Sledili so tudi sprehodi po trgih, kjer smo kupovali spominke, in sprehod skozi park do Greenvvicha, kjer leži slavna črta ničelnega poldnevnika. Mislim, da sem naštela dovolj zanimivosti, da se vam je zvrtelo v glavi, zato vam povem samo še o obisku slavnega muzeja Madame Tu-ssaud’s oz. muzeja voščenih lutk. V tej veliki kupoli najdemo tako lutke politikov, športnikov, filmskih in pevskih zvezd kot tudi celotno britansko kraljevo družino. Ko tako hodiš po muzeju, polnem neživih ljudi, je zadnje, kar pričakuješ, živ igralec, ki ima nalogo, da te čimbolj prestraši. Na koncu muzeja je namreč kotiček groze, kjer se sprehajajo zamaskirani ljudje in te tako zelo strašijo, da vam predlagam, da pred vstopom dobro premislite. Za konec še moja osebna zahvala našim učiteljem in vodičema Petri in Urbanu, ki sta nam znala London predstaviti na zanimiv in zabaven način. Julija Gačnik LONDON - LONDON - LONDON On 29th September we went to London. We arrived to Trieste where we got on the plane. The fiight lasted for two hours and at five o’clock in the afternoon we landed in London. There were two coaches waiting for us. We split into two groups and got on the coaches. When we arrived to the centre of London and we first visited St PauFs Cathedral. We were very fascinated by its size. We also saw Millennium Bridge and the Globe Theatre. In the evening we checked in the Wemb-ley Plaza hotel. That was our first taste of London. The following morning our tour guides took us to the underground station. It was very crovvded and noisy. We took the train to Green-wich. There we took a walk through the park and up the hill to the Meridian. Later we got on the boat and enjoyed the ride up the river Thames where we could see modern buildings and many bridges. There are about 35 brid-ges on the Thames. In the afternoon we visited the Natural History Museum. in the evening we had dinner at a restaurant. English pizzas are not that good! The next day we went to the Tower °f London. It was raining. Isn’t that like the English vveather should be? We saw a couple of ravens, which live on the Tower Green. It is said that when the ravens die then the British monar-chy will come to an end. After that we boarded London Eye capsules. A mušic band was playing underneath, it was raining, some people were shooting a video and we had lots of fun travelling high up and getting a smashing view of the city. It’s a shame it rained, but stili we enjoyed the ride. Then we went to Madame Tu-ssauds’. We were ali very excited and couldn’t wait to get in. We took pictures with famous people like Madonna, Angelina Jolie, David Beckham, the Royal Fami-ly, famous politicians, astronauts, sportsmen, singers, groups. We were also taken on a short trip through the history of London. London taxis were waiting for us and we learnt about important historical events on a slow ride through history. Some people like it when they feel scared so some of us went though Horror Cham-ber. Live actors made us really scared and we had loads of fun. We screamed and shrieked our heads off. When we got back to the hotel we packed our bags. On Tuesday morning, that was our last day, we went to West-minster. First we saw the Houses of Parliament. From there we walked to Westminster Abbey and Trafalgar Square. We also saw the Changing of the Guards at Buck-ingham Palače and stayed at the park for a bit. Guess what? The queen was at home! There was a flag on the flag pole on the roof of the palače. A lot of people wanted to see the ceremony and it was very crowded. Then we went to the hotel, took our bags, got on the coach and started our journey back home. Our London trip was oven GRMCANI O LONDONU Spomini nikoli ne zbledijo in tudi naši učenci si bodo obisk Londona gotovo zapomnili za vedno. Za Najčo so strnili nekaj svojih vtisov. Kaj se ti je v Londonu najbolj vtisnilo v spomin? Anja, 8. d: Najbolj se mi je vtisnil v spomin obisk Madame Tussaud’s, kjer smo si ogledali voščene lutke, ki so zgledale precej realistično. Zelo zanimivo in pestro pa je bilo tudi bivanje v hotelu. Manca, 8. c: V spomin se mi je vtisnilo veliko stvari. Nekatere prijetne, pa kakšna tudi neprijetna stvar. Všeč mi je bil The Tower of London, London Eye in še veliko drugih londonskih znamenitosti. Taja, 8. b: Čisto iskreno - trgovine. To je pač nekaj, čemur se ne morem upreti. Zanimiv pa je bil tudi muzej Madame Tussaud’s. Julija, 8. b: Videli smo veliko stvari, zato sploh ne vem, kaj sem si najbolj zapomnila. Lahko bi rekla, da mi je bila všeč vasica ob Greenvvichu, kjer smo obiskali knjigarno. Zelo se mi je v spomin vtisnil tudi muzej voščenih lutk -Madama Tussaud’s, kjer smo poleg številnih znanih osebnosti občutili grozo hiše strahov z živimi igralci. Gaja, 8. a: V spomin se mi je najbolj vtisnil obisk hiše Madame Tussaud’s. Zanimive lutke, ki zgledajo kot pravi ljudje, najbolj pa mi je bilo všeč v hiši strahov z živimi igralci. Aleks, 8. c: V spomin se mi je najbolj vtisnil trenutek, ko sem gledal z London Eya. Domen, 8. a: Zelo zanimiva arhitektura ob reki Temzi in značilne starodavne stavbe Westminstra. Tudi osupljivo veliki in lepo urejeni parki so bili nekaj posebnega. Aljaž, 8. b: V Londonu sem si zapomnil steklen jajček (Lloyd’s Building), trgovino s čevlji in oblačili. Alja, 8. a: Najbolj se mi je v spomin vtisnil obisk muzeja Madame Tussaud’s. Všeč mi je bil tudi obisk prirodoslovnega muzeja. Ana, 8. c: V spomin so se mi najbolj vtisnile vse londonske znamenitosti od London Eya do različnih muzejev, ki smo jih obiskali. Žiga, 8. a: V spomin se mi je najbolj vtisnil Royal Observartory v Greewichu. Kako si doživlja/-al potovanje brez staršev? Anja, 8. d: Zame to ni bilo nič posebnega, seveda pa je bilo zelo zanimivo, saj nisi imel občutka, da te nekdo nadzira. Manca, 8. c: Brez staršev se mi je potovanje zdelo zanimivo, saj mi niso ves čas »težili« in nisem jih pogrešala. Lahko smo delali, kar smo hoteli, ampak vse do neke mere. Žiga, 8. d: Najbolj sem si zapomnil London Eye, saj sem bil prvič na taki višini, če ne štejemo letala. Julija, 8. b: Drugače me ni bilo strah potovati samo s sošolci in učitelji, saj smo imeli dobre vodiče, je bila pa malo neprijetna izkušnja leta z letalom. Gaja, 8. a: To ni bil noben problem, saj nisem potovala prvič. Pa tudi nisem se preveč obremenjevala, saj smo veliko hodili. Aleks, 8. c: Nič mi ni manjkalo, pa čeprav sem bil brez staršev. Domen, 8. a: Super. Za nekaj časa (ki je med drugim zelo hitro minil) sem se odmaknil od staršev in realnosti. Oddih mi ni škodil! Aljaž, 8. b: Dobro, všeč mi je, da sem bil sam. Žiga, 8. d: Doživljal sem ga čisto v redu, saj sem šel že marsikam brez staršev in za dlje časa. Alja, 8. a: Zame ni bilo nič posebnega, saj sem že večkrat preživela teden brez staršev. Ana, 8. c: Staršev nisem preveč pogrešala, saj sem bila že prej večkrat sama od doma. Žiga, 8. a: Bilo je super, saj se nisem imel s kom kregati. Kaj te je najbolj presenetilo - v pozitivnem in negativnem smislu? Anja, 8. d: V negativnem predvsem to, da smo imeli za oglede precej malo časa in smo si ogledali preveč stvari, zato nismo bili pozorni na vse podrobnosti. Skratka, preveč stvari v preveč kratkem času. Všeč pa mi ni bila tudi njihova hrana. Vse ostalo pa je bilo še kar v redu. Manca, 8. c: Najbolj me je presenetilo to, da je sošolec izgubil potni list in nato še en dan ostal v Londonu. Taja, 8. b: Raznolikost ljudi, ras, Prijaznost ljudi. V negativnem Londonu. Vidiš črnce, Arabce in spominu so mi ostali prizori rev- še veliko ras. nejšega dela Londona, ki se preživlja z beračenjem. Aleks, 8. c: Najbolj me je prese- netilo, kako je bila Temza umaza-Julija, 8. b: Presenetila me je veli- na. kost Londona in pa raznovrstnost tako prebivalcev kot tudi trgovin in Domen, 8. a: V pozitivnem veli-vseh možnosti za zabavo. Ne bi kost, ki si je še zdaj ne morem mogla reči, da je bilo neprijetno, predstavljati, in toliko različnih vendar mi ni všeč prenatrpanost, ljudi na enem mestu. X \ 7i\ Aljaž, 8. b: Pozitivno: da smo bili v hotelu s 4 zvezdicami, da smo imeli nekaj prostega časa. Žiga, 8. d: Najbolj me je presenetilo, da se v tako velikem mestu nisem izgubil. V negativnem smislu pa to, da je bila Temza zelo umazana. Alja, 8. a: V pozitivnem smislu sem bila presenečena nad tem, koliko ljudi različnih ras in narodnosti živi v Londonu, v negativnem smislu pa nad hrano, saj mi ni bila všeč. Anja, 8. d: Seveda bi jim tako potovanje priporočila, saj je le ena izkušnja več v življenju. Svetovala pa bi jim, naj si za določene stvari vzamejo malo več časa, kot smo ga imeli mi. Manca, 8. c: Da, priporočila bi jim, saj je bilo zelo zanimivo in v ogledu Londona sem uživala. Zelo veliko znamenitosti je in ljudje tam so prijazni. Julija, 8. b: Potovanja ne bi priporočila sošolcem z domotožjem, drugače pa si je vredno ogledati London s svojimi prijatelji. Gaja, 8. a: Bi, saj mislim, da smo veliko izvedeli in se veliko naučili. Aleks, 8. c: Da, ker vidiš zelo veliko novih stvari. Domen, 8, a: Seveda, saj bi rad svoje doživetja delil z drugimi. Priporočam! Aljaž, 8. b: Jaz bi ga priporočil, ker je bilo zabavno. Žiga, 8. d: Da, priporočil bi, ker vidiš veliko novih in lepih stvari. Ne pa zato, ker se lahko zgubiš in v gneči ti lahko kdo ukrade denarnico ah kaj podobnega. Alja, 8. a: Ja, bi, ker se splača videti vse znamenitosti in mesto nasploh. Ana, 8. c: Da, ker smo videli veliko londonskih znamenitosti, potovanje je bilo zanimivo tudi za tiste, ki so z letalom leteli prvič. Žiga, 8. a: Potovanje bi priporočil vsem, ki si želijo ogledati veliko znamenitosti. Ana, 8. c: Najbolj me je presenetilo, da sta se dva »izgubila«, potem pa smo skoraj zamudili London Eye, in da je Dominik izgubil potni list, zato je moral ostati v Londonu še en dan. Žiga, 8. a: V pozitivnem smislu me je presenetilo, da so Angleži zelo tihi in je tam veliko znamenitosti. Bi tako potovanje priporočil sošolcem? Zakaj da, zakaj ne? Taja, 8. b: Tistim, ki ne prenašajo dihanja za vrat in neprestanega nadziranja ne, saj je to v velemestu, kot je London, nujno potrebno. ŽE DRUGO LETO USPEŠNI V EVROPSKEM PROJEKTU! FOTOGRAFIJA Z ŽUPANOM COSLADE IN UČITELJI IZ PARTNERSKIH ŠOL V MESTNI HIŠI Socrates Comenius Naša šola v letošnjem šolskem letu nadaljuje z vodenjem evropskega projekta www.youngeuropeanlearners. eu, ki se je pričel v septembru 2006 in bo potekal do junija 2009. To je projekt v okviru programa Comenius 1 -Šolska partnerstva - in je del evropskega izobraževalnega programa Socrates. Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Potekal bo na štirih šotah v treh državah: Sloveniji, Španiji in Severni Irski. V lanskem šolskem letu smo sodelovali tudi z osnovno šolo iz Nemčije, v letošnjem šolskem letu pa žal ta šola ni bila izbrana na razpisu. Kljub temu pa je izrazila željo po sodelovanju z nami, saj so se v prvem projektnem letu stkale prijateljske vezi. Glavna cilja projekta sta boljše razumevanje kulturne dediščine in izobraževalnega sistema posameznih držav ter razvoj komunikacijskih veščin z uporabo IKT. Pomemben smoter je tudi ozaveščanje in sprejemanje razlik med narodi. Več kot 1000 učencev, starih od 6 do 12 let, bo s pomočjo 76 učiteljev aktivno vključenih v projekt na vseh štirih šolah. Tudi starši in širša lokalna skupnost bodo imeli vlogo pri projektu. Učenci in učitelji bodo še naprej spoznavali podobnosti in razlike na šolah, v njihovih lokalnih skupnostih in deželah. Vse aktivnosti in končni produkti bodo nastali s pomočjo IKT, kot npr. elektronska pošta, video konference, spletne strani, digitalne fotografije, video produkcije. Najpomembnejši rezultati našega projekta bodo objavljeni na projektni spletni strani www.vel.si, ki smo jo izdelali in obogatili s prispevki že v prvem projektnem letu. V avli šoli pa ste najbrž že opazili projektni koledar, ki je eden izmed lanskoletnih rezultatov in vsebuje likovna dela učencev vseh sodelujočih šol. Projekt omogoča vsem udeležencem, da poglobijo svoje znanje o državah Evropske skupnosti, saj je bila prvo leto naša skupna tema življenje na šoli, v letošnjem šolskem letu bomo primerjali praznike, naslednje šolsko leto pa bomo prebirali mite in legende iz različnih dežel. Tako so učenci s pomočjo učiteljev že izdelali nekaj kratkih filmov (godovanje, decembrske praznične delavnice), posneli nekaj digitalnih fotografij, opisali praznike, izdelali voščilnice, poslali elektronske voščilnice, zapeli in recitirali pesmi v slovenskem, nemškem, španskem in angleškem jeziku ter na ta način predstavili slovenska praznovanja našim prijateljem v tujini. V projekt pa so vključeni tudi projektni sestanki oz. obiski sodelujočih šol. Prvi sestanek v letošnjem šolskem letu je bil konec novembra v Madridu. Udeležili so se ga štirje učitelji in dve učenki; drugi sestanek pa načrtujemo v mesecu maju na drugi španski šoli, v Jerezu. Helena Hrovatič MOJI ŠPANSKI Od 24. pa tja do 29. 11. sva s Kajo dneve preživljali v španski prestolnici pri najinih gostiteljskili družinah. Že okoli enajste ure zjutraj smo v ponedeljek s tremi našimi učitelji in pomočnikom ravnateljice pristali na španskem letališču in počakali na temperamentne Špance, da nam razkažejo velemesto Madrid. Sprva je gotovo bilo malo nervoze, a po nekaj minutah pomenkovanja sem se v veseli španski družbi že popolnoma sprostila. Španci so neverjetni - tako veseljaški, uživaški in pozitivni, da te v trenutku vsa negotovost mine. Že prvi dan me je moja družina -mama Carmen, hči Lucy in sin Jaime - spoznala z vso »žlahto« po mamini strani. To sestavljata dedek, babica in devet bratov Carmen, torej stricev Lucy in Jaimeja. Ja, družina je bila veliko večja, kakor smo je mi vajeni, a tako nasmejana in prijazna. Drugi dan sva s Kajo odšli v šolo. Pouk se začne ob devetih zjutraj in traja do dveh. Odmorov med urami ni, le en polurni premor za malico, ki jo učenci prinesejo s sabo. V šoli sva bili prava senzacija. Vsi so želeli najin avtogram, se naju hoteli dotakniti, se fotografirati in se z nama pogovarjati. Morali sva bežati pred njimi! A občutek je bil fenomenalen. Kot da bi bili hollywoodski zvezdi. Neka deklica je nekoč vzela mojo bundo, šal ter torbico, nato pa tekla po dvorišču, pošiljala poljubčke in v polomljeni angleščini vpila: »Trn Taja! Trn famous!« In tako je potekal vsak dan v šoli. Smeha gotovo ni manjkalo. Popoldne smo z našimi profesorji in ostalimi gosti potovali po Madridu. Sprehajali smo se po novoletno okrašenih ulicah, se poglobili v muzej Prado, spoznali župana in šli celo na ogled stadiona španskega nogometnega kluba Real Madrid! Žal pa se morajo tudi lepe stvari kdaj končati. Na dan našega odhoda je pol šole jokalo ... V slabem tednu smo se resnično navezali drug na drugega. Še dobro, da mi ostajajo lepi spomini na Madrid in Špance, okoli 1000 fotografij in 50 novih stikov na MSN Messengerju. Taja Moro, 8. b OLA, MADRID! Najprej črno na belem in brez ovinkarjenja povem, daje projekt Comenius ena izmed lepših stvari, ki se dogajajo naši šoli (učiteljem in učencem) v zadnjem času. To mi je jasno že vsaj od prvega srečanja sodelujočih šol pred dobrim letom dni pri nas v Novem mestu, dokončno pa me je prepričal obisk španskega glavnega mesta konec novembra lani. Če vas zanima zakaj, preberite naslednje vrstice. Tiste sobotne noči 24. novembra (bilo je 3.45) se nas je pred šolo zbrala ekipa »Špancev« ter se napokala v Minitourov kombi. Od učiteljev seveda Helena Hrovatič kot vodja odprave in edina, ki ima španščino v malem prstu, Irena Može z opravljenim začetnim tečajem španskega jezika prek spremljanja nadaljevank s tega jezikovnega področja, dva možakarja - Tihomir Troha in moja malenkost - ki sva se zanašala na špansko poznavanje nemškega in angleškega jezika, ter učenki Taja Moro in Kaja Petrič iz 8. b, tudi sami aktivni udeleženki projekta. Po poljubih slovesa je gospod Miro pognal kombi proti Pučniku in čez urico in pol smo že spustili kovčke iz rok po letališkem tekočem traku. Nato smo zavili tja, kjer opravljajo še osebni pregled. Priznati moram, da sem bil kljub svojim petintridesetim letom prvič na letališču, zaradi česar nisem bil med najbolj sproščenimi. V pregledovalno posodo sem nekako uspel oddati jakno in torbico z dokumenti in mobitelom, potem pa sem krenil proti »maserju«, ki je pretipaval prihajajoče, da ne bi na letalo spravili česa nevarnega. A namesto da bi šel naravnost proti njemu, sem, misleč da me morajo še dodatno evidentirati, zavil skozi neka navidez nihajna vratca, ki pa se mi seveda niso odprla. Sprožil pa sem vsesplošno piskanje in biiiiipanje, daje bilo veselje. No, hujšega ni bilo, na meni potem niso našli nič posebnega. Bili smo obupno točni (oziroma po vseh predpisih), tako da smo po pregledu imeli še ogromno časa do vzleta. Padlo je nekaj kavic in sendvičev, zgodilo pa se je tudi prvo presenečenje: Taja se je s svojim očetom (ki je Adriin pilot) dogovorila, da nas bo popeljal do Miinchna, kjer naj bi prestopili na Lufthansino letalo proti Madridu. Super! Bil sem kar malo presenečen nad utesnjenostjo zračnega plovila, v katerega smo vstopili malo pred sedmo uro zjutraj. Bombardier kanadske izdelave, ampak skoraj nov! Potem pa, saj veste. Zagon motorjev, navodila stevardes, varnostni pas, počasi na vzletno stezo, hud pospešek in zbogom, mati Zemlja. Ne vem, če smem povedati, ampak Tajin oče nam je omogočil ogled pilotske kabine: sam se za razliko od drugih članov naše odprave sicer nisem odlepil od svojega sedišča, tako da ne morem reči stoodstotno, ampak domnevam, da so bili nagibi letala levo in desno nekje visoko nad oblaki demonstracija občutljivosti letalskega krmila za udeležence projekta Comenius. Let in pristanek je bil celo zame brez pripomb in kar nekako pomirjen sem bil, ko smo se čez nekaj ur v Miinchnu vkrcavali v prav takšen avionček, kakršen nas je pripeljal že do tu. Ko smo leteli nad Pireneji, se je pod nami odprla sončna Španija, drugače kot preostala Evropa povsem brez oblačka. Tako smo po dveh urah in pol pristali na madridskem letališču Barajas (beri Barahas). Zadeva je ogromna. Če se ne motim, ima letališče kar štiri terminale. Že po nekaj minutah čakanja pred vhodom pa smo zagledali naše španske gostitelje, na prvem mestu Mario-Jose, koordinatorico projekta na osnovni šoli Seneca, kamor smo bili namenjeni. C. E. I. P. Seneca, kakor se šola uradno imenuje, se nahaja v Cosladi, predmestju Madrida, ki šteje okrog 85.000 prebivalcev. Zapeljali so nas do prijetnega hotela blizu šole, kjer smo se namestili, Tajo in Kajo pa so pobrali njuni gostitelji - ves čas našega šestdnevnega bivanja v Madridu sta namreč živeli pri družinah in tako morda še bolj pristno kot mi učitelji občutili španski vsakodnevni ritem. Vsekakor smo že prvi dan spoznali, da se Španci pozdravljajo z dvojnim poljubom, seveda če se pozdravita osebi moškega in ženskega spola (ni važna starost), medtem ko se moški le rokujejo. Lekcija št. 1 je bila tako osvojena in smo jo kasneje še večkrat utrjevali. Sobotno popoldne smo izkoristili za raziskovanje okolice hotela. Pihala je strupena burja (precej neobičajno za Madrid), tako da smo se večkrat zatekli v zavetje množice prijetnih lokalčkov ter obenem poizkusili še nekaj lokalnih kulinaričnih zanimivosti. Najprijetneje nas je presenetilo, da Španci ob vsaki naročeni pijači brezplačno ponudijo t.i. tapas, prigrizke, pa naj bodo v obliki sendviča s hamonom (pršutom), ocvrtih lignjev, sardelic, krvavic, takšnih ali drugačnih salam in seveda vsepovsodprisotnih oliv. Značilen tapas so tudi s krompirjem pomešana jajca, pečena na oko, ki jih pomažeš s kruhom. Skratka - za tisto popoldne smo se v vsakem pogledu dodobra podprli. Zvečer so nas gostitelji popeljali na nočni ogled Madrida, te več kot 5-milijonske španske prestolnice. Vsepovsod po centru mesta je mrgolelo ljudi, da nisi imel kam stopiti, vsi lokali so bili nabito polni, zdelo seje, da seje prav vsak prebivalec prav tistega večera odločil iti ven. Pomočnik ravnatelja šole v Cosladi, vsem dobro znani glasbenik Alfonso, nam je razložil, da je tako vsak vikend in celo med tednom. Ob sobotah se gre zabavat staro in mlado, pozno v noč so odprte skoraj vse trgovine, lokali pa obratujejo vse do jutra. »Fiesta« (od tu izvira izraz »fešta«) se zares začne šele po polnoči. Seniorji, se pravi tisti nad 60 let, se spravijo domov nekje do štirih zjutraj, mlajši pa pridejo domov največkrat po sončnem vzhodu in potem prespijo večji del nedelje. Takšnemu življenjskemu ritmu je v Madridu vse podrejeno. Kasneje zajtrkujejo, v službo hodijo ob devetih, kasneje kosijo in večerjajo šele ob desetih zvečer! Da ne govorim o tem, da neprestano nekaj grizljajo. Hranjenje je pri njih vsekakor pomembna vrednota. V Madridu torej nismo bili lačni. Že prvi večer so nas peljali v Meson de la Guitarra, da bi doživeli tipični gurmanski in glasbeni utrip vročice madridske noči. Žal se našim gostiteljem dobrohotna namera ni v celoti posrečila, ampak niso bili ničesar krivi, mi pa smo se imeli čisto v redu. Najprej smo naročili pijačo (posebej so nam svetovali značilno, vrhunsko, a močno rdeče vino rioja (rioha), zraven pa smo dobili, jasno, tapas. Med drugim je prišla na mizo tortilla, nekakšna debela palačinka z jajcem in krompirjem, ki pa je bila v precej tekočem stanju. Mene osebno to ni preveč motilo, naši Španci pa je niso niti povohali in so na vso moč bentili čez kuharja. Za nameček ravno tisti večer v lokalu ni bilo žive glasbe. Ob šanku sta sicer sloneli dve kitari, a nam ju natakarji niso hoteli posoditi. Alfonso ni skrival razočaranja, a ga je ta tipični španski sangvinik hitro presegel. Ne vem, ali sem res zgledal tako, kot da sem prvič videl lignje, ampak precej zabavno se mi je zdelo, ko mi je simpatična Španka, ki se je komaj mučila z angleščino, bolj s pomočjo rok hitela razlagati, da so to živali, ki živijo v morju in imajo lovke, podobne hobotnici ... Kasneje tiste noči so nas peljali še v nekakšen lounge lokal, kjer smo bolj stali kot migali z boki, Pogovarjati pa se zaradi glasne glasbe tudi nismo mogli, tako da smo nazadnje končali na terasi nekega hotela s petimi zvezdicami z razgledom na Madrid, pa tudi s temu ustrezno navitimi cenami. Nobena še tako »preprosta« pijača namreč ni obremenila žepa za manj kot 10 evrov, vsaka malce bolj eksotična želja pa je naročnika olajšala za različne večkratnike omenjene vsote. Tako sta izzvenela prvi dan in noč v Madridu. Bralec, ki si se prebil do sem, ne obupaj. Naslednjih petih dni ne bom opisoval tako na dolgo. V nedeljo so nas peljali na dnevni ogled zanimivosti Madrida. Sprehajali smo se po istih ulicah kot prejšnjo noč, ljudi pa ni bilo nič manj. Vse mesto (precejšen del centra je namenjen le pešcem) je že bilo okrašeno, le lučke še niso gorele. Videli smo večino pomembnih spomenikov in zgradb (med drugim pravi egiptovski tempelj, ki so ga sem preselili ob gradnji asuanskega jezu, da ga ne bi zalila voda), španski parlament in kip medveda, ki je zaščitni znak Madrida. Ponedeljek in torek smo preživeli bolj »delavno« v šoli, kjer smo si ogledali pouk, se dogovorili za potek naslednjih aktivnosti v projektu in prisostvovali prireditvam, ki sojih za nas pripravili tamkajšnji učenci in učitelji. Vmes nas je sprejel celo župan Coslade, ob tej priložnosti pa je bila organizirana tiskovna konferenca, tako da smo se vsi udeleženci znašli v lokalnem časopisju in na internetu. Učiteljica Helena je, tega ne smem pozabiti omeniti, vse prisotne navdušila s svojim znanjem španščine. Mimogrede lahko povem, da smo bili med sprehajanjem po španskih ulicah dobesedno navdušeni nad olikanostjo tamkajšnjih voznikov. Čim se kakšen pešec pojavi ob robu pločnika, takoj vljudno ustavijo in te spustijo čez. Taja in Kaja sta mimogrede navdušili španske učence, da so ju hoteli kar posvojiti. Resda sta bili precej večji in zrelejši od njih (v C. E. I. P. Seneca se izobražujejo otroci do 6. razreda, v isti stavbi pa je organiziran tudi nekakšen vrtec za otroke od 3. leta dalje), ampak prepričan sem, da jima čez pet, deset let, ko bosta sami ali s prijatelji potovali po Evropi, ne bo težko najti prenočišča v Madridu. Kot zanimivost naj omenim, da je ravnatelj ocenil, da bo čas naše prisotnosti na šoli ravno pravšnji za vajo evakuacije, tako da smo prisostvovali požarnemu alarmu. Glede na to, daje šola približno za polovico manjša od naše, lahko pohvalim nas grmčane, ki svojo šolo izpraznimo v pol krajšem času! Torkovo popoldne smo preživeli v srednjeveškem mestu Alcala de Henares, rojstnem kraju Miguela Cervantesa, ki leži precej blizu Madrida. Avtor nesmrtnega Don Kihota z oprodo Sančem Panso ima urejeno spominsko hišo, pred katero na klopici »stražita« njegova junaka, ulita v bronu. Mesto se ponaša še s starodavno univerzo iz leta 1496, kjer so svoje šolanje dokončali mnogi izmed največjih umov Španije. Počutil sem se kot v sedmih nebesih, čeprav se me je že pošteno lotevala nekakšna viroza, očitno posledica vetrovnih madridskih dni. Sam zase sem jo v šali poimenoval kar »španska gripa« in upal, da ne bo tako hudo. Četrtek je bil že dan odhoda in zjutraj smo se šli vsi skupaj še enkrat v šolo poslovit od naših španskih prijateljev. V teh petih, šestih dneh so se med nami stkale presenetljivo močne vezi, tako da ob slovesu pri nežnejšem spolu ni manjkalo solza, midva s Tihomirjem pa sva se bolj moško držala in uživala sladkosti poslavljanja, ki je izgledalo enako kot srečevanje, ki sem ga opisal nekje na začetku. Na Priznam, da sem dokaj nestrpno čakal sredo, saj smo imeli v programu ogled Realovega stadiona Santiago Bernabeu. Ko smo izvedeli za vstopnino (15 evrov), smo se sicer nekoliko kislo nasmehnili, a vseeno odprli denarnice. Nisi pač vsak dan v Madridu. Stadion je res veličasten, sprejme okrog 85.000 gledalcev in ima sistem podtalnega ogrevanja in namakanja travnate površine, da trava ne zmrzne ali se ne izsuši. No, za večino je bil še večja senzacija neki mladi Škot, ki je v samem kiltu skakal okrog -povedati moram, da ni bilo kaj dosti stopinj nad ničlo. Ravnateljica irske šole nas je - Nebritance -hotela sprovocirati, naj ga vprašamo, če pod krilcem nosi spodnje hlače ali ne. Ker se ni hotel nihče izpostaviti, je kar sama usekala z vprašanjem in prejela klasični odgovor: »Scotsman never teliš!« Seveda v tipični škotščini. letalo smo se vkrcali nekje ob pol treh ter kasneje prek Miinchna dospeli spet na slovenska tla. Naslednjega dne smo bili že vsi (ne)spočiti na svojih delovnih mestih po učilnicah in pisarnah, edino dekleti sta si vzeli bonus počitnice. Popoldne smo vstopili še v Prado, znameniti španski muzej umetnosti, kjer obiskovalce ob vhodu čaka približno tako natančen pregled kot na londonskem letališču. V nekaj urah, kolikor smo jih imeli na razpolago, sije nemogoče ogledati vse bogastvo tam pričujoče likovne umetnosti, zato sem se predal tavanju po hodnikih in čakal, da me »zadene«, nagovori, prevzame kakšna umetnina, nato pa sem si vzel čas zanjo, si prebral interpretacijo ob njej ipd. Kaj naj rečem za konec? Vsem mladim in starejšim svetujem, naj se učijo jezikov. Šele v deželi, kjer večina nima pojma o angleščini, se v polnosti zaveš, da je bogastvo Evrope prav v njeni kulturni in jezikovni raznolikosti ter hkrati skupnem civilizacijskem temelju. Kakšna razlika je v kvaliteti medsebojnih odnosov, če jezik vsaj približno obvladaš, če nisi omejen le na osnovne fraze in mimiko. Od tu dalje se odpira vesolje. No, midva s Tihomirjem sva v tem pogledu napredovala vsaj do besedne zveze dos cervesas. Kdor more, naj razume. Tomaž Koncilija *; • . ,4»3S«5#€5 "' EVROPA, MOJE DEŽELE! EVROPEJCI, MOJI PRIJATELJI! Vam, mladim, je seveda to samoumevno. To, da živimo v Sloveniji, sicer majhni, a varni, uspešni in enakopravni članici v Združeni Evropi. Tudi jaz sem vesel, __ da je tako. Če pa bi mi kdo pred dvajsetimi leti rekel, da bom s skupino učiteljev in učenkama šel v Španijo na obisk k prijateljski šoli Seneka v Cosladi, bi ga le nejeverno gledal. Pa vendar se je zgodilo. V okviru programa evropskega projekta Comenius, ki želi zbližati evropske narode in že drugo leto uspešno poteka tudi na naši šoli, smo torej konec novembra obiskali Madrid. Srečanje z gostitelji je bito prisrčno: nekatere učitelje sem poznal že z njihovega lanskega obiska pri nas, na Grmu, zaradi njihove odprtosti in temperamentnosti pa smo se tudi z drugimi hitro spoprijateljili. Edina ovira je seveda še vedno jezik. Veliko ljudi govori le špansko, sam pa na žalost tudi sodim med tiste, ki v mladosti nisem bil najbolj priden pri učenju jezikov. Na srečo je španščina hitro učljiv jezik, nekaj fraz smo se naučili, da smo lahko vljudno pozdravili (buenaos dias), vsaj približno razumeli njihovo pripovedovanju o šolskem sistemu (desetletno obvezno šolanje, ki obsega šest let osnovne šole - escuela primaria - in dve + dve leti srednje šole - escuela sekundaria) in se znašli, ko je bilo potrebno v gostilni naročiti kaj za pod zob (jamon, dos cervezas, porfavor). Seveda ima zasluge za hitro napredovanje v praktični španščini vodja projekta, prof. Hrovatičeva, ki nas je kot poznavalka španskega sveta vodila po najbolj zanimivih kotičkih prekrasnega Madrida. Sicer pa je z našim obiskom projekt dobil novo kvaliteto: prvič sta potovali tudi učenki, Kaja in Taja, ki sta najbolj neposredno okusili, kako živi španski vrstnik v šoli in kako živi španska družina. Tkanje prijateljskih vezi med mladimi Evrope je tudi glavni namen projekta. Tako bo jutrišnja Evropa bogatejša za razlike in podobnosti, ki jih prinaša v to skupnost Slovenija. Tihomir Troha TUDI TO JE ŠPANIJA Verjetno vam že ob besedi Španija misli uidejo k soncu, temperamentnim domačinom, mogoče celo h Krištofu Kolumbu. Malo je dežel na svetu, ki se lahko pohvalijo s tako zgodovino, kulturo, lepoto svojih krajev... In to seveda Španija ima. Glavno mesto Španije nima velikih arhitekturnih stvaritev kot Rim ali Pariz in razen Prade in še nekaterih umetnostnih galerij v tem mestu ni pomembnejših spomenikov. Kljub temu ponuja zapeljivo živahnost... Glavno mesto Madrid leži na pusti planjavi. Prva stalna naselbina na tem območju je bila mavrsko mestece Magerit. Mestece s trdnjavo ob rečici Manzanares je imelo centralno lego in predvsem strateški pomen. Ko ga je Filip 2 leta 1561 izbral za prestolnico, so v mesto prišli tudi plemstvo in duhovščina, njihovo spremstvo ter pustolovci in revnejše prebivalstvo. Labirintom podobne mestne četrti iz 17. st. so se ohranile do danes; v 18. st. so Burboni zgradili avenije in palače (tudi današnjo Kraljevsko palačo) in mesto olepšali z vodnjaki in spomeniki. Po uporu proti Napoleonovi zasedbi seje Madrid naglo večal in v 19. st. dobil nekaj prijetnih sosesk. Med državljansko vojno so republikanski Madrid tri leta oblegale Francove čete. Ko so 28. marca 1939 vkorakale v mesto, je bilo vojne konec. Mesto, ki je bilo v vojni močno uničeno, je v prvih letih frankizma doživljalo še maščevalno politiko novega re- žima. Po letu 1975 pa se je z nebrzdanim navdušenjem razcvetelo v moderno evropsko prizorišče. Pokrajine, kjer Španci živijo, in hrana, ki jo jedo, pričajo o raznolikosti Španije. Še bolj nas o tem prepriča španski jezik. V Španiji govorijo štiri jezike in številna narečja. Jezik, ki mu pravimo španski in ki ga govorijo milijoni ljudi v Latinski Ameriki in na Iberskem polotoku, je v resnici kastiljščina, in kot takšnega ga Španci tudi poznajo. To je jezik Stare Kastilije, romanski jezik, ki se je razvil iz latinščine. Iz latinščine izvirata tudi dva druga španska jezika, katalonščina in romanski jezik, soroden portugalščini. Četrti jezik, popolnoma drugačen, je baskovski, ki nima trdne povezave z nobenim drugim jezikom. Špancev in Špank, ki so pustili pečat v zgodovini Španije, dobrega ali slabega, je ogromno. Naj vas spomnim le na nekatere: Krištof Kolumb, ki je odkril Ameriko, literarni velikan Miguel Cervantes Saavedra, največji španski dvorni slikar z vsevidnim očesom Diego Velazquez, Francisco da Goya, slikar živahnih vzorcev, Prosper Marimee, ki je napisal roman, po katerem je Bizet ustvaril opero Carmen, Federico Garcia Lorca, lirik, umetnik Salvador Dali -nadrealist, diktator general Franco in kralj Juan Carlos. Da so Španci res topli, odprti in temperamentni ljudje, spoznamo tudi iz njihovih plesov. Kdo med nami ne pozna flamenka, plesa, Pri katerem kitarist s skupino pevcev ob ritmičnem ploskanju spremlja solo plesalca ali plesalko, Plesni par ali skupino plesalcev, ki poudarjajo takt z izrazitim potrkavanjem s stopali ob tla in s kastanjetami. Špancem ples ne pomeni le folklorne umetnosti, pač pa je to njihov način življenja. Prav način življenja je bil zame nekaj posebnega. Španci začnejo svoj delovni dan okoli devete ure. Takrat se cela družina odpravi od doma, otroci v šolo, starši v službo. Ponovno se zberejo šele okoli pete ure, ko imajo kosilo. Kdaj imajo torej večerjo? Večerjajo, in to ni samo kakšen prigrizek, šele okoli desete ure. Špance moraš vzljubiti. So zgovorni in prijetni, ponosni na svojo domovino, o kateri so pripravljeni razpravljati ure in ure. Tu pa zna nastopiti problem. Zelo težko najdeš ljudi, ki govorijo angleško. Sicer se v šoli učijo tujih jezikov, vendar jim tovrstno znanje ne predstavlja posebnega izziva. Sicer pa sporazumevanje poteka z obilico kriljenja z rokami. Slovenci se v Španiji težko navadimo tudi njihovega pozdravljanja. Španci se namreč veliko objemajo, poljubljajo in ob vsakem ponovnem srečanju izmenjujejo prijazne besede. Sicer pa naj zaključim svoje razmišljanje s Hemingwayevimi besedami: » O Madridu ne moreš govoriti, Madrid moraš doživeti.« Irena Može Naši učitelji so se oktobra odpravili na strokovno ekskurzijo v bivšo državo Jugoslavijo. Ogledali so si Dubrovnik, Sarajevo, pa tudi čudovito arhitekturo Mostarja. Branka Moškon: »Bila sem presenečena, kako porušen je bil Mostar in koliko škode je bilo povzročene na kulturnih spomenikih. Temu se je zgodila velika krivica, ampak še dobro, da se vse nekako vrača v prvotno stanje. Zelo zanimiv je bil tudi Dubrovnik, saj je to turističen kraj, ki ima poseben utrip.« Darko Cujnik: »Najbolj mi je bi! všeč Mostar, tisti stari del mestnega jedra z mostom. V svoji mladosti sem bil veliko v Jugoslaviji, kjer sem tekmoval. Tik pred vojno sem bil v Sarajevu na državnem prvenstvu, tako da sem lahko videl to mesto v prvotni lepoti, saj si danes mesto ni več podobno.« Dušan Plut: »Za to ekskurzijo sem se odločil zato, ker smo že v mladosti veliko hodili na jug in me je zanimalo, kako ta svet izgleda danes. Najlepši je bil seveda Mostar. Malo slabše je bilo to, ker smo bili tam ravno med prazniki in mesto ni bilo tako živahno.« Jana Pečaver: »Bosna je še vedno pod velikim vplivom vojne in vprašanje, če se bodo te razmere sploh kdaj umirile. Drugače sta Mostar in Sarajevo zelo lepi mesti, z izjemno zanimivo arhitekturo. Verjetno bom šla tja še kdaj in to ne samo za tri dni« Anton Bučar: »Bilo je zelo lepo. Ko smo se v Sarajevu hoteli okrepčati s čevapčiči, smo jih komaj dobili, saj so imeli muslimani praznik.« Kaja Stopar, 8. d STROKOVNA EKSKURZIJA UČITELJI PO BIVŠI JUGOSLAVIJI NAJBOLJŠA ŠOLA Kot vsako leto smo se tudi letos učeni sedmih razredov odpravili v šolo v naravi, v Poreč. Ja, vsi vemo, da se tam tudi učimo in obiskujemo učne ure. Vendar smo vsaj letos učenci počeli tudi mnogo več. Učitelji so si verjetno najbolj zapomnili dolge ure, ki so jih morali prebedeti zaradi nas. Vsaj peščica nas je namreč bedela dolgo v noč. Kljub vztrajnosti učiteljev smo se med dolgimi nočmi vseeno pošteno naklepetali. Da bi šli plavat, pa nas ni ustavila niti voda, ki je bila včasih prav ledeno mrzla. No, ko si enkrat prišel na plastičen splav, si v vodi pristal v vsakem primeru, drug drugega smo namreč porivali v vodo. Po napornem učenju pa se nam je fantom najbolj prilegla igra prijateljskega, sprostitvenega ter zabavnega ameriškega nogometa. Na srečo ni bilo poškodb!!! Imeli smo tudi tekmovanja v plavanju, nogometu, košarki..., zelo smo se potrudili v vsaki aktivnosti posebej. Od navijanja smo prispeli domov popolnoma hripavi in brez glasov. Tekmovali pa smo tudi z učitelji, in sicer v odbojki. Tu je prišlo tudi do prerekanja, vsak je namreč hotel sodelovati. Izbrano ekipo je učiteljem uspelo premagati, čeprav je šlo za izenačeno tekmo. Vsi pa šolo spodbujamo, naj se število takih »poučnih izletov" poveča. Nik Mioč SOLA V NARAVI Učenci osmih razredov smo 19. novembra odšli v šolo v naravi v CŠOD Planinka, kije blizu meje z Avstrijo. Pot ni bila naporna, saj smo se večkrat ustavili. V domu smo bili razdeljeni na dve večji skupini. Nekateri so bili v novem, drugi pa v starem delu zgradbe. Nekateri iz starega dela so se pritoževali zaradi majhnih sob in ker smo imeli tisti iz novega dela televizijo. Vendar nam ne bi smeli ničesar zavidati, saj je pri nas ogrevanje delovalo zelo slabo, zato smo ves čas zmrzovali, pa še zračiti smo morali sobe, ker sojih ocenjevali. Kot da že notri ni bilo dovolj mrzlo! Večina se jih je pritoževala nad zgodnjim jutranjim vstajanjem, vendar to niso bile počitnice, da bi lenuharili! Po jutranji telovadbi zunaj smo imeli zajtrk, potem pa razne dejavnosti. Prvi večer smo šli na nočni pohod brez svetilk, tako da v črni temi nismo videli niti drug drugega. V starem delu so se ves čas lovili in podili naokrog, nam v novem pa je bilo dolgčas (ker nas je bilo bolj malo). V starem delu so učitelji vsak večer pobrali mobitele, zaradi česar je bilo veliko učencev jeznih. Ana Vponedeljek, 19. 11. 2007, smo se osmi razredi odpeljali v šolo v naravi v dom Planica. Tam smo se imeli zelo lepo, čeprav je nekatere zeblo, drugim ni bila všeč hrana ali pa so jih motili dolgi pohodi. V sobah smo bili po dva, trije ah pa štirje. Vsak dan smo preživljali zelo pestro. Delili smo se po delih (stavbe), v katerih smo prebivali, ta pa se je delil še na dve skupini. Že prvi dan se je ena od skupin povzpela kar na vrh Planice, zvečer pa smo imeli še napornen nočni pohod - brez baterij. Da pa se ne bi preveč dolgočasili ob skoraj vedno podobnih temah, so nam učitelji vsak dan pripravili tudi kakšno zanimivo temo, kot npr. miselne uganke, pantomimo... Kljub dobri oskrbi v domu in dobro pripravljenem urniku pa smo vsi veseli odšli domov. Saj poznate rek: Povsodje lepo, a doma je najlepše. yx TRUBARJEVO LETO Leto 2008 je leto Primoža Trubarja, slovenskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, saj praznujemo 500-letnico njegovega rojstva. Za Slovence je bil zelo pomemben, saj je napisal prvo knjigo Katekizem in s tem postavil temelje slovenskega jezika in književnosti. Zato sva se odločili, da narediva anketo, povezano s Trubarjem. Na razredni stopnji sva povprašali 20 učencev, prav tako na predmetni stopnji. Razredna stopnja Katera je bila prva slovenska knjiga ?(Katekizem ) Ne vem....................50 % Drugo (Asterbc in Obelbt, Rdeča kapica)...................10 % Abecednik.................30 % Katekizem..................5 % Predmetna stopnja Katero obletnico rojstva Primoža Trubarja praznujemo naslednje leto? (500. obletnico) Ne vem.....................65 % 100. obletnico...............10 % 50. obletnico................10 % 500. obletnico...............15 % Manca & Ana, 8. c BRAGI BRALCI T Ksk vewL,d[a daneC vviladi^ bul Ir^da be\re v«vijc,ywi se odložhll. da vam \r\eWaj ^av> v ^bojjkl »bajopK, Najbvjh 5”e bi^be. rloie l Nikar Je ne uj^rajhite moje pisave, da povn‘^\i^e,kako bi bilo ftuprov, ko bi moredi aledati tv inu 1>rcrti vfe y- tujewi.jefika.jotu bodite ponofhi ha Jvoj j^k mu vfe.koir jmo Sldvenč V tem žhaju dobili. IVi mojK Trubar^ Lidija Zupančič SLOVENSKI PRAZNIKI Prazniki so odlična priložnost, da se srečamo s tistimi, ki jih čez leto ne vidimo. Takrat se pravzaprav spomnimo vseh trenutkov, ki smo jih doživeli skupaj. Slovenija praznuje kar 12 državnih praznikov: • novo leto: 1. in 2. januar • Prešernov dan: 8. februar • velika noč (datum se spreminja) • dan upora proti okupatorju: 27. april • praznik dela: 1. maj • dan državnosti: 25. junij • Marijino vnebovzetje: 15. avgust • dan reformacije: 31. oktober • dan spomina na mrtve: 1. november • božič: 25. december • dan samostojnosti: 26. december • Silvestrovo: 31. december Žak, 6. c KATERI JE VAS NAJLJUBSI PRAZNIK IN ZAKAJ? Po osnovni šoli Grm je ekipa Najče anketirala učence in učitelje o njihovih najljubših praznikih. Odgovori morda niso bili ravno izvirni, vsekakor pa so bili iskreni. Maša Jevšček, 9. B: »Novo leto, ker je veliko daril, lahko gledaš ognjemet, če je pa sneg, je pa še boljše.« Urška Čobanovič, 8. B: »Božič. Všeč mi je celotno vzdušje. Še najboljše pa je, da prav na ta dan praznujem tudi rojstni dan, torej dobim kar dvojno porcijo daril. VES!« Matjaž Povšič, 9. C: »Dan žena, ker lahko takrat presenetim mojo mami in druge.« Luka Golob, 7. C: »Dobri so vsi, ki so dela prosti dnevi, saj nam takrat ni treba iti v šolo.« Jerica Eržek: »Zelo rada imam cel december, lučke, okraske, tisto praznično vzdušje, tri dobre može, ki obdarujejo ... Decembra se lotim peke piškotov, delam čestitke, poslušam praznično glasbo, krasim smrečico in poskušam vsaj z drobno pozornostjo obdariti tiste, ki jih imam rada. Žal pa se mi zdi, da prazniki danes izgubljajo svoj čar, saj vsi le še nekam hitimo.« Matjaž Stopar: »Rojstni teden, ker je to najboljši teden v celem letu!!!« Jerca Petrovič, 6. B: »Novo leto in božič, ker se takrat zbere cela družina. Nataša Pišek, 7. B: »Novo leto, ker so takrat tudi prazniki (in nam ni treba iti v šolo).« Alja Zrilič, 8. A: »Božič. Ker je pozimi, so počitnice in dobimo darila.« Kaja Stopar, 8. B: »Prvi april, ker sem vesela oseba, ki se rada smeji.« Taja Moro, 8. b KAKO SMO PRAZNOVALI NEKOČ IN KAKO PRAZNUJEMO DANES Časi se spreminjajo, ljudje tudi. Kaj pa naše navade, praznovanja rojstnih dni in drugih praznikov? Se tudi to spreminja? Poglejmo, kaj so nam o tem povedali naši učitelji. JOŽICA FINK: Jaz praznujem enako kot nekoč. Praznujem samo novo leto. Malo pred novim letom okrasimo jelko in pod njo postavimo darila. Za novo leto naredimo jedilnik in pripravimo večerjo. Ko sem imela še majhne otroke, smo bili vedno doma. Zdaj, ko pa so veliki, doma nisem bila že dve leti. Doma imamo psičke in ker pri nas preveč pokajo petarde, se umaknemo tja, kjer je mir. MOJCA TROHA: Pri nas doma smo bili trije otroci. Praznovanj smo se vedno zelo veselili, ker je bilo vzdušje praznično, svečano. Cela hiša je dišala po pecivu. Komaj sem čakala, da sem lahko zraven kaj packala in ustvarjala. Postavili smo smrečico, naredili jaslice, izdelovali okraske iz papirja, posejali žito ... Seveda smo veliko časa posvetili pospravljanju, saj seje moralo ob božiču vse bleščati. Tako nas je vedno učila stara mama. Od dobrih mož sta nas obiskala Miklavž in dedek Mraz. Slednji nas je obiskal v podjetju, kjer je bil zaposlen moj oče. Daril smo se zelo razveselili, saj smo živeli skromno. Stara mama je skrbela, da nismo pozabili na stare običaje. Vedno nas je spomnila na »tepeškanje«. To je dan, ko otroci lahko tepežkajo odrasle, če jih le ujamejo. Hodili smo tudi v cerkev, to je bil svečan dogodek. Veliko se je prepevalo, kar me je še posebej osrečevalo. / ,4. i 1 ■ rir-v -4* sioo«>Z T. PRAVICA Pravica je, da zvečer v postelji zaspim in se zjutraj spočita zbudim. MOJ ROJSTNI DAN Sem Jure, pa ne kateri koli Jure. Sem tisti Jure, ki praznuje svoj rojstni dan 14. februarja. Šele sedaj, ko sem malce, malce starejši, vem, daje ta dan tudi Valentinovo. Pa ne da bi bil jaz tisti, ki bi izrezoval srčke, jaz na ta dan uživam in se igram s svojimi prijatelji. Ponavadi se glavni dogodki vrstijo v kakšnem nakupovalnem centru. Pred tremi leti pa sem rojstni dan praznoval tudi doma. Dejavnosti so bile bolj pestre in zanimive. Prijatelji so bili zelo dolgo časa pri meni, zato smo imeli čas za različne igre. Saj veste, kaj se igrajo takile fantiči. Tudi mi smo se takrat lovili, skrivali in gledali napete risanke. Seveda pa ni manjkalo dobre hrane in pijače, ki jo je pripravila moja mami. Tudi darila so bila zelo zanimiva, ker jih znam še sedaj opisati. Verjetno tega rojstnega dne še zlepa ne bom pozabil, ker mi je do sedaj ostal najbolj v spominu. Vem pa, da bom, če bo le mogoče, tudi naslednji rojstni dan praznoval doma. Jure Rajk, 3. b J AVTOR STRIPA: CŽtofV}, H-A IGRAČE NAŠIH BABIC IN DEDKOV V starih časih, ko so bili naši dedki in babice še majhni, kot smo mi danes, so se igrali predvsem različne preproste igre. Denarja za nakup igrač ni bilo, prav tako pa je bila tudi ponudba igrač bolj skromna. Velikokrat sem se vprašala, s kakšnimi igračami sta se igrala moja babica in dedek. Povedala sta mi, da so se otroci najraje igrali zunaj, ker je bilo veliko prostora in ni bilo toliko avtomobilov, kot jih je danes. Prostor so si poiskali na travniku, ker je večina živela na vasi. Fantje in dekleta so se igrali skrivalnice, gnilo jajce, zemljo krast, pujsa naganjat na travi in slepe miši. Če so bile deklice same, so preskakovale kolebnico, se igrale s punčkami iz cunj, skakale gumintvist, fantje pa so prek vrvi skakali v višino, se kartali (prašička, lustik), igrali Špana s fižolčki, balinali in se igrali vojake. Zelo dobro pa so si znali izdelati tudi lesene loke, s katerimi so se zelo radi pomerili, kdo vrže puščico dlje. Nekateri pa so bili pravi mojstri v izdelovanju lesenih piščali. Moja najljubša igrača pa se ne more meriti z igračami babic in dedkov. Najraje imam plišasto žirafo, saj je tako mehka, da jo vedno vzamem v posteljo in z njo sladko zaspim. Alja Oblak, 3. b Komaj čakam zimo, vse se bo godilo. Raca pride v trgovino, komaj čaka zimo. Ko bo zime konec, vsi gredo v lonec. Komaj čakam to pomlad, ko gredo vse race spat. Laura Plantan, 4. a MALA ROŽICA Na jasi v gozdu raste rožica, ki res je lepa vsa. Metuljčki nanjo letajo in se čudijo, kako je lepa. Še gozdne živali jo občudujejo. Tara Polovic, 3. a ZDRAVILO Naša vrana je vesela, srečna in debela. Včeraj je hudo zbolela. Glava jo močno boli, da niti ne zaspi. Na pomoč ji prihitita dva komarja in sršen. Jo popeljeta do zdravnika, ki ga vrana prav zamika. Ji predpiše močno zdravilo, da ji glavo bo odbilo. Zdaj je glava ne boli, toda tudi vrane več ni. Eva Lukšič, 3. b OBISK KEKČEVE DEŽELE V oktobru smo odšli v Kekčevo deželo. Peljali smo se z avtobusom. Ustavili smo se pred hotelom Erika. Po nas je prišel Be-dancbus. Odšli smo po skrivni poti in zaprli oči, kajti vodič je rekel, da nas sicer vzame Be-danec. Bedanec je zares vzel učiteljico, a smo jo z zvijačo rešili. Pot nas je vodila vse do Kekca, Pot pa nam je prekrižal Bedanec. Želel je vzeti tudi nas, pa smo mu začeli skovikati. Prišli smo do Kosobrina, ta nam je razkazal svojo hišico. Hiša je imela manjši tobogan, po katerem smo se vsi spustili. Razkazal pa nam je tudi skrivni rov, ki vodi do Kekca. Povedal nam je, daje pred rovom drevo, na katerem je sova in tako Je varen pred Bedancem. Kekec Pa je posebne vrste mož, saj Pozna veliko skrivnosti. Eno od teh nam je tudi zaupal. Ne, ne, te vam pa ne povem! Nazadnje smo se ustavili še pri Pehti, ki nas je Postregla s pecivom in čajem. Moram vam povedati, da sem se na ekskurziji imela čudovito, saj smo bili v §orah in vse je bili tako kot v filmu. Upam, da bomo sli še kdaj na tako poučen izlet. Ida Vrščaj, 3. b Mucika Bucika v hiško je šla. Ko je psa zagledala, ven iz hiške je ušla. Tekla je, tekla je, vse od sebe dala je. Ko prišla je na cilj, malo oddahnila si je. Klemen Kapš, 4. a SOLA IZ SLADKARIJ Naša šola iz sladkarij je samo, naša šola popularna je zlo. Na naši šoli je veliko ocen, na naši šoli imamo tudi fen. Na naši šoli vlada mir, ker je našimi ravnat lju ime Tihomir. Če tukaj nič sladkarij ne bi bilo, tudi zabave nikjer ne bo. Moj želodček je čudne narave, ne diši mu prav vse, je pa vedno za sladke zabave. Srečen je le, ko sladkarij se napoka, pride večer, pa žalostno stoka. Špela Matkovič, 4. a PISALI SMO RIME Če bi mi imeli šolo za klovne, bi bili vsi klovni. Imeli bi učitelja klovna, ki pred nami posta vil bi se na glavo. Spričevalo bi bilo iz čokolade, ocene pa iz marmelade. Aljaž Gorjanec, 4. a PRAZNOVANJE Praznovanje je kot pustovanje. Kakor igranje, branje, klopotanje, ropotanje, kot kakšne sanje. Če pa se kaj umaže, je potrebno tudi pranje. Praznovanje je tudi lahko tekmovanje. Prvo mesto so vsakega sanje. Dobri pa dobijo odlikovanje. Praznovanje je tudi lahko raz-metanje ali pa čisto razdejanje. Tako da ni kar tako imeti praznovanje, saj je lahko kot slabe ali dobre sanje. Andraž Prus, 4. b Muca štruca, v šoli se gunca. Ko topla je štruca, pogoltne jo muca. Saša Kmet in Anja Mikulan, 4. a Bi ljubila ti mornarja, suhega bolj kot komarja? Vsak dan bi po morju jadral, vsako noč po krčmah vandral. Nika Kastelec, 4. b PRAZNOVANJE V GOZDU Praznovanje je takrat pravo, ko gremo s starši v naravo, golice skupaj iščemo, pa nam je zelo lepo. Jesen je drevesa prečudovito prebarvala, nam zlate preproge pripravila, mi se po njih radi sprehajamo in ta trenutek močno uživamo. Ana Kotar, 4. b OPSU Človek je imel psa z imenom Nehaj. Učil ga je lovskih sposobnosti, lovljenja palice, dobrega poslušanja, uboganja in lova. Nekega dne pa sta šla v Južno Ameriko na počitnice. Utaborila sta se sredi Amazonskega gozda. Pes je ponoči zaslišal lačnega panterja in ga je napadel. Za panterjem je stekel v gozd, ki ga ni poznal. Močno sta se stepla. Človek pa je medtem trdno spal in ni nič slišal. Zjutraj seje zbudil in klical psa: »Pes, pridi nazaj.« Vedel je, da ga pes ne bo razumel, ker je od strahu pozabil njegovo ime. Kako je že bilo ime psu? NEHAJ. Hočete, da neham? No, če res želite, pa bom. Ema Koncilija, 4. b SOLA, OBRNJENA NA GLAVO Učiteljica je stopila v razred in vprašala: »Ali bi radi novo frizuro?« Učenci so odgovorili: »Ja!« Učiteljica jim je delala razne frizure: kitke, čopke in barvala lase z različnimi barvami. Potem pa so šli na malico. Kuharice so igrale nogomet, Štefka je kričala: »Gol, gol!« Učenci so gledali in navijali. Nato pa so dobili malico. Ko so prišli z malice, je učiteljica stopila v razred in rekla: »Kdo bi igračo?« Vsi sojo hoteli. Z učiteljico so šli v trgovino, da so si izbrali igračo. V podaljšanem bivanju so se igrali z novimi igračami. Potem Pa so morali domov. Staša Pavlin, 4. c KAKO PRAZNUJEJO VESOLJCI KAJ SO PRAZNIKI? Ko so prazniki, smo vsi doma. Prazniki so tudi počitnice. Kaja Povše, 4. c Vesoljci praznujejo tako, da gredo na Zemljo in letijo po Marsu. Svoje hišice obrnejo navpično na streho in jih odnesejo na Zemljo. Tam berejo knjige, obrnjene na glavo. Vsako leto srečajo svojega šefa Kokoloka. On jih povabi na čaj ali na svojo najljubšo igro Hihi-hihi. Kokoloko je zelo prijazen šef. Ko se od njega poslovijo, gredo domov, k tretjemu Marsovčku, ki se imenuje Kiki. Tam prespijo osem dni in se zabavajo osem noči. Ko pa pridejo domov, se usedejo na podstavke in čakajo na naslednji praznik. Zala Vidic, 4. c TURNIRSKI PRAZNIK Živel je včasih kralj, pa si takrat njegov sin želi bitke. Pa očeta prosi: »Vojno, krvavo bitko bi rad!« Oče ga sliši in mu odvrne: »Glej, bitk ne maram, raje ti nudim turnirski praznik.« Sin se zahvali očetu in se gre urit, oče kralj pa razglasi, da naj pridejo vitezi na turnir. Končno nastopi dan, kralj pa za zmago obljubi pol mesta. Pridejo vsi rojaki. Ko se gre sin borit, izgubi meč, ker mu ga izbije bojevalec. Nato premaga čisto vse nasprotnike. Kraljev sin dobi pol mesta, zato so pripravili veliko gostijo. Prazniki so prosti dnevi, ko si vzameš čas za počitek. Zala Vidic, 4. c Tudi danes v tistih krajih prirejajo turnirski praznik, tako da podarijo pol mesta zmagovalcu v metu diska. Nato spečejo torte in pojejo petinpetdeset rac ter spijejo sto sedem litrov vina. Ema Koncilija, 4. b MOJ NAJLJUBŠI PRAZNIK Moj najljubši praznik je božič. Dan pred božičem krasimo jelko, pečemo piškote, potico in se zabavamo. Zvečer imamo božično večerjo. Na obisk pridejo tudi prijatelji in skupaj praznujemo. Božič je tudi dogodek, ki se v letu samo enkrat praznuje. Vsi imamo radi božič, saj dobimo darila. Rada imam božič. MOJ ROJSTNI DAN Moj rojstni dan se bliža, bliža. Meni pa se zdi, da se oddaljuje. Čakam, čakam cele dni, bratec pa se mi smeji. Ura teče, rojstni dan bo že čez nekaj dni, Božiček zdaj se mi smeji. Zakaj se mi smeji? Aha, zato se mi smeji, ker praznujem, ko on darila nam deli. Brina Biličič, 4. c SOLA V NARAVI V ponedeljek, 3. decembra 2007, smo se zjutraj odpravili v Črmo-šnjice. Odpeljali smo se do doma Lipa. Prtljago smo pustili v garderobi. Postavili smo se v kolono in z učiteljicama šli pogledat, kje se bomo lahko v prostem času igrali. Potem smo odšli v svoje sobe in si pripravili postelje in uredili omare. Pred tem so nas seznanili s pravili doma Lipa. »Končno kosilo. Mmm, kako lepo diši. Riž je za kosilo!« sem zadovoljno ugotovila. Po kosilu smo z učiteljem Tonetom vozili avtomobilček na daljinca. Ugotavljali smo, na kakšen način poganjamo kolo, voz in sani. Naslednji dan nas je imela pri pouku učiteljica Irena. Pri njej smo risali Črmošnjice. V medvedkovi učilnici smo videli zajčka, želve, miške, deževnike, hrčka in morskega prašička. Všeč sta mi bila zajček Belko in morski prašiček Poldi. M AT/c KATERI PRAZNIK Ml JE NAJBOLJ VŠEČ IN ZAKAJ V četrtek je bil lep dan. Peš smo šli na smučišče Bela. Pot je bila dolga in naporna. Učitelj Martin je imel s sabo napravico, kije štela kilometre in čas. Pokazal nam je, koliko satelitov nas spremlja. Ko smo prišli do parkirišča na Beli, smo se ustavili in malicali, saj smo bili že pošteno lačni. Zvečer smo imeli zabavni večer, predstavitev skupin in ples skupaj z učenci OŠ Blanca. Vsi smo uživali v glasbi. Petek je bil zadnji dan, zato smo se razdelili v dve skupini. Ker je bilo punc več kot fantov, sva se javili Nina in jaz, da greva k fantom. Streljali smo z lokom. Zadela sem v sredino tarče, kar mi je bilo všeč, saj sem tako osvojila 10 krogov. Na koncu sem imela 27 krogov. Končno je prišel čas za odhod, ko smo se poslovili. Avtobus je zamudil, nestrpno smo ga pričakovali. Pred šolo so nas čakali starši, močno smo se objeli in odšli domov. V šoli v naravi mi je bilo zelo lepo. Zala Pirc Bedič, 4. c Lina Drenik: Ko zapade sneg, se zdi vse pravljično. Takrat iz hlevčka jok zazveni. Jezušček je tu. Vsi smo zbrani okoli jaslic in pojemo sladko. Celo noč molimo in še k polnočnici gremo. Vztrepeta pa mi srce, ko Glorijo zapojemo. Ta praznik mi je čudovit, ker skupaj smo. Lepe so tudi priprave, ko jaslice in smrekico postavljamo. Vsi smo pridni pomagači, da bi nam bilo lepo. Jernej Spudič: Najbolj všeč mi je novo leto, ker sem z družino in uživam v glasbi, ki jo imam na hišnem kinu. Lepo mi je, ko srečam stare znance. Skupaj jemo slavnostno večerjo in odštevamo sekunde pred novim letom. Kasneje na vrsto pridejo še rakete, ki se spremenijo v lepe barvne iskre. Klara Kukman: Moj najljubši praznik je novo leto, ker smo doma in nimamo nobenih obveznosti. Najbolj mi je všeč, ko lahko ostanem budna do polnoči. Damjan Kesič: Najboljši praznik mi je novo leto. Dobim darila in to dobra. Od vsega mi je najbolj všeč ognjemet in odštevanje do novega leta. Gašper Šimic: Moj najljubši praznik je novo leto, ker odpiramo šampanjec, ker se zbere cela družina in gledamo ognjemet. Klara Judež: Moj najljubši praznik je 27. april, dan upora proti okupatorju. Najljubši mi je, ker je takrat prost dan in imam tudi rojstni dan. Trina Resnik: Najljubši praznik je božič, ker mi božiček vedno prinese tisto, kar si želim. Tjaša Kitanovski: Moj najljubši praznik je božič, ker je to prednovoletni čas in se ljudje obdarujejo, družijo, pišejo čestitke in izrekajo lepe želje. Všeč mi je, ker okrasimo stanovanje, izdelujemo voščilnice in se obdarujemo. GOVORIL SEM GRDE BESEDE V šoli sem se sprl s sošolcem. Po malici smo imeli uro matematike. Ko je učiteljica prišla v razred, smo se usedli. Učiteljica je vprašala, kaj se je dogajalo pri malici. Povedali smo, da smo polivali čaj in se zato sprli. Pogovarjali smo se, kdo je pri tem sodeloval. Kristjan me je obtožil, da sem to bil jaz. Nekaj sem mu zabrusil, on pa je glasno nadaljeval: »Kaj pa se ti vmešavaš?« Dodal je še dve grdi besedi. Tako zelo grdi, da ju niti zapisati ne smem. Jaz pa sem mu takoj vrnil: »Ti meni ...?!« Saj veste, kaj mi je vse privrelo iz ust. Učiteljica naju je pomirila. Drug drugemu sva se opravičila. Takoj mi je bilo žal, da sem govoril tako grdo. Za domačo nalogo sva morala napisati spis o tem dogodku. Doma meje mamica okregala. Odločil sem se, da ne bom več govoril takih besed in da bom prijazen do sošolcev. Mislim, da je enako razmišljal tudi Kristjan, ki je moj zelo dober prijatelj. Matija Dular - Sitar, 5. a CjJuil . I • • | IMMmL BOŽIC MOJE BABICE Moja babica je božič praznovala v družinskem krogu. Teden dni pred božičem so temeljito pospravili hišo, hlev in okolico hiše, saj so pričakovali dobrega moža Božička. Že nekaj dni pred božičem je ponavadi zapadlo veliko snega. Njena babica je spekla različno suho pecivo: piškote z marmelado, rogljičke in medenjake. Na božič je babica pomagala pri okraševanju božičnega drevesca, mama pa je naredila zajtrk. Za zajtrk so ponavadi jedli močnik s suhimi slivami. Nato so se igrali različne igre, ki so sijih izdelali sami: Špan, marjanca ... Kosilo je bilo bogato, saj so jedli piščanca in pečen krompir. Večere so si popestrili s petjem in plesom. Sledil je najzabavnejši del božiča: darila. Moja babica se najbolj spomni božiča, ko je dobila lepo rdeče kolo. To je bilo takrat najlepše darilo, ki si ga je mogla želeti. Uro pred polnočjo so peš odšli do cerkve k polnočnici. Svetili so si z baklami. Božič je bil za mojo babico najlepši praznik. Manja MOŽE, 5. b KAKO SO STARI STARŠI PRAZNOVALI BOŽIČ KAKO JE BABI PRAZNOVALA NOVO LETO IN V V BOŽIC Moja babica je že stara in zato polna spominov, ki segajo daleč nazaj, ko mene še ni bilo. Svoje otroštvo je preživela med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Praznike so praznovali z vsemi šegami in navadami kot mi sedaj, vendar zelo skromno, zato pa se je veselila vsake stvari veliko bolj kot mi danes. Škoda, da prazniki izgubljajo svoj čar. Njej je veliko pomenilo, da so si takrat lahko privoščili bel kruh in potico, ki je za praznike dišala pri vsaki hiši. Takrat je bila tudi miza belo pogrnjena. Obvezno so šli k polnočnici v cerkev. Ko je prihajala domov, jo je na pragu pričakal oče in pospremil v izbo. Kot otrok je imela čisto drugačne želje, kot jih imam jaz danes. Zdi se mi, kot bi živela v drugem svetu. Ne morem si predstavljati, da ni imela toplih oblačil in obutve. Namesto čokolade je imela suho sadje in kakšen bonbon. Ponosna je bila, če so jo ljudje pohvalili, da imajo lepo jelko. Babica je živela zelo skromno, vendar pravi, da bi dala celo pokrajino za en tak božični večer. Neža Jurečič, 5. b V starih časih so božič praznovali bistveno drugače kot danes, saj so imeli drugačne navade. Med ljudmi je bil ta praznik najbolj priljubljen. Božič je praznik spomina na Kristusovo rojstvo v Betlehemu. To je čas, ko se postavi božično drevo in jaslice. Pri tem delu sodeluje cela družina. Na sveti večer je bila navada, da gospodar pokadi in pokropi celo hišo. Hišo pokadi tudi na Silvestrovo in predvečer treh kraljev. Po obhodu se družina vrne v hišo, žerjavico stresejo na ogenj, potem pa se začne skupna molitev. Sveti večer se zaključi s polnočnico. Štirinajst dni prej so začeli pospravljati hišo in peči piškote, ki se jih takrat ni dalo kupiti. Pekli so tudi potice in šarklje. Babičin oče je naredil ograjo za jaslice. Zaklali so tudi pujska in naredili krvavice, klobase in dali sušit meso. Na božični večer je bila hiša polna dobrot. Zvečer so prišli sorodniki voščit praznike. Ko so vstopili, so najprej posejali orehe, lešnike in bonbone. Otroci so se zapodili po tleh in jih veselo pobirali. Ko so se najedli, so odšli k polnočnici. Bilo je zelo mrzlo, sneg je škripal pod nogami, vendar jih je hoja dobro ogrela. Bilo je zanimivo, saj so pokale tudi petarde, vendar veliko manj kot danes. Domov so se vrnili ob dveh zjutraj. Tistega dne so praznovali tudi Štefanovo. To je praznik, ko župnik blagoslovi konje. K blagoslovu pride veliko konj z jezdeci. Lepo jih je videti, kako skačejo po snegu. Božič pa je najlepši, če je posut s snegom. Špela Cimermančič, 5. b KAKO SO PRAZNOVALI NOVO LETO ALI BOŽIČ Najlepše so bile priprave na božič. Poribali so hišo in jo pomili, pri tem pa so uporabljali prašek, vodo in krpe. Zamenjali so posteljnino, oprali zavese in pomili okna. Ličkali so koruzo in ružili fižol. Otroci so z veseljem sodelovali. Orehe so zavili v svetel papir, na peclje majhnih jabolk so navezali bel sukanec, s piškoti so naredili enako. Zavite bonbone v svetlečih papirčkih so zavezali v rožnat sukanec. Potem so vse to dali na drevešček. Pod dreveščkom so bile jaslice pa tudi ptički iz kruha in ključi od hiše. Čez čas so piškoti postali mehki in otroci so z zadnjega dela dreveščka jemali piškote, da se ne bi videlo. Čeprav so starši vedeli, da otroci jejo piškote, so jim dovolili, da še jejo, da jim ne bi pokvarili veselja. Na tisti dan so šli moški v vinograd po pijačo, gospodinje pa so doma pripravljale hrano za božični večer. Jedli so meso, kruh, potica je bila tudi obvezna. Pri hiši je bilo tistega dne vedno veselje. Sara Jaklič, 5. b MARTINOVANJE Martinovanje je bilo nekoč praznik, ki pa ga niso tako praznovali kot danes. Imeli so le boljše kosilo: pitano raco, orehovo potico in mlado vino. Danes martinovanje pri nas poteka podobno. Skupaj se zberemo pri praznično pogrnjeni mizi, na kateri je največkrat gos z mlinci, dušeno zelje in orehova potica. Skupaj se veselimo, pojemo in okušamo mlado vino. Ta praznik mi je zelo všeč, ker se zbere cela družina. Lina Drenik, 5. b KOLINE Včasih so bile koline v vsaki hiši v vasi. Če pri hiši niso imeli mesarja, so ga poiskali v vasi ali pri sorodnikih. Najprej so potekale priprave za koline. Pripravili so banjo, ki so jo morali namočiti, saj je bila lesena in bi drugače puščala, nabrusili so nože, obesili verige, na katere so obesili pujska, nasekali drva, pripravili kotel, da so zavreli krop, in pripravili plohe, na katerih so pripravljali meso. Naslednji dan so se koline začele. Najprej so zaklali pujska. Prerezali so mu vrat in tako dobili kri. Potem so pujska ošopali - mu odstranili zgornji del kože in ščetine. Pozneje so šle ženske prat čreva v potok. Pujsa so presekali na pol. Polovico so razkosali in za vsak kos so vedeli, kaj bodo z njim naredili. Pripravili so pečenice, krvavice, želodec, mehur, klobase in ostale kose mesa. Veliko pa je bilo godle - mase, ki je ostala od polnjenja krvavic. Večino mesa so dali sušit, saj ni bilo skrinj, da bi meso ostalo sveže. Sušilnica je bila v sosednji vasi, tam so sušili za več gospodarjev. Nekaj mesa se je razdalo sorodnikom in sosedom. Sara Jaklič, 5. b POROKA BABICE IN DEDKA Moj dedek in babica sta se poročila pred takrat največjim praznikom, 29. novembrom. Praznično oblečen dedek je s svojim prijateljem Dušanom, ki je bil njegova priča, prišel po babico. Babica ga je čakala na svojem domu. Oblečena je bila preprosto: dvodelna oblekica, visoke pete, plašč in torbica. Brez vsakega nakita. Takrat ni bilo razkošja ne v obleki ne v hrani. S sposojenim avtomobilom so se odpeljali na grmski grad: ženin, nevesta in priči. V majhni poročni dvorani sta si ob dveh uradnih osebah in dveh pričah izmenjala prstana in postala sta mož in žena. To se je zgodilo ob peti uri popoldne, ko je bila že tema, megla in mraz. Prijatelji so na skrivaj privezali na avto konzerve, da je vso pot ropotalo. Slavje je trajalo pozno v noč. Tudi muzika je bila pri hiši, da se je plesalo in veselilo do jutranjih ur. Naslednji dan sta šla mladoporočenca na poročno potovanje. Ne boste verjeli kam. Na Trško goro. Lena Zatežič, 5. b OHCET MOJE PRABABICE Moja nona seje poročila leta 1939. Ženin seje pripeljal po nevesto na zapravljivčku iz sosednje vasi. Voz sta peljala dva lepo okrašena konja. Zraven ženina se je peljal tudi muzikant, ki je veselo igral na harmoniko. Ko je prišel ženin na vrata po nevesto, so mu najprej hoteli prodati dve drugi nevesti, šele v tretje se je pokazala prava nevesta -moja prababica. Ženin, nevesta in priči so se odpeljali v cerkev k poroki. Po poročnem obredu so se odpeljali nazaj na nevestin dom, kjer je bila ohcet cel dan. Zvečer so nadaljevali ohcet na ženinovem domu, kjer so plesali, peli, pili in jedli vso noč. Po starem običaju so ob polnoči nevesti zapeli v slovo fantje iz njene vasi. Nevesta je ostala na ženinovem domu, kamor so že pred poroko pripeljali njeno balo, kakor danes rečemo poročnemu darilu. Ker se je v tem času že pripravljalo na drugo svetovno vojno, so ženina takoj naslednji dan poklicali na orožne vaje. Tako se je njihova ohcet hitro končala. Niso odšli na poročno potovanje, kakor se hodi v današnjem času in kamor upam, da bom tudi jaz nekoč odšel. Denis Gruden, 5. b PRAZNOVALA SEM SVOJ 9. ROJSTNI NAJZABAVNEJSI ROJSTNI DAN Mesec dni pred mojim 9. rojstnim dnem sem bila že tako nestrpna, da sem si naredila koledar in začela odštevati dneve. Komaj sem čakala in končno dočakala svoj 9. rojstni dan. Vsako leto sem dobila darilo od mamice in očija že takoj, ko sem vstala, tokrat pa ne. Darilo sem dobila šele popoldne, ker sem se tudi popoldne rodila. Prišlo je popoldne in prišli sta tudi Ana in Patricija. Nekaj časa smo bile v sobi in se igrale, kasneje pa me je mami poklicala v dnevno sobo. Najprej so mi sestra Anja, mami in oči voščili, nato pa sem dobila darilo, ki sem ga bila zelo vesela. Vrnila sem se v sobo. Z Ano in Patricijo smo nadaljevale z igro. Nekaj časa smo se še igrale, nato pa smo se vse tri odpravile k babici po sestrično. Skupaj s sestrično Bruno, Ano in Patricijo smo se odpeljale v pizze-rijo Akrobat, kjer so že čakale ostale povabljene sošolke. Zelo smo se zabavale. Ko smo prišli domov, sem tekla odpirat darila. Dobila sem zelo veliko daril, ki sem si jih želela. Zelo sem bila vesela. Vsa darila sem pokazala mami, očiju in sestri Anji. Nina Jazbec, 5. c Bil je 6. 10. 2006 in zopet sem praznoval. Mama je rekla, da bom ta rojstni dan praznoval doma. In tako so hodili k meni domov praznovat rojstni dan različni prijatelji. Ko smo se vsi zbrali, sem jim pokazal prostore v hiši. Potem smo šli ven in se igrali z raznolikimi stvarmi, od kart do traktorjev. Vsi povabljenci so bili veseli in živahni. Med igro se nam je polomilo veliko predmetov, a nismo odnehali. Po eni uri je prišel na zabavo še moj bratranec Jan. Igrali smo se igro med dvema ognjema. Igraje bila zelo napeta, a na končuje zgubila moja ekipa. Nekaj časa smo bili vsi, čez čas pa so posamezniki začeli odhajati domov. Nekateri od njih so bili zelo žalostni. Z ostalimi smo odšli odpirat darila. Pri trganju ovojnega papirja z daril smo se zelo zabavali. Eden od povabljencev je pri meni prespal. Naslednje jutro smo z družino pospravili nered, ki je nastal pri praznovanju. Teo Mahnič, 5. c DRAGI BOŽIČEK! Zelo se veselim, da bodo kmalu počitnice in mi boš kaj lepega prinesel. Lansko leto sem bil tvojega darila zelo vesel. Leto je hitro minilo. Bliža se božični čas in odločil sem se, da ti zopet napišem pismo. V nedeljo, 16. decembra, sem praznoval rojstni dan pri babici. S sošolci pa sem ga praznoval dan prej v Tušu. Imeli smo se zelo dobro. Sošolci so me presenetili z lepimi darili. Zame je bil to naj lepši dan v tem letu. Igrali smo biljard, se veselili in jedli torto. Moram ti povedati, da mi je mamica kupila akvarij in štiri ribice. Rad jih opazujem in hranim. Pri babici pa imam psa Dona, ki je zelo velik. Skozi vse leto obiskujem tenis. Tudi pozimi imamo tečaje v zaprti dvorani. Obiskujem peti razred. V šolo hodim zelo rad, tu imam veliko prijateljev. Včasih porabim doma preveč časa za igranje in se za šolo premalo pripravim. Veliko moram brati in pisati, da bom dobil pri slovenskem jeziku boljše ocene. Opisal sem ti nekaj lepih dogodkov, ki so se mi zgodili, odkar sem ti napisal zadnje pismo. Imam tudi željo. Če boš uspel, mi prinesi kako zanimivo knjigo ali kako igro. Vem, da imaš v tem času veliko dela in skrbi, a ne pozabi name. Lepe pozdrave Lucian Murn, 5. c // VESEL BOŽIC Prišel je mesec december in vsi smo nestrpno pričakovali božič. December je zame najlepši mesec v letu. Pospravili smo hišo, okrasili jelko in postavili jaslice. Pridno smo hodili v cerkev ' ' in se pripravljali na praznik. Zadnji teden pred božičem smo se odpravili še po zadnjih nakupih. Vsi smo nestrpno pričakovali božični večer. • h Zvečer smo se odpeljali k polnočnici v cerkev, kjer sva s sestro peli v pevskem zboru. Peli smo čudovite božične pesmi, ki se jih še zdaj spominjam in jih znam zapeti. Po končani sveti maši smo odšli domov. S sestro sva tekmovali, katera bo prva v sobi pri božičnem drevescu. Kar nisva mogli verjeti, daje končno prišel božič in z njim obdarovanje. Stopili sva k smrečici in poiskali svoj zavoj. Dobili sva čudovite stvari, ki sva si jih že dolgo želeli. Pridružili so se nama tudi starši, dedek in babica. Tudi njih so pod smrekico čakala lepa darila. Vsi smo bili zadovoljni s tem, kar nam je prinesel Božiček. Srečni smo se objeli in si zaželeli VESEL BOŽIČ! Vsak božič je lep, če ga preživiš s tistimi, ki jih imaš rad! Lea Pavlin, 5. c MOJ PRVI ROJSTNI DAN Iz pripovedi mojih staršev, strica in babic... Prvi rojstni dan sem praznoval v bolnici v Ljubljani. Bil sem zelo bolan. Hodil še nisem. Držal sem se za ograjo otroške postelje in gledal v torto, ki so mi jo prinesli starši. Takrat še nisem vedel, kaj je to torta. Ne samo to, nisem vedel ne zakaj ne za koga je. Zato sem debelo gledal. Kar naenkrat sta v mojo sobo vstopila starša, moja oči in mami. Gledala sta me tako veselo, da sploh nisem vedel, kaj se dogaja. Zelo sta bila vesela, jaz pa nisem vedel, kaj nameravata. Nato so vstopili še stric Željko, obe babici, oba dedka in še moja teta. Nekaj se mi je sanjalo, sploh nisem mogel verjeti svojem očem. Zelo so me presenetili. In še nekaj so mi prinesli, to so bila darila. Babica mi je prinesla velikega kužka s kapico na glavi. Še kuža je bil večji od mene. In očka mi je prinesel srednje velikega medvedka. Nanj sem se zelo navezal. Kamorkoli sem šel, ponoči ali podnevi, je šel z menoj tudi moj medvedek. Zelo sem bil vesel. Ta rojstni dan mi bo ostal v spominu predvsem zaradi medvedka, ki je moj spremljevalec še danes. Lahko rečem, da je on star prav toliko kot jaz. Čeprav sem rojstni dan praznoval v bolnici, sem vesel, da sem zdrav in vesel deček. Oskar Milutinovič, 5. c STRASNI SILVESTRSKI VEČER! Nekega zimskega dne smo bili v trgovini, kjer smo zbirali rakete. Starši so mi povedali, da bomo zvečer spuščali rakete. Tega sem se zelo razveselila. Komaj sem dočakala večer. Takrat je rekel očka:« Ajde! Vsi ven gledat rakete.« Polna pričakovanja sem stekla ven. Ko pa je počilo, sem se ustrašila in stekla stran. Skrila sem se pod odejo in jokala. V sobo je prišla mamica in me objela. Povedala mi je, naj se ne bojim, saj sem že dovolj velika in lahko spuščanje raket gledam. Ko sem mamici obljubila, da bom šla gledat rakete, je prišel očka z najlepšo raketo. Ko se je razpočila, je bila zelo lepa. Tako lepa, daje ne morem opisati. Sledile so rimske rakete. Te sem lahko držala v roki. Ob poku pa sem si raje zatisnila ušesa, saj me je bilo še vedno strah. Tega dne se še vedno živo spominjam. Vsako leto postajam bolj pogumna. Od predlanskega leta me ni več strah raket. Sedaj z veseljem gledam pokanje, vendar pa mi gre pokanje še vedno na živce. Še vedno pa se bojim prijeti rakete in petarde. Maruša Seničar, 5. c OSEMDESETI ROJSTNI DAN MOJE BABICE Številka osemdeset je zelo visoka. Če pa dopolniš osemdeset let, pomeni, da se ti je v življenju veliko pripetilo. Avgusta preteklega leta je moja babica praznovala osemdeseti rojstni dan. V gostišču Pugelj pod Trško goro smo se zbrali vsi njeni sorodniki. Vsi smo ji čestitali in izročili darila. Opazovala sem jo. Od presenečenja so ji pritekle solze veselja. Vseh povabljencev je bila zelo vesela, saj nekaterih od njih ni videla že dolgo časa. Nekateri so ji zavidali, saj se za svoja leta dobro drži. Posedli smo se za mizo, kjer nas je že čakala vroča juha. Po juhi, bila je zelo dobra, je vsak z jedilnika naročil jed, ki mu je bila všeč. Ko smo se najedli, so nam pripeljali še kavo, pecivo in grozdje. Pri kavi je babica povedala vse svoje dogodivščine, ki so seji pripetile. Vsi smo se smejali. Ob šestnajsti uri smo se odpravili k dedku v zidanico. Nekaj časa smo se zadržali tam, nato pa smo se odpravili k moji teti na obisk. Ko smo vse opravili, smo se odpravili v našo hišo, kjer smo si ogledali darila, ki jih je dobila babica, in prebrali voščila. Nato smo se odpravili domov, kjer smo se pogreli na toplem kavču. Še prej smo babico odpeljali domov in ji pomagali zakuriti peč. Babici je pri enajstih letih umrla mama, zato se je sama s sestrami učila kuhati. Še zdaj rada kuha. Njene jedi so zelo dobre. Želim si, da bi babica živela še zelo dolgo in me videla pri birmi. Ana Novak, 5. c BAJRAM Bajram praznujemo dvakrat na leto. Določimo ga po mesečevih menah. V času bajrama ljudje hodijo na Hadž (ko romajo v Meko). Naša tradicionalna sladica je baklava, ki jo jemo tudi na bajram. Takrat se zbere cela družina in praznuje. Muslimani praznujemo dva bajrama: kurban bajram, ko se zakolje ovca, oven ali krava, potem pa to delijo sorodnikom in revežem, in ramazan bajram, ko imamo post. Maida Glavič, 5. d MOJA PSIČKA MIŠA Moja psička Miša je najbolj ljubka psička, kar jih poznam. Pravzaprav ni moja. Je od babice. Ker pa mi je zelo pri srcu, ji pravim, da je moja. Njen naj ljubši prijatelj je naš maček Ferdo. Moj pokojni dedek je psičko kupil babici za rojstni dan. Rojstni dan ima drugega oktobra. Pet mesecev po tem, torej aprila, je na žalost umrla. Jaz jo zelo pogrešam in še vedno jo imam rada. Ulla Turk, 5. d DINOZAVER Hodil sem po gozdu in zagledal zajca, ki je bil velik kot nosorog. Namesto ušes je imel rogove. Priskakljal je k meni, me dvignil in me vrgel v reko, ki je bila dva kilometra stran. Plaval sem in plaval toliko časa, da sem prišel v svet dinozavrov. Ko sem se zbudil, sem bil v dinozavrovem želodcu. Ugriznil sem ga, da me je pljunil ven in je zbežal, kolikor hitro je mogel. Takrat je izbruhnil vulkan. Bežal sem, a meje vulkan ujel. Ko me je zalil, sem odšel domov in nihče mi ni verjel, kaj se mi je zgodilo. Matej Gorenjo, 5. d Boginje Venere svet Ljubezen (gazela) Ljubezen je pesem v jutranji rosi, lepa kakor sonce. Je kot cvet v mehki travi in greje kakor sonce. Ljubezen ti daje smisel in voljo do življenja, ljubezen tiči v tvojem srcu in žari kot sonce. Ljubezen naredi vsak dan lepši, vsak dan slajši, zasede vsak delček tvojega telesa in je velika kot sonce. Ljubezen lahko tudi boli ali te uniči, vendar ljubezen je najlepša, lepša kot sonce. Tjaša Umbreht Odnos do avtomobila Ti obkrožaš svet kot prelep cvet. Streljaš ljudi naravnost v srce, da bi jim stekla ljubezen v žile. A kaj, ko eden ne časti ljubezni cvet, ki ni tako prevzet, ko je iz loka tvojega naravnost zadet! Kam bo odšel ta svet, če bojo vsi pozabljeni? Pa menda ne bodo mrtvi tak svet obletavali? Treba je žive in mrtve prevzet, treba jih je iz sanjavega sveta vzet! Vsi, prav vsi - nobene izjeme ne bo, in ne sme bit, morajo vsaj enkrat v življenju obiskat ta prečuden in prelep boginje Venere svet. Avtomobil je naš sluga. Pelje nas, kamor hočemo. Mi ga ne peljemo, kamor on hoče. Pozimi nas greje in poleti nas hladi. Ampak mi njega ne hladimo in ne grejemo. Varuje nas pred dežjem. Ampak nam je vseeno zanj in ga pustimo na dežju. Nikoli se ne pritožuje nad nami. Mi pa se nad njim za vsako mah okvaro. On nas ne bi nikoli prodal. Mi pa ga z veseljem prodamo in zamenjamo za novega. Amadeja Ancelj (definicija) Deževen dan je sončen dan, ki se zaveda vseh zmot sveta in joče, kakor se le da. Luka Bele Ema Guštin Sanje V sanjah ujeti, tam v dolini je podoba zdaj naša, v stvarnem zdaj svetu nismo prisotni. Mar nas kdo preizkuša? Katera nas misel vodi? Zatopimo se vanje, karkoli že si to bodi, saj to so le brezskrbne sanje. Denis Džananovič Sanje V svojih sanjah vidim tebe, v svojih sanjah vidim sebe, v svojih sanjah vidim oba, SREČNA IN ZALJUBLJENA. V mojih sanjah več te ni, v mojih sanjah mrtvi so vsi, v mojih sanjah tudi mene ni, sprašujem se zdaj: »Kje sva jaz in ti?« V svojih sanjah vidim praznino, v svojih sanjah vidim neskončno dolino, vidim bolečino, ki tako huda je, da v prsih me žge. (haiku) V temni noči kresnice potujejo, lovijo svoj dan. Tjaša Umbreht Zlomljeno srce Ti sploh ne veš, da sem. Besede tvoje gredo mimo mene, nevednost te od mene žene, nevidna tvojim sem očem. In vprašam se: »Zakaj?« Sem mar meglica? Kot ranjena sem ptica, slišiš, kličem te nazaj. Hrepenim po tebi in vpijem globoko v sebi: Je ljubezen preveč prositi? S teboj želim si biti, priklicati tvoj nasmeh, prižgati ogenj v očeh. Maša Florjanič Nebo Na nebu svetlo sonce je sijalo, da v oči so mi stopile solze in morata sem napisati verze, ki bi sonetu pomenili hvalo. Edino, kar na misel je stopilo mi, da v meni res dovolj ni jeze, ko na papir bi bruhnila še verze, da cel sonet bi to oblikovalo. Klara Samide Krog življenja L Sonce zahaja, dan se v noč preliva kot rojstvo v smrt. Krog življenja II. Sonce že vzhaja, noč v dan se spremeni, rojstvo se zgodi. Maša Florjanič Bi še oblaki tam na nebu mehki, beli, kakor ovčice krotki in številni, se nasmejali mi, veselo pomahali. Oh, naj dnevi niso več mi mučni! Ko verzi so mi v glavi zaigrali, sklenila zdaj poskus sem ta sonetni. Katarina Kapš Sanje Sanje v mislih nam bežijo, včasih resnične se nam zdijo. Mnogi verjamejo v svoje sanje ter dovolj zaupajo vanje, da se lahko zanesejo nanje. Sanje imajo dva svetova, ki sta kot dva tatova, ki nam kradeta misli, točno tisti, ki se ju spominjamo in večkrat podoživljamo. Toda svet ni sestavljen samo iz lepih stvari, temveč tudi iz slabih in hudih skrbi. Tako so lahko tudi sanje slabe, ki so kot vabe, ki nas vabijo v skušnjave, da delamo stvari neprave. In če se take sanje uresničijo, nam s tem marsikaj uničijo. Vendar so sanje vsakega človeka osnovne življenjske dobrine, ki jih dober človek zlepa ne premine. Lidija Zupančič, 9. c Konj Konji čudovita so bitja, glava, telo popolnih oblik, ljubi ljudi, oči polne slik, in res, konji dobra so bitja. Konj srečo razširja, skače in dirja. Zaupa ljudem, a pusti se voditi in obenem učiti le dobrim ljudem. Konj srečo razširja, skače in dirja. Konj te razume, te gleda, posluša, je res mirna duša, ki veliko doume. Konj srečo razširja, skače in dirja. Je tisto, kar rabiš, ko si nesrečen, ko rad bi bil srečen, da žalost pozabiš. Maja Kosec NE MARAM PRAZNIKOV Res je tako! Mogoče sem eden redkih, ki jim decembrski prazniki niso pri srcu. Ta veseli december sem poimenoval po svoje - nori december. To so dnevi, ko v družini zaključimo z deli v vinogradu, v šoli učitelji na veliko sprašujejo, da bi bili vsi vprašani še pred novim letom, kot igralcu odbojke je to mesec tekem, to pa je tudi mesec trgovine, ki v teh dneh na veliko služi. Letošnje novoletne počitnice so se za vse šolarje začele 24. decembra, na ponedeljek. Seveda mi ni žal, da so počitnice, saj mi ni treba zgodaj vstati in oditi v šolo, vendar se vsako leto zgodi kaj nepredvidljivega. Prazniki v letu 2007 pa so bili nekaj posebnega, do tedaj še nisem doživel tako dobrega prehoda iz starega v novo leto. Vendar to še ne pomeni, da imam rad praznike. Če meje kaj razveselilo v mesecu decembru, je to nova Plošča ljubljanskega MC-ja Roka Terkaja - Rapostol, ki sem jo Prejel od najboljšega prijatelja Luke. Terkaj mi je dal navdih za Pisanje pesmic, s katerimi sem se ukvarjal v dolgočasnih decembrskih dnevih. Za božič, 25. decembra, z družino Ponavadi odrinemo na Kapitelj, kjer poslušamo mašo, na koncu Pa si ogledamo še žive jaslice. Letos je naša mami zbolela, zato sva k maši odšla le midva s sestro. Na koncu, ko bi si morali ogledati žive jaslice, so se začele težave. Manjkal je Jožef! Čeprav sem se na vse kriplje branil, da bi Jožefa zaigral jaz, so me v to prisilili. Postavili so me pred Jezusa in kar je bilo najhujše od vsega - bil sem na televiziji. Naslednji dan, ko je bilo treba odmetati sneg, sem ugotovil, da sem jutranja zvezda. Vsi sosedje so me videli na televiziji! Če želim v življenju kdaj postati uspešen in slaven, Bog pomagaj, da ne bom igral v živih jaslicah! Ni mi bilo hudega, a to je bil eden od razlogov, zakaj ne maram decembrskih praznikov. 26. december je dan samostojnosti in enotnosti. Letos sem ga s starši preživel doma. Najlepše od vsega je bilo jutranje presenečenje. Računalnikar Martin nam je pripeljal nov računalnik. Čas do novega leta sem večinoma preživel za novim računalnikom. Seveda sem si vsak dan privoščil kratek sprehod skozi mesto in ga malo pogledal skozi objektiv. Moj Canon me je skoraj veš čas spremljal. Vendar spet težave! Nisem nameraval hoditi po snegu, pa sem kljub snegu obul teniske. V daljavi sem zagledal najboljšo kompozicijo za dober posnetek, vendar je bilo treba iti čez sneg. Teniske so premočile, nogavice so se zmočile in naslednji dan je sledil lažji prehlad. Kaj je pulover? Oblačilo, ki ga oblečemo, kadar mamo zebe. Tako mi mati »niso dovolili«, da tacam okoli po mestu. Preostanek počitnic bom preživel za računalnikom v termo »štumfih« in z robci v roki. družiti z prijatelji, ker le na tak način ne bi bilo dolgčasa. Starši bi nas morali poslušati, ne pa jelke postaviti ravno v otroško sobo, kjer so se že po nekaj dneh razbile jaslice, za to pa sem bil kriv seveda jazi. Lahko bi bilo več snega. Novo leto brez snega ni pravo novo leto. Želim si tudi manj pokanja petard, čeprav gaje bilo letos manj kot leta prej. Iz mojega razmišljanja je razvidno, da mi decembrski prazniki niso pri srcu, pa saj je tudi z raziskavami dokazano, da veliko ljudi ne mara praznikov. Največ samomorov se zgodi prav med novoletnimi prazniki. Ko ljudem ne gre vse po njihovih željah in pričakovanjih, vse okrog njih pa evforija navidezne sreče. Ne bom dolgovezil. V mojem značaju je, da nikoli ne napišem dobrega zaključka. Matjaž Povšič, 9. c R^pi# Do 31. decembra je prehlad minil, za večer pa sem načrtoval, kako bom odšel v mesto. Nisem našel pravih prijateljev, ki bi mi delali družbo, zato sem odšel z najslabšim med najboljšimi prijatelji, z Denisom. Njegova panoga je filozofija, zato z njim ne hodim rad ven. Kadar sem z njim, se dogajajo same neumnosti. Tako sem novo leto pričakal na Glavnem trgu v Novem mestu. Cel večer sem poslušal, kako mu bo lepo, ko bo v srednji šoli, kjer bo imel najlepše punce v razredu. Optimist! Pa je šel še en večer počitnic po gobe. Edino, kar me je pričakalo, ko sem prišel iz mesta, je bila nova igrica Call of Duty 4. Čestitam staršem, usedem se za računalnik, naložim igrico, pa se že starši izmislijo, da gremo voščit starim staršem na Muhaber. Res ni nikoli po moje. Prazniki Jesen že odhaja, z njo pa zima in božič prihaja. December ves v lučke je odet, na tleh pa beli sneg je spet. Včasih zdi se nam, da čas prehitro beži, še posebno takrat, ko zunaj sneži. Otroci veselo pričakujejo Božička, hudomušnega rdečega strička. Pa vendar tudi odrasli ne ostanejo praznik rok, saj ne obdaruje samo otrok. Njim veliko pomeni že objem, ki ga podarijo najdražjim vsem. Zjutraj me je predraga sestrica z vso silo odgnala od računalnika, tako da sem šel raje ven s prijatelji. Tokrat pametno in z neprepustnimi čevlji. Tako nekako so se končale moje počitnice. Zoprno, če ni po tvoje. Seveda pa je prav, da razložim, kako bi moralo biti, da bi mi prazniki postali »kul«. Morali bi se več V izložbah marsikaj čudovito stoji in kupce vabi, da to stvar kupiš tudi ti. Ampak smisel božiča ni v darilih, temveč v lepih voščilih, ki jih lahko podarimo vsem, ki jih imamo radi in jih naredimo sami. Lidija Zupančič, 9. c Amadeja Ancelj USODNA LJUBEZEN Osebe: Primož, Nik, Frane, Andrej, Iva, Tjaša, Jasmina, Petra, Primoževa mama, Danica, zdravnik 1. prizor PRIMOŽ: (zdolgočaseno) Jooooooj!! Petek zvečer je, mi pa tukaj posedamo! Dajmo! Na noge! Kam gremo!? Pojdimo v Sonček bar! NIK, ANDREJ, FRANE: (enoglasno) Brez veze! ANDREJ: Tja gremo vsak teden! Saj ne da imam kaj proti brezplačnim pijačam in poznanim natakaricam, ampak ... Ko pa poznamo že vso mladino, ki je tam, vse cene vemo že na pamet in spored pesmi, ki jih tam vrtijo! FRANE: Ja, pojdimo kam, kjer še nismo bili! PRIMOŽ: (naveličano) V redu, v redu! Ima kdo kakšen predlog? NIK: Že vem! Kaj če bi šli v Ekstazo? Tam še nismo bili... PRIMOŽ: (navdušeno) Ja, seveda! Pojdimo tja! Dobra ideja, Nik! NIK: Hvala. ANDREJ: (zamišljeno) Hm ... Ekstaza praviš ... Noja, poskusiti ni greh! Gremo! FRANE: (zaskrbljeno) Ne vem, fantje. Jaz raje ne bi šel ...Tam prodajajo droge in ... NIK: (posmehljivo) Kaj pa je? A pogrešaš mamico?! Reva! FRANE: V redu, v redu. Nisem reva! In ne omenjaj moje mame! NIK: V redu, pojdimo že! Kaj čakate!!? PRIMOŽ: Ja ja, saj gremo! Pismo, še bolj si neučakan kot jaz! 2. prizor PRIMOŽ: Ooo, superca! Samo poglej, koliko punc ... se mi že meša! Eno vodko prosim! Hvala. Nič. Grem jaz v akcijo, fantje! Ne čakajte me! Se vidimo jutri! Pri meni! A- NIK: Kam pa kam, frajer? Nikamor, dokler si ne izmenjamo mnenj! Takoj nazaj! PRIMOŽ: (sarkastično) Še dobro, da imam nekoga, ki skrbi zame, saj sem star komaj pet let! NIK: Ja, ja. V redu bo. Pridite! Za to mizo! Vzemite pijače. ANDREJ: Z lahkoto bi se navadil pasti oči na takih lepih in postavnih dekletih!!! FRANE: Ne vem, o čem klobasaš! Saj so punce ... same take ... kako se reče ... plehke! Koliko je ura? Domov grem! Tu ni nič zame! Se vidimo! PRIMOŽ: Daj no!! Franček! Vrni se! FRANEE!!! Resno je mislil. Sel je domov. Pa kaj mu je? Ponavadi je pa takoj za. Mislite, da je zaljubljen?? NIK: Možno je. Saj vidiš, da nobene ne pogleda! Mogoče hoče ostati zvest le eni! Saj ga razumem ... po svoje. ANDREJ: Ja. Jaz tudi. Naj nam to ne uniči tega večera, ko sem pa še poln energije in kar ne vem, kam bi z njo! PRIMOŽ: Aha. Mene tudi. No. Vsi se strinjamo, da so tu lepa dekleta. Če ne za kaj drugega, za eno noč ... Če me razumete ...tako da ...bi jaz kar izplul iz tega pristanišča in se podal na odprto morje! NIK: Uf, kakšen pesnik! Ne izpusti svoje duše na piano!!! PRIMOŽ: Brez skrbi! Ne bom! IVA: Uhuhuh! Sem že mislila, da nas ne bodo spustili noter s ponarejenimi izkaznicami, ampak nam je uspelo! PIJEM NA TOOO!!! EJH NATAKAR!! TJAŠA: Iva!!! Umiri se!! Nisi sama tu! IVA: Daj, Tjašika, sprosti se no malo! Poglej koliko hudih fantov je tukaj! Kamorkoli pogledaš, jih je na stotine! To je drugače, kot pa doma gledat TV! JASMINA: (presrečno) Uuuuuuu, punce! Poglejte tja!!! Za sedemnajsti rojstni dan bi si pa lahko privoščila kaj takega, se vam ne zdi? Petra? PETRA: (zasanjano) A? Kaj? O čem teče debata? IVA: Petra, kaj je s tabo??? PETRA: Poglej tistega lepotca tam! Se mi že sline cedijo! OOJOJ! POMAGAJTE MI! JASMINA: Ja saj. Tisto skupino sem tudi jaz že videla. Ena, dva, tri in štiri! Za vsako po eden! Hahaha!!! Kaj menite? Se jim pridružimo na plesišču?! TJAŠA: OOO, NE! Mene pa že ne boste prepričale za ta ,dirty.-dancing! Oh! Eee ... Se vidimo jutri! Iva, te pokličem! Adijo! IVA: Kam je pa zdaj odpeketala? A jo katera vidi? JASMINA: Saj je očitno! Za onim tipom je stekla! Saj je prav! Tudi ona mora imeti ljubezensko življenje, kajne? PETRA: Jasmina, ne bit nesramna! Itak je rekla, da se jutri dobimo, pa nam bo poročala! Nič bat! IVA: Dosti besedi in več dejanj! Katera gre z menoj do tistih? PETRA, JASMINA: (v en glas) Jaz! PRIMOŽ: Poglej, poglej. Nekaj ribic je prišlo na površje! Moja je tista z dolgimi lasmi! NIK: Moja pa tista svetlolasa s kratkimi lasmi! ANDREJ: Uuf, tanajboljšo sta mi pustila! Hvala lepa! IVA: (Primožu) Ojla, kavboj! Tvoje oči mamijo že na daleč! Kako ti je ime? PRIMOŽ: Eee ... ja! Primož. In tebi, morska deklica? IVA: Iva mi pravijo. Ste prvič tu? PRIMOŽ: (jecljajoče) Jjj-ja. NE. Ne vem.. Ne. Nismo. Samo za to mizo prvič sedimo, pa je malo drugače. Greš plesat? Moja najljubša pesem se vrti! IVA: A, tako! Ja, saj je velik lokal. A? Najljubša? Priznam ... tudi menije všeč Sean Paul... pojdiva! Samo naj te posvarim: ko sem na plesišču, sem divja! Ne se ustrašit! PRIMOŽ: To imam rad - da si divja! Bomo videli, če te bom lahko obvladal... hehe! Primož on Iva plešeta, medtem ko drugi sklepajo drugačna poznanstva... TJAŠA: ( kriči za Franetom) Hej! Ti! Počakaj! HEEJ! Ti ja! Hibi! Tepček! FRANE: (presenečeno) A ... ti to meni vpiješ? TJAŠA: Hja, komu pa! Videla sem te, ko si izstopal iz diska. Te to ne zabava? FRANE: Ne. Mislim ... zabavno je gledati druge, kako se zvijajo drug po drugem, ampak ... zame to ni zabava. TJAŠA: Ne, zame tudi ne. Ne vem ... mislim, da sem raje doma, pogledam kakšen dober film, malo crkljanja, več pa že ne .... Vsaj dokler človeka ne spoznam do potankosti. FRANE: (prikimava) Da. Točno tako. Enako. Poslušaj... Zdiš se mi prikupna. Saj bi te povabil k meni, ampak je že pozno. Imaš mobilni telefon? TJAŠA: (zardeva) Da, mislim, da ga imam celo s seboj ... počakaj malo ... aha! Tukaj je. Povej mi svojo številko, jaz ti bom dala svojo, pa ... se bova kdaj dobila na kavču ob dobrem filmu in ... FRANE: In crkljanju. Da. Izvoli. Pa upam, da se čimprej dobiva, da še malo poklepetava. Imaš jutri čas? TJAŠA: Ja, imam. Pokliči, pa se bova zmenila, a ne? Lahko noč in uživaj! FRANE: Enako! Medtem v disku... IVA in PRIMOŽ (enoglasno): Odlično plešeš! IVA: Hehe! Hvala. Em ... kje so pa ostali? PRIMOŽ: Ne vem. Po moje so že doma in spijo ali pa so kje na wc-ju počnejo - saj veš kaj... IVA: Hehe! Ne vem! Možno! Spile so dovolj za tako nespametno spočetje ... lahko kaj dobijo ... o boleznih govorim ... PRIMOŽ: Nikoli nisem o tem tako razmišljal... kako bi pa ti? Mislim ... bi se dala dol z enim, ki ga sploh ne poznaš in ga v življenju ne boš več srečala? Čisto tako ... naravnost sem te vprašal ... IVA: Ne vem. A ni to malo tvegano? No, ne malo. Kar veliko? PRIMOŽ: Se strinjam. Poglej ... Všeč si mi. Sem jaz tudi tebi kaj? IVA: Ja, si mi. Zelo! Ampak nisem plehka ali pa punca za eno noč. Ali vse ali pa nič. Kaj praviš? PRIMOŽ: Vse. Pa ... bi bila moja punca? IVA: Ja. Bi bila. In tudi sem, kajne?! ODLIČNO! Ooo. Počakaj malo. Koliko let pa imaš ti? PRIMOŽ: Eemm ... 19. Pa ti? IVA: (jezno) 19?!?!?! 19?! Jaz jih imam samo 16!! Lahko te obtožijo pedofilije, veš to!? PRIMOŽ: (se brani) Jah, oprosti. Nisem vedel, da jih imaš samo šestnajst! Kako si pa sploh prišla v klub, če še nisi polnoletna?! IVA: (momljaje) S ponarejeno izkaznico ... (Odlomek) GLASBENI KOTIČEK FILMSKI KOTIČEK KRITIKA FILMA PREDZAKONSKE ZDRAHE Film Predzakonske zdrahe je zrežiral Mark Helfrich, v glavnih vlogah pa so Dane Cook kot Charlie, Jessica Alba kot Cam Wexler in Dan Fogler kot Charlijev najboljši prijatelj Stu. Vse se začne, ko desetletni mali Charlie (Connor Priče) na prijateljičinem rojstnem dnevu prekrši pravilo pri igri »vrtenje steklenice (resnica ali izziv)«. Ko noče poljubiti skrivne »darkerke«, ga ta uroči, češ da se bo vsaka ženska, s katero bo »spal«, poročila z naslednjim moškim, s katerim bo šla na zmenek. In tako po petindvajsetih letih Charlie (Dane Cook) dela kot zobozdravnik (še vedno uročen). Čisto vsak dan (nevede, daje še vedno uročen) si pa tudi poskuša najti punco, ki bi se z njim poročila. Toda vsaka punca, s katero spi, se naslednji dan poroči. Odkar so ženske izvedele, da on deluje kot kakšen srečni amulet, so se kar metale za njim, na kar je bil najbolj ljubosumen Charlijev najboljši prijatelj Stu (Dan Fogler). Vsaka, ki je z njim spala, se je naslednji dan poročila. Charliju je ugajalo, daje imel toliko žensk, toda še vedno ni našel prave ljubezni. In končno na neki poroki zagleda trčeno in prelepo Cam (Jessica Alba), ki je po poklicu oskrbnica za pingvine, in se vanjo takoj zaljubi. Po tem začne živčno razmišljati, zakaj se vse ženske po seksu z njim poročajo (ker ga je seveda strah, da se bo tudi Cam), nakar se spomni »darkerke«... Ali mu bo uspelo pregnati urok in osvojiti Camino srce, boste izvedeli le, če si boste film ogledali v kinu, lahko pa tudi počakate na DVD. Film Predzakonske zdrahe je odlična komedija za sprostitev. Priporočam jo starejšim od desetega leta. Meni osebno je bila zelo všeč, toda raje gledam klasične, ne domišljijske komedije. Jakob Gazvoda, 8. c/9 NAJČINA LESTVICA Tokrat ste za Najčino lestvico lahko glasovali preko šolske spletne strani (www.osgrm.si). Izbirali ste lahko med domačo in tujo glasbeno lestvico, in sicer med najbolj predvajanimi pesmimi v letu 2007. Na domači glasbeni lestvici ste lahko glasovali za naslednje izvajalce in njihove pesmi: GERMINAL - Neskončna, NUŠA DERENDA - Prestiž, KARMEN STAVEC - Povej, TABU - Oblak za dva, LUNAPARK - Črn oblak, ALYA - A veš, THE DRINKERS - Hajdi, NEISHA - Zaradi upanja, TOŠE PROESKI - Moja. Zmagala je slovenska pesem zdaj že pokojnega makedonskega pevca Tošeta, Moja. Poglejmo, kako smo glasovali na tuji lestvici: MIKA - Grace Kelly, PLAIN WHITE T’S - Hey There Deliliah, JUSTIN TIMBERLAKE - What Goes Around .... Comes Around, AVRIL LAVIGNE - Girlfriend, TIMBERLAND - The Way I Are (feat. KERI HILSON & D.O.E.), GWEN STEFANI - The Sweet Escape (feat. AKON), FERGIE -Big Girls Don’t Cry, NELLV FURTADO - Say It Right, RIHANNA- Umbrella (feat. JAY-Z). Zmagal pa je ameriški pop punk band Plain White T’s s pesmijo Hey There Deliliah. Moja, kot v pravljici sva se ljubila, moja, misel ista naju je vodila, da skupaj eno sva. Moja, zdaj pogled beži vstran, ker bojim se. Moja, da bi videl srečo tvojo z drugim le, z mano nikdar več ne. Daleč je nebo, ki nad mano zvezde šteje mislim, da si tu, da mineva čas hitreje. Nisem se vdal, blizu tebe vedno bom ostal. Daleč je nebo, hladni veter lomi veje, mislim, da si tu, bije mi srce močneje. Nisem se vdal, blizu tebe vedno bom ostal. Moja, drugi se prebuja s tabo, nisi moja. Kse zgleda, kot da lažni so bili dnevi najini vsi. Daleč je nebo, ki nad mano zvezde šteje, mislim, da si tu, da mineva čas hitreje. Nisem se vdal, blizu tebe vedno bom ostal. Daleč je nebo, hladni veter lomi veje, mislim, da si tu, bije mi srce močneje. Nisem se vdal, blizu tebe vedno bom ostal. Kakor da je vse umrlo brez tebe, daj prebudi me edina, reci, da je vse, kot bilo je prej. Daleč je nebo, ki nad mano zvezde šteje, mislim, da si tu, da mineva čas hitreje. Nisem se vdal, blizu tebe vedno bom ostal. Daleč je nebo, hladni veter lomi veje, mislim, da si tu, bije mi srce močneje. Nisem se vdal, blizu tebe vedno bom ostal. bilo res enkratno. Vsi smo peli skupaj z njimi in uživali. Novinarji pa smo se po koncertu še pogovarjali s pevcem Tomislavom Jovanovičem. Kako ste se spoznali in postali skupina? To je že zelo dolgo nazaj, zato ne vem točno. Že pred uradno ustanovitvijo smo igrali skupaj in z drugim imenom, šele kasneje pa smo to ime zamenjali. Leta 1992 smo se spoznali v gostilni na pivu, pozneje pa smo se z njenim lastnikom dogovorili, da bomo v tej gostilni igrali. Vaša ekipa se je stalno menjavala ... Je kdaj prišlo do hujših nesporazumov v skupini? BOBNAR ZLOMIL CEL BOBEN / BOBNAR PADEL Z ODRA Leta 1996 se je iz skupine Mercedes band razvila skupina Dan D. Prvotno zasedbo so sestavljali Tomislav Jovanovič - Tokac, Dušan Obradinovič - Obra, Marko Turk - Tučo, Primož Špelko in Aleš Bartelj. Kasneje sta Špelko in Bartelj skupino zapustila, pridružila pa sta seji Andrej Zupančič in Boštjan Grubar. Prvi album Igra so izdali leta 1997, drugega Ko hodiš nad oblaki leta 1999, zadnji, Katere barve je tvoj dan?, pa je izšel lanskega februarja. Slovensko glasbeno sceno so osvojili z uspešnicami, kot so Za naju punca, Bodi moja, Ko hodiš nad oblaki, Plešeš in seveda Male roke/Voda, ki sojo posneli skupaj s Siddarto. 21. decembra so imeli koncert na naši šoli in vzdušje je To v bistvu niti niso bili nesporazumi. To je namreč tako, kakor bi bil poročen. Če ostaneš dolgo skupaj, moraš partnerju povedati, če te kaj moti na njem, in če te stvari motijo tudi druge, oseba pa jih ne želi spremeniti, preprosto najdeš koga drugega. Vam je katera izmed vaših pesmi še posebej všeč oziroma vam pomeni kaj več? Glede na to, da jih pišem sam, mi je vsaka pesem posebej pri srcu. Pri zadnji plošči pa mi je najbolj všeč pesem Voda in pokazalo se je, daje tudi ljudem všeč. Ali svoj nastop prilagodite publiki? Ne, tega nam sicer ni potrebno početi več, obstaja pa to, da moraš ceniti publiko, ki jo imaš pred seboj, kjerkoli že si. Se vam je kdaj med koncertom pripetilo kaj nenavadnega, kar je zmotilo vašo koncentracijo ali preusmerilo pozornost? Enkrat je bobnar padel z odra, ker se mu je ta razmaknil, enkrat je celo zlomil cel boben ... V bistvu je on najbolj problematičen. Ali se smatrate za zvezdnike? Ne, drugi te to naredijo. Kaj pa vi - mislite, da ste slavni? Če grem malo do Trebnjega pa do Šentjerneja, dalj pa že ne morem. V Avstrijo se mi pa ne da. Kako se spominjate svojih osnovnošolskih let? Ste se že takrat ukvarjali z glasbo? Jaz sem se že takrat ukvarjal z glasbo, bil pa sem precej slab učenec (kar vam odsvetujem), ampak takrat sem našel svojo ljubezen, se z njo ukvarjal, jo negoval in midva skupaj živiva že zelo dolgo. Ne nastopate prav pogosto na osnovnih šolah. Zakaj ravno OŠ Grm? Ne pogosto in niti ne zjutraj. Na OŠ Grm smo prišli, ker so nas povabili in tudi 2 leti nazaj smo prijetno sodelovali skupaj, ko smo delali projekt in uporabili pevski zbor iz te šole. Pri eni pesmi so nam pomagali, vendar je kasneje nismo uporabili, toda z vsem dolžnim spoštovanjem smo prišli sem, da bi imeli koncert. Ta pesem je bila namenjena le za potrebe predstave, režiserje namreč zahteval, da naredimo predelavo te pesmi in mi smo to storili. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Pripravljati bomo začeli novo ploščo, ker pa smo to leto veliko koncertirali, smo malo utrujeni. Zaprli se bomo v kakšno zidanico, popili 2 litra cvička in razmislili, kaj bomo zaigrali. Lahko pričakujemo kaj novega? Ja, mogoče septembra. Na koncertu ste en komad zaigrali tudi z učencem naše šole, Dominikom Pavleničem ... Kako je prišlo do tega sodelovanja in kakšni so bili vaši občutki? To je zaradi tega, ker smo sodelovali v predstavi Matjaža Bergerja in zahotelo se nam je, da bi imeli zraven otroški, deški vokal za pesem Internacionala. Z Dominikom smo zadovoljni, imeli pa smo tudi idealno priložnost, da z njim to izvedemo še tukaj. Kako to, da ste izvedli pesem Internacionala, saj je ni na vašem albumu? GLASBENE NOVIČKE Prelet glasbenih dogodkov v Sloveniji od septembra do decembra 2007 September Štajerska zasedba Tabuje zamenjala svoj vokal. Po odhodu Nine seje skupini pridružila Tina, s katero seje skupina znova podala na odre. Najnovejša pesem se glasi Oblak za dva. Oktober Skupina Siddharta se je po štirih albumih, albumu remiksov ter več kot 50 posnetih skladbah odločila še za en podvig. V ljubljanski Hali Tivoli so zaigrali svoj celotni opus skupaj z gosti. Maratonsko, za vse navdušence in oboževalce, ki jih vsekakor ni malo. Big Foot Mama so ob svoji obletnici dokazali, da so še vedno prvaki prvinskega rocka, ki so slovenski rog naredili za splošno sprejemljivega. Izdali so tudi nov album z naslovom Važn’, da zadane. November Po svetu najbolj znana slovenska skupina Laibah seje odpravila na veliko turnejo. Skladbe s svojega najnovejšega albuma Volk so predstavili pariški, nizozemski in belgijski publiki. Lai-bachi so turnejo decembra na simboličen način sklenili z nastopom v novomeškem Teatru Antona Podbevška. December Na oder Hale Tivoli so se ponovno vrnile legende slovenskega punka Pankrti in s tem dokazali, da punk ni mrtev. V Ljubljani se je ustavil ameriški reper 50 Cent. Po triletnem premoru se je vrnil Magnifico z novim albumom Grande Finale, ki je stilsko nadaljevanje albuma Export-Import. Trkaj je izdal novo ploščo Rapo-stol, ki je navdušila slovensko publiko. Matjaž Povšič PRAZNIČNI KVIZ KAKO DOBRO SE SPOZNAŠ NA PRAZNIKE? 1. Na veliko noč praznujemo: a) Jezusovo rojstvo b) Jezusovo vstajenje od mrtvih c) Jezusovo smrt d) Jožefovo smrt 2. Kdaj je god svetega Silvestra? a) 1. januarja b) 29. februarja c) 8. marca d) 31. decembra 3. Kateri izmed naslednjih običajev odganja zimo in pozdravlja pomlad? a) jurjevanje b) pustovanje c) kurentovanje d) martinovanje 4. Od kod prihaja dedek Mraz? a) iz Rusije b) z Nizozemske c) iz Francije d) iz Amerike Kdaj praznujemo državni praznik dan samostojnosti in enotnosti? a) 31. oktobra b) 26. decembra c) 27. aprila d) 25. junija Koliko praznikov praznujemo v Sloveniji in so dela prosti dnevi? a) 20 b) 15 c) 30 d) 10 7. Kateri izmed naštetih praznikov nima stalnega datuma? a) velika noč b) novo leto c) noč čarovnic d) Marijino vnebovzetje 8. Kateri izmed spodaj napisanih praznikov ne obstaja? a) dan varčevanja b) svetovni dan živali c) svetovni dan šole d) svetovni dan kontracepcije 9. Kateri sveti mož se po zraku pripelje s sanmi, ki jih vlečejo jelenčki, prvi pa je Rudolf? a) Miklavž b) Božiček c) Kekec d) dedek Mraz Rešitve: l.-b, 2.-d, 3.-c, 4.-a, 5.-b, 6.-b, 7.-a, 8.-c, 9.-b 2-4 pravilni odgovori: Noja, vsaj poizkusil/-a si... Četudi neuspešno. 5-7pravilnih odgovorov: Solidno. Dobro poznaš slovenske praznike in običaje. 7- 9 pravilnih odgovorov: Odlično opravljeno, pravilno si odgovoril/ -a tudi na najtežja vprašanja. Taja Moro, 8. b SMEH JE PPL ■2.DRAV1A* w v ALKOHOL IN POLICISTI V TEH PRAZNIČNIH DNEH NA CESTAH Možakar v teh prazničnih dneh pokliče na policijo: »Halo, je kdo tam ?« »Da, vsi smo tukaj.« »Me zelo veseli. Kar ostanite tam.« »Zakaj pa?« »Ker bom drugače ob vozniško dovoljenje.« BOŽIČNO DREVO V GOZDU Blondinki se v gozd odpravita iskat božično drevo. Nenadoma se ena ustavi in reče: »Jaz imam tega dovolj. Ne grem se več!« »Kako to misliš?« vpraša druga. Pa ji odgovori: »Dovolj imam iskanja božičnega drevesa. Prvo drevo, ki ga zagledava, vzameva, četudi brez okraskov!« SESTRA IN MAMA Grega je bolan in leži doma. Pri vhodu v hišo pozvoni simpatično dekle z velikim šopkom rož. Odpre ji starejša ženska, dekle pa nekoliko zbegano reče: »Oprostite, jaz sem Gregorjeva sestra!« »Prav vesela sem, da sem vas spoznala,« odgovori ženska, »jaz sem namreč njegova mama.« Profesor reče Janezku pri ustnem izpitu: »Poglejte skozi okno tista drevesa! Jih vidite?« »Ja, vidim jih!« reče Janezek. »Ko bodo zopet listi na njih, lahko ponovno pridete na izpit!« GOS - GRMSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA Učitelji naše šole so ugotovili, da je tudi pri nas vse več nasilja. Nasilje se pojavlja predvsem na predmetni stopnji, ko učenci sedmih ali osmih razredov ustrahujejo mlajše učence. To se dogaja tudi po vseh drugih šolah, Ministrstvo za šolstvo pa ne ve, kako bi ukrepalo. Ravnatelji so prišli do posebne ideje, ki so jo posredovali tudi ministrstvu. Tako bo vsak učenec razredne stopnje imel dva varnostnika, učenci predmetne pa enega. Varnostniki bodo preprečevali prepire, nikakor pa ne vzpodbujali ali pomagali pri nasilju. Enkrat na mesec bodo imeli vsi učenci osnovnih šol pravico do stavke. O tem bodo natančneje obveščeni po šolskem radiu. V šolo bomo od zdaj naprej kar sami nosili malico in jo pojedli, kadar bomo hoteli. Vodstvo naše šole je ugotovilo, da vzgojni ukrepi za prekrške pogosto ne dosežejo svojega namena. Zato sta ravnateljica in njen pomočnik sklenila, da bodo učitelji od zdaj naprej lahko posegali tudi po drugačnih kaznih: sto sklec na teden kar tri mesece (seveda ob navzočnosti učitelja, ki bo sklece štel in ugotovil, ali so bile narejene pravilno), pomoč kuharicam v kuhinji ali pomoč čistilkam pri čiščenju šole. Po novem bo moral vsak učene pet ur na leto pomagati učitelju, ki ga bo izbrala razredničarka oz. razrednik, saj le-ta učenca najbolj pozna. Izbrati bo moral/-a učitelja, za katerega meni, da ga učenec najmanj spoštuje. Prinašati mu bo moral potrebne stvari, pijačo ter mu urejati potrebne dokumente. Če učitelj ne bo zadovoljen z delom učenca, bo moral učenec po- magati še več ur. Pomoči učiteljem bodo opravičeni le predstavniki razredov, ki imajo že tako preveč obveznosti. Ker smo ugotovili, da je na šoli premalo športne vzgoje, obveščamo, da bomo na igrišču postavili poligon. Obiskovali ga bomo tudi pozimi in v dežju. Ker bomo imeli vojaški poligon, se bomo morali prihodnji teden naučiti tudi pravilno, po vojaško zravnano stati v vrsti in korakati. Na Ministrstvu za šolstvo so se dokončno odločili, da bomo imeli v šoli verouk, in sicer kot obvezni in ne izbirni predmet. In seveda bo za oceno. Učitelji športne vzgoje so ugotovili, da premalo tečemo, zato bomo v prihodnjem šolskem letu imeli v telovadnici tekaško progo. Vsak učenec, ki bo razgrajal, bo namesto ukrepov moral delati v kuhinji in čistiti po šoli. HOROSKOP OVEN Marec bo za vas naporen mesec, ker ne boste vedeli, česa bi se najprej lotili. Vendar ne izgubite poguma, sreča je na vaši strani! Ne zanemarjajte tudi svojega počutja, da ne boste preživeli preveč časa v postelji namesto s prijatelji. Pa še namig za ljubezen: ne zamenjajte neposrečene šale za osornost! BIK Pazite se ustnega spraševanja! Izberite taktiko javljanja in prihranili si boste ure učenja. V ljubezni vas čaka veliko lepega, če si boste le vzeli čas za iskanje in raziskovanje. Vendar ne bodite razočarani, če na začetku ne bo sreče, iščite še naprej! Zdravje: ukvarjajte se s športom, vendar ne pretiravajte. DVOJČKA Nehajte lenariti! Čeprav se vam velikokrat ne bo dalo učiti, se potrudite, ker se vam bo obrestovalo. Pazite pa se nadležnega prehlada, ki preži za vsako neprevidnostjo. Ljubezen vas zanima veliko bolj, kot si upate priznati, zato ne bodite plašni, temveč se prepustite toku! Ne bodite pa zadovoljni z vsakim odkritjem, četudi vas nagovarjajo prijatelji. Šport vam ne leži najbolj, zato se raje posvetite drugim načinom razgibavanja. RAK V šoli ne boste imeli prevelikih težav, čeprav se zna pojaviti tudi kakšna slaba ocena. Previdno pa z jeziki, ki vam utegnejo povzro- čiti nekaj slabe volje. Preberite kakšno knjigo in šlo vam bo lažje! V odlični formi boste pri vseh vrstah športov, četudi vam niso vse tako pri srcu. Posvetite se vsemu, kar vas veseli, ne pozabite pa na šolsko delo, ki naj bo med najpomembnejšimi stvarmi. LEV O, ljubezen! Precej vas bo zadela prav takrat, ko ne boste imeli časa zanjo, vendar ne obupajte! Sezite po vsaki priložnosti, ki se vam ponudi in se ne sekirajte zaradi tujih mnenj. Ne prezrite pa učiteljevih mnenj, ker vam učitelj utegne dihati za ovratnik! Zato včasih samo poslušajte, da boste čim bolj uspešni. Zdravje: zdravje ni samo šport! DEVICA Največ težav vam bo povzročala vaša neodporna narava, zaradi katere boste imeli nekaj težav pri dohajanju snovi. Res pa pri nekaterih predmetih tako blestite, da vam tudi nadgradnja ne bo delala težav. Preveč vas skrbi mnenje sošolcev, kar ni prav! Zaupajte vase, pa ne boste imeli težav ne z ljubeznijo ne s svojim videzom. TEHTNICA Vaše astrološko znamenje pomeni uravnoteženost in na presenečenje vaših bližnjih boste ravno to - uravnoteženi. V šoli boste znali zmerno mešati učenje in prosti čas, kar bo pritegnilo osebo, ki jo že dolgo opazujete, pa si je ne upate ogovoriti. Le tako naprej! Poskusite s svojo srečno naravo pomagati še komu, ki je blagoslovljen z manjšo srečo kot vi. ŠKORPIJON Bolj pozitivno glejte na šolsko delo in videli boste, da se z dobro voljo poveča tudi uspeh. Zaradi vašega novega razpoloženja se boste dobro razumeli s prijatelji, čeprav bo za gladek odnos z dolgoletnim sovražnikom potrebno več truda. Zdravje: ste glavni v svojem elementu, poskusite še kaj novega! STRELEC Vaš prijatelj bo vaš sorodni Kupid. Ustrelil bo svojo ljubezensko puščico in vas zadel naravnost v srce. Kaj pa oseba, ki vam je všeč? Opravičili boste svoje ime strelca in zadeli osebo s prijetnim presenečenjem in lepim vedenjem. Poskusite se prikupiti tudi učiteljem, da vam bodo opravičili, kadar ne boste najbolje pripravljeni. Pri športu pa ne poskušajte preveč, da se ne poškodujete. KOZOROG Čeprav ste kozorog, včasih premalo uveljavljate svojo voljo, zato se končno že postavite zase. Ne smete pa iti preko meje in uporabiti svojih rogov. To bi utegnilo narediti slab vtis na vašo simpatijo, ta pa je zelo pomembna, saj se zaradi nje ne morete zbrati pri pouku. Ljubezen ne čaka večno, zato se opogumite in naredite prvi korak, mogoče se obrestuje. VODNAR Zaradi dobrih ocen in vašega prepričanja, da ste vedno glavni, boste morali pogosto pomagati in kot vodnar gasiti ogenj med sošolci. Pazite, kako izražate svoje mnenje, da si ne boste nakopali sovražnikov. V ljubezni se bosta menjavali sreča in žalost, zaradi katere pa ne smete podleči, saj ni nič večno in prej ko boste to sprejeli, lažje vam bo. Zdravje: drugače ste zdravi kot dren, ampak previdnost ni odveč! RIBI Ribi pomenita dvojino, kar pa ni nujno znamenje ljubezni, zato premislite, kaj ste se naučili iz preteklih napak, da jih ne ponovite. V šoli vam bo največ težav delala matematika, ki vam nikakor ne bo jasna. Poskusite najti pomoč pri človeku, ki mu zaupate. Vaše zdravje pa bo odlično in lahko bi se reklo, da ste zdravi kot riba! Julija Gačnik, 8. b TRENDI 2008 Skoraj smo že zaključili obdobje mrzlih dni in pospravili debele bunde nazaj v omare. Zdaj je čas, da se posvetimo lahkotnejšim oblačilom. Kaj je največji greh te sezone in kaj zadnji modni krik za pomlad 08, izveste v naslednjih vrsticah. Pomlad 2008 je barvita, radostna in ženstvena. Razpoloženje je uživaško in smer spominja na antično Grčijo. Trenutni jesenski trendi ostajajo in se razvijajo -zategel pas, osredotočenje na ramena, pasovi in še enkrat pasovi, velika torba in čevlji, ki povzročajo vrtoglavico. A dan jim je bil nov pridih lahkotnosti v barvi in otipu. Oblecite vijolično v vseh njenih odtenkih! Od živo vijolične, slive do svetle sivke. Modni dodatki v vijolični zelo dobro poživijo celotno obleko. Spet so se pojavile tudi črno-bele zebraste črte. Nadaljuje se trend neonskih barv - nemogoče glasna oranžna, živo rumena, fluorescentno zelena, električno modra in ‘hot pink’. barvah in narejene iz lepega blaga. Na sceno zopet prihajajo prosojni, skoraj prozorni materiali, ki pa so malce težji, kar se kombiniranja tiče. Lahko jih v zapravljivih količinah odenete čez vse, kar imate oblečeno - tudi plašč. Čevlji ostajajo platformski, torej z močno podloženim podplatom. Geslo letošnje modne pomladi se glasi: “Osredotočite se na kroj in kvaliteto - manj na znamko.” Zdaj pa hitro v shopping! Taja Pomladno blago je gladko in fino. Najboljši dodatki so ovratniki in pasovi. Široki pasovi, namenjeni predvsem za nošenje v pasu (tako zvani ‘weist belts’), so out. Letos se bodo nosili ultra ozki pasovi. Ključen modni kos je naglavna ruta. Sliši se čudno, a načinov nošenja je ogromno. Najbolj se nosi kot širok povoj iz blaga ali delikatna svilena ruta, ki jo oblečete le s kopalkami ter kot modni dodatek zvečer. Zelo šik so koktajl oblekice, predvsem kratke, v mavričnih SEPTEMBER 2007 3.9. Učenci od 2. do 9. razreda Prvi šolski dan 3.9. Učenci 1. razreda v avli, starši Pozdrav ravnateljice, sprejem učiteljic 4.9. Razredniki 7. r., starši, ravnateljica Skupni roditeljski sestanek Oddelčni roditeljski sestanek 5.9. Razredniki L, 8. r., starši Roditeljski sestanek 6.9. Razredniki 9. r., starši Oddelčni roditeljski sestanek 8.9. Ekipa učiteljev, učenci 7. a, b, c, Odhod v ŠN - Poreč 10.9. Razredniki 6. r., starši Oddelčni roditeljski sestanki 11.9. Učenci 8., 9. r., učitelji Športni dan - atletika, Stadion Portoval 11.9. Učenci 6. r., učitelji Naravoslovni dan 11.9. Razredniki 4., 5. r., starši Oddelčni roditeljski sestanki 12.9. Razredniki 2., 3. r., starši Oddelčni roditeljski sestanki 13.9. Ekipa učiteljev, učenci 7. a, b, c, Vrnitev iz ŠN - Poreč 13.9. Devetošolci, sodelavci Zavoda za zaposlovanje Testiranje (1., 2., 3. ura) 17.9. Strokovni delavci PS in RS Delovni sestanek 18.9. Učenci 2. in 3. r., razredničarke Naravoslovni dan 18.9. Učenci 5., 6., 7. r., učitelji Športni dan - atletika 19.9. Učenci 1. r., razredničarke Športni dan 24.9. Učenci, razredniki 9. razreda Ekskurzija: Goriško 24.9. ZAČETEK IZVAJANJA INTERESNIH DEJAVNOSTI 25.9. Svet staršev Sestanek 25.9. Učenci, učiteljice 5. r., policist ND: Kolesarski izpit 26.9. Učenci 2. r., spremstvo Športni dan 26.9. Starši 1 -5. razreda Šola za starše, Mateja Petrič 27.9. Svet šole Sestanek 28.9. Učenci 1. razreda, učiteljice Naravoslovni dan 29.9. Prijavljeni učenci 8., 9. r. Ekskurzija v London K R O H / K A OKTOBER 2007 1.10. Učenci, razredniki 4. a, 4. b Odhod v ŠN CŠOD, Čebelica 2.10 Predstavnika šole, mentor ŠP Sprejem pri županu 3.10. Člani sveta šole Sestanek 3.10. Učenci, učiteljice 5. r ŠD: Atletika 3.10. Zbiranje starega papirja 1.-3. r. Pomoč učencev predmetne stopnje 4.10. Razredničarke, starši RS in PS Govorilne ure 4.10. Učenci 8. d Sist. zdr. pregled v ZD NM 4.10. Učenci, razredničarke 1.-3. r, NLB Predstava za učence 5.10. Učenci, razredničarke 1.-4. r. Lutkovna predstava 5.10. Učenci z OŠ Drska, spremstvo Lutkovna predstava 8.10. Učenci L r. ŠD: Kros, pohod 9.10. Učitelji, starši. Bravo Predavanje: SUT (Košak- Babuder) 10.10. Zbiranje starega papirja 4. in 7. r. 10.10. Atleti, mentorji, organizatorji OŠ Grm Državno ekipno tekmovanje - finale 10.10. Učenci 5.-9. r., spremstvo ŠD: Ogled tekmovanja, stadion 10.10. Starši L -5. r. Šola za starše z M. Petrič 11.10. Učenci 9. r., spremljevalci, SKŠ Bajnof ND: Za bistro glavo v naravo 11.10. Predstavniki oddelkov Zasedanje šol. parlamenta 12.10. Strokovni delavci šole Strokovna ekskurzija 12.10. Učenci 5.-9. r. prosti Pouk nadomestili 10.10. - športni dan 15.10. Strokovni delavci Konferenca UZ 17.10. Starši 6.-9. r. Šola za starše z Z. Z. Divjakovo 17.10. Zbiranje starega papirja 5. in 8. r. 17.10. Učenci tekmovalci, gostje, psihologinja Regijsko predtekmovanje Male sive celice 17.10. Učenci 9. r., mentorica Šolsko tek. za Proteusovo priznanje (BI) 18.10. Učenci, učiteljice 2. r. ŠD: Pohod in kros 19.10. Učenci, učiteljice 3. r. ŠD: Pohod na Trško goro 19.10. Društvo upokojencev Srečanje 20.10. Učitelji slovenščine Ekskurzija na Tržaško 23.10. Starši 1.-5. r. Šola za starše z M. Petrič 24.10. Zbiranje starega papirja 6. in 9. r. 24.10. Starši 6.-9. r. Šola za starše z Z. Z. Divjakovo 26.10. Šahisti, mentor Šahovski turnir NOVEMBER 2007 5.11. Tim za vzgojni načrt Sestanek 5.11. Strokovni delavci Delovni sestanek 7.11. Učitelj matematike Srečanje v mreži, OS Metlika 7.11. Učitelj likovne vzgoje Srečanje v mreži, OS Semič 8.11. Razredniki, starši Govorilne ure RS in PS 8.11. Razredniki, starši, Društvo za razvijanje proštov, dela, S S Sestanek: Delo z učenci tujci - stanje in perspektive 8.11. Košarka - starejši dečki Polfinale obč. prvenstva, OS Grm 10.11. Starejše deklice Obč. tekmovanje v rokometu, ŠD Marof 14.11. Učenci, starši, razredniki Zbiranje starega papirja 15.11. Strokovni delavci Konferenca UZ 15.11. Razredničarke, učenci 1. in 2. razreda Pika Nogavička, KCJT 15.11. Starejše deklice, trener Občinsko prvenstvo v košarki, OŠ Bršljin 17.11. Starejši dečki Obč. tek. v nogometu - polfinale, Marof 19.11. Košarka - starejši dečki Finale obč. prvenstva 19.11. Razredniki, učenci 8. razreda Šola v naravi, CŠOD Planica 20.11. Učenci 4. r., spremstvo Od tišine do glasbe, KCJT 21.11. Učenci 9. r., soc. ped. Obisk ESŠ NM, poklicna orientacija 22.11. Učenci 9. r„ mentorice Tekmovanje v znanju angleščine 24.11. Comenius, učitelji in učenki Sestanek projektne skupine, Madrid 26.-29.11 Ravnateljica Strokovno srečanje ravnateljev - Portorož 27.11. Starejše deklice Področno tekmovanje v rokometu K * 0 H / H A DECEMBER 2007 3.12. Učenci 4. c, razredničarka ŠN Lipa, CŠOD 3.12. Učitelji nivojskega pouka Sestanek 3.12. Vertikalni strokovni aktivi Sestanki 4.12. Teniški klub Portoval, učenci 1. in 2. r. Predstavitev tenisa 5.12. Starejše deklice, trener košarke Področno prvenstvo, OŠ Grm 6.12. Učenci 9. r., spremstvo Tehniški dan, ŠC Novo mesto 6.12. Razredničarke, starši Govorilne ure na RS in PS 6.12. Starši 9. r., uslužbenka Zavod za zaposlovanje PO: Iskanje poklicne poti 7.12. Učenci, mentorji - biologi Državno tek. za Proteusovo priznanje 7.12. Učenci, razredničarka 5. b Sist. zdr. pregled, ZD Novo mesto 10.12. Comenius - zainteresirani učitelji, učenci Tiskovna konferenca: Madrid 11.12. Strokovni delavci Konferenca UZ 11.12. Člani sveta šole Sestanek 11.12. Upokojeni in aktivni člani kolektiva Prednovoletno srečanje 12.12. Starejši dečki - košarka Področno prvenstvo, ŠD Marof 12.12 Učenci 7. r., spremljevalci Tehniški dan: Obisk Novolesa, Straža 13.12. Razredničarke 5. b, c, d, starši RS: Delo v Simosu, program 14.12. Učenci, razredničarka 5. c Sist. zdr. pregled, ZD Novo mesto 14.12. Učenci 1., 2. r., spremstvo KCJT: Vilinček, predstava 15.12. Kolektiv OŠ Grm Novoletno praznovanje. Vila Otočec 15.12. Šahist. mentor Področno prvenstvo, OŠ Drska 17.12. Nosilci izbirnih predmetov Rok za oddajo programov za 09/10 18.12. Razredničarke 5. b, c, d, starši RS: Delo v Simosu, program 19.12. Delavci šole Predstava: Duohtar pod mus, KCJT 20.12. Učenci, razredničarka 5. d Sist. zdr. pregled, ZD Novo mesto 20.12. Učenci, učitelji, starši 3. r. Veseli december: zaključna prireditev 21.12 Plesna šola Urška ŽIV ŽAV: Letni nastop za starše 21.12. Učenci, učitelji 1.-6. r. Pouk do 10. ure, nato razredni programi 21.12. Učenci, učitelji 7.-9. r. Pouk do 10. ure, nato koncert Dan D 24.12. BOŽIČNO-N OVOLETNE POČITNICE JANUAR 2008 7.1. Društvo upokojencev Začetek cikla predavanj, odprto za delavce OŠ Grm 8.1. Starši učencev tujcev, svetovalna služba, DRPD Srečanje, čitalnica 8.1. Devetošolci Predstavitev programa Vzgojitelj, SŠ Metlika, ŠCNM 9.1. Učenci 5. c, spremstvo Zdravniški pregled, ZD 10.1. Šahisti. mentor Občinsko ekipno prvenstvo v šahu, OŠ Bršljin 10.1. Starši, razredničarke RS in PS Govorilne ure 10.1. Starši, razredniki PS in RS Govorilne ure 10.1. Starši, razredniki 9. r., soc. ped. Posredovanje podatkov o testiranju devetošolcev z MFBT 10.1. Starši, razredniki 6. r. Predavanje (Polonca Čari) 10.1. Učenci 1. in 2. razreda, spremstvo Lutke: Začarani škorenj, KCJT 12.1. Mlajše in starejše deklice in dečki - atletika Občinsko prvenstvo, ŠD Marof 12.1. Šah (posamično) Državno tekmovanje 12.1. Tekmovanje v igri Med dvema ognjema, ŠK 4 Dvorana Leona Štuklja 14.1. Strokovni delavci 3. triade Delovni sestanek - analiza ankete 14.1. Učenci, razrednik 9. c Začetek tedenskega čiščenja okolice šole 15.1. Tekmovalci v nam. tenisu, mentor Občinsko prvenstvo, ŠC Košenice 16.1. Učenci 5. d, spremstvo Zdravniški pregled, ZD 17.1. Tekmovalci, mentorji Šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje 17.1. Učitelji, učenci Zadnji rok za pisne naloge (12.člen PPOZ) 21.1. Strokovni delavci L, 2. triade Delovni sestanek - analiza ankete 22.1. Učenci 8. razreda, spremstvo CDLJ: Igralec, ogled Narodne galerije 24.1. Mentorice, tekmovalci Državno tekmovanje iz angleščine 24.1. Šah - ekipno, mentor Področno prvenstvo, OŠ Bršljin 28.1 Strokovni delavci 1. triade Ocenjevalna konferenca 28.1 Strokovni delavci 2. triade Ocenjevalna konferenca 28.1. Mentorica, učenci - kemiki Šolsko tekmovanje, OŠ Grm 29.1. Tekmovalci v nam. tenisu, mentor Področno prvenstvo, ŠC Košenice 31.1. Strokovni delavci 3. triade Ocenjevalna konferenca 31.1. Zaključek ocenjevalnega obdobja Obvestila o uspehu v petek, 1.2. H K O t H 4 OSNOVNA ŠOLA GRM Trdinova ul. 7 8000 Novo mesto tel.: 07 39 35 900, fax: 07 39 35 906 e-naslov: o-grm.nm@guest.arnes.si NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK XX, februar 2008, št. 1, 2 Uredniški odbor: novinarji 6., 7., 8. in 9. razreda Širši uredniški svet: JERICA ERŽEK (odgovorna urednica, lektorica, mentorica), BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega in grafičnega oblikovanja), RENATA BLATNIK (prispevki razredne stopnje), NINA KRANJEC (tajnica glasila) Fotografije: učenci, TINA DOVIČ, KATARINA ŠARLAH, MATJAŽ STOPAR Tisk: ZVONE KASTELIC Število izvodov: 650 / H 4 KRIŽANKA Matjaž Povšič IZ VSEBINE: GRMČANI 0 LONDONU..................4-8 ŠPANIJA...........................9-17 Z UČITELJI PO JUGOSLAVIJI...........18 PRAZNIČNE STRANI.................22-32 PRISELJENCI...................33-35 MALANAJČA.....................38-73 POGUMNO PERO..................74-81 DAN-D.........................84-85