IDA TRDEN LED NA BLEJSKEM JEZERU -Konec preteklega tedna je ledena skorja prekrila Blejsko jezero. Led je bil v nedeljo že dovolj debel in trden, da se je lahko po njem sprehajalo več sto ljudi. Večina se jih je odločila za »ledeni sprehod« do otoka, (jk) - Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 11 ^■•ttnovitelji: občinske konference SZDL r**nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Trti« - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni ^tdaik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar Glasilo soci Kranj, petek, 10. 2. 1978 Cena: 3 din Ligt izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Pred otvoritvijo novega vrtca na Planini rostora še ni dovolj .Kranj — Novi vrtec na Planini bo ^|*lt čas pripravljen na sprejem J*ok; uradna otvoritev je predvi-TJ** za 8. marec, medtem ko bo i^ofoi živžav napolnil nove tako i**ko pričakovane prostore nekaj 5**!eje. Z novim vrtcem za 240 *ok pa seveda vse potrebe po družni varstvu na Planini še vedno bodo pokrite. Komisija je namreč ^wala odkloniti 136 prošenj za v novi vrtec. ejem l Skupaj z odklonjenimi otroci, za ^Jtere ni prostora v novem vrtcu na 2*n'n'- pa čaka jesenski sprejem T^nutno 424 otrok. Sem pa niso še k***u otroci, ki jih bodo sprejeli ozi k wa so zaprosili za sprejem v vrtce ^ snovnih šolah. S 1. septembrom ^»cer vTtci »izpraznijo« za okoli <^J/W. vezmn otrok, pred vrati *4*° kQt že nekaJ 'et doslej, vj~* otrok vsaj za še en tako velik »Jjf^fcotga sedaj odpiramo na Pla-1^*; ^Midar pa za zdaj kaže, da ne ne drugo leto v Kranju ne bo ^J^P8 vrtca. Skupnost otroškega ^•rtva bo sicer skušala zadrego re-^•'nakupom stanovanja, ki bi ga l^*wdili za varstvo, o načrtih za v^dnjo lastnega vrtca se sliši iz to-V^*1* IBI, vendar bo skupen sešte-^ teh prizadevanj le bolj majhen, cato skupnost otroškega varstva t^anj že sedaj razmišlja o nujnosti v^oj^nje gradnje že predvidenega ^b^8 °^ sedanJem novem na Pla-£*>i. Nov vrtec naj bi zrastel že do >y^ 1980; s tem bi tudi po srednje-v^nem programu otroškega varstva v teh petih letih zajeli v družbeno fiT^stvo 600 predšolskih. Kakšne de-^ rezerve za te načrte seveda ni. J trenutno niti nova investicija — vi vrtec na Planini — še ni pokri-Po prvotnem načrtu je bilo za ta namenjeno 8 milijonov din, 'na vsota pa bo verjetno narasla 30 milijonov din — novih seveda. Mpnost otroškega varstva bo zato vsej verjetnosti že letos morala Planica pripravljena PLANICA - Nase smučar-*«° skakalno središče v Plahta je pripravljeno za prihod-7J* velike skakalne priredi-Kljub visokemu snegu je ^'»niikim delavcem že uspelo ^*P°aobiti 90-metrsko s ka kaljao, kjer bo jutri, 11. febru-J^i ob pol enajstih 33. drža v-Prvenstvo za člane v smu-*vtkili skokih. " nedeljo, 12. februarja, se skakalci preselili v Ži-^rBe Pri Logatcu, kjer bo na ^•*n>etr8ki napravi republiško ^venstvo. To bosta zadnji ušnji najboljših pred odom na svetovno prven-o v Lahti na Finskem! J. J. planirati sredstva za gradbene načrte, če naj bi čez dve leti začeli graditi nov vrtec na Planini. Ni pa potrebno posebnega računanja, da bi ugotovili, kako se s sedanjim nate-kanjem sredstev z 1,87 odstotka od BOD v tem času ne bi nabralo dovolj denarja za gradnjo, samoprispevek občanov pa se izteka. Pričakovati pa je tudi, da bodo občani krajevne skupnosti Planina, kjer stanovanjska gradnja še ni končana, podprli zamisel o taki hitri gradnji novega vrtca in po svoje k temu tudi prispevali. L. M Predlog prioritetne liste Na torkovi seji zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjski graditvi pri kranjski samoupravni stanovanjski skupnosti so sprejeli predlog prioritetne liste za solidarnostna stanovanja, ki bodo podeljena v kranjski občini. Prošnjo za pridobitev pravice do solidarnostnega stanovanja je vložilo 307 občanov, razdeljenih pa bo 121 stanovanj, in sicer družinam z nizkimi dohodki 68 stanovanj, ostarelim občanom in mladim družinam po 22 stanovanj in delovno nesposobnim občanom 9 stanovanj, ki bodo skupaj veljala 52,650.000 dinarjev. Predlog prioritetne liste obl javi jamo na 6. strani V Tržiču Prešernovi dobra dva milijona škode nagrajenci Ljubljana — V torek, 7. februarja, je bila v Slovenski filharmoniji osrednja slovenska proslava v počastitev Prešernovega dne. Ob tej priliki so bile podeljene tudi Prešernove nagrade ter nagrade Prešernovega sklada. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Ivan Potrč je izročil šest velikih nagrad za življenjsko delo oziroma izjemna dela v minulih dveh letih pisatelju Antonu Ingoliču za sodobna zgodovinska književna pričevanja in za književnost za otroke in mladino, Ladku Korošcu za operni pevski opus, Kajetanu Koviču za pesniško zbirko Labrador, Nikolaju Omersa za ustvarjalno slikarsko delo, univerzitetnemu profesorju Edu Ravnikarju za urbanistično-arhi-tektonske stvaritve Trga revolucije v Ljubljani in Nande-tu ter Dragu Vidmarju za umetniško, socialno, likovno partizansko oblikovanje. Nagrade Prešernovega sklada so dobili: Anton Grčar za izvedbo Tartinijevega koncerta za trobento in orkester v D-duru, Meta Hočevar za sceno-grafične stvaritve, Jane Kavčič za režijo Malovega filma Sreča na vrvici, Vladimir Kavčič iz Škofje Loke za roman Pustota, Rudi Kosmač za vlogo v Kmeclovi monodrami Lepa Vida ali problem svetega Ožbolta, Marija Kobi za kostumografijo, Fedja Košir za vrsto urbanističnih projektov, Miroslav Košuta za pesniško zbirko Pričevanje, Janez Povše za dramatizacije književnih del Ivana Cankarja, Cirila Kosmača in Toneta Svetine, Janko Messner za književno pričevanje na avstrijskem Koroškem, Janez Suhadolc za grafične stvaritve, Janez Sibila za retrospektivno razstavo, Dušan Tršar za razstave v zadnjih letih in Vojko Vidmar za baletne stvaritve. Tržič — Delegati tržiške občinske skupščine so na ponedeljkovem zasedanju soglašali s predlogom, naj dobi kranjska občina za odpravo posledic lanskega julijskega potresa pomoč iz republiških solidarnostnih sredstev. Na tej seji pa je predsednik izvršnega sveta tržiške občinske skupščine Janez Ivnik seznanil delegate tudi s posledicami lanskega potresa v tržiški občini. Škoda je dosegla 2,3 milijone dinarjev, kar je 0,5 odstotka družbenega proizvoda. Poškodovanih je bilo okrog 30 objek- tov. Zaradi sorazmerno nizke škode se v tržiški občini niso odločali za posebne solidarnostne oblike zbiranja pomoči. Prizadetim so omogočili najetje ugodnih posojil do višine 150.000 dinarjev z dvoodstotnimi obrestmi in desetletnim vračanjem. Posojila je uporabila le dobra tretjina prizadetih. Poškodovana sta bila tudi dva stolpiča v Bistrici. Popravilo bodo Tržičani financirali z denarjem starega ukinjenega stanovanjskega sklada. -Jk Vabilo v Sveče Zveza koroških partizanov vabi na svečanost v spomin na narodnega heroja Matija Verdnika-Tomaža, ki bo v ponedeljek, 12. februarja, ob 11. uri na pokopališču v Svečah, kjer je narodni heroj in organizator vstaje na Koroškem pokopan. Pri organizaciji slovesnosti še posebej sodelujeta borčevski organizaciji iz jeseniške in radovljiške občine. Slavnostni govornik bo predsednik občinske organizacije Z'B Jesenice Jože Ulčar. Razen domačih koroških kulturnih skupin bodo v programu sodelovali še pihalni orkester jeseniških železarjev in komorni zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice. Borčevske organizacije z Gorenjske, še posebno pa iz jeseniške in radovljiške občine, so poskrbele za avtobusne prevoze do sveškega pokopališča. Prispevek vsakega udeleženca je 40 dinarjev. Prijave sprejemajo krajevne organizacije Zveze borcev. Organizatorji svečanosti v Svečah pozivajo k čim večjemu obisku, saj so Matija Verdnik in drugi korošk partizani veliko prispevali k protifašističnemu boju. -jk so v gorenjski Podelitev Prešernovih plaket v Kranju - Slovenski kulturni praznik večeru v Prešernovem gaju sodeloval pevski oktet tovarne Šava, ««to>a;^^5^^^«d^ leta prebival, podoknica ki jo je zapel Iskri n zbor. ^^whmco, metropoli proslavili nadvse svečano. Poleg številnih šolskih proslav ^p^edU^je^bUnrok i ob grobu »J^gajiajvečje'ga pesnika kulturni program, v katerem je V renesančni dvorani Mestne hiše so zvečer podelili Prešernove plakete najbolj zaslužna delavcem na področju amaterske kulturne dejavnosti v kranjski občini Veliko plaket > prejeli: folklorna skupina Sava, Danila Gril in Edo Ošabnik iz Kranja ter Lojze Eržen z Je?? skega, malo plaketo pa: Domenico Coletti iz Rivolija, Franc Cimžar u Krania Ant„n rrnsix Kokrice Hanzi Kežar iz št. Vida v Podjuni, Fraic Kristane s KokHeeTsta^ KukJriŽŽŽ Trboj, Marija Mušič z Jezerskega, Cveto Sever, Tine Oman, Jože Vunšek in^Aloiz Zibert Kranja. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šole iz Kranja in igralec cLtn Sever. (H. J.) - Foto: F. Perdan ^ veio Naročnik: Radovljica nudi v industrijskih prodajalnah Linhartov trg 3 in Jainova 2 v Radovljici jersey ženskih oblek in kostimov po zelo ugodnih cenah ugoden nakup Tito o nalogah Z K Predsednik republike in ZKJ rJosip Hroz-Tito je sprejel sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanea ter sekretarje v izvršnem komiteju Toda Kurtoviča, Jureta Bili-ča, Aleksandra Grličkova in Mira Popoviča, ki so predsednika Tita seznanili s pripravami na bližnjo sejo centralnega komiteja ZKJ. Ob tem je predsednik Tito po- '. udaril, da priprave na 11. kongres ZKJ in na kongrese ZK v republikah ter konference v pokrajinah uspešno potekajo in pomenijo kontinuiteto sklepov in stališč 10. j kongresa ZKJ. Rdeči prapor i Deseto jubilejno srečanje J samoupravljavcev Jugoslavije Rdeči prapor bo 15. in 16. februarja v Kragujevcu. Samoupravljavci bodo na tem srečanju razpravljali o pridobivanju in razdelitvi sredstev za osebne dohodke. Uvodni referat bo imel pred-I sednik zveznega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, druge referate pa pripravljajo delegati iz posameznih delovnih organizacij, kjer so dosegli pomembne uspehe v samoupravljanju. Sporedno s srečanjem samoupravljavcev bo zasedal tudi znanstveni zbor, ki bo i namenjen teoretičnim razpravam o pridobivanju in i razdelitvi sredstev za osebne j dohodke in ga bo organiziral ! Marksistični center pri CK ZK Srbije. Srečanja samoupravljavcev se bo udeležilo 1100 delegatov iz delovnih organizacij, v znanstvenem zboru pa bo sodelovalo 120 znanstvenih in političnih delavcev iz vseh krajev države. Daljnovod A čez vso državo Ko bodo konec meseca dogradili transformatorsko postajo v Zagrebu, bo stekla električna energija skozi daljnovod Beograd — Niš— Ernestinovo — Zagreb — Maribor—Ljubljana. Tako bo električna energija predvidoma že marca neovirano tekla iz vzhodnega dela države v zahodni in nazaj. S tem bodo dokončali prvi del 380-kilovoltnega omrežja. Celotna dolžina daljnovodov v Jugoslaviji pa se bo povečala za 3000 km. Elektrika iz urana Gradbena dela pri gradnji jedrske elektrarne v Krškem so končana. Računajo, da bo nova elektrarna začela poskusno obratovati že jeseni prihodnje leto. Takrat naj bi po žicah stekel naš prvi »atomsku tok. »Preveč« pšenice Ob lanskoletni žetvi so pridelali v Vojvodini 2,166.000 ton pšenice. Od tega je bilo 1,740.000 ton tržnega presež ka odkupljenega. Nekaj več kot 1200.000 ton od te količine so obdržali za predelavo v vojvodinski mlinarski industriji. Približno pol milijona ton tržnega presežka so odkupile organizacije zunaj Vojvodine, ki pa vse količine še niso prevzele. V skladiščih pa je še tudi 160.000 ton ne-oddane pšenice, namenjene kupcem iz drugih krajev države. Če pa k temu dodamo še neprodano pšenico, lahko ugotovimo, da letos pšenice ostaja in jo bo treba tako ali drugače shraniti oziroma uskladiščiti. TRŽIČ V ponedeljek, 13. februarja, ob 17. uri bo v Tržiču 1.1. redna seja predsedstva občinske konference SZDL, ki ji bodo prisostvovali tudi člani volilne komisije pri predsedstvu SZDL. Člani predsedstva in volilne komisije bodo obravnavali ocene prvih temeljnih kandidacijskih konferenc v tržiški občini, kar je del priprav na oblikovanje celovitega poročila za prvo sejo občinske kandidacijske konference in razpravljali ter potrdili predloge možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Včeraj, 9. februarja, pa je bila na občinski konferenci SZDL seja koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje pri konferenci SZDL in komisije za idejna vprašanja pri komiteju ZKS. Na skupni seji so razpravljali o načrtu študija Kardeljeve knjige, potrdili letošnji program družbenega izobraževanja in družbeni dogovor o financiranju Radia Tržič in Glasa in obravnavali finančni načii koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje za leto 1977. Jk V štirih letih zbrano delo Josipa Broza Tita Zbrana Titova dela bodo izšla tudi v slovenščini — Prvi dve knjigi do začetka VIII. kongresa ZKS — Pomembno kulturno dejanje založbe Komu- nista in Borca LJUBLJANA - Založbi Komunista in Borca sta si zadali odgovorno in pomembno nalogo, da v štirih letih slovenskemu delovnemu človeku, mladini in vsej povojni generaciji posredujeta zgodovino Partije, zgodovino boja delavskega razreda in vseh naprednih ljudi Jugoslavije za nacionalno in socialno svobodno Jugoslavijo. Inštitut za sodobno zgodovino v Beogradu pripravlja izdajo vseh Titovih del, ki jih je v svojem 40-letnem revolucionarnem delovanju napisal v srbohrvaščini, nemščini in ruščini. Vsaka knjiga bo obsegala eno do dve leti Titovega delovanja, vsebovala pa bo tudi še ostalo dokumentacijo, ki pa je povezana oziroma se nanaša na Titova dela. V vsaki knjigi bodo torej Titovi spisi, pisma, članki in komentarji ter opisi političnega položaja, v katerem so nastajali. Na koncu vsake knjige pa bo še- podrobna kronologija Titovega dela, življenja in pisanja, dalje register imen, krajev in fotografij. Titova zbrana dela bodo torej najboljši odraz in prikaz zgodovine Partije in vsega jugoslovanskega delavskega gibanja za svojo nacionalno in socialno osvoboditev, za uspešno izpeljano in uresničeno socialistično revolucijo v specifičnih jugoslovanskih prilikah. Ker je Tito vse svoje sestavke pisal vedno v delovnemu človeku razumljivem jeziku, s tenko-čutnostjo velikega revolucionarja in marksističnega misleca, obenem pa z veliko osebno prizadetostjo in razumevanjem za tegobe in vprašanja malega človeka, bodo Titova dela našla svoje bralce tudi med preprostimi ljudmi Jugoslavije. Kot smo že omenili, sta si založbi Borec in Komunist zadali nalogo v naslednjih štirih letih izdati v slovenščini vseh 40 (toliko je trenutno planiranih) knjig Titovih izbranih del, od tega prvi dve knjigi do VIII. kongresa ZKS, ki bo v začetku aprila 1978, nadaljnji dve knjigi do konca junija in še pred XI. kongresom ZKJ, še dve knjigi pa do konca leta. Naklada knjig v slovenščini je 10.000 izvodov, po enotni ceni 100 din za eno knjigo. Celotno letošnjo zbirko šestih knjig Titovih zbranih del je možno naročiti pri založbi Borec v Ljubljani, z možnostjo obročnega odplačevanja. Seveda pa bodo tako osnovne organizacije ZK kot tudi sindikalne organizacije, organizacije združenega dela in knjigarne v kratkem dobile še posebne ponudbe od omenjenih založb. IS. Komemoracija za Kamnitnikom Škofja Loka — Včeraj popoldne je bila ob spomeniku za Kamnitnikom vsakoletna komemoracija, v spomin petdesetih žrtev, ki jih je pred štiriintridesetimi leti okupator zverinsko pomoril »v povračilo« za enega padlega nemškega vojaka. Slavnostni sprevod, v katerem so bili številni pripadniki JLA in meščani, je krenil z Mestnega trga, ob spomeniku žrtvam pa je spregovoril Savo Šink, nekdanji interniranec. V kulturnem programu so sodelovali dijaki škofjeloške gimnazije in učenci osnovne šole. H. J. Obveznosti na ramena drugih V javni razpravi je prioritetna lista za pridobitev pravice do solidarnostnega stanovanja v kranjski občini. Med drugimi je na listi tudi 61 starejših občanov — upokojencev. Po mnenju komisije samoupravne enote za družbeno pomoč pri stanovanjski skupnosti, so prav vsi upravičeni do boljšega stanovanja, vendar bodo letos lahko ugodili le tretjini, ker manjka manjših stanovanj. Vsi prosilci — upokojenci so tudi zelo skromni. Želijo le suho in toplo stanovanje, skratka, primerno bivališče. Tako dolga lista prosilcev iz vrst starejših občanov prav gotovo pušča grenak priokus. Kako je mogoče, da jih toliko nima primernega stanovanja? Vsi so namreč upokojenci, se pravi, da so trideset, petintrideset ali štirideset let delali v kranjskih delovnih organizacijah, vlagali del zaslužka za razširitev proizvodnje in del tudi za stanovanjsko gradnjo. Za izgradnjo novih kranjskih naselij. Za sebe pa kot kaže niso prislužili niti primernega stanovanja. Nanje so pozabili tudi takrat, ko so odšli v pokoj. Sedaj ima nalogo rešiti njihov stanovanjski problem samoupravna stanovanjska skupnost — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Čeprav je obveza vse družbe, da občanom, ki so pravzaprav od vseh prosilcev največ vložili v stanovanjsko gradnjo, pomaga rešiti njihovo stanovanjsko vprašanje, tega ne bo moč storiti čez noč. Manjših stanovanj, večina prosilcev prosi za enosobna in starejša stanovanja, namreč ni. Tako bodo še za nekaj časa odrinjeni vstran in bodo morali še nekaj časa živeti v vlažnih in hladnih sobah starih hiš. Na problem odrivanja starejših delavcev v delovnih organizacijah — češ, ko boš v pokoju boš dobil solidarnostno stanovanje — so opozorili tudi delegati samoupravne enote za družbeno pomoč pri stanovanjski skupnosti. Sklenili so, da bodo izdelali analizo, ki bo pokazala, kako v posameznih delovnih organizacijah rešujejo stanovanjska vprašanja delavcev tik pred upokojitvijo in delavcev z nizkimi dohodki. Poudarili pa so tudi, da je naloga družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa sindikata, da pregledajo, če ima vsak delavec, ki odhaja v pokoj, primerno stanovanje. Če ga nima, morajo zahtevati, da se mu dodeli. Sindikat je bil namreč pobudnik za podpis samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in delovne pogoje delavcev v združenem delu. Eden od teh pogojev je tudi primerno stanovanje. L. Bogataj etializi Bled — V sredo se je v hotelu Golf začel tridnevni simpozij tJ transplantaciji, ki ga prirejata nefrološka sekcija Slovenskega zdrami društva in nefrološka klinika Kliničnega centra. Simpozij, ki se ga udeie jejo poleg jugoslovanskih strokovnjakov še strokovnjaki iz več e^unLaS dežel, je prva tako široko organizirana strokovna prireditev pri nas, nakca n si bodo strokovnjaki izmenjali izkušnje in ocenili dosedanje t/os^fj^ # področju zdravljenja kroničnih ledvičnih bolnikov. Dializa in transplnutap ja ledvic se v zadnjih desetih letih v moderni medicini vse hitreje razvit** pred tem, nekako 20 let nazaj, so bili vsi bolniki, ki so jim odpovedale ledvu obsojeni na smrt. V Evropi je lani živelo 40.000 ljudi z umetni} ledvico 8M pa z delujočo presajeno ledvico; v SFRJ pa živi okoli 1000 ljudi z umetno -okoli 100 s presajeno ledvico. Od dialize pa je trenutno v Sloveniji življenje 160 ljudi, vsem bolnikom, ki bi dializo potrebovali, pa trenutno te* še ne moremo zagotoviti. Na leto se v Sloveniji pojavi od 60 do 70 balnik č * se jim življenje omogoča le z umetnim prečiščevanjem ledvic. Na Sledu* prikazali prvič tudi kratki film o življenju takih bolnikov. — L. M. _ J. Zaplotnik r Mlačno do okolja Če bo postala jutri Gorenjska smetišče, bomo verjetno kazen za tako stanje plačevali prav vsi in ne le glavni osnaževalci in zastrupi) valci okolja, pač pa tudi mi vsi, ki smo to dovolili. Takšna vizija pa" prav nič nemogočega, saj vrsta zakonov, ki smo jih sprejeli za zaščito okolja nasploh, vode, zraka, zemlje, pred hrupom in podobno le časi spreminja dosedanjo prakso. Ob splošnem mlačnem odnosu spreminjanja stvari pa imajo za sedaj družbene skupnosti kot so in resna skupnost za zrak. pa komisije za varstvo okolja pri oddelkih z urbanizem, pa na primer novo ustanovljena komisija za varstvo okoli« pri gospodarski zbornici še vedno kljub zelo dobri volji premalo vp]jva na tak premik družbene zavesti, da bi tudi zakoni, ki jih imamo resnično postali praksa. To so ugotavljali na posvetu, ki ga je na pobudo javnega tožilstva sklical svet gorenjskih občin in medobčinski predsednik SZDL. Število kazni za kršilce zakonov, ki jih imamo o varstvu okolja, je vsekakor tudi eden od pokazateljev našega odnosa do okolja: le-ta pa, če bi » merili s številom prijav javnemu tožilstvu in sodniku za prekr&ke iT kaj mlačen, saj je na primer javno tožilstvo tako lani kot predi prejelo le 10 prijav od pristojnih služb predvsem inšpekcij. Seveda kot že rečeno, kazni niso edino merilo še vedno mačehovskega odnos do narave: gorenjske občine se na primer že dve leti dogovarjajo za skupno deponijo za industrijske odpadke, vendar zadeva stoji. Prav tako se tudi še niso zbudile delovne organizacije, ki na primer močno onesnažujejo zrak (z izjemo jeseniške železarne) in vodo. Dokler ne bodo zbrani sanacijski načrti, ki naj bi jih pripravile delovne organizacije, se je tudi nemogoče pogovarjati o občinskih sanacijskih programih za varstvo zraka pred onesnaževanjem. Načrt jeseniške železarne, s katerim bi praktično gornjo savsko dolino zaščitili pred tonami prahu, ki ga danes železarna spušča v zrak, je vreden okoli 10 milijard starih din. čaka pa na razne potrditve in seveda tudi na kredite. Čeprav po eni strani mnogokje kažejo veliko prizadevnosti tako kot na primer v Skofji Loki, kjer je zdaj 80 odstotkov mesta vezanega na čistilno napravo, letos pa kaže, da bodo glavni viri onesnaževani« voda skoraj povsem odpravljeni, pa ni tudi malo delovnih organizac kjer mirno plačujejo kazni zaradi onesnažitve reke in to take. da pogin ja jo ribe. Računica je namreč preprosta: kazni so v primerjavi s . stilno napravo, ki naj bi zadržala škodljive snovi prav gotovo malen kostne. Se bi naštevali primere malomarnega odnosa do okolja, ki ■ kaže v tem, da imamo na rezervatih pitne vode smetišča, da zgradim« vodovod, ne poskrbimo pa za kanalizacijo itd. Ne le da hitimo prepočasi z izvajanjem zakonov, ki jih imam« I varstvu okolja, pač pa — tako so menili na posvetu - nas čaka prav gotovo še obračun z našo mentaliteto. Prav vzgoja in dviganje zaves: da moramo okolje čuvati in ohranjati takšno kot je, ne pa si z onesnaževanjem ožiti življenjski prostor, je ena pomembnih nalog, ki se je e treba v gorenjskem prostoru lotiti. Najprimernejša za oblikovanje :t zavesti sta prav gotovo SZDL in sicer v krajevnih skupnostih, v delov nih organizacijah pa je take pobude pričakovati od sindikata, posebne ne akte niso zapisali še niti besede o varstvu i i _ x. .___i:__ še tam, kjer v samoupravne aiwe n«*« ------— ——- - ........ okolja. Dobršen del odgovornosti pa brez dvoma leži tudi na sue: kadrovsko nezadostnih inšpekcijskih službah, upravi javne varnost postaji milice in drugih. L. M. Smrad in ropot sredi Tržiča Tržič — Čeprav skušajo Tržičani ohraniti stari del mesta in ga vzdrževati, zagotoviti v mestu čisto in zdravo okolje ter preseliti industrijo iz mesta na že določeno industrijsko cono, imajo vseeno sredi mesta še vedno obilo preglavic s smradom in nadležnim ropotom. Krajevna skupnost Tržič-mesto opozarja na problem najožjega dela Koroške ceste v bližini Pekovega obrata Poliuretan. Prav tu je dostavni promet gost, skozenj pa vsak dan pelje veliko osebnih avtomobilov, avtobusov lokalnega prometa in tovornjakov, ki vozijo v klavnico ži vino. Zaradi pogostega ropota smradu stanovalci niti oken upajo odpreti. Večji tovornjaki in cisterne zaprejo promet tudi za več ur. Vsaka investicija v sicer popravila potrebne zgradbe je nesmiselna, saj tresljaji zaradi tovornega prometa zidove in žlebove redno pokvarijo. Delegati krajevne skupnosti so na to že večkrat opozarjali, obenem pa spraševali Peko, zakaj ropota in pro meta ne zmanjša. Menijo, da še ne bo kmalu konec, saj Pt_ poliuretanski obrat še vlaga i« P J.Ker^ razširja. in ne Zaščita podstanovalcev Tržič - Po javni razprav,, k, prinesla bistvenih pripomb \\\ m memb. je tržiška občinska skuritf potrdila predlog odloka o podsti vanjskih razmerjih v tržiški oN Odlok prinaša večji red na tem dročju, obenem pa je za podsr* valce tudi zaščita, saj so bili po« podvrženi milosti ali nemilosti nodajalcev. Novi odlok med dr določa, da se lahko oddaja v najem praviloma le opremljen stor. v katerem mora imeti \ podstanovalee najmanj 7 kvadii nih metrov površine. Odlok \sehji (udi navodila, kako izračunati3H stanarino in predvideva sankcije . kršitelje odloka. Bolj kot splošni interes Nad primerom v Žabnici se velja zamisliti Socialistična zveza delovnega ljudstva je najmnožičnejša družbenopolitična organizacija. V krajevni skupnosti je skupaj z Zvezo komunistov idejni nosilec in pobudnik sleherne pomembnejše akcije; je mobilizator, povezovalec in usmerjevalec. Drugače povedano pomeni, da delovni ljudje v krajevni skupnosti izražajo svoje interese v okviru krajevne konference socialistične zveze kot frontne organizacije. V tej frontni organizaciji pa se združujejo v krajevni skupnosti vse družbenopolitične organizacije in druge interesne organizacije oziroma društva. V takšni, frontno organizirani socialistični zvezi se torej načrtujejo vse skupne akcije. Tu se oblikujejo predlogi za razreševanje posameznih vprašanj s področja kadrovanja, komunale, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in druga. S takšno organiziranostjo torej občani v krajevni skupnosti uveljavljajo uresničevanje svojih interesov, ki z verificirano akcijo vseh družbenopolitičnih organizacij prerastejo v splošni interes. Ali drugače povedano, nihče (ne posameznik, ne organizacija oziroma društvo) ne more uveljavljati zgolj svojih lastnih izkih interesov, če le-ti niso širše družbenopolitično verificirani in dogovorjeni. Primer, nad katerim se velja zamisliti, je iz Žabnice. V tej krajevni skupnosti v kranjski občini se je po vrsti uspešnih akcij (vodovod, asfaltiranje cest, telefon itd.), 1974. leta širši politični aktiv odločil, da se zaradi pomanjkanja družbenih prostorov adaptira oziroma pridobi nove prostore v starem gasilskem domu. V akciji so s prostovoljnim delom, prispevki, z lesom in drugim sodelovali občani v krajevni skupnosti. Osnovo za začetek akcije pa je dala občinska skupščina, ki je namenila29 milijonov starih dinarjev. Akcija je z nekaterimi težavami, s katerimi se je srečeval gradbeni odbor, dokaj uspešno potekala in tako je bil za obletnico gasilskega društva Žabnica dom preurejen. Zataknilo pa se je potem okrog lastništva. Upravni odbor gasilskega društva je namreč menil, da je dom last društva in da bi vsi, ki bi uporabljali prostore v njem, morali plačevati najemnino. Mimogrede povejmo, da je iz zemljiške knjige razvidno, da je dom družbena lastnina, s katero upravlja občina Kranj. Upravljanje in koriščenje doma oziroma prostorov v njem pa je seveda stvar dogovarjanja v frontno organizirani socialistični zvezi. Razen tega pa je milo rečeno čudno, da ne rečemo nevzdržno stališče, da je dom le last gasilskega društva, če je akcijo širšega političnega aktiva z denarjem že na samem začetku podprla občinska skupščina, v njej pa so sodelovali s prispevki in delom prebivalci krajevne skupnosti. Torej ni razlogov za kakršnokoli prilaščanje zgrajenih prostorov samo za nekoga. Posebno še, ker je krajevna skupnost pripravljena pokrivati vse tekoče stroške in stroške vzdrževanja. Prizadevanj, da bi spor rešili, je bilo v zadnjem času veliko. Vendar je ozko gledanje posameznikov rešitev tega problema otežkočalo. Slišati je bilo tudi najrazličnejše očitke. Skratka, problem je prerasel zaradi trmastega vztrajanja peščice vse okvire dogovarjanja v frontno organizirani socialistični zvezi. Zato je skrajni čas, da se posamezniki v gasilskem društvu zavedo, da nihče v krajevni skupnosti ne more uveljavljati oziroma zagovarjati zgolj svojih ozkih interesov, posebno *e. ker je bila akcija za izgradnjo doma širše družbeno verificirana in materialno podprta v krajevni skupnosti (samoprispevski občanov) m v občini. ^edvsem pa ti zapleti ne bi smeli vplivati na predkandidacijske in kandidacijske postopke v pripravah na volitve v Žabnici. Celotni posto-kot vemo vodi socialistična zveza in tudi na tem področju je torej mesto dogovarjanja v frontno organizirani SZDL. Ob tem pa je treba vedeti, da so sestavni del takšne frontne organizacije tudi gasilci v žabnici oziroma posamezniki v njej. ^ Wi referendum že septembra večini delovnih organizacij je pred novim letom prava delovna lica, ko so hiteli s sprejemanjem -moupravnih aktov, za katere je ^?kon o združenem delu postavil kot v^^ajni rok za sprejem 1. januar. V tjfcai temeljnih in drugih organiza-ip združenega dela so tudi ugotavljali, da so z delom predolgo odlašali fc? jim je prav zato zmanjkalo časa. jemalo je bilo časa za javno v^pravo, ker so hkrati odločali o samoupravnih aktih. *V kranjski Planiki pa so že ^fctembra imeli prvi referendum, jjto so morali osnutek sporazuma Opraviti pred poletnimi počitni-,C**ii in so ga avgusta dali v javno Ispravo ter septembra na zbor de- *čev in na referendum. -v ničujejo določila družbenega aaT vora o pospeševanju malega g** darstva in, da je bila zlasti ' na obrt deležna vse podpore Ljubljanska banka 12 ofc__ odobrila 1,586.300 investicijski ditov za ureditev poslovnih štorov in nakup delovnih n< opreme in trem obrtnikom -dinarjev kratkoročnih kredite** obratna sredstva. Kljub podpori razvoju obrti J*1 družbeni dogovor o poepeievtf malega gospodarstva še ne ixvt» celoti. Tako do sedaj ni bila sp«* zazidava projektirane obrtne «* na Grencu. Tudi v novih stane**" skih naseljih še ni na voljo pri* nih prostorov za storitvene in atf* ne delavnice. Prav zato je šk* loška občina z letošnjo resoluc: uresničevanju srednjeročnega P* sprejela več priporočil za poef*" nje obrti. Manj problemov na:-prihodnje bilo pri dodelje** ustreznih lokacij za objekte, 1 bodo opravljali obrtno dejavnost vesticijski krediti naj bi orno*1 povečevanje zmogljivosti, ustnk ša naj bi bila davčna politiki razreševanju problemov, ki se d* šajo na razvoj obrti, naj bi v * meri sodelovale tudi krajevne a^t nosti. Hkrati pa predvidevajo *f poostren nadzor nad neprijaH* obrtno dejavnostjo. L. Bo«aS Še vedno premalo? Jugoslovanske tovarne so I*1 | naredile okoli 8 milijonov ton *> I menta. Za letos načrtujejo >x stotno povečanje proizvoda.* Poznavalci razmer menijo, d« ^ količina tudi letos premajhna. * popraševanje krepko prekaša prf izvodnjo in ga tudi petodstot> povečanje ne bo moglo zado> ljiti. Če bo tako, se je bati, da > prav pomanjkanje tega gradi*-ga materiala spet krojilo preoii obleko za vso investicijsko, prec vsem pa stanovanjsko gradnjo. 1 M V tovarniško trgovino Gorenjske P"f kupci iz raznih krajev Gorenjske pa tudi od d™fj'a^' Ae v iz de/2 ^ # Jno injersey blJgo za okoli 40 odst^cen^N^ ^****J lenkostne in za posameznike nepomembneko wmet VQ£ ^ nikoli ne usahne. V poletnih mesecih, ko nef\fviotnik popraševanje po tkaninah. (H. J.) — Foto: J. 6 P Kl . Mojstri pevci v Kranju Ob literarnih večerih Kluba kulturnih delavcev leta po vojni je bik) uve-mnenje, da je Kranj v kul-_ pogledu zaostal ki nerazvit * da ae v njem tudi ne more nič dogajati; predvsem za-tako imenovane neposredne bli-Ljubljane. Takšno mnenje je predpostavljalo, da so tako delavci, kakor tudi ostali morebitnega kulturnega Jja usmerjeni predvsem v- glav-l° mesto k njegovim gledališčem, j^acertom, razstavam, založbam in ^^ijam, radiu in televiziji. To je bilo svoje vedno delno res, predvsem 5*r zadeva kulturne ustvarjalce, in *^*wnljivo je, da bo pri tem tudi 2*alo. Težje bi bilo to trditi tudi za udeležence oziroma porabnike' jr^lturnega ustvarjanja, sa so se ljubljanskih kulturnih prireditev go-jj^o udeleževali bolj redki posamez- ^Gkde knjižne produkcije kranj-pisateljev pa je res celo to, da fjfc je veliko bližje Maribor kakor t ^Ubijana. Vendar so v kranjski kul-kS*ni zgodovini znana obdobja, ko je ^Ja ta bližina Ljubljane manj ^■Viralna in ko so se tudi njeni w*tvarjalci, pa tudi njeno občinstvo, ^i pojavljali v Kranju. To bi ^j*jalo predvsem za obdobje nek-g^rbjega poklicnega Prešernovega ?*jđališča in tudi za prvo obdobje Rovanja Kluba kulturnih delav-I^V Odločilne spremembe v tem j^ledu vnaša v naš kulturni ^>stor Prešernov teden, ki pred-^>dja že po tradiciji zgoščeno kul-^♦»jo dogajanje na različnih ustvar-Tp*«uh področjih, posebno še zaradi *»* O i* O t 1. Krmelj Ivanka 2. Blažun Anica 3. Pretnar Silva 4. Simonovič Miodrag 5. Ahčin Ana 6. Hribernik Toma« 7. dakanovič Marija 8. Dolar Milka 9. Omejc Katarina 10. Rahne Polonca 11. Pen Erna 12. KolaričMiloi 13. Rozman Marjan 14. Carnelč Stanislav 15. Deljanin Husnija 16. Stankovi* Radivoja 17. Vdovič Marija 18. MuršecRudi 19. GazvodaJote 20. Dvanajsčak Martin 21. CekičAladin 22. GlubičRedžep 23. Bošeklvan 24. Zagmajater Anton 25. Ostojič Spasoja Kranj, Cirilova 3 5 Velesovo 23 5 Ul. 1. avgusta 9 5 Pot na jo*ta 4» 5 Šenčur 20, Pipanova • Kranj, Stražiška 6 5 Kranj, Luznarjeva 22 5 Kranj, Gradnikova2 6 Kranj, Pot n« Jo*ta 51 5 Kranj, Gradnikova 9 6 Kranj, Tavčarjeva 22 6 Kranj, H t ruže v o 68 5 Kranj Levstikova 3 5 Kranj, Levstikova 3 5 Preddvor 9 5 Malo Naklo 4 A 5 Kranj, Prešernova 12 6 Sp. Jezersko 2 5 Kranj. Zlato polje 3a 5 Kranj, Begunjska 7 5 Šenčur, Mlakarjeva 11 7 Kranj, Tomšičeva 32 6 Kranj, Planina 1 5 Kranj, Planina 1 5 Kranj Gubceva 7 6 Kranj, Vodopivčeva 16 Planika Planika Tekstilindus Pleskarstvo J uvan Franc IBI ZD Kranj Chemo Sava Kranj Iskra Tekstilindus Transjug Železniško gospo. Orodjarstvo Šenčur Jelovica Šk. Loka IKOS Inititut Golnik Jelovica Alpetour Iskra Gorenjski tisk Sava Kranj Sava Kranj Gradbinec KOGP Kranj Sava Kranj Opomba: Za družine s 5 družinskimi člani in več je predlaganih 20 stanovanj 1. BajtVlasta 2. Rajhart Erika 3. Stojakovič Pera 4. GočajBečo 5. Črv Anica 6. Peric Joco 7. KomičNail 8. Pelko Vladimir 9. Jaki Pasko 10. NiničMilorad 11. Grčman Marija 12. Kolo*« Valentina 13. Matic Ana 14. Džurič Antonija 15. Soldat Sava 16. Nenezič Radojica 17. Iglic Marjet k b 18. Dtorič Radomir 19. Milju* Cedo 20. Visnjič Koviljka 21. Danilova Zora 22. Miljajlovič Vikosava 23. Plavčak Vincenc Opomba: za družine 18 stanovanj 1. Vod opi vec M arija 2. Vidic Majda 3. Romeak Marta 4. Bošnjak Mira 5. Romič Ivanka 6. 2ulaAna 7. Gregorčič Cvetka 8. SkrtRuža 9. Malečihar Andreja 10. Hočevar Cvetka 11. Podakar Ivanka 12. Keber Justina 13. KavašAlda 14. Žibert Lidija 16. Drobniak Milanka 16. Milic Zlata 17. Peternelj Marija 18. Novak Ljudmila 19. S a vi Marija 20. TačiRaaima 21. Pervanja Majda 22. Krnic ar Marija 22. Soldat Nevenka 24. Abdič Fatima 26. Bresčak Hermina 26. Culibrk2arko 27. Naglic Berta Sr. vas 21, Šenčur 4 Kranj. 2upančičeva 7 4 Kranj, Pot na Jošta 49 4 Visoko 6 4 Kranj, Savska 1. 5 4 Voklo, 102 4 Kranj, Savska c. 52 4 Kranj, Kebetova 15 4 Kranj, Savska c. 60 4 Kranj, Tavčarjeva 22 4 Naklo 106 4 Kranj, Vrečkova 2 4 Kranj, Planina 4 4 Golnik 67 4 Kranj, Gradnikova 4 4 Kranj, Planina 2 4 Podbrezje 57 4 Kranj, Jelenčeva 25 4 Kranj, Savska c. 24/a 4 Kranj, Cesta JLA 6 4 Kranj, Gorenjesavska 35a 4 Golnik 6 4 Kranj, Ljubljanska 6 4 Tekstilindus Mladi rod Surovina Iskra K2K Kranj Tekstilindus Iskra Tekstilindus Iskra Glasbena šola K2K Kranj _ Iskra Institut Golnik Tekstilindus Iskra Živila KŽK Kranj Planika Triglav konfekcija OŠ Simon Jenko Institut Golnik Iskra s 4 družinskimi člani je predlaganih 1. Klavora Terezija 2. Rutar Ignac 3. Haisinger Jože 4. Boltar Marija 5. Stare Ljudmila 6. Svatovšek Ivana 7. Jenko Ana 8. Arnež Angela 9. Mravlje Jožica 10. Zerovnik Pavla 11. Sušnik Daniela 12. Žen Bogomir 13. Pavlic Pavla 14. Podlipnik Jožefa 15. Bojanič Petra 16. Basić Razija 17. Os redk ar A polonij a 18. Perne Alojz 19. Pire Ivanka 20. Završnik Pavla 21. Zoreč Marija 22. Zupan Marija 23. GorencRudi 24. SlevecMarija 25. GlasOsvald 26. Mandelc Pavla 27. Mam Avrelija 28. Rot Matilda 29. Soklić Cecilija 30. KukecMarija 31. N ah ti ga 1 Frančiška 32. Teran Frančiška Dolšina Marija Gartner Neža Jereb Milka Kalan Francka Kenda Marija Kos Julka Leskovec Kristina Lukman Julijana 41. Rudak Mihajlo 42. Završnik Frančiška Žagar Marija Cebulj Jože Russaki Marija Sušanj Marija Cegnar Marija Gabrič Justina Napokoj Iva 50. Ješe Ana 51. Pečnik Marija 52. Rupar Ivanka 53. Jenko Jože 54. Jurina Bernarda 55. Kozjek Olga 56. Vencelj Ivan 57. Muri Emil in Majda 58. Zavodnik Anton 59. Habjan Ana 60. Stenovec Janez 61. Drole Marija 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. Kranj, Planina 62 Kranj, Jezerska c. 16 Sitasrska pot 1 Kranj, Zlato polje 3/0 Kranj, Sučeva 6 Zg. Jezersko 24 Predoslje 26 Kranj, Struževo 26 Kranj, Ljubljanska 11 Kranj, Gasilska 9 Kranj, Kokrški log 6/A Kranj, Tatjanove Odrove 3 Kranj, Titov trg 16 Sr. Bitnje 47 Kranj, Gasilska 9 Kranj, Planina 63 Šutna 23 Kranj, Tomšičeva 3 Ilovka 3 Kranj, Luznarjeva 4 Kranj, Škofjeloška 3 Kranj, Ljubljanska l/a C. Kokrškega odreda 7, Kranj Kranj, Kajuhova 12 Kranj, Gorenjesavska 10 Kranj, C. na Klanec 13 Kranj, Stražiška 3 Kranj, Ljubljanska 6 Kranj, Zupančičeva 6 Kranj, Tavčarjeva 9 Kranj, Titov trg 21 Kranj, Planina 3 Kranj, Kocjanova 3 Kranj, Reševa 6 Kranj, Stražiška 1 Šenčur, Kranjska 11 Kranj, Delavska 19 Kranj, Delavska 19 Kranj, Delavska 19 Kranj, Planina 1 Kranj, Stražiška 13 Kranj, Gasilska 6 Kranj, Ljubljanska 6 Kranj, Savska c. 1 Kranj, Škofjeloška 19 Kranj, Savska 1 Kranj, C. 1. maja 61 Kranj, Zasavska 62 Kranj, Kolodvorska 9 Kranj, Jelenčeva 15 Kranj, C. 1. maja 5 Gobovci 1 Kranj, Škofjeloška 7 Kranj, Ljubljanska 6 Kranj, Cesta na Klanec 12 Kranj, Zupančičeva 27 Zg. Jezersko 72 Partizanska 3 Kranj, Škofjeloška 7 Kranj, Planina 12 Kranj, Delavska 19 1. Rehberger Andrej 2. Štempihar Silva 3. Pavlin Darko 4. Logar Branko 5. Dobovsek Nada 6. Zupan Ivan 7. Milic Marjeta 8. Je ras Milan 9. Ju van Janez 10. Blažek Boris 11. Lindeman Rolf 12. Ropret Darko 13. MarkeljAna 14. Dragoljič Drago 16. Kura* Drago 16. Avdie Miloš 17. Rogelj Marjeta 18. Belcijan Brane 19. Stular Silvo 20. Miklavčič Milan 21. Štefančič Janez 22. Dobrin Brane 23. Benedičič Iztok 24. Pečanac Dragoljub 26. Brezar Ljubica 26. Gašperšič Blaž 27. Krfogec Leon 28. Iskra Zdenka 29. Mladenovič Svetislav 30. Nikolič Slobodan 31. 2ibert Bogomir 32. Brcar Angela 33. Šorli Bojan 34. Davidovič Liljana 35. Sofrič Stana 36. Ropret Janez 37. Dri nič Stojan 38. Glamočanin Svetomir 39. Dejanovič Dušan 40. Fic Andreja 41. Katera Vojko 42. Horvat Vera 43. Doki Vesna 44. Belič Nebojša 45. Ankele Vida 46. BrkičŠefik v 47. Koželj Marija 48. Kremenjac Sava 49. Stenovec Mirko 50. Makarič Nikolič 51. Jurič Ivo 52. Stranjac Ejdo 53. Kolenko Milan 54. Hafner Janez 55. Jekovec Milena 56. Mramor Bogomila 57. Blagotinšek Viktor 58. Vrbnjak Darinka 59. Stanič Milan 60. Žnidaršič Dare 61. Maksimovič Boško 62. Dvizac Miloš 63. Salinger Janko 64. Majkič Milorad 65. Vasilič Ranko 66. Jakovljevič Zelimir 67. Atanasov Kostadinac 68. Haralanpijev Zdenka 69. Pajič Antonija 70. Kovač Branko 71. Petrovski Gospa 72. Feratovič Ismet 73. Kamenčič Feriz 74. Stamenov Pavle 75. Tasič Dušan 76. Bukovnik Marija 77. Pirnat Bosiljka 78. SkrtičZorica 79. Taskovič Dragoslav Kranj, Mandeljčeva 8 Kranj. Ul. XXXI. div. 4 Kranj, Zupančičeva 31 Šenčur, Pipanova 7 Kranj. Ul. XXXI. div. 48 Kocjanova 16 Kranj, Mote Pijade 6 Mavčiče 9 Kranj, Kebetova 18 Kranj, Mlakarjeva 22 Kranj, Skalica 16 Kranj, Ljubljanska 6 Vidmarjeva 12 Kranj, Struževo 2a Kranj, Zupančičeva 19 Kranj, Gradnikova 5 Drolčevo naselje 21 Kranj, Begunjska 16 Moša Pijade 5 Kranj, C. na Klanec 24 Kranj, Gubceva 5 Kranj, Kebetova 16 Drulovka 11 Sp. Brnik 1 Kranj, Mencingerjeva 1 Kranj, Savska 1. 7 Kranj, Moša Pijade 17 Kranj, Planina 3 (sam. d.) Kranj, Pot na Jošta 49 Kranj, Moša Pijade 3 Kranj, Mlaka 61 Kranj, Sorlijeva 33 Kranj, Sučeva 10 Kranj, Maistrov trg 6 Hrastje 152 Kranj, Moša Pijade 8 Kranj, Zadružna 5 Kranj, Moša Pijade 14 Kranj, Tomšičeva 23 Kranj, Gradnikova 9 Krani. St. Žagarja 8 Kranj, Zupančičeva 31 Kranj, Gradnikova 9 Kranj, Ul. XXXI. div. 56 Kranj, Kalinškova 33 Kranj, Zlato polje 3/p Cerklje 190 Kranj, Stara c. 7 Kranj, Planina 12 01ševek43 Kranj, Smledniška 80 Kranj, C. na Klanec 9 Bistrica 12 Kranj, Zupančičeva 22 Preddvor, Hrib 14 Kranj, C. na Klanec 31 Kranj, Planina 23 Naklo, Polica 8 Kranj, Medetova 1 Kranj, Medetova 10 Kranj, Savska c. 1 Zg. Bitnje 249 Kranj, Delavska 19 Šenčur, Visoko 6 Predoslje 133/c Trboje 3 Žabnica 24 Vidmarjeva 12 Kranj, Koroška 25a Kranj, Stara cesta 3a Golnik 46 Vidmarjeva 12 Voklo 57 Kranj, Gregorčičeva 12 Kranj, Kidričeva 32 Kranj, Moša Pijade 44 Kranj, Jezerska c. 7 Kranj, Jelenčeva 23 Kranj, Kutinova 10 Gradbince Iskra Iskra Iskra VVZ Kranj IS Ljubic« študent TekstiliBaw ETP Kranj SavaKrsmi Kaotersn Gore* Iskra 1 Iskra SavaKrsn* Planika Krami I«kra k r^ i^«Kra2? PTT ^* UJV KŽK LBr*Kp** Iakra Kranj TekstUiodhas KŽK ™ Kokra Krani Ezoterm KOGP Kr«-i Savvai Kraaaaj PTT Kranj F/TP Kranj Iakra Kranj Iskra Kranj Sava Kranj Inez-Adria Gradbinec Iskra Kranj TekstUinshss Iakra Sava Kranj Sava Kranj Alpetour Ezotenn Iskra Planika Tekstilindus ETP Ezoterm Sava Kranj Iskra Sava Kranj Sava Kranj Tekstilindus Sava Kranj Gradbinec Sava Kranj Sava Kranj Planika Tekstilindus Sava Kranj Institut Golnik Tekstilindus Gorenjski tisk Tekstilindus ETP Iskra Iskra Planika Sava Krani Preddvor 23 Preddvor 32 Kranj, Pokopališka 20 Kranj, Sučeva 6 Kranj, C. na Belo 1 Kranj, Tavčarjeva 39 Kranj, Kolodvorska 7 Kranj, Delavska 19 Sp. Brnik 1 Kranj, Zadružna 4 Kranj, Ul. 1. avgusta 3 Kranj, St. Rozmana 31 Kranj, Krožna ul. 17 Kranj, Benedikova 11 Praše 30 Kranj, Koroška 53 Golnik, Sr. vas 20 Kranj, Levstikova 3 Zg. Jezersko 22 Kranj, Tomšičeva 42 Golnik 46 Kranj, Koroška 16 Kranj, Savska c. 2 Kranj, Delavska 19 Kranj, Savska c. 24 Kranj, Gorenjesavska 50 Hrastje 137 3 Brivsko-frizerski salon 3 Planika 3 Planika 3 VVZ Kranj 3 Triglav Kranj 3 Kovinsko pod j. Kranj 3 Kokra Kranj 3 Tekstilindus 3 PLanika 3 Sava Kranj 3 Iskra 3 Iakra 3 Iskra 3 Planika 3 Planika 3 Planika 3 WZ Kranj 3 VŠOD Kranj 3 GP Jelen 3 TŠC Kranj 3 Živila Kranj 3 Živila Kranj 3 Samopoatr. restavracija 3 Tekstilindus 3 nezaposlena 3 Cestno podjetje 3 Iskra PREDLOG PRIORITETNE LISTE ZA DELOVNO NESPOSOBNE OBČANE Zap, St Priimek in ime Bivališče 1. Eržen Rozalija 2. Bozovičar Karel 3. Mlinar Vlasta in Ljudmila 4. Gorenc Francka 5. Opeka Ana 6. Šenk Pavla 7. OžekOtilija 8. Florjančič Regina 9. SmoličNežka Kranj, Sejmišče 6 Kranj, Benedikova 7 Kranj, Pot na Jošta 51 Kranj, Savska 1. 5 Kranj, Delavska 19 Gorice 18 Kranj, Moše Pijade 9 Kranj, Planina 2 Kranj, Ljubljanska l/a Opomba: za družine s 3 družinskimi člani je predlaganih 18 stanovanj. Da bi se upravičenci do stanovanj zgrajenih s sredstvi enot« za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu seznanili s stroški v zvezi z uporabo stanovanj, ki bodo upravičencem zagotovljena v stanovanjskem naselju Planina soseska S, obljavljamo podatke o mesečni višini stanarine in drugih stroškov v zvezi z uporabo stanovanja (brez elektrike za gospodinjstvo), v povprečju v začetku leta 1977. vrsta stroška ga rs 28 kv. m 1 os enosoh. 35,5 kv. m 2 os. dvosob. 58 kv. m 3 os. trosob. 72 kv. m 4 os. dvosob. 2 2kaK SOkv.m 5 o& stanarina 235,50 317,35 ogrevanje 151,30 191.80 voda (topla in mrzla) 54,65 109,30 kanalščina 13,60 27,20 smetarina 8,40 10,66 prispevek za mest. zemlj. 11,20 14,20 obratov, stroš. 30.00 34,(K) skupaj 504,65 704,50 539,90 313,60 647,40 389,05 660.1* v 432.0* * 163,95 40,75 17.40 218,60 54,35 21,60 279.65 * 24.-A 23,20 37,50 28,80 42,80 50j* 1.136.30 1.402.60 1 531..V Strošek za vodo in kanalščino je odvi««» ®d ite^» druži, ,kih članov, ostali stroški pa se preračunavajo^po.c*.»nov^, ^ski površini. __ -—— **etekt 10. februarja 1978 Predsednik Tito potuje v Združene države BEOGRAD, HERCEGNOVI - Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito bo marca odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Združene države Amerike. Našega predsednika je v Združene države povabil ameriški predsednik Jimmy Carter. Predsednik Tito se bo med obiskom razen z gostiteljem pogovarjal s številnimi ameriškimi politiki in gospodarstveniki. Predsednik republike Josip Broz-Tito pa je v Hercegnovem sprejel tudi podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minića. Zvezni sekretar je predsednika Tita seznanil z zunanjepolitično aktivnostjo Jugoslavije in aktualnimi svetovnimi političnimi dogodki. V pogovoru je bila dana še posebna pozornost beograjskemu sestanku o varnosti in sodelovanju v Evropi, konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo julija v Beogradu, izrednemu zasedanju generalne skupščine OZN o razorožitvi, za katerega pobudnik je bila tudi Jugoslavija, položaju na Bližnjem Vzhodu in nemirnem afriškem rogu. Ofenziva Etiopcev ADIS ABEBA, MOGADIŠ - Bojna sreča v spopadu med Etiopijo %j Somalijo na Ogadenski planoti se je, kot poročajo agencije, obrnila Ha stran Etiopcev. Le-ti so začeli Somalce potiskati s svojega ozemlja, •harsikje pa so etiopske sile že dosegle meje z lanskega julija, ko je spor $»rvič vzplamtel. Cilj Etiopcev je pregnati sovražnika z zasedenih ozemelj, ne pa stopiti na somalska tla. Menda so Somalci že javno prizna-ji umik, ki ga nazivajo »taktični«, z bojišč pa tudi poročajo, da imajo ^tiopci predvsem premoč v zraku. V spor so. vtkane brez dvoma tudi velesile, čeprav obe največji, sovjetska zveza in Združene države, zagotavljata, da si le prizadevata rešitev spora za pogajalsko mizo. Ob sporu omenjajo tudi sodelo-vajjje Kube in Egipta, kot zadnja pa je prišla izjava izraelskega zunanjega ministra Moše Davana, da Izrael že od časov Selasija fcrodaja Etiopiji predvsem težko orožje. \a Portugalskem in v Siriji o vladah LIZBONA — Portugalska je dobila novo vlado, ki je bolj konzervativno pobarvana od prejšnje. Konzervativci so dobili številne pomembne vladne resorje, kjer je še posebno vpliven zasebni kapital. To je bilo pričakovati že po napovedih premiera in mandatarja Maria Soaresa. O novem predsedniku so se ta teden odločali tudi v Siriji, kjer je vladajoča stranka BAAS z generalom in sedanjim predsednikom Asadom na čelu. Asad je dobil na zadnjih volitvah 99,2 odstotka glasov in tudi sedaj nihče ne dvomi o njegovi popolni zmagi. Asad je edini kandidat na volitvah. Novega predsednika imajo v Kostariki. Na volitvah je zmagal kandidat konzervativne opozicije Rodrigo Carazo, ki je napovedal utrjevanje zasebnega sektorja gospodarstva. Kaže, "■bo s tem predsednikom proces podržavljanja raznih ustanov zaustavljen. £#pćan v Združenih državah h da?ASHlNGT0N - Egiptovski predsednik Anvar el Sadat je brtd ^ Z oms'torn v Združenih državah Amerike. Pogovarjal se je *^avs«n s predsednikom Carterjem in sodelavci, napovedani krajši S^Jrt z Keneralnim sekretarjem OZN VValdheimom pa je bil po ^reflindi vesteh preložen zaradi slabegđ vremena. Predsednik in sekretar "aj bi se sešla na nevvvorškem letališču, tja pa Sadat zaradi slabega vremena ne more. Sicer pa je Sadat terjal od Združenih držav do-JJatno orožje in izjavil, da bo še naprej z orožjem pomagal Somaliji v TPoru z Etiopijo. Kritiziral je Izraelce pri pogajanjih, vendar njihove ^^0v'tv*tve ni izključil. V Moskvi so bili zaradi Sadatovega obiska jStn. Grajajo, da je Sadat preveč popustljiv, da preveč verjame Zd rudnim drža vam in se dogovarja le z njimi, s tem pa otežuje nadalje-j atije pogovorov v Ženevi. Obenem pa menijo, da Sadat nesporazume z aeiom preveč povezuje s spopadi med Etiopijo in Somalijo. Suarez v Jugoslavijo in na Poljsko MADRID - Iz Madrida so sporočili, da bo španski predsednik vlade Adolfo Suarez čez dober mesec odpotoval na obisk v Jugoslavijo in na Poljsko. To bo prvi španski vladni obisk v katerikoli evropski socialistični državi. V Španiji menijo, da se odnosi z Jugoslavijo zboljšujejo in da je k temu veliko prispeval obisk našega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minića v Španiji. J Košnjek TE DNI PO SVETU REKORDEN TRGOVINSKI PRIMANJKLJAJ Avstrijska trgovinska bilanca je ko-*** minulega leta izkazala rekordni pruBanjkljaj 73 milijard šilingov. V pri •fderi z letom poprej ae je primanj-»JJaj povečal za dobrih 36 odstotkov, se je uvoz povečal za 14, izvoz pa askaj vec kot SO odstotkov. Največji ** Primanjkljaja odpade na trgovino z •farami evropske gospodarske skup-0o*t'- predvsem na Zahodno Nemčijo **r*di uvoza avtomobilov. STARE CIVILIZACIJE V KARAKORUML V največji pustinji Sovjetske zveze K ara »»umu so odkrili naselbine iz 5. do 3. tisoč-'*tJ" pred našim štetjem. Menijo, da je bila *f ttednjeazijska pustinja ena od zibelk ci-™»*scije. Tu so našli stare kmetijske našel-'nn* in ostanke živinoreje. V ŠVICI MANJ TUJCEV B° podatkih ministrstva za pravosod-)*> bilo lazd v Švici 25.86« tujcev manj *a< leta 1*7«, tako da zdaj tujci pred rfavljajo 14,8 odstotka vaega švicarske-P prebivalstva. Konec decembra lani j« bilo v državi 328.371 delavcev s stal-*ta dovoljenjem za delo in bivanje, drugih 172.815 tujcev pa ima le zaćaana soljenja. DRAŽJA CESTNINA ,8 li. februarjem ae bo cestnina na "ttijanakih avtomobilskih cestah po T***** poprečno za 20 odstotkov, tako ~ bo po novem treba za kilometer nekaj nad 21,5 lire. Cene so "sočne glede na kategorijo vozil, od-T**Be p« so tudi od tega, ali je cesta "*avns ali zasebna in koliko je Podaja staja. SELITVE Z HA I.M A Skoraj 4.30.000 prebivalcev Balija bodo preselili iz preobljudenih krajev na tem znanem turističnem otoku v nova naselja na otokih Celebes, Sumatra in Borneo. Načrt bodo uresničevali po etapah do leta 2000. ZASNEŽEN NEW YORK Sneg in močan veter Hta v torek znova ohromila promet in povzročila velike težave prebivalcem mest na severovzhodni obali ZDA. Tudi tokrat, letos že drugič, so najbolj prizadeti prehivlaci New Yorka. Mestne oblasti so uvedle stanje pripravljenosti, na pomoč pa so poklicali tudi narodno gardo. PROTI NOVEMU LETALIŠČU V spopadu med 800 policisti in 250 demonstranti v Na rit i je bilo ranjenih 10 policistov Demonstranti so metali kamenje in steklenice z vnetljivimi tekočinami ter tako skušali preprečiti odstranitev barikad. Le-te so postavili, da bi omogočili otvoritev novega mednarodnega letališča v Tokiu. Demonstracije so se začele te ob napovedi gradnje letališča pred enajstimi leti. Gre za nasprotovanja zaradi onesnaževanja oko- NA PRSTE PREKUPČEVALCEM AmeriAka policija je v pristanišču New Bern v severni Karolini zaplenila 20 ton marihuane. Vrednost tovora hi na tržišču znesla blizu lb' milijonov dolarjev. V akciji so prijeli tudi I.) ljudi. Mamilo je bilo namenjeno iz Kolumbije na severnoameriški trg. ..... Uspešno akcijo pa je izvedla tudi avstrijska policija. Po večmesečnem opazovanju osumljenih je v Gradcu zaplenila 2 toni hašiša, istočasno pa zaprla pet ljudi. Vsem grozijo visoke zaporne in denarne kazni. Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije »Si se ujel, kaj! S tem »CE« je vsaka stvar lepša. Nekakšen maestral je, s prijetno sapico, ki pred seboj pometa vse skrbi in se pretaka po naših začepljenih Žilah...« Potem steče čez ponjavo curek žarometnih meglenk. Italijani so nori! Vozniki, mislim. »Sveta ne bova vrgla s tečajev! Lahko noč!« »Z debato nadaljujeva kdaj drugič. Tudi tebi — lahko noč!« Sliši se pritajeno dihanje. Zagrne me tema. Sprijeta lava, v ozadju krater ognjenika Vezuva, iz katerega pa se ob našem obisku ni tako živobarvno kadilo. POHOD NA VEZUV Sonce. Nabreklo. Dviga se. Počasi. Nemci pa se pri sosednji mizi bašejo z zajtrkom. Požrem slino. Krmežljav sem, odsoten, komaj zbrskam rožasto torbico, v kateri prenašam potrebščine za umivanje. Svež se vrnem in izvlečem Braneta za pete iz šotora. Ni hud. Samo debelo gleda. »Gremo?« »Kam?« »Na VEZUV!« »Vroče bo.« »Neznosno, če se čimprej ne skidamo!« »Dame še spijo?« »Upam!« »Kako ,upam'? Daj, jih bova prevrnila!« je bil Brane za šalo, ko jih že včeraj nisva mogla namazati s kolo-dontom!« Pomežiknem, zagrabiva vrvice, on spredaj, jaz zadaj, odvijeva kline in ... CCCKKK . .. CCCKKK ... Okrog ust nama kroži kolobar škodoželjnosti, počenega smeha, ko letiva čez kamp proti izhodu. Tri ženske imava na vratu, četrta se na srečo še kobaca iz spalne vreče. Tri ženske, tri žive ..., domišljiji bralcev prepuščam dokončanje tega stavka. Sklenemo premirje. Za ceno, ki je bila huda in za moška kaj nespodobna. Na VEZUV se lahko povzpnete z žičnico, nekako do polovice pa vas pripelje tudi »skromna« avtomobilska cesta. Vzpon po vulkanskem pepelu do roba kraterja, kjer je treba odšteti takso za pogled v razparan Zemljin trebuh, je vreden časa in napora! S seboj nosimo fotoaparate, denar in pomaranče. Za vsakega dve. Narabutane, ponižno priznam, ko pa se tajo prijetno pozibavajo na vsakem drugem drevesu, ki rodi trikrat na leto! Ostalo prtljago pustimo v kampu. Sonce žge z vrha, v usta se z neubranljivo vsiljivostjo zabada rdečkasti vulkanski prah. Izpljunki so kot krvave kepice. Spredaj puščavska lava, zadaj prah in ŽEJA. Sladko presenečenje, ki utruja in 2EJA. Človek mora biti pripravljen, vse mora poizkusiti na tej naši ljubi Zemljici: ozebline, neznosno žejo, napor, da se ti trgajo kite na nogi, obup in .. . požirke zmag nad samim seboj. Samo zato se vrti naša civilizacija naprej .. . zato potujemo, odkrivamo neznano. Življenje nas uči živeti. Vem, starši so zaskrbljeni, ko se podimo po neznani državi, ti pa veš, da te lahko še v svoji sobici ubije slika, če pade s stene na tvoje sence. Naključje, vem, pa vseeno .. . možen, kot tisti, da se nam na potepanju ničesar presenetljivega in nevarnega ne zgodi. TAKO! Branetu miglja fotoaparat na črnem dolgem jermenu. »Vse bi dala za požirek vode!« Pomežiknem ji. Ona požuga. Cutarici sta v nahrbtnikih, ti pa v Pompejih, v kampu. Pomaranče smo hranili za vrh. Veter je spreminjal smer, rahlo meglenkast dim je neslo proti morju. Nebo pa je bilo umito po nevihti,. Plazili smo se po tonah lave. Rdeče peščene škrbine so molele okrog nas in če si stopil na prhke kuclje, se ti je vdrlo do kolen. Gledam ognjenik. Krater se skriva za meglicami. Koščki prstene lave v pokajočih piskih letijo po | zraku. Ognjenih zubljev ne vidimo. Pozneje, na ETNI, P SICILIJI. Diši po kislobi, plini, ki se ti zazrejo v srajco, da smo smrdeli še v vlaku za PAESTUM. Srčni infarkt nam kljub razburjenju, kaj bomo videli v kraterju, še ni grozil. Nenavadne skulpture se nabijajo pred našimi očmi r vse do vrha. VRH. Žareča ponjava, vroča, mrka, strupena, neukrotljiva, neznosna, neobljudena, zamolkla in prazna. »Pridite zvečer. Če boste imeli srečo, .. .« nam je mahal v slovo škrbast paznik. »Ko bo dvojna tarifa?« smo zlobni. »Tako nekako, ko žareči zublji švigajo v nebo!« »Ce ima človek srečo in ne sanja!« Odzibamo se navzdol. POMARANČE IN POMPEJSKI ČLOVEK Potoček se prebija skozi zeleno livado. Zmijemo si prašno lavo z natikačev ali karkoli smo že imeli na zatečenih nogah, se usedemo v krog s pomarančami na sredini. Voda je v potočku kristalno čista, vendar — človek nikoli ne ve! Bav bav. Kak! Čakamo. Lupimo. Vezuv se premika, žareča reka lave prodira s polžjo hitrostjo, a vztrajno proti nam. Noge se nam tresejo, nekakšna fata-morgana migota pred našimi očmi z vsemi možnimi odtenki nabite domišljije, posledica nizkih frekvenc šumenja nedolžnega potočka. Fikcija za tisti usodni ponedeljek leta 79! Groza! Točno pred ... Cez eno leto bo tisoč devetstoletnica, ko so se ogromni žareči curki resnično zlivali na cvetoče grško mestece pod VEZUVOM. Gremo gledat izkopanine! STARI POMPEJI. Morda res samo še lep spomin. Vznemirljivi, enkratni, sloj zgodovine, ki še vedno živi, čeprav je bil zalit z lavo, in ... prsteni pompejski človek. Negiben. A živ! Resnično živ. Že več kot osemnajst stoletij! Fantastično. GREMO! Pred vhodom Porta di Stabia so bile obupno dolge vrste turistov. Mi tiho spolzimo naprej. S študentskimi izkaznicami imamo prost vstop. Neprijetno je motiti duše v mrtvem mestu, ki je nastalo pred dva tisoč petsto leti z grško, etruščansko, semitsko in rimsko kulturo. Bojevali so se, podlegali in vsrkavali vase zavojevalsko kulturo, se kljub vsemu ženili, veselili, trgovali, ljubili... do usodnega leta 79, ko je pošastna erupcija VEZUVA uničila okrog dvajset tisoč ljudi, zagrnila mesto z žarečo lavo. Za vedno? Ne. Do leta 1748, ko so se začela odkopa van ja tančice skrivnosti. RAJ NA ZEMLJI Torej, z ogledom začnimo v Villa dei Misteri, v vili Skrivnosti, s čudovitim Dionizovim prtom po stenah ene izmed šestdesetih soban. V času praznovanj (in opijanj) so prirejali prave obrede, s klicanjem demonov. .. odtenke norenja je ujel umetnik na zid »dnevne sobe«, na krvavordečem ozadju se zrcalita zavaljena poeta Sacrifice in Silenus, med igranjem lire, pa poroka Dioniza z Ariadno, kot simbol miru ... Počiš od smeha, če jih dolgo gleo-aš v barvitosti njihovega življenjskega ritma, moči in svobode, pa smisla za brezskrbno uživanje življenja — že na zemlji. Plešoči, debeli, razposajeni satiri so sladkali uživanje in nehote oblikovali prefinjen okus bogatega trgovca, posredno pa vplivali na marsikatero uspešno kupčijo. Te pa so cvetele, saj so bili STARI POMPEJI eno samo blagostanje, raj, če bi hoteli pretiravati. Po Viale alla Villa dei Misteri se vračamo nazaj po tlakovani cesti, v kateri se še vidijo v granit vrezane stoletne sledi voz in kolesijev. Diomedova vila. S plavalnim bazenom, fontanami in razgledom na morje, ujeta v šope oleandrov, oljk in pinij. Dvoriščni atrij bi sprejel kakšen bataljon ljudi, okrog njega se vrstijo cubicule za spanje, sobane za goste in sobice za služinčad, družinski tablium kot jedilnica in sprejemnica. »Uh,« zapiska Brane, »samo angleško stranišče še manjka!« Gledamo delavce, kako odkopavajo klet, sistem temnih, hladnih rovov z zalogo hrane, vina, vode za nekaj deset let. Z vrha visi navzdol ogromen zarjavet kavelj. Nanj so obešali neposlušne sužnje in služinčad. Groza! Z lavo zalit pompejski človek. Grozljiv, skrivnosten neminljiv v minljivosti. Pojasnilo odjemalcem električne energije na Gorenjskem Vremenske razmere so se v soboto, 28. januarja, v višjih legah Gorenjske hitro spreminjale. Kmalu po opoldanskem deževju je začelo snežiti. Od sobote na nedeljo je snežilo vso noč in težak, južen sneg, ki se je nabiral na električnem omrežju in drevju, je kmalu začel lomiti drevje in trgati omrežje. Zaradi več kot 10-kratne dodatne obtežbe električnih vodnikov so se pojavile okvare predvsem na električnem omrežju na področju Selske doline, Bohinja, na južnih pobočjih Storžiča, predvsem pa v zgornjesavski dolini. V nedeljo zjutraj so se delavci Elektro Gorenjske takoj lotili odstranjevanja oziroma popravila okvar. Ob izredno napornem delu jim je že v nedeljo uspelo dobršen del okvar popraviti. Še posebne težave pa so bile v zgornjesavski dolini, kjer je do okvar prihajalo vse od zgodnjih jutranjih ur v nedeljo do srede tedna. Na tem območju se je namreč na daljnovod na več mestih porušilo preobteženo drevje; trgali so se vodniki, poškodovani pa so bili tudi izolatorji zaradi snega. Prekinitev električne energije je povzročila več težav v Kranjski gori, kjer so ostali brez napetosti hoteli, žičnice in gospodinjstva. Najdaljši prekinitvi sta bili v nedeljo od 5.19 do 18.55 in v ponedeljek od 10.09 do 19.27. Monterji Elektro Žirovnice so v nedeljo delali 14 ur in v izredno težkih pogojih uspeli odpraviti pet okvar na 35 kV daljnovodu in več okvar na 10 k V daljnovodu in nizkonapetostnem omrežju. Čeprav je zapadlo veliko snega, so ugotovili tudi vse ostale okvare. Vendar so se le-te še vedno pojavljale. Zato so v nedeljo zahtevali pomoč od ostalih ekip, ki so ta dan poškodbe na svojem območju že odpravile. V ponedeljek pa je ves dan in pozno v noč delalo na 35 in 10 kV daljnovodu v zgornjesavski dolini pet specializiranih ekip. Le-te so ta dan uspele odpraviti vse do takrat nastale okvare. 2al pa je do novih okvar na 35 kV daljnovodu prihajalo tudi v noči od ponedeljka na torek. Tako je bil 35 kV daljnovod popravljen šele v torek ob 13.07. Po tem pa so bile v Kranjski gori le še krajše prekinitve električnega toka; predvsem zaradi preklopov in odpravljanja manjših napak, ki so se še vedno pojavljale zaradi odpadanja snega z vodnikov. Okvare na nizkonapetostnem omrežju so monterji potem odpravljali še v sredo in v četrtek vse do poznih večernih ur. Ekipe, ki so sodelovale pri odpravljanju okvar so delale ves čas požrtvovalno in v izredno težkih razmerah, tako je vodstvo odprave okvar moralo večkrat posredovati, da so izčrpani člani ekip zapuščali teren. Pri tem velja tudi poudariti, da so pri iskanju in odpravi okvar delavci Elektro Gorenjske imeli najsodobnejše tehnične naprave in prevozna sredstva. Skratka, zgolj zaradi požrtvovalnosti monterjev in sodobne opreme smo uspeli popraviti 35 kV daljnovod'v dveh dneh in pol, 10 kV daljnovod pa še znatno prej. Za primerjavo povejmo, da je bila podobna »snežna katastrofa« na Gorenjskem 1960. leta na območju Bohinja. Takrat smo potrebovali 7 dni, da smo daljnovod spet popravili. Pri odpravljanju okvar so tokrat sodelovale ekipe elektromonterjev in drugih strokovnjakov iz Kranjske gore, z Jesene, Bleda, iz Bohinja in iz Kranja. Ker smo že na začetku ugotovili, da so okvare tolikšne, da jih ne bo moč odstraniti takoj, smo si prizadevali, da bi za preskrbo Kranjske gore z električno energijo dobili večji prevozni rezervni agregat, ki bi ga priključili na 10 kV zbiralnice v razdelilni transformatorski postaji Kranjska gora. S pomočjo republiške dispečerske službe smo tak agregat iskali v Jugoslaviji in Avstriji. Žel agregata, ki bi ga lahko prepeljali v Kranjsko goro, nismo mogli dobiti nikjer; običajno so namreč tovrstni agregati prirejeni za prevoz po železnici. Zato smo še naprej iskali manjše nizkonapetostne agregate, ki bi lahko napajali žičnice in del hotelov. Vendar v Sloveniji nismo mogli najti takšnega prevoznega agregata z močjo vsaj 200 do 300 k W. Velja poudariti, da so po naših veljavnih tehničnih predpisih za gradnjo nadzemnih vodov dimenzionirani daljnovodi tako, da zmorejo enkratno do štirikratno dodatno obremenitev. Podobna določila imajo tudi tuji tehniški predpisi.Meritve ob zadnjih okvarah v zgornjesavski dolini pa so pokazale, da so bile dodatne obtežbe vodnikov zaradi težkega južnega snega devet- do desetkratne. Kot rečeno, pa je na vodnike padalo tudi drevje. Zato je razumljivo, da so se ob takšnih pogojih vodniki trgali. Po drugi strani pa seje izkazalo, da je daljnovod solidno grajen, saj nikjer ni prišlo do porušitve ali nagnjenja jamborov. Dosedanja praksa namreč pozna vrsto primerov v Sloveniji in drugod, ko so se v takšnih snežnih razmerah podirali tudi natezni in nosilni jambori. Povejmo še to, da so pri izbiri trase za izgradnjo 35 kV daljnovoda Jesenice — Kranjska gora in pri posekih ob daljnovodu bile upoštevane različne zahteve. Ker poteka daljnovod po izredno lepi dolini, so jo urbanisti želeli obdržati čimbolj nedotaknjeno. Zato trase daljnovoda niso dovolili na tistih mestih, kjer bi le-ta močno motil pogled na gore. Prav tako zaradi urbanističnih in ekoloških vzrokov izsek ob daljnovdu ni tako širok, da daljnovod zaradi padajočega drevja ne bi bil ogrožen. V Elektro Gorenjska smo se vedno zavedali pomembnosti Kranjske gore in težav, ki jih lahko na tem območju povzroči prekinitev dobava elektrike. Zato smo uspeli, da imajo žičnice prednost pred ostalimi odjemalci. V razdelilni transformatorski postaji Kranjska gora imamo na primer 100-odstotno rezervo v transformaciji, kar je verjetno edini primer v Sloveniji. Organizirano imamo dežurno službo, v kateri je vedno 19 delavcev, njihova naloga pa je, da takoj organizirajo in vodijo dela ob morebitnih okvarah. Razen tega imamo na Gorenjskem za potrebe distribucije zgrajen center vodenja, iz katerega nadziramo in opravljamo stikalne postopke v vseh pomembnejših elektroenergetskih objektih. Ta center je eden najmodernejših v Jugoslaviji. Do razdelilne transformatorske postaje v Kranjski gori imamo zgrajen samo en 35 k V daljnovod. Drugega ni bilo moč graditi, ker zgornje-savsko dolino omejujeta državna meja za Italijo in Avstrijo, na južni strani pa visoko pogorje. Gradnja drugega daljnovoda na tej trasi bi bila tudi nesmiselna, saj bi bil v teh razmerah ispostavljen enakim poškodbam, kot je sedanji. Če pa bi bil 35 kV daljnovod za Kranjsko goro potegnjen v kabeljski izvedbi, sicer ne bi bil izpostavljen podobnim okvaram in težavam, bil pa bi veliko dražji. Pojavljale pa bi se na njem številne druge okvare (električne in mehanske). To dokazujejo pogoste okvare na sicer zelo kvalitetno grajenih visoko napetostnih kablovodih. Pri zadnjih pregledih visoko napetostnega omrežja smo ugotovili, da na vodnikih 35 in 10 k V daljnovodov ni več snega, da se je zaradi snega obteženo drevje v glavnem podrlo in zato za zdaj ni pričakovati večjih motenj v dobavi električne energije. Težave se lahko pojavijo le, če bi spet prišlo do večjih padavin (dež ali težak sneg), in sicer še preden se bo drevje otreslo sedanje snežne odeje. Tako je v zgornjesavski dolini zdaj omrežje popravljeno in obratovanje normalno. Izklopljen je samo 10 kV daljnovod za Vršič, ki ga bomo popravili, ko to območje ne bo več ogroženo od plazov. Dodajmo še to, da je 35 kV daljnovod mehansko izredno obremenjen, zato na nekaterih mestih še lahko pride do poškodb spojnih mest ali vodnikov. Zato bomo izvedli tako imenovano termovizijsko kontrolo vseh vodnikov na daljnovodu. Le-to bodo opravili strokovnjaki inštituta Nikola Tesla iz Beograda s pomočjo helikopterja. Ob tej priliki se zahvaljujemo Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, ki nam je z razumevanjem pomagal s helikopterjem. Zahvaljujemo se tudi podjetju Gorenjka — TOZD Žičnice za ponuđeno pomoč za opravljanje prevozov z rat rac om. Nazadnje pa prosimo vse prizadete odjemalce električne energije, da to pojasnilo sprejmejo z razumevanjem. Menimo, da zgornje pojasnilo dovolj zgovorno pojasnjuje, da se naši delavci niso ponašali brezbrižno in vikendaško, saj so, kot rečeno, delali v izredno težkih razmerah tudi v nedeljo in sicer neprekinjeno štirinajst ur. Zato ocenjujemo vsaka drugačna mnenja in pripombe za krivična in žaljiva. Skupnost temeljnih organizacij združenega dela preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska Razvijati glasbeno kulturo med mladimi Kranj — Klub ljubiteljev glasbe je v svojem začetku predstavljal hotenja le nekaj mladih, dokler marca 1976 ni prerasel v organizirano skupino ljudi z istim ciljem: razvijati glasbeno kulturo med občani in predvsem mladimi, s posebnim poudarkom na sodobni, moderni glasbi. Klub deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij Kranj, ki je tudi prispevala del sredstev za njihovo dejavnost, nekaj denarja pa so zbrali tudi člani sami. Svojih prostorov nimajo in trenutno »gostujejo« pri mladincih osnovne organizacije ZSMS Vodovodni stolp. In s čim vse se lahko pohvalijo? Ze takoj na začetku so nadvse uspešno organizirali koncertno turnejo Aleksandra Mežka po Sloveniji, pripravili večere s Tomažem Domiceljem, Kranjčanom Andrejem Sifrerjem in s štirimi glasbenimi skupinami, številne tematske večere, med katerimi je bil najuspešnejši o Bobu Dvlanu, predavanja o novih smereh in iskanjih v glasbenem svetu, prispevali pa ?o tudi k uspešnemu zaključku Tedna mladine v Kranju decembra lani. Klub liubiteliev glasbe ima danes prek 70 aktivnih članov; to število pa se bo do konca leta zagotovo še povečalo. Skupaj z občinsko konferenco ZSMS Kranj bodo namreč izvedli anketo v vseh mladinskih sredinah. Njeni rezultati bodo rabili za dopolnitev programskih izhodišč kluba, obenem pa bo to tudi priložnost za pridobivanje novih članov. Kako bo Klub ljubiteljev glasbe letos prispeval h glasbeni prosvetlje-nosti kranjske mladine? Skušali bodo organizirati vse mlade v kranjski občini, ki se ukvarjajo s komponiranjem in petjem, kot tudi vse tiste, ki se kakorkoli navdušujejo nad sodobno glasbo. Pripravili pa bodo tudi številne koncerte znanih slovenskih skupin, tematske večere, obogatene z novimi in izvirnimi elementi, borzo plošč in pogovore o novostih na glasbenem področju, obenem pa v klubu lahko vsakdo dobi nasvet o izbiri plošč in nakupu glasbene opreme. Nadaljnji razvoj edinega tovrstnega kluba v Sloveniji pa bo odvisen od rezultatov ankete in vsekakor tudi od iznajdljivosti in navdušenja njegovih članov. C.Zaplotnik Tolaži jih misel na nove prosto Kranj — Ko sem videla prostore, kjer imajo otroci prvih treh razredov osnovne šole Staneta Žagarja šolsko varstvo, nisem mogla verjeti, da v osrednjem gorenjskem mestu, ki se ponaša z lepimi in modernimi šolami, kaj takega sploh še obstoja. Šola ima namreč v najemu privatno hišo na Planini, ker za šolsko varstvo drugje nima prostora, saj je že za redni pouk postala pretesna. Tako se pač morajo zadovoljiti s tem, kar lahko imajo. Učilnice so tri; ena spodaj, ki je obenem jedilnica, in dve v prvem nadstropju. Tu sta še dve sobici, v katerih čakajo otroci, ki pridejo z rednega pouka v šoli, da zamenja tiste, ki šele gredo v šolo. Notranjost učilnic izgleda nekako takole: tla so lesena, mize bi že zdavnaj lahko pokurili v pečeh na drva (stojijo v kotih), svetloba, ki prihaja od zunaj, pa je za normalno delo (pisanje in učenje) vsekakor preslaba... Neverjetno, bi lahko rekli. Vendar pa tako učiteljice kot otroci niso izgledali slabe volje. Kaže, da so se že navadili, da imajo samo dve stranišči, tri umivalnike, garderobo na stenah hodnikov, kabi- neta za učne pripomočke pa v navadnih shrambah. »Tolaži nas misel, da bomo čez dobri dve leti, ko bo zgrajena nova šola na Planini, tudi mi prišli do boljših prostorov,« je dejala Helena Strniša, vodja oddelkov podaljšanega bivanja. »Ne vemo še, kam se bomo preselili; pa saj to niti ni pomembno. Glavno je, da bomo šli od tod.« V šolsko varstvo je trenutno vključenih 87 otrok, čeprav bi jih glede na to, da na Planini živijo v glavnem delavske družine, lahko sprejeli še najmanj dvakrat, trikrat toliko. Zato so morali sprejem omejiti na učence prvih in drugih razredov, le nekaj pa je v varstvu tudi tretješolčkov. To so v glavnem otroci socialno šibkejših družin in vzgojno problematični otroci. »Prostori varstva se odprejo zjutraj ob pol šestih, zaprejo pa popoldne po tretji uri,« je nadaljevala Helena Strniša. »Za najmlajše bi zato potrebovali še postelje. ..« Malico dobivajo otroci iz šole, kosila pa iz stražiškega vrtca, ker je kuhinja na centralni šoli premajhna. Nova šola na Planini bo torej še Družabni ples v Domu JLA Kranj Ljubiteljem družabnega plesa je več ali manj znano, da so že od jeseni naprej v kranjskem Domu JLA v Nazorjevi ulici plesni tečaji. Do sedaj, to je nekako do polovice plesne sezone, je tri začetne plesne tečaje končalo okoli 200 tečajnikov, nadaljevalni tečaj pa še ni končan. Že naslednji teden pa se začnejo novi tečaji. »V ponedeljek, 6. februarja, se je začel dvomesečni ritmično plesni tečaj za predšolske in šolske otroke,« pravi Dušan Homan, plesni učitelj, ki vodi te tečaje. »Ti novi tečaji so za predšolske otroke od petega leta starosti naprej in bodo od 15.30 do 16.30, za šolske otroke stare do 10 let pa od 16.30 do 17.30, in sicer ob ponedeljkih. Program je prilagojen starostni stopnji otrok, sestavljajo pa ga osnove ritmike, razne ritmične igre, izrazni plesi in enostavne oblike družabnega plesa. Novi začetni plesni tečaji za mladino in odrasle pa bodo ob torkih, petkih in nedeljah; začetek je 14. in 17. februarja vsakič ob 19.30 ter v nedeljo, 19. februarja, ob 10. uri dopoldne. Vpisovanje za vse tečaje je ob njihovem pričetku.« Program začetniškega plesnega tečaja je seznanjanje z osnovnimi in glasbenimi pojmi, plesnim bonto- nom. Razen standardnih plesov tečajniki spoznajo še plese, ki so trenutno v modi, to sta med drugimi trenutno the american stomp in mery downtown. Nadaljevalni tečaj pa sestavljajo latinskoameriški plesi, dodatke slike cha-cha, pasodobl, osnove ročk 'n rolla in modnih plesov poleg že omenjenih mehikanski valček, pa ehicago bus stop, the nesty, mr. pibb. »Seveda pa na tečaju ne gre le za učenje, pač pa se vedno pleše in s tem utrjuje že znane standardne plese,« pravi Dušan Homan. »Vedno pa poudarjamo tudi pravilen pristop k nasprotnemu spolu, vse pa je povezano še s kako družabno igro, tako da poleg učnega dela ne manjka tudi družabnosti in razvedrila. Menim, da je taka oblika dveurne vaje primerna za mladino, ki potrebuje ob resnem delu v šoli ali na delovnem mestu tudi primerno neprisiljeno obliko učenja povezano z razvedrilom.« »Se posebej bi rad poudaril lepo sodelovanje s komando kranjske garnizije, ki nam je obljubila prostore in tudi orkester še za razna srečanja, prireditve in plesna tekmovanja. Tako bo prihodnji mesec tekmovanje pionirjev v družabnem plesu z vseh gorenjskih šol.« -dh Mlade vedno privlačijo modni skupinski plesi. Na sliki: na enem od tečajev v Domu JLA Kranj. kako dobrodošla. Ne le zato, da k razbremenila prenatrpano ceom no šolo, ampak tudi zato, da > šolskega varstva lahko deležnih * otrok kot ga je sedaj in da k* preživljali ure varstva v lepi* svetlih prostorih. H. Jelovčar Vstopnica n Grajski vrt Razprava, ki smo ji bili pA na zadnji seji škofjeloške činske skupščine, je bila nenavadna. Ali pa tudi ne & vila se je ob poročilu o dese* nem delu odbora za pri«* izseljeniškega piknika v Sa* Loki. Opozorila je na, tal vedno ne tako redke težnje »elitiziranju« kulture in kefe nih dobrin, ki naj bi bile namf ne le »resničnim« 4jubrteb> Takšne težnje so seveda popolnem nasprotju s priča vanji podružbljanja Izseljeniški piknik je v Sfc Loki vsako leto in to že deset Letos ga bodo pripravili ena* Vedno je bil na grajskem " kjer imajo piknike in drus ~" reditve tudi škofjeloški delo-kolektivi. Predstave je imelo I Loško gledališče. Skratka, vrt je prostor, ki si ga i želimo: dovolj prostoren, v zavetju drevja in oblikovan kot velika t Muzej na prostem, z znano S parjevo bajto, čebelnjakom. » zolcem in drugimi objekti zn»l nimi za našo kmečko arhitekr. je prav gotovo izredno ho** dopolnilo izseljeniškega pjkjji in tudi drugih prireditev, M lahko naši rojaki, zlasti mla> druge in tretje generacije, domačini, seznanijo z vinsko podobo domovanja staršev oziroma dedov. V prihodnje piknika na Loškega muzeja, ne bi * jali v grajskem vrtu. U izseljeniškega in drugih naj bi po besedah pre _ muzeja, uničevali muzej na stem in grajski vrt, zato naj takšnimi in podobnimi, zaprav z vsakimi prired prenehali. Upravo nad gra vrtom in dvoriščem naj bi Loški muzej, ki bi okolje tudi uredil kot muzej. Za muzej pa je potrebna \-nica in je odprt le ob doioč* urah. Zato so takšnim zahte*-takoj »stopili na prste« dele* občinske skupščine - preds* niki škofjeloških delovnih k«* tivov. Poudarili so, da je stan,* Loškem muzeju in v skanser-nevzdržno in je takšno Že p* loška sramota. Vendar ne aa# škofjeloških delavcev in »** izseljencev, ki se nekajkrat : leto /berejo na grajskem temveč zaradi odnosa §kor> skih kulturnikov, ki pustno kulturno-zgodovinski spon** propadati. Muzej na p zanemarjen, poleti so Škoparjeve bajte rasle , namesto rož, streha pušča Kar je bilo v zadnjih h? grajskem vrtu narejenega je z izkupičkom od izseljeni* piknika. Poudarili so, da je res sin čas, da se začnejo pogovara grajskem vrtu, vendar ne. kak< ca zaprli in spremenili v ae* temveč kako bi ga uredili. Favoriti pa se morajo tudi olf kdo je odgovoren, da muze nrostem propada in sklenili bo izseljenki piknik še l ostal v Skofji Loki m, da bo ditev na grajskem vrtu. L. Bogat V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ ^OHRANJANJE REVOLUCIONARNIH TRADICIJ J Podnart — Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV Ljubno pri Podnartu je zelo aktivna. Svoje člane obvešča s pismenimi obvestili, o letni dejavnosti pa rednih letnih konferencah. Organizacija skrbi za pro-ime borcev, bolne obiskujejo na domovih, aktivno pa elujejo tudi v okviru ostalih družbenopolitičnih organizacij. Zdaj se že pripravljajo na letno konferenco, ki jo bodo sklenili z družabnim večerom. Letos se bodo tako kot doslej vključili v praznovanje krajevnega praznika, sodelovali z odborom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in prenašali svoje izkušnje iz NOB, sodelovali pa bodo tudi na obrambnih vajah, na tečajih in na raznih proslavah/V osnovni šoli v Ljubnem pa bodo pripravili predavanja iz zgodovine NOB. Člani krajevne organizacije ZZB NOV bodo sodelovali tudi na prireditvi, ki bo 22. julija v Dragi, in še naprej uresničevali naloge iz svojega programa. Tako bodo redno skrbeli tudi za spominska obeležja NOB na območju krajevne skupnosti Ljubno, za kar so že zadolžili posamezne člane. Ciril Rozman MLADI PREMALO VPLIVNI Tržič — Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije v Tovarni kos in srpov je na zadnjem sestanku potrdila letošnji delovni program. Dosedanja aktivnost osnovne organizacije ni bila pričakovana. Mladi so se premalo vključevali v delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju. Nov akcijski program skuša mrtvilo prekiniti in omogočiti, da bodo mladi na vseh področjih bolj vplivni. Hkrati bodo skušali mladi v Tovarni kos in srpov zboljšati družbenopolitično delo, izobraževanje ob delu in se vključevati v razreševanje stanovanjske problematike in problematike športa ter rekreacije. Pri tem bodo sodelovali z osnovno organizacijo sindikata. Pozornost bodo namenjali tudi ohranjevanju tradicij NOB ter brigadirskemu življenju. Za začetek pripravljajo nekaj delovnih akcij v podjetju. J. Kepic KINOAMATERJI POMLADILI VRSTE Kranj — V začetku februarja so se zbrali na prvi letošnji seji člani Fotofilmske sekcije Sava Kranj, ki poleg drugih sedmih sekcij sestavljajo kulturno umetniško društvo Sava. Osrednja tema pogovora je bila vključevanje in usposabljanje novih članov, saj so sekcijo v zadnjem času močno pomladili. Za te člane bodo organizirali tečaj kamere. Iztok Alidič, svetnik za filmska vprašanja sekcije in obenem delegat pri Kinozvezi Slovenije je povedal, da za zdaj ne bodo sodelovali na nobenem festivalu amaterskega filma v Jugoslaviji. Prvič se bodo letos predstavili širši javnosti jeseni na republiškem festivalu, kamor bodo poslali nekatere boljše filme: Sizif, Most, Bananokrivci in še nekatere. A. Lap VOLILNA KONFERENCA Preddvor — Na nedavni volilni konferenci so mladi v Preddvoru kritično ocenili delo v preteklem letu. izvolili novo vodstvo in si zastavili obsežen program dela: ureditev smučišča v Dragi nedaleč od hotela Bor. postavitev odrskega dela Petra Ustinova »Komaj do srednjih vej«, športna srečanja in tesnejše sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Več pozornosti bo treba posvetiti idejnemu delu v osnovni organizaciji in pripravam na X. kongres ZSMS. Volilne konference se je udeležil tudi predsednik občinske konference ZSMS Kranj Srečko Nečimer. Mlade v Preddvoru pa še naprej tarejo težave s prostori. Iz utesnjene sobe v stari osnovni šoli bi radi svoje delovanje prenesli v kulturni dom. ki pa žal še vedno čaka na dokončno obnovo. C. Zaplotnik *Je**nice — V krajih od Žirovnice do Rateč je to zimo padlo veliko snega. Posebno zasneženi so visokogorski zaselki, tako v Planini pod Golic o in v Javorniškem rnvtu. Prebivalci teh krajev so te vremenske razmere izkoristili za odvoz posekanega lesa iz gozdov, saj gre s zonmi veliko lažje kot z vozovi. Seveda pa so imeli pre M-a/cj rovt ob snežnih zametih precej opraviti, da so tanko prišli do glavnih cest, do hlevov in do senikov. -B. B. NEJC ZAPLOTNIK O KARAKORUMU Kranj — V sredo, .15. februarja, ob 19. uri bo v ^elavskem domu v Kranju alpinistično predavanje o Karakorumu in njegovem vrhu Gasherbrum I. Predaval bo kranjski alpinist Nejc Zaplotnik. ki je kot prvi -Jugoslovan skupaj s Kranjčanom Andrejem Stremfljem <#vojil ta vrh. & maja lani je krenila v Karakorum prva jugoslovanska alpinistična odprava, organizirana v počastitev 70. obletnice Planinskega društva Tržič in 40. obletnice alpinističnega odseka PD Tržič. Le sedemčlanska odprava se je zmagoslavno vrnila domov, saj je osvojila metrov visoki vrh Gasherbruma I po doslej še nepreplezani smeri, imenovani »jugoslovanska«. H. julija "ta na vrh kot prva stopila sredin predavatelj Nejc Zaplotnik jn njegov tovariš Andrej Stremfelj. Za slednjega je bil to prvi osemtisočak, za Nejca pa že drugi, Mi ie bil leta 1975 na vrhu Makaluja. -ik ŠOLA V NARAVI Kranj — V torek, 7. februarja, so se odpeljali v šolo v naravi učenci dveh oddelkov četrtega razreda osnovne šole Staneta Žagarja na Planini in četrtošolčki s podružnične šole v Trbojah. Šolo v naravi bodo imeli na Zatrniku, vsak dan pa se bodo proti večeru vračali domov. V šestih dneh se bodo tako učenci lahko naučili glavnih smučarskih veščin, nato pa jih bodo zamenjali še vrstniki iz drugih dveh oddelkov. Za šolo v naravi so starši prispevali 250 dinarjev, nekateri otroci pa so si smuči in čevlje lahko sposodili v šoli. tako da stroški res niso veliki. H. J. ZDRAVSTVENA PREDAVANJA V LJUBNEM Ljubno — Lani izvoljeni upravni odbor krajevne organizacije H K v Ljubnem, ki ga vodi predsednica Metka Močnik si vneto prizadeva z.a čimbolj množično in vsestransko usposabljanje in vzgojo prebivalstva svojem območju. Zavedajoč se dejstva, da potrebuje hitro zdravstveno pomoč, ki Ukrepi prve pomoči ne puščajo časa za listanje po priročnikih, in za posvetovanje, zato se pripravam na prvo pomoč posveča še posebna pozornost. V okviru programa usposabljanja za 197«. leto je krajevna organizacija RK Ljubno pripravila v petek, 10. februarja, ob 19. uri in naslednji petek. 17. februarja, ob 16. uri v domu TVI) Partizan. (15- zapis) . Obstoj gradu na tem strategičnerr. položaju d£ celo misliti na postojanko »roparskih vitezov«. Ime gradu Rabensberg — Vranji hrib bi celo ustrezalo. Prvi znani lastnik Koprivnika ali Rabensberga je bil Ulšak (Valvasor piše to ime: Ulschalcus) Koprivniški (ali že Rabensberški). V stari najdeni listini se to omenja 1. 1214. Kaže da so bili Koprivniški lastniki gradu že daljšo dobo prej, saj so grad v 13 stoletju že zapustili. Očitno so se naveličali neudobnih strmin in odreza nosti od življenja v dolini, pa so se preselili v dolino in si najprej zgradili Turn (bivalni in utrjeni stolp), na mestu, kjer se je pozneje dvignil mogočni Krumperk (Zaboršt pri Domžalah). Posest samo — zemljišče, gozdove — so koprivniški gospodje že 1. 1301 podarili ženskemu samostanu v Mekinjah pri Kamniku. Kako je prišle vse skupaj v roke kmeta Tovor? (sredi 19. stoletja) nisem še ugotovil Leta 1930 je razvaline Koprivnik; kupil domačin iz bližnjega Uševkf profesor dr. Valentin Rožič (v star Jugoslaviji je bil senator), najbrž i čustvenih in domoljubnih pobud . . . Jeseni, ko je zapadel prvi sneg sem si šel ogledat razvaline Koprivnika — le malo zidov še stoji, najbrž Del razvalin starega gradu Koprivnik je bilo kaj podrtega in izpodkopane na Konfinu - prehodu od Zasavja v Sa šele v zadnjih desetletjih, ko sc Moravsko dolino Še bolj v razvalinah kot Rožek je grad Koprivnik ali Tovorov grad. Po nemško pa Rabensberg ljudje iskali »šac« (zakopan zaklad). K na bolnik je tudi strokovna. Prva letošnja predavanja iz osnove prve pomoči za vsakogar, nega bolnika na domu; prva pomoč v elementarnih nesrečah in v vojni. Predaval bo priznani zdravstveni strokovnjak asistent dr. Vidmar Stanko. V mesecu marcu bodo sledila še druga predavanja o posledicah kajenja, usposabljali je ekip za socialno delo v izrednih pogojih. KVIZ »ŠPORT, GLASBA, POLITIKA« Kranj — Komisija mladih i/, krajevnih skupnosti pri občinski konferenci ZSMS Kranj, je pretekli petek. 3. februarja, v domu JLA pripravila kviz. na katerem so se mladinci iz dvanajstih krajevnih organizacij ZSMS pomerili v poznavanju moderne glasbe, športa in aktualnih političnih dogajanj doma in v svetu. Najboljši so bili mladinci i/. Preddvora pred osnovno organizacijo ZSMS Hrast je-Prebačevo in prvo ekipo Vodovodnega stolpa. Mladi so pokazali dovolj znanja in obenem dokazali, da jim dogajanja tako v svetu kot doma niso tuja. K prijetnemu večeru pa je tudi ansambel Žarek iz Kranja. I). pripomogel Z. CZ. ZAPLETENO IME oprivnik (Valvasor piše: Ko-priunig in Koprivnek). Potem je obveljalo ime razvalin: Tovorov grad — pač po lastniku zemljišča z razvalinami, kmetu Tovoru. Le-ta pa naj bi dobil ime po tovorni poti, »ta veliki cesti«, ki je vodila tod čez iz Posavja v Moravsko dolino in dalje na Štajersko. Nemško ime za grad Koprivnik pa je Rabensberg — pač po vranah in krokarjih, ki so v teh skalah in pozneje tudi v grajskih razvalinah radi gnezdili, menda kar v celih jatah. Valvasor še pravi, da je tu, na prostoru poznejšega gradu stal obrambni tabor ali vsaj mejna trdnjavica (kajti prave tabore so postavljali šele pozneje, ko je pretila turška nevarnost). Hkrati pa se Valvasor še opravičuje, ker ni mogel podobe starega gradu prikazati tudi v bakrorezu. Pač zato ne, ker gradu v njegovem času ni bilo več, še razvalin zelo malo. Pa še te so bile visoko zaraščene s koprivami* odtod tudi bržčas ime Koprivnik. Se danes je v rabi le-dinsko ime Koprivnica za neko njivo v bližini. Tudi zaselku pri razvalinah pravijo Koprivnik. Še pogosteje pa Konfin, t.j. mejni kamen, ki deli Moravsko od Posavja. Zaselek Konfin (545 m) obsega samotne kmetije na strmem apneniškem slemenu, ki se pne 146 metrov nad Moravčami. Tovorovemu gradu so rekli tudi Stari grad, kar je že nekako splošna ljudska oznaka za stare gradove. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI POGLED V ZGODOVINO Vse kar je po tistih najhujših nakupih pred novim letom le še ostalo na prodajnih policah, se mora umakniti iz trgovin in zapolniti z novostmi, ki že čakajo pri proizvajalcih. Januar in februar sta tako za naše trgovce meseca Razprodaj, za kupce pa velikokrat resnično ugoden nakup. Na sliki: V Zarji *iem KEKCU na Jesenicah dobite zelo poceni vse vrste otroških puli/a'. 'D. D.) Rekordna zimska sezona Kranjska gora — Tudi po letošnjih zimskih šolskih počitnicah, ko je bilo v Kranjski gori prepolno smučarjev in gostov v hotelih ter pri zasebnikih naše smučarsko središče ne bo samevalo. Do srede marca bo Kranjska gora še vedno zasedena in bo tako zabeležila rekordno zimsko sezono. Kranjskogorski gostinci in žič-ničarji so tako lahko zadovoljni, šepa pa še vedno izvenpenzion-ska potrošnja, ko Kranjska gora ne nudi bistveno več od najnujnejšega. Še posebno pogrešajo večjo prireditveno dvorano, v kateri bi lahko organizirali zabavne, kulturne in druge prireditve. D. S. K ot da bi sam sebe prehitel: nisem še povedal, kje leže razvaline Koprivnika. Od Vrhpolja pri Moravčah krenemo na strmo pot skozi Spodnjo in Zgornjo Javoršieo ter se usmerimo naravnost v strmino, na sredino gorskega grebena med Vrh sv. Trojice (552 m) in Murovico (740 m). Prav tu, visoko v gori, je bil oni stari, nekoč tako važen prehod za tovornike iz Posavja v Moravče in naprej na sever. PRIPOVEDI DOMAĆINA ot od Vrhpolja do Kopriv :iikc se kar vleče — časa za pogo vore na pretek. Tako zvem od domačina, ki me j-spremljal, da so v razvalinah stareg. gradu uredili v času NOB zasilna za vetišča za ranjene partizane. Potem mi je mož pravil, kako je š« kot otrok prihajal sem gori, da b vsaj od daleč videl Savo, ki se ko: leskeča srebrna nit vije v dolini on stran grebena. Za otroka že tuj daljni svet. .. Zanimala me je tudi »lovska? zgodba: v Zgornji Javoršici sU živela kmeta-lovca, eden se je pisa za Medveda, drugi pa za Vouka. Obi sta skoro hkrati umrla in zapustil; vdovi. Kmalu se ju je prijelo šega v. ime: prvi so rekli Medvedka, drugfc pa je bila Volkulja. V slogi, brez pre pirov sta še dolgo živeli. Na južni plati, torej na prisojni, od koprivniških razvalin, so še preo stoletjem gojili trto. Vasici v bregu je zato ime Vin je (ne Svinje, kot bi nekateri radi nagajali). Pot od Vrhpolja proti Konfinu jt razgledna — pogled na Moravšk« dolino je obsežen, saj seže tja do Me nine planine. V zadnjih letih so zrasla po poboč jih okoli Spodnje in Zgornje Javorši-ce cela naselja počitniških hišic — pač zato, ker je kraj miren, daleč od prometnih cest. Pa vendar ne preveč oddaljen od Moravč in Domžal. V času vojne je bila Zgornja Ja voršica bombardirana, požgana. Za povračilo, ker je bila partizanska vas. Zdaj je lepo obnovljena, ran m več videti.. . Tudi pesniku Danetu Zajcu, domačinu iz Zgornje Javoršice, je bi? dom požgan. V njegovih pesnitvah je zato dostikrat čutiti odsev požar? rojstnega doma. Ogenj in plamen sta osrednji besedi njegovega pesniškega jezika. In še to (sicer prehitevam v pripc vedi): tod čez, čez Konfin, je priha jal iz Zagorice v Moravče mladi Jurij Vega, pozneje tako sloviti mate matik (1754-1802). Kajti Zagori«* leži resda že na prisojni, obsavski strani gorske verige, a vas je sodila k moravski fari. Zato si Vego »laste« Moravče, ne pa vasi ob Savi (Dol sko, Laze, Senožet), h katerim boL teži Zagorica. Pogled s Spodne Javoršice na Moravsko dolino Umetno kovaška obrt v Kropi nadaljuje tradicijo starega kroparskega umetnega kovaštva in prodaja domačim in tujim kupcem — Vsak izdelek, kovan, je nekaj posebno lepega Kropa - Izredno lepi kovaški izdelki se prodajajo na domačem tržišču sprejema pajih tudi zahodnonemško tržišče . .. Stare blejske gostilne___ Piše: Jože Ambrožič Gostilna pri Mandeljcu Ne daleč stran od Danejeve gostilne, malo nižje ob razpotju sedanje Ljubljanske ceste na Grad je stala v Zagoricah št. 11 pritlična in neznatna krčma, ki se je šele v današnjem Času, ko je bil lastnik Jakob Peternel, razvila v pomembno gostišče. Domače ime je bilo pri Mandeljcu. Listati pa je treba precej daleč nazaj, da se najde ime na tej domačiji enakega imena. Bil je to Jože Mandeljc, ki se omenja že med 1750 do 1770. Od njegovih sinov je Tomaž Mandeljc krčmaril tu že leta 1818. Podedoval je leta 1834 sin Jože Mandeljc. Leta 1875 je prišla domačija na dražbo, na kateri sta jo kupila Franc in Neža Vovk ter ji dala ime Gostilna pri jezeru. (Ta gostilna se danes imenuje gostilna UNION). Njun naslednik Janez VVurcherer iz Lesc je posestvo prodal Jakobu Peternelu, poznejšemu županu in pobudniku tujskega prometa na Bledu. Ta je staro Man-deljčevo hišo razširil, jo nadzidal v hotelske namene ter uredil prejšnje r Za ščepec lepega vedenja Tisto o tovornjakih na pločnikih je značilno posebno za mesta. Dostava blaga z velikimi tovornjaki in parkiranje le-teh na pločniku tik pred vhodom v trgovino, tako da mora zaviti pešec na sredo ceste in skakati pred hitečimi avtomobili — je sicer z nekim odlokom občinske skupščine (v Kranju) urejana in časovno omejena — le da pa odloka nihče ne spoštuje. Mar prometni miličnik teh stvari ne vidi? Vremenar Malokateri mesec v letu ima toliko pomembnih vremenskih »prognoz« ali po ljudsko »prerokovanj« kot prav februar, s taro slovenski sečan, bolj novodobni svečan. Saj velja celo: mrzel svečan — dober svečan! Kajti prav februar je s svojim vremenom odločujoč za letino — dobro ali slabo. Vsekakor mora biti februarja bolj hladno kot toplo. Prezgodnja toplota prinaša koreninicam preveč upanj — prehitro rast. Prehitro rast v zmrzal, v smrt. No, poslušajmo niz vremenskih rekov, ki veljajo za prvo polovico drugega meseca v letu: Če na svečnico sonce na jasnem vzhaja, lisica še v brlog zahaja. Ce o svečnici burje ni, malega travna rada z nori. Če na svečnico močno deži, se kmalu pomlad oglasi. — Ali: Če na svečnico sneži, se že vi-gred oglasi. Če je svečnica topla in sončnega vremena, bodo čebele bogate in dobrega plemena. Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila. Kar svečana ozeleni, se rado posuši. dvorišče v rastavracijski vrt. Peter-nelovo prenovljeno gostišče je bilo zelo obiskano. Vseeno pa ga je Peternel leta 1905 prodal Dunajčanu Henriku Steidlu, sam pa je leta 1906 sezidal svoj trinadstropni hotel Triglav na Rečici. (Zdaj stavba propada). Pozneje sta nova lastnika prekrstila gostišče v hotel Union, ga prodala leta 1930, dokler ga ni leta 1934 kupil Ivan Juretič. GOSTILNA PRI ILKU Tretjo staro blejsko gostilno najdemo pri liku, poleg stare Martin-čeve hiše. Njeni lastniki so bili od 1801 do 1822 Andrej Zupančič, od 1822 do 1848 Primož Mavern (zato prejšnji domači vzdevek Primožek), od 1848 do 1862 Jože Tomažič iz Mokronoga, od 1862 do 1871 pa Ana lik. Hiša je leta 1871 prišla na dražbo ter jo je naposled dobil leta 1873 Arnold Rikli, od 1091 pa Ana lik, poročena Mavr iz Kranja, hčerka Ane lik. Pozneje jo je dobil gostilničar in trgovec Ferdinand Sekovanič. Sedanji lastnik je urar Aleksander Ambrožič. V to gostilno so radi zahajali sinovi Viktorja Ruarda, lastnika železarn na Jesenicah in tudi gospostva Bled. Prenehala je konec 19. stoletja in je bila v njej le še trafika. Danes ima v njej urar Ambrožič svojo delavnico. GOSTILNA PRI BISČU Mogočnejša kot prejšnja gostilni-ca je bila dvogruntarska domačija pri Bišču, ki stoji na kraju, kjer se odcepi cesta v Zasip. Ta domačija je bila največje kmečko posestvo na Bledu, na katerem so že konec 18. stoletja gospodarili Stroji. Njih eno-nadstropna hiša s sedmimi okni v pročelju, obsežnimi hlevi in gospodarskimi poslopji je sprejemala voznike, ki so prihajali in odhajali v Gorje, v Radovno, na Jesenice in na Pokljuko, kakor tudi domače in okoliške kmete, ki so imeli opravka na grajskem uradu, tako imenovani Flegariji. Pri Bišču je v letih 1813 do 1841 gospodaril Andrej Stroj, poročen s Heleno Legatovo, hčerko premožnega svobodnega zemljaka Mihe Legata v Lescah. Njegov oče je prišel na Bled iz okolice Zapuž. Izmed hčerk Andreja Stroja mlajšega je bila najstarejša Helena orno-žena s poštarjem in trškim županom Andrejem KalLšnikom v Tržiču, najmlajša Marija pa z oskrbnikom blejskega gospostva Jeromanom Ulri-chtom. Strojeva rodbina je bila po Andrejevi teti Mariji tudi v sorodstvu s Terpinci na Mlinem, po njegovi sestri Heleni, omoženi z Mihom Vovkom, pa z Vovkovimi iz Grada. Andreja je nasledil njegov mlajši sin Matevž Stroj, ki se je poročil s Frančiško Jelovšek, hčerko imovi-tega vrhniškega tržana Marka Antona Jelovška. Mlad je umrl, vdova pa se je že čez leto dni ponovno poročila z Jožefom Verder-berjem, vodjem zemljiške knjige v Radovljici. Ko je Frančiška umrla, se je njen mož ponovno poročil z Ljudmilo Pirčevo iz Kranja, sestro poznejšega ravnatelja Kranjske kmetijske družbe Gustva Pirca. Na hčer je prešlo vse posestvo, po njeni smrti pa se gostilna ni več obnovila. V predvojnib letih je imela v tej hiši jugoslovanska žandarmerija svojo postojanko. Zdaj rabi za stanovanja, veliko gospodarsko poslopje pa uporablja Slovenija Vino. ŠE KUJE IN OBLIKUJE KROPA — Od konca srednjega veka so se pri nas uveljavile kovač niče in kovaška obrt nasploh. Tedaj so kovali za vsakdanjo rabo poljsko orodje, vozove in konje, žeblje, okenske mreže za kovaške in kmečke domove. Poleg njihove uporabnosti je bila očitna tudi njihova estetska vrednost, ki je nastala pod vplivom ljudske umetnosti. Že nekdaj je bila okenska mreža dokaz kovaške spretnosti in priznanje kovaču, danes pa je nasploh cenjena in vrednotena le njena izrazna oblika, veliko bolj kot njena uporabnost. Da je treba po tradicijo ko-kovaštva v Kropo, je znano vsem in vsakomur, kajti prav kropar-ski kovači so bili tisti, ki so že nekdaj sloveli doma in čez mejo. Kroparski žebljarji in kovači so v zadnjih pet stoletjih s kladivom, ki je gnetlo in oblikovalo žareče železo skovali neštete umetne kovane predmete za vsakdanjo rabo, v katere so vtkali številne izvirne motive. Po letu 1900 so v Kropi začeli z umetnim kovaštvom, vendar so morali počakati še nekaj desetletij, da so se našli posamezniki, ki so pravilno vrednotili vrednost in pomen umetnega kovaštva. Nekdanji ravnatelj Plamena je tako leta 1936 ustanovil triletno vajeniško šolo za kovinsko stroko in na. tej šoli so imeli tudi oddelek za umetno kovaštvo. Vzgoja mladih je šla v Kropi svojo pravilno pot in tako imamo danes v Kropi potomce starih kroparskih kovačev, ki uspešno nadaljujejo tradicijo. odide, ostali so le najbolj vztrajni. UKO pa je našel s svojimi izdelki dobrega kupca v Domu Ljubljana, v Beogradu in v Zagrebu, v zadnjih letih pa tudi v tujini, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji. Samo letos naj bi prodali za 800.000 nemških mark svojih izdelkov. Direktor Karel Koželj ■ V IZVOZ Umetno kovaška obrt kot delovna organizacija, je nastala leta 1956, ko se je odcepila od matičnega Plamena, ki se je preusmeril v industrijo. Začeli so v vigenjcu, hudo utesnjeno in skromno, dokler niso 1964. leta z lastnim denarjem zgradili proizvodne prostore in zaposlili nove delavce. Kovinarska industrijska šola je vzgojila tudi kovače in graverje, ki so našli svoje delo v kovaški obrti, vzgojil se je nov, mlad rod kroparskih kovačev. Čeprav so razširili delavnice in uspešno napredovali ter se uveljavljali na domačem in tujem tržišču, se je marsikateri delavec odločil, da Kropa — Stari vigenjci so v Kropi le Se za ogled in za spomin na čase, ko je bilo delo kroparskega kovača težje kot danes ... VEČINOMA SE ROČNO Čeprav tudi njihov lanskoletni uspeh ni majhen, niso brez težav. Tako jih tarejo precejšnji materialni stroški, dajatev niso oproščeni in so obravnavani kot industrija, delajo pa večinoma ročno. Njihovi izdelki so unikati, z izjemo graverstva, ki je strojno, kajti poleg pristnih kovaških izdelkov delajo tudi pečatnike in žige za delovne organizacije. Zaradi prostorske utesnjenosti že predvidevajo, da bi se razširili in omogočili nadaljnji razvoj umetnemu kovaštvu, ki ga zdaj vztrajno ohranjajo. Bolj kot je pričakovati se v Umetno-kovaški obrti opirajo na spre" kovanje prodi Med izdelki umetno-kovašfe so tudi bakreni izdelki, ki jih fl jima z a misli m i oblikuje F rune \ ko . . . tradicijo, tako v načinu izd.« tudi pri samih oblikovnih Iz njihovih delavnic prihaja novih in še neznanih izdelkov jemljivi so le za osnutke mojstrov in strokovnjakov ter da za vse tiste oblike, ki prineslo izročilo pravega skega kovača. ZAŠČITITI IME Današnji potrošnik, ki sev< pravi kroparski izdelek poprašuje po kovinskih stenskih svetilkah, lestencih nikih. Le-teh pa je najti do i vsaki trgovini v izobilju, le s da nikakor niso prišli i2 ki delavnice. Ni jih oblikovala a roka kroparskega kovača, kT prirojeni smisel za oblikov kovanje pravo »roko«. Pod kroparskega kovaštva se vse, kar je umetnemu k o vsesamo podobno. »Seveda vemo za ti«te ki -doma ukvarjajo z umetno o** in izdelke prodajajo. N^a nič ne motijo. Imamo d«i dela, dovolj naročil, pravi kovnjaki pa naše izdelke spoznajo, pravi direktor LW kovaške obrti Kropa Karel Košat1, ostreje pa nameravamo nastss* predvsem zaradi zaščite nsfif imena, tako, kot zaščitijo uda* vsi drugi, bomo tudi mi od* vse izdelke opremili z nt*r imenom. Mislim pa, da je več* kovačev, ki prodajajo posk* kroparskega umetnega ko* štva, lahko odkriti, saj navac* prešajo iz tanke pločevine, ' hladno valjane pločevine in * tako njihovi izdelki povat* drugačni od naših.« . Umetno kovaštvo tako v Kr nadaljuje 50-članski kolektiv in tržišče vse bolj ceni njihove m*5 se vsaj za zdaj še ni bati, da o<: kroparskega kovaštva občudoval v muzeju in na starih kroparskih'* šah. Čeprav je seveda jasno -tega najbrž sedanji rod ne iS zameril - da je pohvalno, da * tradicija ohranja, a se venoV* vtihotapi v današnji izdelek kovs^ obrti delček naše vsakdanjost moderne zamisli in da bo paf ~ vedno ostal edinstven in nena* mestljiv tisti, danes muzejski delek, ki ga je stari kroparski ke** ves oznojen in prepoten, prine* žarečega starega vigenjca . .. D. Sede Ribiška trofeja - Viktor Kosmač iz Hotavelj v Poljanski sulca, dolgega 1 meter in težkega 9 kilogramov. Srečni ribič je up pociatek , deset let ribič. Ujel ga je z vrvico 0,45 milimetra. Kako t rito z 11 j per(^an ribič utrujal 25 minut, preden ga je potegnil na suho. (jk) - Foto; Le trobi muzikant r pustni dan! Sapa ti se ne bo pošla . .. Ob pustu Včasih na ohceti Danes se lahko vsak poroči kar mimogrede in na tihem, naši očetje in matere pa so se drugače ženili in možile. y starih časih preko poletja ni bilo veliko porok, ker je delo na polju ljudi preveč obremenjevalo. Ampak zaradi tega so se mladi imeli prav tako radi, samo da so se težje shajali. Fantje so hodili vasovat z lestvami k zamreženim oknom kamric, v katerih so spala njihova dekleta. Taka vasovanja so trajala po vse noči, če je bilo še tako mraz in, če je bilo treba vso noč trepetati na lestvi. Tedaj je bilo največje zlo in sramota za kmečkega fanta, če se je zagledal v dekle kajžarja ali celo dninarja, obenem pa na kaj takšnega ni smela niti pomisliti hčerka kmeta. Veljalo je geslo: grunt h gruntu. Preko poletja ni bilo porok, zato pa jih je bilo več jeseni. Največ porok pa je bilo sklenjenih v pustnem času, pozimi. Po oklicih so zadnji četrtek pred poroko prišli vaški fantje iz vasi, v kateri je bila doma nevesta, »prodajat nevesto«. Tu so fantje imeli stara pisma s predpisi starih zakonov in urbarjev. Takšna pogajanja so se kar precej zavlekla, da je končno prišlo do obojestranskega sporazuma. Po sklenitvi prodaje so fantje jedli in pili, pred sklenitvijo pa tega niso smeli, sicer ne bi imeli več pravice odkupa. Če sta bila mladoporočenca iz iste vasi, potem do prodaje ni prišlo. Na petek ali soboto pred bližnjo poroko so vozili nevestino balo na ženinov dom. Bilo jo je za tri, štiri ali celo pet enovprežnih konj, pri zadnjem vozu je bila privezana tudi krava. Na zadnjem vozu je bil skrit tudi hleb kruha, »peto kolo« so mu rekli in tega so morali »šrangarji« ukrasti, če jim je uspelo. Preden pa je kolona z nevestino balo zapustila yas, je bilo »šranganje« in spet je bilo treba odšteti odkupnino. Poroke so se večinoma sklepale ob ponedeljkih (kasneje tudi ob nedeljah). Potem so se vsi povabljeni svatje zbrali v hiši, v katero je prišla »ta mlada«. Na pragu nove domačije je mati ženina sprejela nevesto, ji ponudila napitek in ji zaželela srečo v novem življenju. Sledilo je družno kosilo in začela se je prava ohcet. Godci so vlekli in igrali, da je bilo kaj, plesali pa so večinoma na skednju, ker v hiši ali veži ni bilo dovolj prostora. Take ohceti so trajale tudi po dva ali tri dni, bližnji svatje so šli malo domov pospat in »opravit živino«, nato so se vračali in plesalo se je še in še. Če se je iz vasi poročilo dekle v predpustnem času, potem fantje iz te vasi niso smeli »vleči ploha« in te navade se držijo še danes. Danes se možimo in ženimo povsem drugače; ni več bale in vsega drugega. Bala je odplačilni obrok v trgovini. Pač vsak čas prinaša svoje, nekaj novega in tako je tudi Ver sto članov turističnih krožko4% na kranjskih osnovnih šolah sr /<• na pustni torek našemilo in v povorki s pihalno godba na čelu krenilo po Kranju, vsakoletno pustno povorko najmlajših spremlja veliko ljudi. Pust, ti čas presneti Gorenjci nismo pozabili na pusta. Spomnili smo se ga tako starejši kot mlajši. Nekateri so ga vzeli bolj dobesedno in se dnevu primerno našemili, drugi pa so stali ob strani in se nasmihali maškaram, čeprav so na pustno soboto, nedeljo in na pustni torek le redki neprizadeti. Kljub temu pa predvsem starejši ugotavljajo, da smo bili včasih na pusta bolj šegavi kot dandanašnji. Morda je začelo veljati pravilo, da se rasi spreminjajo, da je vedno manj volje in pripravljenosti za družabnost in da se vsak izmed nas raje zapira sam vase in v krog najbližjih . . . V soboto, nedeljo iti v torek, na »praznični dan«, smo s fotografsko kamero sledili nekaterim pustnim prireditvam. Dnevom veselja in norčij so klonili tako malčki po šolah in vrtcih kot starejši. Številne bolj ali manj posrečene maske si) pri- H met in k vlačevale in se ponorčevale i - ■ vsakdanjega življenja, poma vosti in napak . t-jk) ime uoi| so pri- o»*W in kmetica, ki sta se proglasila z našega za muzejski eksponat, sta bila med nanjklji- najbolj posrečenimi maskami na pa štovanja na kranjskem sejmišču 4f 1 iVem n a i ija nju za Olim pijo. Potem je zavladala tišina. Norbert je bil užaljen, ona pa je čakala, da se pomiri, kajti v glavi je že imela svoj predlog. »Veš, kaj bi bilo pa res primerno?« je čez čas samozavestno začela. »V Rdečo kapico naj se napravi, to je tudi najbolj primerno za punčko.« Norbert je skomigni/ z rameni, hčerka pa je pripomnila: »Jaz bi bila pa tako rada Sneguljčica.« »Tak nehaj s to Sneguljčica,« se je to pot razjezila ona in užaljena naredila šobo, ko je videla, da njen predlog ni naletel na kakšno posebno odobravanje. Norbert je bil še vedno poln idej, zato je sklenil nadalje vati s svojimi predlogi. Rekcije: »Kaj misliš?« pri tem je gledal ženo. »če bi jo napravila v Indijanka.« »Ti in tvoji Indijanci.« ni bila preveč prijazna ona. »Sicer pa bo Indijanka sosedova Zdenka, potem naša tako ne more biti.« »Zakaj pa ne?« se je začudil Norbert, »ničkoliko enakih mask bo.« »To pa ne,« se je ona že skoraj razjezila, »da bi bila enaka kot sosedova, da mi bo potem ona očitala, da jih v vsem posnemamo. Ne. to pa ne dovolim. Pa že rajši vidim, da se sploh ne napravi.« Norbert je skomignil z rameni, otrok pa je zopet bolj po tiho pripomnil: »Kajpa Sneguljčica?« Starša sta zakolobarila z očmi. »Toda Sneguljčica si ja že bila,« je bil prijazen on, da ne bi otroka preveč užalil. Skozi možgane pa mu je že šinila nova ideja. »Kaj pa gusar?« »Kakšen gusar?« se je začudila ona. »Ja gusar, s sablo, prevezanim očesom in krvoločnim izrazom na obrazu.« »Najin otrok naj bo gusar,« je prebledela ona. »Najin otrok naj teka naokrog s krvoločnim obrazom? Kaj si ponorel? Pa v sprevod? Naj gre v sprevod po mestnih ulicah tak, po tvoje najboljše kar z divjo peno na ustih?!» Kar kipela je, Norbert se je malo umaknil, ker je videl, da je šel s svojim mladeniškim sanjarjenjem malo predaleč. Ona pač ne bi bila ona, če ne bi ta trenutek izkoristila zase. Pa je rekla: »Veš kaj, Norbert, pikapolonica naj bo, kaj ne bi bila luštna?« Ni mu bilo preveč všeč. »Naj teka naokrog črno rdeče pikasta in . . .« Sploh mu žuželke niso bile pri srcu, a je vseeno prikimal. »Naj pa bo pikapolonica,« je dejal. »Ampak v to pristanem samo zaradi miru v hiši.« Tudi hčerka je še enkrat poizkusila: »Kaj pa, če bi bila vseeno rajši Sneguljčica?« Tudi to pot je bil njen predlog odbit, kajti sklenjeno je bilo, da se napravi v pikapolonico. Sprejela je to, kaj pa je hotela, le to jo je še zanimalo, kdaj bodo vse uredili. »Uredili, j a,« ja zagodel Norbert. »Mislim, da bo najbolje v ponedeljek, dan pred pustnim torkom, saj vidiš, kako smo stalno zaposleni.« Tako je bilo torej dogovorjeno. Počakati je bilo treba le ponedeljek, se zagnati na delo in otrok bo potem v torek veselo tekal po mestu v svoje in še večje zadovoljstvo staršev. »Mami, bova takoj začele z obleko? Vsi otroci imajo že vse pripravljeno,« je hčerka žvrgolela že med vrati. »Hudirja, danes pa res ne vem, če bom utegnila še to,« se je izogibala ona. »Toda mami, saj smo domenjeni, da uredimo vse danes.« »Že. že. da smo domenjeni, ampak saj vidiš, kako je s časom. Nazaj v službo moram, je nujno delo, samo se ne bo naredilo.« Hčerka je plani/a v jok, mami pa na telefon. »Bom očetu telefonirala, bosta pa mogoče z njim uredila,« je dejala. »Norbert si ti?« »Ja. jaz se. Kaj pa je?« »Popoldan imam delo, nazaj v službo moram, z otrokom sva pa domenjena, da danes uredimo za masko. Boš poizkusil ti?« »Kje pa! To je nemogoče. Stranke imam in kaj vem do kdaj se bom zadržal. Name ne računaj.« »Kajpa naj storimo?« je zaskrbelo njo. »Ja.« je skušal biti on pameten, »nekaj bo treba ukreniti.« »Seveda bo treba, in to hitro, saj je že sedaj jok v hiši.« Tedaj je Norberta prešinila odrešilna misel. »Veš kaj?« je dejal. »Kaj ni želela biti Sneguljčica?« »Seveda je želela,« je odgovorila ona, »toda to nama ni ugajalo, saj se spomniš, ne.« »In ima obleko za Sneguljčica še doma?« je hitel on. »Seveda jo ima.« »No, potem pa prima. Sneguljčica naj bo, če si je pa to tako želela.« »Že. že Norbert.« je pomišljala ona, »toda to nama ni bilo všeč.« »Nič ne godrnjaj,« jo je pokaral. »Ti imaš delo, jaz imam delo, otrok si pa želi biti Sneguljčica. Menda bo j a tisto, kar si sam želi.« In je bil, pa še srečen navsezadnje. Pred svetovnim prvenstvom v klasičnih disciplinah naat Kolesarji pred novo sezono Maks Jelene: Upam na reprezentančni dres JEZERSKO — Po naključju sva .se nasla v istem avtobusu, ki je peljal na Jezersko. Bilo je mrzlo zimsko jutro in oba sva imela enako pot — na prizorišče letošnjega republiškega obračuna v smučarskih tekih in .štafetah za člane in mladince. Govora je o trenerju naših tekačev Mihailu Prjahinu iz Moskve. Beseda je dala besedo. Tik pod vrhom se je sicer molčeči Mi h a i 1 razgovoril. Vse prejšnje prošnje za pogovor so bile brez pomena. Ni in ni se dal omehčati. »Za Lahti sem predlagal Mileno Kordež, Franca Tajnikarja ter Maksa Jelenca. Na spisku pa sta tudi obetajoča mlajša člana Ivo Čarman in vojak Božo Cvajnar. Vsi ti zaslužijo, da gredo na svetovno prvenstvo.« Reprezentančni trener pa ni preveč zadovoljen z našimi člani. Pohvalno se je izrabil le o Mileni, Ivu in Božu. Mednarodni rezultati ostalih so slabši kot je pričakoval. Delno je zadovoljil le Se borben in izkušen Maks Jelene. I'pa. da bo na pot odšla vsa predlagana reprezentanca in da bo tu zmagal pravi razum. »Priprave potekajo tako, da bodo vsi v Lahtiju v vrhunski formi. Predvsem moramo nadoknaditi zamujeni trening hitrosti,« je se dodal Prjahin. Tudi Maks sam ni prepričan, da bo videl prizorišče svetovnega prvenstva Lahti. In če ga bo, bo dal vse od sebe, da ne bo zatajil. »Nastopil bom na 15, 30 in 50-kilometrskih progah, in če bomo na pot odšli res Štirje, fte v štafetah. Vse tri, posebno pa Se tek na petdeset kilometrov, so garaške discipline. In za konec še tek v štafeti. Pravilno bo treba razporediti moči in uspeh ne more izostati.« Prav ima ta molčeči in garaški Dražgošan, ki je z dušo in telesom predan teku na smučah. Je med najmarljivejSimi na treningih, zagrizen na tekmah doma in v tujini, treninge pa dopolnjuje še sam. Resnično hi bilo Skoda, da naši fantje ne bi nastopili na svetovnem prvenstvu, saj bodo, če ne gredo na pot, ponovno izgubili stik s svetovno tekaško elito. Mar naj vsi ti napori in pretečeni kilometri ostanejo le za njihovo zadovoljstvo in za nekaj mednarodnih in domačih tekmovanj. Tekaški šport se mora razvijati naprej. I>e tako bomo dobili obetajoči kader. »Stari mački« se bodo prav gotovo naveličali nabirati kilometre, če ne bodo odhajali na mednarodne smučine. I). Hunier Državno prvenstvo v smučarskih tekih Že včeraj tek na 30 km ŽLEBE - Včeraj se je v Zleheh pri Medvodah začelo letošnje državno prvenstvo za elane, članic«*', mlajše član? ter starejše in mlajše mladince ter mladinke v smučarskih tekih. Prvi so se že veerai na .10 kilometrov dolgi progi /a državne naslove potegovali ("lani. Startali so oh N..K1 in do zaključka redakcije še nismo mogli dohiti rezultatov. Danes je prosti dan. jutri pa se bo prvenstvo nadaljevalo s -olo teki v vseh kategorijah V nedeljo pa so na -poredu še teki štafet Program tekmovanja: jutri oh H. uri start mlajših mladincev m mladink ter stare|ših mladink na 5 km. stareiši mladinci in članice bodo tekli na lukin. ('lani in mlajši člani pa na I") km V- nedeljo so na sporedu štaletni teki: mlajše mladinke bodo nastopile na progi i krat .(km. mlajši mladinci in starejše mladinke in mladinci na t krat ."> km. člani in mlajši člani pa na I krat 11» km _(|h' Vaterpolo II. smučarsko prvenstvo LJAO STARI VRH - V tukajšnjih smučinah se je včeraj s solo tekom na 10 kilometrov začelo drugo smučarsko prvenstvo ljubljanskega armadnega območja. Na letošnjem nastopa Sest ekip. To so vojaki-smučarji iz Maribora, Ljubljane, Novega mesta, Vrhnike, Postojne in Kranja. Po končanem tekmovanju bodo izbrali ekipo, ki bo zastopala ljubljansko armadno območje na drugem smučarskem prvenstvu jugoslovanske armade na .J a hori ni. Tu bo od 10. do 12. marca vsearmijsko prvenstvo. Kot že rečeno, na prvenstvu LJAO so že včeraj tekači startali v solo tekih na deset kilometrov, ob 18. uri pa je bila na Mestnem trgu v Škofji Loki svečana otvoritev prvenstva. Danes je na sporedu biatlon na 10 km, od 15. do 18. ure je na Starem vrhu trening za veleslalom in od 19. do 21. v vojaSnici Jožeta Gregorčiča kulturno propagandni program. Jutri bo na Starem vrhu ob 8,30 biatlon in ob 10,30 prvi veleslalom ter ob 12. uri drugi. Ob 12,30 bo svečana proglasitev najboljših in zaključek drugega smučarskega prvenstva ljubljanskega armadnega območja. V nedeljo pa bodo tekači LJAO nastopili tudi na Trnovskem maratonu. -dh Peternel prvak SFRJ BEOGRAD — Tu so se mladinci borili za državne strelske naslove s standardnim zračnim orožjem. Kaže da je dobre rezultate naših mladincev prekrižala gripa. Več jih je zbolelo, prav tako pa so v poprečju dosegali manj krogov kot na preostalih prvenstvih. Med to gardo nadarjenih jugoslovanskih strelcev se je odlično držal tudi Kranjčan Franci Peternel, ki je v svoji disciplini, čeprav služi vojaški rok, prepričljivo osvojil državni naslov s pištolo. Tako je mladi kranjski strelec s 373 krogi osvojili še eno pomembno strelsko zmago in s tem tudi državni naslov. dh Za vstop v polfinale ŠIBENIK — V zimskem bazenu hotelskega naselja Solaris so vaterpolisti kranjskega Triglava nastopili na osmem tradicionalnem tekmovanju za pokal Solaris. Na turnirju je nastopilo devet prvoligaševi Kotor, Jadran iz Herceg-Novega, Jadran iz Splita, Jug iz Dubrovnika, Mornar in POŠK iz Splita, reško Primorje, kranjski Triglav, bivši prvoligaš Mladost iz Bijele in domači Solaris. Triglavani so nastopili v skupini s Rotorjem. Jugom, Jadranom iz Splita ter So-larisom in tu zasedli četrto mesto. V finalnih borbah so izgubili s Primorjem in bili osmi. Čeprav so bili osmi, je to doslej najboljSa uvrstitev Triglava, kar nastopajo na tem turnirju. Zmagal je Kotor pred Jadranom (HN) in Jugom. Izidi: Triglav : Jug 5:8, Triglav : Solaris 6:5. Triglav : Jadran (Split) 7:8, Triglav : Kotor 4:8, Triglav : Primorje 6:10. Že včeraj zvečer pa so vaterpolisti Triglava ponovno odpotovali v Šibenik. V tamkajšnjem zimskem bazenu se bodo namreč pričela čet rt finalna srečanja za letošnji jugoslovanski vaterpolski pokal. Kranjčani nastopajo v skupini z Mladostjo iz Zagreba. Rotorjem, Jadranom iz Splita in Jadranom iz Herceg Novega in GOC iz Vrnjačke nanje. Na pot so pod vodstvom trenerja Farčnika odšli: Vidic, Leskovar (vratarja) ter igralci Kuhar. Vukanac. Ca-lič, Velikanje, Z. Malavašič, Nadi/ar. T. Baldcrman. Kraso.ee in Strgar. Z njim pa je odpotoval tudi kranjski sodnik Borut (h vatal. Vrhovni sodnik bo Ivkovič iz Zagreba, sodili pa bodo še Klemenčič (Split). Kliso-vič (Šibenik). Prvan (Split) in Brkljačič iz Keke. Ena skupina tekmovanja je v Beogradu, druga pa v Kuparih. -hI Hokej Športni vodnik SOBOTA KOŠARKA - Kranj ob 18. uri v telovadnici OŠ F. Prefteren tekma moške SKL Triglav: Rudar; SMUČARSKI SKOKI - Planica ob 10.30 na 90-metrski skakalnici državno prvenstvo za člane; ADERGAS - ob 14. uri na 25-metr-ski skakalnici tekma za starejše in mlajše pionirje za pokal SR Slovenije; KOBLA — na teh smučiščih bo ob 9. uri start letoSnjega občinskega sindikalnega prvenstva SO Radovljice v veleslalomu. -dh Prva zmaga QUKBECK — Jugoslovanska hokejska reprezentanca v okviru priprav za nastop na svetovnem prvenstvu skupine B, ki bo marca letos v Beogradu, gostuje po Kanadi. Na sedemnajstdnevni turneji bodo odigrali vi-č prijateljskih srečanj z močnimi nasprotniki. NaSi reprezentantje so odigrali že prvo tekmo. Čeprav utrujeni od poti so v prvem nastopu zmagali z moštvom Beauuport Jr. »A« z izidom 6:4 (0:3. 2:1. 1:0). Strelci za modro četo: Kavec. T. Košir, S. Košir, Pu-terle. Hafnar, Jan. -dh Kranj — V soboto se je s 14-dnevnih priprav v češkoslovaških Tatrah vrnila »prva« članska ekipa kranjskih kolesarjev, slah teden prej pa del »druge« ekipe skupaj s starejšimi in mlajšimi mladinci, ki so vadili v Poreču. Alpsko smučanje Dobra uvrstitev Ziblerja SPIN DL K ROV MI.YN - Tu seje začela zimska univerziarla. Zc v prvi disciplini moških v slalomu so jugoslovanski študentje zabeležili izvrstno uvrstitev. Tržičan Jane/ Zibler je hil med vso študentsko svetovno elito, med katerimi so zveneča imena alpskega cirkusa, v slalomu izvrstni osmi. Rezultati: I, Gasienica 9;).09. 2. Jan Bachleda (oba Poljska) 93.45. 3. De Chiesa (Italija) 9:l.4.r). H. Zibler (Jugoslavija) 95.80. -dh V_J Jeseniški pionirji najuspešnejši Kranjska gora — V soboto in v nedeljo je bilo v K ranjski gori republiško prvenstvo za pionirje v veleslalomu in slalomu. Največ uspeha so imeli tekmovalci organizatorja SK Jesenice. Sicer pa je nastopilo 150 pionirk in pionirjev iz 25 slovenskih klubov. Najuspešnejša tekmovalca sta bila Barbara Kune (Jesenice) in Rok Petrovič iz Ljubljane. Rezultati — veleslalom pionirji: I. Petrovič (Novinar), 2. Naglic (Jesenice).... 5. Zan (Jesenice); pionirke: 1 Kune (Jesenice). 2. Zaje (Olimpija). .i Dežman (Triglav). 4. Klina. (Jesenice). 5. Kalan (Alpetour): slalom pionirji: 1 Petrovič (Novinar). 2, Pire (Jesenice). .4. Ravnik (Jesenice): pionirke: 1. Kune (Jesenice). 2. Zaje (Olimpija). 3. Časnik (Alpetour). 4. Hafner (Alpetour). 5. Klinar (Jesenice), kombinacija pionirji: I. Petrovič. 2. Pire. J. Maklin; pionirke: I Kune. 2. Zaje..'). Cesnik: .j^r Smučarski tečaj za konec tedna S K Triglav Kranj organizira 4-dnevni vikend tečaj za mladino in odrasle, ki se želijo naučiti osnov smučanja ali izpopolniti svoje smučarsko znanje. Tečaj bo 18.. 19.. 25. in 26. februarja na Krvavcu. Cena tečaja je 600 din. V ceni so zajeti stroSki tečaja in dnevne karte. Prijavite se lahko v hotelu CREINA pri Turistični poslovalnici od 13. do 15. februarja od 7. do lfl. ure. Tam boste dobili tudi vse potrebni- informacije. Tečaj za vaditelje smučanja Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja SZS Kranj v sodelovanju s Šolskim centrom za telesno vzgojo iz Ljubljane razpisuje tečaj za naziv vaditelja alpskega smučanja. Tečaj bo v drugi polovici februarja in marca in obsega 66 teoretičnih in praktičnih ur. Šolanje je namenjeno predvsem članom športnih društev, vodjem in članom smučarskih sekcij v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in v vrtcih, ki imajo veselje za pedagoško delo pri posredovanju znanja smučanja najmlajšim, mladini in odraslim. Kandidati za tečaj se lahko prijavite v sredo. 15. 2., in četrtek, 16. 2.. od 16. do 17. ure v sobi TKS Skupščine občine Kranj, soba št. 5H, kjer boste dobili podrobnejša pojasnila. Krek izključen iz prvenstva Šahovsko prvenstvo Kranja — V 7. kolu je Mazi napravil napako in tako si je Bavdek priboril novo točko ter je trenutno H šestimi točkami v vodstvu pred Matjaši-čem. ki jih ima pet in dve prekinjeni partiji Bumbar in Kakovec sta po zagrizenem boju prekinila. Krek pa je zaradi neresnosli izpadel iz nadaljnjega tekmovanja Rezultati 7. kola: Jeraj Matjašič odloženo. Muri Ga z voda remi, Rakovec Bumbar prekinjeno. Marko : 1'odgornik 1:0, Božič Pavlin remi. Krek : Bukovec 0:1 (zaradi odsotnosti Kreka). Jokovič Hribar 11:1. Mazi : Bavdek O: I Vrstni red: Bavdek ti. Matiašič 5 (2). Hribar. Bukovac 4. Rakovee .1.5 (I). Bum har I (I). Gazvoda. Muri .t (I). Marko. Jokovič '.\. Mazi. Jernej 2/> (I). Pavlin 2.5. Božič 2. Podgornik 1.5 N. Sladic Prišli so Ločani in Kranjčani KRANJ - Pred kratkim je bila sklicana prva redna seja območnega odbora Gorenjske za vrhunski Sport z namenom, da se konstituira, izvoli predsednika ter pripravi program dela za leto 1978. Kje je vzrok, da sta se prve seje udeležila le delegata iz Škofje Loke in Kranja, evidentiranih članov, katere so predlagale ZTKO posameznih občin. Pn^- •:: . 'IV--' 'fl l»«enie pa ni bilo. Prva ugotovitev navzočih je, da je območni odbor za vrhunski šport ustanovljen, ni pa konstituiran in je nujno, da se ponovno skliče seja, posebej pa se opozori Telesnokulturne skupnosti in Zveze I Cles mik ul t u r n i h organizacij Tržiča, Radovljice in Jesenic, da opozorijo svoje predstavnike na odgovorno delo. ki jim je bilo zaupano. .. . M.Cade/ Na vprašanje, zakaj so izbrali ta dva kraja, je trener Franci H vas t i pojasnil: »V Tatrah (1340 metrov nadmorske višine) so zelo dobri pogoji za trening vzdržljivosti. Vsak dan smo na smučeh pretekli 30 do 70 kilometrov, za dopolnilo pa smo igrali še nogomet in dvigali uteži, skratka, dovolj je možnosti za vadbo. Poreč pa smo izbrali zato, ker je ta hip cenejši od kateregakoli turističnega kraja na Gorenjskem, glede na naS načrt treningov pa tudi veliko primernejši.« Kako su vaši kolesaril pripravljeni na novo sezono'' »Se nikoli niso bili bolje. Sezone pravzaprav nismo prekinili, saj smo od zadnjih lanskih tekmovanj ves čas vadili. Prva članska ekipa petkrat na teden v ciklokro-su in v telovadnici, ostali pa le nekaj manj.« Največ /ato lahko v novi sezoni pričakujemo prav od prve ekipe. Hakuša. Ropreta. Krakerja in 1'doviča. Ti imajo — poleg novega člana kluba Draga Kreliha — izpolnjen /vezni razred in s tem boljše pogoj? za kolesarjenje, Drugo člansko ekipo bodo letos sestavljali Pečnik. Kozjek. Rozman. Reven m Frelih. ki bodo poskušali obdržati sloves najboljših jugoslovanskih kole- sarjev. Ce jim bo to uspelo, s* hodku f)r; lahko udeleževali mednarodnih dirk. ki tere štejejo tudi za svetovni pokal. [r; B najpomembnejših domačih. »Na vsak način hočemo doseći -i-jdaijr rezultate v mednarodni konkurenci. T« movalci so resni in pripravljeni na > zato tudi uspeh ne sme izostati. Pantr še, ker računamo, da se bosta vsaj eden. ne dva, prebila med potnike za olimputct Moskvi,« pravi Hvasti. »2elje res i*. skromne in upajmo, da se bodo uresaitik »Mladinci morajo biti dobri člani nečlani dobri mladinci.« S tem je trener po*-nil. zakaj so letos namenili veliko vecmir mladini kolesarjem. »Sedanja članska «*s bo zdržala Se kakih pet let, vendar mora«-že danes misliti na njihove naslednike. 5» raSčaja je dovolj, čeprav se ga malo obes Kljub temu pa imamo že nekaj sotids/ mladincev - Kurenta, Cudermana, T«-ča, Bogataja in Se nekatere, ki hoao vztrajnostjo lahko Se daleč prišli N*. želja v letošnji sezoni pa je, da ae tudi ■* mladinski ekipi uvrstita v vrh juieoslova? skega mladinskega kolesarstva.« Komentiramo Po XXV. svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah GARMISCH-PARTENKIRCHEN - V nedeljo zvečer seje na ledenem stadionu zaprla zavesa nad jubilejnim, srebrnim, petindvajsetim svetovnim prvenstvo« v alpskih disciplinah. Ce se ozremo nazaj na osemdnevne borbe za medalje in nm: boljSe uvrstitve v vseh treh moSkih in ženskih disciplinah in trojni kombinaciji lahko mirne duSe zapišemo, da je vsaka disciplina smuka, slaloma in veleslaloma imela svoje junake v obeh konkurenca h. Vendar je tu treba pripomniti, da favoritom, ki so bili na papirju, ni bilo lahko. Vse preveč so se morali boriti, da so lahko stopali na zmagovalni oder, kjer so podeljevali zlata, srebrna in bronasta odJicia Pri tem pa lahko pri moSkih vendarle izdvojimo enega, ki je opravičil vloco prvega favorita v veleslalomu in slalomu. To je redkobesedni Šved Ingemar Sten-mark na novih Elanovih smučeh RC 04. Z gotovostjo lahko rečemo, da je povsem upravičeno največji mojster veleslalomskih in slalomskih vratic. Z lahkoto je i veleslalomu opravil z vsemi, ki so mu hoteli vzeti najžlahtnejšo kovino, zlato. Hladnokrvno se je mladi Šved boril s preostalimi. V slalomu mu ni bilo lahko, a je kljub temu zbral toliko moči, da si je okrog vratu obesil že drugo zlato. Pri ženskah i* največ pobrala Anemarie Moser-Proell. Ta Avstrijka, ki dve sezoni ni nastopala in s tem izgubila stik s svetovno konkurenco žensk v svetovnem pokalu, je pobrala dve zlati in eno bronasto odličje. Bila je najhitrejša v smuku, tretja v veleslalomu in s tem sije priborila tudi prvo mesto v kombinaciji. In kaj reči o naSih? Predvsem so razočarali fantje. Edino solidno uvrstitev smo dosegli z enaindvajsetim mestom MiSa MaguSarja v zaključnem nastopu moških v slalomu. Drugače so povsem odpovedali. Tistega, kar smo pričakovali na jubilejnem svetovnem prvenstvu, nismo dobili. Bojan Križaj, naš adut v veleslalomu in slalomu, se je sicer boril, toda v specialnih disciplinah, v teh dveh je na tekmah svetovnega pokala osvajal izvrstne rezultate in mesta med prvo deseterico, je ostai brez vsake uvrstitve. Nesmiselna je bila tudi poteza, da je v GA-PA nastopil tu« Andrej Koželj, ki naj bi dobil dobro uvrstitev v kombinaciji. 2e v smuku se mu" odpela vez na smučki in konec je bilo njegovih možnosti za visoko uvrstitev v fccnm binaciji. V tej sezoni razen tega sploh ni nastopil v tekmah svetovnega pokala nr" tem pa so mu bili obvezni treningi pred startom v smuku tudi edini. Lahko mi duSe rečemo, da je bila njegova pot v Garmisch odveč. Bolje bi bilo, da bi sej »-* Tržičan Janez Zibler, ki je v drugi polovici, v prvi ni nastopal, dosegal v svetovn '* pokalu solidne uvrstitve. Od deklet smo pričakovali malo. Toda dekleta so se srčno borila na vseh tr h »frontah«. Za razliko od moških vsaj razočaranj ni. Z osemnajstim mestom Bojan Dornik v slalomu smo prav v tej disciplini, za Majdo Ankele, dobili najb>olf»I uvrstitev na vseh dosedanjih olimpijskih in svetovnih prvenstvih nasploh. Pregled medalj: /. S B Avstrija 4 0 3 Švedska 2 0 0 ZRN 1 4 0 Liechenstein 1 2 2 Švica 0 1 1 Italija 0 1 0 Francija 0 0 1 ZDA 0 0 1 I). Hunier Dvakratni zlati Šved Ingemar Stenmark je bil na Elanouh smučeh RC 04 najuspešneiš: tekmovalec na svetovnem prit-stvu v alpskih disciplinah GA PA. Foto - F. Kolman Dopisniki poročajo čopi dejavnost tudi na spon m rekn zahvalili košarkarskima ekipama I Kranj - Klub kranjskih študentov je usmeril V petek so pripravili skromno slovesnost, na kateri v tednu mladine v Kranj«, osvojili prvi mest, Načrtuiejo pa razen k um.h redit« ler vključevanja v razreševanje štipendijske politike «'"«' ver smučarskih izletov w- a I »d tč Dovje-Mojstrana - Strelska družina J....../ Mrak I^M«j^'^ VletllruVuT ^ članov, ima dolg.....tno tradicij«. Z manjšin.....ekim.vam, del..,.- /e • k >. I. e )r. m« l>t,pr„ vsak- le... ve* strelskih tekmovanj, k, se jih udelež,.j.-jo član. krajevn I ga m/a .| jdn „ ,,. _ družin iz jeseniške «.bči,,e in pripadniki milice in JLA I udi e os ,.ač rtu je h. w^an^OV^»-• W ,e bilo /c tekmovanj,- /H člane družine / zračno puško. ^ZVl^mn^i^^n^ " Marca bo na sporni., patruljni lek na smučeh v Hi.....vm. ki ga bodo p.ipravil. že,et,,u ..„,. •I Rab*' Cerklj«' - Osnovna organizacija '/SMS Cerklje je pripravila smučarsko m sankaš ko lekimna« ' i vunnolii Ker takšnih tekmovanj že dolcu .bčane Ccrkeli in okolice Proge so priprav il. v M. molu rv< ■ nrirflkuicio boliš., \ I.....le/l.a ni hil« najštevilnejša Na prih.Klnjih lovrslnib tek-m...M t fcn r' Med 40 tekmovale Sil I.............IjAi Polka Mre/«' J" ^ M? Sa" u ^ v skokih. Teran. Polka m Bi./... v smuku tu Peine. Biankovi, Kokrica - Na K<>kn< i nnrašč progi proti l.leii horštu Zanimivo progi /a trening I udi vedno več žensk in otrok -., ,.,„„„.„..,• /a smušk. lek saj številni tekač, vadijo v ,v."i" ««• *« "'k "•'sm,, M iheh. (si a.ci-i mlad ■ 1 ., Mira Azman (m|aj^ ; pri Starejših članih. V lekmova.,,.. v veleslalomu ,>a so '/''i/^VVLu, Braic (članice) M.!!" '[ pnš,hčiamirv,;.km;;;;......................r> ■ - * : ; c.:,;,;:^-,' Romana Pirih .starejše pion.rke. M.nka K ..renčan < » », k ( M ^» |)10Jrji). A|bm K«r (cicibanke. P«......a K,.;,, i mlajše .....ke. N «— k ^ Kinžgar m,,l s,,r,^ ;' rejši pionirji). Darko M.hel.č (mladinci). I une -Men« " ",n" ' 111 , s. i .....n imkI Storžičem je /.a zaključek sn,Uk% Lom pod Storžič.m Športno društvo v Lom«« po« ^ t.ifjbanoVf cicibana, pu„., «'čaja pripravilo tekmovanje v veleslalomu Nastopi . i tekmovalci so jo mora« mJ,. ...iniriev Proga le bila dolga Wt metrov ... ic imela 1» Ivakral , , ,.A ., ,„„„ m^Ijč I Marjana Rožič; cicibani: I { Rezultati - cicibanke: I IrmaSokl.č ' .lana M««. ■ (SokhlV o Mojca MeK|,0 ; v„ lokhč. I' Drago Primožič. U Andrej l.ovi-M.ak. P,on'rkj'-Niirk(,Megl.č: H Košniek: pionirji: I Franci Meghč '2, Janko Megli, . * j ,.„„ gasilskega društva i.. kulturnou,,u.t..|s. i „a prog. od kme..„.S«.du,n.k do H)a,, ",. se...../an.n.iv« I«' bila vožnja nasamo,,,' ' „ .......h.i... i M a 11 m Pavlovič m >,»t ",'„;,. Cebašek ,n C.lka Ancelj (čla.,i d, . i ,,...„ gasilskega društva m kiilturnoun,«,,,, Dovje-Mojstrana Preteklo nedelm s. < • ' ^ kmetije Sedučn.k do H|a?,., (IništVfl D.-v je Moisl.ana pripravili sankaskr teK.n« I Dovjem Nastopil«ift* Wl tekmoval«-« vseh kategorij saneh NailioliM s,, luli Uroš Si.......I In Alenka Mi I pionirji). Tone Sm..lei in /denka Pšenic« l mladin«'"- |ekm„vaniu na samote* nih san,^ ter Milan Lav.iž«. in Kristina C ebašek med . lim. nad II I" .f hil.i Maihilreisji Aloi/ uiMardn Pe/ilimik Gibanje bo ohranjalo človeka Današnji čas zahteva veliko živčnega, miselnega in zavestnega napora. Ko v razvitem svetu napredujemo pri delu, opravljamo bolj zahtevna dela in pri tem uveljavljamo zamisli, novosti in ideje. To pa pomeni, da vse bolj zaposljujemo in obremenjujemo možgane in puščamo ob strani pradavni gibalni napor. Iz vidika ohranjevanja naravnega ravnovesja, osebnega in družbenega blagostanja tak način življenja povzroča kvarne posledice. Vedeti moramo, da je prvobitno preprosto delo izoblikovalo človeka in, da bo v nadaljnjem bolj zapletenem delu človek se zmeraj povezan z delovanjem gibal. Pri opravljanju zapletenih opravil je se posebno potrebna moč gibal, v oporo je vztrajnost, hitrost, spretnost, tenkočutna ravnovesna občutljivost; to so kvalitete na katerih temelje umske sposobnosti. 2e zdavnaj je znano, da so viiji zavestni, spoznavni in miselni procesi odjek delovanja celotnega organizma in neposrednega delovanja možganskih, pa tudi podmožgan-skih središč. V človekovem načinu življenja bo zmeraj pomembna gibalna dejavnost, določena izurjenost in zadovoljiva kondicija. Ne smemo pozabiti, da je življenjska harmonija v vsestranskem razvoju osebnosti, v odkrivanju njegovih sposobnosti in v oblikovanju vrlin. Človek naj združuje delo trajnim izobraževanjem, sebi najbolj primerni panogi, naj bi se posameznik uril, izobraževal, kulturno bogatil in miselno bistril. Danes se milijoni zanimajo za pomembna tekmovanja, vendar je vse več ljudi, ki jih športno gledališče vse manj omamlja, jih odvrača od družbene, politične in splošne kulturne dejavnosti. Ti v vsakodnevni jutranji vadbi, v hoji, gibanju na planem in športnem treniranju iščejo vir zdravja, življenjske radosti in dobre volje. Šport jim odkriva svet čustev, veča občutek za lepo, za moralno odgovornost in poglablja predstave o življenju. Naravoslovje nas uči, da mišično gibalna dejavnost v mladosti spodbuja razvoj možganov, našega osrednjega organa, ki neposredno usmerja spoznavanje okolja. Organsko gibalna kondicija ohranja v vseh življenjskih obdobjih moč zbranosti, nazorno predstavljivost in jasnost misli. O ugodnem učinku gibanja na zavestno delovanje so nas opozorili že mnogi misleci v preteklosti, njihove domneve pa potrjujejo novejše raziskave, saj brez temeljne gibalne aktivnosti krni možganska miselna dejavnost. Družbeni pomen športa in humanistično naravnane športne vzgoje se kaže v razvoju pozitivnih vrednot, v odkrivanju človekovih sposobnosti, v izraznosti, komunikativnosti in plemenitosti. Namen športa se predvsem uresničuje v panogah, ki so dostopne vsem, v panogah, v katerih je posameznik dovolj aktiven, zavzet in ustvarjalen. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Odklonila moško kri Mlada Norvežanka, ki so jo zaradi prometne nesreče prepeljali v bolnišnico v Bergenuje odločno odklonila transfuzijo krvi moškega darovalca. Dejala je da ji to prepoveduje njeno feministično prepričanje. Tako so morali s transfuzijo počakati, dokler niso dobili krvodajalke z ustrezno skupino krvi. Dve nevesti Fant iz Kebumena na Javi je imel več prijateljic. Zapletlo seje, ko sta dve hkrati pričakovali naraščaj. Islamsko sodišče je zato odločilo, da se mora poročiti z obema. Poligamm zakoni so v tej deželi med muslimani namreč še dovoljeni. Prezgodnje praznovanje Kari Koch, kmet iz okolice Fulde v Nemčiji, je v vseh 102 letih življenja praznoval rojstne dneve dan prezgodaj. Eden izmed trinajstih vnukov je namreč odkril, da se dedek ni rodil 28. januarja, ampak 29. Vendar kaj pomeni ta malenkost proti tako lepi starosti! Možje »copate« tfedavna raziskava v ZDA je pokazala, da je okoli 12 milijonov zakonov, v katerih žene slabo ravnajo s svojimi možički ali jih celo pretepajo. To so v glavnem majhni in slabotni možje, ki so poročeni z močnimi ženami ter invalidi in tisti, ki so mnogo .starejši od svojih zakonskih družic. Med njimi je vsaj milijon takih, ki se morajo zateči celo po zdravniško pomoč. Stenmark najbolj priljubljen Šved Smučarski as Ingemar Stenmark je k mnogim priznanjem dodal še enega. V anketi nekega švedskega časopisa so ga izbrali za najpopularnejšega Šveda vseh časov. Zmagal je premočno s 537 glasovi pred bivšim premijerom Palmejem, kijih zbral I7.'i. Ljubljanske mlekarne DO Mesna industrija Na Gorenjskem TOZD Klavnica Jesenice, mesna industrija o. sub. o. Jesenice, Sp. Plavž 14 Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Klavnica Jesenice razpisuje delovno mesto individualnega poslovodnega organa TOZD Klavnica 1. DIREKTORJA TOZD KLAVNICA (reelekcija) Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati Ae naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali biotehnične smeri — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih — dajemoralnop i«?no neoporečen Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženimi dokazili v izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo TOZD Klavnica« na naslov: Ljubljanske mlekarne TOZD Klavnica Jesenice, Spodnji Plavž 14, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa najkasneje v 20 dneh po opravljeni izbiri. Prehitro v ovinek Podpulferca — V ponedeljek, 6. februarja, se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Gorenjo vasjo v Podpulferci pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Gantar (roj. 1943) iz Gorenje vasi je v ovinku zaradi neprimerne hitrosti zavozil v desno na bankino, od tu spet nazaj na cesto, kjer pa se je avtomobil prevrnil. Voznik je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko polikliniko, škode na vozilu pa je za 10.000 din. Neprevidno na cesto Hotemaže — V ponedeljek,- 6. februarja, ob 16. uri se je na regionalni cesti med Kranjem in Preddvorom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Eržen (roj. 1913) iz Hrast ja je peljal proti Preddvoru. V Hotemažah mu je z dvorišča gostilne Gorjanc nenadoma pritekel na cesto, ne da bi se prepričal, Janez Povšnar (roj. 1950) iz Kokre. Voznik Eržen je skušal nesrečo preprečiti, zaviral je in zavijal levo, vendar je z blatnikom pešca vseeno zadel. Povšnarja je vrglo na streho avtomobila, od tam pa je padel na cesto. Na srečo pa jo je odnesel le z lažjimi poškodbami. Prepozno opazil pešca Na Cesti Borisa v ponedeljek, 6. fe- Jesenice — Kidriča se je bruarja, pripetila prometna nezgoda nekaj pred 6. uro zjutraj. Voznik osebnega avtomobila Peter Boškin (roj. 1944) iz Radovljice je prevozil semaforsko križišče na Koroški Beli in nato prepozno opazil Gaja Vukče-viča (roj. 1945) z Jesenic, ki je z leve strani po prehodu za pešce prečkal cesto. Voznik je pešca zadel v komolec. Po zdravniškem pregledu so Vukčeviča napotili v domačo oskrbo. Sreda pešca Srednja vas v Bohinju — Nesreča, ki se je pripetila v torek, 7. februarja, v Srednji vasi v Bohinju bi se lahko končala bolj tragično. Vzrok zanjo je bila vinjenost pešca Janeza Zupanca, starega 44 let, doma iz Srednje vasi, ki je okrog 9. ure zvečer obležal na cesti. V tem trenutku je iz Cešnjice v Srednjo vas pripeljal voznik fička Zdravko Sod-ja, star 19 let, doma iz Cešnjice. Na cesti ležečega pešca je zagledal sorazmerno pozno. Začel je zavirati in se Zupanca izogibati. Cesta je bila spolzka in se vozilo ni ustavilo. Zdravko Sodjo je zadel v obcestno snežno steno, od koder ga je tako odbilo, da je z zadnjim delom avtomobila zadel na tleh ležečega. Janeza Zupanca so najprej prepeljali v bohinjski zdravstveni dom, odtod pa v jeseniško bolnišnico. Posledice niso bile tako mile Kranj — Postaja kranjske milice je v sredo, 8. februarja, zvedela za nesrečo, ki se je pripetila v nedeljo. 5. februarja, ob 19. uri v križišču Poštne in Prešernove ulice v Kranju. Poškodbe pešca, ki je prečkal cesto po zaznamovanem prehodu, niso bile tako mile, kot je bilo sprva videti. 19-letni Janez Zupan iz Trboj je usodnega dne vozil osebni avto od Planine proti Kranju. Ko je peljal po Poštni ulici in je hotel v križišču s Prešernovo ulico zaviti desno, je po prehodu za pešce prečkala cesto 72-letna Ana Lovšin iz Kranja. Zupan je Lovšinovo zadel s prednjim delom avtomobila in jo zbil desno na pločnik. Zupan jo je hotel odpeljati v Zdravstveni dom, vendar je poškodovana ponudbo zavrnila. Voznik jo je nato odpeljal domov. V torek je začutila bolečine in je iskala pomoč na Zdravstvenemu domu, od koder so jo napotili v Ljubljano, kjer se še vedno zdravi. jk Izven prehoda čez cesto Jesenice — Na Osti železarjev na Jesenicah se je v torek, 7. februarja, ob 11.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Dušan Tarman (roj. 1955) z Jesenic je vozil mimo ustavljenega avtobusa, iz katerega so tedaj izstopali potniki. Nenadoma mu je pred avtomobil izven prehoda za pešce stopila Ivanka Oblak (roj. 1958) z Jesenic. Kljub zaviranju in umikanju voznik nesreče ni mogel preprečiti in je pešakinjo zadel. Z zlomljeno nogo in pretresom možgan so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. L. M. Posledice nepravilnega prehitevanja - Voznik osebnega avtomobila Vladislav Stojakovič iz Krope je v torek, 7. februarja, ob 9,50 v Virmašah pri Skofji Loki nepravdno prehiteval traktor. Zadel je njegovo prvo kolo, potem pa gaje vrglo levo s ceste, kjer seje prekucnil. Niti voznik, niti sopotnik, ki ga je vrglo iz avtomobila, ker ni bil pripet z varnostnim pasom, nista utrpela telesnih poškodb, (jk) — Foto: J. Zaplotnik r Adijo, smučke! Pred vhodi v bifeje in gostišča na naših smučiščih se prav Larejo smučke vseh vrst znamk, palice leže križem, da se je včasih kar težko prebiti do vhoda. Vse to razstavljeno je krasna priložnost za dolgo-prstneže, saj si marsikdo, ki si v gostišču gasi žejo ali teši lakoto, niti ne misli, da bi mu smfuči lahko shodile. Pa se dogaja, na žalost. V lanskem decembru in v letošnjem januarju so obupani lastniki prijavili 21 tatvin smuči, ki so izginile z gorenjskih smučišč, iz garderob hotelov ali pa so izhlapele z avtomobilskega prtljažnika. Kriminalisti kranjske UJV in postaje milice se trenutno ukvarjajo z dvema večjima tatvinama smuči, in sicer iz kranjskogorskega hotela Kompas, drugo krajo pa so zagrešili mladoletni fantiči. Le-ti so se opremljali za veselo smučanje kar v kleteh bližnjih blokov in stolpnic. Pobasali so sedem parov smuči. So doma staršem rekli, da so srečali dedka Mraza? Pri ostalih tatvinah pa bi lahko rekli, da gre za malomarnost. Ameriška turistka, ki je smučala z izposojenimi smučmi, je le-te pustila kar v snegu pred hotelom, nanje popolnoma pozabila in ko jih je drugi dan iskala okoli hotela, jih seveda ni bilo, saj jih je vzela noč. Najbolj jezen je bil verjetno smučar, ki je iz avtomobila odnesel smuči na smučišče, nato pa se je vrnil k avtomobilu po sani; ko pa se je po nekaj minutah vrnil, so smučke že izginile. Včasih res ni važna nekajminutna odsotnost ali pa dveurna — smuči izginejo. Pa tudi občasen nadzor včasih ne pomaga: smučar, ki je stopil v bife na toplo pijačo, je poprej smučke vredne 4700 din naslonil na okno bifeja, tako da jih je lahko od znotraj videl. Ker pa se le ne da vedno strmeti ven in v svoje smuči, je trenutno nepazljivost zmikavt izkoristil in adijo, drage smuči. Kriminalisti ugotavljajo, da imajo dolgoprstneži oko le za drage smuči, pa še palice vzamejo, če se že ponujajo. Najidealnejša priložnost je izbrati v gozdu smučk pred kakim bifejem kakšne dobre in izpuhteti. Lastniki pa navadno razen opisa in znamke smuči in vezi ne vedo njihovih tovarniških številk, vsaj pri sebi jih nimajo, ampak morda kje doma na garancijskem listu. Smola je pač, če smuči izginejo iz zaklenjenih garderob ali domačih shramb. Na nezavarovanih mestih, pa bi kazalo imeti malo več previdnosti, saj med nami niso vsi pošteni. L. M. GIBANJE PREBIVALSTVA TRŽIČ Zakonsko zvezo sta sklenila Franci Štefe in Travdi Vogelnik. TRŽNI PREGLED Alpinistične novice AO KRANJ V LETU 1977 Alpinistični odsek je lani združeval M članov. Od tega je bilo 24 alpinistov (2 al-pinistki). 20 pripravnikov (5) in 14 tečajnikov (4). Rezultati plezalne sezone so bili dokaj ugodni, saj so celo v republiškem merilu nadpoprečni. Odsek je razen smučarskega tečaja in letnega tabora, ki sta odpadla zaradi slabega vremena, uresničil vse akcije, ki si jih je zastavil. V pretekli sezoni so opravili 707 plezalnih vzponov, kar je skoraj 100 več kot leto poprej. K temu pa je treba prišteti Se 32 pristopov nad 2000 m v zimskih razmerah, 1 1 pristopov nad .'1000 m in 35 turnih smukov, kar skupno znese 785 registriranih vzponov. Podatki so pokazali, da se je občutno zmanjšalo zimsko udejst vovan je v gorah, čemur bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Skupno je bilo opravljenih 273 vzponov 1. II. III težavnostne stopnje. 253 četrte. 151 pete in 30 šeste. Člani odseka so obiskali še Centralne Alpe. Dolomite, skupino Grossglockner in Karakoruni. Letošnji največji uspehi: Lagardov kuloar v S steni Les Droites (V + .60—70) - Centralne Alpe Švicarska smer v Les Courtes (V+, —70) — Centralne Alpe Direktna smer v Cima S(otone (VI. Al) - Dolomiti. Prvenstvena smer v SV steni Frdamanih polic (V. VI. Al. A2) — Julijci. Prva ponovitev Bukove smeri, Anič Kuk (V. VI, A2) — Paklenica. Prva zimska ponovitev Tri-kota v Dolgem hrbtu (VI. A2) — Kamniške Alpe. Skupno je bilo opravljenih 15 prvenstvenih smeri. Največji uspeh odseka pa je osvojitev H0HH m visokega Gasherbruma I. ki sta ga v kviru tržiške odprave osvojila dva njihova lana. V letu 1977 so se člani odseka udeležili tudi vseh treh tekmovanj za alpinistični smučarski pokal in ekipno zasedli drugo mesto. Po dva člana sta se udeležila zimskega in etnega tečaja KA, dve alpinistki pa sta bili udeleženki tečaja francoske šole za smučanje in alpinizem (ENSA). Organizirane so bile skupne ture v Vršiče, ostenje nad Češko kočo in nad Iyedinami. V mesecu oktobru pa je bil organiziran zim-ki tečaj na Ledinah. Javnost so o svojem delu obveščali preko alpinističnih novic v Glasu in Delu ter s pomočjo razstavljenih slik v omarici, ki je bila letos posebej vzorno urejena. Posebno meto v propagandni dejavnosti zaslužijo pre-avanja po šolah, drugih alpinističnih odse-ih in v Delavskem domu, prav tako pa tudi 'ležalni vodnik po stenah ravenske Kočne. i ga je izdalo PI) Kranj v sodelovanju čla-ov odseka. A. S. JESENICE Solata 19,20 din, špinača 19,20 din, cvetača 19,56 din, korenček 12 din, česen 53,10 din, čebula 6 din, fižol 17,80 din 29,75 din, pesa 7 din, kumare 23,40 din, paradižnik 29,20 din, paprika 50,60 din, jabolka 10,40 do 12,50 din, hruške 21,25 din, grozdje 17 din, pomaranče 11,85 din, limone 18,92 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 8,75 din, surovo maslo 79 din, smetana 35 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 5,75 din, kisla^ repa 5,75 din, orehi 156,17 din, jajčka 1,70 do 2,30, krompir 3,65 din. KRANJ Solata 25 din, špinača 38 din, cvetača 30 din, korenček 12 din, česen 45 din, čebula 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 din, slive 26 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 20 din, grozdje 18 din, med 55 din, pomaranče 18 din, limone 18,30 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 17 din, surovo maslo 72 din, smetana 32 din, skuta 20 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10" din, klobase 30 din, orehi 160 din, jajčka 2,40 din, krompir 3 do 4 din, radič 40 din. Dežurne trgovine V soboto, 11. februarja bodo odprte naslednje dežurne trgovine: TRŽIČ: - 2ITO Ljubljana, poslovalnica Cesta JLA 6 JESENICE: - Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu RADOVLJICA: - Špecerija, Kranjska c. 11, LESCE: — Špecerija, Finžgarjeva 10, BLED: — Špecerija, Prešernova 48; Živila, Ljubljanska c. 4, GORJE: — Špecerija — market, Zg. Gorje BOHINJ: - LM - Delikatesa, Boh. Bistrica, Triglavska 50; LM -market Ribčev laz; LM samopostrežba Ukane in LM Stara Fužina 57 KRANJ: - Delikatesa - Maistrov trg 11 (v nedeljo od 7. do 11. ure); Emona market, Stražišče; Živila — prodajalna SP pri mostu, Kranj, Vodopivčeva 16, prodajalna SP Oskrba, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 9. Ribja zarebrnica DRUŽINSKI POMENKI Potrebujemo: / kg polenovke, 1 jajce, 2 jedilni žlici gorčice, limono, moko, drobtine, 1 jedilno žlico olja, 2 jedilni žlici surovega masla ali margarine. Izdelava: Očiščeno in osušeno ribo razkosajte in jo povaljajte v mešanici olja, gorčice in soka polovice limone. Ribo pustite v tej mešanici 10 minut. Povaljajte ribo v moki, jajcu in drobtinah in jo popecite v vroči maščobi. Ribo servirajte okrašeno z režnji limone. Zraven ponudite mešano solato iz fižola in kislega zelja te krompir v koscih. Tegobe štirinogih prijateljev Pretirana ljubezen navadno bolj škoduje kot koristi, pa naj jo izkazujemo ljudem ali živalim. Današnji sestavek nima namena obravnavati nehumano ravnanje lastnikov tistih usmiljenja vrednih štirinožcev, ki lačni in žejni bedno životarijo na prekratki verigi — vsem postavam navkljub. Pobliže bi si ogledali okoliščine, zaradi katerih obolevajo psi, ki imajo sicer vse pogoje za zdrav razvoj. Napačno razumljena ljubezen do živali pa škoduje tem štiri-nogim prijateljem do take mere, da zaidejo iz duševnega ravnovesja in postanejo problematični za okolico. Poleg vseh materialnih simbolov naraščajočega standarda si je človek kot znamenje blagostanja omislil tudi psa. Te trditve sicer ne gre posploševati, vendar živalim škoduje tudi preobilje, ki jih obkroža. Će k napačnemu ravnanju s psom prištejemo še hrup in vrvež, ki mre varita živce vsemu živemu, ter utesnjenost in naglico, ki ravno tako načenjata zdravje ljudem in živalim, se ne smemo čuditi, da ta proti-naravni način življenja ogroža tudi domače živali. Nezdravi vplivi okolja se kažejo na nenavadnem obnašanju psa, ko Kadar umažemo prt s sadjem ali vinom, si prvi hip pomagamo tako, da na madež takoj položimo v mrzli vodi namočen košček kruhove sredice. žival na lepem postane napadalna ali opravlja potrebo v stanovanju. Drugi zopet grize blazine, preproge ali pohištvo ter trga zavese. V teh primerih moramo pomisliti na porušeno duševno ravnotežje. Psa je treba peljati k živinozdravniku, ki bo dodatno opravil še pregled srca in ledvic, kajti vzrokov za nenaravno vedenje je lahko več. Tako imenovana pasja nevroza se izraža tudi na druge načine. Lajež brez pravega povoda ali pretirana bojazen pred drugimi psi že dasta sklepati na bolezensko stanje živali. Motnje lahko nastanejo tudi zaradi porušenega hormonskega ravnovesja. Psička si na primer prične umišljati, da bo povrgla, zato neumorno išče kotiček za namišljeno družinico. Tovrstne motnje zdravimo z ustreznimi preparati ob poprejšnjem posvetu z živinozdrav-nikom. Strokovnjaki vedo povedati, da ležijo vzroki za nenormalno vedenje psa tudi v napačnem ravnanju človeka z živaljo. Će želimo imeti zdravega in zadovoljnega psa, moramo razpolagati s pravšnjo mero strogosti in sposobnosti, da damo živali razumeti, kdo ima v hiši prvo besedo. Ko je pes še živel v krdelu, o tem, kaj sme in česa ne sme ni bilo nobenega dvoma. Ob vsakem odstopanju je vodja krdela prestopniku z renča-njem in ugrizom dal vedeti, da ne trpi nikakršne samovolje. Brez pravega vodstva postane pes prestrašen in negotov ter se nagiba k nevrozam. Začeti je treba zgodaj, vsekakor še preden žival odraste. Osnove socialnega ponašanja, če smemo tako reči, se pri psu razvijejo že med osmim in šestnajstim tednom življenja. V tem obdobju pes nenehno poizkuša, kako daleč sme s svojimi igrami. Skače na stole, sili k človeku v posteljo ali brez prestanka prosjači za čokolado ali meso. Marsikateremu lastniku živali se zdi vse to pasje prizadevanje zabavno in žival to izrablja. Kasneje se ni treba čuditi, če na blazinjaku ležeči pes zareži nad gospodarjem, kadar si ta drzne motiti žival pri počitku. Neredko se taki psi razvijejo v pravcatega hišnega tirana. Tudi preveč muhasta vzgoja je popolnoma zgrešena. Žival nima nikakršnega razumevanja za to, da jo malo zatem, ko smo jo še ljubeznivo božali, na lepem naderemo, ker smo pač postali slabe volje. Tako ravnanje privede do bolestnih napetosti in strahu, kar žival izraža tako, da postane nesnažna ali se v njej vzbudi sla po uničevanju. Začetek in konec vzgoje obstaja v tem, da naj bi kazen brez obotavljanja sledila dejanju. Kadar pes, ki smo ga pustili samega v stanovanju, prične brez razloga lajati, se moramo takoj vrniti in ga kaznovati. Vendar živali ne smemo pretepati, pač pa psa prijeti za kožuh na tilniku in ga stresti. Tako kazen žival razume, saj tudi vodnik krdela zagrabi svoje podložnike za kožo na vratu. Lastniki psov bi morali vedeti, da z udarci povzročajo živali samo nesmiselne bolečine. Vsako odvečno nasilje je samo dokaz o nevzgojeno-sti tistega, ki se nad zaupanimi jim bitji izživlja na človeka nevreden način. O n V polletnih počitnicah pustimo otrokom čim več svobode. Ne silimo jih po nepotrebnem k šolskim knjigam; naj se jim utrujene glavice v štirinajstdnevnem premoru dodobra spo-čijejo od prestanih umskih naporov. Pač pa svetujemo, da izkoristite vsako priložnost za nevsiljivo prometno vzgojo. Otroci radi tekajo čez cesto že pri rumeni luči na semaforu. V prizadevanju, da bi zmanjšali število prometnih nesreč med šolarji, navajajmo otroke, da bodo v naši navzočnosti dosledno prečkali cesto le ob zelenem signalu na semaforu. MARTA ODGOVARJA Tatjana V., Kranj — Rada bi imela športno in udobno jakno, ki bi jo lahko nosila vsak dan. Ker se ne morem odločiti za model, prosim vas za nasvet in risbo. Stara sen 20 let, visoka 167 cm, tehtam pa 59 kg. Marta - Jakna je daljša ravno krojena, raglan rokavi! zapenja pa se do vrha. Rokava so širša, stisnjena s pasom na sponko. Tak pas ima tudi pod ovratnikom. Jakna ima dva žepa, pas pa je iz istega blaga. Zadnja stran je s šivom po sredini. Pustna šema? Ne, le model ekstravagantnega kompleta frfo-tave bluze in tesno oprijetih hlač kronanega z zanimivim pokrivalom, kakršnega predlagajo obli-kovalci letošnje visoke mode rx> gum mm mladim dekletom, kffc za vsako ceno želela izstopati iz množice navadnih zemlja/lov J)q bodo v svojih prizadevanjih Usne-la, o tem ne dvomimo. Moj brat Ker imam rada brata, sem se danes odločila, da ga bom opisala. Ime mu je Primož. Moj brat je zelo močne postave. Pa ne le zato, ker je najstarejši od otrok. Vedno je lačen. Posebno rad ima zelenjavo in meso. Pa nikar ne mislite, da mu diši samo to. Prav tako rad ima vse, kar je sladkega. Prav posebno se razveseli čokolade, ki poje celo, če jo dobi. Oblečen je v kavbojke, srajco in pulover. To se pravi, da se oblači športno. Umiva se zelo rad, počesan pa je ponavadi bolj divje. Nosi dolge lase, čeprav ga ati krega. Zelo rad spi. Včasih ga moramo poklicati po dvakrat. Navdušen pa je nad športnimi oddajami. Včasih se celo krega, če zamudi kako tekmo. Zelo rad ima moderno glasbo. Rad pomaga očetu, posebno kar je moških del. Kar je »ženskega« dela, se pa stalno jezi. Še najraje uboga mamo. Primož obiskuje drugi razred gimnazije. Učenje mu ne dela posebnih težav, vendar pa včasih vse skupaj ne jemlje dovolj resno. Kadar pa vidi, da mu gre bolj trda, se pridno uči. Redno hodi na trening in zelo rad smuča. Vede se lepo in je zelo odkritosrčen in se ne laže, kar mi je zelo všeč. Nama z Alenko pa velikokrat nagaja, da včasih pred njim cviliva. Marjeta Šmid, 4. c r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki KOLEDAR 1837 je umrl največji ruski pesnik Aleksander Sergejevič Puškin 1898 se je rodil nemiki pisatelj Bertolt Brecht 11. februarja 1906 se je rodil slovenski dramatik Bratko Kreft, režiser, dramaturg, gledališki strokovnjak in pripovednik 1956 je umrl slovenski pesnik Fran Eller, najpomembnejši glasnik slovenske Koroške 13. februarja 1769 se je rodil ruski pisatelj Ivan Andrejevi* Krilov, pisec satiričnih pisem, komedij in basni 1943 so italijanski okupatorji ustrelili partizana in pesnika Ivana Roba 14. februarja 1892 je umrl slovenski pesnik France Cegnar 15. februarja 1914 je bil rojen slovenski pisatelj in politični delavec Ivan Bratko Pesem padlemu partizanu Sovražnikom je grozil razpad, a v zadnjem tem napadu zgubil si življenje zdaj še ti. Zato se te spominjamo vsi. Ti ne veš, kako je zdaj vsem nam lepo, saj padel si za svobodno zemljo. Velik bil si ti heroj, pogomno si šel v boj. Mojca Jene, 4. r. osn. šole Lucijana Seljaka, Mavčiče Vsak izmed nas je klas, za vas zorimo, kjerkoli trohnimo Drug za drugim so izgubljali življenja. Tovariši so jih pokopali in na grob postavili skromno znamenje. Šli so naprej kot trdni žitni klasi rastoč pod nebo. Toda sovražnikova toča je še lomila, teptala. In tovariši so spet kopali grobove . .. Kaj pa mi? Smo se oddolžili žrtvam? Mar se sploh nameravamo? Pomislimo, s kakšnimi občutki so se borci poslavljali od tovarišev. In kaj bi povedali mrliči, če bi vstali? Ce bi mrtvi govorili, bi povedali, zakaj so padli, za koga trohnijo? Prisluhnimo jim vsaj ob velikih obletnicah, delovnih uspehih in ob praznikih. Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: »Veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« To sporočilo ne velja le tebi, mati, marveč ga ponesi v svet! Tisti, ki so ostali živi, naj ga slišijo. Nadaljujejo naj naše delo. S puško v roki smo se borili, krvave roke smo imeli, toda ti, mati, in vsi preživeli boste delali v svobodi. Gradili boste nove tovarne, bloke in stanovanjske hiše, izdelovali stroje vseh vrst in preorali s krvjo in znojem ognojeno zemljo. Pridelali boste vsega za vse, si med seboj bratovsko delili, kot smo si mi partizani. Postavili boste spomenike in nikdar nas ne boste pozabili. Peli boste naše pesmi, vriskali kot smo mi, ko smo potolkli sovraga. Mi pa, ki trohnimo v zemlji, vam bomo dajali spodbudo, kot zoreče klasje dri lačnim spet novo upanje. Katarina Jelene, 8. b r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Nepričakovan uspeh Morda se vam bo zdel naslov nekoliko čuden, vendar tako je dejala 13-letna Katarina Podnar iz Škofje Loke, katere spis Kako si predstavljam Cankarjev bataljon je bil izbran za najboljšega v preteklem mesecu. Katarina rada piše o vsem. Nekaj njenih prispevkov je bilo tudi že prej objavljenih v Glasu. Nagrajeni spis je, kot pravi, napisala nekako na hitro, zato je bila uspeha še toliko bolj vesela. Od šolskih predmetov je Katarini najljubša, kot večini otrok, telovadba. Takoj za njo pa uvršča slovenščino, kar pa je že nekoliko manj običajno. V prostem času najraje bere knjige. »Kar preveč rada,« se nasmehne, »tako da mi včasih zmanjka časa za učenje. Najraje berem detektivske in fantazijske zgodbe, od vseh knjig pa mi je najbolj všeč Pod svobodnim soncem.« Katarina rada zahaja tudi v naravo, že od prvega razreda naprej pa je njen konjiček zbiranje prtičkov. 1664 jih ima. Kam se bo namenila po končani osnovni šoli, se še ni odločila. »Navdušuje me novinarstvo. Časa za razmišljanje imam še dovolj. Bom že kaj,« pristavi na koncu. Želim študirati na vojaški gimnaziji Večkrat nam je oče pripovedoval o tem, kako je preživljal vojaški rok na meji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Posebno so se mi v spomin vtisnile zgodbe iz življenja v karavli. S temi zgodbami mi je zbudil željo po vojaškem poklicu. Še posebej mi je všeč delo komandirja karavle. Sedim v sobi in premišljujem. Joj, kako dolgo že sedim tu! Zdrvim po stopnicah v kuhinjo in pogledam na uro. Kdaj bo šele program na televiziji! Vrnem se v sobo. Zopet premišljujem. Premišljujem o poklicu. Zazdi se mi, da sedim v pisarni in pregledujem ukaze z vrhovne komande. Nekdo potrka na vrata pisarne. Vstopi dežurni in pozdravi. »Kaj bo dobrega?« vprašam. »Danes smo na meji ujeli moškega, ki je tihotapil orožje. Tu je orožje.« Na mizo položi avtomatsko puško, dva mitraljeza, revolver, torbo z naboji. Šali Mama mi pravi: »Daj no, nesi Tarzanu kost, saj veš, da je lačen kot pes.« Učenka je dobila vprašanje: »Povej, kdaj so se Spartanci lahko poročili.« »Poročili so se lahko samo otroci od tridesetega leta starosti naprej,« odgovori. Vito Debeljak, 6. d r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Začnem natančneje poizvedovati o tem človeku. »Grem poni« se oglasi dežurni. Hitro ae vnw z ujetim možem. Sprašujem g* vse mogoče, vendar njegovu* odgovorom ne verjamem prevez »Odvedite ga v zapor in »tražite!« ukažem. Ostal sem sam Nekdo spet potrka. Vstopila je mati in mi pove dala, da me čaka prijatelj. Od-hitel sem po stopnicah, v gla" pa so se mi še vedno vrtele prejšnje misli. Želja po vojaške« poklicu se je močno oglašala v meni. Marko Gašperlin, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Glasba Kaj je sploh glasba? Za nekatere je razvedrilo in zabava, za drup tolažba; glasba nam daje snov it razmišljanje, nas sprosti, popelje I drug svet, kjer vse prepeva, se vre Za nekatere je užitek gledati in poslušati dolgolasega, bradatega, v ia-mazane kavbojke in majico oblečenega bobnarja, kako razbija pc svojih bobnih. Uživajo v hrupni* zvokih kitare v zakajenem disku Tam se lahko sprostijo, počutijo * svobodne. Toda vsi ljudje se ne navdušuje za »hrupno« glasbo. Mnogo prijet neje se jim zdi sesti v lepo razsvetljeno filharmonijo ali opero. Sprosti jo se ob visokih tonih violine in šar mantnem glasu operne pevke. To * zanje najboljša glasba. Mnogokrat starejši narobe rm slijo, da ročk in podobna glasba n: primerna za nas, da vodi v uživan* mamil, pijančevanje in razne dru£ lumparije. Vendar pa tako kot < njim pri srcu domača, tako je narn bližja zabavna glasba. Glasba ljudi zbližuje. Mnogokrs se na zabavah sklepajo nova prijs teljstva. Vendar pa tudi mladi nW zadovoljni z vsako glasbo, pa čep«* je zabavna. Še vedno smo na primer navdušeni nad Beath, čeprav so * že pred leti razšli. Tako je z glasbo. Lepa Je, 2ato M vanjo človek lahko zaljubi. Tatjana Sušnik, 8. a r. osn. š0>e Stanka Mlakarja, Šenčur W7 TELEVIZIJA sobota 11. februar TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar — risanka 8.15 S. Makarovič: Cepetalo, deževna teta in Lazar — nanizanka 8.35 Vrtec na obisku: 8.50 Tehtnica za točno tehtanje 9.15 Pisani svet 9.55 Chamonix: slalom za moške — prenos 11.25 Marksova vizija — naša stvarnost 11.55 Chamonix: Slalom za moške — prenos 13.15 Novele Henrvja Jamesa, nanizanka 14.05 Jugoslovanska trimska televizija 14.40 Poročila 16.35 Poročila 16.40 Festival italijanske popevke — posnetek iz Sanrema 17.30 Obzornik 17.45 Mladinski film 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Durieux: Paul Gaugin, nadaljevanka 21.00 Zabava vas Julio Iglesias 22.05 TV dnevnik 22.20 625 23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Sirote — mladinski film 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 R. VVagner: Leteči Holandec II. del opere 20.50 24 ur 21.00 Poklici: Učitelj 21.30 Športna sobota 21.45 Veliki mojstri: Djordje Kostič T V Zagreb — I. program: 10.00 TV v šoli: Po dolini črnega Timoka, risanka Ohridsko jezero 11.05 TV v šoli: Svet atoma, Narodni običaji, Od Sutjeske do Gatačkega polja 15.45 Mladinski film od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Ivanhoe - celovečerni film 21.50 Najpomembnejša je ljubezen — glasbena oddaja . 22.40 TV dnevnik 22.55 Sedem dni TV Zagreb - I. program: 16.00 TV v šoli od 17.15 do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 Trubadur - drama 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kulturna oddaja 22.05 TV dnevnik 22.20 Dokumentarni film torek nedelja 12. februar KINO Kino CENTER 9. februarja amer. barv. krim PEST DIAMANTOV ob 16.. 18. in 20 uri 10. februarja amer. barv. krim. ZA PEST DIAMANTOV ob 16., 18. in 20 uri, premiera ital. barv. erotičnega film PROFESOR NUDIST ob 22. uri; primeren za otroke 12. februarja ital. barv. erotični film PROFESOR NUDIST ob 16, 18. in 20 un — ni primeren za otroke 13. februarja ital. barv. erotični film PROFESOR NUDIST ob 16., 18. in 20 Un ~ ni primeren za otroke pJJ;JW>ruarja ital. barv. erotični film fKOFESOR NUDIST ob 16. in 18. uri «ner. barv. vojni film ORLOVO Tnn film predvajamo pt rODD-AO sistemu super panorama ob 20. uri 15. februarja amer. barv. vojni OR LOVO GNEZDO ob 16. in 1». uri Kranj STOR2IĆ 9. februarja amer. barv. vestern PET DIVJIH ob 16.. 18. in 20. uri 10. februarja amer. barv. vestem OB RAČUN PRI O.K. KORALU ob 16 ir 18. uri, ital. barv. erotični film NOCNF STRASTI ob 20. uri 11. februarja amer. ital. barv. akiijsk ZMEDA V HONG KONGU ob 14. ir 8. uri. amer. barv. komedija TISi NA... SMEJEMO SE ob 16. un premiera amer. barv. CS vestem RUTCH. CASSIDY IN K11) ob 20. uri 12. februarja amer. barv. vestem BUTCH, CASSIDI IN Kil) ob 16.. n 20. uri 13. februarja amer. barv. vestern BUTCH, CASSIDI IN KII) ob 16.. 18 n 20. uri 14. februarja amer. barv. grozljivka ZRELO ob I«.. IH. in 20. uri Trti* 10. februarja amer. barv. risani liln TOM IN JERRY - VEČNA TEKME -A ob 16. uri, amer. barv. krim. film OBSEDENOST ob 18. in 20. uri 11. februarja amer. barv. vestem OBRAČUN PRI O.K. CORRALU in 19. uri. amer. barv film RESITE TIGRA ob 17. uri 12. februarja amer. barv. vestem OB RAČUN PRI O.K CORRALU ob 17 ri 13. februarja ital. barv. erotični film NOČNE STRASTI ob 17 in 19 uri 14. februarja ital. barv. akcijski film ZMEDA V HONG KONGU ob 1». uri 15. februarja ital ZMEDA V HONG 19. uri barv. akcijski film KONGU ob 17 it Kamnik DOM 10. februarja amer. barv. vestem PET }.l'""H ob 16. uri, amer. barv. krim •>TRAH NAD MESTOM ob 18 in 20 i 11. februarja amer. barv. risani TOM N JERRY _ VEČNA TEKMECA oh 15 uri, amer. barv. krim film OBSEDENOST ob 17. in 19 uri 12. februarja slov. barvna komedija TO SO GADI ob 16.. 18 in 20. uri 13. februarja slov. barv. komedija TO SO GADI ob 16.. 18. in 20. uri 14. februarja slov. barv. komedija TO SO GADI ob 16., 18. in 20. uri 15. februarja amer. barv. vestern OBRAČUN PRI O.K. CORRALU ob IH m 20. uri Duplica 10. februarja amer barv. pust film < LEOPATRA JONES ob 20. uri 11. februarja amer. barv. vestem VOJNA SREČA ob 15. in 19. uri, amer barv. risani TOM IN JERRY - VEČ-NA TEKMECA ob 17. uri 14. februarja amer. barv. film MA-HOGANY ob 20. uri 15. februarja amer. Zrelo ob 20. uri barv grozljivka Skofja Loka SORA 10. februarja nem. barv. vestem VVINNETOU IN AFANACl ob IR in 20. uri 1J februarja franc. barv. komedij AVANTURE 4. MUŠKETIRJEV II del ob 18. in 20. uri 12 februarja franc. barv. komedija AVANTURE 4. MUŠKETIRJEV II del ob 18. in 20. uri 14 februarja br. fr. barv. drama OTA LIAIZ BAHIE ob 20. uri 15 februarja br. fr. barv. drama OTA LIJA IZ BAHIE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 10. februarja fran. barv komedija AVANTURE 4. MUŠKETIRJEV II del ob 20. uri 11. februarja nem. barv. vohun. RDF Cl ORKESTER ob 20. uri 12. februarja nem. barv. vestem VVINNETOU IN APANACl ob 17. in 20. uri 15. februarja amer. barv. vestem 01) POL DNE DO TREH ob 20. uri Radovljica 10. februarja amer. barv. film MARATONEC ob 20. uri 11. februarja amer. barv. vestem SOVRAŽNIK APACEV ob 18. uri, Šved bar. film ČLOVEK NA STREHI ob 20 uri 12. februarja amer. barv. vestem .SOVRAŽNIK APACEV ob 16. uri. Šved barv film ČLOVEK NA STREHI ob 18. uri. amer. barv. film MARATONEC ob 20. uri I.3. februarja amer. barv. vestem SOVRAŽNIK APACEV ob 20. uri 14. februarja Sved. barv. film Cl O-VEK NA STREHI ob 20. uri 15. fehruarja amer. barv. film MARATONEC ob 20. uri 16. februarja amer. barv. film SI'O PAD V JETNISNICI ob 20. uri Bled 10. februarja ital. barv film MAJ I GREH ob 20. uri II. februarja amer barv film AL1CA NE STANUJE VEC TUKAJ ob 18 ur. rane. barv film SAM PROTI VSEM »b 20. uri 12. februarja amer barv film HOLI-VUDSKI FRIZER ob iti un franc barv. film SAM PROTI VSEM ob IH uri, amer. barv film ALICA NE STA NUJE VEČ TUKAJ ob20 uri 1.3. februarja amer. barv film MARATONEC ob 20. uri 14 februarja amer barv film SO VRAZNIK APACEV oh 20. uri l.r>. februarja Rved ban film Cl(). VEK NA STREHI ..1» 20, uri 18. februarja amer barv film MARA ONEC ob 20 uri T V Ljubljana 9.05 Poročila 9.10 Za nedeljsko dobro jutro: Romantika na pohodu 9.35 625 10.15 Siv, mladinski film 11.05 Jules "orne — nadal vanje in konec 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 13.45 Svet, v katerem živimo, barvni film 14.15 Veseli tobogan: Pivka 15.20 Okrogli svet 15.35 Pročila 15.40 Severno na Aljasko — film 17.40 Športna poročila 17.45 Košarka Jugoplastika : Bosna — Prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Marković: Vrnitev odpisanih, serija 21.00 Madona, kje vse sem te kopal 21.35 TV dnevnik 21.50 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Portugalska - dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Gospod Verdoux, film 23.10 Kronika festa T V Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Šalajko 10.30 Raznašalci časopisov 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 14.00 Kritična točka 14.30 Mladinski film 15.20 Nedeljsko popoldne '9.30 TV dnevnik 20.(K) Vrnitev odpisanih 21.00 Potopis 21.30 TV dnevnik 21.60 Športni pregled 14. februarja TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Angleščina, Pesem, Kaj je par, TV vrtec, Kultura govorjenja 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje. Glasbena vzgoja 14.30 TV v šoli: Ponovitev 16.05 Šolska TV: Prebivalstvo SFRJ, Slovenski kmečki upor leta 1515 17.25 Poročila 17.30 Razigrana sobota 18.00 Obzornik 18.10 Mali svet 18.45 Cas, ki živi: Partizanske smučarske tekme 19.30 TV dnevnik 20.00 Mi med seboj 20.55 G. E.Clancier: Crni kruh — nadaljevanka 21.45 Iz koncertnih dvoran - R. Strauss: Kavalir z rožo, Smrt in poveličanje 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 21.00 24 ur 21.20 Sodobna psihologija 22.05 Izviri Dragutin Tasdijanovič 10.00 TVvšoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika 15.40 Šolska TV: Prebivalstvo SFRJ, Slovenski kmečki upor leta 1515 16.20 Poročila 16.25 Košarka Ju goplastika : Real — prenos 18.10 Obzornik 18.20 Profesor Baltazar- risanka 18.30 Spekter 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 Boccaccio-Vuga: 0 neapeljskem rubinu nanizanka Dekameron 21.25 Na zvezi 21.55 T V dnevnik 22.10 Jazz na ekranu: Opus X 22.40 Boks: Ali: Spinks, posnetek iz Las Vegasa Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Boks: Ali: Spinks - posnetek iz Las Vegasa 18.30 Test 18.45 Peščena ura 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.30 24 ur TV Zagreb — I. program 15.40 Poročila 15.45 TV koledar 15.55 Otroška oddaja 16.25 Košarka: Jugoplastika : Real 18.00 Informativna oddaja 18.15 Matematika in umetnost 18.45 Peščena ura 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 78 20.50 Odborniki - TV nanizanka 21.45 TV dnevnik 22.00 G. Verdi: Ples v maskah - II. del TV Zagreb - I. program: 16.00 Izobraževalna oddaja od 17.15 do 21.00 isto kot na odd. II. T V mreže 21.00 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik petek 17. februar sreda 15. februar Jesenice RADIO 10. februarja amer barv grozljivka GRIZLI ob 17 in 19 uri 11. februarja amer. barv risani R() HIN HOOD ob 1/5 uri. angl. barv. krim V ZLATEM TRIKOTU MAMI!, oh 17 n 19 uri 12. februarja angl barv krim VZI.A TEM TRIKOTU MAMIL ob 17. in 19 ri 1.3. in 14. februarja franc, barv pust BELMONIM) V POSLANSTVU PRA VICE ob 17 in 19. uri 15. februarja ital It nem barv vo|i OD AHDENOV DO PEKLA oh I 19. uri ponedeljek 13. februar Jesenice PLAVŽ barv film ZELO 10. februarja amer b 18. in 20. uri 11. in 12 februarja frant barv pust BELMONDO V POSLANSTVU PRAVU 'E "b 18 in 20 uri 13. in 14 februarja ingl, barv dim v .ATEM TRIKOTU MAMIL ob 18. in 20. uri I«, februarja amer barv < in GRIZLI > 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana II. februarja domači barv film NE AGIBAJ SE VEN ob 19 uri 12 februarja amer barv. film VSI ZA LI)ORAI)Oob20. uri Kranjska gora 11. februarja amer barv film VSI ZA LDOKA1 lOoh 20 uri 12. februarja amer. barv onem ZAKAJ TE MOZ PUŠČA SAMO 19 15. februarja franc. barv. film BEL MONDO V POSLANSTVU PRAVICE 20. uri TV Ljubljana 9.05 TV v šoli: Pravopis, Organske spojine. F. Lhotka: Vrag na vasi 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis 1 1.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.05 TVvšoli — ponovitev 16.15 Kmetijska oddaja TV Beograd 17.15 Poročila 17.20 Lolek in Bolek 17..'JO Svet, v katerem živimo 18.00 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 B. Andersson: Življenje — drama J1,35 Kulturne diagonale 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Zverinice iz Rezije 18.00 Moj vrtec 18.15 Strojevodja 18.30 Rdeče jezero 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 24 ur 21.10 Fest naTV TV Ljubljana 8.35 TV v šoli: Dnevnik 10, Naša obala, N-a Sutjeski Literatura 10.00 TV v šoli: Predšolska vzgoja, Risanka, Film 17.20 Poročila 17.25 S. Makarovič: Smola zbitke potuhičeve 17.40 Potovanje v deželo lutk — serija 18.00 Obzornik 18.10 Na sedmi stezi — športna oddaja 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Dolina. Boljunec 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Dan za mojo ljubezen — film 21.35 TV dnevnik 21.50 Miniature: Pianist Fermo Roscigno Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Zlato, dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 J zbor v sredo 22.00 TV dnevnik T V Zagreb - I. program: isto kot na odd. II. TV mreže četrtek 16. februar TV Ljubljana 9.00 T V v šoli: Desant na Drvar, Aljaska, TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Makedonščina, Ruščina, Obiščimo muzej, Prijateljstvo 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli - ponovitev 17.15 Poročila 17.20 O siromaku in Kaziju 17.45 Deček Dominik — serija 18.10 Obzornik 18.20 Cez tri gore: Oktet Sava Kranj 18.45 Za koga gradimo - serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Odrske luči - zabavno glasbena oddaja 20.55 Razgledi: Staro za novo 21.35 TV dnevnik 21.55 Serpico - serijski film 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Igrajmo se gledališče 18.15 Naša obramba 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.(K) Včeraj, danes, jutri 21.20 Sodobniki: Ljiljana Krstič 21.50 Glasba, slika, beseda 22.50 Mazzabubu, zabavno glasbena oddaja T V Zagreb — I. program do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 Odrske luči 20.55 Jaz, Klavdij — serijski film 21.50 TV dnevnik 22.05 Kako se je kalilo jeklo — dokumentarna oddaja 22.35 Sedem dni Brez besed TA TEDEN NA TV Sobota Film KRABAT je ustvaril pionir češkega animiranega filma Karel Zeman. Vsi njegovi filmi so zanimivi, ne le po vsebini, ampak tudi po tehnični plati. Zgodba temelji na stari lu-žiškosrbski pravljici o revnem mladeniču, ki se uči čarovništva in se nato spoprime s svojim »mojstrom«. Seveda zmaga, pri čemer pa ima velik delež ljubezen preprostega kmečkega človeka. Nadaljevanka v sedmih delih PAUL GAUGIN obravnava življenje in delo velikega francoskega slikarja (1848-1903). Gaugin je bil zelo zanimiva in samosvoja osebnost. Njegovo slikarstvo je vsebovalo orientalistične tendence, ki so bile v tedanjem času v Franciji v veliki modi. Življenje slikarja, ki je umrl daleč od civilizacije, na enem od »otokov večne lepote«, je spodbudilo avtorje nadaljevanke, da ob njem opišejo in prikažejo tudi čas in dobo, ki je bUa dokaj burna tako v umetnosti kot v političnem življenju. Nedelja Film NA SEVER, DO ALJASKE bi najlaže opredelili kot pustolovski film s poudarkom na lahkotnosti, s komičnimi in parodičnimi elementi. Kot nakazuje naslov, se odvija srž zgodbe na Aljaski, v času zlate mrzlice na začetku stoletja. Predvsem nam bodo všeč prikupni dialogi in izredno vešče posneti pretepi. Teh navadno ne poudarjamo, toda tokrat lahko storimo izjemo. . Vsa grobost in veličastni pretepi ves čas iz-zvenevajo docela neresno, res le kot igra, ob kateri se lahko od srca zabavamo. Ponedeljek Drama švedskega pisa »telja Bossa Anderssona ŽIVLJENJE je realistična zgodba o ostarelem vi-sokokvalificiranem delavcu Matsu Larsonu, ki je ponosen na svoj ugled, dosežen z dolgoletnim poštenim delom. Noče pa priznati, da je ostarel, da je prišel čas. ko naj bi svoj stroj prepustil mlajšim. Klone šele potem, ko mu stroj odreže roko. To pa se je zgodilo zato, ker stroj ni bil primerno zaščiten. Tedaj mu ponudijo tretjerazredno, zanj prav ponižujoče delo . . . Sreda DAN ZA MOJO LJUBEZEN je psihološka zgodba o mladih zakoncih Petru in Mariji. Zaradi nenadne smrti hčerkice Ma-ruške je njun zakon skorajda pred polomom. Hčerkina smrt posebej prizadene Marijo, začne se predajati spominom na srečne trenutke zakona, poroko s Petrom, rojstvo Ma ruške ... Četrtek Ni še dolgo tega, ko smo z navdušenjem pričakovali novic o prvih človekovih poletih proti luni. Danes nas to ne vznemirja več toliko. Kljub temu pa je za nas prostrano vesolje še vedno uganka. Za »nadomestilo« nam bo TV zato večere popestrila z domišljijskimi risankami o raketi ARAGO, z njenimi prikupnimi vesoljskimi potniki in neverjetnimi dogodivščinami. Risanke se tematsko nadaljujejo, zato jih bomo gledali kot serijo vsak drugi večer ter ob sobotah in nedeljah. 4252 RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 0.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 13.00, 13.00, 14.00, 16.00 (Dogodki in Umeri), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljsh pa ob 4.30, 6.00, 6.00, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (RauUjski dnevnik), 22.00 23.00. 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; n« drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.60. SOBOTA 11. februar Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje— XII. MPF v Celju 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem 11.0.'J Mi pojemo 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zabaval nas bo pianist Alde Lorv 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Milan Rovan: Lanska škoda v kmetijstvu 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam .. . 14.06 Gremo v kino 14.45 Glasbeni intermezzo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.0© Studio ob 17.00 18.05 Pesem nas druži 18.30 Glasbena abeceda »9.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom AtiSoss 20.00 Sobotna glasbena panorama — Koncert iz naših krajev 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Preludiji in valčki 3.30 Glasbena skrinja 4.00 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi 14.20 Klavir v ritmu 14.35 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Nas podlistek A. Tolstoj: V snegovih 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke ju goslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Collegium Sindidunum 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Nove prevodne strani 21.15 Znani skladatelji — sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 iz slovenske poezije NEDELJA 12. februar Prvi program 4..30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke Rajko Ranfl: Lisjak je lisjak 8..38 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.06 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.10 Humoreska tega tedna Mark Tvvain 10.50 Glasbena medigra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 1.1.45 Obisk pri orkestru Henrv Mancini 14.05 Nedeljsko popoldne 14.25 Nedeljska reportaža 17.50 Zabavna radijska igra NVolfgang Eckeit Dama s črnim jazbečarjem, Stanovanjski čoln na Temzi 19.35 Lahko noč. otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — Studio Novi Sad 23.05 Literarni nokturno M.Stancer: Pesmi 23.15 Plesna glasba za vas 0.30 Pop, ročk. beat 1.03 Če fte ne spite 2.0.3 S pevci jazza BessieSmith 2.30 Zvoki godal 3.03 Ploftča za ploščo 3.30 Koncertantna glasba Niccoloja Paganinija 4.00 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 13.35 13.40 14.00 14.05 15.00 15.35 15.45 16.00 16.33 19.40 Cocktail melodij Iz roda v rod Zvoki iz studia 14 Pet minut humorja Po pločnikih Pariza Mladina sebi in vam Instrumenti v ritmu Na.ši kraji in ljudje Operetna glasba Melodije po pasti V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Nas radio 19.20 Igramo kar ste izbrali 20.35 Knjižni klub 23.00 Komornoglasbeni opus W. A. Mozarta in Antonina Dvoraka 23.55 Iz slovenske poezije PONTDELJEK 13. februar Prvi program 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14 05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 2.3.15 24.00 Dobro jutro Glasbena matineja Ringaraja Izberite pesmico Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Turistični napotki za naš., goste iz tujine Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti prof. Edi Senegačnik: Prvi spomladanski posegi v čebeljo družino Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam ... Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Kulturna kronika Vrtiljak Studio ob 17.00 Izročila tisočletij Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom bratov A vse ni k Kulturni globus .300 let opere V Hamburgu Popevke z jugoslovanskih studiev Literarni nokturno A. Avanzo: Takšnost Za ljubitelje jazza Poročila Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.3.3 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov Stale Popov: Tole paSa 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16 05 Jazz na II programu Bergendv Group — Livin Blues 16.40 Od ena do pet 17.40 Godala v ritmu 18evke 4 00 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Za mlade radovedneže 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenanavani pogovori 16.15 instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji I. 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji II. 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna ustvarjalnost in poustvarjaInost do 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concert ino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Svečane igre vSalzburgu 1977 22.00 Hector Berlioz: Romeo in Julija dramatična simfonija 23.4(1 Anton Lajovic: Caprice za veliki orkester 23.55 Iz slovenske poezije NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 3. februarja: 1. Omersa, 7. krogla, 13. licenca, 15. Triglav, 16. IL, 17. Koisanidi, 19. VA, 20. van, 22. vdelava, 23. Lal, 24. anoda, 26. Nela, 27. Saba, 28. kile, 30 rojstvo, 32. monolog, 34. Avar, 35. črta, 36. Eria, 38. Anita, 41. eta, 42. gmajnar, 44. čir, 45. §y 46. predajnik, 48. Te, 49. kantina, 51. adlatus, 53. oktant, 54. aorist. Prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani »o bili: 1. nagrado (70 din) dobi Boštjan Trilaur, Cest* 1. maja 61, 64000 Kranj; 2. nagrado (60 din) dobi Darja Lunar, Cegelnica 14, 64202 Naklo: 3. nagrado (50 din) dobi Drobnič Rado, Cankarjeva 1, 64290 Tržič. Nagrado bomo poslali pe pošti. Rešitve pošljite do torka. 14. februarja, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. IZBRALI SMO ZA VAS Poceni moške srajce imajo naprodaj te dni v Kokrini TINI v Kranju. V glavnem so eno barvne, nežnih pastelnih barv. Kvaliteta: diolen. Cena: 109 in 123,64 din Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Moj dnevnik 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.1 r, Kdaj. kam. kako in po čem 10.45 Turistični napotki na naše goste i tujine 11.03 Znano in priljubljen« 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti inž. Dušan Terčel j: Priprava vina za pomlad 12.40 Pihalne godbi. vam igrajo 13 30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.06 Glasbena pravljica 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 NaS gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 18.35 Lahko noč otroci 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.oo Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno •Ja// pred polnočjo Ples do enih Suita in rapsodija Nočni znanci Mojstri jazza Toniniv Dorsev Revija popevk V svetu genialnega kvarteta 3.30 Paleta akordov 4dO Majhni ansambli Drugi program 8.00 Fetek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13 33 Zvoki dežele ob Mediteranu 14.00 Radijska Sola za nižjo stopnjo Moj dnevnik 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jazi - Mombasa — Hanibal 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tegale hlačmana sta mamica in prodajalka v Z AR J IN EM KEKCU na Jesenicah pravkar oblekli v tople nove hlače, artikel Beti, ki so jih izdelali pri Jutranjki. V zeleni, rdeči, modri in rjavi barvi jih imajo in veselo so obrobljene na žepih in naramnicah. Pa tudi pas imajo. Pri KEKCU jih dobite v velikostih od I do 6 let. Cena: 228 do 280 din 23 05 2.3 15 0.05 1.03 1.30 2.03 2 30 3.03 Vodoravno: 1. veliko listnato drevo z navadno hrapavim deblom in trdim lesom. 6. zemeljska obla, področje, 11. scena, 12. ime slovitega italijanskega dirigenta Toscaninija, 14. pritrgovanje pr jedi, 15. rt na jugu zunanjih Hebridov ob Atlantskem oceanu 17. tkivo živalskega telesa kot hrana, 19. konica, 20. barvni lok m obzorju, ki nastane zaradi loma sončnih žarkov v vodnih ka cah, 22. zelo kratek čas. 23. Lado Vavpetič, 24. varnostna za zaradi suma okuženosti z nalezljivo boleznijo, 26. veznik, prebivalec stare Helade pripadnik grškega plemena, 29. krai ot reki Duero v severni Španiji, tudi kubanski zunanji minister. Raul, 30. jed iz kosov mesa, dušenega v začinjeni omaki, 32. mua umetnosti komedije v starogrški mitologiji, 34. plitva posodi za kuho, 35. Grga Novak, 36. v religiji nadangeli, angeli višjega reda, 40. arabski žrebec, 42. sprednji del voza, 44. vrsta robidnice, katere sok uporabljajo za sirup, vino in marmelado, 45. spodnu del posode, 46. pri primitivnih plemenih nekaj svetega, prepovedanega, 48. predlanskim umrli nemški slikar m grafik, Max 49. slovenski filozof, strokovnjak za antropološko in etično problematiko, Janko, 50. rožena prevleka na koncih prstov pri kopitarjih. 52. prislov tako, 54. prvi mesec židovskega koledari«. 55. velikan v grški mitologiji, nepremagljiv, dokler se je dotikal Zemlje, svoje matere. Navpično: 1. medmet, ki posnema glas pri prelomu, pretrgu redko izraz za hrstanje, 2. glasbena kratica za ritardando jr držujoče, 3. začetek azbuke, 4. hotelski uslužbenec, 5. zeliVai 6. špansko žensko ime, ime pevke Montiel. 7. tovariš razbojnik« Friceja v Goljevi »Sneguljčici«. 8. latinski veznik in, 9. »mornarska« alkoholna pijača, 10. turistična postojanka na Pohorju 11. posvetnež, 13. delo z osipanjem. 14. drevesni prebivalec, glodalec veveričje velikosti, znan po polšjem lovu na Golenjskem in Notranjskem, 16. italijanska reka, ki teče skozi Firence || ogrodje iz desk pri betoniranju, lesena obloga sten in stropov 20. način, postopek; olikanost, 21. afriška država z glavnim mestom Luanda, 24. zidarska žlica. 25. Beotijci, prebivalci Aon, t 28. šesta nota v solmizaciji, 31. prislov samo, edino, 33. kraj psi! Kavkazom, severnovzhodno od Tbilisija. 34. vrsta nasičene*? ogljikovega vodika. 35. pripadnik glavnega ljudstva vzhodnS Germanov, 37. ime ameriškega skladatelja Coplanda, 38. Nikola R. Neškovič, 39. kretnja, gib, navadno z rokami, s katerimi se ki izraža ali poudarja. 4\. struja, 43. otok v Mikroneziji v Marš^ skem otočju, 45. prislov, ki izraža večjo razdaljo, bolj daleč, daljše trajanje, 47. kratica za mednarodno tiskovno agencijo: UnJUa Press International, 49. ameriški pripovednik m lirik, pisec grozljivih zgodbic, Kdgar Allan. 51. kratica za Ivršni svet. 53. avtomobilska oznaka za Kutino. eb-iroe nn Avseniki v Žireh Mladincem v Zirovskem vrhu je uspelo pritegniti » nastop znani narodno zabavni ansambel bratov Avserr.k »Jožovei« se bodo tako P^'.^tTO glasbe 24. februarja v Žireh Večji del izkupička je menjen izgradnji mladinsko kulturnega doma Prešernova brigade v Zirovskem vrhu. Vstopnice za Avsenikov koncert so že v prodaji , ;:■ rovski trafiki. Organizatorji pričakujejo velik obisk, saj * prebivalcem tega dela škofjeloške občine redko ponud, tako kvalitetna zabavna prireditev. H. J Tržičani na plesnih tečajih Tržič - Jutri 11. februarja, ob pol petih popoldne bodo začeli v 'domu družbenih dejavnosti v Trž.o. plesni tečaji. Na sporedu bodo vsako soboto ln bod; rajali do pol sedmih /večer. Tečaj bo obsegal l0 u: Program tečaja vključuje vse standardne plese, ,atin. skoimeriftke plese in modne plese kot so inerv doutlU theamericanstomp. chlcago^usstopinpodotao. n t ie nnreien tako za tiste, ki *» Program teta ev M Pl,ir'\ , »i ze obvladajo ».snovne plesne veščine ko* » Razen občinske konference ZSMS ^^j/* »V-nizaciji tečaja tudi osnovne organizaZSM^ bo* delno pokrile stroške tečajnikom. Stroški za posameznika dosega jo 200 dinarjev j j^e{jj V. Tale izredno lep moški pulover SPI DO smo posneli v AL-MIR INI industrijski proda jalni v Radovljici. Iz 100% sintetike je, dobi se pa v beige, modri in vojaško zeleni barvi s svetlo ali temno obrobo in v velikostih od 48 do 52. Cena: 257 din Ce vam je že zmanjkalo solat iz ozimnice, stopite v ZlVllA v GLOBUSU, kjer posebno ugodno prodajajo kumarice paprike in rdečo peso v kisu p() 6 kozarcev je pakiranih skupaj. Tena: kumarice 82,90 din paprika 78,90 din rdeča pesa 68,90 din Iskra Široka potrošnja n. sol. o. Skofja Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov, n. sub. o. Skofja Loka — Reteče 4 vabi k sodelovanje večje število delavcev za delovne naloge, ki se opravljajo v montaži, mehanski obdelavi in površinski zaščiti Zaželeno je, da imajo kandidati končano osemletko in nekaj let delovnih izkušenj. Vse informacije lahko dobite v kadrovski službi po tele-' fonu «1-861 int. 14. A Cestno podjetje Kranj razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. FIAT 750 kombi, letnik 1974, izklicna cena 8000 din 2. FIAT 750, letnik 1973, izklicna cena 8000 din 3. TAM 4500, letnik 1964, izklicna cena 19.000 din 4. TAM 4500, letnik 1969, izklicna cena 20.000 din 5. razni rezervni deli za vozila FIAT 125, CITROEN, MORIŠ in FAP V ceni ni vračunan prometni davek. Licitacija bo 17. februarja 1978 ob 11. uri v menzi podjetja, Jezerska cesta 20. Ogled je možen 17. februarja 1978 od 6. ure naprej. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki morajo pred pričetkom licitacije plačati 10-odstotni polog od izklicne cene. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Carinarnice Jesenice objavlja naslednja prosta delovna področja 1. višji strokovni sodelavec za carinske prekrške 2. višji strokovni sodelavec za carinsko-upravnc zadeve 3. tri vodje izmene na carinski izpostavi Podkoren, Ljubelj in železniška postaja Jesenice. Pogoji: pod 1. in 2.: je zahtevana dokončana pravna fakulteta ali visoka šola pravne smeri. Kandidati morajo izpolnjevati predpisane pogoje v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo (Uradni list SFRJ št. 64/74 z dne 15. 12. 1974) pod 3.: je zahtevana dokončana višja šola ekonomske, pravne ali tehnične smeri. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v Odloku o posebnih pogojih za sprejem v carinsko službo (Ur. 1. SFRJ št. 64/74 z dne 15. 12. 1974) ter da niso bili v disciplinskem postopku zaradi malomarnosti, površnosti in nediscipline pri delu. Kandidati morajo imeti 3 leta delovnih izkušenj v carinski stroki Proinje z življenjepisom kolkovane z 2 din državne takse pošljite ali osebno oddajte v Odseku za splošne zadeve Carinarnice Jesenice, 64270 Jesenice, Titova ul. št. 37. Razpis je odprt 15 dni od dneva zadnje objave. Kartonažna tovarna Ljubljana n. sol. o. TOZD Jelplast Kamna gorica n. sub. o. objavlja potrebe po novih delavcih za opravljanje prostih delovnih nalog in del: 2 orodjarja, rezkalca ali strugarja Pogoji: K V orodjar, rezkalec ali strugar, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v roku 15 dni od objave na naslov KTL TOZD Jelplast. 64246 Kamna gorica. Na podlagi 25. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74), samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977 do 1981 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/77) in pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje — razpisuje zbor samoupravne enote za graditev stanovanj, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (v nadaljevanju: enota) NATEČAJ za dodelitev kreditov za gradnjo in nakup stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, dograditev in revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini ter sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije — za leto 1978. I. NAMEN KREDITOV krediti se dodeljujejo za: — gradnjo in nakup stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje; — dograditev in revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini; — sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije. II. VIŠINA KREDITOV Krediti so razpisani iz dela sredstev, ki jih temeljne organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe in zasebni delodajalci (v nadaljevanju: organizacije) združujejo v okviru enote — do skupne višine 17,300.000,00 dinarjev in se dodeljujejo za: — gradnjo in nakup stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje do 8,000.000,00 dinarjev; — dograditev stanovanjskih hiš v individualni lastnini do 2,000.000,00 din; — revitalizacijo stanovanjskih hiš v individualni lastnini do 800.000,00 din; — sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije do 6,500.000,00 din. III. PRAVICA DO KREDITOV Upravičenci do kredita iz sredstev enote so: A. organizacije, ki združujejo del svojih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Radovljica za obdobje 1977 do 1981 (v nadaljevanju: sporazumom) v okviru enote; B. delavci, ki združujejo delo v organizacijah iz prejšnje alineje in delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih; C. komunalne in druge organizacije, ki organizirajo in urejajo sekundarno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije, namenjene za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. IV POGOJI ZA PRIDOBITEV KREDITOV A. Organizacija pridobi pravico do kredita za gradnjo in nakup stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev; — da je kreditno sposobna; — da gradi in kupuje stanovanja v okviru usmerjene stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda. B. Delavec, zaposlen pri organizaciji oziroma zasebnem delodajalcu, ki združuje del svojih sredstev v skladu s sporazumom v okviru enote in nima stanovanja oz. ima premajhnega, neprimernega, lahko dobi kredit za nakup stanovanja v etažni lastnini oz. za dograditev in revitalizacijo stanovanjske hiše v individualni lastnini, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da kupuje stanovanje oz. dograjuje ali revitalizira stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske gradnje in sprejetega stanovanjskega standarda; — da predloži potrdilo o-ganizacije oz. zasebnega delodajalca, kjer združuje delo, o soglasju k najetju kredita; — da je kreditno sposoben. Pri dodelitvi kreditov za dograditev stanovanjske hiše v individualni lastnini imajo prednost tisti delavci, ki imajo hišo že v višji fazi gradnje. C. Komunalna in druga organizacija je upravičena do dodelitve kredita za sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije, če izpolnjuje pogoja: — da kredit uporabi za sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije za stavbna zemljišča in projekte, namenjene za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini; — da je kreditno sposobna. V LASTNA UDELEŽBA A. Organizacija, ki zaprosi za kredit, mora sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša od 50% zneska, potrebnega za investicijo. Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga organizacija dobi v poslovni banki, na podlagi vezave sredstev, s katerimi razpolaga. B. Lastna udeležba delavca prav tako ne more biti manjša od 50% zneska, potrebnega za investicijo — določi pa se v skladu z določili pravilnika. Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga delavec dobi na podlagi namenskega varčevanja v poslovni banki ali kredit organizacije, kjer združuje delo. C. Organizacija, ki zaprosi za kredit za sekundarno komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in izdelavo gradbene dokumentacije, mora sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša od 25 % zneska, potrebnega za investicijo. Za lastno udeležbo se šteje tudi kredit, ki ga organizacija dobi v poslovni banki. VI. KREDITNI POGOJI 1. Odplačilni rok A. in C. Odplačilna doba za organizacijo je diferencirana in odvisna od ekonomskih možnosti oz. kreditne sposobnosti organizacije. B. Pri določanju odplačilne dobe kredita delavca se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu in kreditna sposobnost prosilca. 2. Obrestna mera A. , B. in C. Za najet kredit iz sredstev enote plačuje najemnik 4 % obresti. Po preteku desetih let od priče tka plačevanja kredita, se poveča obrestna mera za neplačani del kredita za 2 %. 3. Višina kredita B. Individualni prosilec za dodelitev kredita lahko dobi kredit največ do 35 % vrednosti standardnega stanovanja. VII. DOKUMENTACIJA Udeleženci natečaja morajo k vlogi za dodelitev kredita predložiti še: A. Organizacija: — srednjeročni in letni program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev; — sklep pristojnega samoupravnega organa o najetju kredita; — pogodbo o gradnji oz. predpogodbo o nakupu stanovanj v okviru usmerjene stanovanjske gradnje; — dokumentacijo o zagotovljeni lastni udeležbi in kreditni sposobnosti; — pregled sredstev in obveznosti sklada skupne porabe, ki se nanašajo na stanovanjsko gradnjo na posebnem obrazcu, ki ga organizacija dobi pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27). B. Individualni prosilec za dodelitev kredita: Prosilci za nakup stanovanja v etažni lastnini: — potrdilo organizacije oz. zasebnega delodajalca, kjer je prosilec zaposlen, o soglasju k najetju kredita; — predpogodbo o nakupu stanovanja v okviru usmerjene stanovanjske gradnje; — potrdila 6 višini mesečnih dohodkov na družinskega člana v letu 1977. Prosilci za dograditev in revitalizacijo stanovanjske hiše pa še: — gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo oz. potrdilo o priglasitvi del pristojnemu organu; — predračun stroškov in podatke o virih sredstev za gradnjo ali revitalizacijo stanovanjske hiše; — zemljiško-knjižni izpisek o lastništvu stavbnega zemljišča in objekta oz. vknjižbi pravice o uporabi stavbnega zemljišča v družbeni lastnini za gradbene namene. Individualni prosilci za dodelitev kredita morajo prošnje za dodelitev kredita vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27). C. Komunalna in druga organizacija: — predračun stroškov projekta s tehnično dokumentacijo; — sklep pristojnega samoupravnega organa o najetju kredita; — dokumentacijo o lastni udeležbi, drugih zagotovljenih sredstvih in kreditni sposobnosti na posebnem obrazcu, ki ga organizacija dobi pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27). VIII. OSTALE DOLOČBE 1. Vlogo za dodelitev kredita je potrebno vložiti v tridesetih dneh od objave natečaja s celotno dokuemntacijo pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica (ALPDOM Radovljica, Cankarjeva 27). 2. Prepozno prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale. 3. Pri individualnih prosilcih se bodo obravnavale samo vloge enega od družinskih članov, zato naj zakonci ne vlagajo ločeno prošenj za dodelitev posojila; tudi vloge tistih individualnih prosilcev, ki jim je bil že v okviru prejšnjih razpisov odobren kredit, se ne bodo obravnavale. 4. Strokovna služba stanovanjske skupnosti bo komisijsko preverjala upravičenost do dodelitve kredita ter o izidu natečaja obvestila vse prosilce za dodelitev kredita najkasneje v tridesetih dneh po seji zbora enote, na kateri se bo odločalo o dodelitvi kreditov. 5. Dodeljene kredite bo možno črpati v skladu z dinamiko združevanja sredstev, kar bo tudi še posebej opredeljeno v kreditnih pogodbah. Radovljica, 10. 2.1978 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA S. E. za graditev stanovanj MALI OGLASI prodam Prodam ZLATO za zobe. Naslov v oglasnem oddelku. 631 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. Vse informacije po telefonu 26-817, popoldan, Vida Zgalin 792 Prodam PRAŠIČA za zakol. Gmajnica 6, Komenda 801 Prodajamo večjo količino starih oken primernih za ureditev tople grede. 812 Prodam VVALKIE-TALKIE »Sonj' ICB — 170« (par), uporaben v vsakem vremenu, doseg delovanja do 20 km, za 4000 din. Pagon, Naklo 206 813 Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 24, Kranj 814 KOBILO mirno, težko z garancijo ' prodam ali menjam za starega. Celer, Breg pri Preddvoru 15 815 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo FEROTERM. Inf. na telefon 44-510 816 Prodam polovico mlade GOVEDI. Luže 30, Šenčur 817 Prodam PRAŠIČA, 130 kg težkega. Voglje 44 818 Prodam mesnatega PRAŠIČA 170 kg težkega. Mavčiče 59. 819 Zelo poceni prodam ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠEK. Pipan Darja, Ul. Veljka Vla-hoviča 8. (Za trgovsko šolo) 820 Prodam 2 leti in pol starega VOLA, ki zna delno voziti ter 180 kg težkega PRAŠIČA, hranjen z d oma-čo krmo in 13-colski gumi VOZ. Kupim tudi stol za klanje prašičev. Gole, Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 821 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Kuhar, Valjavčeva 5, Kranj 822 Razno POHIŠTVO poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 823 Prodam ZETOR JERMENICO. KoSnik Franc, Sr. vas 25 824 Prodam TELETA. Voklo 73 825 Prodam semenski KROMPIR jaerla, cvetnik, igor. Cvenkel Alojz, Ljubno 69, Podnart 826 Prodam KRAVO s teletom ter nekaj eno leto starih KOKOŠI. Stra-hinj 65, Naklo 827 Prodam SLANINO od prašiča krmljenega z domačo krmo. Naslov v oglasnem oddelku. 828 Prodam lepega VOLČJAKA, starega eno leto, cena 1000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 829 Prodam 2 toni SENA. Stružni-kova 21, Šenčur 830 Prodam SPALNICO »Karmen« in dva JOGIJA. Informacije na naslov. Andelkovič Drago, Savska c. 3, Kranj 831 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ Bagat Slavica. Berčič, , Frankovo 74, Šk. Loka 832 Prodam ŽGANJE, diatonično HARMONIKO in MOTOR ČZ 250 ccm. Breg 9, Komenda 833 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA in 7 mesecev brejo KRAVO. Polica 2, Naklo 847 Prodam 2 meseca stare JARČKE, rjave, srednje težke, odlične nesnice. Cena 40 din za komad. Sprejemam tudi naročila za prodajo v naslednjih mesecih. Stanonik Jurij, Log 9, Skofja Loka 848 Prodam MOTORNO ŽAGO, nova Remington na elektriko 220 W, moč 1 KS, klina 35 c. Radovljica, Staneta Žagarja 18. 849 Prodam BIKCA za dopitanje. Pu-štal 89, Skofja Loka 850 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tisk. Zdruteno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številk« 51500-003-31000 - Telefoni: glavni uradnik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-800, malo-osdasni in naročniški* oddelek »3-341. - NaroCnina: letna 300 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 411-1/72. Prodam 2 kmečka KONJA, PRAŠIČA in bukova DRVA. Rupnik Dominik, Nova Oselica 6, So voden j 851 Prodam KRAVO sivko, šest tednov po telitvi. Kuner Jurij, Hotavlje 11, Gorenja vas nad Škofjo Loko 852 Prodam črno belo KRAVO, ki bo v začetku marca telila in mesnatega PRAŠIČA. Pšenična polica 4, Cerklje 853 Prodam dva PRAŠIČA 100 do 120 kg težka. Sp. Brnik 5, Cerklje 854 Prodam BIKA, eno leto star, in TELICO pred telitvijo. Lenart 3, Cerklje 855 Prodam novo kombinirano PEČ za kopalnico in suhe bukove DRVA. Apno 1, Cerklje 856 Prodam dva plemenska KO-ŠTRUNA z volno. Kepic, Dvorje 7, Cerklje 857 Prodam ŠTEDILNIK nov Gorenje levi na trdo gorivo. Vprašati v trafiki Cerklje. 858 Prodam zelo malo rabljeno TER-MOAKUMULACIJSKO PEČ AEG 4KW. Brankovič Rafko, Cerklje št. 4 859 Prodam PRAŠIČA za zakol, pol leta starega BIKCA in 2001 BRZO-PARILNIK. Trboje 11 860 Prodam mlado KRAVO za zakol. Mavčiče 48. 861 Prodam PUJSKE, bekone. Zg. Brnik 28, Cerklje 862 Prodam ali zamenjam za deske ZAMRZOVALNO SKRINJO 3801. Rozman, Ješetova 36, telefon 22-116 863 Prodam KRAVO simentalko s tretjim TELETOM ali zamenjam za bikca. Zalog 17, Cerklje 864 Poceni prodam lahko prenosljiv OTROŠKI POGRAD 70 x 137 in JOGIJA. Rupar, tel. 064-81-541/71 865 Prodam KRAVO s prvim teletom simentalko in TELICO frizijko tik pred telitvijo. Selo 32, Žirovnica 866 Prodam avto TV in RADIO. Žarko Čulibrk, Gorenjesavska 50/b 867 Zaradi selitve ugodno prodam novo SPALNICO »Petra«. Ogled od sobote do srede od 15. do 18. ure. Bled, Prešernova 8 868 Prodam SPALNICO in SEDEŽNO GARNITURO (kavč, 2 fotelja, mizica). Marijanac, Dražgoška 3, Kranj 869 Prodam ZIBELKO, skoraj novo. Telefon 49-037 870 Prodam PRAŠIČA za zakol 180 kg. (lasten prevoz). Praše 22, Kranj 871 Prodam skoraj nov KOMPRESOR Felisati 3001, na dva cilindra. Ambrož Andrej, Lahovče 40 872 Prodam polovico KRAVE in PRAŠIČA. Voklo 5 873 Prodam kuhinjske elemente in PRALNI STROJ za posodo ter avtokasetni magnetofon. Davidovič Stojan, Maistrov trg6, Kranj 874 Prodam težkega PRAŠIČA. Pre-bačevo 30, Kranj 875 Prodam 16 in 13-colski GUMI VOZ in prikolico za osebni avto. Velesovo 40 876 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 8. 877 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 24 878 Prodam črno-bel TELEVIZOR. Prosen, Stružnikova 10/a 879 Zelo poceni prodam OMARO in dva KAVČA. Mavec, Šorlijeva 31, Kranj 880 Prodam črno-beli TELEVIZOR Ein s stabilizatorjem. Lamovec. Zg. Bitnje 60 791 Prodam črno-beli TELEVIZOR Schaub Lorenz. Podbrezje 86, Duplje 916 Prodam črno-beli TELEVIZOR za 50 starih dinarjev. Tel. 23-232 917 Prodam industrijski PLETILNI STROJ Standard. Trboje 51 918 Prodam TELETA za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku 919 kupim Kupim BIKCA simentalca od dveh tednov do enega leta. Grošelj Štefan, Podgorje 39, Kamnik 881 Kupim kromirana VRATA za krušno PEČ. Podbrezje 86, Duplje 882 Kupim rabljeno tehtnico od 300 do 500 kg. Srednja vas 41, Šenčur 883 Kupim suhe smrekove DESKE 25, 30, 50 mm. Gorjanc, Predoslje 72 «84 vozila Prodam PASSAT L, letnik oktober 1974, prevoženih 22.000 km, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku. 834 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. (Ogled pri hišniku, Tavčarjeva 41) 835 MOTOR ČZ 350, letnik 77 (september), prevoženih 1120 km, brezhiben, registriran do septembra 78 in integralno čelado prodam za 12.000 dinarjev. Informacije na tel. 47-004 Prodam dobro ohranjen WART-BURG, letnik 1970. Suha 4, Kranj 837 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR Pasquali 18 KM s priključki. Studenčice 12, Lesce 838 Ugodno prodam MERCEDES 338 kiper 8 t, obnovljen. Tel. 064-49-065 Prodam F 850 šport. Informacije na telefon 24-761 int. 72 840 Prodam ZASTAVO 101, leto 75. Motor delno preurejen. Nakup možen delno na kredit. Naslov v oglasnem oddelku. 841 R-8 ugodno prodam. Telefon 23-067 po 14. uri. 842 Prodam ZASTAVO 750, leto 1975 v odličnem voznem stanju. Predoslje št.2/b " 843 Prodam KADET karavan", starejši letnik. Telefon 23-451 844 R-4 TLS, januar 77, registriran do 1979 ugodno prodam. Ogled sobota popoldan, nedelja. Draškovič, Skofja Loka. Podlubnik 152/IV. nadstropje 845 AMI6, letnik 69, prodam. Cena 6000 din. Čebulj Vinko, Moše Pijade 15, Kranj 846 Prodam AUDI 80 s prevoženimi 14.000 km. Grašič Peter, Gorice 44, Golnik Prodam ZASTAVO 750, letnik 69, november, registriran za leto 78. Plačilo tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku. 920 Za Škodo 1000 MB, prodam VRATA, STEKLA, HAVBO, STREHO. Peternelj Jaka, Sovodenj 45 893 Prodam ŠKODO, letnik 1971 Te lefon 064-61-137 Ugodno prodam dobro ohranjea FIAT 124, letnik 69. Ogled možen popoldanskem času. TrUer, Pustiš 103, Šk. Loka Prodam MOTOR in ostale dele a ŠKODO. Tel. 49-037 gr Prodam ZASTAVO 750, letal 1970. Kokalj Stane, Gubceva i Kranj, telefon 26-644 Prodam karamboliran osebni avte VVARTBURG Karavan, letnik 1974 Sr. vas 50, Šenčur Prodam R-4, registriran do oktobra 78, z rezervnimi deli. Jezerski 46. Ogled v soboto in nedeljo. Prodam FIAT 750, registriran _ leto 78, cena 8000 din. Dvorje 8. Cerklje go; Prodam FIAT 850 Special, letnik 71 ali menjam za ZASTAVO 750 Zt Brnik 67, Cerklie Prodam AVTO PRIKOLICO ft> tof 230, Kranj Prodam dobro ohranjen R-10 letnik 1966, tel. 064-77-280 od 17 * m naprej, ali tel. 064-75-449 od 6. do 14 ure. g<£ Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, registriran za leto 78. Gradnikova 5, Kranj Prodam 4 kom zimske GUME Ceat za ZASTAVO 101. Gashi t ILA 6, Kranj jej Kupim MOTOR ali glavno GRED za R 16, letnik 68. Harc Martin, UL Matija Copa 6/a, Bled 'no.? Prodam FIAT 850, tudi na kredit Zaplotnik Maruša, Gorenjskega odreda 16, oz. tel. 21-687 dopoldne Q4E Prodam ZASTAVO 750 Lux letnik 1972 za 15.000 din. Inforrnacm na telefon št. 22-319. Naglic, M. Pijade 7. Krani * q$ ZAHVALA Ob smrti našega skrbnega moža, očeta Franca Marna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam darovali cvetje in izrazili sožalje. Hvala vsem sosedom, posebno pa še Brankovičevim. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom in znancem, kolektivom Elektro Kranj, KŽK — TZE Cerklje, Servisno podjetje Kranj, častiti duhovščini, pevcem in godbi. Žalujoči: žena, sin. hčerka z družino Cerklje. Maribor, 6. februarja 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega lju. bega sina, vnučka Janeza Trneka se zahvaljujemo za pomoč in darovano cvetje vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter podjetjem PAr-TJZ Ljubljana, Lokainvestu, Tehniku, Geološkemu zavodu, nam <* zadnji sožalje ji poklonili ^ ^.^^G^cZ^^ mnobre" ^ Žalujoči: hčerka Minka z Možem Jožetom, vnuka Jože in Emilija. Kranj, 7. februarja 1978 Kupim STREHO in PREDNJO SIPO za osebni kombi ZASTAVA Vm. Pivec Kari, Grajska 48, Bled 894 Prodam po delih FIAT 1300. Vele-sov« 75 895 Prodam pravkar registriran, odlično ohranjen, 52.000 km prevoženih, A MI break 1969. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Kranj, Ul. 31. divizije 22 896 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101, letnik december 1975. Ogled v soboto in nedeljo 11. in 12. februarja 1978 od 14. ure dalje pri Hory, Delavska c. 24, Kranj 922 zaposlitve Iftčem žensko za VARSTVO 7-me-sečnega otroka. Informacije na telefon 26-992, 771 V Kranju iščem inštruktorja matematike za prvi letnik Upravno administrativne šole. Naslov v oglasnem oddelku. 911 Dober zaslužek! Le nekaj pozornosti v poznih večernih urah vam v kratkem času prinese odličen zaslužek. Diskretno! Pod šifro »Honorarni opazovalec« 912 stanovanja Takoj oddam SOBO s posebnim vhodom na lepem in mirnem kraju Jesenic, samski osebi ali zakoncema brez otrok. Pismene ponudbe v oglasnem oddelku Glasa pod »758« 758 Zaposlena intelektualka išče opremljeno in ogrevano SOBO v Kranju z uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Redno plačilo« 906 Kupim dvosobno STANOVANJE v bližini Kranja ali manjšo rabljeno hiSo. Ninič Milorad, Savska 56, Kranj 907 Iščem enosobno STANOVANJE s pritiklinami v Škofji Loki ali bližnji okolici. Nudim predplačilo. Stano-nik Nuša, Frankovo naselje 65, Skofja Loka 908 Sprejmem na stanovanje v okolici Medvod pošteno in pridno kmečko dekle - Gorenjko. Naslov v oglasnem oddelku. 910 posesti Prodam GOZD v Olševku po ugodni ceni. Poizve se na naslov Ku-ster Stane, Zlato polje 3, Kranj 904 ^ bližini Kranja prodam, do prve plošče zgrajeno HIŠO. Naslov v og-lasnem oddelku 905 r Vzgojno varstveni zavod Kranj Ponovno objavljamo dela in naloge hišnika za novi vrtec na PLANINI Pogoj: KVelektrikar ali vodovodni instalater Nastop dela takoj. Delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite najkasneje do 17. februarja na upravo VVZ Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19. obvestila GRADITELJI: Z dostavo na dom - po konkurenčnih cenah, vam pre-Jskrbim opečne izdelke Ljubljanskih Opekam. Izkoristite zimski popust *a strešnike NOVOTEKS do 31. marca 1978. Vse informacije dobite pri Smolej Andreju Kranj, Oprešnikova 15 (Na Klancu) tel. 25-579 9331 OLJNE GORILNIKE NASTAVLJAM IN ČISTIM. Stanislav Fab-jančič, Zbilje 10/b, Medvode 312 izgubljeno 7v 2. 1977 sem od Kokrice proti Predosljam našel kuverto z osebnim dohodkom na ime Vlašič Jovan. J^r^im, da se zglasi z dokumenti pri Sntticu Jožetu, Jezerska c. 120 921 jbil se je dolgodlak nemški OVffAR, črno-rumene barve. Javite ielefon 23-633 915 čestitke Čestitamo očetu in materi Lebr-ho\»na, Dragočajna 12 pri Smled-**ik<| za 50-letnico skupnega življe-^ja/Želimo še na mnoga zdrava leta, vN>stfa in Sverčevi. , 913 Dragi mami in stari mami ¥ran-^išlj Podjed iz Olševka, po domače Hufiarjevi mami - iskrene čestitke tlSH< mezniki iz vseh petih gorenjski občin. Letos je bila podelitev v Tržiti slovesna kot že tolikokrat. s ki' turnim programom, kot se sp^ni bi. Le nekje je hudo in prvn zaškripalo: na prireditvi n< jencev niso posebej in kaj i predstavljali, obrazložiti^ hovega življenjskega dela. >a so bili tudi nagrajeni, eno** ni bilo. Namesto nje je mimogrede naurženo, cfQ skorajda ni treba predstav, saj jih občinstvo prav c^br pozna: »Saj jih poznate*, Je rečeno na slavnosti. Prav? Ni prav Verjetno r ni prav, da jih ne b\i predstavih I opisom njihovega dela, verjet* res ni prav, da je šlo vse skupa kar po domače. Očitno spodn Ijaj, ki si ga prireditev ob Pn-L Sernovem dnevu ne sme w pn voščiti! 371^39371651657^70133^^^