Kmečka trgovina Ugodna trgovska bilanca v minulem leta V gospodarstvu naše države igra lzredno veliko vlogo izvoz naših kmečkih pridelkov. V tem pogledu eo cele pokrajine navezane na prodajo »voje letine v inozemstvo. Zlasti Banat in Slavonija izvažata zelo veliko žlta, posebno pšenice ter koruzo, in pa pitane svinje ter slive. Med pridelki slovenskega kmeta pridejo v poštev za fczvoz zlasti les, sadje (jabolka), živlna, živinska krma, jajca, perutnina in fižol. Lani Je bllo vellko povpraževanje po našem lesu, ker smo si prldobili nazaj italijanski trg, slabžl so bili Izgledi za izvoz jabolk, precej je 61o na inozemska tržižča naše 2ivine ter ee ji je zaradi tega cena močno popravila; prav živahen je bil tudi Izvoz jajc tn perutnine. Izvoz prinaša slovenskemu kmetijstvu na leto nekaj sto milijonov dohodka. Celotno državno gospodarstvo pa ima od izvoza kmečkih pridelkov ogTomne dohodke. Kadar vrednost izvoza presega vrednost uvoženega blaga, takrat govorimo o aktivni državni trgovinski btlanci (obra.unu). Aktivnost bilance je odvisna predvsem od letlne, v veliki meri pa tudl od spretne trgovske in gospodarske politike vlade. Lahko rečemo, da v gospodarskih vprašanjih tako spretne in podjetne vlade naša država še ni lmela na krmilu, kakor je sedanja. Navezala je celo vrsto trgovskih stikov z inozemskimi državami, s katerimi poprej sploh nismo trgovali. Poeledica je zelo aktivna trgovinska bilanca, kakršne od obstoja države še nismo imeli. Prvič smo letos izvozili za eno milijardo dinarjev več blaga, kakor smo ga uvozili. Seveda se bo to poznalo v splošnem blagost_un_u prebivalstva. V Sloveniji ne tako, kŁtkor v žitorodnih pokrajinah, vendar tudi mi posredno profitiramo, kadar se kmetom v Banatu in Slavoniji dobro jrodi. Naša industrija in obrt več izvaža v tamošnje kraie, zaradi tega. zaposluje ve. ljudi, jim daje boljši zaslužek in končno se ta denar le znajde v žepu kmeta, ker spravi svo.e pric!?1!-"" ?i boljšo ceno na trg. Živina V trgovini z živino se cene niso od našega zadnjega poročila nič izpremenile. Trgovanje je bilo še precej živahno, na naših sejmih so se pojavili .zopet kupci za izvoz živine v inozemstvo. Vendar je letos videti na sejmih malo živine, kl bi bila dobra za izvoz. Letošnja krma je prav slabe kakovosti, kar se močno pozna pri reji žlvine, kmet pa tudi nima denarja za nakup umetnih močnih krmil, zlasti otrobov. Povrhu tega so pa ta krmila tako draga, da se pitanje živlne z njimi nikakor ne izplača. Precejšnje je bilo povpraševanje po dobrih kravah mlekaricah. Obeta se namreč povišanje cen mleka, poleg tega pa krave letos zaradi slabe krme ne dojijo dobro in dobre mlekarice pridobivajo na ceni. Na sejmih tudi vidimo, da redi naš krnet čimdalje manj volov. Mnogo gospodarjev, ki je svojčas vedno redilo vole, se po prodaji zadnjega para ni moglo opomoči za nakup novih rejnih volov, pa sedaj gospodarijo na posestvu samo s kravanii. Veliko volov je bilo prodanih. tudi za izvoz. Pomanjkanje volov se opaža predvsem na mlečnem trgu. Kmetje delajo s kravami, pa dobe zaradi tega manj mleka. Na sejmih v zadnjem tednu, na katere pa je bil dogon radi hudega mraza zelo slab, so bilc dosežene naslednje cene: Ljubljana: voli I. vrstc 5.25—5.75, II. vrste 4.50—5, III. vrste 3.75—4.25 din, krave debele 4—5.25, Idobasarice 2.25—3 din, teleta 7—8 din, praSiči 5.50—7 din za k.ar žive teže. Konji po kakovosti in velikosti od 4000 din dalje. Celje: voli I. vrste 5.50—6.25, II. vrste 5—5.50, m. vrste 4.50—5 din, tclice I. vrste 6, II. vrste 5.50, HI. vrste 5 din, krave I. vrste 4.50—5 din, n. vrste 4, ni. vrse 3—3.50 din, teleta I. vrste 6, n. vrste 5.50 din. Ptuj: debeli voli 5—5.75, poldebell 4—4.50, plemenski 4—4.25 din, biki za klanje 3.75—4.50 din, telice za klanje 4.25—5, debele klavne krav* 3.75 do 4.25, klobasarice 2.50—3, plemehske 3.50 do 4.50 din, mlada živina 3.25—5, te!et.n G r,o "-. Kranj: voli I. vrste 6, n. vrste 5.50, IH. vrste 5 din, telice I. vrste 6, II. vrste 5.50, III. vrste 5 din, krave I. vrste 5.50, II. vrste 5, m. vrste 4 din, telcta I. vrste 7, II. vrste 6 din. Zagorje ob Savi: voli 4—5.50, klavne Jsrave 3 do 4, klavne telice 4—4.50 din za 1 kg žive teže. Dunaj: prignanih je bilo 562 volov, 366 bikov, 639 krav, skupno 1567 glav, od tega Iz Avstrije 1311, iz inozemstva 256 grlav. Ponudba je bila vellka, promet pa slab, tako da so cene večinoma popustile za 2—5 grošev pri poaameznih vrstah Hvine. — Voli 0.88—1.50, biki 0.88—1.12, krave 0.80—1.08, klavna žavtna 0.57—0.79 Sil. za 1 kg žive teže. Svinje Trgovina s svinjami postaja živahnejša. Na sejme pripeljejo kmetje zlastl veliko prascev; povpraševanje je po plemenskih svinjah. Cene so bile naslednje: Ptuj: prašiče so prodajali 6—12 tednov stare 55—130 din komad, plemcnske svinje 5.50—6 din 1 kg žive teže, pršutarji 6—6.75, debele svinje 6.75—7 din. Kranj: Speharji 8—9, pršutarji 7 din za lkg žive teže. Pujski 7—8 tednov stari 110—140 din komad. Celje: plemenske svinje 5—6, poldebele svinje za zakol 6—6.50 din za 1 kg žive teže. Ljubljana: prašiči špeharji 8—9 din 1 kg žive teže. Dnnaj: prignanih Je bilo 5226 špeharjev in 4429 pršutarjev, skupno 9656 glav, od tega iz Avstrije 2334, iz inozemstva 7321. Cene so večinoma popustile zaradi znatne ponudbe in slabega povpraševanja. TaJko so srednji in slabši špeharji popustili za 2—3 groše, madžarsiki veleposestniški za štiri, kmečki špeharji za 4—7, banatski pa so dosegli slabe cene preteklega tedna. Cene: špeharji 1.56—1.58, srednjetežki _p_harji 1.52 do Maribor: Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 75 svinj. Cene eo bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 80—100 din, 7—9 tednov 100—110, 3—4 mesece 140—155, 5—7 mesecev 230—330, 8—10 mesecev 400—410 din, eno leto 700—780 din komad; lkg žive teže 6—7.50, 1 kg mrtve teže 9—11 din. Prodanih je bilo 14 svinj, 1.55 šil. calkg žive teže. Kmetijski pridelki PSenica: 170—175 din za 100 kg, ječrnen 1$9 din, rž 160—200 dln, koruza 130 din, oves 140. do 150 din; fižol 150—200 din, krompir 90 dil^ čebula 150—300 drn, česen 300—600 din, zelje' 100—400 din, kislo zelje 500 din, kisla repa 200 din, jabolka I. vrste 300 din, n. vrste 250 din. hruške 300 din, suhe češplje 1000 din, pšenična moka 350 din, koruzna moka 250 din. — Svinjska mast 17—18 dtn kilogram, čisti med 20 diiL — Goveje sirove kože 9—10 din, telečje sirova kože 14 din, svinjske 7—10 din kilogram. Vino Vinska trgovina kaže Se nadalje prijazno lict»^ cene se polagoma krepijo in dvigajo. Vinogradnike je močno prizadela izprememba trošarinskih predpisov, po katerl bodo morali sami plačevati trošarino prl prodaji vina na drobno od 5 litrov naprej. S to nadrobno prodajo so vinogradniki zlasti v okolicl mest in trgov dosedaj vzdrževali vinske cene na primerni višini, pa bl jih sedaj ukinitev te ugodnosti močno udarila. — Boljših sortnih vin ne puščajo danes več vinogradniki pod 6 din, mestoma že zahtevajo za nje 7 din za liter. Bizeljska vina so po 3.50—5 dinarjev liter. Deoar Plačati moramo za en ameriški dolar 46.80 difl, za kanadski dolar 46.60 din, za italijansko liro 1.98 din, za francoski frank 1.58 din, za češko krono 1.52 din, za avstrijski šilingf 8.77 din. za švicarski franli: 10.95 din.