Lepopisje t ljndski šoli. Pri vsakem nauku je treba skerbeti, da ga povzdignemo do popolnosti. Ker je pa popolnost idealna in se skoraj po slabi človeški moči doseči ne more, se ji le približujemo, ako prizadevanje po nji krepko narašča. Geslo vsakemu mojih tovaršev je ali naj bode: čim bolj nam je popolnost oddaljena, tim bolj se prizadevajmo, da dosežemo svoj namen. Da veliko stopinj storili še nismo na težavni stezi k popolnosti, vsak šolnik lahko spozna. Torej čversto na noge, združimo se, priobčimo svoja mnenja, spulimo plevel iz rodovitnega polja, in žetev se mora bogato obnesti. Iz pridelanega zaklada naj si jemlje vsak čistega, žlahtnega zerna, in ta mu bode naj bolji navod, da doseže svoj blagi namen, ter napreduje v popolnosti. Akoravno gradivo lepopisnega nauka obsega le malo in veliko abecedo, je ta nauk v oziru na njegovo estetično in praktično stran tako obširen, da se na tem prostorčeku ne more vsestransko pretresovati. Ta nauk razdelujem v dva poglavitna dela: 1. v učne pripomočke za lepopisne vaje; 2. kako mladino podučevati vtem nauku? Učna pripomočka sta učeniku černa platnena, še bolje kavčukova, elastična, a dobro napeta tabla, na ktero se da na obeh straneh pisati, in kreda. Za perva dva razreda se tabla prepreže s tankimi čertami, med ktere se čerke tako postavljajo, kakor jih morajo šolarčki potem v svojih enako načertanih zvezkih posnemati. čerte na tabli se narejajo s pokredanim debelim motovzom za vsako novo pismeno vajo. Take debele čerte zelo kaze lepoto učiteljevega spisa; s tanko nitjo narejene so ravno tako učencem vidne, kakor svojemu namenu zadostljive. Bolje je, da so te čerte z rudečo oljnato barvo narejene, ter da vedno na tabli ostanejo; razume se, da morajo tanke biti ko nit. Za tretji in četerti razred naj učenik, ako mu je moč, na tablo brez čert, ali k večemu na eno sarao čerto svoje predpise izdeluje; le tako pisanje se bode učencem umetno zdelo, pa tudi posnemanje našlo. Ljudska šola pripravlja mladino za vsakdanje praktično življenje; tu pa se poslužujemo nenačertanega papirja, torej naj otroci zaCnejo na goli papir pisati, ko so v enakoličnosti dobro napredovali. Drugi pripomoček učiteljev je kreda. Mnogo jih je, da imajo pero popolnoma v svoji oblasti, a ne toliko, ki bi znali ravno tako gospodariti s kredo. Po tabli kredo tako voditi, da so čerte vse enako tanke in debele, je skoro umetnost, ker se dobra, mehka kreda, ktera se redko dobi, hitro drobi; čerte se kmalu v drugi širokosti pokažejo, kar bi ne smelo biti. Treba je tedaj kredo sukati, da potegljeji vkljub spremenljivosti krede vendar enaki postajajo. Pri vsaki besedi kredo obrezavati ne gre, za širokosr krepkih potegljejev jo pripraviti je dobro, a mehka kreda se hitro zlomi. Temu bi se pomagalo, ako bi kredo po fabrikah v širokovotle bilke vlivali. Kreda za lepopisne predlage naj bo skoz in skoz prosta pešenih zern; le s tako se more spisati krasni spis s tisto intensivno svetlobo, ktera ga oživlja. Učenci imajo pa učne pripomočke: peresa in pisne zvezke. 0 peresih, se ve da jeklenih, kterih imamo vsake verste na zbiranje, se ne moremo kaj potožiti. Da se jeklenim peresom podtika vzrok slabega pisanja, težka roka, negibčnost itd., se mi čudno dozdeva, ker to nikakor res biti ne more. Jeklo štejemo res med težke kovine, a zarad tega jekleno pero s tankim gibčekom vred ni veliko težji od gosjega, in nikakor ne stori težke roke. Tu velja le majhna poskušnja, in prepričani bomo, da ni tako. Če po načinu gosp. Levca, slavnega našega krasopisca, pišemo par besedic z raztegnjenimi tremi persti pero deržaje naj pred s silo, se bode roka kar ustavljala ter kraalu oterpnela, potem pa poskusimo še z lahko, skoro medlo roko verstico pisati, in spoznati moraino, kaj je vzrok težke roke! Roka tudi težka, negibčna postane, če je mesto na enem samem kraji pa poleg vse lahti podperta, ter se na dolgo ob podlago dergne. Kakošni so pa pisni zvezki? Naj mi bode dovoljeno o njih naj ostrejšo sodbo izreči! Slabejši, kakor jih imamo, ne morejo biti. Kupimo si po dva krajcarja nekaj takih zvezkov z ošabnim napisom: »8chonschreib-lluchu3 ter jih poglejmo z ojstrim očesom od perve do zadnje strani. Na pervej strani občuduješ, častiti bralec, krasno izdelani lesorez nSalzburgisches Ross"! To ti je slika, ki mora mahoma požlahniti estetični okus mladega podobarja, prepolniti serce njegovo s čisto moraličnim čutjem!! Na drugem zavitku dobiš jasno predočbo kake stvari iz prirodopisja, da koj uganeš ter spoznaš, kaj da predstavlja slika, posebno če moreš brati podčerkana imena! Po takih podobah naj si mladina občutkov za lepo nabira?! Res je, da malo velja tak ,,8chdnschreib-Buchu, ki obsega eno celo polo papirja 1 Koliko pa stane eden izmed dvanajsterih zvezkov Schillerjevih del, ki jih je izdal "VViniker v Bernu? En zvezek v petnajstih polah iz lepega papirja, snažno natisnjen s klasičnim tekstom samo 29 krajc.! Ako se tiskarji zadovoljijo z majhnim dobičkom pri takem, gotovo težkem delu, zakaj bi ne pripravili ljudski šoli takih lepopisnih zvezkov, ki bi šoli bolj koristili? Ali ni šteti pisni zvezek med tergovino, ktera zanesljivo svojega kupca najde in kterih se neizrekljivo veliko proda? Ali niso po vsem svetu šole, v kterih se otroci pisati uče? Za izdajo klasičnih del se naročnikov na deset, in tudi več tisuč oglasi. Ali jih mar ni stokrat in stokrat več, ki bi lepše in koristnejše zvezke raji plačevali za pol krajc. dražji? Čuditi se mora vsak, da dandanes iz glavnega ces. mesta gori omenjene »Schonschreibbucher" za ljudsko šolo dobivamo. Hvalevredno je sicer početje, da po zavitkih lepopisnih zvezkov tiskajo take podobice, po kterih bi si nevedna mladež marsikako predočbo neznanih stvari pridobivala; toda ta namen se pa doseže le takrat, kedar so slike izverstne, ali da nam vsaj v prostih obrisih reč pokažejo. Koliko bi nam bil zlajšan kazavni poduk! če je že treba slike na zavitku, zakaj niso take, kakor vemo, da bi se nabrane predočbe po njih razjasnovale ? Kolikor imajo tiskarji stroškov za ,,ein tiirkisches Kaffehaus, ein arabischer Richtplatz , Szene aus dein Volksleben in Neapel, Amerikanische zum Wassertod Verurtheilte, ein Raubanfall, die Reunion der Thiere, za ,,ganzes Thierreich der Welt", 548 aller Art Thiere, 146 Vogel, gedruckt", ravno toliko bi jih imeli za proste obrise (konture). *) Tudi papir v zvezkih je graje vreden; skoro vsak premaka, in od tod pride, da otroci na drugo stran neradi ter vselej gerji pišejo, kot na pervo. Za pervi razred naj bode papir tolikanj terdnejši, kolikor bolj otroci pritiskajo in nevkretno pišejo. Zadnjič so še tudi slabe rudeče ali višnjeve čerte, raed ktere otroci čerke postavljajo, zarad njih debelosti in za vse razrede v enaki razmeri nastavljene širokosti. Kakošni naj bodo torej lepopisni zvezki? 1. Papir naj bo gladek, ali vsaj takošen, da se novo pero ne bode zaderalo. Papir tudi ne sme premakati, da se da na obeh straneh nanj pisati in da se pisanje obeh stranf na eni strani ne združuje. 2. Vsak zvezek naj obsega dve celi poli t. j. 16 strani, ktere učenec v desetih vajah napolni. 3. Te dve beli poli ste zaviti v platnici iz barvanega papirja. Za en razred in eno versto naj bode zavitek jednobarvan. 4. Na licu zavitkovem naj stoji mesto slike in Schonschreibbuch: Vaje v lepopisu ali lepopisne vaje, načerkal / ... 7 ...  razred, pričel dne . . . končal dne . . . 186 . . . Ta napis naj bi bil z velikimi in malimi čerkarai natisnjen. Okoli tega napisa naj bi bil lep robec, kteri bi služil za predlago v risanji. 5. Zadnja stran zavitka naj kaže prosto, a umetno po pravilih resnične razmere izpeljane podobice za pojasnenje slovenskih in nemških beril, iz prirodopisja, posebno žival in rastlin, iz naravoslovja, nektere mašine, fizikalične aparate i. t. d. za četerti razred vsakoverstne predlage za vaje v risanji. *) Tiskarji menda te reči prav dober kup pokapijo ali pobero iz ilustr. časnikov, knjig i. t. d. Vredn. 6. Vsa skerb naj bi se obračala na sestavo liniature. Verste naj bi bile blede barve in prav tanke, da bi se 3 — 4 pedi daleč vidile. 7. Zvezki naj bi bili po redovnih številkah razversteni. Pervi številevni zvezek I. za pervi razred naj bi imel redke verste po dve čerti za toliko časa, dokler se ne prične dolgih čerk pisati. Ostali čas leta naj jim služi zvezek, štev. II., s štirimi verstami, v bolj široki razmeri, po kteri se napake bolj vidne pokažejo. 8. Zvezke, štev. II, rabijo tudi učenci drugega razreda 1. pol leta. Drugo polletje dobe ožji načertane zvezke, štev. III. 9. Ako so dobro napredovali, se v tretjem razredu začno lepopisne vaje na zvezke, štev. IV z eno čerto; učenci, ki niso še zmožni, pišejo na štev. III. 10. Druzega pol leta pišejo v tretjem razredu na goli, nenačertani papir s podkladkom (Faulenzer), štev. V. 11. četerti razred naj bi pisal na veči zvezke, štev. VI. in ako bi bilo mogoče brez podloženih čert. Dober porst od papirjevega krajca bi bil iz ene same tanke čerte narejeu okvir, na desnem in levem robcu tega okvira bi bile pa zaznamovane čertice, o d in d o kterih bi se posamesne verste razprostirale. Brez njih bi nevajeni učenci zdaj više, zdaj niže zabredli. Pri takem pisanji se pazljivost tudi veliko povekša. 12. Da lega stanovitna postane, naj učenci podlagajo ležeče čerte (Lagelinieu). V tretjem in četertem razredu so te ležeče čerte že na podkladku narisane. Pri pervih vajah se ležeče čerte dobro obnašajo. Vsi potegljeji so enako vsaksebi, enako ležeči, in za vsak pervnten potegljej je treba roko enakomerno pomikati; za ravnomernost pisanja ni boljšega sredstva. S takimi zvezki bodo otroci veliko veselja imeli. Jih spoštovaje bodo skeibeli, da jih čiste ohranijo, jih zavivajo ter snažne k očitnemu sprašavanju prinesejo. Po takih zvezkih se bode skazalo, da navdaja slehernega jedna misel, da je, en učenik, ena šola, ena odgoja, en narod! V edinosti je moč! Hrepeniino po njej! (P"h. konec.)