LETO XXVIII — Štev. 52/53	23. decembra 1976 Cena 4,— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Dunaj-Beograd: spremembe v diplomatski službi
EKSKLUZIVNO POROČILO NAŠEGA TEDNIKA
V začetku naslednjega leta bo prišlo do več sprememb v medsebojnih diplomatskih službah Avstrije in Jugoslavije: od 1. februarja naprej bo jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Novak Pribičevič, 48-letni pomočnik zveznega sekretarja za zunanje ztideve SFRJ Miloša Miniča. Pribičevič je po rodu Srb in prihaja iz Hrvatske, pred svojo dosedanjo službo pa je bil sekretar za zunanje zadeve Hrvatske. Pribičevič bo postal naslednik dosedanjega veleposlanika inž. Gustava Vlahova.
Namesto prvega svetnika ambasade Hranislava Marinkoviča pride na Dunaj v začetku leta Milan Ribica, ki je trenutno vodja oddelka za Avstrijo in Italijo v beograjskem zunanjem ministrstvu. Ribica je bil že v začetku svoje diplo-
matske kariere konzul v Avstriji.
H V novem letu se bo iz Celovca I! prav tako poslovil priljubljeni H generalni konzul Bojan Lubej, H ki bo prevzel v Jugoslaviji viso-
■	ko politično funkcijo. Generalni H konzul Lubej bi po jugoslovan-H skem običaju v diplomaciji mo-
■	ral sprva že pred letom dni me-H njati službo (v Jugoslaviji red-H no menjajo diplomate vsaka tri H leta), a so mu to službo s po-H sebnim vidikom na njegovo poli sredovalno funkcijo ter njegovo g fundirano znanje o vprašanju g koroških Slovencev mandatno H dobo podaljšali. Njegov namest-19 nik bo postal Milan Samec, ki H je trenutno namestnik sekre-
■	tarja sekretariata za mednarod-R ne odnose pri Izvršnem svetu H SR Slovenije. Milan Samec je
1 že v zgodnjih petdesetih letih B bil vicekonzul v Celovcu.
Spremembe v jugoslovanski diplomatski službi so zgolj rutina. V avstrijski ambasadi v Beogradu pa trenutno ravnokar izmenjavajo razne diplomatske funkcije. V diplomatskih krogih leži na dlani, da bo v tej zvezi zapustil veleposlanik dr. Alexander Otto tudi uradno Beograd. Avstrijski veleposlanik Otto je, kot znano, pred dobrim mesecem na diplomatskem lovu, na katerega je vabil jugoslovanski zunanji minister Miloš Minič, ustrelil svojega francoskega kolego. Nato je poročal o tem dogodku svojemu zunanjemu ministru Pahru in v ta namen odpotoval na Dunaj, odkoder se doslej ni več vrnil na svoje službeno mesto v Beograd. Ime novega avstrijskega veleposlanika v Beogradu še ni znano.
Božič 1976: rojstvo otroka - pri nas in drugod po svetu
Pred skoraj dvema tisočletjema se je izpolnila v Betlehemu največja obljuba. Rodil se je otrok, ki so ga čakali narodi sveta. Pričakovali so, da se bo rodil v palači mogočnega kneza, narodu vladarju sveta. Prepričani so bili, da bo ta deček zavladal vsem narodom, da bo — če treba — ustvaril večen mir s trdo roko, s kruto silo močno oboroženih legij, s krvavo zmago na bojišču.
Rodil se je v ubožni ovčji staji, v zatohlosti hleva, ležal je na slami namesto na pernici. Tam so ga počastili — ne dvorjani v svilenih oblekah z bogatimi darili, s pod-repniškim hinavskim nasmehom — počastili so ga pastirji, ki so duh-teli po živalih, v svojih kožuhih, preznojenih in premočenih.
Deček se je rodil majhnemu zatiranemu narodu, prezirali so ga, dvakrat so ga že odgnali mogočni tega sveta v sužnost. Zaničevali so ta narod, ker se je kljub zmotam in odpadnikom vendar oklepal izročila svojih očakov in prerokov. In ker je bil tako poseben zaradi svoje vere v enega samega Boga, zaradi vere, da bo prišel knez miru, ki bo odrešil svet, je bil sosedom in vladarjem sumljiv. Kdorkoli je zavladal temu judovskemu narodu, vsi so ga zatirali, preganjali, mu hoteli vsiliti svojo vero, svoje običaje, ga uničiti. Egipčani, Asirci, Babilonci, Makedonci, Rimljani in drugi, vsi razen Perzijcev. Vsi so izginili, vse je pobrala zgodovna, le Perzijci so ostali. Preživel je judovski narod vsa preganjanja, kljub krvavim izgubam, kljub izgnanstvom, kljub razrušenemu Jeruzalemu, kljub Auschwit-zu.
Bog si je izbral za svojo prvo ljubezen majhen, zatiran narod. Za mater in krušnega očeta svojemu sinu si je izbral preprosto gospodinjo in preprostega delavca z žu-Ijavimi rokami. Ta deček se ni družil z gospodo. Ko je dorasel, ko je začel oznanjati nauk o ljubezni do bližnjega, enakopravnosti, miru, se ni družil ne s farizeji ne z velikimi duhovniki ne z rimskimi oblastniki; ribiče si je izbral, cestninarje, z njimi se je družil in s prešuštnicami, s Samarijani in zaničevanimi. Oblastnikom ni bilo všeč, kar je delal, učil; obsodili so ga na smrt in ga križali, skupno z dvema razbojnikoma. Najbolj sramotna smrt tedanjega časa je postala znamenje zveličanja in poveličanja.
*
Nekaterim pomeni rojstvo otroka najbolj radosten trenutek, dolge mesece, morda leta ga čakajo, veselijo se ga. Drugim otrok ni nič drugega kot breme. Umorijo ga, še preden se je rodil. Motil bi »očetu" in »materi" udobje, pomenil bi zanju prehudo žrtev, morda bi celo oskrunil »čast" družine. V Av-
striji, Nemčiji, Švici število smrti že presega število rojstev. Število u-morjenih nerojenih otrok, ali splavljenih, kot se tudi reče, je višje od števila rojenih. Pa bi imeii vsi prostora in hrane za življenje, le ljubezni je premalo, ljubezni do bližnjega; da bi z njim delil, če živiš sam v izobilju, a on v pomanjkanju, če si sit, a on lačen. V razvitih industrijskih deželah vidijo v otroku obremenitev, ker stanejo denar o-troško varstvo, vzgoja, izobrazba, nova delovna mesta. Mož in žena bi rada zaslužila oba in živela v udobju, otrok bi bil ovira. Dolgoročno gledano je tak odnos do o-troka usoden za narod in družbo. Čim manj bo otrok, tem manj ljudi bo čez nekaj let v proizvodnji, tem več bo upokojencev.
Imamo pa tudi drugo skrajnost. V Bangladešu, morda najrevnejši državi sveta, se rodi po najnovejših podatkih okoli deset tisoč otrok dnevno. Njihova lakota, njihovo u-miranje od oslabelosti in raznih bolezni je problem nas vseh.
Mogočni tega sveta razmetavajo denar za uničevanje človeštva. Vojaška skladišča ZDA in SZ so tako prenatrpana z uničevalnim orožjem, da bi z njim lahko kar večkrat
„An VVeihnachten spricht Gott alle Sprachen, indem er die vvortlose Sprache der Kinder spricht. Als Kinder Gottes sollten wir darum an VVeihnachten (und daruber hinaus) diese Kindersprache nicht vergessen. Sonst ist der bethlehemitische Kinder' mord nicht fern. Solange wir aber unsere Muttersprache in der Melodie der Kindersprache sprechen oder sin-gen, vverden auch wir einan-der entvvaffnend, befreiend und erlosend zulacheln. In Irland. Im Jura. In Sudtirol. In Karnten. Und anderswo.“ (Albert Ziegler v katoliškem tedniku »praesent" pod naslovom »Gott spricht alle Sprachen")
uničili vse življenje na tem malem planetu, Zemlja imenovanem. Drug drugega žene v še bolj blazno oboroževanje, oborožujejo se tudi majhne in celo najmanjše države. Mogočne vojske, katerih oborožitev stane drag denar, imajo države, v katerih umre velik ali celo večji del otrok pred prvim letom starosti, tako tudi Bangladeš. Indija, ki životari od milodarov drugih držav, ima dosti denarja za napadalno vojaško strategijo in za atomsko bombo. A ni denarja, da bi ustvarili vsaj znosno prihodnost za otroke.
*
V Libanonu so se bojevali v dr-
žavljanski vojski »vojaki", ki niso šteli niti deset let. Namesto v šolo izobrazbe, kjer bi se učili branja in pisanja, kako bi pomagali človeku, hodijo v šolo »junaštva", kjer se učijo sovraštva, vojaških veščin, kako je treba moriti. Krivi takih zločinov nad mladino niso samo tisti voditelji, ki so pahnili v boj otroke; krivi so vsi, ki so leta zavlačevali in zavirali pravično rešitev tega problema ter hujskali Palestince v sovraštvo proti Izraelcem in izbijali s tako kratkovidno politiko politični in vojaški kapital zase. Dokler niso spoznali, da si kopljejo s tem lastni grob.
V Sovetu v Južni Afriki so dali streljati rasistični beli oblastniki na črnce, ki so demonstrirali proti diskriminaciji. Mnogo otrok je bilo med mrtvimi. Vsaka diskriminacija najbolj prizadene otroke. Že od vsega začetka svojega življenja mora doživljati, kako njegov narod trpi zaradi jezika, rase, barve, običajev, vere.
Zaradi revščine staršev, zaradi brezupnega življenja se ponujajo otroci zlasti v deželah Latinske Amerike, Afrike, Azije odraslim za zabavo, za naslado. V raznih državah terorizirajo mladinske tolpe cele predele, zlasti v mestih. V Italiji dela mnogo šoloobveznih otrok v
Medtem ko je koroška deželna vlada samo z glasovi socialistov odobrila osnutek uredbe o razpustitvi 14 okrajnih sodišč na Koroškem, so se občinske frakcije občine Dobrla vas isti dan, 21. decembra, enotno postavile proti taki nameri; posebno iz socialnih, gospodarskih in drugih družbenih razlogov, kakor je to omenjeno tudi že v resoluciji, ki je znana (poročali smo v zadnji številki NT).
Po soglasnem sklepu občinskega sveta bodo poslali deželni vladi in predsedniku deželnega sodišča v Celovcu pismo, v katerem piše, da občina Dobrla vas vztraja pri zahtevi po nadaljnjem obstoju okrajnega sodišča v Dobrli vasi. Ali bodo odposlali k vladnim mestom tudi še posebno delegacijo, bo odločilo šele predstojništvo občine. Vsekakor bodo Dobrolčani skušali pritegniti k skupnim akcijam proti »zlobnemu dejanju", kakor je to označil neki socialističr.1 mandatar, tudi sosedne občine.
Med razpravo o obstoju sodišča se je pokazalo, da imajo v Dobrli vasi o potrebi dvojezičnega sodišča še čudne pojme. Tako je bilo iz vrst OVP slišati, da so za nadaljnji obstoj sodišča, celo če preti »nevarnost", da bo dvojezično. Ampak te nevarnosti ni, je bilo dostavljeno. Zastopnik Volilne skupnosti, Martin Wasti, se je jasno iz-
kamnolomih, delavnicah, trgovinah, gostiščih, namesto da bi hodili v šolo. Z zaslužkom — malenkost — preživljajo starše, brate, sestre. Otroci v Kurdistanu s preplahom zrejo v nebo, odkoder ne padajo zlati cekini, marveč bombe, s katerimi Iračani uničujejo kurdski narod.
Mnogo otrok v naših krajih dnevno trpi najhujšo diskriminacijo, bodisi ker so telesno pohabljeni ali umsko zaostali. V dobi nacizma so jih načrtno uničevali, ker so hoteli imeti »zdrav" nemški narod. Da ne bi oskrunili »čistosti" nemškega naroda primesi od drugod, zlasti od »manjvrednih", so začeli u-ničevati cele narode, predvsem Jude, Rome, razne slovanske narode. Otroke pa, ki so bili bodisi po zunanjosti ali zaradi brihtnosti »vredni ponemčenja" (eindeut-schungsvvurdig), so odvzeli staršem in jih vzgajali v duhu nacizma. Kot janičarje.
Janičarje skušajo vzgojiti tudi danes. Pri nas. Diskriminacija se začne že pri najmanjših. Tistim, ki govorijo slovensko, dopovedujejo, da je njihov jezik grd, da govori lepo samo tisti, ki govori nemško. Diskriminacija se nadaljuje v šoli. Otroke silijo, da govorijo tam samo
rekel za dvojezično sodišče in se skliceval na državno pogodbo. Deželni poslanec podžupan Uster (OVP) pa je dejal, da ni stvar občinskega sveta, da določa, kje naj bo kaj dvojezično. Torej se je Uster oddaljil od resolucije, v kateri je bil poudarek tudi na potrebah dvojezičnega prebivalstva.
H Glede podpor kulturnim dru-H štvom v občini je zastopnik Vo-H lilne skupnosti obsodil ravnali nje občine, ki kot kaže, še ni
■	našla poti do pospeševanja H manjšine. Društvo »Srce" in ka-H toliška farna mladina sta dobili
■	v tem letu skupaj 4000.— šil. | To je manj kot desetina vseh H sredstev, namenjenih kulturnim H ustanovam v občini. To se ni-
■	kakor ne ujema z deležem slo-
■	venskega prebivalstva v tem
■	kraju. Odgovor župana Hafner-
■	ja (SPO): pospeševanje manj-R šine je zvezna zadeva. To je ze-
■	lo jasno, jasno proti slovenskim R občanom.
V petek so se sestali k božični občinski seji odborniki globaškega občinskega sveta. Skoraj preveč božično je bilo vzdušje, kajti stvarna obravnava raznih točk je trpela zaradi ljubega »božičnega miru". Delikatno vprašanje je bila določitev najemnine za občinska stanovanja. Na zadnji seji so občinski očetje sklenili („nt“ je poročal), da
nemško, pouk slovenščine odrinejo na obrobne ure, ko drugi učenci že lahko grejo domov. Otroci, ki so jih starši kljub pritisku prijavili za slovenščino, so zaznamovani, so izpostavljeni posmehu in zapostavljanju. Stopnjuje pa se diskriminacija do tiste človekove oholosti in zaslepljenosti, da oblastniki sploh osporavajo obstoj, življenje cele narodne skupnosti in pogojujejo s številom celo najbolj osnovne človekove pravice, pravice, ki pripadajo vsakemu že po naravnem pravu.
Nekateri zatiralci utemeljujejo zatiranje s tem, da menda branijo dosežke socializma, svobodo, enakopravnost, napredek, mir. Socializem so izkrivili v orodje lastne tiranije in zaostalosti. Spet drugi zagovarjajo podobne grozotnosti z lažjo, da branijo krščanstvo in njegove ideale. Južnoafriški rasisti npr. ali čilski fašisti.
Bog si ni izbral mogočnega naroda, njegov sin se je rodil v zatiranem narodu. Jezus sam je iskal družbo med preprostimi in ponižanimi. Žigosal je tiste, ki so mislili, da so več vredni in boljši kot drugi. Pred skoraj dva tisoč leti enako kot danes.
Jože Wakounig
bo neko prosto stanovanje dobil župan Sadjak. Dosedanja najemnina je znašala 300.— šil. za 47 m2. Neko drugo stanovanje ima že dalj časa podžupan Kogoj — prav tako nesorazmerno ugodno. Župan je sprva računal, da bo plačal le dosedanjo najemnino. Slovenski občinski odborniki pa so sprva predlagali, da bi župan plačal za stanovanje okoli 20 do 25 šil. na kvadratni meter, kar bi še vedno bilo ugodno, saj stanovanja stanejo navadno od 40 šil. naprej na kvadratni meter. Tega pa ostale frakcije niso hotele, akoravno bi ta denar pomenil manjšo obremenitev za občinsko blagajno. Predstavnik Slovenske liste Alojz Gregorič je predlagal kot kompromis pravično, daljnoročno rešitev — 15 šilingov, toda podžupan Oberhau-ser je prekinil debato ter pustil glasovati. Župan plača 450 šilingov, to je manj kot 10 šilingov na kvadratni meter. Za ta predlog so glasovali SPO in OVP proti Slovencem. Županova poročila so dopolnila spored seje. Med drugim je poročal, da bodo naslednje leto začeli z gradnjo ljudske šole, občina sama pa namerava ustanoviti — kot konkurenca iniciatorju glo-baških rimskih izkopanin Veder-njaku — lastno društvo.
Obfine: slovenski mandatarji iniciativni
V Kmetijski zbornici ni prostora za slovenščino!
V ponedeljek je bila prva seja novoizvoljenega občnega zbora Kmetijske zbornice. Dosedanji predsednik Štefan Sodat, ki je predsedoval Zbornici od ..legendarnega11 Gruberja naprej, se je zdaj končno umaknil in dal prostor grabštanj-skemu županu Valentinu Deutsch-mannu, ki je pozno, a vendar, postal predsednik Kmetijske zbornice. Deutschmann je upal, da bi to funkcijo zasedel že sredi prejšnje mandatne dobe, toda Sodat se ni hotel umakniti, nekateri vidni politiki "OVP pa so Sodatu celo prigovarjali, naj ostane, ker pač Deutschmannu ne zaupajo.
Kako se da zaupati Deutschmannu, je pokazala tudi prva seja občnega zbora: Deutschmann je bil sicer izvoljen z 32 od 36 glasov, tofs obljub, ki jih je v tej zvezi dal zastopniku Skupnosti južnokoro-ških kmetov, Ignacu Domeju, po volitvah ni izpolnil. Domej je dal svoj glas Deutschmannu, ki bi tako ali tako le potreboval glasove svoje frakcije, ker mu je designi-rani predsednik obljubil, da bo on, Domej, izvoljen v 3 od osmih odborov. Po izvolitvi je Deutschmann pozabil na svojo obljubo, zaradi česar je Domej tudi kot edini glasoval proti sestavu odborov. Zastopniki Allgemeiner Bauernver-banda, ki imajo prav tako kot svobodnjaški kmetje v Zbornici tri mandate, tudi niso zastopani v odborih, zaradi česar so se vzdržali glasu. Eden od zborničnih svetnikov pa je manjkal: dipl. inž. Tropper, znotraj stranke in stanovskega zastopstva najhujši konkurent Deutsch-manna, je ostal „bo!an“ doma.
Zastopnik Skupnosti južnokoro-ških kmetov v Kmetijski zbornici
Ignac Domej, pd. Zgonc, je v svojem nastopnem govoru dejal, da se bo prav tako kot njegovi predniki v tem gremiju konstruktivno zavzemal za težnje koroškega kmetijstva, akoravno je pristojnost Kmetijske zbornice bila zožena na zgolj poklicno zastopstvo.
V okviru tega poklicnega zastopstva pa je dejal Domej, se bo še posebej zavzemal za probleme juž-
ii m
nokoroškega podeželskega prebivalstva, ker ta prostor spada med gospodarsko najbolj obrobne kraje na Koroškem. — V teku vedno močnejšega razvoja industrijske družbe v prihodnjih petih letih bo treba zaradi tega predvsem izenačiti in prilagoditi življenjske pogoje kmečkega prebivalstva gospodarsko bolj razvitim krajem.
Ignac Domej je nato naštel ne-
kaj konkretnih točk, ki bi jih nujno treba bilo realizirati:
£ Ohranitev obstoječih in ustvarjanje novih možnosti za postranski zaslužek za družine majhnih kmetov, in sicer v bližini kmečkega obrata;
Q število nihačev, ki dnevno prevozijo nad 20 kilometrov do delovnega mesta, bo treba skrčiti;
® pospeševati bo treba kmečke krožke za produkcijo in prodajo ter vse tozadevne potrebne ukrepe; ter
# bolj intenzivno pospeševanje domače obrti ter industrijskih podjetij v podeželskem prostoru kakor pa pospeševanje tujih obratov. Samo na ta način se da zasigurati dohodek domačega prebivalstva in utrditev gospodarske moči tega koroškega obrobnega kraja.
„Konkretnih predlogov z moje strani ne bo manjkalo. Pričakujem pa, da boste te predloge jemali tudi resno,“ je dobesedno dejal Domej.
Glede infrastrukture je dejal zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov, da so vsi ti ukrepi sicer potrebni, toda ne smejo iti samo na račun kmečkega prebivalstva.
Na naslov deželnega glavarja, ki je bil prav tako navzoč, pa je dejal Domej, da mora dežela, ki je po novem zakonu prevzela pospeševanje kmetijstva, to podporo razdeljevati objektivno in zgolj po stvarnih kriterijih, in sicer samo kmetom, ki izpolnjujejo tozadevne pogoje. Pripadnost k slovenski narodni skupnosti ne sme biti vzrok za dvojno mero pri obravnavanju tozadevnih prošenj.
® Ko je Domej spregovoril tudi % nekaj besed v svojem materi-
Koroško gospodarstvo v novo leto
Kakor vsa leta v tem času govorita tudi letos politični svet in mili-jardska armada človeštva o tem, kaj je prineslo staro leto in kaj je pričakovati od novega. V tem času je to glavna vsebina tako poslanic številnih državnikov kot pa njihovih interpretov po časopisju, radiu in televiziji, istočasno pa tudi nagovorov in pogovorov ob božičnicah in razpravljanj v domačem krogu. Trdo jedro, ki ga bo letos mogoče izluščiti iz najrazličnejših izjav, u-gotovitev in pripomb v teh dneh pa se glasi: sedem mastnih let je za nami in vsi tičimo v času najmanj enako dolgih medlih let.
In prav to dejstvo je treba postaviti v ospredje naslednjih razmišljanj.
Gospodarsko-socialno gledano človeštvo še vedno trpi na posledicah politike privilegiranih in zapostavljenih ali — tudi to lahko rečemo — izkoriščanih, ki obvlada naš svet in naš čas. Ti skupini sta slej ko prej prisotni v vseh režimih in po vseh deželah. Trenja med njima postajajo čedalje bolj napeta. Koristi prvih — to je privilegiranih — so še vedno v škodo zapostavljenih. V tem času, ko v industrijskem svetu slednji trepetajo za svoje delovno mesto in za vrednost svojega zaslužka, še prav posebno.
V Avstriji v tem pogledu ni nič drugače kot drugje. Kupna moč za delo prisluženega šilinga je v zadnjih desetih letih padla za 78,5 odstotkov, kakor to kažejo zadevni podatki avstrijskega statističnega centralnega urada. Ta padec kupne moči avstrijskega prebivalstva sicer ne bi bil nič nenavadnega — po drugih deželah je bil v istem razdobju še večji — če v naši državi ne bi imeli opravka z dejstvom, da draginja ne popušča, marveč — nasprotno — čedalje bolj narašča, medtem ko po vrsti drugih dežel
njeno naraščanje očitno pojema. Tako npr. v Zvezni republiki Nemčiji je kupna moč marke letos padla le še za 3,7 odstotkov, kupna moč švicarskega franka pa za 0,9 odstotkov.
Temu nasproti je letos poprečna kupna moč šilinga padla za več kot 7 odstotkov. V podrobnem pa je bil padec njegove kupne moči znatno bolj občutljiv. Stanarina se je zvišala za 16 odstotkov, cene sezonskega blaga pa za 15,8 odstotkov. Sicer ne tako očitne, vendar pa nič manj občutljive so bile letos podražitve pri blagu opreme, pri živilih, zlasti pri mesu, in na področju šolstva, izobrazbe in oddiha.
Trend, s katerim imamo opravka na področju padanja kupne moči šilinga, kaže, da bo šiling iz leta 1966 leta 1980 vreden le še 50 grošev. Do tedaj bo — kakor iz-gleda — indeks cen na bazi 1966 narasel za sto, verjetno pa tudi za več odstotkov. Spričo nadaljnjih podražitev, ki so bile v zadnjih tednih uzakonjene ali pa so napovedane, bo v prihodnjih letih kupna moč šilinga še bolj padala kot je v zadnjih letih.
Vprašanje, ki se ob vsem tem vsiljuje, se glasi: ali se bodo v prihodnje na strani delojemalcev zaslužki za opravljeno delo v podobni meri zviševali kot bo padala kupna moč šilinga?
Mislim, da mi nihče ne bo očital pretiranega pesimizma, če na to vprašanje odgovorim s tem, da trdim, da v to možnost ne verujem. Gospodarska podoba Avstrije je namreč ob koncu leta 1976 slabša kot je bila na njegovem začetku. Tedanji upi, da je obdobje mednarodne gospodarske recesije pri kraju, so se proti jeseni izjalovili. Naša država, katere gospodarsko-socialni razvoj je v bistvu odvisen od možnosti eksperta finalnih industrijskih izdelkov, je bila letos
6 nem jeziku, ga je prekinil pred-@ sednik Deutschmann (ime vse @ pove, op. ured.), češ da je urad-© ni jezik nemški. Domej ga je za-@ vrnil, da Deutschmann najbrž £ ne pozna jasnih določil člena 7 © državne pogodbe. Kmetijska ® zbornica pa je zastopstvo tudi • kmetov iz jezikovno mešanega ® ozemlja.
Posvet s koroškimi Slovenci
17. decembra je bil v Radovljici v Sloveniji širši posvet o stanju na Koroškem in neposrednih nalogah o sodelovanju s koroškimi Slovenci, ki ga je pripravil koordinacijski odbor za odnose in sodelovanje z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi pri občinski konferenci SZDL Radovljica. S Koroške so se posveta u-deležili predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks VVieser ter Teodor Domej.
Obisk NSKS pri Slovenski skupnosti
Dne 18. t. m. so se na skupni seji sestali v Trbižu predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom predsednika dr. Matevža Grilca in deželno tajništvo Slovenske skupnosti pod vodstvom pokrajinskih tajnikov Marijana Ter-pina in Rafka Dolharja, ki so bili gostje delegata SSk za Videmsko pokrajino Simona Prešerna.
Na obširni in poglobljeni diskusiji sta delegaciji obravnavali o-kvirne probleme zamejskih Slovencev. Posebno sta pri razgovorih prišli do izraza pozitivna ocena u-spelega bojkota preštevanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter zadovoljstvo nad obveznostmi, do slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki sta jih vlada in parlament sprejela ob ratifikacijskem postopku Osimskega sporazuma.
Deželna delegacija SSk je v celoti podprla stališče osrednjih organizacij na Koroškem, da mora dunajska vlada končno vstopiti v resna pogajanja z manjšino mimo pravkar sklenjenih neustrezajočih zakonov o ljudskem štetju ter narodnih skupinah.
NSKS skupno s SSk pričakuje, da bo italijanska vlada končno po ratifikaciji osimskih sporazumov, sprejela ustrezne zakonske odloke, za zaščito celotne narodne skupnosti v Italiji.
Ob koncu srečanja sta delegaciji bratskih organizacij ponovno ugotovili koristnost in nujnost pogostih medsebojnih srečanj ter se dogovorili za obisk NSKS v deželi Furlaniji-Julijski krajini za prihodnjo pomlad.
Novo vodstvo Slovenske skupnosti v Gorici
na področju zunanje trgovine na slabšem kot v zadnjih letih. Deficit trgovinske bilance se je tekom leta zvečal za 57 odstotkov na o-kroglo 50 milijard šilingov. Konkurenčna sposobnost cen avstrijskih industrijskih izdelkov in uslug turističnega in transportnega sektorja upada že leta in je letos posebno močno upadla. Medtem ko smo svoj eksport po vrednosti lahko zvišali le za 15 odstotkov, smo morali svoj uvoz — v glavnem surovine, energijo in polfabrikate — po vrednosti zvišati za 24 odstotkov.
Število podjetij, ki ne morejo izkoristiti svojih proizvodnih kapacitet, se veča, ker jim poleg inozemskih kupcev primanjkujejo tudi domači. To velja za domačo industrijo železa in jekla enako kot za gradbeno, strojno, tekstilno in lesno industrijo ter za kmetijstvo, ki živi v skrbi, kje bo še lahko planiralo svoje viške mesa in mlečnih izdelkov.
Trepet za dosego delovnega mesta in za obdržanje sedanjega je ob koncu 1976 večji kot je bil na njegovem začetku. Na Koroškem še prav posebno. Svoje delovno mesto ne iščejo le tisoči šoli in študiju odrasli, v čedalje večjem številu ga iščejo tudi kmetje in njihov naraščaj, ki spričo obsega kmetije z zaslužkom za delo na polju in pri živini pri najboljši volji ne morejo več shajati. Njihovi problemi postajajo tem težji, ker istočasno tisoči sedanjih delojemalcev ne vedo, kdaj bodo sprejeli pismeno sporočilo, da so odslovljeni.
Vse to so sadovi politike privilegiranih in zapostavljenih v svetu in pri nas. Privilegirani bodo posledice tega razvoja sicer občutili, toda sedanja medla leta bodo lažje preživeli od tistih, ki so bili obsojeni, da so že doslej živeli zgolj od zaslužka za opravljeno delo, glede katerega pa ne vedo, kako
V četrtek, 9. t. m., se je sestal na svoji prvi seji novi pokrajinski svet Slovenske skupnosti za Goriško, izvoljen na zadnjem občnem zboru. Na seji so razpravljali o trenutnih perečih vprašanjih slovenske manjšine na Goriškem, izvolili pa so tudi nove izvršne organe stranke. Za predsednika so izvolili znanega vinogradnika Gradimira Gradnika s Plešivega, za podpredsednika Branka Černiča, za političnega tajnika Marijana Terpina in podtajnika Marijo Ferletič. Novi odborniki pa so postali Karel Bre-
šan (organizacija), Vladimir Šturm (šolstvo in mladina), Andrej Bratuž (tisk in odnosi z javnostjo), Damijan Paulin (krajevne uprave), Božidar Tabaj (blagajna) in Marko Brajnik (gospodarski in socialni problemi).
Na zasedanju sveta so spregovorili novi predsednik Gradnik, politični tajnik Terpin in deželni tajnik Slovenske skupnosti ter deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je spomnil na deželni pomen stranke in na bližnji deželni kongres Slovenske skupnosti.
KSS o Srečku Kosovelu
Kot konec letošnjega delovanja, je kulturni krožek Kluba slovenskih študentov na Dunaju priredil večer v spomin Srečku Kosovelu, ki je umrl pred 50 leti, star komaj 22 let.
Znanci in prijatelji še danes obujajo tople spomine nanj, čeprav se Kosovel ni razodeval ljudem. Prizadeval se je za delavsko vprašanje in vedno bolj odločno zahteval njegovo rešitev. Socialna misel mu ni bila tuja že zato, ker je videl dosti revščine doma med Kraševci in jo je preveč okusil v svojem študentskem življenju.
dolgo ga bodo še smeli opravljati oz. kdaj ga bodo dobili.
Ob koncu bo verjetno vsak realist priznal, da vstop v leto 1977 gospodarsko-socialno manj obeta kot pa vstop v leto 1976 in v prejšnja leta. Vzroki za to nikakor ne dopadljivo prognozo ležijo na eni strani v trenjih na mednarodnih toriščih, na drugi pa v strukturi avstrijskega, posebej pa še koroškega gospodarstva. Ne navsezadnje pa ležijo tudi v dolgoletni gospodarsko socialni politiki dopadanja. Nihče ne more več potrošiti kot pa producira in proda.	(bi)
Razmišljanje o umetnosti in pesniško delo sta ga odtegnila za nekaj časa od klavrne sedanjosti, od lakote, ki je bila pogosta spremljevalka našega študenta. S predavanji in recitacijami je nastopal pred rudarji, na delavski akademiji, kjer je ostro napadal uradno kulturo.
Kosovel je hotel napraviti obračun s svojo dotedanjo potjo in ta obračun naj bi bila zbirka „Zlati čoln", vendar je bila priprava za zbirko leta 1925 dokončno pokopana. Ohranil se je le predgovor.
Kdaj pa se je obrnil čisto h konstruktivistični poeziji, ne vemo, saj so izšla dela te dobe šele v Integralih 1967 in pa v knjigi, ki bo izšla konec tega meseca „Moja pesem" 1, 2. Gladko rimo so zamenjale kričečo raztrgane kadence z močnim premolkom in trdi, rezki, trzajoči toni.
Odgovornim študentom kulturnega krožka je res uspelo nam v strnjeni obliki predstaviti Srečka Kosovela, kar je bilo gotovo povezano z velikim trudom, saj smo celo slišali tudi pesmi kot Polton v molu iz zbirke „Moja pesem" 1, 2. Glasba in dekoracija pa sta popestrili program.
Pism foalca:
Manjšinski problem rešljiv samo z manjšino!
Sehr geehrte Redaktion!
Zu dem in der Ausgabe Ihrer Zeitung vom 2. Dezember 1976 un-ter dem Titel „Fur Slovvenen gibt es keine Gerechtigkeit bei Karnt-ner Gerichten" erscnienenen Artikel sebe ich mich veranlaBt, wie folgt Stellung zu nehmen:
Ich halte es fur unangebracht, den voraussichtlichen Ausgang eines Gerichtsverfahrens an Hand der Statistik zu prufen. Die ent-sprechende Berucksichtigung des dem Verfahren zugrunde liegenden Sachverhaltes und der bestehen-den Rechtslage ist diesem Zvveck zweifellos dienlicher.
Die Griinde, aus denen der Be-rufung der Angeklagten Ing. Pust und Ing. Stourac Folge gegeben vvurde, bezeichnen Sie als zwei-felhaft. Weil Sie es jedoch unter-lassen, diese Ihre Oualifikation auch zu begrunden, soli darauf hin-gewiesen werden, daB d as Landes-gericht Klagenfurt als Berufungs-gericht den Privatanklagern die (pri-mare) Klagslegitimation aus recht-lichen Grunden, namlich im Hin-blick auf die durch das Strafrechts-anderungsgesetz 1971 geanderte Fassung des § 495 Abs. 2 StG ab-gesprochen hat, wonach dann, wenn sine strafbare Handlung ge-gen die Ehre wider einen Beam-ten oder wider einen Seelsorger in Beziehung auf eine Ihrer Berufs-handlungen in einem Druckvverk begangen wird, der offentliche An-klager den Tater zu verfolgen hat. Diese immerhin auch von der Ge-neralprokuratur geteilte Rechtsan-sicht wurde vom Landesgericht Klagenfurt nicht nur, wie Sie zu unterstellen versuchen, zum Nach-teil slowenischer Privatanklager,
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
sondern auch schon vorher in an-deren Privatanklageverfahren, an denen keine Slovvenen beteiligt vvaren, vertreten. SchlieBlich be-weist ja auch das Ergebnis des vveiteren in Ihrem Artikel aufgegrif-fenen Verfahrens die Einheitlich-keit der Rechtsprechung und da-mit die Unrichtigkeit Ih res den Karntner Gerichten gegenuber er-hobenen Vorvvurfs.
Ich ersuche Sie, diese Stellung-nahme in Ihrer Zeitung zu verof-fentlichen und zeichne hochach-tungsvoll
Dr. Gerhard Anderluh.
Seveda more biti predsednik deželnega sodišča dr. Anderluh mnenja, da je statistika neumestna za izid sodnega postopka. Naš tednik je tudi tako lojalen, da odmeri tudi prostor stališčem, ki se ne ujemajo z mnenjem uredništva.
Ali je statistika umestna ali ne, drži vendar. In je dejansko porazna za koroške Slovence. Predsednik dr. Anderluh prav tako praviloma pravi, da je pač treba gledati na tozadevni pravni položaj, na besedila tozadevnih zakonov. Toda besedila zakonov sama še niso pravica. K temu spada še več, namreč pravični sodniki. Toda če judika-tura dokaže, da so nekateri zakoni neuporabljivi ali uporabljivi le za določen krog ljudi, ki se jih more in zna poslužiti, obstajata v bistvu dve možnosti: da namreč sodniki skušajo slediti ne le črki zakona, ampak tudi njegovemu namenu. Nič koliko zastarelih zakonov imamo, pa tudi novejših, katerih interpretacija po črki bi prinesla mnogo krivic. Namen spremembe kazenskega zakonika (§ 495, na katerega se sklicuje dr. Anderluh) pa je mogel biti edinole ta, da bi dali uradnikom in duhovnikom dodatno zaščito in ne, da bi jim odvzeli pravico do privatne tožbe.
Druga možnost pa je seveda ta, da na politični ravni skušajo zako-
Podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša je v daljšem odkritem pogovoru s skupino kakih 30 novinarjev iz avstrijskih časnikov, radia in televizije ter tujih dopisnikov, ki stalno poročajo z Dunaja, z občasnimi obiski pri nas pa spremljajo tudi dogajanja v Jugoslaviji, orisal osnovne smeri razvoja Jugoslavije.
Ko je spregovoril o jugoslovanski zunanji politiki, je dejal, da ne-uvrščanje na začasna oblika, temveč kontinuiran boj za napredek v svetu. Jugoslavija ne more graditi socializma na izoliranem otoku, temveč samo v okviru splošnega boja za socializem v svetu. To je še razlog več za sprejetje neuvr-ščanja kot trajne usmeritve. Jugoslavija pomaga osvobodilnim gibanjem po svetu in se bojuje proti delitvi sveta na bloke, ker je poglavitna naloga mednarodnih naprednih sil, ustvariti temelje za enakopravnost narodov, tako da bi se svobodni narodi lahko vzajemno in odgovorno bojevali proti
Ker do 15. decembra ni bila sklicana s strani pristojnih cerkvenih oblasti nobena seja tiste komisije, ki naj bi pomagala poravnati konflikt okoli Edde Konrad („nt“ je o tem obširno poročal), je centralno vodstvo Avstrijske katoliške delavske mladine (KAJO) sklenilo, da izvede od sobote, 18., do torka, 21. decembra, posebno postno akcijo. Med tem postom naj bi se udeleženci poglobili v problematiko tega konflikta ter iskali možnosti za rešitev v dialogu s prizadetimi, hkrati pa iskati tudi po morebitnih lastnih pomanjkljivostih, ki bi bile vzrok konflikta in njegove zaostritve. Ta post so aktivisti Katoliške delavske mladine izvedli v Kolpin-govem dijaškem domu v Celovcu, število udeležencev te akcije je bilo veliko: 60 udeležencev v soboto in nedeljo, okoli 25 pa še v ponedeljek in torek (številni aktivisti so morali v ponedeljek in torek na delovna mesta). V torek pa so udeleženci postne akcije priredili tiskovno konferenco, kjer so zastopnikom tiska posredovali tudi svoje stališče, potem ko so drugi že poročali o tej akciji.
Sprva so udeleženci razlagali, kako so razumeli svoj post: zjutraj in zvečer so pili gol čaj, opoldne pa juho ter kos kruha. Spali so v spalnih vrečah na golih tleh. Čez dan so imeli meditacije, pa tudi pogovore s partnerji o tem konfliktu. Pogovorni partnerji so bili škof ddr. Joseph Kostner, generalni vikar Kirchner, predsednik Katoliške akcije dr. VValdstein, generalni tajnik Katoliške delavske mladine mag. VVieser, pa tudi neposredni delodajalec in predstojnik Edde Konrad, kanonik VVeiss. Kakor so izjavili aktivisti KAJ na tiskovni konferenci, je bil z vsemi možen dialog, razen s kanonikom VVeissom. Vsi pogovori pa so se vršili na spoštovanju oseb konfliktnega partnerja ter v prizadevanju po iskanju resnice. Odkritost aktivistov in pripravljenost za samokritiko je prenekatere neprijetno presenetila.
Na tiskovni konferenci je sprva zvezni vodja Avstrijske katoliške mladine Ambros Pree ugotovil, da je Katoliška delavska mladina tudi v drugih zveznih deželah v stalnem konfliktu s cerkveno hierarhi-
ne, katerih izvedba bi pomnožila krivico namesto da bi jo lajšala, čim prej spremeniti. Da tega mnenja ni le „Naš tednik", je pokazal drug primer, kjer je izgubil proces neki vidni koroški politik in je bila v dnevniku njegove stranke objavljena primerna pobuda, kakor jo danes izrečemo na tem mestu.
vsemu, kar preprečuje uresničevanje njihovih načrtov.
Kar zadeva politiko popuščanja, je dr. Vratuša poudaril, da je ni mogoče uresničiti s popuščanjem med blokoma. V tem okviru pomeni tudi sprejetje helsinških listin začetek demokratičnega procesa zbliževanja in demokratičnega sodelovanja evropskih narodov ne glede na razlike v družbenih ureditvah ali pripadnosti posameznih držav obstoječim blokom ali vojaškim grupacijam. Jugoslavija ni nikoli pripadala vojaškim blokom ali gospodarskim grupacijam. V zvezi s sodelovanjem z obstoječimi gospodarskimi grupacijami je dr. Vratuša poudaril, da Jugoslavija ni proti ekonomskim združevanjem, nasprotuje pa izkoriščanju takih integracij za vsiljevanje določenih interesov ali diskriminacijo tretjih držav.
Novinarji so med pogovorom zastavljali vprašanja o berlinski konferenci komunističnih partij, položaju manjšin v Avstriji in splošnem
jo, na Koroškem pa je angažma katoliških delojemalcev privedel do tega, da je konflikt javno izbruhnil — ter s konsekvencami. Uradna Cerkev je v dilemi, v katero vključuje tudi katoliške mladince: na eni strani je Cerkev zelo hierarhična organizacija, na drugi strani pa so mladi delojemalci v drugih podjetjih sicer tudi izpostavljeni hierarhiji podjetja, vendar imajo v okviru sindikata določene možnosti demokratizacije na delovnem mestu. Nadaljnji načelni problemi so vprašanje pluralizma v Cerkvi (tudi v tem vprašanju, ali naj vlada pluralizem v Cerkvi ali ne, menijo mladinci, da leži pluralizem mnenj na dlani) ter komunikacijski problemi.
O poteku pogovorov z ostalimi gosti postne akcije so dejali udeleženci, da se je z dr. VValdsteinom dalo govoriti, prav tako z mag. VVieserjem. Škof ddr. Joseph Kostner ima očitno srce za nas, toda o določenih problemih ni primerno informiran, so dejali aktivisti. Generalni vikar Kirchner ni črhnil nobene besede.
Na vprašanje nekega novinarja, če ne trpi verodostojnost Katoliške delavske mladine, če se zavzema za pravice koroških Slovencev v Solidarnostnem komiteju, kjer so močno zastopani komunisti, katerim so človekove pravice po mnogih državah, kjer so na oblasti, deveta briga, je eden od aktivistov navedel značilen primer: nekdo se utaplja. Mimo pride kristjan ter ga hoče rešiti, a vidi, da je pomoči potrebni pretežak. Tedaj pride mimo komunist z jasno komunistično parolo na majici. Bo morda kristjan v tem primeru odklonil pomoč komunista?
Nadalje je skušal neki časnikar etiketirati Solidarnostni komite in dejavnost v njem kot „konfrontacijo" (negativna etiketa), dejavnost sinode pa je označil kot „spravo“ (pozitivna etiketa). Ne glede na to, da je tako urejevanje v razne kategorije prvi korak k novemu predsodku. Razen tega: nobena odkri-
položaju Jugoslavije. Dr. Vratuša je dejal, da se je treba bojevati za sklepe, sprejete na berlinski konferenci, zlasti pa poudaril pomembno dejstvo, da so v Berlinu priznali neodvisnost vsake partije in odgovornost vsake partije pred svojim delavskim razredom.
Stališče Jugoslavije do reševanja manjšinskega vprašanja v Avstriji se ni spremenilo, je dejal dr. Vratuša. Ce bodo odlašali z rešitvijo tega problema, se lahko vse skupaj samo še bolj zaplete. Problema manjšin ni mogoče rešiti brez njih ali proti njim, podlaga za rešitev tega vprašanja pa mora biti državna pogodba, ki sta jo podpisali tako Avstrija kot Jugoslavija. K rešitvi tega problema ne morejo prispevati zakoni, ki pomenijo revizijo državne pogodbe in so kot taki podlaga za diskriminacijo ali asimilacijo.
Pravice manjšin je mogoče ugotoviti brez preštevanja, je dejal dr. Vratuša in opozoril na znano jugoslovansko stališče, da so manjši-
ta sprava po nekem konfliktu ni možna brez globinske konfrontacije o tem problemu. Sicer je vsaka „sprava" le plašč, pod katerim se skriva kopica nerešenih problemov, ki se potem prenašajo skozi leta — nerešeni in v škodo vseh. M Potem pa je tiskovna konferenci ca nanesla na simptom enega |§ od dejanskih vzrokov tega konti flikta: nezaupanje cerkvenega H vodstva svojim lastnim ljudem H! in avtoritarno zadržanje cerkve-H nih nadrejenih oblasti do pod-£| ložnih. Na enem primeru se je i to z vso jasnostjo pokazalo: v !§ VVaaggasse 18 (sedežu nemške-M ga dušnopastirskega urada) so ® inštalirali aparat za prisluško-H vanje telefonskih pogovorov. El Oficialna utemeljitev: da bi zreli ducirali telefonske stroške, ker H so sumili, da nekateri telefoni-H rajo privatno. Telefonski stroš-SH ki so res padli. Zastopnik ško-H fijske tiskovne službe je nato H dejal, da je ta aparat bil inšta-H IIran le nekaj dni. Vendar se je 18 izkazalo, da je aparat — skup-| no z magnetofonom — bil pri-H ključen od leta 1972 vse tja do @8 zadnjih tednov. Tudi obratni 15 svet (Betriebsrat) ni dal dovoljeni nja za prisluškovanje telefona-P tov. Ta aparat pa morda ni bil ® v telefonski centrali, ampak v H sobi kanonika VVeissa, ki je po il izjavah zastopnikov KAJ naba-@ vil ta aparat na lastno pest. Ra-P! zen tega ga tudi ni odstranil, M ko se je račun za telefonate IH znatno znižal. Razen tega je pri-B8 sluškovanje telefonatov po kali zenskem zakonu prepovedano, H po nekem spoznanju vrhovne-Sl ga sodišča tudi prisluškovanje IH delodajalca.
Neprimerno pripombo je prispeva! tudi navzoči zastopnik škofijske tiskovne službe. Ko je prispel v sobo, kjer je bila tiskovna konferenca, neki solidarnostni telegram — teh je bilo mnogo — in so ga prebrali, je škofijski časnikar polglasno pripomnil: „Aha, aus Jugo-s!awien!“
ne, katerih pripadniki so legalni državljani držav, v katerih živijo, lahko most, ki prispeva k zbliževanju sosednih narodov, vendar samo tedaj, če jim večina v teh državah resnično zagotavlja enakopravnost.
V zvezi s splošnim položajem Jugoslavije je dr. Vratuša poudaril, da je znano, da ima Jugoslavija v svetu več prijateljev kot sovražnikov. Njen splošni položaj ji omogoča, da je subjekt in aktiven dejavnik v mednarodnih odnosih, ne pa objekt v pogajanju določenih dejavnikov.
Pogovora podpredsednika dr. Antona Vratuša so se poleg predstavnikov zveznega komiteja za informacije udeležili tudi predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Mitja Gorjup in več novinarjev iz SR Slovenije in SR Hrvaške.
H Na vprašanje nekega novinarja, H ali se Jugoslavija ne boji ne-88 zaščitene avstrijske meje v pri-M rneru, da bi kakšen agresor Jugi goslavije vzel pot čez slabo zali ščiteno avstrijsko ozemlje, je B dal jugoslovanski politik zani-H3 miv odgovor, ki naj bi dal miti šiiti vsem trobentačem o prali strahu pred Jugoslavijo: srečna §1 je tista država, ki misli, da z B malo truda smatra svoje meje §8 kot varne.
$1 Avstrijski novinarji so morali 11 spoznati, da ne držita dve sploš-B ni oceni: prva, da je Jugoslavija B brez moči izpostavljena sovjet-|| skemu napadu, in druga, da je KS Jugoslavija „pozabila" na ko-B roške Slovence. Predvsem je B bila jasna definicija, da pač Juli goslavija ne pristane na rešitev, B ki ne bi imela tudi pristanka B koroških Slovencev in njihovih B zastopnikov.
V Galiciji nič kulturnega!
Na občinski seji v Galiciji zadnji petek je občinski sekretar, ko je obrazložil proračun za leto 1977, glede postavke 3 (umetnost in kultura) ugotovil: „Tu nimamo ničesar". Stavlja se vprašanje: Ali v Galiciji za kulturo ni denarja ali pa ni kulture. Oboje je žalostno. Morda pa se skriva pod katero drugo postavko proračuna kak šiling za kulturo; to bi bilo zadnje upanje.
Da v Galiciji niti vodstvo občine nima dosti jasnih pojmov o proračunskih zadevah, je pokazala debata o financiranju dejavnosti na področju športa. Dobre četrt ure so mandatarji kritizirali, da stoji ob športnem igrišču nedograjena zgradba za razne potrebe športnikov in da v proračunu za dogo-tovitev tega objekta ni predvidenih nobenih sredstev. Odgovorni so samo skomizgnili z rameni in dali krivdo neaktivnemu športnemu društvu. Šele pri obravnavi izrednega proračuna so se obrazi zjasnili, ko so naenkrat odkrili, da je le 200 tisoč šilingov predvidenih za dograditev. Sredstva za izredni proračun, je treba pripomniti, pa še niso zagotovljena.
Gališko občino, seveda tudi druge, bremenijo predvsem izdatki za upravo, saj pogoltnejo le-ti tretjino celotnega rednega proračuna, ki znaša za leto 1977 nekaj manj kot pet milijonov šilingov. Za primerjavo naj bo navedeno, da doseže ta delež v mestni občini Celovec le 16 odst., kar jasno dokazuje slabši položaj podeželskih občin, ki komaj skrbijo za redne in najpotrebnejše samoupravne dejavnosti. Zato se ni čuditi, da gališki občinski svet tistim občanom v Podkrinju, ki želijo telefonski priključek, ni mogel odobriti nobene podpore. Če bodo deželna sredstva na razpolago, bodo prihodnje leto obnovili pot v Krejance, popravili pa bodo tudi druge poti.
-kl-
VESELE PRAZNIKE IN OBILO USPEHOV V NOVEM LETU ŽELIMO VSEM NAROČNIKOM, OGLAŠEVALCEM, BRALCEM, PODPORNIKOM IN PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA DOMA IN PO SVETU. TO ŽELJO POVEZUJEMO S PROŠNJO, DA BI NAM TUDI V PRIHODNJEM LETU OSTALI ZVESTI. NAŠIM DOPISNIKOM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE IN ZVESTOBO.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
„Našega tednika"
4-dnevni post Katoliške delavske mladine
Pomembno slavje!;
Sedemdesetletnica prosvetnega društva v Šmihelu
Kjer praznujejo praznike, pričujejo o življenju in dobrih odnosih med sosedi. Ta misel se porodi, ko človek zasleduje pester kulturni spored, s katerim je kulturno društvo v Šmihelu praznovalo tako pomemben jubilej.
„Ne sprejemati, posedovati in imeti, temveč ustvarjati,“ so zapisali društveniki v letaku, ki so ga delili občanom in gostom, je naša naloga.
Kulturni spored priča, da so načelo skušali uresničevati tudi ob praznovanju, ki so ga otvorili z Linhartovo igro „Županova Micka". Člani društvene dramske skupine so pod režijskim vodstvom kaplana Hanzeja D e r s u I e podajali igro v podjunskem narečju. Tako ni bilo praznega prostora med odrom in gledalci, meje pa tudi ni bilo videti, ker je bila dvorana nabito polna.
Za mnoge so bili najboljše vabilo njih otroci, ki so prvič stopicali po odru in v igri „Mirkova abeceda" so nekateri starši prvič slišali spregovoriti lastne otroke slovensko.
Za goste in Šmihelčane pa je društvo pripravilo za praznik vrsto slastic.
Okrasilo je dvorano s slikami slikarjev domačinov. Razstavljali so Valentina Kušej, Valentin Mišic, Stanko Sadjak, Albert Krajger ter Helmut Blažej.
Priredilo je razstavo mladinskih knjig in povabilo pisatelja Leopolda Suhadolčana.
S strokovnim predavanjem dr. Pavla Apovnika o reformi družinskega prava, se je spored nadaljeval.
Gospoda Mirko Kumer-črčej in Janez Pernat pa sta vaščanom na Blatu in na Bistrici pripovedovala o zanimivem potovanju v Moskvo in Leningrad.
Sobota pa je bila rezervirana mladini. Lutkovna igra za otroke, ki je bila predvidena za popoldne, je šla sicer zaradi poledice „po ledu", zato pa so otroci sami zapeli in zaigrali. Zvečer pa so se srečali odrasli mladinci.
Razstava mladinske knjige
Na najmlajše, na tiste, ki že znajo brati in na „najstnike“, je mislil Leopold Suhadolčan, ko je izbiral knjige za razstavo, namenjeno koroškim Slovencem. Izbira mladinske literature v slovenščini je res bogata in nihče ne more trditi, da je v zadregi, ko izbira darila za otroke. Ni mu treba posebej iti v Slovenijo, kajti take knjige lahko kupite tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Pisatelj Suhadolčan je zbranim staršem in učiteljem (ki se vabilu PD žal niso polnoštevilno odzvali) podal pregled knjig in svetoval v branje in lastno presojo zares obsežno in pestro knjižno bero. Ko je govoril o vzgojnem pomenu knjige, je upošteval tri starostne skupine:
Že v 1. letu življenja dobi otrok v roke slikanico. Knjižice za 1. leto, v katerih je besedilo kratko in poudarek na ilustraciji, so smiselne informacije, ki govore predšolskemu otroku, ga likovno vzgajajo tako s kvalitetno ilustracijo kot z
Srečanje mladine
Srečanje mladine v soboto zvečer je bilo vsekakor enkratno. Presenetili so mladi mlade. Bellamis, instrumentalna skupina je predvajala koncert, ki se je raztezal od komercialnih popevk evergreena (vedno lepih) preko lastnih skladb do jazzovskega improviziranja in u-spelih vložkov.
Razgreti poslušalci so zagrabili za čopiče in barve vsevprek a ob-
jezikovno estetskim sporočilom.
Da prehod od slikanic k obsežnejšim in tudi zahtevnejšim besedilom za otroke ni pretežak, jim je na voljo bogata izbira knjig, s svežim konceptom besedil za pesmi, pravljice in pripovedi. Poleg domačih avtorjev je na voljo tudi vrsta slovenskih prevodov iz svetovne mladinske literature.
Težje je pri izbiri knjig za »najst-nike“, saj se v tem obdobju otroci
že zanimajo za nekatere zvrsti pripovedi bolj kot za druge. Zato jim je treba prisluhniti in upoštevati njihove želje. Tudi v tej zvrsti na razstavi ne manjka takih knjig.
Knjige, ki jih je za razstavo v Šmihelu priporočil Leopold Suhadolčan, zaslužijo, da jim odpremo vrata v vsako slovensko hišo na Koroškem. Prireditelj razstave, ki obsega preko 170 knjig, je pokazal občutek za aktualnost, saj je pripravil razstavo, kot tudi pogovor o dobri knjigi, prav v času pred prazniki in tako obogatil in razširil kulturno dejavnost med Slovenci.
zirno prenašali ritem in melodijo predvajane glasbe na beli papir. In to je bilo drugo presenečenje. Izživljali so se namreč tisti s čopiči: pomakali so jih v rdečo, belo, zeleno, rumeno, črno, plavo barvo, se podrsali s čopiči po belem papirju, dokler niso dali belemu papirju tiste živahnosti, ki je bila v njih.
V teku večera pa se je oglasila
tudi Cankarjeva beseda (ob njegovi stoletnici — pa gotovo ne samo zato). Odlomki iz Bele krizanteme so dali poslušalcem misliti (včasih morda celo preveč). Globina Cankarjeve besede je poslušalce kajpada tudi presenetila.
Proti koncu večera pa je France
V nedeljo popoldne pa je bila v farni dvorani slovesna zaključna prireditev šmihelskega kulturnega tedna. Višek proslave je bila podelitev priznanj zaslužnim članom društva, med njimi so bili tudi nekateri ustanovni člani, kakor npr. selski župnik Alojzij Vauti ter Adolf K a r n i č n i k. Trije zbori ter več govornikov je zaokrožilo proslavo v dostojno enoto.
Šmihelski mešani pevski zbor
Zadnji nedelji v adventu so otroške skupine v Rožu in Podjuni pripravile dva koncerta Marijinih, adventnih in božičnih pesmi.
12. decembra je prišlo nad 120 sodelujočih otrok in številni poslušalci v farno cerkev v Št. lij. Nastopale so skupine iz Sel, Bilčov-sa, Št. Jakoba, Št. Janža, Št. lija in hodiški tamburaši. Med pesmi so vpletli dve kratki igrici s pouč-Ijivo vsebino.
Teden dni pozneje, 19. decembra, je bil koncert s podobno vsebino v farni cerkvi v Železni Kapli. Le da so tokrat sodelovale skupine iz podjunskih župnij. Zastopane so bile sledeče: Št. Lipš, Št. Vid, Pliberk, Kazaze, Železna Kapla, Že-linje in kot gostje tudi tu tamburaši iz Hodiš. V Železni Kapli je nastopalo celo okrog 180 otrok. Pester program pesmi, instrumentalne glasbe in recitacij je povezovala Maja Haderlap z besedami prof. Marije Spieler.
Tako v Št. liju kot tudi v Železni Kapli je bil razveseljiv pogled na
Merkač predstavil nekaj svojih pesmi.
Zabave in dobre volje, katero je želela tajnica društva pri uvodnem pozdravu, prav gotovo ni manjkalo. Pa tudi narodnih pesmi ne, katere so vsi skupaj zapeli ob slovesu.
„Korotan“ pod vodstvom Mihe Sad-jaka je podal več manj znanih priredb pesmi, med njimi tudi proiz-vedbe pesmi šmihelskega domačina, priznanega glasbenika Radovana Gobca. Predvajane pesmi vsekakor pomenijo obogatitev glasbene kulture za koroške Slovence.
Nato je spregovoril dolgoletni član šmihelskega društva, ekonomski svetnik Mirko Kumer-črčej ter obširno in zanimivo po-
množico otrok, ki so z veseljem in velikim navdušenjem sodelovali. Predstavili so nam del duhovnosti, pa tudi domačnosti našega kulturnega življenja. Doživeti smo mogli, da smo še posebno s pesmijo zakoreninjeni v naši domovini, ki nam je dala toliko cerkvenih in narodnih pesmi.
ŠOPEK KOROŠKIH NARODNIH PESMI
Ljubljanska televizija bo prenašala v nedeljo, 26. decembra, ob 8.30 šopek koroških narodnih pesmi v izvedbi zborov „Podjuna“ iz Pliberka, „Edinost“ iz Pliberka, »Edinost" iz Štebna pri Globasnici, „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu, „Trta“ iz Žitare vasi in »Jakob Petelin Gallus" iz Celovca.
Oddaja nosi naslov »Se že svita, bo den".
Govorita: ravnatelj, dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik in zborovodja Folti Hartman.
ročal o zgodovini šmihelskega društva. Posebej natančno je opisal dobo med leti 1907 (ustanovitev) in 1926. Poznejši zapisnik je''šel v vojnem času v izgubo. Mirko Kumer je med drugim poročal, da je društvo imelo leta 1911 prvo skiop-tično predavanje, tedaj še novost, da so brambovci pokazali svojo »kulturo" s tem, da so opustošili razmeroma bogato knjižnico društva. Kaj čuda, da so jih domačini smatrali za sovražnike. Meškova igra „Na smrt obsojeni" v plebiscitnem času »Miklova Zala" leta 1923 ter Finžgarjeva »Naša kri", ki je sprva bila od okrajnega glavarstva celo prepovedana, so bili viški društvenega delovanja tedanjih let. Za časa nacizma so romali aktivni člani društva v zapor ali bili izseljeni ali so morali na fronto. Leta 1949 je bilo društvo ponovno ustanovljeno. Društvo je imelo svoje prireditve skozi 60 let pri Šercerju, pa tudi pri Likebu, sedaj pa je društvu na razpolago nova farna dvorana, ki so jo sami sooblikovali.
Čestitke k društvenemu jubileju sta izrekla predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj (Katoliško prosvetno društvo je vključeno v KKZ), ki je bil sam dalj časa v Šmihelu, ter zastopnik SPZ Jožko Hudi.
Pri proslavi 70-letnice društva sta sodelovala še moški zbor »Edinost" iz Pliberka pod vodstvom Jožka Koncilije ter mešani pevski zbor »Podjuna" pod vodstvom Otona VVutteja.
Slovenskim vernikom v Celovtn
Božični prazniki so najlepši, če jih obhajamo v domači pesmi in molitvi, ki nas spominjata na otroška leta. Zato Vas vabimo v božičnih praznikih k slovenski božji službi v kapeli v Mohorjevem domu.
Spored božje službe v božičnih praznikih:
PETEK, 24. 12. — Sveti večer:
Ob 10. uri zvečer slovesna polnočnica, da se je bodo mogli udeležiti tudi starši z mlajšimi otroki. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved.
SOBOTA, 25. 12. — Sveti dan:
Ob 9. uri dnevna sv. maša.
NEDELJA, 26. 12.: Sv. Štefan:
Ob 9. uri sv. maša, kot vsako nedeljo.
SOBOTA, 1.1.1977 — Novo leto:
Ob 9. uri sv. maša, kjer bomo v skupni daritvi prosili Boga Očeta za varstvo in blagoslov v novem letu.
ČETRTEK, 6. 1. 1977 — PRAZNIK GOSPODOVEGA RAZGLAŠE-NJA:
Ob 9. uri sv. maša. Ofer tega praznika je namenjen za misijone.
*
Polnočnica bo tudi v provincialni kapeli, in sicer opolnoči; prav tako je tam vsako nedeljo in zapovedan praznik sv. maša ob 7.30 zjutraj.
Božjega miru in blagoslova v božičnih praznikih in novem letu želi vam in vašim družinam
Janez Polanc.
SV. MAŠA
Maša v Mohorjevi kapeli bo na Sveti dan ob 16. uri. Verniki iz Celovca in okolice prisrčno vabljeni!
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov preložiti za naslednjo številko „nt“. Cenjene dopisnike prosimo za razumevanje!
Slovesen zaključek kulturnih dni
Otroška koncerta
Adventni koncerti zbora Gallus
Zbor Jakob Petelin-Gallus je tudi letos v mesecu decembru nastopil z izbranim koncertom adventnih in božičnih pesmi. Obiskal je tudi take kraje, ki niso več v zavesti odgovornih za kulturno delo. 12. decembra so peli v farni cerkvi v Kapli ob Dravi in v Selah. V nedeljo, 19. decembra, pa so razveselili rojake v Špitalu ob Dravi in na Pečnici. Iz Spitala smo prejeli kratko poročilo, ki ga pošilja domačin.
Pevce je pozdravil mestni župnik Tschurtschenthaler. V svojem pozdravnem govoru je med drugim izrazil tudi svoje veselje, da s pevskim zborom „Jakob Petelin-Gallus “ v Špitalu gostuje zbor slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V imenu pevcev je poslušalce, ki so se kar v precejšnjem šte-
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
26. slovenski ples
Čas: sobota, 8. 1. 1977, ob 20. uri Kraj: v prostorih Delavske zbornice v Celovcu
Igrala bosta: ansambel bratov Avsenik in ansambel Staneta Mancinija, s kombo kvartetom
Vstopnice po 40.— šil. v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni Naša knjiga in v pisarni SPZ in po 50.— šilingov pri večerni blagajni.
vilu udeležili tega koncerta, tako v nemškem kot tudi v slovenskem jeziku pozdravil predsednik zbora Peter Sticker, ki je skrbel tudi za povezavo med pesmimi.
Spored, ki ga je izvajal mešani pevski zbor pod vodstvom profesorja Jožka Kovačiča, je obsegal skupno dvanajst pesmi, vse v slovenskem jeziku, le zadnjo pesem „Sveta noč“ so pevci zapeli tudi v nemškem jeziku.
Čeprav zunanji pogoji niso bili ravno idealni — tako so pevci v
SPITAL OB DRAVI:
mrzli dravski cerkvi morali nastopiti v plaščih — moremo reči, da tako kvalitetnega petja v Špitalu ob Dravi v slovenskem jeziku, če sploh, že dolgo ni bilo slišati. Posebno je na tem mestu treba omeniti solista Janeza Kampuša, ki ga je na orglah spremljal profesor Anton Feinig.
Poslušalci, ki so bili večinoma Slovenci, vendar se je koncerta udeležilo tudi razmeroma veliko število nemškogovorečih domačinov, so bili nad prireditvijo vsekakor navdušeni in so to dokumentirali tudi z močnim aplavzom.
Župnikovo stanovanje izgubljeno
O župnikovem stanovanju v Špitalu ob Dravi smo že pisali nedavno v našem listu. Tedaj smo zapisali, da je po smrti g. Miklavčiča, za župnikovo stanovanje zaprosil g. Ciril Lavrič, kateremu je bilo stanovanje tudi dodeljeno od občine. Sedaj mu je občina stanovanje odpovedala, kljub temu, da je interveniral na ministrstvu, prosil je tudi zveznega kanclerja in predsednika dr. Kirchschlager j a, da bi lahko obdržal stanovanje, ki je služilo hkrati tudi kot kapela v zimskem času. (Podrobneje berite v NT, štev. 43; op. ured.)
Zakaj? Tako si stavljajo vprašanje slovenski verniki v Špitalu ob Dravi, potem ko so pred kratkim vdrli: mehanik, uradnik občine, ob asistenci špitalskega župnika, v stanovanje g. Miklavčiča. Vernike boli krivica, kajti ne stanovanje, temveč
s pomočjo stanovanja naj bi se razbila slovenska skupnost. Prepričani pa smo, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo!
Zakaj se je občina poslužila špitalskega župnika? Zakaj igra vlogo člana stanovanjskega urada. On je le župnik svoje fare, ne pa član občinskega sveta. Bil jim je naklonjen, vsaj tako so slovenski verniki mislili. Zakaj pri vdoru ni izrekel besed: „Hudič! ne izkušaj me, delajte sami, moja je samo cerkvena oblast!" Zakaj je bil pri vlomu v stanovanje zraven, pri preselitvi ga pa ni bilo?
Slovensko skupnost je to razburilo. Če ne bi bilo požrtvovalnih salezijancev, bi ostali sami. Upravičenega kandidata za stanovanje, so imeli za lažnivca. Ne samo njemu osebno, tudi proti ostalim, je uradnik občine večkrat izjavil, da laže.
Die Natur scheint zu betveisen:
Es geht audi ohne Kiaftu/erksbau!
Beweis 1:
LAMPVRIS NOCTILUCA (groBer Leuchtkafer)
Mannchen und VVeibchen dieser Insektengattung leuchten von selbst. Sie fliegen meist im Juni (Junikafer). Gluhlam-pen, Heizkissen, Kuhlschranke und VVaschmaschinen wer-den von ihnen nicht benotigt. Elektrifizierte Verkehrsmittel vverden nicht in Anspruch genommen.
Allerdings
Der homo sapiens austriacus (osterreichische Mensch) ist leider vveder mit leuchtendem Hinterteil ausgestattet, noch so genugsam wie der Lampyris noctiluca. Er verbraucht derzeit in seinen VVohnbereichen, Arbeitsstatten und Verkehrseinrichtungen rund 32 Milliarden Kilovvattstunden elektrischer Energie im Jahr. Tendenz: leicht steigend. Dieser Bedarf muB daher nach
wie vor gedeckt vverden!
Eine Information der
Ali se občina za dosego svojih ciljev res nima poslužiti boljših metod, kot da nekoga ožigosa za lažnivca. Tisoči ljudi v svetu poznajo „špitalski farovž". Tega so sedaj razbili. Sprašujejo se, zakaj se občina ni poslužila sodnega pota? Zakaj niso poklicali notarja, da bi popisal inventar? Zakaj so sprejemali do 1. decembra najemnino? Ali se občina ne zaveda, da je tu slovenska skupnost? Verjetno še preveč! Dela se, kot bi bilo stanovanje, kjer je polno mašnih plaščev in kelihov last mestnega berača.
Kam bi se pritožil, če pa sta zvezni kancler in zvezni predsednik odločala o dveh sobah. Res izredno važni in pomembni sta bili. Zgodovina hlapca Jerneja se ponavlja in je vedno bolj živa. Ta uboga slovenska skupinica pa je raja brez pravic. Da, dragi bratje in sestre po svetu, tako se jim je zgodilo po 30 letih pravične demokracije.
Valentin Polanšek v lužiškosrbščini
Naš koroški rojak, pisatelj Valentin Polanšek postaja v literarnem svetu zmerom bolj znana osebnost. Komaj smo zadnjič poročali, da so v Skopju prevedli osem njegovih pesmi v albanščino, že prihaja novica iz Lužic (pokrajina v Demokratični republiki Nemčiji. V Lužici živi slovanski narod Lužiški Srbi, ki jih je danes še o-koli sto tisoč. Glavno mesto je Bu-dišyn), da je v zadnji številki kulturne revije „Rozhlad“, ki izhaja v Budišynu, Jurih Koch prevedel nekaj Polanškovih pesmi.
Koroški Slovenci se pridružujemo uspehom našega rojaka Valentina Polanška in mu želimo, da bi nam ustvaril še veliko literarnih vrednot.
.V/.V.VV^V.V.VV/.V.V.V.V.VV.VAV/.V.V.V.V.V.V.V.V.V«
Od 1. januarja 1977 bo zastopnik „Našega tednika" za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče, 61000 Ljubljana, telefon: 22 2 07.
Cena: 150.— din, posamezna številka: 4.— din.
Poudariti moramo, da nam je uspelo pri jugoslovanskih oblasteh dobiti dovoljenje, da bomo odslej lahko razpečavali naš list tudi v prosti prodaji v Jugoslaviji, kar bo za nas koroške Slovence brez dvoma velika gospodarska pomoč.
„Naš tednik" boste prejemali že v petkih v kioskih in doma. Na kraju pošiljamo prebivalcem Slovenije lepe pozdrave in jih prosimo, da bi čimbolj segali po našem domačem koroškem slovenskem časopisu.
S
::
!■
.■
.■
■"

im m m m m • m m i

Smrt dobre in pridne matere
V petek, 10. t. m., se je pri Milanu v čahorčah zbrala kljub slabemu vremenu velika množica ljudi, da spremi na zadnji poti k farni cerkvi v Kotmari vasi blago, pridno in zavedno ženo-mater Micijo G o I s e r. Zadnja leta smo jo poznali kot Milanovo mamo.
Doma je bila pri Mačku na Pu-blah pri Kotmari vasi. Tam je bilo veliko otrok, ki so v skromnih in trdih razmerah doraščali v pridne in trdno zavedne značaje. Pokojna se je rodila pred osemdesetimi leti in vzgojila sina in hčer, saj je sin Milan dal kar vse štiri otroke v Slovensko gimnazijo. Svoja mladostna leta je preživela na rodnem domu.
Ko se je pozneje poročila, sta z možem vzela v najem malo kajžo v Šmarjeti nad Kotmaro vasjo.
Ko sta pred petindvajsetimi leti postavila sin Milan in hčerka Lojza spodaj v sončnih čahorčah vsak svojo lepo hišico, seveda z njeno in moževo pomočjo, je vsa srečna in zadovoljna rada pripovedovala: „tu pa voda teče sama, vsepovsod."
Ganljivo je bilo, ko so vnuki pri-
VABILO NA 2. NOVOLETNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
Športno društvo v Selah bo priredilo v nedeljo, 2. 1. 1977 mednarodni Novoletni namiznoteniški turnir.
V Selah bodo za Novo leto tekmovali v 3 skupinah. V skupini A bodo tekmovali moški aktivni igralci (=tisti, ki že tekmujejo v prvenstvih), v skupini B bodo nastopali moški začetniki in igralci, ki ne nastopajo v koroškem moštvenem prvenstvu, v skupini C pa bodo igrala vsa dekleta.
Otvoritev Novoletnega namiznoteniškega turnirja bo v nedeljo, 2. januarja 1977 ob 12.30 v farni dvorani v Selah.
Prijave pošljite do 30. 12. 1976 (z oznako A, B ali C) na naslov: Mirko Oraže, Sele-cerkev 7, 9170 Borovlje.
Izžrebanje tekmovalcev bo istega dne zvečer ob 20. uri. — Prijavnina znaša 20.— šilingov.
Igra se po izločilnem sistemu (k. o.).
nesli njeno truplo v cerkev in ga po sv. maši položili v grob.
Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik Michor. Na domu, v cerkvi in na grobu je ubrano zapel domači zbor pod vodstvom Jo-zija Packa.
Blagi ženi in materi večni mir in sladak počitek v domači zemlji. Zaostalim pa naše iskreno sožalje.
lep uspeh Magde Korenove v Ljubljani
V okviru sodelovanja Koroške dijaške zveze iz Celovca in kranjskega podjetja Iskra-komerc je nastopila zadnjo nedeljo Magda Koren iz Št. Jakoba v Rožu, študentka pedagoške akademije v Celovcu, na ljubljanskem radiu Studio 14. S pesmima „Mama“ (Majde Sepe) in „Jaka gre v Tivoli" je požela bučen aplavz. Prireditev „Prvi aplavz", na kateri je nastopil 21. novembra letos tudi boroveljski ansambel „Drava“ ima za cilj odkrivanje in podpiranje mladih talentov.
Iskreno čestitamo pevki Magdi Korenovi in boroveljskemu ansamblu „Drava“ za ta izredni uspeh na ljubljanski radioteleviziji.
ŽDINJA VAS
Huda poledica, ki je bila konec prejšnjega tedna, je zahtevala na Koroškem več prometnih nesreč. Grozna prometna nesreča se je zgodila v Ždinji vasi pri tinjskem mostu. Dvajsetletni ključavničar Dietmar Karner iz Pliberka je trčil s svojim avtomobilom ob priklopnik tovornjaka, ki je prišel iz tinj-ske smeri. Karnerjev avtomobil se je prekucnil in obležal na strehi. Iz popolnoma razbitega avtomobila je rešila velikovška požarna hramba hudo poškodovani Marjano Kresnik in Marjeto Berchtold, sed-mošolko Slovenske gimnazije. Manfred Karner je bil le lahko poškodovan, medtem ko je njegov brat Dietmar umrl na kraju nesreče. Kresnikovo in Berchtoldovo so prepeljali v celovško bolnišnico.
Berite in širite „nt“!
IVAN PREGELJ:
Tjo!minske matere hoŽiditi vi&fc
V	treh so ležali na široki peči; sedemletni Ivanec, petletni France in triletni Peter, ki so mu Petiček rekli. Negovala jih je stara mati Ana, stregla jim je in bila že vsa trda, ker je že peto noč bedela ob njih, da niso obupavali v čudni bolezni. Polegli so bili po vrsti v tednu po zadnji adventni nedelji. Če je stara žena le za trenutje vstala od bolnih bolnikov, da bi otrnila stenj na oljeni luči, že je vekal petletni France:
„Mati! Tu bodite! Strah me je!“
France je imel na sveti večer svojo prvo sitno noč. Stara mati je že ob triletnem doumela bolezni skrivnostni potek: tri noči bo sitnaril in bledel, je vedela, nato se bo upokojil, kakor se je triletni. Že ves dan leži kakor mrliček. Premetu j e in preklada le ročici, ki sta ledeni in potni od komolčkov v dlani; ne toži, ne kliče. Včasi srkne iz lonca za žlico hruševe vode, krč mu drveni skranjc, ko požira, plaho išče z očmi.
„Saj bi ga kakor Mica, Bog ji daj nebesa, v bolečinah sem jo nosila pa je pred mano odšla, kakor Mica bi ga vzela na prsi, da bi mirno prešel preko mostu, ki je kakor britev, in se ga boji."
Stara mati je šla najmlajšemu vnuku s pegavimi in suhimi rokami mimo čela in se bridko osvestila svoje strašne trudnosti. Bridko je imela tri prestane sitne noči naj-mlajšega otroka, vedela je za tri sitne pri najstarejšem, ki je bil obležal šele pred nekaj dnevi v težkem snu, ko je kaj mirno povedal z glasom svojega rajnega očeta:
„Mati, zdaj se bom pa odpočil."
Stara mati je z oslinjenim prstom snela otrinek z oljevke, šla v tri gube in bridko trpela:
„Nobena mi prihranjena ne bo. In še po rajnima se bodo vrgli, in da je žganje na svetu, ki dušo suši in noge, in ihta taka, da jih bodo, če odrastejo, po kanclijah vlačili, paražonih in špitalih."
V	mrzlem, zatohlem somraku je stalo obličje stare Tolminke kakor rezano iz težke basnovitosti. Ta basen je strašno enolična bridkost. Pel jo je pijani voznik Jermol na
cesti pod Ušnikom dvakrat na teden pod noč. Pesem iz žalosti tolminske: Je bila mati, je iz groba roko stegnila, da bi svoje dete podojila. Je bila še druga, je pet otrok preklela, da bi jih pred kletvijo drugih ote-la. Je bila zadnja mati, je iz usmiljenja svoje dete ubila in vso noč plesala do dne . ..
Vnuk France je sitnaril:
„Glavo imam na goli peči. Vse vzglavje ima Ivanec. Mati! Kako ste postlali? Ne odevajte! Zadušil se bom. Kam pa greste, no? Držite me, no, da ne padem!"
„Sitna noč!" je vzdihnila mati. Pa se je hotelo kar prelomiti v
njej:
Polnoč je bila mimo. Srednji otrok je še vedno sitnaril klical zdaj u-porno, zdaj plašno proseče. Starejši brat se je motno dramil. Naj mlajši je ležal še pokojne j e. Še ročic ni prekladal več ...
„Pravljico!“ je hotel trmasto sitni srednji. Vdano je menil starejši:
„Tisto o romarju, mati, iz Lokov-ca.“
Stara mati je dotlej bajala že ves večer. Skranje so ji bile trde, grlo hripavo, glas ubit. Ko je spregovoril naj starejši, je vendar oživela. Ljubila ga je s tajnim upanjem, da bo nekoč novo mašo pel. „0 romarju, Ivanec," je rekla in se zastrmela v
DARINKA:
VZŠLA JE TVOJA ZVEZDA IN KAZALA MODRIM POT PREKO MESTA JERUZALEMA,
PREKO VSEH VABEČIH ZMOT
V	SVETO MESTO BETLEHEM,
KJER SO NAŠLI JEZUSA,
JEZUSA BOGA.
VZŠLA JE TVOJA ZVEZDA TUDI MENI TISTI DAN,
KO V ŽIVLJENJE Sl ME USTVARIL, KRSTNO MILOST Ml PODARIL,
DA SPOZNALA SEM RESNICO,
TEBE, SVOJEGA BOGA.
O NAJ VZIDE TVOJA ZVEZDA VSEM, KI TE ŠE NE POZNAJO,
VSEM LJUDEM, KI BLAGE VOLJE SO IN TEBE KAKOR TRIJE MODRI IŠČEJO
V	TEMI JERUZALEMA,
V	TEMI SODOBNEGA SVETA.
„Vstanem pa ležem v kak senik. Čez tri dni se vrnem, ko bo vse to strašno prešlo
Zameglilo se ji je kakor od udar ca, potegnila je križ:
„ Hudoba hudobna, motljiva! Ti mene, Bog, varuj sence črnega! Pet dni sem prenesla, bom še šest noči!"
tihega najmlajšega ne vedoč, ali bi ga v naročaj vzela, da bi laže prešel...
„Vstal je romar na pot, romar na božjo pot. Težko je hodil, dolgo je šel, sam Bog mu je stopinje štel. Srečala je njega hudoba iz pekla, hudoba motljiva: ,0, romar romar-
ski, kod si hodil, kam boš šel?’ — ,Tod sem hodil in šel, na težko pot, na romarsko, k Mariji Devici na Sveto goro.’ — ,0, ne hodi, ne hodi na goro, romar, na goro romarsko. Na gori zvonovi ne pojo, na gori rožice ne cveto, na gori se same peklenske spake tepo!’ — Rekel je romar romarski: ,Poberi, hudoba, se ti! Vstal sem od daleč in dolgo šel, sam Bog mi je stopinje štel. Njegova naj sveta se volja zgodi, ne boš mi stopinje odštela, hudoba ti!’ — Šel je romar, prišel na goro. Tam vsi zvonovi zvone, tam pred oltarjem vse sveče gore.
Sam Jezus je pred oltarjem stal, sveto mašo je bral. Za vse duše vi-cane, za vse tiste matere, ki so duhovne zredile. Da bi nebeške moči še meni to milost sprosile!"
Naj starejši vnuk se je nemirno zganil.
„Mati! Ali pa so res obljubili gospod, da bom v šole šel?"
„ Poj deš," je rekla mati, „pel boš novo mašo, če prideš srečno mimo hudobe."
„Pridem!“
„Ne bo prišel." verjame bridko mati. „Bi prišel, če bi lajder ne bilo, ki jih speljejo, kakor so Štefajevega in Lovričevega ..."
„Še povejte! Pravljico! Mati!" je zasitnaril znova srednji.
Rekla je mati, je kakor pela:
„Plavaj, plavaj, galejica, plavaj na zeleni breg! Tri leta sem te vozil, galej ica, nisem videl kraja domačega, nisem imel človeka svojega. O ljubi domači breg, kaj te bo vprašal ubogi galjot! Ali moj sin še živi, ali je še samska hči, kako se moji ženi godi? — Prišel je na breg gospod Jezus sam: ,Tvoj sin pred oltarjem stoji, tvoja hči se moži, tvoja žena z drugim možem živi!’ — Pa je zajokal ubogi galjot: Kaj Te prosim, Jezus, prijatelj moj! Nesi moji hčeri prstan zlat, nesi mojemu sinu zlat dukat, moji ženi ta črni pečat: ,Tvoj mož v globokem morju leži!’ Plavaj, plavaj, galejica, plavaj z brega nazaj! Plavajte z mano, ribice, moje koščice boste glodale ..."
Pesem se je utrgala stari materi sredi besede. Vse je videla, kako bo srednjemu v življenju poslej:
„Tako je mehak, pa bo živel tjavdan. In ko mene več ne bo imel,
po kanclijah ga bodo gonili in po paražonih."
Stara mati je pogledala po najmlajšem. Z roko mu je segla čez gole in mokre komolčke in jo je bolelo v dna srca:
„Samo tri tedne ga je mati dojila. Saj ne bo vedel, kaj je ljubezen na svetu. Sirota bo, da večje ni bilo nikdar!"
In žena je molila v strašnem u-smiljenju:
„Tebe, Jezus, slačijo, Tebe s trnjem kronajo, Tebe bridko gaj-žlajo . .
Nato je iskala, da bi bridkost svoje ljubezni prevpila, in je pela:
„Kdo bo moje dete previl? Kdo bo moje dete dojil? V grobu spim, tesno ležim. Moje prsi črvi pij o, moja usta ogrci žro, mrzle so moje roke in noge, mrtvo je moje srce!"
Tedaj je dvignila stara mati iz ljubezni do mrtve hčere in najmlajšega vnuka roke in zaklicala:
„Mati Marija, ki si svojemu Sinu očitala, čemu je otroku mater vzel, tule ga imaš! Daj! Iz groba naj seže Mica po siroti. Tri tedne samo ga je dojila. Naj seže in ga vzame k sebi!"
Vzšlo je jutro. Stara mati se je budila iz strašne omrtvelosti:: naj-mlajši je bil umrl. Mehek smeh je kakor vonj materinskega mleka ležal na voščenem obrazku. Stara mati je svoje roke sklenila in se zahvalila:
„Marija sveta, dobra Gospa! Saj si dala, da je mati iz groba roko stegnila po otroku in ga podojila. Mati Marija! Tebi čast in hvala vekomaj ! “
l.S\\\VV.\V%\V.V///A%W.V.\V.V.V.,.V.V.\V.V.V/.V%%%\\,.V\V\VV.\\V.V.,AV.V%V//iVV.V.VAV.V.SV.V.V.V.V.V.V.V1V,V.,.,.,.V.V.V.V.V.,.,.,.V.V.,.V.V.,.V.
JUa^ta in Jltmidalena
Kako so prihajali v sobo tisti hrepeneči, melanholični, očitajoči glasovi! Zatiskala si je ušesa, ali nagibali so se bližje in nižje in šepetali o nekdanjem jasnem soncu in o lepih otroških dneh. Zdelo se ji je, da stopajo krog nje z lahkimi, nevidnimi koraki, da se dotikajo z mehkimi rokami njenih las. In zlate strune so pele v zraku in sence belih halj so plavale na steni.
Oblekla je Magdalena svojo najlepšo obleko in belo rožo je vzela iz vaze pred zrcalom ter jo pripela na svoja prša. Njen obraz je bil bled in mirne oči so stopile globoko pod trepalnice. Odgrnila je okno, da je posijalo sonce manjo v vsi topli krasoti, in v razkošni harmoniji so zapeli glasneje velikonočni zvonovi...
Zdelo se ji je, da ni srečala nikogar. Bela cesta in poslopja, in temne postave, ki so hitele mimo nje, vse se je spajalo v sivo, prašno meglo; pred njenimi očmi je plaval polprozoren pajčolan ...
V cerkvi so šumele drage toalete; šuštelo je od portala do oltarja, kakor pritajeno šepetanje; sveče so gorele z dolgimi, drhtečimi plameni na srebrnih svečnikih; na koru so zabučale orgle, in zdelo se je, da so se zgrnili mogočni valovi nad katedralo.
Temno in mirno je bilo v kapeli; na visokem križu je visel razpet — Kristus Odrešenik. Plave žile so stopale iz okrvavljenega telesa; na desno ramo se je nagibala glava z dolgimi, sprijetimi lasmi, ustna so vzdihnila zadnjikrat in trudne so pale trepalnice na oči; v krvavih kapljah je ostalo trpljenje na bledem obrazu.
Na temnem kandelabru sta sanjali dve edini sveči. Magdalena se je dotaknila s čelom mrzlega križa in njeno telo je vztrepetalo.
„Kako strašna je moja pot; kako je izgubljena moja mladost!"
Na licih so jo žgale solze, kakor bi se je dotikali razbeljeni prsti, in njeno ranjeno srce se je dvigalo...
Drage toalete so šumele in svila se je lesketala v tisočerih lučih; s kora so se zgrinjali valovi po katedrali.
r()oql (tdje & bzadaaici
Moje srce je bilo žalostno. Pripetilo se mi ni ničesar neprijetnega, — a včasih obide človeka sredi najveselejše ure neko težko čustvo; beseda zastane v grlu in misli blodijo bogvekod po mračni preteklosti.
Dež je pršil v drobnih kapljah; nizko nad mestom so ležali sivi, leni oblaki; mrak je prihajal in svetilke so se zableščale na oglih. Srečaval sem samo malo ljudi; od nikoder ni bilo niti ene lepe ženske; vsi obrazi starikavi in dolgočasni. Blatna, ozka ulica se je raztezala v neskončnost; visoka poslopja so se izgubljala v temo, le tu pa tam so bila okna razsvetljena...
Odločil sem se bil pred nekaterimi dnevi, da posvetim svoje skromne moči blagru domovine, da se primem naše politike z vsem svojim temperamentom in z vso svojo nenavadno nadarjenostjo. Jaz sem namreč nenavadno nadarjen. To je treba posebej poudariti, — zakaj lahko pride komu na misel, da je politika tudi meni zadnje pribežališče, — da sem zašel tudi jaz na to občinsko pašo samo iz obupa, zavedajoč se svojega duševnega uboštva in svoje nesposobnosti za vsako drugo delo.
Mene vodi sama sveta navdušenost.
Ali imam bradavico na nosu ali ne, to je popolnoma vseeno. Jaz sem svobodomiseln človek. Res je sicer, da daje bradavica obrazu nekaj veličastnega, zaupanje in spoštovanje vzbujajočega; toda poznal sem poštene in častivredne ljudi, ki niso imeli nikdar najmanjše bradavice; nasprotno, — celo njihov nos je bil jako majhen. In kljub temu so se dokopali do vseobčega priznanja. Čemu vraga je treba človeku ravno bradavice? To je nekaj povsem slučajnega; narava se ne da prisiliti; lahko ima kdo najlepšo bradavico, a za politiko nobene sposobnosti...
To je moje resno prepričanje; mnogo jih je, ki zagovarjajo nasprotno stališče iz malenkostnih obzirov in malomestnih predsodkov. Toda jaz ostanem pri svojih besedah. Naposled je vendar že čas, da se izkoplje naš narod iz te strahovite noči nazadnjaštva in zaostalosti...
Premočen sem bil do kože, ko sem stopil v vežo ter izlil vodo s klobuka; dežnika ne nosim nikoli seboj... V veži je stalo par sključenih, v temne suknje zamotanih ljudi; videl sem samo nosove. Na visokih marmornih stebrih je odsevala zelena svetloba; koridor se je izgubljal v globoke sence, v katerih se je tu pa tam premaknila nedoločna črna postava. Moji koraki so odmevali dolgočasno po kamnitih tleh. Bilo me je strah, da se kakorkoli ne izgubim po teh dolgih hodnikih, ki so se križali na vse strani, ozki in temni. Zapazil sem nekje od daleč svetlo električno luč nad polodprtimi, visokimi vrati. Prišel sem bliže z neko tiho bojaznijo ter stopil v dvorano s sklonjeno glavo in trepetajočim srcem ...
Srce trepeče samo v negotovosti; nesreča sama na sebi ni nič strašnega, a strašno je nemirno pričakovanje in brezplodno upanje ... Oprostite mi to opomnjo; jaz se poslužim iz posebnega notranjega nagona vsake prilike, da izrečem kako pametno sentenco ...
Po dvorani je plaval prijeten polmrak. Visoka gotska okna so bila do vrha poslikana z nagimi, rdečimi telesi na vijoličastem ozadju. Od stropa je visel starinski lestenec, na katerem so gorele sveče z bledim, umirajočim plamenom. Po stenah so se vili lilasti ornamenti: — stilizirani čifutski obrazi z dolgimi nosovi in šilastimi bradami. Kodrasti lasje so segali od glave do glave v prekrasnih valutah; oči so gledale tiho in topo, kakor navzgor obrnjene punčice mrtvega človeka.
Tisoč ljudi je dremalo po dvorani krog črnih marmornih miz. V ozadju se je dvigala tribuna, okrašena z velikimi, temnozelenimi listi eksotične rastline . ..
Tisti hip, ko sem stopil v dvorano, se je prikazal na odru dolg človek v elegantnem fraku, z belimi rokavicami in ozko črno kravato. Njegov obraz je bil idealen; na
V sveti noči
„Hu-u-u ... sneži pa kot v Sibiriji!“ spregovori Vinko, ko gre zamenjat svojega prijatelja na straži.
„Glej, da te ne zamede! Če bo tako kocalo, te po dveh urah ne bomo več našli, " ga podraži Tone, udari s čevlji ob zid, da se otrese snega in izgine v stražnico.
Vinko stopi v utrjeno stražarsko kolibo. Čepico potisne globoko na ušesa, tudi ovratnik pri plašču dvigne, da ga ne bo preveč prepihalo. Tako je le nos izpostavljen mrzlemu vetru, ki mu špranje in opazovalne line dovoljujejo vhod v stražarnico. Potem se nasloni v kot, po-
OTON ŽUPANČIČ:
l&zuSUk med trtami
Jezušček pod oljkami, ziblje ga Marija ...
Zlata pala je steza preko polja ravnega, dete, pojva k njima.
Kdo sva tujca in od kod? K Jezusu na božjo pot greva z onkraj Soče,
V in k Mariji greva, z Brd f izpod oljk in izmed trt romarja brez koče.
K meni, k meni, romarja! Kar iskala, sta našla: Jezusa, Marijo, v Betlehemu sredi trt, sredi oljk kot sredi Brd tiho domačijo.
K meni, k meni, romarja! kar iskala, sta našla: bomo vkup živeli, bomo skupaj sanjali, zibelke poganjali, si o domu peli...
Mati božja objema me, Jezušček prižema te — joj, saj smo si znanci: midva z Brd in onadva s Svete gore sta doma, z doma vsi pregnanci...
stavi puško predse, da je vsak hip pri roki.
„Presneto ga bo jutri, če ne bo prenehalo,“ zašepeta Vinko sam pri sebi, ko obrača glavo zdaj na desno, zdaj na levo in motri žično oviro. Zavita v belo preprogo, ki se lesketa v električni luči, je nocoj bolj podobna pajčevini kot pa varovalki pred sovražnikom.
„Nocoj nas menda ne bodo nadlegovali, saj ...,“ je Vinko prepričan. „Za vsak slučaj bo pa le treba biti previden, že zaradi kontrole. "
Za trenutek nasloni Vinko glavo na steno in zapre oči. Vse je tiho in mirno, le tam za gozdom je čuti pasji lajež. Potem tudi ta utihne. Sedaj skoraj čuje Vinko leganje gostih
snežink na tla ali njih udarec ob robove stražnice. Nekatere so se prikradle skozi opazovalno lino in sedaj vasujejo na Vinkovem plašču. Vinko se jih otrese in stopi k vratom. Ples snežink ob žarnici na visokem drogu mu pritegne pozornost. Sem in tja, gor in dol se^vrtijo, kot bi se bale tal. Potem Vinko drugo za drugo spremlja ob drogu, dokler se ne skrijejo med neštevilnimi sestricami v belem morju na tleh.
Vinko začuti hlad v nogah. Tudi po vsem telesu ga nekoliko strese.
„Nič ne pomaga, treba se bo spre-hajati!“ spregovori Vinko polglasno in že stoji na gazi, ki jo je pred njim udelal Tone in je že skoraj zasnežena. Po nekaj trenutkih bi ga komaj še mogel zaznati v snežni belini. Ko obrne korak, komaj še najde svoje stopinje, tako siplje nocoj.
Bim ... bam ... bom ... udari
e
1
Sl
m
m
n
tožge
MARJAN JAKOPIČ:
]e Det
e vojeno na siami
h
PASTIRČEK PREPLAŠENO GLEDA OKROG...
MAR SANJA? KAJ DOLI GODI SE?
ZATROBIL NA STARI PASTIRSKI JE ROG,
DA ČREDA NJEGOVA ZBUDI SE.
„OJ BRATJE, POGLEJTE BRŽ TJA DOL V NAŠ LOG: NI ANGELOV ZBRANIH KRDELO?
NAD HLEVCEM, NAD BORNO JE ŠTALICO TAM ZDAJ TISOČ GLASOV NAM ZAPELO."
ra
B
m
m
ra
PASTIRJI ZAČUDENO V HLEVČEK STRME: JE DETE ROJENO NA SLAMI,
KROG JASLI PA KROTKE OVČICE LEŽE IN DETE JIH BOŽA Z ROKAMI.
zvon v cerkvenem stolpcu. Zamolklo se razlije glas v nočno tišino. Spodaj v dolini se mu oglasi sosed Sv. Florijan, kmalu nato pa tudi Sv. Cecilija z bližnjega grička.
„Devet..., deset..., enajst...,“ šteje Vinko pri vseh treh znanilcih časa, kot bi se ne hotel kateremu zameriti. Zazdi se mu, da so nocoj še posebno mirno in blago zadoneli preko zasneženih poljan in gozdov v temino noči.
„Sveti večer!“ zašepeta Vinko in zaustavi korak. Pri srcu začuti osrečujočo toploto ob tej misli. Prične mu močneje udarjati. „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!" bere Vinko v duhu besede nad lesenim hlevčkom doma v bogkovem kotu. Razdalja izgine in Vinkov duh se znajde sredi med domačimi. Tam pri mizi opazi očeta, ki je ravnokar položil ključe od shrambe na mizo. V rokah še drži posodo z žarečim ogljem. Po vsej sobi se dviga dobrodejni vonj kadila. Mati pokriva z belim prtom hlebe kruha na mizi. Angelci, vasovalci ob jaslicah, jih bodo nocoj blagoslovili...
„Fiii... u!“ zaječi burja okrog voglov stražnice. V njej praznjuje-jo nocoj sveti večer Vinkovi prijatelji. Nekateri se še grejejo pri peči, v kateri neprestano plapola o-genj. Mirno se pogovarjajo, a zdi se, da ni nihče pri stvari. Drugi so polegli in sedaj v sanjah okušajo tihoto svetega večera med svojimi dragimi.
Vinko se umakne mrzlemu pišu in stopi nazaj v kolibo. „Mir ljudem na zemlji...“ mu je še vedno pred
Jiožietui ko! (d ni C'a
(Železna Kapla; Zilja)
Stoji garteljč zagrajen, z rdečo žido zapleten, polhen rožic nasajen.
Notre raste lilija, še lepši si ti, Marija.
Notre rastejo nageljni še lepši so nebeški angeli.
očmi; še vedno se v mislih mudi v domači hiši. — „Pa toliko lučk gori nocoj pri jaslicah: bele, rdeče, rumene!" govori sam pri sebi. Sedaj sedijo vsi pri peči: oče, mati, bratje, sestre. Njih oči so uprte v jaslice. Nihče ne spregovori besede, vsak le v duhu zloguje: „Slava . . . Bogu ... in ... mir . . .“
„Mir, da, mir, samo mir!" spregovori Vinko tako glasno, da se u-straši svojih besed. „Kdaj je bil mir na zemlji? Kdo ga je prinesel na zemljo? Kdo nam ga bo zopet naklonil? Ti nikdar!" vrže Vinko z ramen morilno orožje in malo, da ga ne vrže čez obzidje.
■ ki so blage volje. Tako so peli angeli na betlehemski poljani v
Notre raste rožmarin, še lepši je Marijin sin. Notre raste lep marjon, še lepši je Marijin tron.
Marija pa v tronu sedi, Jezusa v krilu drži.
Vse duše na njo vpijejo, Marijo na pomoč kličejo. Oh Marija, pomaj, pomaj, vernim dušam v sveti raj! Kedar bo življenja kraj, pelji tudi nas v sveti raj!
prvi sveti noči. Tam na Jutrovem je bilo, v tihi noči. Ovčji hlevček je bil ves razsvetljen v nebeški luči in v njem sv. družina z Novorojencem v jaslih. Revni pastirci so smeli kot prvi pozdraviti Odrešenika, Kralja miru. Nekateri so mu celo prinesli na rokah jagnje in mu ga izročili v dar ...,“ ponavlja Vinko v duhu božično zgodbo, ki mu jo je že v deški dobi pravila mati.
„Sveta noč, blažena noč .. . Rojen je Rešenih!" Skrivnost svete noči! Že neštetokrat jo je praznovalo človeštvo. Ali pa je res dojelo skrivnost betlehemskega hlevčka? Je človek spoznal skrivnost srečanja s Kraljem miru ob razsvetljenem hlevčku svoje duše z božjo lučjo? Mar je sveta noč samo prihod Odrešenika na zemljo in ne v dušo vsakega posameznika? Vse življenje naj bo ena sama sveta noč! Da, potem bo mir, mir v dušah, mir v družinah, mir na svetu . . . sicer nikoli!
„Hej, ne dremaj vendar! Ta je pa lepa, na sveti večer naj bi nas spravili pod zemljo!" spregovori France, novi stražnik.
„Nisem spal, France, le dobro sem se zavedal, da je nocoj sveta noč. Glej, da boš ti bolj pazil, pa Bog s teboj!" odvrne Vinko in se počasi premika proti stražnici.
Bim ... bam ... bom — prekinejo zopet nočno tišino zvonovi pri Sv. Florijanu. Polnoč! Snežinke še vedno plešejo v vrtincih mrzle burje . . .
C i r i l
VW.W.VJ,AV.,.V.VA,AW.V.,.V.,.\VWAV.,.V.W.V.WW.V.V.,.,1VAV.WVAV%V.V.V.W.V
vzbočenih, ostrih kosteh je bila napeta siva, brezbarvna koža; udrte oči so se svetile v svetem ognju ...
..Gospoda moja, ta mrtvaška tišina polna svečanega pričakovanja mi je priča, da se zavedate resnega trenutka, v katerem se ima odločiti prihodnost in usoda naše mile domovine... Na licih vaših in v vaših očeh se izraža trdna, neomajna volja, da razrešite s pezo svojega razuma in svojega ugleda to tehtno vprašanje, ki je nerazrešeno in do besnosti diskutirano viselo nad nami do današnjega dne kot temen oblak. V nevarnosti je bil razvoj in napredek našega naroda, v nevarnosti so bile naše naj svetejše tradicije, — toda vzplamtel je vnovič v naših srcih ogenj navdušenja, — in kar smo zamudili z brezplodnim tavanjem in s hitanjem za tujimi ideali, to si hočemo pridobiti deseterno z enim samim korakom, nadaljuje svojo staro, za trenutek zgrešeno pot...
Kod smo hodili? V kakšno sonce so gledale naše oči?...
Kot vrabci smo seli na orlove peroti; — lovili smo se za idejami, katerih dimenzije niso bile v nikakem razmerju z našimi močmi... Toda ostalo nam je nekoliko treznih in razsodnih ljudi, ki so spoznali nevarnost še o pravem času ter zakrenili voz našega duševnega življenja na stari tir... Hvaležnost narodova jim je zagotovljena...“
Glasen trušč je vstal po dvorani. Nekje v ozadju so dvignili na rame troje sključenih starcev s pergamenta-stimi lici in dolgimi, ohlapnimi spodnjimi ustnicami. Suhe noge so se tresle in roke so se lovile boječe po zraku ... Poleg mene je sedel droben človek z redkvičasto glavo; ozrl se ni ne na desno ne na levo; srebal je kavo ter pri-vzdigal obrvi nenavadno visoko ... S sten so gledale mrtvo in nemo steklene židovske oči...
Govornik je iztegnil roko ter odprl usta... Starci so popadali z ramen in zavladala je tišina.
„ln tako, gospoda moja, smo prišli srečno zopet do svojih starih idealov, vzbudilo se je zopet zanimanje za vprašanja, pozabljena samo za trenutek, — za vprašanja,
katera edina so primerna našim duševnim močem in našemu značaju.
Ne razsežnosti, — mi zahtevamo natančnosti! Medtem ko se izgubljajo drugod v meglene utopije, uglabljamo se pri nas v detajl, — iščemo s filozofskim očesom večnosti in sreče v neznatnosti. Drugod gledajo življenje z daljnogledom, mi ga gledamo z mikroskopom ...
Oprostite mi, gospoda moja, ta dolgi uvod ... Ali treba je bilo par opazk, da razjasnim stališče, raz katero nam je razmotrivati znamenito vprašanje, — v zadnjih časih najvažnejši predmet vsega našega razmišljevanja in ne-številnih debat...
Ali je potrebno, da ima človek, ki hoče biti vodnik in govornik svojega naroda, človek, ki zahteva vsem svojim zmožnostim in svojemu plodonosnemu delovanju, da se klanjamo njegovim besedam in da mu vijemo zelene vence lovorove, človek, ki reflektira iz kakršnihkoli tehtnih vzrokov na vseobče spoštovanje in na hvaležnost domovine, — ali je potrebno, prašam, da ima tak človek bradavico na nosu ali ne? ...“
Lahno je zašumelo po dvorani in skrivnostno je pokimalo par sivolasih glav... Moj nemi sosed je krožil ustnice ter srebal tretjo čašo kave.
..Gospoda moja, treba je pretehtati to stvar z vso vestnostjo, brez vsake napačne sramežljivosti; pred vsem pa se moramo ogibati svoje tradicionalne lahkomiselnosti... Znano nam je, kakšen velik pomen ima bradavica v očeh, in posebej še z ozirom na našo domačo politiko. Premišljujmo jo s kateregakoli stališča, — povsod opazimo z veselim začudenjem tisoč in tisoč novih dokazov njenega globokega vpliva... Toda p redno pridem do razmotrivanja njene splošne važnosti, dovolite mi, da spregovorimo besedo ali dve o bradavici kot taki...
Glede njene lege, njenega notranjega bistva in njenih zunanjih oblik razločujemo toliko krasnih, občudovanja vrednih nians, da bi bilo treba dolge razprave, če bi hotel obdelati to tvarino z vso skrbjo in natančnostjo, kakor jo zahteva tako važen predmet... Toda meje mojega govora
so določene, zato mi oprostite, da si dovolim samo nekaj površnih opomenj...“
Govornikov glas je odmeval zamolklo in skrivnostno, kakor po mrtvašnici. Niti vzdiha ni bilo od nikoder... Ali ah, meni je bilo žalostno pri srcu; zaželel sem si prijatelja, da bi se mu zjokal na prsih ... Kako je govoril,
moj Bog, kako je govoril!... Toda moja vest je ostala zakrknjena in zategadelj bi bil točil od bolesti krvave solze... Toda ne! Stran mehkočutnosti! Moje prepričanje je trdno, moji nazori so od granita!... Cernu mi je treba bradavice?... Jaz nimam ... da, sveto nebo, — ali izvirajo moji nazori samo iz nedostajanja vsakršne bradavice? Tako rekoč iz podle zavisti? Kakšno bi bilo moje prepričanje v slučaju, da bi imel bradavico? ... Ah, vrag vedi, moje misli se križajo; zdi se mi kljub vsemu, da je najlepše, če pustim politiko pri miru ...
Melanholično so sanjali stilizirani čifutski obrazi na stenah; rdeča ženska telesa so trepetala na vijoličastih oknih ... Občinstvo je dremalo; vsi obrazi so bili zoprno-rumeni in starikavi, kakor od ilovice. Mrtvi sosed moj je bil izpraznil ravnokar deseto čašo, nato je položil roke na kolena ter povesil obrvi, spodnja ustnica pa mu je zlezla globoko navzdol...
Polrazumljive besede govornikove so frfotale po dvorani kakor netopirjeve peruti po mraku ... „Veliki pomen bradavice ... naša politika ... naša politika ... važnost bradavice ... bradavica v splošnem pomenu ... naši kulturni ideali...“
Občinstvo je bilo tiho in mirno kot ornamenti na stropu, le tu in tam se je zganila roka ali se je stresla plešasta glava...
Zunaj pa je bučalo, kakor bi pljuskali ob poslopje silni valovi... Zunaj je bučalo, kakor bi pljuskali ob poslopje silni valovi, — a tu pri nas je bilo varno, tiho in mrtvo. Težek vzduh je ležal nad nami in življenje je izginevalo z odrevenelih obrazov.
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN MNOGO USPEHA V NOVEM LETU PRI SKUPNIH PRIZADEVANJIH ZA DOBROBIT NAŠE NARODNE SKUPNOSTI ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM, PRIJATELJEM, SODELAVCEM, ZAUPNIKOM IN ODBORNIKOM PO VSEH NAŠIH KRAJIH
PREDSEDSTVO
NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV
Vesele
želita
prijateljem
Janko URANK strok, učitelj
praznike vsem znancem in sorodnikom
dr. Manica URANK zdravnica
Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem občanom občine Dobrla vas
VOLILNA SKUPNOST
DOBRLA VAS
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1977,
ŽELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM
KLUB MLADJE
Slovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi
želi vsem svojim članom in prijateljem vesele božične praznike ter uspeha polno novo leto 1977.
Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu želi vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujemo se dobrotnikom Slovenske gimnazije za vso dosedanjo podporo, hkrati pa prosimo za nadaljnje prispevke v podporni sklad za revne dijake.
ODBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem znancem in prijateljem
Dr. PAVEL APOVNIK
z družino
VELIKOVEC
Vesele božične praznike in zdravo novo leto 1977 želi vsem poslovnim prijateljem in znancem
Gregor Kapus
BILČOVS, tel. 0 4228-32 1 05
Centralne kurjave
sanitarne in vodovodne naprave
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1977
želi
KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV
Vesel Božič in uspeha polno novo leto 1977 želi prijateljem, znancem in vsem kulturnim delavcem
NUŽEJ TOLMAJER z družino
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
se zahvaljuje društvom in drugim svojim kulturnim skupinam za njihovo kulturno-prosvetno delo ter jim želi blagoslovljene božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1977.
Vsem občanom mestne občine Pliberk, vsem znancem in prijateljem želim vesele božične praznike ter v novem letu mnogo uspehov
STANKO VAUTI
mestni svetnik
ŠMIHEL pri Pliberku
m«


VAŠKI LOPOV
Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: Sele, v farni dvorani Čas: nedelja, 26. 12. 1976, ob 14.00
„SELSKI PLES“
Prireditelj: Športno društvo DSG Sele
Kraj: Sele, v farni dvorani Čas: nedelja, 26. 12. 1976, po igri
„DRUŽABNI POPOLDAN11
Prireditelj: SPD „Borovlje“
Kraj: Slov. Plajberk, pri »Foltu" Čas: nedelja, 26. 12. 1976, ob 14.30 Igra: ansambel „Drava"
ŠTEFANOVO
Kraj: Globasnica, pri šoštarju Čas: nedelja, 26. 12. 76, ob 20. uri Igrajo: Fantje iz Podjune
NOVOLETNI PLES Kraj: Globasnica, pri Šoštarju Čas: 1. 1. 1977, ob 20. uri Igrajo: „Fantje treh dolin"
SREČANJE SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Prireditelj: Katoliški delovni odbor v Celovcu — referat za izobražence Kraj: Tinje, v Domu prosvete Čas: od 3. do 4. januarja 1977
Film „VRNITEV“
Prireditelj: SPD Borovlje Kraj: Borovlje, Postgasse 5/I v društveni sobi
Čas: četrtek, 6. 1. 1977, ob 14. uri
SREČANJE ABSOLVENTOV SLOVENSKE GIMNAZIJE LETNIK 1965
Kraj: Podravlje, pri Vošperniku Čas, petek, 7. 1. 1977, ob 18.30
Film „VRNITEV“
Prireditelj: SPD „Jepa“ —
Loče ob Baškem jezeru Kraj: Loče, pri Pušniku Čas: sreda, 5. 1. 1977, ob 19.30
»SILVESTROVANJE11 Prireditelj: SPD »Edinost" v Pliberku
Kraj: Pliberk, pri Schvvarzlu Čas: petek, 31. 12. 1976, ob 20.00 Igrajo: »Viški fantje"
»PEVSKI KONCERT11 Prireditelj: SPD »Danica" v Št. Vidu v Podjuni Kraj: Št. Primož, pri Voglu Čas: nedelja, 2. 1. 1977, ob 14.30 Nastopata: Zenski oktet SPD „Obir“ z Obirskega in Mešani pevski zbor SPD »Danica"
Igra »VRNITEV11 Prireditelj: Farna mladina v Dobrli vasi
Kraj: Dobrla vas, v farni dvorani Čas: četrtek, 6. 1. 1977, ob 14.30
Igra »VRNITEV11 Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Globasnica, pri Šoštarju Čas: četrtek, 6. 1. 1977, ob 19.30 Gostuje: Farna mladina iz Dobrle vasi
LUČ Z GORA
Prireditelj: SPD »Bilka" v Bilčovsu Kraj: Bilčovs, pri Miklavžu Čas: nedelja, 26. 12. 1976, ob 19.30 Gostuje: Igralska skupina
SPD „Rož“ iz Št. Jakoba v R.
DOM v TINJAH
Od srede, 29. XII. 1976, ob 9. uri do petka, 31. XII. 1976, do 17. ure
NOVI NASTAVKI MLADINSKE PASTORALE Seminar Katoliške mladine
Od ponedeljka, 27. XII. 1976, ob 9.00, do srede, 29. XII. 1976, do 18.00
ŽIVLJENJE V DVOJE
Tečaj kot priprava na zakon.
Referenti:
dr. Emil ali St. S m o I n i g , dr. France Arnold, gospa Marinka I n z k o in Jože K o p e i n i g.
Od ponedeljka, 3. I. 1977, ob 9.00 do torka, 4. I. 1977, do 14. ure
PLURALIZEM V SODOBNI CERKVI — MORALA BREZ MORALIZIRANJA
Teološki seminar za izobražence Referent: prof. dr. Alojz Šuštar
Petek, 7. I. 1977, od 9. do 18. ure
MATI — PARTNERICA ODRAŠČAJOČIH OTROK KULTURA V DRUŽINI IN DOMU Tečaj za matere in gospodinje Referentki: sr. Gonzaga K o b e n -tar in sr. Salvatora Klun
Od sobote, 8. I. 1977, ob 8. uri do nedelje, 9. L, do 14. ure
NENADOMESTLJIVA NALOGA MOŽA V ZAKONU IN DRUŽINI Tečaj za može
Referenti: dr. Emil ali Stanko S m o I n i g Malka F e i n i g Marinka I n z k o Jože K o p e i n i g
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
M
Bte$a$teutjet* Bom in strne nam tete 197} ždijo:
1
s
B'<9
fb
gg VSEM SVOJIM CENJENIM NAROČNIKOM B§ IN ODJEMALCEM m ŽELI
s BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE 6| TER SREČNO IN USPEHA POLNO p| NOVO LETO
^	TISKARNA
JU	dcuž&e- sv. HloUocja
v Celovcu
Da bi bili vsak dan
— posebno pa v tem božičnem času —
in celo življenje
v sreči in tudi nesreči
bratje in sestre, ki ne poznajo meja,
ker je Kristusova ljubezen brezmejna.
Pokrajinski team
KATOLIŠKE MLADINE
|H Vsem prijateljem in znancem želita g^S	miru poln Božič in srečno
MŠ	novo leto 1977
MIŠA in FILIP VVARASCH
DJEKŠE
Vsem obiskovalcem
ŠTEKLNOVE GOSTILNE
v GLOBASNICI
6HŽB1
£
l
l
«■
ANTON PAULITSCH
gostilna in trafika
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
FRANC KRIŠTOF
župnik
ŠT. VID v PODJUNI
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
želi svojim prijateljem in vsem rolakom tšŠ blagoslovljen Božič ter srečno in uspeha
«
gl-
ll
&
s
m
M
polno novo leto.
SLOVENSKI
ATLETSKI
KLUB
želi vsem
prijateljem in dobrotnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
Blagoslovljen božič in milosti bogato novo leto želi vsem znancem doma in po svetu
Jurij Balassa
ravnatelj
Št. Lenart pri Sedmih studencih
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
VIDA in JOŽKO KONCILJA
V o g r č e
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
družina DUMPELNIK-ova
ŠTEBEN V PODJUNI
m
Vsem odjemalcem, znancem In prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1977
družina
Friderik Jernej
krojaštvo in kemična čistilnica
ŠMIHEL nad PLIBERKOM
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter uspešno NOVO LETO želi vsem odjemalcem in prijateljem
Frani
Tomasih
TRGOVINA S ČEVLJI IN POPRAVILA PLIBERK
ŠT. LIPŠ pri DOBRLI VASI
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
ADEG-trgovi na
Gašper Ogris-Nartič
BILČOVS, telefon 21 05 17
Vsej duhovščini in vernikom Pliberške dekanije želi blagoslovljen Božič in obilo milosti in sreče v novem letu
DEKANIJSKI URAD
v ŠMIHELU pri PLIBERKU
Obilo božičnega miru za praznike Gospodovega rojstva in mnogo veselja ter uspehov na pevskem področju v letu 1977, želi vsem pevkam in pevcem,
prijateljem in podpornikom naše pesmi doma in po širnem svetu
Pevski zbor
JAKOB PEIEUN-GALLUS
Celovec
SIMONOVA DRUŽINA
ŠT. GANDOLF pri KOT M ARI VASI

Vsem odjemalcem in znancem želi vesele praznike
MIZARSTVO
DC&lLet
ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v ROŽU
FRANC BRUMNIK
prošt
v Dobrli vasi
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu
DRUŽINA
PETRIČEVI
Novo selo pri Kotmari vasi
DRUŽINA
ŠIMENC, pd. Oren
EROS
KRIVA VRBA
Ulmat
DRUŽINA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu
DRUŽINA
HAJNŽIČ
REBRCA
ELEKTRO PODJETJE
VVERNIG, pd. Jirh	gjf
Kočuha
_______________
S
a
Ing. ANTON SCHLAPPER
ŠT. JAKOB V ROŽU
DRUŽINA
BISTRIČNIK
OBIRSKO
POKRZNIKOV LUKA
S KLADIVOM
Vsem
svojim prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto
Franc Mertel
BRNCA pri BELJAKU
DRUŽINA
Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi trgovina
Krivograd
Šmihel nad Pliberkom
KARGL
Bače ob Baškem jezeru
DRUŽINA
VVINKLER
Ulmat — G ozdanje
DR. ANTON SAMONIG
živinozdravnik
Tel. 0 42 76 - 31 76
Škofiče 129
LOVRO PETRIČIČ
župnik
št. lij ob Dravi
Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom želi
DRUŽINA
SMRTNIK, gostilna FRANCL
Korte pri Železni Kapli!
Veliko notranjega miru, veselja in ljubezni želi
HANZEJ OLIP
prefekt na Plešivcu |||
Vsem faranom in znancem
JAKOB ŠKOFIČ župnik
Loče ob Baškem jezeru

S8SC

S
I
m
m
%c£
9i,M
P
m
I
i
$
m
M
s
ra
fihg
(VeAei (B&žuz
in utežna nooo leto 1977 želijo :
Hranilnice	Bikovs	Kostanje	Radiše
.	Borovlje	Kotmara vas Sele
IH	Celovec	Ledince	Slovenji	Šmihel
Posojilnice	Dobrla vas	Ločilo	St. Jakob v	Rožu
Galicija	Marija na Zilji St. Janž v Rožu
Glinje	Pliberk	Škofiče
Globasnica Podljubelj	Šmarjeta v Rožu
Hodiše	Podravlje	Šmihel p. Pliberku
Šteben pri Beljaku Št. Tomaž Velikovec Vovbre
Ziljska Bistrica Želinje
Železna Kapla Žvabek

i
P
I
S
M
m
S
m.
a
SPREJEMAJO VLOGE na Hranilne knjižice — Premijsko varčevanje
Stanovanjsko varčevanje — Varčevalna pisma
VODIJO Vaše žiro račune in mezdne konte.
IZVAJAJO plačila in nakazila.
DAJEJO posojila in kredite po ugodnih pogojih.
POSREDUJEJO pocenjena posojila za kmetijstvo, obrt in gostinstvo.
MENJAJO in posredujejo tuje valute.
Kmečke	Borovlje	Št. Janž v Rožu
gospodarske	Brnca	Pliberk
zadruge	Dobrla vas Globasnica Št. Jakob v Rožu	Podravlje Škofiče Železna Kapla
Dobavljajo gospodarske in gospodinjske potrebščine, semenja, gnojila in vseh vrst stavbeni material. Cene, plačilni pogoji in dostava so ugodni!
v
Živinorejske	Globasnica	Št. Primož
zadruge	Libuče	Žitara vas
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
Pavličeva 5-7, A 9020 Celovec ■ Telefon 70 5 65 serija - Telex 2162
se priporoča za izvedbo vseh Vaših denarnih poslov — Ekspresno prenakazovanje in plačevanje v tuzemstvo in v inozemstvo — Menjalnica po najugodnejših tečajih
Safeji — Depot knjižic in vrednot — Poštni predali — Nočni trezor
iH



mm
m
m
m
Vsem prijateljem, neprijateijem, znancem pevovodjem, pevovodkinjam, pevkam in pevcem
TOMAŽ HOLMAR
župni upravitelj
na OBIRSKEM
Vsem izseljencem in znancem
družina PEVCAR
DRABUNA2E
m
Vsem prijateljem in znancem
družina ROPAČ, pd. HANZEL
LOČE — ŠT. ILJ ob DRAVI
m
m
g-
&
IS
DRUŽINA
Dr. REGINALD VOSPERNIK
PODRAVLJE
Vsem odjemalcem, gostom in prijateljem
družina GABRIEL
gostilna in trgovina
ŠT. JAN2 v Rožu
m
P
m
1
8
m.
m
gjS
Sp
I
Š
*
i
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem žeti
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
in srečno NOVO LETO 1977
TESARSTVO
Franc Gasser
BILČOVS — LUDMANNSDORF 28 Telefon (0 42 28) 21 05 18
8
Vsem znancem in izseljencem DRUŽINA
ISOP, pd. LEBNOVA
GORINČIČE pri ŠT. JAKOBU V ROŽU
m
S
ANTON GORŠEK
župnik
ŠT. PETER na VAŠINJAH
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1977 želi
MIZARSTVO
Hanzej Gabriel
ŠT. JANŽ V ROŽU Tel.: 04228 - 2400
STANKO ŠKRBE
župnik
LIPA nad VRBO
Vsem znancem in prijateljem ter ljubiteljem umetnosti
prof. akad. kipar
FRANCE GORŠE
Tel. 0 42 28 - 21 86
SVEČE v ROŽU
VALENTIN POLANŠEK
VILKO PIPP
župnik
ŠMIKLAVŽ ob DRAVI
SIMON WUTTE
župnik
v ŽVABEKU
'40
NEKO KRIEGL in družina
ZAHOMEC
MATEJ IGERC
župnik
1
Vsem sorodnikom in znancem
družina SAFRAN, pd. POMOČ
BILČOVS
m
I
i
1
1
g**®
m
FLORIJAN ZERGOI
župnik
KAZAZE
NIKO MARKTL
župnik
vR02EKU
na SUHI
JOŽEF KOGLEK
župnik
v ŠKOCIJANU
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina ZABLATNIK
BILNJOVS
Družina GREGORN
DULE pri ŽITARI VASI
Vsem našim odjemalcem in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto trgovina
Jakob Orasch
Železna Kapla
JOŽE WUTTE
župnik
APAČE
Vsem gostom, sorodnikom, znancem in prijateljem
gostilna RASTOČNIK
KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI
Preč. gg. sestram, duhovnikom, rojakom in faranom
DRUŽINA	Družina
PETER OLIP	Prof. JOŽKO HUTTER
SELE	GLOBASNICA
Družina dr. Janko TISCHLER
CELOVEC O
__________________________m
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi tvrdka
S
B
Johan Lomšek
Tihoja 2 — Št. Lipš p|
•	Traktorji, poljedelski stroji	^
e Električna in kuhinjska oprema	Mj
•	Mopedi, kolesa in šivalni stroji S
•	Avtomobilske in traktorske gume
•	Mehanična delavnica, servis in vsi sQ| nadomestni deli
G®
S
s
L,,m
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in kupcem želi srečen Božič in uspehov polno novo leto 1977
Karl Purkouritzer
avtotrgovina in mehanična delavnica, odvlačilna služba
9100 VOLKERMARKT — VELIKOVEC Jauntalvveg 2, telefon 0 42 32/519
I
m
S
1
u
E
m
mšk
E
M
jm
m
Št
s
6
Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom želi blagoslovljen Božič in srečo v novem letu 1977
Janke Ogris
p. d. MIKLAVŽ
TRGOVINA IN GOSTILNA
BILČOVS
Tel. 0 42 28 — 2414
Sl
H
S

i
m
m
1
VINKO ZALETEL
župni upravitelj
v VOGRČAH

MATJEVA DRUŽINA
LOČILO
DRUŽINA
m
is
1
m
I
-i
i
MARIJA MIŠKULNIK
pd. KRŽEJ
BRANČA VAS
Spl
m
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem
BUTI JEV A družina
ŠMARJETA v ROŽU
I
a
i
E
Stefan
MLEČNIK
•	RESTAVRACIJA
•	AVTOMATSKO KEGLJIŠČE
•	MIZARSTVO
•	BENCINSKA ČRPALKA
KOŽENTAVRA pri Borovljah
Vsem gostom, prijateljem in znancem želita
Gostilna FOLTA in restavracija OŽEKAR
Slov. Plajberk — Bodental
MESARIJA
E r la < h
DOBJE pri BAŠKEM JEZERU

Vsem naročnikom in poslovnim prijateljem
želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Franc Begusch
gradbeno podjetje
BISTRICA v ROŽU
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem članom in podpornikom
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO
GLOBASNICA
Iz srca želita
HELMUT IN FANIKA HARTMANN
CELOVEC
	KRRMTIiER ECEKTRIZITHTS fl.G.
	
Dr. Janko TISCHLER
ODVETNIK
CELOVEC 8.-Mal-StraBe 16
Vsem odjemalcem, prijateljem In znancem želi vse dobro za praznike In se priporoča
KROJAŠTVO
VVEISS
ŠT. J ANŽ V ROŽU CELOVEC, Spitalgasse 12

Vsem znancem in prijateljem, posebno pa še naročnikom in bralcem „Našega tednika" želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1977
inkasant „Našega tednika"
CELOVEC, Schuttgasse 5

Vesele božične praznike in srečno novo leto 1977
GRADBENO PODJETJE
Ing. Alojz MERTEL
stavbenik
ROŽEK, telefon 2725
Želim vsem prijateljem in znancem SREČNO NOVO LETO
tajnica NSKS
MARIJA LOGAR
CELOVECl
Vsem svojim dobaviteljem, delavcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene praznike In srečno NOVO LETO
Stefan
TRAMPUŠ
LESNI TRGOVEC — ŽAGA NONČA VAS
Vsem gostom, znancem, sorodnikom, prllatellem, obiskovalcem „gostišča" želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1977
PENZION IN GOSTIŠČE
ŠTERN
STARA VAS št. 32, 9141 DOBRLA VAS Telefon 0 42 37 — 05 1 03
m
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO „ROŽ"
ŠT. JAKOB V ROŽU
želi odbornikom, članom In llubltellem slovenske prosvete blagoslovljen Božič
in srečno novo leto 1977
%
¥
m
Vsem znancem v Rožu, v Železni Kapli In v Podjuni
ter vsem bralcem ..Otroka božjega"
IGNAC DAVID
DOMAČALE
DRUŽINA
Prof. dr. JOŠKO TISCHLER	M
dvorni sv štnlk	S2
CELOVEC jj|
S	Ul
(Vesele božične praznike in uspešno n o n o	|
_________________Leto 1977 žeLiio:	1
_______________________________Z_____________________m
Vsem
znancem, prijateljem, sorodnikom, vsem slovenskim rodoljubom ter kulturnim prosvetarjem
JANEZ LESJAK
z družino
VRBA
Odrešenje človeštva se je začelo v ubogem in preprostem hlevu, zato mora ostati tudi naše srce in mišljenje pred Bogom ubogo in preprosto, da se more v nas roditi Kristus.
Vsem sobratom, prijateljem, znancem, mladini in faranom blagoslovljene praznike
JANEZ TRATAR
kaplan
Št. Jakob v Rožu
Vsem odjemalcem in znancem želimo vesel božič in srečno novo leto
mizarstvo
m R. Skias
MOOS — BLATO/PLIBERK
Pri nas dobite vedno kvalitetne izdelke po zmernih cenah.
Vesel božič in srečno novo leto želi
VALENTIN KROF
Lesno podjetje in žaga
Nonča vas — Pliberk, tel. (0 42 35) 21 71
Selškim faranom mnogo božične radosti in božjega blagoslova v novem letu. Vsem koroškim Slovencem zavednosti in poguma, Našemu tedniku več naročnikov in dopisnikov želi
ALOJZIJ VAUTI
župnik
SELE
DRUŽINA
MEŠNIK, pd. Žnevk
GORJE v Ziljski dolini
DRUŽINA
JANEŽIC-EVA
Leše pri Št. Jakobu v Rožu
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1977 vsem prijateljem iz občine Železna Kapla želita
občinska odbornika „Slovenske občinske liste“
FRANC SMRTNIK in HAJNŽIČ LADO
Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
NEŽKA SKRUTL
Zavince pri Žitari vasi
ŠPORTNO DRUŠTVO
DSG SELE
želi vsem članom, podpornikom in navijačem blagoslovljene praznike in mnogo uspeha v novem letu.

Dijakom in njihovim staršem, vsem prijateljem, dobrotnikom in znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto
VZGOJITELJI
MOHORJEVEGA DIJAŠKEGA DOMA
MARIJANIŠČE
STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER V ŠT. JAKOBU V ROŽU
ŽELITA SVOJIM DOBROTNIKOM, SEDANJIM IN NEKDANJIM GOJENKAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, POLNE LJUBEZNI IN MIRU, TER SREČNO NOVO LETO!
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM,
ZNANCEM
IN POSLOVNIM PRIJATELJEM želi
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
MOLKEREIGENOSSENSCHAFT
Volkermarkt
MLEKARSKA ZADRUGA r. z. z o. j., VELIKOVEC
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
NOREA-REPRO — kliše - ofset
VValdhauser & Mitsche OHG
Linsengasse 59 A-9020 Klagenfurt-Celovec Telefon 042 22 - 86 0 96
SCHLAF DICH GESUND MIT STEFITZ STEPPDECKEN
Ferdinand
Stefitz
STEPPDECKEN UND BETTVVARENFABRIK UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE
STEPPDECKEN ALLER ART	Q| .1
FEDERKERNMATRATZEN SOVVIE POLSTERMOBEL DlGIDUrCJ
MALLE
Naslednik
trgovina, gostilna in bencinska črpalka
v BRODEM pod Ljubeljem
rOe$ete bo žil n e praznike -sr e e no Let it spel no Leto
1977 želija:
RUTAR CENTER ST i
Podjunska trgovska družba BRATJE RUTAR & CO. Dobrla vas
Jauntaler
Handelsgesellschaft Geschwister RUTAR & Co. Eberndorf
»SE
EMILIJAN in MARA RUTAR poslovodja Dobrla vas
tel. 04246-2184
FRANC RUTAR
HOTEL, TRGOVINA, TAVERNA,
KOPALIŠČE
Dobrla vas -Lido
tel. 04236-2280
TRGOVINA ELFI RUTAR L o v a nk e
VLADIMIR in MARIJA RUTAR
GOSTILNA IN TRGOVINA DISKOTEKA Žitara vas tel. 04237—237
ANTON in AGNEZ RUTAR
t. Vid v Podjuni
tel. 04239-4053
SUPERMARKET B KLOPINJSKEM JEZERU
tel. 04239-431
ŠTEFAN in LJUDMILA SIENCNIK
MOBIL ČRPALKA, GUME, BATERIJE, KOLESA,
ŠTEFAN in PEPCA SIENCNIK
AVTOBUSNO IN TRANSPORTNO PODJETJE
Dobrla vas
Tel. 04236-2219

TM
m
s
i


MIRKO ISOP
kaplan
v DOBRLI VASI
DRUŽINA
JANEZ MIKL
PECNICA
Stefan messner
župnik
ŽELEZNA KAPLA
Vsem sorodnikom in znancem družina
JOŽE URANK, pd. KAVH
ENCELNA VAS
Vsem sorodnikom, znancem In prijateljem želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1977
družina PRESCHERN
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
i
ES
Mi
E
m
s
d
M
m
Vsem prijateljem in znancem vesele
praznike in srečno novo leto 1977
Zerzer-Beguš
trgovina
SVEČE
ES
m
m
Dr. KRISTIJAN PUSCHNIG
živinozdravnik
ŠT. JAKOB v ROŽU
■hm
MILLONIG
DRAŠČE V ZILJSKI DOLINI
FRANC ZABAVNIK
BRDO pri ŠMOHORJU
DRUŽINA
ŽMAVCER
na RICINJI
NOČNIK-ova družina
ŠT. ILJ ob DRAVI
Družina
WROLICH IN PUŠNIK
Loče ob Baškem jezeru
Družina
STURM
pd. Jesenik
Lipa pod Vrbo
RIBIČEVA DRUŽINA
Bela pri Železni Kapli
Slomškovim častivcem, dobrotnikom in sodelavcem postopkov (razen Slomškovega še Baragov, Vošnjakov in Gnido v čev) za prištet-je k blaženim in svetnikom doma, v zdomstvu in zamejstvu — posebno stiskanim ali težko bolnim BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ, ZDRAVO NOVO LETO 1977!
MSGR. FRANČIŠEK H. ŠEGULA
postulator v Rimu.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina RUPIJEVA
VELINJA VAS
Vsem faranom iz Gozdanj in Št. Jakoba, sorodnikom, znancem in mladini
STANKO TRAP
Župnik
GOZDANJE
Družina
KUCHUNG, pd. HAVŽARJEVA
ŽELINJE
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem naše hiše
hotel-restavracij a BREZNIK, Pliberk
Vsem prijateljem bratske pozdrave in voščila za Božič in srečno novo leto
MILKA HARTMAN
LIBUČE
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem, še posebej slovenskim volivcem občine Št. Jakob v Rožu kot tudi vsem zadružnikom po južni Koroški
želi predsednik nadzornega odbora Zadružne zveze blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Jltiliej
c tutonie
HOTEL „ROŽANSKI DOM"
REKA pri ŠT. JAKOBU v ROŽU
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za Božič in za novo leto 1977
Peter Hribernik
mizar
ŽIHPOUE
4+
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO „ J E P A"
OB BAŠKEM JEZERU
vošči vsem članom in prijateljem
VESEL BOŽIČ
IN SREČNO NOVO LETO 1977
Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije in kegljišča
Quena
(Lastnika L. in H. GREGORIČ) pri GLOBASNICI
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
želi blagoslovljene božične praznike In srečno novo leto
Franc
ŠTERN
ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN
ŽELEZNA KAPLA Telefon 0 42 36 - 305
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto
ŽUPNI URAD POKRCE
FRANC HUDL
župnik
KAPLA ob DRAVI
Predsednik NSKS
DR. MATEVŽ GRILC
z družino
Sinča vas
DRUŽINA
VVUTTI
DOLE pri BRDU nad ŠMOHORJEM
FRANC KREUZ
CELOVEC
Vsem svojim odjemalcem želi vse dobro za BOŽIČ In NOVO LETO
Maks Micheuz
trgovina
ŽELEZNA KAPLA
Vsem cenjenim odjemalcem in znancem
želi vse dobro za Božič
in srečno novo leto 1977
Družina
URBAS
VELIKOVEC
DRUŽINA
Dr. VINKO ZIKULNIG
CELOVEC, Khevenhullerstr. 12
DRUŽINA
Dr. VINKO ZWITTER ŠT. JAKOB v
P
g
m
II
Ete
m
2S
Vtrm
m
m
tfcis
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi ob dobri kapljici sadjevca blagoslovljene božične praznike in srečno ter veselo novo leto
preša za mošt (sadjevec)
ALOJZ MOŽINA, pd. ŽLINDER
DOB pri PLIBERKU Priporočam se tudi v letu 1977
jfet
in
p
Vsem poslovnim prijateljem
in znancem
želi vesel BOŽIČ
in uspehov polno
NOVO LETO 1977
DRUŽINA
■v
8s
s
Stefan Gregorič
•	Sanitarne in
•	vodovodne naprave
•	Centralne kurjave
•	Kovaštvo
MALA VAS 5, 9142 GLOBASNICA
m
te
p-
El
1
S
Ir
s
8
s
I<1
n
MOTIJEVA DRUŽINA
NOVO SELO pri KOTMARI VASI
gostilna
ALBIN LEXE, pd. MAŽE
SELE
DRUŽINA
TRIESSNIG
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
GOSTILNA
Šercer
ŠMIHEL pri PLIBERKU
s-
Zjjw\
m
m
I
8
ŠU3
PODNARJEVA družina
SLOVENJI PLAJBERK
DRUŽINA
OLIP, pd. UŽNIK
SELE
a®
P
t
i
s
m
H
M
$3
f§
§£3
I®
LUDOVIK JANK
župnik
na RADIŠAH
DRUŽINA
URABL
na OTOŽU
družina
Dr. ANTON FEINIG
SVEČE v ROŽU
MARTIN HOTIMITZ
župnik
LOGA VAS
&
^ese/e, blagoslovljene božične praznike 'n srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
DRUŽINA
Dipl. trg. JANKO URANK
CELOVEC
Svojim staršem in prijateljem
FARNA MLADINA
ŠT. JANŽ v ROŽU
Sorodnikom, znancem, prijateljem in katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu
RUDOLF SAFRAN
župnik
MELVIČE
MAKS MIHOR župnik
KOTMARA VAS
PUŠNIKOVA DRUŽINA
Klopce pri Št. Rupertu
Trgovina s čevlji
ANTON KOREN
Št. Jakob v Rožu
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina
STRAUSS
Žihpolje
DRUŽINA
DOMEJ, pd. ZGONC
RINKOLE
PETER STICKER
župni upravitelj
PEČNICA
Vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in naročnikom „/Vašega tednika"
družina KASSL, pd. KUCHLING
ŽELINJE
LEOPOLD KASSL
župnik
v BILČOVSU
Vsem svojim znancem in radijskim poslušalcem
Ekon. svetnik
MIRKO KUMER — CRCEJ
z družino
Blato pri Pliberku
DR. MARKO DUMPELNIK
višji deželni veterinarski svštnik
CELOVEC — PLIBERK Hubertusvveg 6
ANTON KUCHLING
župnik
BISTRICA na ZILJI
Načrtovanje in izvedba
vseh gradbenih del
Palmisano
Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje
ŠT. JAKOB v ROŽU Telefon 0 42 53-335
Vsem obiskovalcem odjemalcem in gostom
trgovina in restavracija
Soštar - Sm rečni k
v GLOBASNICI
DRUŽINA
OJCL
ZGORNJI BREG
Dr. PAVLE ZABLATNIK ravnatelj
Zvezne gimnazije za Slovence
CELOVEC, Rebhuhnvveg 28
ALEŠ zechner
CELOVEC
Vesele božične praznike in zdravo
novo leto 1977 želi vsem svojim
odjemalcem
Helmut SCHVVAB
►	GRADBENI MATERIAL
►	DEŽELNI PRIDELKI
►	PESEK
►	GRAMOZ
►	GORIVO
KOHNSDORF — SINČA VAS Telefon (0 42 32) 80 08 81 08
Vsem tečajnikom, dobrotnikom in prijateljem Doma v Tinjah želijo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1977 ter do svidenja pri tečajih in duhovnih vajah
JOŽEF KOPEINIG
Avguštin Čebul
ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
FRANC JANČAR župnik
SLOVENJI PLAJBERK

ANDREJ KARICELJ
župnik
ŠT. JAKOB V ROŽU

8
m

zm
vu
ili
Sl
m
8
&
S
m
m
s
i
m
m
a
SV<8
633$
«
-@'<a
3
S

m
p
S
1
M
m
S
im
i
m
i
p -fc
O
m
S
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODOAJE
NEDELJA, 26. decembra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor. — Po vaši želji
PONEDELJEK, 27. decembra:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik.
TOREK, 28. decembra:
09.30—10.00 Za našo vas. — 13.45—
14.30	Celovški radijski dnevnik. — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 29. decembra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik. — Minute z... — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 30. decembra:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik. — Revija koroških zborov. — Kaj bo s človeštvom leta 2000?
PETEK, 31. decembra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik. — Za dobro voljo kar po domače.
SOBOTA, 1. januarja 1977:
07.05—07.35 Duhovni nagovor. — ..Stopamo v novo leto‘r.
NEDELJA, 2. januarja 1977:
07.05—07.35 Duhovni nagovor. — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 3. januarja 1977:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Za vesel začetek. —
TOREK, 4. januarja 1977:
09.30—10.00 Pisani svet. —13.45—
14.30	Celovški radijski dnevnik. — Šport. — Aktualna znanost: Skrivnost Bermudskega trikotnika.
SREDA, 5. januarja 1977:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Vrtiljak popevk.
ČETRTEK, 6. januarja 1977:
07.05—07.35 Duhovni nagovor. — Od vzhoda do zahoda.
PETEK, 7. januarja 1977:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik. — „lz popotne torbe".
SOBOTA, 8. januarja 1977:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — Od srca do srca.
TV fttfSTRIH
1. PROGRAM
NEDELJA, 26. decembra:
11.00—12.00 Franc Schubert — maša v Es-duru — 15.00 Smejmo se s Stanom in Ollijem: Theo Lingen predstavlja: Sinove v puščavi (1) — 16.15 „Štirje muzikantje"; lutkovni film —
17.05	Cesarjeve nove obleke — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Gozdna sla; žalostna šaloigra Gerolda Amanna —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura
—	19.50 Šport — 20.15 Peter Alexan-der predstavlja Disneyev svet — 21.45 Vrnitev v prihodnost (3) — 22.15 Poročilo in šport.
PONEDELJEK, 27. decembra:
9.00	Za cicibane — 9.30 Miha iz Lonneberga: Ko je Miha ujel podgano — 10.00 Desetletna sirota skrbi za svojo bolno krušno mater — 17.55 Za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport — 20.50 Nastop v Manhattnu: Zvezde govorijo o smrti — 21.35 Poročila in šport.
TOREK, 28. decembra:
9.00	Za cicibane — 9.30 Miha iz Lonneberga — 10.00 Najboljši avtomobilisti zapleteni v razburljive dogodke pred in med avtomobilsko dirko v Monte Carlu 1920 — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Lisica z zlatimi uhami (4) — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura, šport — 20.00 Igra o umetnosti; slikanja po spominu — 20.15 Kaj sem! Zabavno ugibanje poklicev — 21.05 mala revija — 21.50 Poročilo in šport.
SREDA, 29. decembra:
9.00	Živordeči avtobus — 9.30 Miha iz Lonneberga — 10.00 Smejmo se s Stanom in Ollijem — 17.00 Nova trobenta — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Čudežne pleničke — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 40 voz proti zahodu; zabavna parodija na Divjem zapadu — 22.20 Poročila in šport.
KOREN - nova tigovina čevljev v St. Jakobu v Rožu
Začetek novembra letos se je preselila domača tvrdka KOREN trgovina s čevlji v Št. Jakobu v Rožu, v nove prodajne prostore Novi prodajni prostori, ki zavzemajo skoraj celotno pritličje no’ ve stavbe — v prvem in drugem nadstropju sta dve stanovanji — obsegajo nad 100 kvadratnih metrov površine.
Začetki tvrde KOREN segajo nazaj v leto 1948, ko je odprl lastnik Anton KOREN majhno popravljalnico čevljev v Kotu pri Št. Jakobu. Leta 1953 se je preselil v Št. Peter. Leta 1955 je odprl novo delavnico in prodajalnico v St. Jakobu. Sčasoma se je raZ’ vilo podjetje v priznano strokovno trgovino s čevlji, tako da sc postali prostori pretesni. Niso več ustrezali zahtevam in potre bam. Odjemalcev je bilo čedalje več, izbira je morala biti obsežnejša. Zaradi tega se je lastnik Anton KOREN odločil leta 1973 da postavi zraven stare hiše novo, v kateri sta predvideni dv< etaži — pritličje in kletni prostori — za trgovino, dve — prve in drugo nadstropje — za stanovanje.
Načrt nove stavbe je predvideval, da se stavba ujema s podeželsko okolico, da pa trgovina lahko tudi uspešno tekmuje z mestno konkurenco.
Trgovina je ena sama izložba. Medtem ko je bila prej obute' skrita v škatlah, so zdaj razstavljeni vsi čevlji v prodajnih prostorih. Domača tvrdka KOREN prodaja pretežno čevlje HUMA NIC — okoli 50 odsotkov —, poleg tega pa tudi izdelke iz Nem čije, Italije in Španije.
Tvrdka KOREN v Št. Jakobu v Rožu je družinsko podjetje Postrežba je prijazna, lastnik, njegova žena in prodajno osebj* so vedno na voljo s strokovnimi nasveti, kar znajo ceniti hva ležni odjemalci. Cene so ugodne, izbira je bogata. Vrhu teg* je v trgovini popravljalnica čevljev. Pred trgovino je tudi pro storno parkirišče za odjemalce.
Pridite in oglejte si bogato izbiro obutve v domači tvrdk KOREN. Zadovoljni boste z nakupom.
ČETRTEK, 30. decembra:
9.00	Za cicibane — 9.30 Miha iz Lonneberga — 10.00 Vzorni soprog; Burna komedija o pedantskem zakonu —
12.25	— 15.10 Novoletna skakalna turneja v okviru štirih skakalnic — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Mini-Max: Priprava za pobeg — 18.25 ORF danes
—	18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Kot bi bil del od mene; iz življenja Carla Zuckmayerja — 21.30 Mednarodna novoletna skakalna turneja — 22.00 Poročila in šport.
PETEK, 31. decembra:
9.30	Miha iz Lonneberga — 10.00 40 voz proti zahodu — 15.15 General; zgodba o ukradeni lokomotivi — 16.30 Je dolga pot — 17.55 Mihaela in opica
—	18.00 Otroci: Tako mladi ne bomo več skupaj! — 19.00 Pogled v preteklo leto v karikaturi — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.40 Kardinal dr. Konig govori na Silvestrovo — 19.50 Šport — 20.00 Simplova revija: V boljših krizah — 21.00 Ukradene Sa-binke; burka v štirih dejanjih Franca in Pavla von Schonthana — 23.05 Mar-lene Charell; revija in artistika —
0.	00 Za Novo leto — 0.05 Gospa Luna; glasbena burka.
SOBOTA, 1. januarja 1977:
12.15	Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov — 13.30 Novoletna skakalna turneja — 15.30 Srebrna teta —
16.25	Amaluk; eskimska zgodba —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Prostor za živali — 19.00 Kaj pravijo otroci k temu... — 19.20 Novoletni govor zveznega predsednika — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.45 Šport — 20.10 Škofova pridiga — 20.15 Mihael Stro-gov; televizijski film v štirih delih; po romanu „Carski sel" Jula Verna —
1.	del — 21.45 Šport — 22.00 Hiša duhov; čudni pripetljaji in strašenje v starem gradu 18. stoletja — 23.15 Poročila.
NEDELJA, 2. januarja 1977:
9.55—11.00 Svetovni smučarski pokal: Veleslalom za moške — 1. spust
—	11.15—12.45 To je bilo 1976 — 13.25—14.30 Svetovni pokal: 2. spust v veleslalomu — 15.30 Old Shurehand; film po istoimenskem romanu Karla Maya — 17.00 Pan Tau: Pan Tau je spet tu — 17.30 Čebelica Maja —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Vodič skozi avstrijsko ljudsko glasbo — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki s kulturo — 19.50 Šport —
20.15	Kraj dejanja: Mladenka ob klavirju — 21.45 Šport — 21.55 Mala nočna glasba — 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 3. januarja 1977:
9.00	Za cicibane — 9.30 Miha iz Lonneberga — 9.55—11.30 Svetovni smučarski pokal: Slalom za ženske — 1. spust — 12.25—13.30 2. spust —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Živalski raji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport —
20.50	Ceste San Francisca — 21.40 Poročilo in šport.
TOREK, 4. januarja 1977:
9.00	Za cicibane — 9.30 Miha iz Lonneberga — 10.00 Plesalec iz Brod-waya; glasbena komedija — 12.25—■
15.15	Mednarodna novoletna skakalna turneja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Lisica z zlatimi uhani (5) — 18.25 ORF
danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Mihael Strogov; film v štirih delih po romanu „Carski sel" Jula Verna — 21.55 Mednarodna novoletna skakalna turneja — 22.05 Hiša na lepem kraju: Temni oblaki —
22.50	Poročilo in šport.
SREDA, 5. januarja 1977:
9.00	Pošiljka z mišjo — 9.30 Miha iz Lonneberga — 10.00 Old Surehand; film po istoimenskem romanu Karla Maya — 17.00 Mali snežak; predstava lutkovnega odra — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ostane v družini — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Smeh je najboljše zdravilo — 21.25 Poročila in šport — 21.40 Columbo: Spanje, ki ga ni nikoli konec.
ČETRTEK, 6. januarja 1977:
12.25—15.10 Novoletna skakalna turneja — 15.20 Pustolovska divjina —
16.20	Peter Pan; musical za otroke —
17.55	Za otroke — 18.00 Vem, da sonce — 18.50 Zabavna oddaja —
19.25	Čas v sliki in kultura — 19.45 Šport — 20.15 Mihael Strogov; film v štirih delih po romanu „Carski sel"
Jula Verna — 21.40 Kdo je ta Jezus?
—	22.10 Poročila.
PETEK, 7. januarja 1977:
9.00	Za cicibane — 9.30 Mihael iz Lonneberga — 10.00 Klub seniorjev —
10.30	O težavah šestletnega nogometnega zvezdnika — 18.00 Za lahko noč
—	18.05 Kuhinja v televiziji — 18.25 ORF danes — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.0 Kung Fu: Caine in stari poglavar — 20.50 Muzikant z Dunaja — 21.50 Dvoboj v oblakih — pustolovščina v letalskem okolju —
23.20	Poročilo in šport.
SOBOTA, 8. januarja 1977:
10.55—12.00 Smučarski pokal: Slalom za moške — 15.35 Tatijevi krasni časi — doživetja ameriških turistov v Parizu — 17.00 Športni ABC — 17.30 Orzovej — beli sin malega kralja; pustolovsko potovanje iz afriške džungle — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 ORF danes —
18.30	Heinz Conrads v soboto zvečer.
—	19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — aktualno — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 Zvezdniki v cirkusu: Slavnostna predstava v Cirkusu Krone — 22.05 Šport
—	22.20 Vprašanja kristjana — 22.25 Njegovo zadnje izdajstvo; indijanski film za časa ameriške državljanske vojske — 23.50 Poročila.
2. PROGRAM
NEDELJA, 26. decembra:
17.00	Velika bela pot — 18.00 Scala-wag; zabavni gusarski film — 19.30 Mladina muzicira — 20.15 Kabale in ljubezen; meščanska žaloigra Friedricha von Schillerja.
PONEDELJEK, 27. decembra:
17.30	Kaj je čas? — 18.00 Angleščina — 18.30 Viterbo — mesto v pokrajini Laciji — 19.30 Gost pri Carlu Zuck-mayerju — 20.00 Julija, Julija... —
20.50	Jeruzalem — 21.35 Čas v sliki 2
—	22.05 Jakob lažnivi, tragikomična zgodba v judovskem getu.
TOREK, 28. decembra:
17.30	Poljedeljstvo danes — 18.00 Angleščina — 18.30 Naše življenje traja 'sedemdeset let — 19.30 Alpe —
20.00	To je bilo leto 1976 — 21.30 Čas v sliki 2.
SREDA, 29. decembra:
17.30	Kaj lahko postanem? — 18.00 Francoščina — 18.30 Umetnost stoletja — 19.10 Obrazi in pokrajine —
20.00	Heimito von Doderer: Napadi besnosti — 20.45 Dva komponista — eno delo — 21.30 Čas v sliki 2 —
22.00	Skrivnosti džungle.
ČETRTEK, 30. decembra:
17.30	Muziciranje - elektro-akustično
—	18.00 Ruščina — 18.30 Zgodba o pumovi družini — 20.00 Freddy Ouinn
—	21.30 Čas v sliki 2 — 22.00 Za Freddija naredim vse.
PETEK, 31. decembra:
17.00	Spotlight — 18.00 Srečni dnevi mladega zaljubljenega para v zasanjanem mestecu Rheinsbergu, po noveli Kurta Tucholskega — 20.00 Posnetek iz pariške Olympije — 21.00 Oddaja z Loriotom — 21.45 L’ange Blue — 23.00 The Benny Hill-revija — 0.05 Ples.
SOBOTA, 1. januarja 1977:
17.00	ORF išče talente za zabavne oddaje — 18.00 Teslo; viharna komedija — 19.35 Od otoka do otoka —
20.00	Galerija — 20.15 Plesalec iz Broadwaya; glasbena komedija.
NEDELJA, 2. januarja 1977:
17.00	Ironimus — 18.00 Spotlight —
18.30	Evropa v 20. stoletju — 19.15 Lutkovna risanka — 19.30 The Mun-sters — 20.00 Enciklopedija — 20.15 Vse krasote na svetu.
PONEDELJEK, 3. januarja 1977:
9.55—11.30 Smučarski pokal: Slalom za ženske: 1. spust — 12.25—
13.30	Smučanje: 2.	spust	—	17.30
Kaj je prognoza (napoved)? — 18.00 Angleščina — 18.30 Imenovala me je morilca: Zgodba nesreče — 19.30 Delo nekoč in danes — 20.00 Hiša na lepem	kraju: Temni	oblaki	—	20.50
Kontrapunkt; glasbeni magacin —
21.40	Čas v sliki 2 — 22.10 Trojni odmev:	ljubezenska romanca	ob	robu
druge svetovne vojske.
TOREK, 4. januarja 1977:
17.30	Poljedelstvo	danes	—	18.00
Angleščina — 18.30 Skrivnostni svet
virov — 19.30 Lesno gospodarstvo v Avstriji — 20.00 Poročena žena; 24 ur izven vsakdanjosti mlade Parižanke med dvema moškima — 21.35 Čas v sliki 2.
SREDA, 5. januarja 1977:
17.30	Kaj lahko postanem? Vse okoli knjige — 18.00 Francoščina —
18.30	Kontrapunkt — 19.30 Tkalstvo —
20.00	Slovesi: Trije prizori — 20.50 Mejniki svetovne zgodovine — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.10 Skrivnosti džugle.
ČETRTEK, 6. januarja 1977:
18.00	O težavah šestletnega nogometnega zvezdnika — 19.30 Zagovarjanje plodnosti na Tirolskem; najstarejši in najlepši običaji — 20.00 Galerija — 20.15 Smejoče se jabolko — 21.45 ...in tukaj sem se naučil tako gledati.
PETEK, 7. januarja 1977:
17.30	Z Borisom Blacherjem kot gostu pri Gottfriedu von Einemu —
18.00	Nemščina — 18.30 Portret —
20.00	Znanje-aktualno — 20.50 Posel z gledalcem — 21.35 Čas v sliki —
—21.50 Kobra, prevzemite: Nevarna priča.
SOBOTA, 8. januarja 1977:
17.00	Koncertna ura — 18.00 Kavarna Hungaria: Moj brat in jaz — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 20.00 Galerija — 20.15 Otroci, matere in general; obtožba proti vojni: petnajstletniki na bojišču — 22.00 Zabavno glasbena oddaja: Fatty live.
TV Ljubljana
NEDELJA, 26. decembra:
8.25	Poročila — 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Se že svita, bo den —
9.40	A. Diklič: Salaš v malem ritu —
10.25	Otroška matineja: Lesene pištole, Mala čebelica — 11.25 Mozaik —
12.15	Poročila — Nedeljsko popoldne: Morda vas zanima: Hokej včeraj in danes — Kekčeve ukane — Okrogli svet — 16.40 Košarka CZ : Bosna —
18.15	Poročila — 18.20 Siva obala —
19.10	Barvne risanke — 19.30 TV dnevnik — 20.00 A. Marodič: Grenkoba zmage, nadaljevanka, Poti in stranpoti — 21.05 Indonezija, dokumentarna oddaja — 21.35 Športni pregled — 22.10 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 27. decembra:
8.10	TV v šoli — 9.00 TV v šoli —
16.50	Zverinice iz Rezije — 17.05 Skrivnosti globin — serijski film —
17.30	Obzornik — 17.45 Prvih 365 dr v otrokovem življenju — 18.15 Mb zaik — 18.20 Odločamo — 18.30 Mlad za mlade — 19.15 Risanka — 19.3^ TV dnevnik — 20.00 S. Pavič: Po p°* izdaje, 2. del drame — 21.05 Kulturi diagonale — 21.45 Mozaik kratkeS8 filma — 22.05 TV dnevnik.
TOREK, 28. decembra:
8.00	TV v šoli — 10.05 TV v šoli •"
16.05	Šolska TV: O konferenci neb vrščenih v Colombu —17.05 Čudovit žerjavovo darilo — 17.25 Debelinko ^
17.55	Obzornik — 18.10 Mozaik ^
18.15	TV Trim test — 19.05 Risanke
19.30	TV dnevnik — 20.00 Mednarod 1 na obzorja: Kruh naš vsakdanji ^
20.55	H. de Balzac: Blišč in bed= kurtizan, nadaljevanje — 21.55 T' dnevnik.
SREDA, 29. decembra:
8.10	TV v šoli — 9.00 TV v šoli ''
17.10	Otroška oddaja — 17.30 Italija1’’ ski muzeji — 18.00 Obzornik — 18.1' Ne prezrite — 18.40 Mozaik — 18.* Miniature: Svetila — 19.05 Barvne r’ sanke — 19.30 TV dnevnik — 20-3’ Film tedna: Odpuščeni — 21.20 ^ Grieg: Koncert za klavir in orkester^
21.50	Vračanje Cirila Zlobca — 22.1"' TV dnevnik.
ČETRTEK, 30. decembra:
8.00	TV v šoli — 9.00 TV v šoli "
15.20	Smučarski skoki iz Oberstdod
—	17.10 Mala čebelica — 17.25 Jo!« jole, mladinska nadaljevanka — 17.3 Obzornik — 18.10 Mozaik — 18/ Večni potepuh, film — 19.05 Risark
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 B. lije) ski: Pot v prihodnost — 22.55 Kam ' kako na oddih — 21.05 Čas, ki živi ' 21.35 Glasbeni magazin — 22.05 T dnevnik.
PETEK, 31. decembra:
17.00	Koliko si stara, lutka — 17-2 Čarovni čar, otroški film — 17.55 Ot zornik — 18.10 Tihi odmevi zimsk' noči — 18.40 Mozaik — 18.45 Planih Tara, iz cikla: Narodni parki — 191 Risanke — 19.30 TV dnevnik — 20/ Novoletni spored.
SOBOTA, 1. januarja 1977:
9.00	Čestitke in poročila — 9.05 F sanke — 9.20 Zverinice iz Rezije '
9.40	Beli medved, film — 11.10 Iz m voletnega sporeda JRT — 12.10 Pc ročila — 12.15 Dunaj: Novoletni ko' cert — 13.30 Garmisch: Smučar^ skoki, 15.30 Iz novoletnega sporeda'
17.05	Poročila — 17.10 Nekoč je Hollywood — 19.15 Risanka — 19“
TV dnevnik — 20.00 Alfredove nez9c de, film — 21.30 Virtuozi narod11) glasbe — 22.00 TV dnevnik — 22 '
Ob koncu leta, oddaja TV Zagreb-