Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA jj|Bg JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 20’—, četrtletno din 60'—, polletno din 120'—, celoletno din 240'—. Cena posamezne številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 1*50. — Plača in loži se v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
27.	kos.	V	LJUBLJANI	dne	1.	aprila 11)41.	Letnik	XII.
V S li B 1 N A :
210. Kraljev ukaz o razrešitvi celotne vlade Dragiše Cvetkoviča in imenovanju nove vlade pod predsedništvom armijskega generala Dušana T. Simoviča.
211. Naredba o spremembah naredbe o kontroli uvoza surovih in suhih kož, usnja in izdelkov iz njega, krzna in izdelkov iz krzna, iubadi za strojenje ter ekstraktov in snovi za strojenje kož št. 552G iz 1. 1941.
212. Navodilo o načinu izplačevanja prejemkov banovinskih pla-čevancev pri državnih izplačilnih blagajnah v mobilnem in vojnem stanju.
213. Pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1911.
211.	Pravilnik »Bednostnega skladat dravske banovine s proračunom za leto 1941.
215. Razglas o proračunu mestne občine mariborske za 1. 1941.
Zakoni in kraljevske uredbe.
210.
Mi
Peter II.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
smo sklenili in odločamo,* da sc:
Dragiša J. Cvetkovič, predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle;
dr. Vladko Maček, podpredsednik ministrskega sveta; Peter T. Pcšič, minister za vojsko 111 mornarico, častni adjutant Nj. V. kralja, armijski general v rezervi; dr. Franc Kulovec, minister brez portfelja; dr. Miha Krek, minister za prosveto; dr. Džafer Kulenovič, minister za gozdove in rudnike; ing. Nikola Bešlič, minister za promet;
Alel vsaiuler Cincar-Markovič, minister za inozemske posle;
dr. Bariša Smoljan, minister brez portfelja;
dr. Jurij Šutej, minister za finance;
dr. Ivan Andres, minister za trgovino in industrijo;
dr. Josip Torbar, minister za pošto, telegraf in telefon;
dr. Mihajlo Konstantinov«:, minister za pravosodje'
Dušan Pantič, minister za telesno vzgojo ljudstva;
Danilo Vulovič, minister za gradbe;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. marca 1941., št. 71. ,
dr. Milan St. Protič, minister za oskrbo in prehrano; dr. Caslav Nikitovič, minister za kmetijstvo in dr. Dragomir Ikonič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje,
razrešijo dolžnosti in postavijo na razpoloženje in
imenujemo:
za predsednika ministrskega sveta armijskega generala in komandanta zrakoplovstva Dušana T. Simoviča;
za prvega podpredsednika ministrskega sveta dr. Vladka Mačka, podpredsednika ministrskega sveta na razpoloženju;
za drugega podpredsednika ministrskega sveta Slobodana Jovanoviča, univerzitetnega profesorja v pokoju;
za ministra za promet Bogoljuba Jevtiča, predsednika ministrskega sveta v pokoju;
za ministra za zunanje posle dr. Momcila Ninčiča, ministra v pokoju;
za ministra za prosveto Miloša Trifunoviča, ministra v pokoju;
za ministra za gradbe dr. Franca Kulovca, ministra
na razpoloženju;
za ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje Milana (»rola, ministra v pokoju;
za ministra brez portfelja dr. Miho Kreka, ministra na razpoloženju;
za ministra za gozdove in rudnike dr. Džafera Kulo-noviča, ministra na razpoloženju;
za ministra brez portfelja dr. Barišo Smoljana, ministra na razpoloženju;
za ministra za finance dr. Jurija šuteja, ministra na razpoloženju;
za ministra za trgovino 111 industrijo dr. Ivana Andrcsa, ministra na razpoloženju;
za ministra za pošto, telegraf in telefon dr. Josipa Torbarja, ministra na razpoloženju;
za ministra za notranje posle dr. Srdana Budisavljc-viea, ministra na razpoloženju;
za ministra za kmetijstvo dr. Branka Cubriloviča, ministra na razpoloženju;
za ministra za vojsko in mornarico in namestnika ministra za telesno vzgojo ljudstva armijskega generala Bogoljuba Iliča;
za ministra brez portfelja Jova Banjanina, bivšega senatorja;
za ministra brez portfelja dr. Milana Gavriloviča, opolnomočenega poslanika in izrednega ministra v Moskvi;
za ministra brez portfelja Marka Dakovica, odvetnika in bivšega narodnega poslanca;
za ministra za pravosodje dr. Božidara Markoviča, univerzitetnega profesorja v pokoju;
za ministra za oskrbo in prehrano Savo Kosanoviča, senatorja.
Predsednik našega ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 27. marca 1941.
Peter s. r.
Predsednik ministrskega sveta armijaki general Dušan T. Simovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
211.
Na podstavi člena 1., odst. 2., in člena 2., odst. 1., uredbe o kontroli zunanje trgovine M. e. št. 1222 z dne
18.	septembra 1940. predpisujem po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino tole
navedbo*
o spremembah naredite o kontroli uvoza surovih in suhih kož, usnja in izdelkov iz njega, krzna in izdelkov iz krzna, lubadi za strojenje ter izvlečkov (ekstraktov) in snovi za strojenje kož št. 55-B z dno 28. januarja 1941.**
Clen 1.
Prvi odslnvek Člena 5. narcdbo o kontroli uvoza surovih in suhih kož, usnja in izdelkov iz njega, krzna in izdelkov iz krzna, lubadi za strojenje ter izvlečkov (ekstraktov) in snovi za strojenje kož št. 5520 z dne
28.	januarja 1941. se spreminja in se glasi:
»Uvozniki proizvodov, navedenih v členu 1. te na-redbe, ki nameravajo še nadalje uvažati to blago in ki niso že registrirani pri direkciji ali pri organih, ki so od nje pooblaščeni, morajo najdalj do 15. aprila 1941. predložiti prošnjo za registracijo direkciji ali od nje pooblaščenim organom.x
Clen 2.
Ta naredita stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinali«.
V Beogradu dne 22. marca 1911.; št. 22.020.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije': z dne
20.	marca 1941., št. 09/XXXIV/302.
** »Službeni list« št. 110/13 iz 1. 1941.
242.
Na podstavi členov 2. in 4. uredbe o izplačevanju prejemkov banovinskih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju M. s. št. 110 z dne 24. januarja 1941. predpisujem tole
navodilo
o načinu izplačevanja prejemkov banovinskih plačevancev pri državnih izplačilnih blagajnah v mobilnem in vojnem stanju.*
Clen 1.
Po določbah tega pravilnika se morajo izplačevati banovinski uslužbenci in pokojninski prejemki kakor tudi osebe, ki prejemajo iz banovinske blagajne pomoč ali vzdrževalnim), pri državnih izplačilnih blagajnah začenši s prvim mesecem po objavljeni občni državni mobilizaciji pa do konca meseca za mesecem, v katerem se je izvedla demobilizacija.
Clen 2.
Za svoje plačevance — aktivne banovinske uslužbence in vse druge osebe, zaposlene v aktivni banovinski službi, osebne in rodbinske banovinske upokojence in osebe, ki prejemajo iz banovinske blagajne pomoč ali vzdrževalnino — vodijo finančni oddelki banskih uprav kontrolnike banovinskih plačevancev (obrazec št. 1) s temile podatki:
a) Za uslužbenec:
V stolpcu 2: Priimek, začetna črka očetovega imena, ime, zvanje, položajna skupina, stopnja in periodni povišek, pri katerem uradu službuje, vrsta mesečnih prejemkov po stanju na dan 1. marca 1941.: plača, položajna doklada, osebna doklada, rodbinska doklada in razlika po § 259. uradniškega zakona in skupni znesek prejemkov. Odtegljaji: Redni vlog za banovinski uradniški pokojninski sklad ali podporni sklad, uslužbenski davek, izredni prispevek, verske doklade, posebni prispevek za narodni obrambni sklad in skupni znesek odtegljajev. Na koncu se navedejo čisli znesek izplačila, številka banovinskega uradniškega ali podpornega sklada in številka plačilne knjižice.
h) Za osebne in rodbinske upokojence in osebe. ki prejemajo iz banovinske blagajne stalno pomoč ali vzdrževalnino:
V slolpcu(2: Priimek, začetna črka očetovega ali moževega imena/ ime osebe, kuteri je pokojnina ulj pomoč ali vzdrževalnima prisojena, zvanje, iz katerega jo upokojena, prebivališče, naziv ustanove, ki je izdala odločbo o pokojnini, pomoči ali vzdrževalnini, s štovilkoin letnico te odločbe in številka soglašujočo odločbo glavne kontrole. Za rodbinsko pokojnino se morajo vpisati tudi potrebni podatki osebe, od katere se izvaja pravica do pokojnine; mesečni znesek prejemkov po njih vrsti: pokojnina ■— pomoč — vzdrževalnimi, osebna doklada, rodbinska doklada po stanju na dan 1. marca 1941. in skupni znesek prejemkov. Odtegljaji: Vlog na banovinski pokojninski sklad, uslužbenski davek, izredni prispevek, verske doklade, posebni prispevek za narodno obrambo, skupni seštevek odtegljajev in čisli znesek izplačila, številka partije vlogov v banovinski pokojninski sklad in številka plačilno knjižice.
* »Službene novine kraljevino Jugoslavijo« z dno
14.	marca 1941., št. 59/XXlX/24S.
Obrazec it. 1.
1 > pr. ec C & t- 0 ču ec SJ	2						1!	4			5	3	4		5	3	4		5	3	4		e
	•						Za kateri mesec in leto	Izpla- čano čisto			Izplačilna blagajna in številka vknjižbe j	Za kateri mesec in leto	Izpla- čano čisto		Izplačilna blagajna in številka vknjižbe :	Za kateri mesec in leto i	Izpla- čano čisto		Izplačilna blagajna in številka vknjižbe	Za kateri mesec in leto	Izpla- čano čisto		.11 rT c bi - ;r c jc pr. *a s
																							
																							
	N																						
	Plača, pokojnimi, invalidnina			Vlog																			
	Položujnu doklada			Utdužbonski da vok																			
	Osebna doklada			Izredni prispevek																			
	Kodbinsku doklada			Verska doklada				j* j													i \*		
				Posebni prispevek																			
																							
				Skupaj																			
	Skupaj			Cisti znesek 1 izplačila																			
	Ta obrazec ima šest 1 1			takih razpredelkov : 1 ;									i i : ; i :										
Pregledal sem vpisane podatke od za p. št.................. do	in	potrjujem,	da	so	vpisani	natančno	po	stanju
likvidacijskega lista — i/. seznamu .............................. po	stanju na dan 1. marca 1941.
Pintvice, 1. utr n n
Obrazec št. 2.
K HALJ. PANSKA UPRAVA .............. BANOVINE
Plačilna knjižica /a mobilno in vojno stnnjo
(Na podstavi člena 2. uredbe M. s. št. 11(1 z dne 24. januarja 1911. se opravljajo izplačila po tej plačilni knjižici v mobilnem in vojnem stanju pri vseh državnih izplačilnih blagajnah.)
Stran 1
Plačilna knjižica št...................
Kraljevska banska uprava ....................... banovine
Kontr. zap. št...............
Partija vlogov št............
Velja za
Cena din
Izdaja kraljevske banske uprave..........................banovine.
.Kdor to knjižico ponaredi, jo predrugači, overi v njej neresnične činjenice ali uporabi tako knjižico, se kaznuje po S S 214. in 218. kazenskega zakona.
(Suhi pečat)
Platnice, stran
Prejemki plačevanca	banovine v mobilnem
in vojnem stanju se izplačujejo samo po tej plačilni knjižici na podstavi uredbe o izplačevanju prejemkov banovinskih plače-vnneev v mobilnem in vojnem stanju M. s. št. 110 z dne 21. januarja 1941.
Prejemki banovinskih plačevaucev v mobilnbm in vojnem stanju se izplačujejo pri vseh državnih izplačilnih blagajnah.
Če so v tej plačilni knjižici vpisani denarni )>odntki prečrtam, se ustavi vsako nadaljnje izplačevanje prejemkov.
Stran 2
Po tej plačilni knjižici sme prevzemati moje prejemke za moj račun
M. P.
Lastnik knjižice Overja
Izdaja itd.
Stran
Mesečni znesek prejemkov:
Plača, pokojnina, vzdrževalnina Položajna doklada Osebna doklada Rodbinska doklada
din.............
Odtegljaji:
Redni vlog Uslužbenski davek Izredni prispevek Verska doklada Posebni prispevek'
Skupaj din .... din ....
Za Čisto izplačilo mesečno
Izdatek obremenja —.................. banovino:
v breme part............poz........	din
11	19
11	11
banovinski uradniški pokojninski sklad banovinski podporni sklad
Podpis
Skupaj din ..........
M. P.	Podpis
(Suhi pečat)
Stran 7, S, 9, 10, 11 in IZ Izplačano
Skupaj din...................
din ................
Za mesec leto	Cisto		Podpis blagajnika in pečat ustanove, ki je izplačala
	din	P	
			
	•		
			
			*
			
*			
Izdaja itd.
(Suhi pečat)
Stran 4, 5 in C Spremembe iz službenega razmerja:
Izdaja itcL
(Suhi pečat)
Platnice, stran
Obrazec priznanice
Izplačilo, opravljeno za račun kraljevske banske uprave
kontrolnika št.........
Plačevanec je po stroki ...............................................................
Izplačilo obremenja račun razhodkov: po part.......... poz.	..... din  .................................................
Obrazec Št. 3.
banovine po plačilni knjižici št..........,	ki	ima
11	11
11	11
11	1*
banovinski pokojninski sklad banovinski podporni sklad
Številka vlogov ............
Uživalcu je obračunano: Plača, pokojnina, pomoč Položajna doklada Osebna doklada Rodbinska doklada
Skupaj din
Likvidator
na din ..„.......... in	z	besedami	...
kot prejemke ............ za	mesec
Priznanica
   prejetih iz blagajne
10.
	Odtegljaji:
za redni vlog	din 	
za uslužbenski davek	„ 					
za izredni prispevek	11 —	*	•
za versko doklado	O 			
za posebni prispevek	11 				
V
v gotovini
Skupaj
'dne ..........
din
•bit- ■ ■ v,    19..........
din ......
Izplačal blagajnik
Zap. št. seznama
tl i a
Skupaj din
v
Prejel Naj se izplača
Seznam
priznanic, izplačanih pri blagajni ............................
za račun kraljevske banske uprave
banovine.
Obrazec št. 4.
Zap. št.	Priimek in ime plačevančevo	Številka	Izplačano neto	
		kontrolnika | plačilne knjižice	din	P
		1 Seštevek za prenos:		
				
Ce so banovinski uslužbenci ali upokojenci žene, ki so po veljavnih predpisih na dan mobilizacije prejemale zmanjšane prejemke zaradi moževega dohodka od osebnega dela ali imovine, se vpišejo njih prejemki v kontrolnik in v plačilno knjižico v polnem znesku, ki se jim izplačujejo v mobilnem in vojnem stanju v celoti. Prav tako se vpišejo v kontrolnik in v plačilno knjižico popolni prejemki tistim banovinskim upokojencem, ki so prejemali na dan mobilizacije zmanjšano draginjsko doklado ali je sploh niso prejemali.
Clen 3.
Prejemke banovinskih plačevance.v izplačujejo državne izplačilne blagajne na podstavi plačilnih knjižic (obrazec št. 2), ki jih izdajo svojim plačevancem finančni oddelki banskih uprav.
Clen 4.
Kontrolniki (obrazec šl. 1) in plačilne knjižice (obrazec št. 2) se izpolnjujejo na način, predpisan s pravilnikom o načinu izplačevanja prejemkov državnih plače-vancev v mobilnem in vojnem slanju št. 37.G00/I-39.* Kontrolnike izpolnjujejo in banovinske plačevance imajo v razvidu finančni oddelki banskih uprav.
Izplačevanje prejemkov in obračun.
Clen 5.
Prejemke banovinskih plačevancev izplačujejo državne izplačilne blagajne na način, predpisan s pravilnikom št. 37.600/1-39.*
Clen 6.
Banska oblastva morajo vsakega svojega plačevanca oskrbeti s 36 priznauicami po obrazcu št. 3.
Clen 7.
Na koncu meseca morajo napraviti izplačilne blagajne seznam izplačanih priznanic (obrazec št. 4), in to za vsako bansko upravo posebej.
Ko je seznam priznanic napravljen, se izplačilne blagajne razbremenijo v svojih predpisanih dnevnikih — državnem in prometnem dnevniku — s čistim zneskom vseh seznamov in jih pošljejo s priznanicami, priloženimi k mesečnemu obračunu, svoji finančni direkciji ali ustanovi, po kateri samostalne — specialne blagajne obračunavajo.
Finančne direkcije, glavna državna blagajna ali samostalne — specialne blagajne odobrijo, ko prejmejo od svojih ustanov sezname z izplačanimi priznanicami, čisti znesek računu davčnih uprav oziroma svojim ustanovam. Z odobrenim zneskom obremenijo finančne direkcije, glavna državna blagajna oziroma samostalne — specialne blagajne račun ministrstva za finance, izplačane priznanice pa pošljejo finančnemu oddelku pristojne banske uprave. Finančni oddelki banskih uprav odobrijo čisti znesek prejetih izplačanih priznanic računu ministrstva za finance, vknjižijo odtegljaje in obremenijo v svojih knjigah zadevne račune (račun razhodkov, pokojninskega ali podpornega sklada ipd.) s kosmatim (bruto) zneskom. Ti obračuni se napravijo vsak mesec.
Clen 8.
Oddelek državnega računovodstva odpre račun za vsako bansko upravo.
Dohodke, ostvarjene v mobilnem in vojnem stanju od skupne banovinske trošarine po uredbi o banovinskih trošarinah z dne 1. aprila 1937., in dohodek od promet-
>Šlužbeui list< št. 162/32 iz 1.1940.
nega davka po § 12. finančnega zakona za leto 1936./37. odobri oddelek državnega računovodstva tekočemu računu banskih uprav, z opravljenimi izplačili banovinskim plačevancem pa te račune obremeni.
Tiskanje in poslovanje s plačilnimi knjižicami.
Clen 9.
Plačilne knjižice natisne vsaka banska uprava za svoje plačevance kot svojo izdajo in morajo biti knjižice označene s številkami od št. 1 dalje tako, da se številke ne ponavljajo.
Način poslovanja s plačilnimi knjižicami predpiše ban.
Clen 10.
Vsa potrebna pojasnila po tem pravilniku daje občni oddelek, mobilizacijski odsek.
Clen lt.
Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v Službenih novinah obvezno moč pa dobi na dan objave občne državne mobilizacije.
V Beogradu dne 6. marca 1941.; št. 7550.
Minister za finance dr. J. Sirtej s. r.
Banove uredbe.
Pravilnik
o banovinskem proračunu dravske banovine za 1. 1941/'
(zn čas od 1. aprila 1911. do 31. decembra 1941.). r.
Proračunske določbe.
§ 1.
Banovinski proračun za leto 1941. je sestavljen takole:
redni in izredni izdatki . . din 185,352.070—,
redni in izredni dohodki . .	,,	185,352.070’-—.
§ 2.
Virmiranje osebnih izdatkov na stvarne izdatke in obratno ni dovoljeno.
§
V zaključnem računu se morajo natanko pokazati in objasniti vsi virmani z navedbo odobritvenega odloka.
8 4.
V proračunu izdatkov so določeni tudi krediti za poverljive zadeve. Ti krediti in krediti za reprezentacijo (partiji 5. in 8.) se uporabljajo po odredbi bana. Izplačila niso zavezana pregledu krajevne kontrole. Ban jih obračunava samo na poziv ministra za notranje posle.
§ 5.
Vsa računska prekoračenja in trošenja presežkov dohodkov pri proračunih banovinskih podjetij, zavodov in ustanov za leti 1934./35. in 1933./36. odobruje ban pred predložitvijo zaključnih računov glavni kontroli.
* Številčni del tega proračuna se iz tehničnih razlogov objavi kasneje. — Op. ur.
§ ti.
Kolikor se ne zasedejo v proračunu predvidena pragmatična mesta, sme ban na ustrezna mesta postavljati in plačevati pogodbene uradnike, dnevničarje in honorarne uslužbence oziroma uslužbence nižje kategorije.
Ban sme postavljati in premeščati banovinske uslužbence ne glede na število in skupine, predvidene v proračunu, s pogojeni, da se število nameščencev in višina osebnih kreditov, določenih v proračunu, ne prekoračita.
S
Za potrebščine, ki v proračunu sploh niso predvidene ali so predvidene v nezadostnem znesku, sme ban na predlog pristojnega oddelka po zaslišanju finančnega oddelka odobriti kritje ali zvišanje zadevnih postavk iz rezervnega proračunskega kredita.
S 8.
Kolikor v proračunu predvideni krediti, določeni za izplačevanje pokojnin, ne bi zadostovali, se plačujejo pokojnine iz kreditov, iz katerih so prejemali dotični upokojenci svoje aktivne prejemke.
§ 9.
V kritje potrebščin, navedenih v banovinskem proračunu, se pobirajo od 1. aprila 1941. dalje naslednji banovinski davki, takse in doklade:
1. 50%na občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom;
2. 5%na nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na ceslah k vsem državnim neposrednim davkom;
ti. 5%na zdravstvena doklada po 17. zakona o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim davkom;
4. 35%na šolska doklada po čl. 5. uredbe o vzdrževanju ljudskih šol k vsem drž. neposrednim davkom;
5. trošarina na alkoholne tekočine;
ti. trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače;
7. trošarina na mineralne vode;
8. trošarina na kvas;
!►. trošarina na bencin;
K), trošarina na električno	energijo	za	razsvetljavo;
11. trošarina na pnevmatiko;
12. trošarina na jedilna olja;
13. taksa na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure;
14. 40%na doklada k državni	taksi	na	vstopnice;
15. taksa na lovske karte;
Iti. davščina na lovišča;
17. taksa na šoferske legitimacije;
18. taksa od prenosa nepremičnin;
19. 50%na doklada k dopolnilni prenosni taksi;
20. taksa na zavarovalne premije;
21. davščina na dediščine;
22. taksa na posest oziroma nošenje orožja;
23. banovinske administrativne takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah;
24. taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih
Trošarine po partiji ti., pozicija 8.. proračuna dohodkov se pobirajo po določilih uredbe o skupnih banovinskih trošarinah.
S 10.
Ban more podeljevati iz dohodkov banovinskih davščin nagrade uslužbencem in organom, ki so pri orga-
niziranju in pobiranju davščin oziroma nadziranju pokazali dobre uspehe. Pri onih vrstah davščin, kjer se vrši formalna odmera, se smejo dajati nagrade samo lodaj, če je bilo pobrano vsaj 80% predpisane vsote.
Organi, ki jim je poverjeno pobiranje banovinskih trošarin in taks, imajo pravico do nagrade, ako so odkrili tihotapstvo. Ta nagrada znaša eno četrtino dejansko plačane kazni.
§ 11.
Od občinske trošarine, ki jo pobirajo organi finančne kontrole, zadržuje kraljevska banska uprava do 5%, ki so namenjeni za kritje režijskih stroškov in za nagrade organom finančne kontrole. Te nagrade razdeljuje ban.
§ 12.
Kraljevska banska uprava sme tistim banovinskim zavodom in ustanovam, ki se vzdržujejo popolnoma ali deloma z lastnimi dohodki, dajati iz svojih tekočih sredstev predujme, ki jih morajo obračunati oziroma vrniti do konca proračunskega leta 1941.
Ban sme uporabiti presežke čistih dohodkov produktivnih panog oziroma lastnih dohodkov banovinskih zavodov in ustanov za zvišanje materialnih izdatkov, teh zavodov oziroma za njih razširjenje in moderniziranje.
S 13.
Finančni oddelek kraljevske banske uprave sestavlja tromesečne izkaze o posameznih vrstah dohodkov ter jih predlaga odseku za samoupravne finance v roku 15 dni po preteku dotičpega četrtletja.
§ 14.
Nagrade dnevničarjem ne smejo presegati višine, določene za dnevničarje z uredbami o višini nagrade dnevničarjem v posameznih ministrstvih. Za oddeli«', katerih ministrstva še niso izdala uredbe, velja uredba o višini nagrade dnevničarjem pri ministrstvu za finance.
§ 15.
Glede potrošnje pisarniškega in drugega materiala, nadalje glede uporabljanja potrebščin in opreme, kakor tudi glede trošenja kreditov za poštnotelegrafske namene pri kraljevski banski upravi in njenih ustanovah veljajo predpisi ministrskega sveta št. 55.900/11 z dne 18. maja
1932., objavljeni v »Službenih novinah« z dne 25. maja
1932., Št. 117/LIfI oziroma v »Službenem listu« z dne
15.	julija 1932., št. 440/47.
•	II.
Določbe glede banovinskih davščin.
Banovinska trošarina na alkoholne tekočine.
§ 16.
Na alkoholne tekočine, ki so porabijo ali prodajo za nadrobno razpečavanje v. dravski banovini, se pobira banovinska trošarina v nastopni izmeri:
na pivo...............................din	100‘—od hi,
na esence, ekstrakte in etrska
olja z alkoholom....................... 400-—	„	100	kg,
na rum, konjak, liker, špirit . .	„	5’—	„	lil".
17.
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani trošarinski oddelek mestnega poglavarstva, ter jo sproti odvajajo na čekovni račun kraljevske banske uprave.
§ 1«.
Kdor prejme v območju dravske banovine predmete, zavezane banovinski trošarini, za neposredno po-
Banovinska trošarina na mineralne vode
trošnjo, porabo ali nadrobno prodajo, mora javiti v 24 urah po prejemu kontrolnemu organu njih vrsto in količino, glede žganih alkoholnih pijač pa po možnosti tudi njih alkoholnost ter plačati hkrati ustrezno banovinsko trošarino.
Ce ima množina alkoholnih pijač manj ko 51 čistega alkohola, plača banovinsko trošarino odsvojitelj.
§ 19.
Vsa določila o državni trošarini je vobče uporabljali smiselno tudi pri pobiranju banovinskih trošarin, kolikor ne nasprotujejo temu pravilniku.
Banovinska trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače.
§20.
Na potrošnjo ogljikove kisline v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 3'— od 1 kg.
§ 21.
Banovinska trošarina v znesku din 5’— od 1 kg se plačuje tudi za patrone za »Šparklet« steklenice in za tablete »Clio«, »Margo« in tem podobne.
§ 22.
Banovinsko trošarino na ogljikovo kislino, ki se potroši v drgvski banovini, plačujejo založniki oziroma veleprodajalci ogljikove kisline na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do 10. dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in lOdnevno predlagati organom, pristojnim za pobiranje trošarine, dnevne izkaze o prodaji ogljikove kisline.
To določilo velja tudi za proizvajalce ogljikove kisline v dravski banovini.
Za točno plačevanje trošarine lahko kraljevska banska uprava zahteva varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
Kdor prejme ogljikovo kislino, ki še ni zatrošari-njena po tem pravilniku, mora prijaviti prejem pristojnemu oddelku finančne kontrole (trošarinskemu oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani) v 24 urah in hkrati plačali ustrezno trošarino.
§23.
Brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatka kemikalij, so te trošarine proste.
§ 24.
Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline, se plačuje banovinska trošarina v znesku din 040 od vsakega decilitra vsebine.
Umetne brezalkoholne pijače, uvožene na območje dravske banovine, so zavezane plačilu te trošarino v znesku din 040 od vsakega decilitra vsebine. To trošarino plača kupec, lahko pa jo plačuje tudi proizvajalec po predhodni odobritvi kraljevske banske uprave.
Kdor uvozi na območje dravske banovine brezalkoholne pijače, ki so zavezane plačilu banovinske trošarine, ki pa še ni plačana po proizvajalcu, mora prejem prijaviti v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole (trošarinskemu oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani) in takoj plačati ustrezno trošarino.
§ 25.
Za kontrolo prometa z ogljikovo kislino in umetnimi brezalkoholnimi pijačami ter plačevanja banovinske trošarine lahko kraljevska banska uprava smiselno uporablja določila glede alkoholnih tekočin,
§ 26.
Na potrošnjo mineralnih vod v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša pri steklenicah izpod enega litra vsebine din 0’20, pri steklenicah od enega litra do 2 litrov vsebine din 0-30, pri večjih steklenicah pa din 0'20 od vsakega začetega litra vsebine.
§ 27.
Banovinsko trošarino na mineralno vodo, ki se proizvaja in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvajalci sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do 10. dne prihodnjega meseca. V ta nameii morajo voditi in lOdnevno predlagati pristojnemu oddelku finančne kontrole dnevne izkaze o prodaji mineralne vode.
Za točno plačevanje trošarine lahko zahteva kraljevska banska uprava varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
§ 28.
Uvoz mineralne vode iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti pristojnemu oddelku * finančne kontrole (trošarinskemu oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani) v 24 urah po prejemu in hkrati plačati ustrezno banovinsko trošarino.
§29.
Mineralna voda, ki jo domače prebivalstvo zajema neposredno iz prostih vrelcev in jo potroši za lastne potrebe, je oproščena plačevanja trošarine.
Banovinska trošarina na kvas.
§ 30.
Na potrošnjo kvasa v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 4'— od enega kilograma.
§ 31.
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani trošarinski oddelek mestnega poglavarstva, ter jo odvajajo sproti kraljevski banski upravi.
§ 32.
Banovinsko trošarino na kvas, ki se proizvaja in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvajalci sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do
10.	dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in lOdnevno predlagati orgauorn, pristojnim za pobiranje trošarino, dnevne izkaze o prodaji kvasa.
Za točno plačevanje trošarine lahko kraljevska banska uprava zahteva varščino do višine povprečne enomesečno trošarine.
§ 33.
Prejem kvasa iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti v 24 urah po prejemu organom, pristojnim za pobiranje trošarine in hkrati plačati ustrezni znesek.
Banovinska trošarina na bencin-.
§ 34.
Na državno trošarino na bencin in mešan bencin, potrošena v dravski banovini, se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 35-"— na 100 kg tekočine. To doklado pobirajo organi finančne kontrole,-v Ljubljani trošarinski oddelek mestnega poglavarstva, ter jo sproti odvajajo kraljevski banski upravi.
§ 35.
Banovinsko doklado na bencin in mešan bencin plača v roku 24 ur tisti, ki le predmete prejme na ozemlju dravske banovine iz rafinerije, trošarinskega ali carinskega skladišča ali pa z uvozom iz drugih banovin ali inozemstva.
§ 30.
Kdor prejme na območju dravske banovine bencin (mešani bencin), mora prejem v 24 urah prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole (trošarinskemu oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani) in plačati hkrati ustrezno banovinsko doklado oziroma trošarino.
Banovinska trošarina na konsum električnega toka.
§ 37.
Od konsuma električnega toka za razsvetljavo na območju dravske banovine se plačuje banovinska trošarina, in sicer ne samo na konsum toka proti odškodnini. temveč tudi če se uporablja tok iz lastne naprave ali če se oddaja brez odškodnine.
§ 38.
Te trošarine je oproščen tok za razsvetljavo ulic, trgov ter cerkva in za državne-in samoupravne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna podjetja.
Prav tako se banovinska trošarina ne plačuje za tok, ki se porabi za razsvetljavo električnih central.
§ 39.
Banovinska trošarina znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do din 4199 in 15 par od kilovatne ure pri ceni toka nad din 4‘99 za kilovatno uro. Pri ceni toka nad 7-— din se trošarina ne plačuje.
Za odmero trošarine se odbijejo od bruto odškodnine vse javne dajatve.
§ 40.
Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsumentom, hkrati z odškodnino za porabljeni tok.
V vseh drugih primerih plačujejo trošarino proizvajalci oziroma konsumenti sami.
§ 41.
podjetja, navedena v prvem odstavku § 40., odvajajo pobrano trošarino za prejšnji mesec banovinski blagajni hkrati s preglednim izkazom konsuma električnega toka za razsvetljavo z navedbo prodajne cene.
V primeru drugega odstavka § 40. se plačuje banovinska trošarina do 31. januarja.
Potrošnja električnega toka se ugotavlja po predpisih, ki veljajo za državno trošarino na električni tok.
§ 42.
Ho konca meseca januaija vsakega leta morajo predložili podjetja iz § 40. kraljevski banski upravi sumaren izkaz o toku. porabljenem v prejšnjem letu za razsvetljavo, z navedbo načina, po katerem se je električna energija proizvajala.
§ 43.
Lastniki elektrarn, kakor tudi posredovalci oddaje toka morajo dovoliti organom finančne kontrole in kraljevske banske uprave vsak čas vpogled v knjige o prodaji toka, dostop do števnih naprav ali drugih kontrolnih aparatov in vpogled v račune, ki jih izdajajo odjemalcem toka.
Banovinska trošarina na pnevmatiko.
§ 44.
Banovinski troša-rini na pnevmatiko so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v dravski banovini. Tej trošarini so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo na območju dravske banovine dalj ko tri mesece na leto. Prav to velja tudi za motorna vozila, ki so registrirana v drugih banovinah.
§ 45.
Banovinsko trošarino plačuje lastnik oziroma pri inozemskih vozilih tisti, ki uporablja vozilo.
§ 4(5.
Banovinske trošarine so oproščena:
1. motorna vozila dvora, predstavnikov tujih držav ]io načelu vzajemnosti, dvolastnikov in inozemcev pa, če se na ozemlju dravske banovine ne uporabljajo dalj ko 90 dni;
2. nerabna vozila.
Nerabnost se ugotavlja na način, ki je predpisan za ugotavljanje nerabnosti zaradi plačila državne takse;
3. traktorji, ki se uporabljajo zgolj v kmetijske namene in stacionarni motorji, ki služijo v pogonske namene obrtu, kmetijstvu in industriji;
4. motorna vozila, ki so v skladišču radi prodaje, če se ne uporabljajo;
5. vsa državna, banovinska in druga samoupravna vozila, toda samoupravna le, če se ne uporabljajo v pridobitne namene;
(5. motorne brizgalke in reševalni avtomobili;
7. motorna vozila dobrodelnih ustanov, če se uporabljajo v dobrodelne namene;
8. motorna vozila, ki niso v rabi in so bila uradno odjavljena;
9. vsa motorna vozila za čas, ko so rekvirirana od državnega ali vojaškega oblastva.
§ 47.
Banovinska trošarina na pnevmatiko znaša letno:
1. za osebne avtomobile in avtobuse: za
vsakih začetih 50 kg	čiste teže...............din	25'—
2. za tovorne avtomobile: za vsakih začetih 50 kg čiste teže................................  15;—
poleg tega pa še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti:	i
a) do 1.500 kg	„	10'—
b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg .	„	5'—
Za priklopne vozove se plačuje od vsakih 50 kg teže.....................................„	5—<
polog toga pa še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti:
a) do 1.500. kg .........	„	10—•
b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg	„	5—
Za motorna vozila in priklopno vozove,
ki nimajo pnevmatike napolnjene z zrakom, sc plačuje poleg gorenje trošarine še (50%ni povišek;
3. za traktorje:
za vsakih začetih 50 kg čiste teže . . , .	„	20’—
4. za motocikle s priklopnimi sedeži . .	„	150'—
za motocikle brez priklopnih sedežev .	„	100'—
Za motorna vozila, pri katerih so no uporablja izključno bencin (mešan bencin) kot pogonsko sredstvo, se banovinska trošarina na pnevmatiko zviša za 50%.
27.	l<os.
225
§ 48.
Lastniki tovornih avtomobilov in avtoizvoščki, ki imajo eno samo vozilo ter jim je prevozništvo stalni in edini poklic, plačujejo polovico trošarine iz § 47. tega pravilnika.
Državni in banovinski uslužbenci, ki uporabljajo svoja vozila tudi za službene namene, plačujejo polovico trošarine.
§ 49.
Trošarina na pnevmatiko se plačuje v dveh enakih obrokih, ki dospevata v plačilo dne 15. januarja in dne
15.	julija.
Ako trošarina na pnevmatiko ne presega din 400'—, se mora plačati v celoti do 15. januarja oziroma ob prijavi.
Ako ob dospevnem roku ni plačan zapadli obrok, se izterjajo tudi vsi eventualno sozapadli obroki.
Za motorna vozila, glede katerih nastopi dolžnost plačevanja med letom, se plača trošarina od začetka tistega četrtletja, v katerem je nastala dolžnost plačevanja. Glede obročnega plačevanja veljajo določila prvega, drugega in tretjega odstavka.
§ 50.
Trošarina se na prošnjo stranke odpiše oziroma povrne od začetka tistega četrtletja, ki nastopi za četrtletjem, v katerem je prenehala dolžnost, plačevati to trošarino.
§ 51.
Davčni zavezanci so na občni ali na individualni poziv kraljevske banske uprave dolžni dati na razpolago vse potrebne podatke za pravilno odmero trošarine. J
Banovinska trošarina na jedilna olja.
§ 52.
Na potrošnjo vseh vrst jedilnih olj v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 1’— od enega kilograma.
§ 53.
Banovinsko trošarino na olje, ki se proizvaja in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvajalci sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do
10.	dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in 10 dnevno predlagati organom, pristojnim za pobiranje trošarine, dnevne izkaze o prodaji olja.
Za točno plačevanje trošarine lahko kraljevska banska uprava zahteva varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
§ 54.
Prejem olja iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti v 24 .urah pristojnemu oddelku finančne kontrole (trošarinskemu oddelku mestnega poglavarstva) in hkrati plačali ustrezno banovinsko trošarino.
Prevozniki z drugimi prevoznimi sredstvi ko z železnico morajo vse pošiljke olja, ki ni proizvedeno v dravski banovini, takoj prijaviti najbližjemu oddelku finančne kontrole.
§ 55.
Na olje, proizvedeno iz lastnih surovin, zgolj za domačo uporabo, se banovinska trošarina ue plača.
Banovinska davščina na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure in 40%na doklada k državni taksi na vstopnice.
§ 56.
Za vsako javno plesno prireditev se plačuje:
a) v mestih z nad 4.000 prebivalci, kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani taksa din 300-—, 200'—, 150'—. 10(0—;
b) v mestih do 4.000 prebivalcev in v trgih din 200-—, 150'-, 100--, 60--;
c) v vseh ostalih krajih din 100'—, 50-—.
Za odmero takse je odločilna uvrstitev v skupine po tarifni postavki 62. zakona o taksah, pri čemer se v kategorijah a) in b) uporablja 4. postavka tudi za
5.	in 6. skupino, v kategoriji c) pa se uporablja prva postavka za 1. in 2. skupino, postavka 2. pa za vse ostale skupine.
Ce stranka ne doprinese dokaza o uvrstitvi v skupino, se ji odmeri najvišja taksa dotične kategorije.
Oproščene so te takse plesne šole glede plesnih vaj, če se pri njih ne točijo alkoholne pijače in imajo odobritev oblastev, pristojnih za izdajanje dovolitev za plesne prireditve.
§ 57.
Za vsako podaljšanje policijske ure se plačuje v mestih z nad 4.000 prebivalcev, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa din 100’—, v vseh ostalih krajih pa din 50’—.
Za podaljšanje policijske ure čez 2. uro se plača dvojna taksa.
Ta taksa se ne pobira, če je že plačana taksa po § 56. tega pravilnika. Ta določba pa se nanaša le na podaljšanje policijske ure do 2. ure.
§ 58.
Oblastva, pristojna za izdajanje dovolitev za plesne prireditve oziroma podaljšanje policijske ure, predlagajo banski upravi mesečne izkaze o izdanih dovolitvah in o pobrani banovinski taksi.
§ 59.
K državni taksi po tarifni postavki 99. a), točka 2. in pripombe 1., 2. in 3., zakona o taksah se pobira 40%na banovinska doklada.
§ 60.
Takso iz § 59. pobirajo hkrati z državno takso pristojni finančni uradi, ki pobirajo državno takso, in jo odvajajo banovinski blagajni.
Banovinska davščina na lovišča in lovske karte.
§ 61.
Zakupniki občinskih lovišč plačujejo banovinsko davščino, ki znaša 10% letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega hektarja lovišča.
To davščino plačujejo tudi zakupniki lislili lastnih lovišč, ki se oddajajo v zakup z odobritvijo občnih upravnih oblttstev prve oziroma druge stopnje.
Ce zakup lova preneha ali če se prične med letom, se odmeri zakupniku sorazmerni del letne davščine.
§ 62.
Lastniki izločenih lastnih lovišč ali lovnih rezervatov plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku 50 par od vsakega polnega hektarja zemljišča. Izvzeti so lastniki tistih lastnih lovišč, ki so omenjena v drugem odstavku
S 61.
§ 63.
Banovinske davščine iz § 62. se opraščajo izločena lastna lovišča in rezervati, ki jih upravljajo državne direkcije gozdov.
§ 64.
Banovinsko davščino na lovišča odmerja kraljevska banska uprava.
§ 65.
Za plačilo davščine pri občinskih lovih jamčijo zakupniki oziroma sozakupniki solidarno. Za plačilo jamči tudi kavcija. Ce pobira zakupnino občina, jamči tudi ta za plačilo.
§ 66.
Ob izdaji lovske karte — izvzemši karte, izdane članom kraljevskega doma, poslanikom in konzulom tujih držav, Če so tuji državljani, po načelu vzajemnosti in državnemu ter samoupravnemu gozdarskemu osebju — se plačuje banovinska taksa v znesku din 50'—.
Od mesečne lovske karte se pobira banovinska taksa din 50’—. Ako dobi ista stranka v enem koledarskem letu dve ali več mesečnih kart, plača za drugo in vsako naslednjo karto po din 25'— banovinske takse.
§ 67.
Od lovcev, ki imajo stalno bivališče v drugih banovinah in so si tam nabavili lovsko karto, se pobira taksa na lovske karte le tedaj, ako imajo v dravski banovini izločeno lastno lovišče ali pa kako občinsko ali lastno lovišče v zakupu, sozakupu ali podzakupu.
§ 68.
Banovinsko takso na lovske karte pobirajo občna upravna oblastva prve stopnje ob izdaji lovskih kart. Takso za mesečne lovske karte pobira kraljevska banska uprava.
Banovinska taksa na vozniške izkaznice.
§ 69.
Od vsake vozniške izkaznice (šoferske legitimacije), izdane osebi, ki ima svoje redno bivališče na območju dravske banovine, se plačuje letna taksa, ki znaša za* usposobljence za avtomobilske vožnje din 100-—, za uspo-sobljence za motocikle din 50—. Ta taksa se mora plačati najkasneje do konca februarja vsakega leta.
Ob prvi izdaji vozniške izkaznice znaša taksa din 250'— oziroma 125'—.
Poklicnim šoferjem se taksa zniža na eno četrtino.
Vozači državnih, banovinskih in občinskih motornih vozil so te takse oproščeni, toda poslednji le tedaj, če se ne uporabljajo kol vozači vozil, ki služijo v pridobitne namene. Kraljevska banska uprava lahko na prošnjo oprosti te takse tudi vozače, ki upravljajo izključno le motorna vozila gasilskih društev in humanitarnih ustanov. Prav tako so te takse oproščeni člani komisij za šoferske izpite, ki nimajo svojega motornega vozila in rabijo vozniško izkaznico za izvrševanje službe.
Banovinska taksa od prenosa nepremičnin.
§ 70.
Od vsakega prenosa nepremičnin na območju dravsko banovine se pobira 2% na banovinska taksa. Od prenosov nepremičnin, ki s tem postanejo ali pa ostanejo predmet dopolnilne prenosne takse, se ta taksa ne pobira. Prav lako sc ne pobira taksa od odstopov nepremičnin za javne namene, če se izvrši odstop brezplačno ali če odškodnina za odstopljeno nepremičnino ne presega din 1000'—.
Od prenosa kmečkih nepremičnin med kmetovalci med živimi se pobira polovica gorenje takse, se so od-svojitelji in pridobitelji med seboj sorodniki v premi črti, ali so s takimi poročeni ali zaročeni. To velja tudi za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo kakor tudi med ženinom in nevesto z ženitovanjsko pogodbo.
Drugi odstavek tega paragrafa velja tudi, če se izvrši prenos ob istih pogojih od adoptivnih staršev na adoplivne otroke ali od očima oziroma mačehe na pastorka ali pastorko.
§ 71.
Takso pobirajo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin. Davčne uprave jo odvajajo banovinski blagajni mesečno, vsi ostali uradi in vsa ostala oblastva pa sproti.
§ 72.
Za odmerno osnovo banovinske takse služi tista vrednost nepremičnin, ki služi za odmero državne takse.
Ce se državna taksa ne pobere, se ugotovi odmerna osnova v smislu predpisov tarifne postavke 12. zakona o taksah.
Vobče veljajo za to takso smiselno predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje državne takse od prenosa nepremičnin, kolikor ne nasprotujejo temu pravilniku.
§ 73.
K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 50%na banovinska doklada.
Banovinska taksa na zavarovalne premije.
§ 74.
Vse ustanove, ki se bavijo s posli raznih zavarovanj, plačujejo kot banovinsko davščino letno 1% od vseh vplačanih kosmatih zavarovalnin (brez odbitka pozava-rovalnin), ki so jih prejele iz direktnega zavarovalnega poslovanja na ozemlju dravske banovine.
§ 75.
Družbe in zavodi iz § 74. odvajajo to davščino mesečno kraljevski banski upravi. Najkasneje do 30. aprila prihodnjega leta pa morajo predložiti pravilne podatke in dokazila o vseh zavarovalninah, ki so jih prejeli v minulem letu in hkrati odvesti eventualno razliko banovinske davščine.
•	§	76.
Te davščine so oproščena vsa javna in javnopravna socialna zavarovanja. Ban sme na prošnjo celotno ali deloma oprostiti plačevanja te davščine stanovske organizacije glede prispevkov, ki jih plačujejo njihovi člani za medsebojno pomoč.
Davščina na dediščine.
§ 77.
Na državno osnovno takso od dediščin se pobira banovinska doklada v višini 20%.
§ 78.
Pri dediščinah, ki so po čl. 6., toč. 5., zakona o taksah oproščene državne takse, se pobira samostojna banovinska taksa v višini 1% čistega pripadka nad din 20,000-—.
§ 79.
Osebe, bodisi fizične ali pravne, ki plačajo od svojega dedinskega pripadka že banovinsko prenosno takso ali dopolnilno takso, ne plačajo v § 78. določenih dedin-skih taks,
§ 80.
Te davščine pobirajo organi, ki odmerjajo in pobirajo državne takse na dediščine, ter jih odvajajo banovinski blagajni.
Banovinska taksa na posest oziroma nošenje orožja.
§ 81.
Za posest oziroma nošenje orožja se plačuje letna banovinska taksa v višini 50% državne takse.
§ 82.
To takso pobirajo oblastva, pristojna za izdajanje orožnih listov in potrdil o prijavi orožja, in sicer ob izdaji teh listin hkrati z državno takso. V ostalih primerih pa se mora taksa plačati najkasneje do konca septembra vsakega leta.
§ 88.
Taksa se ne plačuje za orožje, za katero se po zakonu o posesti in nošenju orožja ne plačuje državna taksa; prav tako ne od orožja, ki je v skladiščih ali v trgovinah pri pooblaščenih trgovcih radi prodaje.
Banovinske administrativne takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah.
§ 84.
V banovinskih poslih se pobirajo naslednje banovinske takse:
a) 50%na doklada k istovrstni državni taksi po tarifnih postavkah 25., 33., 41., 42., 43., 47. in 48.;
b) 100%na doklada k državni taksi po tarifnih postavkah 229. in 230.
Za vloge, priloge, odgovore in pritožbe po tarifnih postavkah 1., 2., 5. in 6. zakona o taksah se plačuje v samoupravnih poslih mesto državne banovinska taksa v višini istovrstne državne takse.
§ 85.
K državni taksi po tarifnih postavkah 8., 90., 91. in 92. zakona o taksah se pobira 50%na banovinska doklada.
§ 86.
Banovinski taksi niso zavezane pobotnice, s katerimi potrjujejo nameščenci in delavci prejem plače ali mezde.
Osebe, ki se bavijo z domačim obrtom, ne plačujejo banovinske doklade po točki 11. tarifne postavke 92. zakona o taksah.
§ 87.
Zneski pod din 0-25 se morajo zaokroževati na din
025.
§ 88.
Nastale spremembe glede številk tarifnih postavk in glede višine državne takse veljajo tudi za banovinske takse (doklade).
§ 89.
Pobiranje banovinskih taks (doklad) se vrši na enak način in hkrati z državno takso po onih oblastvih, ki. pobirajo ustrezajočo državno takso.
§ 90.
Določila zakona o taksah oziroma taksne tarife in pripomb k posameznim tarifnim postavkam ter taksnega in pristojbinskega pravilnika veljajo tudi za banovinske takse (doklade), kolikor ta pravilnik ne odreja drugače.
Banovinska taksa za prenos lastništva na živinskih potnih
listih.
8 91.
Za prenos lastništva na živinskem potnem listu se pobira banovinska taksa, in sicer:
a) za drobnico.....................................din	2'—
b) za posamezno veliko žival .....	„	4'—
To takso plača kupec.
§ 92.
Takso iz § 91. pobirajo občinske uprave ob vpisu prenosa lastništva.
ur.
Splošna določila.
§ 93.
Vsa dejanja in vse opustitve, naj jih izvrši kdor koli, ki merijo na to, da bi bila banovina oškodovana na davščinah, taksah in dokladah, se kaznujejo ne glede na druge zakonske posledice z denarno kaznijo od din 50'— do din 5.000'— ali z zaporom do 30 dni. Poleg kazni se naloži krivcu oziroma zavezancu plačilo redne davščine.
Vsa ostala dejanja in vse ostale opustitve, zlasti pre-kršitve kontrolnih določil in prijavne dolžnosti, že kaznujejo v denarju do din 1.000-—.
Kazni se stekajo v banovinsko blagajno.
Kolikor ne gre za trošarinska kazniva dejanja, izrekajo kazni občeupravna oblastva prve stopnje po postopku, veljavnem za ta oblastva. Zoper razsodbe teh oblastev je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh po vročitvi oziroma priobčitvi razsodbe.
Trošarinska kazniva dejanja se kaznujejo po določilih zakona o državni trošarini.
Prekrški predpisov v banovinskih dohodarstvenih zadevah se morajo obravnavati ločeno od prekrškov drugih zakonitih predpisov. '
Prikrajšbe banovinskih taks v zvezi s prikrajšbo istovrstne državne takse preiskujejo in izrekajo kazni tista oblastva, ki so pristojna za postopanje glede državne takse.
§ 94.
Kjer se zahteva za odmero davščine posebna prijava, pa je stranka noče podati, se odmeri davščina na podstavi uradnih pripomočkov z 10%nim poviškom. V tem primeru pritožba zoper odmero ni dopustna.
§ 95.
Prodajalci blaga, ki postane s 1. aprilom 1941. predmet banovinske trošarine, ali za katero se s tem dnevom trošarina zviša, morajo prijaviti organom, pristojnim za pobiranje banovinske trošarine, vso zalogo trošarini zavezanih predmetov do 15. aprila 1941. pismeno v dveh primerkih ter hkrati plačati ustrezajočo banovinsko trošarino.
Š 96.
Proizvajalci in prodajalci predmetov, od katerih se plačuje banovinska trošarina, in vsi ostali davčni zavezanci v smislu tega pravilnika so dolžni dati na zahtevo kraljevski banski upravi in organom, ki pobirajo banovinske davščine, vse podatke, ki so potrebni za njih pravilno pobiranje in v ta namen dopustiti pregled prostorov, zalog in knjig.
Nadzorstveni organi so dolžni omejiti pregled na to, kolikor je potrebno za pravilno odmero davščine in morajo najstrože varovati tajnost o vseh poslovnih podatkih, za katere so zvedeli ob pregledu.
§ 97.
Na prošnjo kraljevske banske uprave javljajo železniške postaje in pošte namembnega kraja vse pošiljke blaga, zavezanega banovinski trošarini, pristojnim oddelkom finančne kontrole oziroma organom, pristojnim za pobiranje banovinskih davščin, z navedbo množine blaga in naslovljenca.
§ 98.
Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh od due, ko je bila odmera priobčena davčnemu zavezancu ustno ali pismeno.
§ 99.
Povračilo banovinskih davščin se lahko zahteva v 180 dneh od dne, ko so bile davščine preveč ali pogrešno plačane, oziroma ko je bil predmet izvožen iz dravske banovine.
Zneski pod din 10— se ne vračajo.
§ 100.
Banovinske davščine, ki se ne plačajo pravočasno, se izterjajo z zamudnimi obrestmi po predpisih, ki veljajo za državne davščine.
§ 101.
Pravica do odmere banovinskih davščin zastara po 5 letih od dne 1. januarja tistega leta, v katerem je davčna obveznost nastala.
Pravica do izterjave odmerjenih davščin zastara v treh letih od dne, ko je bila odmera pismeno ali ustno priobčena davčnemu zavezancu.
Zastarevanje prekine vsak uradni ukrep zaradi odmere ali izterjave, priobčen davčnemu zavezancu.
§ 102.
Banovinske davščine in,takse se pobirajo v banovinskih kolkih po določilih tega pravilnika in kolikor odredi kraljevska banska uprava.
Banovinske kolke more kraljevska banska uprava dati v razpečavanje prodajalcem državnih taksnih vrednotnic ob pogojih zakona o taksah.
§ 103.
Stroški za pobiranje banovinskih davščin se lahko krijejo iz dohodkov teh davščin, kolikor ne bi zadostovala sredstva, določena v proračunu.
§ 104.
Ban se pooblašča, da predpiše nadrobna navodila la pobiranje banovinskih davščin, trošarin, taks in doklad.
IV.	■f
Zaključne določbe,
§ 105.
Dolgovani bolniški oskrbni stroški, ki so navedeni med dohodki, se izplačajo banovini, če dokaže po ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje s pravilnimi in likvidnimi dokumenti pravico in višino dolga.
§ 106.
Ta pravilnik s proračunom, ki je njegov sestavni del, stopi v veljavo dne 1. aprila 1941.
V Ljubljani dne 12. marca 1941.
Ban:
Dr. Marko Natlačen s. r.
Minister za finance je odobril ta pravilnik, obsegajoč §§ 1. do 106., z odločbo št. 2737/V11 z dne 26. marca 1941.
V Beogradu dno 26. marca 1941.
Po uaredbi ministra za finance: načelnik Karlo Friš s. r.
244.
Pravilnik
o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov »Bednost-nega sklada« dravske banovine za leto 1941.
(za čas od 1. aprila 1941. do 31. decembra 1941.).
§ 1.
Proračun izrednih izdatkov in dohodkov s-Bednost-nega sklada« za leto 1941., ki je sestavni del tega pravilnika, je sestavljen takole:
izredni izdatki....................din	9,000.000'—,
izredni dohodki.....................„	9,000.000'—.
§ 2.	I
Dohodki tega proračuna se smejo uporabljati izključno le za kritje izdatkov ; Bednostnega sklada«. Prav to velja tudi za preostanek, ki bi se pokazal ob koncu proračunskega oziroma računskega leta 1941.
Morebitni presežki dohodkov se po odredbi bana uporabljajo za zvišanje posameznih postavk izdatkov proračuna :Bednoslnega sklada«.
§ 4
Za kritje izdatkov, navedenih v tem proračunu, se pobira od dne 1. aprila 1941. dalje izredna davščina delojemalcev in službodavcev.
§ 5-
Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju, in vsi prejemki pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov plačujejo 0'50% od kosmatega zaslužka, mezde oziroma pokojnine, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj po din 0'50 dnevno, din 2'— tedensko ali din 11'— mesečno.
Pri davčnih zavezancih, ki niso zaposleni ves teden, se vzame kot osnova za odmero te davščine celotni zaslužek dotičnega tedna kot 'tedensko se ponavljajoči dohodek.
Službodavci nameščencev in delavcev, označenih v
1.	odstavku tega paragrafa in samostojne pokojninske ustanove plačujejo 1% vseh kosmatih zaslužkov in mezd oziroma pokojnine ne glede na višino uslužbenskega davka. Te davščine se oprašcata država in banovina, ostala samoupravna telesa pa le, če ne opravljajo pridobitnih poslov.
§ 6.
Službodavci in samostojne pokojninske ustanove odtegujejo davščino iz prvega odstavka § 5. ob izplačilu ter jo odvajajo obenem s svojo davščino iz tretjega od-
§ 3.
Za izvrševanje tega proračuna veljajo, kolikor v § 2. ni določeno drugače, smiselno predpisi in načela, ki veljajo za proračun dravsko banovine za leto 1941.
o
o
o
th
<x>
tz
rJi ,2
> 32
rt o r3 &
>N
T3
CO
O
O
O
o
o
o
oT
©
©
©
©
©
©
©
s
rt •«
«j rt
a g
'O
GJ	»3
C 5 4J-o i £
o	^ P	'S	5
C S > *G
O ^ Z3 J.
C	O g	^	C
£3 TJ
g/S &§S
'g 'O ft «
CM
co
©
o
2
rt
N
C
S
>o
rt
©>
O
-t»
©
rt
E
©
CM
<D
O
ss
a
a
N
is nS >«> «5 S a ©
*H2
- c« O
£ "E
O)
t-
rt
C
O
Ch
^ jaj 2
N O „ C
E
L- V
m J*
t>* R CM C
O)
>'71	>
O ©>
>v
o -
^ o O -§
N c
<Si
7 1
o
a
rt
C ® ^ © C« ® N 05
^5
TJ
O
©
©
©
a>
rt
•a
rt
T3
N
T*
©
T-H
/
O
rt
©
CM
<D
C
©
b»
o
a>
CQ
.
stavka § 5. pristojni davčni upravi, ki nadzira pravilnost odtegovanja in odvajanja.
V primerili, kjer se uslužbenski davek plačuje z davčnimi kartami, znaša l%na banovinska davščina din 25’— na leto. V teh primerih pobirajo banovinsko davščino v banovinskih kolkih davčne uprave, hkrati ko izdajajo davčne karte.
V Ljubljani dne 12. marca 1041.
Ban:
Dr. Marko Natlačen s. r.
Minister za finance je odobril ta pravilnik, obsegajoč §§ 1. do 6., z odločbo št. ‘2737/V11 z dne 26. marca 1041. .V Beogradu dne 26. marca 1941.
Po naredbi ministra za finance načelnik:
Karlo Friš s. r.
Razne občeveljavne odredbe.
215.
XI. št. 1557/5—41.	926
Razglas.
Ministrstvo za finance je proračun mestne občine mariborske za leto 1941., t. j. za dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941., ki je bil sprejet na seji mestnega sveta dne 27. februarja 1941., odobrilo z odločbo z dne
14.	marca 1941., št. ‘2501 /V11, z izdatki din 24,355.220’ — in ravno tolikimi dohodki obenem z naslednjim pravilnikom o izvrševanju proračuna in s tem, da se bodo v proračunskem letu 1941., torej od dne 1. aprila 1941. dalje, pobirale v mestni občini mariborski naslednje mestne doklade, pristojbine in davščine.
I.
Pravilnik
o izvrševanju proračuna mestne občine mariborske za leto 1941., t. j. za dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941.
§ 1.
Mestni proračun za leto 1941. se odobruje:
z izdatki . ,  ................din	24,355.220’—,
z dohodki ....... din 24,355.220’—.
§ 2.
Proračun izdatkov in dohodkov po § 1. je sestavni del pričujočega pravilnika.
§ 3.
Prenosi (virementi) med partijami niso dopustni. Ravno tako niso dopustni prenosi med osebnimi in materialnimi izdatki.
§’4.
S proračunsko rezervo razpolaga mestni svet.
§ 5.
Iz proračunske rezerve se ne smejo zvišati krediti, določeni za osebne izdatke, pač pa se morejo zvišati iz proračunske rezerve krediti za nove pokojnine.
§ 6.
V letu 1941. izpraznjena službena mesta se — razen v primeru neobhodne potrebe — ne dopolnijo.
§ 7.
Mestni svet se pooblašča, da sme zvišati med izvrševanjem proračuna kredite izdatkov v mejah presežkov tistih dohodkov, ki se dosežejo nad vsote določene v proračunu.
§ 8
Odškodnina za člana mestnega sveta za posle po občinski potrebi v mestu Mariboru ali na območju dravske banovine se določi na din 75’— do din 150'— dnevno, in to glede na značaj izvršenega dela. Morebitni vozni stroški se zaračunajo posebej. Primerno višino odškodnine v določenih mejah odredi za vsak posamezni primer predsednik mestne občine.
§ 9-
Vse nabave za mestno poglavarstvo, razen onih do din 10.000’—, se morajo vršiti z razpisom na mestni razglasni deski.
Pri ponudbah ni odločilna najnižja ponudba, nego tudi kakovost blaga; ozirati se je tudi na tvrdke in osebe, pri katerih se uporabljajo domače delovne moči, domači proizvodi in pri katerih je položaj delavstva oziroma osebja socialno pravičen.
Pisarniške potrebščine (razen specialnih) se nabavljajo centralno.
§ 10.
V kritje izdatkov, predvidenih v proračunu, pobira mestna občina izza dne 1. aprila 1941. mestne doklade, pristojbine in davščine, navedene v proračunu, in tvorijo zakoni, uredbe in pravilniki o pobiranju teh davščin skupno s tarifami sestavni del pričujočega pravilnika.
§ 11.
Ako bi proračun za leto 1942. ne bil pravočasno odobren, sme mestna občina do odobritve poslovati z dvanajstinami proračuna za leto 1941.
§ 12.
Kot aneks k mestnemu proračunu se prilagata proračun mestnih podjetij, ki se odobruje z din 32,311.590'— izdatkov in ravno tolikimi dohodki, in proračun regulacijskega sklada, ki se odobruje z din 1,457.000— izdatkov in ravno tolikimi dohodki, z vsemi javnimi dajatvami, ki jih proračuna teh zakladov predvidevata.
II.
Mostne doklade, pristojbine in davščine.
Mestne doklade na državne neposredne davke: 40% doklada na zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek, rentnino in uslužbenski davek, na slednjega po predpisih tj 97. zakona o neposrednih davkih (državni in samoupravni uslužbenci ne plačajo doklade na uslužbenski davek). Za izračunavanje in pobiranje mestnih doklad je odločilno davčno (koledarsko) leto — kakor leta 1940./41.
Posebna (socialna) doklada na državne neposredno davke: 15% doklada na zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek, rentnino in uslužbenski davek, na slednjega po predpisih § 97. zakona o neposrednih davkih (državni in samoupravni uslužbenci ne plačajo doklade na uslužbenski davek). Za izračunavanje in pobiranje te doklade je odločilno davčno (koledarsko) leto.
Mestne takse na osnovi sklepa mestnega sveta z dne
19.	dec. 1929. s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 10. nov. 1932. oziroma z dne 4. avg. 1933. oziroma z dne 5. okt. 1933. oziroma z dne 11. febr. 1937. — kakor leta 1940./41.
Komisijske pristojbino na osnovi sklepa mestnega sveta z dne 19. dec. 1929. — kakor leta 1940./41.
Tržnina od vsakega blaga na trgu, od stojnic, lop in barak — kakor leta 1940./41.
Sejmiščna pristojbina od na sejm prignane živine — kakor leta 1940./41.
Plovnina od vsakega v mestnem pristanu pristalega splava — kakor leta 1940./41.
Tehtarina od vsakega na mestnih javnih tehtnicah stehtanega blaga — kakor leta 1940./41.
Davščina na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi na osnovi zakona z dne 31. marca 1905., dež. zak. št. 95, s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne
19.	dec. 1929. oziroma z dne 27. marca 1930. — kakor leta 1940./41.
Trošarina na vino in vinski mošt: po 150 par na liter vina in 100 par na liter vinskega mošta. V gostilniških obratih se priznava pri vinskem moštu 10% odbitek, pri vinu 1'5% odbitek kot kalo. Vinski mošt se od 20. novembra dalje šteje za vino — vse kakor leta 1940./41.
Trošarina na žgane alkoholne pijače, likerje, špirit, rum, konjak po din 5'— od hektolitrske stopnje alkohola — kakor leta 1940./41.
Trošarina na pivo po 100 par od litra.
Trošarina na šampanjec po din 25’— od velike, po din 12'50 od male steklenice šampanjca — kakor leta
1940./41.
Opomba: Za pobiranje mestne trošarine na alkoholne pijače veljajo naslednji predpisi:
Trošarino pobira za mestno občino fin. kontrola.
Oproščena trošarine je vojna uprava za potrebe vojske. Dalje je oproščen čisti špirit, ki se uporablja v industrijsko svrhe. Razen tega so oproščena trošarine na vino vina producentov za lastno uporabo do 200 litrov letno za odraslo osebo nad 10 let, dalje zbirčna in preužitkarska vina ter mašna vina, slednja po odloku banske uprave z dne 23. dec. 1935., 11. No. 28.819/2. Oprostitev izreče mestno poglavarstvo na prošnjo za vsak primer posebej.
Lekarne plačajo trošarino na špirit brez ozira na odstotek alkohola din 5 — od litra. Isto velja za drogerije, toda samo za polovico množine, za drugo polovico plačajo normalno trošarino.
Založne kleli se ne priznavajo. Stranke morajo alkoholno pijače, ki jih vnesejo v mesto oziroma vkletijo, brez uradnega poziva takoj prijaviti finančni kontroli in poravnati odpadajočo trošarino. Edino gostilničarji plačajo trošarino na vino šele od soda, ki se stavi na pipo, vendar pa se ta olajšava priznava le za one množine prejetega vina, ki jih v teku 24 ur po prejemu prijavijo finančni kontroli v Mariboru, ki jim za izvršeno prijavo izda posebno potrdilo. Za vino, ki bi ga gostilničarji in točilci vkletili brez takojšnje prijave finančni kontroli oziroma ga vkletili v kontrolnim organom neprijavljene kleti, zapade mestna trošarina v plačilo takoj ob uvozu oziroma prevzemu trošarinskega predmeta.
Pri gostilničarjih in točilcili so ne prizna trošarin-ska prostost za vino lastnega pridelka za lastno uporabo.
Trošarinski predmet morajo prijaviti in trošarino plačali tudi zasebniki, ki ga vnesejo ali vkletijo za svojo lastno uporabo, ue glede na Izvor.
Ravno tako morajo prijaviti vinogradniki in trgovci finančni kontroli svojo zalogo, ki jo shranjujejo v območju mestne občine. Mestno trošarino plačajo za množino, ki jo prodajo pod 50 litrov vina in 25 litrov žganja. Za množine, prodane nad to količino, morajo predložiti finančni kontroli ustno ali pismeno prijavo z označbo imena in priimka ter bivališča prejemnika vina oziroma žganja, vrste in število posod ter količino vina oziroma žganja, ki je prodana. Za plačilo trošarine jamčita v vseh primerih prodajalec in kupec nerazdelno.
Radi kontrole imajo finančni organi pravico preglodati vsako shrambo, tudi stanovanja, ako sumijo, da so tam predmeti, ki so podvrženi trošarini.
Proti kršilcem teh predpisov se bo postopalo v smislu čl. 80. zakona o državni trošarini, v kolikor gre za tihotapstvo mestne trošarine iz čl. 33. cit. zakona. Plačani zneski iz teh kazni se porazdelijo tako, da dobi mestna občina dve tretjini kazni, ostalo tretjino pa ovaditelj ali zalotitelj. Ce ovaditelja ali zalotitelja ni, pripada vsa kazen mestni občini. Porazdelitev kazni izvrši predsednik mestne občine.
V kolikor gre za nerodnosti, ki se ne štejejo za tihotapstva, se kaznuje storilec v smislu § 90. zakona o mestnih občinah v denarju od din 50-— do din 500'— v korist mestni občini oziroma v primeru neizterljivosti do 10 dni zapora poleg takse iz tar. post. 229, zakona o taksah. Glede postopka se v tem primeru uporablja § 143. zakona o mestnih občinah.
Vse kakor leta 1040./41.
Gostašfina: 13% od za leto 1940. ugotovljenega kosmatega najemninskega donosa oziroma najemninske vrednosti hiš, in sicer na osnovi zakona z dne 18. maja
1804.,	dež zak. št. 41 iri razglasa bivšega štajerskega deželnega odbora z dne 5. maja 1916., dež. zak. št. 78 s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 28. jan.
1935.	— kakor leta 1940./41.
Kanalščina: 6% od za leto 1940. ugotovljenega kosmatega najemninskega donosa oziroma najemninske vrednosti hiš, in sicer na osnovi naredbe bivše celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 15. sept. 1919. (»Uradni list« št. 693/158/1919.) s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 28. jan. 1935. in s spremembo, da v § 1. cit. naredbe izpade stavek: »katera so zvezana z mestnimi kanali«. Pri poslopjih, ki vživajo trajno davčno prostost, se odmeri kanalščina s 50 parami letno od vsakega m’ zazidane ploskve, pomnoženega s številom nadstropij.
Vodarina in večja poraba vode: 4% od za leto 1940. ugotovljenega kosmatega najemninskega donosa oziroma najemninske vrednosti piš, pri čemer se računa tista množina vode, ki je dovoljena po vodovodnih predpisih, po din 1'—, večja poraba vode pa po din 3'— za nv1, in sicer na osnovi pravilnika o mestnem vodovodu, sprejetega na seji mestnega sveta z dne 17. dec. 1937. i* odobrenega z odločbo ministra za notranje posle z dno
23.	maja 1939., št. 2322 IV.
Vodomerščina na osnovi čl. 17. pravilnika o mestnem vodovodu, sprejetega na seji mestnega sveta z dne 17. dec. 1937. in odobrenega z odločbo ministra za notranje posle z dne 23. maja 1939., št. 2322, IV — kakor lota 1940./41.
Uvoznimi na osnovi uredbe in tarife po sklepu mestnega sveta z dne 28. jan. 1935. ( Službeni listi št. 346/ 50/1935.) s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 17. okt. 1935. oziroma z dne 11. febr. 1937., (»Službeni liste št. 208/30/1937.) s spremembo po sklepu mestnega
sveta z dne 26. jan. 1930. ( Slu/.beni listi št. 112/18/1939) — kakor leta 1940./41.
Davščina na vozila na osnovi naredbe bivše deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921. s spremembami po naredbi bivšega pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 22. maja 1922. ter s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 19. dec. 1929. oziroma z dne 4. avg. 1933. oziroma z dne 11. 1'ebr. 1937. — kakor leta 1940./41.
Davščina od prirastka na vrednost pri prodaji nepremičnin (prirastkarina) na osnovi uredbe in pravilnika po sklepu mestnega sveta z dne 28. jan. 1935. (»Službeni list« št. 387/56/1935.) s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 10. marca 1936. (»Službeni list« št. 228/34/
1936.) — kakor leta 1940./41.
Taksa na bivanje tujcev na osnovi pravilnika po sklepu mestnega sveta z dne S. 1'ebr. 1938. (»Službeni list« št. 164/26/1938.) — kakor lela 1940./41.
Veselični davek na osnovi uredbe po sklepu mestnega sveta z dne 10. marca 1936. (»Službeni list« št. 228/ 34/1936.) — kakor leta 1940./41.
Zamudne obresti: 6% od neplačanih zneskov od dneva zapadlosti do dneva plačila — kakor leta 1940./41.
Izvršilni stroški: Opominski in rubežni stroški po določbah § 151. zakona o neposrednih davkih v smislu in analogno § 128. zakona o mestnih občinah — kakor leta 1940/41.
Pasji davek na osnovi pravilnika banske uprave o posesti psov in pasjem davku v občinah dravske banovine (»Službeni list« št. 17 ex 1937.), in sicer po 150'— dinarjev na leto za vsakega psa, izvzemši čuvaje; za čuvaje pa po din 10'— na leto. Za čuvaje se štejejo psi, ki so stalno privezani na verigi ali ki so stalno v ograjenem prostoru (dvorišču) — vse kakor leta 1940./41.
Uporabnina na osnovi posebnega pravilnika, ki se razglaša hkrati pod III.
Gradbene takse na osnovi pravilnika, odobrenega z odločbo ministrstva za gradbe z dne 25. dec. 1933., št. 33.488 in z odločbo ministrstva za finance z dne
28.	1'ebr. 1934,, št. 1498 — kakor.leta 1940./41.
Kulak na osnovi § 21. zakona z dne 30. maja 1930. (»Službeni list« št. 114/20/1930.) — kakor leta 1940./41.
Kanalske priklopnim1 na osnovi zakona z dne 27. maja 1896., dež. zak. št. 49/23, zakona z dne 10. jan. 1906., dež. zak. št. 36/17 in odločbe ministrstva za finance z dne 23. avg. 1929., Št. 125.052/29 - kakor leta 1940./41.
III.
Pravilnik
o pobiranju občinsko takso za uporabo javnega sveta, nazvane uporabnina, v mestni občini mariborski.
§ 1.
Vsakdo, ki trajno uporablja javno zemljišče ali zračni prostor nad njim v območju mesta Maribora, plačuje mestni občini mariborski za to uporabo posebno občinsko takso, nazvano uporabnina.
§ 2.
Uporabnina je javna davščina in veljajo za njeno odmero in plačevanje isti predpisi kakor za ostale občinske davščine.
Q O
8
■ Oproščena plačevanja uporabnine so državna in banovinska podjetja in njih ustanove.
§ 4.
Uporabnina se odmerja po tekočem kilometru prevožene, od mestne občine vzdrževane komunikacije, dalje po tekočem metru cevi, vodov, kablov in naprav, položenih ali nameščenih v javnem zemljišču ali v zračnem prostoru nad njim.
§ 5.
Vsakdo mora na javni poziv v teku meseca oktobra vsakega leta predložiti mestnemu poglavarstvu tozadevno prijavo. Uporabnina se odmeri in predpiše do konca proračunskega leta za prihodnje proračunsko leto.
§ C.
Mestno poglavarstvo more vsakogar, ki ni predložil ali ni pravočasno predložil v § 5. predpisane prijave, brez kazenskega postopka kaznovati z globo v izmeri dvakratne višine uporabnike poleg redne uporabnine.
§ 7.
V primeru neprijave po določbah § 5. odmeri mestno poglavarstvo višino uporabnine po uradnih podatkih. Proti tej odmeri ni pritožbe.
§ 8.
Uporabnina se plačuje pri mestni blagajni v polletnih obrokih v naprej.
§ 9-
Letna uporabnina znaša:
1. po tekočem kilometru prevoženih, od mestne občine vzdrževanih komunikacij do din 1'—, toda naimani din 100'-;
2. po tekočem metru napeljav skozi zračni prostor do din 5'—, toda najmanj din 20'—;
3. po tekočem melru voda, cevovoda, kabla, polože-nega v javno zemljišče do din 80'—, loda najmanj din 1001—.
§ 10.
Mestno poglavarstvo more uporabnino za posameznika tudi pavšalirati.
§ 11.
Uporabnina so ne plačuje za naprave, ki zavzemajo površino na javnem zemljišču in za katere veljajo posebna določila.
§ 12.
Mestni svet odloča, koliki del od predpisane uporabnine se steka v regulacijski sklad v smislu tj 4., točki 9. in 10. pravilnika o skladu za izvajanje regulacije mestne občine mariborske.
Mestno poglavarstvo Maribor dne 18. marca 1941.
Predsednik:
Dr. Juvan s. r.
Št. 9479/2.
Da je ta razglas v skladu z odobritveno odločbo ministrstva za finance z dne 14. marca 1941., VII. št. 2501, se potrjuje.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. marca 1941.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ia zalaga Tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Alikalek x Ljubljani, ,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 27. kosu XII. letnika z dne 1. aprila 1941.
Razglasi kraljevske banske uprave
.VIII. St. 2898/2.	960
Razglas.
Kraljevska kanska uprava je na podstavi § 193. ob. z. in na predlog zbornice za TOI živinski sejem, ki se vrši tretji ponedeljek meseca aprila vsakega leta pri Sv. Duhu na Stari gori, občina Sv. Jurij ob Ščavnici, srez Ijuto-mersko-radgonski, ukinila, ker več ne ustreza gospodarskim potrebam.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. marca 1941.
.VIII. Štev. 2703/1.	953
Razglas.
V luk. registru delniških družb je bila brisana Zadružna banka d. d. v Ljubljani po končani likvidaciji.
Kr. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. marca 1941.
I.	št. 2845/1.	974
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubjjani razpisuje dve mesti zdravnikov, uradniških pripravnikov v banovinski bolnišnici v Murski Soboti.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter do-.vršeno zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj sq vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 1 L aprila 1941.
Kralj, banska uprava dravsko banovine.
V Ljubljani dne 28. marca 1941.
❖
y. št. 352/38.	950—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za električno in vodovodno instalacijo v poslopju realne gimnazije v Mariboru
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. aprila 1911. ob 11. uri dop. v sobi št. 2 elektrostroj. odseka tehničnega oddelka v Ljubljani, šelenbur-gova ul. 4/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu na-pravnih stroškov med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku.
Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazci!), ki so priloženi licitacijskim pripomočkom tako, da sc v ta obrazec vnesejo ponudene enotne cone.
Kavcija znaša 10?« ponudbeno vsote, zaokroženo navzgor na tisočake.
L
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovino.
V Ljubljani dne 28. marca 1941.
V. št. 355/11.	910-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in postavitev parnih kotlov s pripadajočimi rešetkami v splošni bolnici v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. aprila 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 2 elektrostrojnega odseka tehničnega oddelka v Ljubljani, Šelenbur-gova ul. 4/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu naprav-nih stroškov med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku.
Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom, tako da se v ta obrazec vnesejo ponudbene enotne cene.
Ce je blago inozemskega izvora, se navede vrednost v valuti izvozne države in poleg tega vrednost v dinarjih na podlagi uradnega tečaja Narodne banke.
Kavcija znaša za domače ponudnike do ponudbene vsote 1,000.000-— 10%, za ostanek pa 5%, zaokroženo navzgor na tisočake, za inozemske ponudnike pa 20% oz. 10%.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehn. oddelka in razdelkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. marca 1941.
K V-št. 199/13.	904—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo kamnitega obokanega mostu čez Dravo v Dravogradu na državni cesti štev. 60
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. aprila 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva 5, priti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se do-s be proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Proračunska vsota znaša dinarjev 0,505.300’—. Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom, tako da se v ta obrazec vnesejo ponudbene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev se ne sme nič popravljati.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
,V. Ljubljani duc 22. marca 1941.
V.	No. 98/13.	903-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijska dela na potoku Ložnica pri Slov. Bistrici od km 0.29(1 do km 1.173
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. aprila 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehn. razdelku sreskega načelstva v Mariboru 1 br. ter tehničnem razdelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 903.727*50. kavcijo v znesku din 46 tisoč za jugoslovanske državljane oziroma din 92 tisoč za tuje državljane je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure dopoldne.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripustitev k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče trimesečje, odobre-nje ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občega upravnega oblastva o izvajanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 21. marca 1941.
K V. št. 125/9.	909—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za vgraditev cevi pri gradnji vodovoda za mesto Slovenska Bistrica
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. aprila 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 hidrotehničnega odseka v Ljubljani, Bleiweisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na vpogled med uradnimi urami ravno tam ali pa pri banov, sekciji za hidrotehnična dela v Mariboru.
Ponudbe naj so glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 359.200-50.
Kavcijo din 36.000-— je položiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi dav-
ka za tekoče tromesečje, odobren je ministrstva za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne obrtne zbornice ter potrdilo občeupravnega oblastva o izvajanju obrta.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 24. marca 1941.
III/5 št. 696/1.	954
Izkaz živalskih kužnih bolezni y območju dravske banovine
po stanju 23. marca 1941.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuže-nih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranlčni prisad :
Konjice: Sl. Konjice (1 dv.).
Krško: Cerklje ob K. (Boršt 1 dv.).
Šustavec:
Maribor-levi br.: Sv. Benedikt (Obrat 1 dv.).
Steklina :
Krško: Sv. Križ pri Kost. (Zasap 1 dv., Žabjek 1 dv.), Škocjan (1 dv.).
Ptuj: Sv. Lovrenc v Sl. g. (Zagorci 1 dv.).
Šmarje pri Jel.: Ponikva (Okrog 1 dv., Ponikva 1 dv.).
Garje;
Kamnik: Vodice (Koseze 1 dv., Polje
1 dv., Selo 1 dv.), Šmartno v Tuli. (Vel. Lašna 1 dv.).
Krško: Cerklje (Skopice 2 dv.).
Svinjska kuga: Ljutomer: Cezanjevci (1 dv.), Ljutomer (Cven 1 dv., Mota 3 dv., Noršinci
3 dv.), Sv. Križ (Lokavci 5 dv., Vučja vas 2 dv.), Veržej (Bunčani 2 dv.).
Maribor-desni br.; Hoče (Bohova
2 dv.).
Maribor-levi br.: Duplek (Zg. Duplek 2 dv.), Sv. Lenart (Šetarovo 5 dv.).
Slovenj Gradec: Velenje (Stara vas 1 dv.).
Nalezljiva ohromelost svinj: Celje: Dramlje (Sveteljka 1 dv.), Ka-lobje (Planinca 1 dv.), A v. Jurij pri C. (Bezovje 3 dv., Grobelno 1 dv., Hruše-vec 1 dv., Sv. Rozalija 1 dv., Atopče 1 dv., Šmartno v Rož. dol. (Brezova 1 dv., Loče 5 dv.), Škofja vas (Zadobrova 1 dv.), Teharje (Bukovžlak 2 dv., Št. Janž 2 dv.), Vojnik (2 dv.).
Črnomelj:	Metlika mesto (Metlika
1 dv.).
Dravograd:	Guštanj (Šelenberg 2
dv.), Mežica (2 dv., Onkraj Meže 2 dv., Takraj Meže 2 dv.), Prevalje (Breznica
4 dv., Strojna 2 dv., Suhi vrh 2 dv.). Kamnik: Lukovica (Gradišče 1 dv.),
Trojane (Dobrljevo 1 dv.).
Murska Sobota: Murska Sobota okol. (Rakičan 1 dv.), Pečarovci (Mačkovci 1 dv.).
Slovenj Gradec: Pameče (St. Janž pri Drav, 1 dv.).
Celje mesto: Celje (Gaberje 1 dv.). Ptuj mesto: Ptuj (Banov, hiral. 1 dv,).
Svinjska rdečica:
Logatec; Cerknica (Žirovnica 1 dv.).
Maribor-desni br.:	Fram	(Morje
1 dv.).
Škofja Loka: Nirmaše (Stara Loka 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 26. marca 1941.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
VII Kps 1225/40-16.	961
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VII, je po ustni razpravi, odrejeni na 15. februarja 1941., pri kateri je razpravljalo javno po sodniku s. s. Pance Vinku s sodelovanjem zapisnikarja dr. Leona Stareta o obtožbi drž. tožilca v Ljubljani z dne 30. oktobra 1940. zoper Er-klavc Marijo zaradi prestopka po čl. 3. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije v navzočnosti proste obdolženke in po predlogu drž. tožilca, da naj se obdolženec kaznuje, razsodilo:
Obdolženim Erklavc Marija, hči Ivana in Marije roj. Rozman, rojena dne 3. februarja 1836. v Ljubljani, pristojna v Ljubljano, ločena, stanujoča v Ljubljani, Galjevica 52, pismena, z nekaj premoženja, kaznovana, je kriva,
da je dne 23. oktobra 1940. prekupila kostanj na Vodnikovem trgu v Ljubljani in ga preprodajala ravno tam v tržnem času, namreč od 6. do 11. ure.
Zakrivila je s tem prestopek po čl. 3. uredbe o pobijanju_ draginje in brezvestne špekulacije in se obsodi
po čl. 3. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije na sedem dni zapora in 100'— din denarne kazni, ki so mora glede na določbo, § 43. k. z. plačati v roku 1 meseca od dne, ko postane sodba pravnomočna in lci se v rimeru neizterljivosti spremeni po 44. k. z. na dva dni zapora, po §§ 310. in 314. k. p. v plačilo stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni, ki se po § 309./II. k. p. izreko za izterljive,
po §§ 314.a, 388. k. p. ee povprečnine oprosti.
V smislu § 391. k. p. se hkrati razveljavi sodba tega sodišča z dne 9. decembra 1940., opr. št. VII 1225/40-8.
Razlogi.
Z ozirom na prošnjo obdolženke na postavitev v prejšnji stan je bilo po § 391. k. p. sodbo tega sodišča z dne
9.	decembra 1940., VII 1225/40-8, razveljaviti in ugoditi prošnji obdolženke, ker se je na osnovi izpovedi Eker Gliste in pismonoše Božiča Leopolda izkazalo, da je bilo .vročeno vabilo na
razpravo dne 9. decembra 1940. obdol-ženki šele po razpravi.
Zato je bila ponovna razprava, na kateri pa je sodišče prišlo do prepričanja, da je obdolženkin zagovor, češ da ni prekupčevala kritičnega dne na trgu v tržnem času e kostanjem, neresničen, ker sta tržni paznik Ivan Prešeren kakor tudi mestni uradnik Jarc Vojteh, izpovedala, da je obdolženim dejansko priznala pri mest. poglavarstvu izvršeni prestopek, kot to izhaja tudi iz njenega podpisa pod priznanjem v aktu Mestnega poglavarstva 111/3 št. 76749/40, Indof Marija, ki naj bi te dokaze ovrgla, pa ni mogla izpovedati, da je prodala ravno predmetni kostanj obdolženki. Zato je izrek o krivdi utemeljen.
Kazen je bilo odmeriti po čl. 3 uredbe z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5.000'— din. Obtežilno: šest pred-kazni, olajšilno: ničesar. Kazen je 'orej krivdi primerna.
Ostali izreki sodbe temelje na tam cit. mestih v zakonu.
Okrajno sodišče v Ljubljani dne 15. februarja 1941.
&
VI P 92/41-3.	958
Oklic.
Tožeča stranka: Novak Mihael, lastnik valjčnega mlina in žage, Št. Jurij pri Celju, ki ga zastopa Štante Jernej, odvetnik v Celju, je zoper toženo stranko: Klemenčiču Martinu, mlin. pomočniku, Beltinci, sedaj nekje v Nemčiji, vložila tožbo radi S.bOO1— din e prip.
Prvi narok za ustno razpravo je določen na 13. maja 1941. ob 9. uri v sobi št. 10.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja za skrbnika g. Cre-možnik Lovro, upok. odv. uradnik, Celje, Frankopanska ul., ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče y Celju. odd. VI., dne 22. marca 1941.
}{;
II P 89/41.	970
Oklic.
Donaju Vladu, poprej pri davčni upravi v Ptuju, sedaj neznanega bivališča, je vročiti v pravni stvari Cvikla Ivana, trgovca v Ptuju, vabilo e tožbo za dan 19. maja 1941., opr. št. II P 89/41-1.
Ker bivališče toženca ni znano, se postavlja za skrbnika g. Rudolf Ivan, višji sodni ofic. v pok. v Ptuju-Breg, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. II., dne 22. marca 1941.
P 110/41-1,	.	0^1
Sklep.
Tožeča stranka Pirh Konrad, posestnik, trgovec in gostilničar v Vitanju št, 05, je pri okrajnem sodišču v blo-
venskih Konjicah zoper toženo stranko Pršlja Antona, delavca, nazadnje bivajočega v Vitanju, Brezen St. 1, sedaj neznanega bivališča, vložil tožbo zaradi 7.500' din s prip. Po tej tožbi je določena ustna razprava za dan 8. aprila
1941.	ob 'A 11. uri, soba št. 4 okrajnega sodišča v Slov. Konjicah. Ker to-ženčevo bivališče ni znano, se mu postavlja radi zaščite njegovih pravic za skrbnika Benkoč Franja, kanclistka tega sodišča, ki ga bo zastopala na njegove stroške in nevarnost, dokler ne pride pred sodišče sam ali ne imenuje zastopnika.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 26. marca 1941.
I 954/-18.	885
Dražbeni oklic.
Dne 6. maj a 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču, v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vojnik-okolica vi. št. 67.
Cenilna vrednost: din 175.710-60.
Vrednost pritekline: din 6.050'—.
Najmanjši ponudek: din 117.140-40.
Varščina: din 17.571-06.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju. odd. VI., dne 15. marca 1941.
I 1071/40-12.	*	709
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Polšnik vi. št. 9.
Cenilna vrednost: din 26.524-—.
Najmanjši ponudek: din 26.524-—. Varščina: din 2.660-—.
Pravice, ki bi ne pripuščalo dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. IF.,
dne 4. marca 1941.
I 147/41-5.	857
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1941. ob desetih se bo pri tem sodišču v sobi št. 22 °ddala v zakup gostilničarska obrt Vidovič Milke, gostilničarke v Litiji, ozimna dovolilo.
. Zaenkrat se bo oddal zakup za eno leto.
Izklicna cena znaša za ono leto din <-.000'— najuižji ponudek znaša din 2.000-—
Kot varščino mora vsak ponudnik založiti v gotovini din 200’—.
Zakupni pogoji se lahko Vpogledajo v pisarni tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 20. marca 1941.
I 1011/40.	898
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin a) zemljiška knjiga Radoslavci vi. št. 92 do cel., b) zemljiška knjiga Radoslavci vi. št. 297 do cel.
Cenilna vrednost: ad a) 120.700— din. ad b) din 9.000-—.
Vrednost pritekline: ad a) 4.100’— din.
Najmanjši ponudek: ad a) 83.200-— din, ad b) din 6.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Ljutomer dne 15. marca 1941.
I 1045/40.	.	899
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1941. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Godemarci vi. št. 32 do cel.
Cenilna vrednost: din 27.607-—.
Vrednost pritekline: din 4.000’—.
Najmanjši ponudek: din 21.071-33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Ljutomer dne 16. marca 1941.
-j.
I 73/40-33.	957
Dražbeni oklic.
Dne 3. maja 1941. o poli deve-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška kniiga Kozjak vi. št. 26.
Cenilna vrednost: din 84.310.
Vrednost priteklin: din 1.690-—.
Najmanjši ponudek: din 56.500.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., lihe 26. marca 1941.
Konkurzni razglasi
296.	977
Konec poravnalnega postopka.
Sklep opravilna številka Por 6/40-71, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Marovta Mihaela, mesarskega mojstra v Celju, je pravnomočen.
Poravnalni postopek se izreka za končanega.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 25. marca 1941.
Por 6/40.
Razne objave
968
Vabilo na XIX. redni občni zbor Trgovsko-industrijske delniške družbe Merkur v Ljubljani,
ki se bo vršil v ponedeljek dne 21. aprila 1941. ob
12.	uri v pisarni ravnateljstva Hranilnice dravske banovine v Ljubljani
z naslednjim dnevnim redom:
1. Poslovno poročilo upravnega sveta in predložitev računskih zaključkov za leto 1940,
2. Poročilo nadzorstva in predlog glede razrešnice upravnemu svetu.
3. Sklepanje o odobritvi poslovnega poročila upravnega sveta in računskih zaključkov kakor tudi o uporabi poslovnega prebitka ter o razrešnici upravnemu svetu.
4. Določitev nagrade članom upravnega sveta in nadzorstva za poslovno leto 1940.
5. Dopolnilna volitev v upravni svet.
6. Volitev nadzorstva za poslovno leto 1941.
7. Slučajnosti.
*
Po § 27. pravil daje vsakih pet delnic pravico do enega glasu. Po § 28. imajo glasovalno pravico delničarji, ki najkasneje osem dni pred občnim zborom založijo delnice, ki tvorijo podlago za njih glasovalno pravico, pri blagajni Hranilnice dravske banovine v Ljubljani. Delničarjem, ki na ta način dokažejo svojo glasovalno pravico, se izdajo legitimacije, ki se glase na njihovo ime in v katerih je navedeno število založenih delnic in nanje odpadajočih glasov.
Upravni svet.
*
964
Objava.
Izgubila sem izpričevalo o dovršeni ljudski šoli na Raki, izdano dne 18. aprila 1928., glaseče se na ime Bizjak Marija, ter ga proglašam za neveljavno.
Bizjak Marija s. r..
.Videm šL 4, občina Raka.
963
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za avto evid. št. tablice 3107/2 in jo proglašam za neveljavno.
Aberšek Leopold s. r.,
Meža-Dravograd.
H*
969
Objava.
Ukradena mi je bila šoferska izkaznica št. 4759/1, izdana od sreskega na-
čelstva v Kranju na ime: Rožič Vinko iz Kranja in jo proglašam za neveljavno.
Rožič Vinko s. r.
*
Oklic.
973
Izgubil sem izpričevalo VI. razreda I drž. deške osnovne šole v Ljubljani (Ledina) za 1. 1924./25. na ime: To-
pli kar Franc iz Podmelca. Proglašam ga za neveljavno.
Toplikar Franc s. r.
*
962
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel z evid. tablico št 2/28561/3, in jo proglašam za neveljavno.
Sagor Hans s. r., Celje, Gubčeva ulica 1.
Aktiva:
Računski zaključek Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani za leto 1940.
Bilanca k 31. decembru 1910.
950
—
1 Blagajna....................................
Tovarne Vevče, Goričane in Medvode .
3. Stanovanjska kolonija, posestva: Beogra Ljubljana, Zg. Hrušica, Fužine in gozdno posesivo Dri nič...........................
4. Surovine in obratne potrebščine . .
5. Papir...................................
(! Dolžniki za dobavljeno blago . . .
7.	Ostali dolžniki in bančna dobroimetja 8 Vrednostni papirji.......................
Pasiva:
dinarjev
191.243‘91
20,272.335'98
5,665.618*75 17.080.300:17 5,300.320'88 11.583.434-60 8.601.355' 13 2,059.500'—
72,383.194-62
	dinarjev
Delniška glavnica			30,000.000'—
Rezerve:	
1. redni rezervni sklad		2,335.592'20
II. rezervni sklad za padanje cen za-	
log blaga ..........	1,717.557-49
111. rezervni sklad za dubiozne terjatve	2,650.000'—
IV. ažijska rezerva		440.613'92
V. rezervni sklad za kurzne izgube	
pri eksportu		400.000—
VI. rezervni sklad za pokrivanje škod	
po čl. 3. valorizacijskega zakona .	1,792.171*70
VII. davčna rezerva		4,250.000'—
Vlil. tiha rezerva iz 1. 1933		515.000—
IX. rezerva iz reaktiviranih obdačenih	
odpisov 			101.466*—
X. rezerva za obnovitev gasilnih na-	
prav iz 1. 1937		600.000*—
XI. rezervni sklad za izdatke za pasiv-	
no vojno obrambo		2,500.000—
Nedvignjene dividende		12.250'—
Upniki		12,874.715'33
Pokojninski in podporni skladi:	
L Dr. Trillerja pokojninski sklad za	
uradništvo in mojstre		0,397.003'—
II. Delavski pokojninski in preskrboval-	
ni sklad . 			1,161.806'—
III. Podporni sklad za uradništvo in	
mojstre			124.286'-
Dobiček:	
prenos dobička iz leta 1939. . . . . v	483.284-36
čisti dobiček za leto 1940.	4,027.388'62
72,383.194-02
Izdatki:
Račun zgube in dobička k'31. decembru 1940.
Prejemki:
1. Upravni stroški............................
2. Davki..........................................
3. Obresti .......................................
4. Odpisi.........................................
5 Dubioze...........................................
6.	Cisti dobiček za lelo 1940., vštevši prenos iz leta 1939.  ...............................
dinarjev
1,795.012'56 5,084.747-55 GOO.266'50 3,308.403‘24 82.270—
4.510.67208
15,441.372‘89
1. Prenos dobička iz 1. 1939. ......
2. Dohodki od lastnih domačih vrednostnih papirjev.........................................
3.	Dohodki	od	hišne in	zemljiško posesti .
4.	Dohodki	iz	soudeležb	........
5.	Dohodki	iz	odpisanih	dubioz .....
(i.	Donosni	računi iz proizvodnje in prodajo
dinarjev
483.284-36
224.090'— 41.609T4 873.405'35 32.703-50 l3.780.28QT) 4
15,441.372'89
Objava: Po sklepu občnega zbora z dne 28. marca 1941. se izplačuje izza 1. aprila 1911. za poslovno 1. 1910. na družbine delnice proti kuponu št. 21 8% dividenda, t. j. din 8— brez odbitka nanjo odpadajočih davščin pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V Ljubljani dne 28. marca 1941.
Upravni svet,
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska iti zalaga Tiskarja Met km v Ljubljani, njen predstavnik; 0. Mihulek v Ljubljani.