URL Ml
.Stovcsssl
v Ljsbljtnj na dom dostavljen
*****.......K 24-
P°* ........12*—
letn leta ........ frca mesec. " *v__
Pc - ■i•   naj sc
Crtdsfatvet
itlnub   pct«:fu6toc4M pet« vrsti aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po II v* , za trikrat ali većkrat po 10 via. Pri večjih ifisercijaJi po dogovoru, t prsvtiistvu naj sc ssaspjs narotsinc, reklamacije, sne riti rtd. to |c »daOarisUarfvae stvari.
Rffcepiai se it a,     rntiK u
Na pismena naročila tnti istodoonr vpo^iaivc naročnine sc ac ozira.
.Slovenski Narod'
za Avstfo-Ogrsko:
celo leto.......K 25— ■
pol leta ......»13-
četrt leta........ 6*50
....... 230 1
velja po pot£:
za Nemčijo: ceJo leto ...  . K5» za Ameriko in vse druge dežel c: celo leto.......K 3»
Vprašanjem glede inseratov naj se pritoži za odgovor dopisnica ali znamka it ve: ausaflovs atasa ŠL S, (spodaj, dvorišče levo), talefan it t S
oprave.
V sedanji zlati   dobi ae moramo pritoževati se večkrat,   kakor sicer, ca nas vlada   kruto   žali tudi ondi. kjer bi nas v ustavni driavi nikakor ne smela.   namreč   ob imenovanja vodnikov.   Kakor znano imajo sodni uradniki za okoliš   graškefr* nadao-uišča, kakor v okoliših drugih nad?« dale,   poseben konkretaloi status, v katerem so urejeni po svojem čiuo\ nem redu.   pa naj službujejo v nemških ali slovenskih krajih in ne ozirajoč *e na njihovo   narodnost.   P i ; "lanju so bili   »lovenski sodni ari prejšnja le;a na boljšem, kakor nemški, ker je bilo po slovenskih krajih več praznih n.e^r in je bila justičua t!prava vsaj toliko pravična,   da ni ra nje imenovala sodnikov,   ki niso
na i i »lovenšV-ine. Nemški avskultan-ri so torej bili kasneje imenovani za sodnike in so zaostali za slovenskimi v ćinovnem redu. To je bilo. a sede i je že prav nasprotno, ker justični minister to stanje prevrača, zapostavljajoč slovenske sodnike pri vaški saosroči priliki.
To vidimo posebno pri napredovanju sodnika iz VII. t VI. čisKrvni razred »*verniki višjega deielnesrs nodr^a Prej so porinili na ta klin uradniške lestvice le nar najstarejših svetnikov pri ver jih zbornik se-dmatk. potem so «e osni lil i tudi nekaterih predsednikov civilnih senatov, dasi miso bili Mat uza lem i v službi, kon« no pa je sedanje ministrstvo pret. leta povzročilo to povišani tudi pri takih uradnikih, ki ni»o kili predsedniki niti kszen*k*gs niti ei-vilneara oddelka in pri katerih ki nobena Inč ne raoerla prodreti do spodobnosti, ki je baje prej morala osvi-*afi zazeljeni VI. razre«!. Gotovo ni rolo naključje, da so bili te sreče de->ini sapo! sodniki Keniei. oziroma taki, o katerih nemškem miAJJenjn ni nikakeara dvoma. Pisalo se je. da je bil med temi osre* enei Slovenec ss-Ka .... • LJ ih >an.. t m rs »voje zasluge v graškem «->dneni okrožju, ampak sa one v primorskem okrsju. kjer je sode i nadzornik. 8eav tembra t. 1. so znpe* pomaknili dva Gradca na v VI. red   in videli bomo
i -neje čudo. da pri nekaterih *od-nik dvorih, kjer so JCetm- ?<- ^ r-> ni ver sodnikov VII. reda. a kjer *n zgolj Slovenci, da so se vsi v tem nižjem redu.
Poučno je. ako sc preerledavajo konkrelalut »tatust različnih let. Vzemimo zadnjega, popolniaso ga po •tanjti tint* 1 oktobra t. i. in pa one-Ha s Manjem ob kornu leta ltlOl. torej v medsohnem razdobju skoro devetih let. Kmlunimo od >v etnika Marvklila navzgor Pri tem državnem poslancu in članu nein^k.ga \ «>!k> raza« se je namreč ustavilo zadnje pornakneaje v VI. razred, zanimivo je torej, kateri njegovih «do venskih prednikov niso bili doslej • /ni vladne mike** n morda >e dajo tudi pregledati vzroki zato.
Č;ocvni iax- Vi red
Vzeli vino torej k Marekhlu 114. leta M*0! službujočih prednikov, k t Inh /«■ tedaj pri zbornih sodiščih in wp ^tj.: i 11<I leta I**U prišlo i" sicer šr nekaj dru*nh >otlniko\ *ni okrajnih -.mIi-«- k v<»diiiin dvorom, Ih \ VI »vil lih |*oteni ni prišlo inrioifM. >hj vendar m do^li sodnik<#v s toli inoartH-iiirni h*,i,m|ii i k.ih »r . • \'iktor Poti.»rek. Ki i» |»ri-»*l n<j ma l^a:a kor«»^k*-fcrii k ii**£e!neiiiu
-«>«li>* u   \  ( t- . \»-c.    /a |HMlpr«ii>*
: m t
VI.
VII.
vin.
1. -\
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 1"
S:
21. 22. 23.
:s.
26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. I
Ehmer dr Andorfer dr Travner dr. Wokaun dr. Fraidl dr. Schaftlein Krapf dr. Pražak baron Duval Stol1owsky dr Smolej Kavćnik Kotzian \ erderber Taschner \'edcrnjak bar A cheJbara; Gandi ni dr. MDritsch bar Kapri Dolinsck Kermck Potrato Haider Schmeidel dr. Vol« Planer Marckhl Pirner Knappit^ch Bućar Rasser Coll Dedović Giovanelh
Gradec
SIui.beru doba
29 let
Ljubljana ><> ManDor 34 30
Gradec 31
33 I
Ljubno 33 31
Celje 28 Ljubljana 23 Celje 26 Maribor 28 Gradec 28 Ljubljana 31 Celovec 36
Rudolfovo 32 Celovec 31 Ljubno 33
Rudoltovo 27 Maribor 29
Ljubljana J Celovec y> Gradec M
Rudoiioio _ -Gradec 29 Celovec 27 Gradec 28 30
Rudoiiovo 30 Gradec 30
29
32
Celovec Gradec
11 1 1 I 1 1
11 _> 9 4 9 10 11 11 11 1 9 3 1
m
tO 11 10
11
11
7
10 11 1
l
8 10
me>.
19
11
24
20
24
24
21
M
19
19
7 15 12 20 26 14
4 11
2
7 19 10
1
l'J 10
8 20
8
26
■
Jt>
2u
dni
Vrsta čina koncem i. 1901
27 7 I 6 8 9 11 3 10 21 22 30 34 18 31 1
2 4
12 14 23 19 13 29 17 20 28 35 33 24 16 24 26
15
Prearledujo*- re«-rnr> raz v r*t jr H5 soda i kov, visMaso vob«*r. da jih je svila j v VI. redu l->. v VIII. reriu je rafal ^e eden. v^i druari pa ^ • ir VII. ledu M^*l ;t\'To no\an . t* h vidimo razen že navederseira Kavču i k.i samo «^ eneaja ^tarejiirara zi nos dr. Tra\ nerja. ki je v tem časi prasko-eil pravzaprav >amo ova |ovdnike. vsi d mori Slovroei pa *o nado i v dru-a*i polovici in kakor *k»l»ro i oaBS\ n**
iz stvarnih razlog \ :h    'iientih -»\ctnik
Tu *»ta na Ve«lerni«k
in ■
let predi*«*« in i m o .! n i h
»onimi.   ol»n že mnoajit nika kazenskih *rnatov s«»<h»f,    »iird '•m. Tudi člana civilnih -   ..«t».\. ]*rn\  *.nk<» kak«»r vsi. k t m Se preskočili. Pinv t<» velja za «*\et I>olin^ka in dr. Y<»i«ita. ki /. . •   - - .Mina ImmIi^i ka^en^ke. l»odi>i «o-ae -^»nat» . j|-«*t<.\o m» manj \7.)»e*nn.
-.••'i i**'  'i    bližje 1 irad« a
/..oiij.j* nawd»-ni je vrliuteira plorlo-vit strokovni pisatelj, ki > svojini i knjiga in i justici koristi, vsaj toliko, kakor kateri njesrovih |»o službi mlajših, a ik» <"iiiu višjih tovarišev. Havno tako svetnik Hučar po svojih ziio>/iiovtik in |*o svojem deln ni kriv, tia je prišel s 16. ase^ta na 31.: ko h\ K«* ne bili prej neprestano imeli v ka-/♦ n>keni CMldelku okrajnega r^odi«* a. bi l»il tudi j*f>kazal, da ne v-straši ni^iene ^nlbe. Isto velja seve tudi o svetniku Potrato. Toda tako so ravnali /. "-»'Tin domačini, ki niM> hoteli zatajiti svojejra tiaro^ineg'a prepričanja. Dajali so jim dela. ki jih niso
V r(sadra     15 svetnikov s podpredsed.
v Celovcu       & a v Ljubljani 7 v OH j u 4 v Ljubnu 6 v Mariboru    3 . v Rudoliovem 7
i/ teh navedb se jasno vidi, ka-r , ^ d»U* dobrote, kaka >>uša v fi-j an«ah j<* za nekatera me-ita in kaka obiliea je za dru pa!
Nekaj mesecev je, kar so pri \>eli •rnih sodiščih    ustanovili doiočuo vilo Tin->r \  VI. <"in. razredu, to >*o pvrtnikom  Tudi   javili  s  pristavk«>ih.
da se pa n><— ta n° razpišejo, ker jih imajo *edaj oni. ki »o bili hijeno vani v isti razred nad pers4»nam ! rI\> jo jako tolažilno. ampaU ko bi le ve-deli za katere kraje - i u partibus infidelium — bili tisti osobni odii-kovanei. Kdo epada n. pr. še v Ljubno in kdo v Rudolfovo!
Morda pa ti osobni odlikovati-ei odinenjeni in zavezani, da kasneje, kadar uprava zahteva. /asetiej«» tiste ustanovljene visoke sedeže, in da s<» se prav zato kratko prej povijali na isto stt^mjo?! T<» je pra\ mo-jrot-e. zato niso kaj častni pa tudi ne-i»dkritosrčni listi vabljivi tajni g-la->4'% i jnstične uprave nasproti že do-shiženim starikavitn svetnikom, nai še rnaio poeakajo, da jih |Kiinakiiei-» v VI. razred, in naj vztrajajo potem »InžM vsaj se en«-, leto. Tem siren -kim arlasovoin ni verjeti, in če je kaj resnice v njih. namera\ajo zoj>et 1» dvojno |m>nižanje: pri i>tih nameravanih po\ išaneih. ker jih niso videli iiosb'j. medtem ko so jih prešli dosti inlaiši. oiej njim jMHlrcjeni tovariši, in pa ponižanje pri onih mlajših, ki bi po s\ojih službenih letih in svojem delovanju vendar imeli priti do te. i>o plači vendar zdatnejše stopinj«'
mogla povzdigniti, ali pa so našli prt njih kak pojav, ki je veljal .za sla-i»ost. dasi bi bil pri drugem štet za krepostuo ženijalriost. Malokateri je po nebrojnih žalitvah pomaknil \ isje. potem, ko je bil vsi od neumornega dela že ubit telesno in umorjen dušno, n. pr. j»ok. Golia; nekateremu so obetali z!a*»- gradove in obetali bi mu jih še sedaj, da se ni prej čakati naveličal n. pr. Škerlj; mukotrpno službovanje svetnika F. Einspielerja pa pozna vsakdo.
Po sedanjem stanju je razmeri** pri zbornih sodiščih med svetniki i »t višjinii svetniki naslednje:
in 13 višjih svetnikov, od teh 15 za osebo
4 m m ■       »       3   „ „
J   ■ » -    4 ,
2 1
5 3
Pri tovariših s polnimi :*') leti odpade prav ta moment, ker bi jim v prvih 5 letih ne povišalo niti po toliko njih dohodkov, kolikor jih ima v^ak dober volar. Misel uprave je j>ač. da »o ti starejši gosjnjdje nem-šivu manj nevarni, kakor mlajši! I^ahko smo )»reprir*ani. da ne bo med dosluženiini »vet ni k i nobenega, ki bi hote? s takimi vabili sramotiti sebe in škoditi mlajšim tovarišem, in da bodo prav »edaj. ko jih večina dobi najvišjo plačo v tem redu. porabili priliko, katero jim daje postava, da dajo slovo nehvaležni službi.
Pokazali smo. kako se deli pravica sodnikom: pristaviti nimamo ničesar, kakor, da se mora pri sprejemu !-hizl»ene pragmatike v državnem zboru doseči, da treba v avtomatično napredovanje všteti vsaj tndi VI. čin. razred, ker sicer se bo slovenskim sodnikom godilo vedno tako. kakor je — žalibog - razvidno iz gornje uvrstitve. _ J.
Dr. Orožno? odstop.
Somišljenik narodno - napredne stranke nam piše:
Dr. Oražen je torej odstopil kot deželni poslanec. Kujal se je že delj časa in je kakor znano pred par meseci v svojem glasilu naznanil, da da narodno - napredui stranki svoje mandate na razpolago, ker je prišel z bivšim županom Hribarjem na • vzkriž zarati i oddaje mizarskih del pri državni obrtni šoli. Dr. Oražen je bil takrat nasprotnik Hribarjev,
LISTEK.
!deailsi.
Kakor je že zdaj vsakemu iaobra-aasema Slovenca znano, je moj poglavitni posel in poklic, da rusim de*, le. V prejšnjih časih, ko sesa bil -* bolj cmerav in občutljiv, asi je lo-► nekoliko sitno, kaviar so me ljudje t mor jal i zaradi tegra mojesja početja; -i t no mi je bilo posebno zatesradelj, *r nisem vedel, kaj in kje da so tisti sveti ideali, ki jih rušim. Mislil **rn namreč r svoji nespometi, da človek najlepše služi sebi in svojemu bližnjemu, če so ravaa po postavah • f resojee. ki je v njesroreus sreo m ki ma kaže pot in cilj Ta moja nai-asj je bila koda zmota. Ideal nikakor ni tiari eilj. ki mi alati moje  srce m
t7* mo> hrepenenje, temveč je Ttentk ob eoati. Velik ia lep mk. aa katerem > m zlatimi Mama ^aptamso: »Bo proorno, ta prostor ne "•kruniti.«
Tskik obcestaih idealov pa je lepa število; toliko ji k je. da se aero-.  lahko ponedolžnem zade-aa ob tema, ali onesra. Kator koče. da . Itovaavjs Ju los* a. naj se odkri js vsakem« spomeaniu posebej, zdaj zdaj na lavo; naj se odknjo
po večkrat n« dan. ali najbrdj*^: n ij *e odkriva neprestano. Tukaj velja nemški rek: Mit dem Hut* in der Ifand . . .« Ciorje človeku, ki gleda ^ ^«e alt protr nebu, sli v obraz Iju-i dem: poza M «e bo odkrivati ol»ecst-nikoni, ^podtikal «^ bo nje in kmalu bodo kazati naaj: »Glejte grešnika, ki nam Umni ideale' Komur je bila arovovjens ta strašna beseda, mu •<idi «.' etni*ko /nljenje ne pomaga več do nebea; kamorkoli se prikaže, j* pohtišanj^ živiotom in nazdaritom. Po««ebfio pa se \w*w usmili človeka, ki hi rs7u*til.da ti«ti «|iomeniki nikakor niso ideali, temveč da so nspots poltenim Ijnden . huds bo njegova smrt in svarilo mladini bo njegov «pomin.
Oheeneilo me je to modro spoznanje šele zdaj. ko je ie vae prepozno m «em ns veke izobčen iz eerkvo idealistov. Ali prav zato. ker je pre-p*rzno m ker «em izobčen, je globoko in odkritnaK-no moje spošt<»%anje do Ijodi. ki «e odkrivajo neprestano in ki imajo vendarle, čndei božji, zini-rom lense pokrivalo. Morda je kesa-nje in zavist v tem apoštovaniu. kdo s«f . . .
S i-M«iitlj]vini goepodom sva we-dHa v krčmi. Vea majhen, sključen ia sirot en sem bil pred njim. kajti pravična je bila njesro\s pridiga
Takih Ijodi aam je treba in vose ta bo
trla ve do pese? Kaviar i/.pregovori . . . "Hr/.nil bi **e človek.proti nebu zame-ziknil! fhi dela. diha. zi\i za narod... /.. domovino ... za vero ... za svetost rodbinskega življenja . /a moralo za ideale sploh, kolikor jih je* Nohtnega ne i/puMi. v-^em se o*l-kri\a. ri«pr»stano in do tal odkriva! 7** njegova hoja ... od zadaj ga ih»-gleda * lov* k.pa takoj ugane: Idealist gre f»rc*l t»*b«»j: tak*> umerjeno. ?*po-dnbno • .<*| m k .. -topajo edinoie idealisti: že kolena sama pričajo sv^tu: kolena idealistova ^no>!... Ia glas njegov, zvonek. narahlo trepeta • ' Kadar zakliee na z^ar!«. ni to « i*to navaden. \^akdanji na zdnr , tem ve« i/ njega zveni, kakov očitna, poguma izpoved: .laz kličem na /dar pa če ae nebo in zemlja zrušita! Vi ste brez idealov, eelo za snt.*hiijete jih in skrunite . . .< I*, o osi I sem glavo.
.in skrunite, zato ne poznate tifttih toplomilih občutkov, ki obidejo človeka ob pogledu na idealista, za narod tn^ečems! . . . Trpeč*ega! . . . r*>bro se mn godi, tako na zunanje, kdo bi mu ne privoščil! Ali vendar je v njegovih očeh. na njegovih ust uia tako nekaj trpkega, bridkost ne-ga. ki pravi in priča: »Jaa trpim aa narod ... za vse ideale sploh trpim ... od nekdaj trpim in bom z mirom trpel ... vi mlacmrti pa 04
am«*jete. ter uživate posvetne sladkosti' . . Življenjepise takih ljudi bi bilo treba postaviti v šolska berila, da bi se mladina s pridom izgledo vala ob svojih učiteljih in voditeljih?«
Prekinil sem mu besedo s ponižnim glasom:
»Ali kdo. gospod . . . kako mu je ime in priimek?«
Pogledal me je temno in trdo, nato je povzdignil oči proti stropu.
>K«k>! Ime! Priimek! ... Ali je še kdo. ki bi tako s\eto služil idealom, kakor jim služi Juri Bandero?<
Zameglilo se mi je pred očmi, v >irokem kolobarju se je zavrtila pred menoj eastitljiva brada g«»spodova.
»Juri Bandero!« . - .
Se tisti večer sem se napotil k njemu, da bi videl njegov trpeči pogled, da bi slišal njegov narahlo trepetajoči gias.
Na durih je bilo napisano: »Orosi a v liandero.« Pozvonil sem s plaho
roko . . .
In vse je bilo resnično: pogfaed in glas. Kakor jo sedel pred menoj v naslonjaču, obaarjen od večerne zarje, je pričal vos, so pričala njegova kolena, njegov pisani telovnik, debeli prstan aa ajogovi roki: »Jas trpim ma narod . . . sn ideale sploh . . . kaj pa ta maaopridneiT . . .«
»Da. da . . . mi delamo, delamo . . . tako je! Ohranili smo si ideale mladostne ... ni nam jih iztrebilo kruto življenje! Ti seveda . . . ti nikoli nisi poznal idealov ... ti ne veš, kako sladko je delati in trpeti za narod . . . Da. da . . . mi delamo in trpimo, ko ti postopaš in veseljačiš!.
Odprle so se duri, na pragn se je prikazala hišna.
-^Milostiva prosi . . .«
Nenadoma i u pobliskonia se mu je izpremenil obraz.
»Hudič jo vzemi!«
Hišna je šla.
Vstal je počasi, nasmehnil se je, ter mi ponudil gladko belo roko.
»Delo nas kliče . . . škoda treuot-ka izgubljenega!   . . .
Šel sem ves omamljen, tudi aa ulici se nisem v zdramil.
Juri Bsndero . . . šolska berila .. . učitelji in voditelji . . . trpljenje za narod . . . ideali sploh . . -
Pred desetimi leti sem bral v časopisu inserat:
»Zenitna ponudba. Mlati jurist prijetne zunanjosti išče prenioz-no gospodično, ki bi mu omogočila studije in karijero. Vse drugo je {Kist ranska stvar . . .«
Mili Boa;, ramvetli mi lunnet, razloži mi poglavje o idealih in idealistih!
kakor a* je itiiiaik is njegovega gtrrorm v obeinekem »rad Xa videz ae je potegoval sa ljub I jan eke mizarje, v resnici mu je pa takrat slo, da bi »trmoglavi! »absolutista« Hribarja, xa čigar naslednika so ga njegovi osji prijatelji proglašali me dobro čuna. Dm je imel dr. Oražen rea namen strmoglaviti Hribarja, to pač lahko spozna vsak. komur so znana parlaaneaitarna pravi-
2Po teh pravilih bi   —ral   T upa a ibar, če ki bil % dragic sprejet v
• Urinskem sveta predla*;, ki ga je on sistiral, in za katerega sprejetje jo dr. Oraien z vso \ebemeue«. zavzema L, odstopiti. Dr. Orali n je vedel, kakšne posledice bi imele njegrove zahteve, če bi se uresničile, a vendar je vztrajal pri njih in ko je videl, da ni dosegel rrojoga namena, to je. da bi moral Hribar po sprejetja njejrove-
<dr. Oražnovega) predloga odstopili, je dal stranki mandate na mzpo-Šaaro. Od tedaj je ta mož. ki toliko go-1 ori o delavnosti, lepo pooedaval. ko so se vršile važne občinske seje, na katerih so se reševale važne občeko-ristne ^tvari v prid onih volilcev. ki SO poslali dr. O razna v občinski svet. tla bi tam zanje delal in jih zastopal.
Ce je dr. Oražen kdaj mislil, da občinski svet ne ho mogel več delovati, če njega ne bo v njem. se je seveda ljuto moti!. Tudi brez dr. tiražna se je opravilo vse.
V tem »o se vedno bolj pojavljali glasovi, da Hribar ne bo potrjen s a župana in ljudje, ki <o imeli vpogled za kulise, so vedeli, da se to v ~ui«-i zgodi. To je vede! tudi dr. Oražen in tisti dr. Oražen. ki je par tednov preje nastopil proti Hribarja kot proti največje m n nasprotniku ljubljanskega prebivalstva in ljubljanskih volilcev. se je zdaj jel v svo-y*m glasilu naravnat sumljivo cediti hvale in češčenja do Hribarja. Ta hvala in češčenje. ki sta bila. odkri-
sta pa Hribarju naravnost s k odo v a-Sniosn je bil visk. da ravno najslabše zapisani krogi reklamirajo Hribarja zase in ga postavljajo v nasprotje s tistimi, ki so mu bili najbližji. Nad vse sumljivo je bilo to hvalisanje: bilo je prav tako. kakor če bi hoteli Jutrovci« potisniti Hribarja v tako pozicijo in ga podkuriti v ta-ka dejanja, da bi bil izgubljen.
Hribar r*»s ni bil potrjen za ž tirana in vlada je zahtevala, naj občinski svet voli drugo osebo za to. Dr. Oražen je dobro vedel, da vlada ne l»o popustila od svoicga sklepa m da ne bo potrdila Hribarja za župana, da mora nastati neko medvladje. vendar je po »Jutrn«, oznanjal da se mora in mora Hribar zopet voliti za glavo Ljubljane naj se zarodi potem karkoli.
In zgodilo se je. da je bil bivši župan iznova izvoljen in je izvolitev sprejel. Dr. Oražen je divje kričal drugo jutro v svojem li«tu: a Mladini smo zmagali!«, dasi je vedel, da bo občinski svet razpušcen in da pride vladni komisar na magistrat, kar je zgodilo čez nekaj ur. Dr. Oražen vedel, da asora njegova politika, če obvelja, strmo-rlaviti Hribarja. \endar jo je 7 * »o - p -tjo u*e» I javljal. Da bi pa javnost ne spoznala njegovih ciljev in namenov, množili so se v ».liitrn«- napadi na dr. Tavčarja in dr. Trii le rja ter se jhua
♦ -čitalo zahrbtno rovarenje proti Hribarju, ker je nekdo drugi u videl, da i e t »o zasedel stola ljubljanskog* župana, kjer je v sanjah že tolikrst se-del.
Pred par dnevi je bi! Ribnikar obsojen, ker je na isti način ob rek o-\al dr. Tavčarja in <!r. Trillerja kot
glasilo   mladino v   in njih ▼°dje dr. Oražna   Z eeoodb karjo Je bil ■■■■Jtn t od i dr.
in vsi njegovi privrženci. Pihali ia si kali so jeae in sovraštva, toda vae ni pomagalo nie: aodišče je izreklo svojo besedo in ja v no* t js dajam prepričana, kdo jo bil obeokovoiee ia kdo je r~»4eajak.
Dr. Orsasn je zdaj .sistopil kot dešelni poeJaaec
Doaesjel js sicer svoj cilj iti str mogia\il Hribarja, a županska »-um mu >• splavala po vodi. Danea, ko je gotovo, da se bodo nove volitve v ohč svet \ r-ile po novem volimem redu in je s tem popolnoma izključeno, da bi mogel dr. Oražen kdaj zaaeati županski stolac, pa je t adi jako verjet no. da ga tudi Hribar več no bo. je dr Opažen vrarel mandat za deželni zbor od sebe. Ceinu naj mu bo, čemu naj bi se v deželnem zboru vojskoval in izpostavljal napadom, ko živi lah ko   brez drugih,   lepo,   prijetno in brt i skrbno življenje m ima lahko za-v»>t, da je Hribarja onemogočil in v stranki provzročil razdor
«
Pripomha uredništva:    V«m «~*
zdi oseba dr. Orožno\a prema len k na in preočitiio natmanobna, da bi za-anogla priti \  kombinacijo sploh za kako važnejšo pozicijo v stranki: to potrjuje njegovo dosedanje vsetdeosi negativno delovanje v vseh korpora-cijah. kamor ga je stranka j »ostavila. Zaradi tega se v tem oziru z imenovanim gospodom ne mislimo v« ;. in le na   izrecno željo priohčujeruo tudi še to ilustracijo njegov. n-i:-a» noati neskončne megalomanije.
1* r#d ..
Delo zveze slovenskih Rle-
Hkolnfli In Italija« 11 serem j n poslancev« jort-šiieni deželnem 5boru.
V Gorici, 6. okt.
Včeraj se je sešel naš deželni zbor. Xa dnevnem redu so bile med drugimi točkami tudi verifikacije mandatov iz skupine ines? in trgov slovenskih, iz kmečkih občin na Krasni in iz slovenskega veleposestva. Verifikacije so bile prve med predlogi deželnega odbora. Ali dr. Gregorčič je po končanih točkah pred temi predlogi nepričakovano prelagal, naj se izvrši razpravljanje dnevnega reda od zadnje točke v njem nazaj, tako da bodo one tri o verifikacijah zadnje. To se je zgodilo. Vse je pričakovalo radovedno, kaj se zgodi. Razvnelo so se bile pri nekaterih točkah prav živahne, debate. Tako n. pr. pri točki, s katero se zahteva zvišanje prispevka laški trgovski >»•-li v <i Gahrščok   • predlagal,
na i se preide preko te točke na dnevni red ne pa. da se jo izroči šolskemu odseka, kakor se je glasil prediog deželnega odbora. Gabršček je sal ustanovitev samo laške ti šole. za katero na naj priof d^ž^!a. torej tudi Slovenei. Ali kakor hitro je čutil stari Pajer, kaj misli Gabršček povedati, da utemelji svoj predlog, se mu je vrn**šal v govor t r zahteval, naj govori k stvari Na-1.: Ia je zmešnjava in nemir. Gahr&ček je govoril dalje. Pajer **a je o-omi-njal. naj neha t*»r mu odvzel h sedo, dasi je govf»ril le stvarno k *v< emu predlogu, fiabr^eek s. ni dal »mali ter je govoril še dalje: med ten je že
predlog deželnega odbora, ki je bil seveda sprejet; vsaj konstatira 1 jo sprejetje deželni glavar. Oabrabsk ja govoril med šumom. Tacaš je lepo počmai že poročal Berbuč o predlogu za vojake v Vrtojbi. Take reči uprizarja Pajer ▼ deželnem zboru a pomočjo veČine.
Trgovska šola v Gorici ima -o oje 1 »osebno ozadje. Lahi so si isposlovali
- I mi močjo \ lade in deželnega zbora to šola, ki je seveda laška. Slovenci so odšli takrat z dolnjim nosom, edino le po zaalugi dr Gregorčiča, ki ni hotel kar nič slišati o boju za slovensko trgovsko šolo ter je bil celo tako pri ja/en. da >* odbil promemorio Tr-g«>\sko-obrtnega društva« v zadevi trgovske šole, ki bi morala biti ne le laška, ampak tudi slovenska. Umevno pa je, da Lahi nočejo hoja proti trgovski šoli s slovenske strani \ deželnem zboru; zato pa so se hitro postavili proti Gabršček u in deželni glavar mu je vnel besedo. Pomagali so slovenski klerikalci. Kakor se vidi, »odo Lahi ? lahkoto dosegli povišanje pn-pevka za laško trgovsko -<<|o v Gorici iz deželnih sredstev, torej tudi iz slovenskega denarja, ne da bi Slovenci dobili za to kako kompenzacijo.
Točke due\ nega reda so šk* druga za dr u slednjič smo prišli do verifikacij.
Najprvo je tul<> na \rsti vcle-posesito; dr. Franko, Butar, K I a n e i e Predlog deželnega odbora se je gladil, naj se izn»ee volilni -pi-i ^erifikaeijsLeiuu odseku. To <*c je zgiNiilo. potem ko je našteval dr. A u ton Gregorčič nekatere »nepo-st a v noati«, za las«* privlečene v razprav i». Po njegovi modrosti hi seveda
bih izvoljeni oiiienjeui gospodje, it ir bi    bili modi mnog4i mai
glas« v .
l>r. (iregorčič je I »i I tukaj še ne-kr.ko miren, ali zavzemati se je začel pri naslednji točki: verifikacija dr. (■r# 'gori m: t ega mandata.     Tu je pel
pesem o enotnem in nečastnem boju povodom volitev ter razlagal, da se je delalo nečastno od strani narodno-napredne stranke in je vprašal, če je in dostojno, kakor je govoril dr. Gregorin v Dutovljah na volilnem shodu.kjer je pral vrgel kritiki tn-tii delosjnjmji našega dež-duega /.l»<ua. O nečastnem boju je govoril Gre-srorčič, klerikalni general na Goriš-keu ' Kdo ne \r, kako nečastno se borijo klerikalci pri voliltvak! Obveljal je Gregorčičev predlog, naj >e izročijo volilni spisi glede kraških kine«*kih občin verifikacijskemu od-s-ki'.. k' naj tudi prei-cc. je ravnal Grefrorin enotno ali nečastno!
Nazadnje je šlo za Gaberšče-k a . katere« i sovraži Gregorčič iz dna svojega srcji I»--želni odbor je im ral izrecno konstatirali, da ni bilo n ben«1 nepra> ilnost i pri \ nlitvi iz mest in trgov ter tudi nobene pri-be proti izvolilitvi. Ali dr. (ire-gorčič je začel zabavljati na Gabor-
- t ka. ki da je ne\ aren člo> ek, k hi pris«i / nožem, s pasjim bičem ;n z revolverjem v zbornico. Obračal -e .»e do I^ahov ter s«» izpozahil celo tako dale«-, da je rekel proti laškim liberalnim po-lancem: »S.fj pa poznale tudi F^iihi v Gorici se borijo samo proti naprednim Slovencem. k» r v» do. da jim ^lovi n^ki klerikalci r prav nič nevarni. Z.at» so bili pa ne-
• • veseli la-scd iz 11 r-gorčiče-v i h -t m radi so pritrdili njegovemu prei .fju. naj se Ciabrščekriva izvolitev razveljavi. Prej pa še jim je bil dobro   pos* etil   «lr. Bugatt<« rekoč.
da os bi obvsdjal Gregorčičev pnav cip, da naj le deneini zbor odloča, kdo sme vanj, kdo ne, in ne volilci, M v parlamentu na Dunaju ven oue, k katerim spada tudi dr. Grearorelč, ki delajo obut r akcijo In tako ssmnssamonji redno delovanje poslanake ak ar ali u ia tako, po Oionovelasvl iiodbi, niso vredni blU
Mina.
Roman; spisal A. P. R u š i e. (Dalje.)
Ko sta se Carlutti in Mina vračala iz restavracije, kjer sta zavžila obed. je rekla Mina:
Pr>jdiva na odo stran reke m v drevored. Ob vodi je tako lepo!« On je molčal in mehanično se je premikal ob njeni strani- Ker je bil zelo sit in je le t*>žko dihal, je bil povsem brezmi«eln in ni ničesar razumel o conskih modnih toaletah, ki SO SO Šopirile v izložbah in o katerih je Mina eelo pot čebljala.
Ko sta pasirala široko ulico, v kateri je stanovala po zimi ločena i arluttijeva žena, se je ^ on nehote ozrl na okna prvesra nadstropja. Pri tem se mu je zazdelo, da se je nekdo hitro obrnil proč in zdelo se mu j>, da so se v solnčncm blesku zasvetili r niki Ki rnkaj ta | pršem u r. -i dal> in ko je bila Mina že skoraj doma, mu je naenkrat pr^iaila hudobna mi*el g-lavo.
»Kdo je bil to!« -e je vprašal ia - opomnil, da je bilo tisto okno drugi s konce m a hiše. Postalo mu je neznosno vroče in hotel je nazaj, toda poleg sobo jo videl Mino. Šel je torej z njo dalje
»Torej ... tako! Prav dobro! En dokaz več... in ta dokaz moram imeti dan**s zasiaruran.* je mrmra! -am zase- Mina sja ni razum-je bila vajena, da on časih govori som s seboj, je molčala
Pri hišnih durih se je Carlutti
I--lovil, rekoč da jo poseti pod ečer, ker ima sedaj nujne opravke.
Ona se je nmmsehnila in nasmehnil se je tudi ou, kakor se nasmehne človek v spanju.
Marte zopet ni balo doma ko se ji Mina vrnila od bmsl in v sobah je bilo prazno; icmota je vladala v stanovanju. Mina je sedi« na divan, s« igrala s solneoikom iu 7>hala. Za-hrepenHa je silno po zen-ki družbi. Spomnila se je svoje dobre prijateljic* Puranov in sklenila je, ria jo rtbiš/-*5-. Poprav J.-* -i jo ohleko in m> ra.j+r.tilst  proti predmestju.
akla je por na L Iz neka t »-n h delavnic so prihajali /• delavci, zakajeni in s pobešenim telesom, podeči iz kratkih pip.
»Kakšno je to laVljenje je mislila, opazujoča ta izžeta teleaa in v*»-sedeea da se je nama i znebila tega trpljenja. Sf»omnila se je na Trebar-ja in i tzIo je gledala p«» ljudeh, ki meh mokre lase in na novo >u-rovo r*oč^sa\»e.
Piieanova je stanovala v veliki starinski hiši s starom«»dninii slikarijami. Po nizki, plesejivi veži. kjer je bil zid moker se je prišlo na kamenito dvorišče. \ ~r»dini dvorišča je bil napravljen velik lijak, kamor so > t ranke, stanujoče v kiši, izlivale pomije. Med kamenjem je |»oganjala trava, kar je bilo za es.tetično oko močno žaljivo. Iz tega dvorišč*a so vodile lesene, navpične *t<-pnji«»e na dolg hodnik. na katerega ar lesni ograji ne je snailo parim Tu je imela Pučanova \  najemu pre< ej obsežno
a n .(♦• m zapuščen vrt za hišo. Pinatiova je bila doma. hvala je ra postelji in   kadila cigareto.   Ko je
a Mina. je Pučanova vstala in odložila cigareto na pepelnik, ki j? stal na nočni omarici. V sobi ,.■ vladal pust %zduli. Po 7itiii je bilo operno vse |»olno ženske i.i moške oldeke in pn-dali raznih omar so hi^i na pol o«lprti. Zid je l»il grflo zelenka-T hi \ -led \lazuosti j.-* • •dstopal fanir od mebljev.
r i j. pridi sem!« je hitela vesela Pm-anova. Mina jo je dvakrat za-|K>redoma poljubila.
Gb-j, ljubljena Mina. kakšno gnezdo sem si izbrala. Nič lepega ni j ri meni, trMla jaz sem se te staromodno«^ i in starine tako privadila, da jo ljubim.«
M ma je pobrala n»'ko cunjo za vratini, obrisala stol in sedla.
Veš, zahotelo se mi je po tebi!« \ /.ela  j»-  |m»nudeno  ejgareto in A7,igaiiee t«'r si zapalila.
Saj dovoli*?« vprašala je iro-
nično
»Tebi seveda, ampak samo ♦ebi!.< je dovolila s prav takim naglasom
Pueanov a.
Pripove<|ovali ste si vse možne dogodke Vsaka je hotela povedati v-e m tako sia časih govorili (»bo hkratu ter končno bušili v smeh.
»Torej pusti me, da se iz klepećem!« je rekla Mina.
>Toda tudi ti dovoli meni kakšno pavzo!«
»Ah. tebi je tako lepo, s meni tako grdo!«
Zvena je^oroj zagrešila novo politično lopov s t v o. katero je brez primere. Vsaka hudobija pa se maščuje in tudi ta velika Greajorciceva zloba se bo maščevala.
rmTlusUtM JlOVenfeVth'
s sodjalnlBl demokrati.
Včasih so Sloveneu tudi socijalni demokratje prijetna in rnero-• 'ajna d ru z ha. kadar se namreč znajdeta pri skupni lumpariji. »Slovenec« je v s srečen, da, ni osamljen v napadih na Družbo sv. i\ M., temu«, da so se mu novejši <a<* pridružili tudi soi-ijalni demokratje. ki jiiš« jo v N'aših Zajriskih«, kakor z ve*eljetu ponatiakujc »Slovenec«, sledeče: > Za-radi tega je tud. naravno obnašaine so«-ijaln»- demokracije. <la v idi v ^Družbi sv. Cirila iu M« toda- sedlaj bojno narodno šovinisti« no institucijo pod okriljem naro«l.-liberaln- slovenske stranke. Ta tendenca jc, nad kat«-ro ^ izpodtikamo. In nihče naj je no akuša utajiti, ker jo vidimo! Pokazala se je hitro po zg'odovinsl.i skupščini v Bohinjski Bistrici. Prav nam je bilo, da se je začela takrat »Drnabn sv. Cirila in Memda« otresati vpliva kleririkalizma. — toda hi se znala obdržati v ravnovesju in padla je v drugi ekstrem, v liberalizem. Kakor nam ♦ \ -eč ono, nam je b!]o neljubo dr'3Lro T/prva so <e ne-kajk-o sramežljivo zatajevali. Ko pa je Si.»vem. < svojim znanim člankom n >X lriimetodariji < prdegnil za-aanej izpred malika, si niso drugače mogli jx>inagati. nego, da so priznavali opravičenost očitanja, da so liberalci, in da jc družb • j v liberalnih rokah in službah. Takrat bi >e voditelji družbe lahko dvignili višje, pa bi bili vzeli v roke moderno šolstvo na Slovenskem, če bi bili znali in mogli in če bi *i bili upali. Tako pa so ostali na polovičarski poti. kakor vselej in povsod, in so liberalci. — T'» so torej zmedena mnenja socijalnih demokratov, ki »Slovencu« impo-nirajo ter se strinja ž njimi. Ako bi »e bila družba dvignila na višje, se proglasila za brezversko ter začeia snovati svoi>odomiselne šole. bi bilo socijalnim demokratom in klerikalcem prav. Klerikalna bi družba ne smela biti. proti temu so socijalni do-i.iokratje; liberalna tudi ne. ker bi to -protovalo načelom klerikalcev in ^oc. demokratov. Edino z brezversko, svobodomiselno bi bili oboji bratci zadovoljni. Voditelji družbe pa niso hoteli napraviti tega veselja klerikalcem, socijalnim demokratom in — vladi, temuč so ohranili družbo nepolitično, nestrankarsko ter ohranili "v njenih šolah narodno in versko v -jo, ker tak je njen prvotni program, tako zahtev; -o]>ki zakon, ki
ga-družba sv. virila iu Metoda ae bo nikoli kršila na ljubo socijalnim demokratom, klerikalcem in prežeči vladi. Dvema i: ^podoma ne u•.• t ■? iiihtV služiti, a od družbe se zahteva eelo, naj služi trem gospodom. Kako bi izgledale družblne šole. ko bi mora \i ustreči v sem tem zahtevam. Za vsak r;r/.r; .I bi ntorala imeti tri ttei-
laavjjitelja oo predpisih državnega šolskega zakona in po enega Fererovca. Toda družba služi rajši le enemu namenu, vzgoje vat i narodu slovenskemu našo deco v ogToienih krajih na narodni in verski podlagi po veljavnem državnem šolskem zakonu. Ako pa hočejo socijalni demokratje in klerikalci imeti drugačne šole, naj izposlju-jejo spremembo veljavnega državne ga šolskega zakonika. Sicer pa imajo socijalni demokratje najmanj povo da, se zadirati v družbo sv. Cirila in Metoda. Njihovi prispevki za družbo so podobni ničli, a družba vkljub temu vzgaja v svojih šolah do 90% delavskih otrok, med temi znatno šte-\ilo otrok socijalnih demokratov. Ker družba ni politična, temu^ humanitarna, zato nikjer ne vpraša kakšnega političnega naziranja so starši otrok. Sodmgi v Trstu, ki so veliko hvalo dolžni drnžbi sv. Cirila :n Metoda, se bodo lepo zahvalili ljubljanskim zmedencem okoli ^Naših Zapiskov«. »Slovenec« pa je zope-pokazal, da mu je vsako sredstvo do bro došlo za njegove hudobno napa-oe. tudi če ga privleče na repu sani + t t Bitni.
Načrt novega bazenskega 3akona.
Dr. Alojzij Kokalj XX\T.
Kaznima dejanja glede na pomorsko plovstvo.
Kakor kaže že naslov, našli bomo v tem poglavju popolnoma nova kazniva dejanja, torej taka. katerih do sedaj veljavni kazenski zakon, iz-vzemši brezpomembno določilo $ 336 črka b kaz. z., ni poznal. Da je načrt smatral potrebnim, da obravnava v posebnem poglavju na pomorsko plovstvo &e nanašajoča kazniva dejanja, je več ali manj odsev naših notranjih in vnanjih političnih odnosa je v. Po naši ljubi Avstriji se y-v zadnjih letih začelo veliko gibanje za ustvaritev mogočnega avstrijskega brodovja in se ustanavljajo tud' podružnice takozvanega »Flotten-vereins«: vsaj se je celo prva taki: podružnica ustanovila tudi že na Slovenskem in naši svetovnoznani Postojni gre čast, da v tem oziru prvaci na Slovenskem. Ni se torej čudi1 da je to gibanje zavalovalo tudi v naš načrt in tukaj rodilo ona. pomorskega plovstva se tičoča kazniva dejanja, o katerih hočemo takoj nekaj več spregovoriti.
Xačrt nam je pa ustanovil devetero kaznivih dejanj glede na pomorsko plovstvo. Ta kazniva dejanja so pa: morski rop, provzročenje pomorske Škode, zanemarjen je pri preskrb-Ijevanju morske ladje z živežem, ogroienje pomorskega plovstva, kršenje dolžnosti pri pomorski opaznosti, upor na pomorski ladji, ubeg iz pomorske službe, zloraba oblasti s strani predstojnika in kršenje dolžnosti z ozirom na ladijne listine.
Kaznivo dejanja morsk. ropa j* pa tedaj podano, ako kdo uporabi silo ali grozi s takošno silo. da bi se na odprtem morji polastil ladje, njenega blaga ali pa na ladji se nahajajoče osebe. To kaznivo dejanje se kaznuje s težko ječo od 1 do -0 let. To kaznivo dejanje pa zagreši tudi oni. ki oboroži ali poveljuje tako ladjo, ali ki službuje na taki ladji, kateri je namen izvrševanje morskega
Ali nisi -r« ena KarinomT-Srečna.' Kaj se to pravi? Imam ga rada. toda on je prevelik omahljivi c. Več moškega in manj ljubezni bi rada pri njem. Tako pa je vse kakor hočem jaz in to mi ne ugaja. Mož mora biti bolj odločen, več volje in moči mora imeti. Casiii ga hudo dražim, da ga razjezim, toda do sedaj se mi ta nakana še ni p »sreči 1 a.-
C*udne pojme imaš. Mislim, da je Karin dober mož. Čakaj, hočem te o priliki zatožiti!«
Pučanova se je tej grožnji smejala od srca.
»In tebi?«
- Ko! Carlutti ni slab človek, toda moti me to, da nisem z njim poročena. Zelo rada bi to. Časih mislim o tem in postanem žalostna. Potem pa tista pravda. Veš. s svojo ženo se pravda še sedaj. Kakor mi je pravil, jc res grdo delala z njim. Vedno je bi-Is hiša polna oficirjev in on sovraži armado. Enkrat jo je za lezel z nekim lajtnantom. Jaz ga vedno prosim, i: a j se poravna z ženo in ji plača odškodnino. On pa se brani. Pravi, čemu bom šo plačeval to ...
»To je njegova zadeva!« reče Pučanova, ki je doslej resno poslušala in je nakrat bušila v smeh. Domislila se je sledeče dogodbiee, katero je povedala.
»Nek gostilničar ni imel otrok s svojo ženo. četudi si jih je zaželel. Pri njom pa je služila brhka natakarica. Neko jutro pravi goetilničarka možu: »Ljudje govore, da pri naši Beziki ni vse v redu.«  »To je nje-
na zadeva«. odgovori on. A ona de nato: »Pravijo, da jo je Bog blagoslovil.« »To je božja zad' va<v, odvrne na kratko on. Zena se- i* ujezila in je udarila z nogo ob tla. ^Jaz pa takih stvari ne trpim!« Mož jo je postrani pogledal in rekel: Ti je pa čisto Tvoja zadeva!« Žena *a razsrdi še bolj in za k riči: »Toda ljudje pripovedujejo, da si ti oče!' >-To je pa moja zadeva,« reče mirno zopet on.
Obe ste se smejali.
»A kje je Karin?« je vprašala Mina končno.
i O tega že delj časa ni doma. S '. je v Primorje v službenih zadevah-
»Torej pojdiva na izprehod!«
Mrak je že padel v sobo in zun: i po mestu so se že prižigale svetilke. Dami ste šli po glavnih ulicah, držeče se za roko.
»Jaz grem k večerji!« je dejala Pučanova.
>Kam!«
»V kavarno na belo kavo. Kadar ni moža doma, zelo stradam. Ne da se mi, da bi sama zapravljala njegov denar.«
»Taka skopuška si postala? Kdo bi si mislil. Torej pojdi, eno uro imam še časa,« je rekla norčavo Mina in se spomnila, da bi ona, neporočena žena, bila pač nerodna, če bi se v tem oziru strinjala z Pučanovo.
Ko ste stopili v kavarno, je bila skoraj prazna. Nekaj ljudi se je dolgočasilo s časopisi in nekaj jih je skakalo okrog biljarda.
(Dalje prlnedajmj
ropa. V tem »lučaju kazen težke ječe od 1 do 5 let, ali lahke ječe od 6 mesecev do 5 let.
Dni aro kaznivo «le janje je pa pravzročeuje pomorske ikone. To kaznivo dejanje pa zakrivi oni storilec, ki provzroči. da se potopi mor-ska ladja. Takega storilca naj m Vazo u je - težko ječo od 5 do 20 let, ali z dosmrtno ječo. Ako je pa kdo spravil pomorsko ladjo v tako stanje, da ni več sposobna za plovstvo ali ako jo v takem stanju uporablja sa plovstvo, zapade kazni težke ječe od 2 do 5 let. Ako je pa imelo dejanje za posledico smr. človeka ali ako se je s 4em ojanjem sprsvilo veliko ljudi v r pašno stisko, potem je izreči kazen težke ječe od 5—20 let sli pa kazen dosmrtne ječe. Ako > pa kdo eno ali <!rugo ravnokar navedenih kazni v h dejanj zagrešil iz nemarnosti, potem naj se ga pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 4 tednov do 3 let. Poslednja kazen se nam zdi nekoliko primila in to z ozirom na strašne posledice, ki jih lahko rodi taka
Vsled tega želimo in tudi zahtevamo primerno zvišanje in tudi poostritev te kazni.
Kaznivo   dejanje za ne mar jen ja pri   preskrb I je vsaja pomorske ladje
r živežem je pa tedaj podano, ako je • do iz nemarnosti ustanovil nevarnost za zdravje na pomorski ladji se -ihajajočih oseb s tem. da je kršil svoje dolžnosti preskrbeti ladje z ii-vezenm. Takega storilca naj se kaznuje z lahko ječo ali z zaf»orom od enega tedna do enega leta. Ako je pa imelo rS a nje za posledice težko okvaro na :-avju pri več ljudeh, potem naj pa zadene krivca kazen lahke ječe ali raoora od 4 tednov do treh let.
Kaznivega dejanja ogr«>žeaja posnu ■ i tgi plo%*tva se pa okrivi oni.
ki nei ^ •h^£f7 predpiaani ImijiaTTiatiui ^ Msdoci nareanično dejstvo, napravi pretvorjeno listino ta vrste, ali pristno ponaredi, kakor tadi oni pomorščak, ki predpiaano ladjino listino, ki mu je v njegovi službi zaupana ali dostopna, uniči, na stran »pravi, ali MM poškoduje, da ja zmanjšana ujemi dokazna vrednotit. Takega storilca se fia kaznuje z lahko ječo od 2 tednov do 2 let.
rtr
'«tvo « tem
.   .   -.strani ali napravi m poen v varstvo pomorskega plovstva •ra vi jeni znak. da v svrho zmote iiesti napačen znak ali da opusti meščenje znaka     Ako je storil to storilec namenoma, naj se ga kaznuje s težko ali lahko ječo od enega m t let. Ako je storil to iz ne-r~.irnoMi, naj ga zadene kazen lahke ;>>če ali zapora od 1 tedna do 1 leta. Pripomnimo, da se tudi tukaj načrt po aepotrebaem ponavlja.   Oni po-rnoTŠčuk, ki je ustanovil nevarnost ra pomorsko ladjo, njeno blago, ali za na ladji se nahajajoče ljudi, s tem, da se iz nemarnosti ni ravnal po onih oredpisih. ki so bili izdani v varstva* morskega plovstva.   zapade kaz-lahke ječe. ali zapora od 2 tednov
Kaznivega dejaaja kršenja dotž-i«-sti pri pomorski spas s niti   je pa
'i v oni ptrnjorsčak. ki ni priskočil pomoč ladji, nahajajoči se \ |*v-rski opasnosti, na nji se nahajajo-i ljudem ali onim.   katerih ladja *» je ponesrečila, dasi bi bil to lab-storil brez resne nevarnosti zase, fruge. ali lastno ladjo. Kazen za - azniv'o dejanje je pa lahka ječa . tednov do 2 let. Kazniva dejanje   upora  na p**--ki   ladji p<« zagreši oni pomor-ki prisili na pomorski ladji svo-r-redstojnika, da izvrši ali «»onako službeno opravilo. Takems • a pa zaoVnejo ravno iste kazni, r one osebe, ki «o delale silo osc-javni slnžbi   Ako je pomorščak : -vojemii predstojniku s silo iz-'nzcmskega pristana, naj ga pa
• kazen težke ječe od 1 do 5 let, hke ječe od 3 mesecev do 5 let.
1 pa pomorščak   na   po m« r-ki i *knpno z enim ali z več tovariši •-dat predstojniku pokorščino, ga kaznuje z lahko ječo od 2 do 2 let. Ce pa pomorščak na orski ladji ni ubogal takega poka t ero je izdal predstojnik v *     da reši življenje drugih ali . i**»tem zapade kazni lahke ječe tednov do 2 let. Nasnovatelje in je pa kaznovati s tenko ječo od > let. ali z lahko ječo od 4 ted-
• 3 let. Oni pomorščak ali potil   na odprtem morju dela silo
v pomorski službi,   ali jim akojšnjo uporabo sile v nada bi se polastil ladje, njenega ali na ladji se nahajajoče ose-si kaznuje s težko ječo od 2 do
:» let.
K t/ni % o dejanje ubega iz psmar
Hszbe pa zagreši oni pomorščak, r» gne iz te svoje slttžlie i u naj *edaj. če je s tem svojim dcja-stanovil    nevarnost 7 a ladjo, blago, ali ljudi, ki so se na nji ajati. kaznuje z lahko ječo od 1 ";na do 1 leta.
Kaznivo dejanje zlorabe oblasti *fraai prtajatajniks pa zagreši oni -tojnik na lailji.   ki v pomorski ''•\ mu pristoječo oblast na kvar ^*ke na ladji se nahajajoče oaehe na ■ grd način zlorabi. Takega predajnika naj zadene kam lahke ječe ■ napora od 1 tedna do 1 leta. ali ^narna kazen od 50 do 4000 K.
Kot poslednje kaznivo dejanje v poglavju na najdemo kršeeje ****a*»ti x aalreaa ava ladjine lUtine. lo kaznivo dejanje pa zagreši oni po-
0« 13 take.
Kakor se g«»von. je slav in deželni odbor ze najel delavcev in jih odločil k delu za » Polauske ceste«. Ceste baje že delaj*
Deželni glavar pl. šuklje, dokler je namreč kandidiral, se je vozil na Vinico m nje okolico, delal nam, kakor tudi Adlešičanom in drugim obljube, kar se je le dalo. ali dal ni nič.
Tudi deželni finančni minister je pripeljal svoje žegnane kosti v naš kraj. novi cele vreče obljuh, ali sto ril zopet ni nič.
Kolikor je nam znana, je občana Vinica prosila slavni deželni odbor, «la se popravi cesta Preloka-Adlcšiče m sieer s f«»močjo dežele in okraja. Ta poprava je pre|H>trebna za vc» okraj.
Ali slavni odbor je kratkomalo
odbil prošnjo in rekel: »delaj si občina   cesto   sama!«   —   Kje je ava
v ičliost >
Kako pride preko 200 da v kopi a • - valcev do tega. da morajo vedn«» m vedno le plačevati, d«doti pa n.e
Ceste sPuaaaaake« baaW stale preko 1K> tisoč kron. Od ta svate bode prišlo samo na ernomaljaki okraj preko 123 tits»č kron v plačilo Tedaj seži. mirno, dobro in verno ljudstvo napet v žep in daj. dat. drug:  • prid.
Mi sšear samo >Polanceniv. na tej napravi prav nič nevoščljivi* vendar moramo na pravičnost najodločneje zahtevati.
Pri viniškem mostu je nujam, sli hud klanček; tu se je že marsikatera občutna nesreča pripetila. Inženirji, stari in mladi, hodijo že 2»» let. ta klance k merit in občudovat* pa tudi klince zabijat, pa vendar še stoji »trpremenjen. Čakal bode prihod r jega stoletja. V tem času. so rekli g^podje občudovalci, lena nesreča več pripetiti
Gospod    pl. Šuklje in Lampek. kaj pravita k temu ga gledala?
Davkoplačevalci občin: Vinica. Vrb. Adlešiee. posebno pa v i zapuščeni Bojančani. Ziljani in Preloča-ni, vendar se iz vašega trdnega spanja enkrat zdramite, ker le in le pla-ijete ogromne davke za državne, deželne in okrajne orale, in še drugim občinam zidate nove gladke cc_ ste. katerih dobrot pa ne uživate, pač pa morate rabiti pota. katera so r» gi hijena ia popolnoma nepranmams* t i ko. da vam je treba kot k r.-Ihanom vedno prej k»-s obuditi. prwin« na njo fiodaste.
Se*laj so volPve pred durmi. Gospod Jare et ( omp Vam zopet vse obetajo — Jare tudi sekire — kakor so vam že eelih 35 let obetali, ali žalibože, da ta elovekoljubna, hinavska, čez vae mere na prvina klerikalna stranka, za katera ie % let ki tinte, tudi zanaprej nie daln m U in rekla: »Baner. du bran« i,-t niel.rs.«
Vi, klerikalci, pa čujte: Vol ki € l*cine Vinica, teh j«* p»e naj v. v črnomaljskem okraju, so bih .j ugodnejši pristaši slepote vaš« ali vsaka mera do vremena, hognu. o-čemo tudi mi spregledati ia aa vaše, /a r .a- staajann n praviena dela vam zahvalo izreci in to na dan volitve!
— Živio Gangl!
Jokol t Rodetoti
Pomemben in krasen dan je bila pretekla nedelja /a nase preeej spanju udane tržane. Že rano je solnce v vsi svoji lepoti jiosijalo na naš lepi trg. pozdravljajoč ga k vzbujenju. In vzbudil se je! Takoj v zgodnjih nrah je bilo cinanmti nekako živahno gibanje in veselo razpoloženje. Brez vika in krika so se zbirale na trgu gru<" ki so ne razgov arjale o {»omembnosti dneva in k rit i kovale z ostrimi besedami početje naših klerikalcev, po sebno se ono našega nad vse vzvišenega župana in njegovega — kakor ga je zadnjič vaš dopisnik imenoval
— * Ia j bža n da rja«. Ne sama, sm ni hotel dati napre<Jnemu g*»stiInoarju dovoljenjn za godbo in ples, osmelil se je še celo prepovedati rszobešanje /t-tav in našim domačim dekletom, da bi goste sprejela s evetlirami. Seveda se je prešlo preko takih kozla rij » posmehom
Iht-o m* naši klerikalci z vsemi jim možnimi in njim lastnimi sred--♦vi delali na udušitev. in ko se to ni posrečilo, na ugonobite v nedaj razširjene »okolake ideje. j> ustanovni občni zbor najmlajšega No kola ^ vendar prekrasno uspel. Od vseh strani so prihiteli Sokoli
assd naa, da naa okrepijo v) tenkom bojni in nas navdušijo sa ia agilnejši boj. Kolikor je bilo pripravljalnemu odbora mogoče, je tudi vse došle brate - gosta pozdravil pred vhodom v trg.
Ob 3. popoldne so prikorakali vsi bratje skupno    v    dvorano hotela Omeiner«, kjer je imenom pripravljalnega odbora otvori 1   br. B. Est ustanovni občni    zbor telovadnega društva »Sokol« v Radečah.   V svojem otvoritvenem govoru je [»ozdravil v prvi vrsti zastopnike bratskih društev iz Ljubljano. Litij« Smart nega. Mokronoga. Št. dan za. Zagorja, Trbovelj in Rajhenburga, kakor tudi ^ se domačine,   ki se niso zbali priti na občni zbor, ter bodoče naše Sokole. V navdušenih l>esedah je ori sal  začetek  in  razvoi našega -Sokola , ki >e ima tudi   »Čuku    precej za hvaliti zasvt.j |*»rod in proevit. Presti j** slednjie tudi  na sokolsko delo mi  idejo v   splošnem.  Razvil  nam je prav  poljudno |»omeii in pa eilj >-So ktda .    Zmagali ste sedaj na zunaj, toda /.« tem imate še borlni vsak s s, l»oj. In ta iMirha* t«» je sokolsko delo. (ihilo dela vas čaka, t«Mla ne ustraši te se ga. Pogumno naprej z delom k ogromni narodni zgradbi«   V srce s4)
s, >j       n.)ego\e   Useili    Vsakemu ude leženeu; o tem je prieal buren aplavz
in earneaje, ko ja kosmal.
Nato so se vršile volitve. Izbrani so možjf tu fantje. katerih iinei.a mam ne pričajo, sla ima sokalska ide-_)i \ Hadeeali globi»ke korenine. d:i Im» lahko kljulnoal novoustanovljeni Sokol v s* in oviram in zaprekam. Izid volitev je ta le: Starosta br. l\ Mavrui: p«Klstarosta br. A. Polane; n .eelnik br. Ivo Nadu: <»dhomiki: br. \ M-- r Rob. I.uidttier, Al. Klofu-tar. Fr. Hmelj. Kr. tli. Iv. Jazl>ee. A nt. Ip- \s,k m Fr. Ziihrastnik. Preglednika sta br. Iv. Vozel in Don
Po končanem s|M»redu so se še sh>ale marsikake vzpodbujc% a 11.e U-s»»,i.•. izm.-d kati-rih omenjaai one br Smrtnika iz < *elja. Navduševal nove makede k delu in zof>et k delu: k.. .t 11 \ delu j** naš spas. N'jegovim r.av tlušev alni m !»• s^dam je sledtlo dolgotrajno pl-.sk;mje.
Po konean«un olK-nem zboru so • osi! udelež«nci. katerih je bilo tak » število, da s., prostorno dvorano do andmjVara kotička viseti 1 i. ter ^> morali še pred vIjimIiuh stati, na štajersko stran v gostilno pri Petrinči-e.i . kjer se je nato vršil animiran bzanaki zalmven večer i godini in plesom «lo pozne ure. Doma nam niso ' olili. ^p ^ L sfi|iiin. h pre-prečiti zabave nam niso mogli. Ca-oit., ir. RižnarT
Bratskim društvom, ki so morala
«rai o na > • čer o«•)(••! iati • »d nas. klieemo; Ne zabite nas. prihitite zo-pet med nas ob prvi priliki, ko \a-l»odemo klicali, sprejeti vas bomo lam prisri*neje. Xa zdnr!
Tak«.      tet laj potekel pr\ i ^km ski dan v   Radeeah. dan. katerega s., na vsak način 1 »t« li nasi nasprotni 1   ertati iz pratike. 1'rezah »m» s*\ za <bdi sf> na družinsko pratiko.
Ti. radeški    Sokol«,   pa dvigaj peroti in dvigni se v  /rak, ter čuvsj. kar imris     ,| svojim okriljem. Na zdar!__
Unb'lanjkl pastor dr. Be-tomm kot izpojolcvolec denorjo.
7a> včeraj mik. im-d brzojavkami omenili    afero, katere    f*ozoriše** je New York in v- katero sta zapletena ljubljanski    protestantovski župnik dr. t H mar    II e g e ni a n n    in gro. t• vidou Anersperg, ki je v Ljubljani tudi dobro znan.    tirof Gvidon Anersperg je pred leti priohčeval v nemških listih, zlasti v    Ctrazer Tag blatni   članke, v katerih se je Izigra val za   najradikalnejšega nemškega racijonalea   I>a še bolj dokumentira sv*>je paugermansko mišljenj«' pred javnostjo, je dal slovo katoliški veri P r prestopil v  protestant izcin.
To se je    nam     zdelo polnimo < meniti, da s«, bo laglje razumela afe ra. o kateri btuno govorili.
Meseea mareH tega leta se je pojav d v Vew Vorku ml; ti mr»ž. ki se je predstavljal kot grof Anersperg in baron Zuženhrrški. Nasproti časnikarjem je izjavil, da je lastnik in |w*se*tnik več kakor 100.(¥¥) oralov zemlje ter pripomnil, da ima na svojih |»osest\ih T^^IO podložnikov.
Poizvedite so dognale, da je grof sin ubožanega grofa Krv ina Auer-sj»erg Predno se je odpravil v Ameriko, je prestopil v pi »testantizem ter si izposodil Za svoje potovanje od protestantskega župnika v Ljubljani dr. O t m a r j a H e g e m a n n a .'tO.OOOK. Vr varstvo tega posojila je zastavil svoje pravici* do dedščine po svoji materi, ki je bila internirana v nekem sanatoriju Mlademu grofu, ki duševno najbrže ni popolnoma normalen, je nemara zgodba o »dolarski princezi« zmešala mozgu-ne, zato se je napotil v   Ameriko a
trdnim prepričanjem, da mn bodo tamkaj »dolarske princeze« kar fr čale v naročje in da se v najkrajšem <»asu bogato oženi. Prišedši v New York je |*uiel v pesti nekega Karla W e i asa, ki se je nazival doktorja, ter se je nastanil v hotelu dvomljive vrate, kjer je imela glavno besedo žena imenovanega Weissa. Tu se mu je pridružil bivši dunajski odvetnik in občinski svetnik dr.Walter Br i r g s. (irot Anersperg je hotel v New Vorku igrati veliko vlogo, ker pa se ie izvedelo, da stanuj«* v obskurni hiši in da olnuije z imenovanima Židoma, so mu vsi p«»steni ljut!je zapirala vrata, firof Auersperg j«' kmalu postal predmet zasineha v vseli newjorški!i listih, to tem bolj, ker je imel neprestano ostre konflikte z avstrijskim konzulom Huberjem. Od tega je namreč zahteval, naj ga vpelje v najod ličnejšo družbo ter ga predstavi tudi , redsedniku Združenih držav Taftr Ker leta tega ni hotel storiti, se je grofic pritožil proti njemu na avstro-«.grškega jsi-slanika.
Ko sta imenovana Žida \VeLss in < r  Rriggs grotu Auerspergu izrabila (t^HHt K. je ostal na suhem.
Obrnil «e je znova na   pastorjit dr. TI e g e m a n n a v Ljubljani ter ga prosil za novo posojilo v znesku 1*0.000 K. Pisal j»- pastorju, da j-zannVn in da bo sv«»j dolg porav-al z denarjem bodoče    svoje žene i'r)pomnil je, da je o zaroki treba ču-. 111 tajnost in sieer z ozirom na ame-l isko javno mnenje, ki je nasprotno temu.  da   bi   se   -dolarske prineeze
/i le z evropskimi aristokrati. T);i li stvar bila bolj verjetna, je pisal Hegemaniiu tudi gori imenovani \Veiss. \' tem pismu -e \Y» iss pripisal za iloktorja in za piredsednika '.rvih avstrijskih društev v Xew Vorku ter častno b k>edozatrjeva 1
»in st> vse e-rofove naveHhe resnične In I i ,>r dr. Hegemann
e sel na Te limaniee ter j»oslal denar brez dolžnega pisma.
Z denarjem    vred j*'   dr. Heaje* un poslal grofu  Am-rspergo pi-';-». v katerem ga |>oziva.    na i mi osi je dolžno pismo takoj po spreje-. denarja. Toda dolžnega pisma ni bilo in ni bilo.
Hcgemannu  so  «*e jele odmrati «"i in postal je nervozen.
Brzojavil je v Xew Tork:    Ak » •ii nemudoma ne pošljete dolžnega pisma, l»om uvedel proti vam kazen -ko zasledovanje    radi sleparstva. Druga brzojavka se je glasila: -Ak< ne pošljete takoj dol/nega t). iK»m povzreK-il v newjorških listih napade na vas radi ImcliMaplerstva.* K»»r vse brzojavke niso nič izda le. se je pastor dr. Hegemann komim 1 ter vložil pri sodišču v Ljubljani proti grofu G vido?* u Auersper-irn   tožbe*  radi  dolžnih  ."4'«*►•♦  K in " i 1' h -dp:sa dolžnega T-"sr; p.
Ker >^ med tem dne    11. julija timria  Auerspergova mati. ki je napustila okrog 40.000 K. bo dr. H ge mu vsaj deloma priš*d do ^vajamj narja.
Neki ameriški žurnalist s^ je o sferi razgovarjal z dr. Brigg^v Le Ia je izjavil, da si je dal dr. Hegemann zavarovati 4**00 K za |*osojilo grofu Auerspergu in da • dr. itriggs in» sprejemu dr Hegeman-novih brz- k Takoj brz >javil svojemu o«lvetniku v Ljubljano: Dr. He-gemann grozi s časnikarskimi napadi ^adi luKdistaplerstvi«. Vložite takoj i »roti njemu to/bo radi razžaljen j*; »;»sti. izsiljevanja in otleruštva.
Kako se je nadalje razvijala ta afera, nam ni znano, vsekakor pa bomo |>odrobnosti še izvedeli ter o njih poročali. Zanimivo bi bilo pred vsem vedeti, čigav je denar, ki ga • /upnik dr. Hegemann posodil grofu G vidou n Auerspergu?
T>a bi bil pastor dt Hegemann osebno tako premožen, da bi lahko 1 rosodil 50.000 kron. je skoro ne-v er.ietno.
Od kod je potem denar? Ali ga je ]>osodila protestnu ska cerkvena o b č i ti a   ali   morda celo Kranjska šparknsa? <
To nas na stvari najbolj zanima!
o-'
Dopisi.
Iz Velike Loke. Odgovor Lazi I ju novemu« dopisniku s Čateža. Raz-koračil se je čateški fajmošter. malo zanosi jal. kakor kak poljski Žid. sedel na svojo stolico, ter z nje. kakor Mojzes z gore Sinaj povedal svojim haekom in haculjam nekakih šest. namesto deset zapovedi. Lep dopis in povse vreden svojega »kunštuega« i »četa. V dopisu ni nič drugega, kakor šest laži. Vidi se. da take vrste ljudje vse le z lažjo opravijo in se zatekajo le k laži, tej moči teme. ker se boje luči in resnice. Šest resnic je katoliški dopisun pretvoril prav po ligvorijanski metodi v sest laži. Prav bi torej bilo, ko bi bil čateški učenjak zapisal, da je to le šest golih resnic, ki pa klerikalce bodejo-v oči, kakor svetloba »Čuke«. Kako jV» s volilnimi imeniki, kjer so gospodarji klerikalci, va pač vsakdo. Drze se načela, da goljufija na katoliški podni grab. Prva resnica ja to, kar o imanikik ie poročali.
pa tiče požarne brambe, bodite g spodje z blagoslovom ali pa brez njega le lepo tiho o tisti občinski podpori in o milodarih. Naprava je občekoristna in vsakemu v pomoč. Kolikor je pa dala občina podpore, je v primeri toliko, kolikor da kak sit in rejen, ali pa suh fajmošter revežu miloščine. Za milodare pa nismo tako beračili in pritiskali, kakor ponekod fajmoštri pri beri. Mi smo pa prosili za vse in ne samo zase. To je človeško — ono pa oderuško. Radovedni smo, če čateški fajmošter pri pobiranju bere ne obleze tudi liberalcev in če ne mara njihovega žita in vinčka? Kako je z mlekarno, bomo v krat m c i n videli. Zato pa jim je toliko na tem ležeče, da bi spravili le svoje kimovce v občinski odbor, da bi pot«-n * občina plačevala ogromne stroške in primanjkljaj. Xaš Tone pa redi celo krdelo prašičev s tistim mlekom in poniaga s svojo posvečeno roko mrjascu pri oplemenitvi. To mu prav pristoji. Pa kaj se hooeS Akademično mora biti človek izobražen tudi za svinjerejo in ceglarijo. Da smo zamenjali v zadnjem dopisu Oblaka s p. n. Povšetom, to slednjemu strašno do pade. Tožaril se je Oblak, a stroške bo plačala pa cerkev, kajne Tone? S tem bodo farani zopet za lepe kronee oškodovani. Naivni Povše pa še povprašuje, kdo je kriv tiste tožbe? No, no, le počasi, saj itak sami predobro veste in poznate svojega skopega sobrata, ki ni privoščil nadučiteiju niti gnojnice, ki je tekla na šolski svet. Prav svetopisemski sosed in velik ljudski prijatelj! Kako je pa bilo pri občinski seji, smo pa že zadnjič j»oročali. Dodamo le še, da je bil čateški ceajlar takrat, kot je njegova sveta navada, zelen od jeze. Ako navedemo še. da niti njegovi j>odrepniki niso hoteli glasovati v »koristi občine, stno povedali vse. Povše pa pri tisti sej; ni le poudarjal, kakor pravi »Lazilj.d> . ampak je v resnici udarjal r- ^Vl.; t eeglarsko j»estjo ob Gorčevo mizo. Kaj ne. kmečki prijatelj!? Zdaj >; l»a p. n. Henrik napisal še malo > . mohvale. ki pa malo preveč smrdi. S tem se p. n. g. kandidat priporoč. občinske volitve. E. Henrik, če nimaš tirutrih zaslug, bo žalostna! Hr nilnica — hm? Kam pa je že dala kak vinar za ohčekoristne naprave. Niti toliko ne koristi Catežanom. bi plačevala najemnino od tiste hiši kjer je opekarna. Župnik pa je h op 1 lr»ranom naložiti kar '2or< in bi bil storil tudi to sam in zastonj^, samo da bi bila potem hranilnica lepo plačala tega kmečkega prijatelja. Koliko pa vam daje posojilnica plačila l Tudi mlakama je molzna krava , a olia častita sobrata. da lepo redita svoje pujske z odp iki. kmetom pa plačujeta mleko po 8 vin. Kar se pa tiče selitve nadučitelja Potokarja. ste pa tisto ravno vi zakrivili, vi katoliški duhovni, ki se trkate na prsi. da odpuščate svojemu bližnjikn. V ste hoteli, da se je selil in da plača dežela te stroške, vi. ljudski prijatelji in farizejski hinavci, ki slepite ljudstvo, da je nadnčitelj vzrok te sel it-ve. Fej. sram vas bodi! Koliko je pa Potokarjeva oprava vredna, vam prav malo mari. Učiteljske pla'V n~ zmorejo tega. da bi si napravljali tako opravo, kakor jo častiti svojim kuharicam. Kje si bo učitelj dovolil tako razkošje, kakor naš Tone. ki. kakor pravi njegova mati. kar celega mrjasca. ali pa teleta skuha in ga spravi. Satno ta naprava za pospeš vanje nožrešnosti ga je stala m^nda čez H**» K. Čateški fajmošter pravi, da je stal voz do Loke 30 K! Kje pa je nalaganje in izkladanje in .drugo? G Henrik, koliko pa stane ena maša na Zaplazu? Štiri krone za četrt v.rr hoda?! Ali ni to oderuštvo? Tu se pa v-am ne smilijo kmečki žulji, ker gre za vašo bi sago, ki je brez dna. Bog nas varuj takih prijateljev, ki nimajo nikdar dosti! Catežanom ste tnd; vzeli pesek, da iščete v njem zakladov, ki jih molji ne snedo in tatovi ne ukradejo. Kaj je vaša plača, stolni na in bera res tako majhna, da ne morete živeti, ko imate še zraven »zastonj« hranilnico in hlapca? Tak > smo vam danes predstavili tega kmečkega prijatelja za svoj žep. ki kandidira v občinski odbor. In take ljudi, ki sede in čepe v denarju, ki vam dražijo maše, napravljajo s svojo zgago stroške, preganjajo njim neljub«* učitelje, ustanavljajo razna hujskaška društva, imajo mlekarne in opekarne, ki so nasprotniki koristnim društvom, ki imajo v srcih le srd in sovraštvo, ki ljuliezni do bližnjega ne ]x>znajo, ljudje, ki ne iščejo, kakor je dejal naš Iz veliča r, le nebeškega kraljestva, kakor jim veleva njih poklic, temveč le dobiček in posvetnih zakladov — takih ljudi mi ne bomo volili in tudi onih ne. ki jim slepo sledijo. Možje volilci. združite svoje glasove za resnično kmečke prijatelje in ne za%iikdar site pijavke! —e.
Jkmski Jfira)" izkaja
takrat
Dnevne vesti.
majr. Pu»ia-dr. Tri I ter je v četrtkovi seji de-zelnega zbora pri uVbati o u. stnem statutu opozarjal na veliko krivico, obstoječo v dejstvu, da bo zainogcl # lezel ni   odbor   meje ljubljanskem* mestnega [mm. rija poljubno razširiti ter   tako umetno natvariti na tisoče volilcev. bivajo*! o izven mesta v aednih vaaeb. ki nimajo v meatu in na mestu noheuega di-ugegn intt-rt-s«*, kakor ta. da čim htdjšt- in draajt pns f tajajo iiseačanoiii svoje bian*- in poljske pridelke. T«> je var      ia I konstatiranjem te reaniee dr. Triiler gotovo ni nikogar žalil, ker ima vaakaV* pra-v leo.    tla    ••im    holjšt* razp*-* s tvojo »t v ar. »Slo venec* na je\»vujrn |n»roči In o dotični aeji   zgoraj navedeno V i sto neoSnl/no in pravilno argu t arijo poslanca dr. Tri I le rja mastno tiskanim uudpisom mr Triiler   panje ljubljanske ekeli-in poslan« u dr.  I*aiupe*u po-v usta izrek: »Ur. Triiler je Ir-uiL. da kmet odira.«     \apr~dni pt»-•hanci teb l»e*ed niso slišali, kajti ei-eer bi jih gotov., ne bili molee kv iti rali. in mi ne verjnmeuaov da bi aa našel v deželnem /boni poalanet. ki bt   se  drznil tako iafsfaatt pačiti ia zavijati resairo. \   .* -i-garat paurta-teentu bi tak človek niti eno nro več m bu mogoč! Zategadelj poživljamo dr. Lampeta.   da iz|s»*liijr> v svojem glasilu primeren popravek nrrvMišr-nega par u i tla, ki je imelo očitat* umazan*. l#»ndeneo. lznodkofiavati zaupanje kmečke klijmtesr v ad*etnika dr. Triiler ja     ia     Bapredne advetaike splab. Dr. Šusteršič in dr. IVgan par ne moreta dovoliti. «ia bi njima ostala aenea tako umazanega konkurene-
Kaj jr £ brloaraajika» ariezat-ref Var kane na to. da ho še poteklo mnogo Ljubljani«-** v Savo. predno hnmo dobili železnico, ki bo vezala Ljubljau . prr-k«. Bele Krajinr z I Dalmacijo, dasi bi morala biti gla***m pred leti ak len jene tmihuII*- £ t brr*k«» l~-iok ran js k.i pr**ga zgrajVna ie leto« »:almattnsk<» hrvaška j a naj k jso«-j* konea I. 1911. Največ je zakrivila o »sanska kriza, da ur *eleznira nI zaradila, ker jr vlada porabila ves razpoložljivi ilruar za -oboroževanje. Sedaj s«* drža v ur blagajne p raz nr in ni sredstev za zgradbo. Poaeb-no velja to za Ogrsko, ki išče posojila, a ga ur more ti*»biti. II zgradbi to - bel«»kranjske železnice
s#» je izrazil državni ?sv%ianrr vil Vukovie. kakor čitamo v \ «.~ ..'»-dinstvu . da je avstrijska v!a«ia
a <ia se temu upirajo Madžari, ki za to z^h-roieo niso bili nikdar posebno navdušeni. Sedaj -e Madžari izgovarjajo, da nimajo «lena rja. za to jih tudi avstrijska vlada ne more prisiliti, da bi srdaj izpolnili svoje, v nagodbi prevzete obveznosti in jeli gradi*i železnico, to tem manj. ker je ostal (tosedaj brezuspešen ves njihov trud. najeti državno posojilo. Br»-z denarja pa — seveda ne da aičauar za4«oč*»ti. Zat«. !»•» treba. kako>r \sr kaže. čakati na zg-radho belokranjs>ko - dalmatinske žrleznier najmanj s*- par let. Tako se je izrazil |»»sJane-- Vukov ir o celotni zgradbi. Mi pa smo tega-le mnenja: Ako bi bil državni poslance za llelokrajino m««ž na sv««jrm atestu, Id bil se zdataa lahke daaegel. da bi se bila zgradila železniška proga Novo mesto - t rnouvlj - Metlika. ! prejšnji poslan*-«- ŠukljV pa za stvar ni ganil s prstom, zato jr v se m i rov a -1 Tudi avstrijska vla.la se je nam-re.- v nagodbi obvezala, da Is. dolenjsko progo do deželne meje zgradila do konea I. 1910 in sieer ne glede na to. ali bo v tem času <lograjena železnica na hrvaškem •oenilju ali ne. Iz t#- obveze je razvidno da v avstrij ska vlada arle^le* brlokraajskr železnice absolutno ne mare izgovarjati na Madžare. To bi moral bivši hHo kranjski poslanec plemeniti šnklje imeti pred očmi. pa bi bil vlado lahki* prisilil, da bi bila /«• /.davna pričela z zgradb«, *>l*»rni«*e na dolenjski strani. Seveda ftukljs jr postal star :n koniodrn. pa «*e ni m uičs^ar brigal, za to tudi rtelofc rar je i in Vovtv in»-s4"an: w- ..-daj zaman «~-akajo na r g rad ho irlezn iee. Ali jih ho to ..im-nsebssrnaa, da nr K-h. vrč zaupali takšnim tičmi. kakor sta ^uklir in njegov pmlreonik -Tare?
Kako delaj«, klerikalni po-slanei? Ginljiv«. -e čita. kako opisu jr : Sl«e «nee delov an V klerikalnih oV-želnih poslan«-**v V«»č in dan ^^*<b- ti t«»v« ž? v posvetovalniri. kjer morajo UOsi'isati oVdgovezzHi čvekanje svojega kapelnika- dr. Šu-«» rsj/ , run« <     jih pohvali  kakor uho:.'
i reke. ki morajo pridno rake na klopi držati in se na pamet naučiti, kar iim diktira nji hov general i si m us, dr. ^  - *aknaana je trditev, da
jim gre za ljudstvo. To je tako obrab-ljena fraza, rta ji *> v«ee ne veru>jo sami klerikab-i. Gr** jim aandvsrtu za to. da bi lju«lst\«» do dobrega izpeli. In če hočrjo to doseči, morajo v-aj na viilez kazati svojo veliko Ijn-U-zen da Ijjamsiva. Kdor ima oči. \ .-n-«iai vidi, kam je pripeljala ta klen-
| kalna ijnbensn kmet ja i—m vsied bnjaksjooc klerikalne politike noatal skrajao nezadovoljen a svojim socijalnim stališčem. \ edno vse sakteva. Vsied teb razmer ja t nas njsmsvo gospodarsko atanjs damiaiies tako, da mudi kosat, da se mu jako slabo godi Klnikabi vidijo, kam mi pripeljali kmeta V • tujem času so pa v sled »\t. r*ga ne-prrmiatjjnaaajna aamasmarstvs s denarjem itavkopla« rv alcev pnsh do /a kijučka. da auaW ssarali aeiaasernn avlsatl   drarlue   doklade.     Tega pa
kmet ne ho pre-uet«el !em\ Im* uprl ia sicer tudi /.pet klerikalno vlaoV Zato hočrjo klerikalci zvrniti vsa ta bremena aa meščana. Toda gotovo jr, da ae bo assanati uprl tem ua-kaataaa klerikal«-e\ in >u-er na naeiu, ki postane morda us k|,-p«.len ki« rt kal no g »spodarstvo
llruialfio*! aasih klerikalcev. M«   s  sterst«        ka   rad poi.(i- , je velik |n»ht!k iu diplomat,   si zna 1 ii lamamtaian savana, ravno   zadnja seja členeinaga je dokazala, da dr luster-1* et nimajo prav inkakrini ga |s»jmn o parlamentarizmu. Navada
vsake |*»'sp i     par lalitrtltartie stidllke
je. da vpueteva tehtne argumenie sprotne stranke   Klen k.J   i stranka in>|m*lnoma ta pristopna vsem ivač hoče aa vsak
val jo, posna san-brutatt s' s katero
skušat utrditi svo>. klerikalno usae. v |sizna ohetilh ' koristi temveč-t dimde svoje 11 asfc aiahn H tem s« p t ta stranka dokumentira kot stranko, ki ni /.možna rrsm-ga parlamen farnega štela, čeprav sa nazivlje siranko »n>n« delaš.
M« s«t-an ia kaset. I>r. l^impc je v  .ie^-luem /lioru trdil, da hoče na-rodno napredna    stranka delati raz-. sturčkiui si«ix. .u in
Ja pa ravm
suj^
sti.   hujskati k Vsi zakoni, kater— so v predložili klerikalni veliko škodo Bfiraru.
podirajo   klerikalri tisu most jr iiosedaj vezal meačana in Deri kale i smatraj«» nssaeausa sredstvo, s katrrim naj se re-\ • >/oeua klerikalna politika z
iea. \ s«« dV-lovanjr narodno-nat»n^l • s ranke j^ merilo na P». uidažiti naravno uasprotstvo. ki vlada m« d meščanom in kmetovalcem. Klerikalna stranka pa tega m delala, temveč je vedno in povsod delala raz por Ko je srdaj prišla do moči na ; lezel i. zagotoviti si noče premoč tudi v mestih. Ta je pn zadela ob trdo skalo. K« r ne gre s paatenimi sredstvi, poslužuje se nasilnih. Godim se ji ba an ravnotako. kakor dunajskim krščnn-skim socijalistom, ki so tndi hoteli spraMti vse sloje pod en klobuk, kar je pn postalo usodepolno za obstoj njih strank*-.
ilijaštta. Pripravljalna dela za vel> ko organizacij*» narodno-napreiinega dijaštva zahtevaj«* vedno glasneje I i sta.   kjer bi se objavljali   ofic:jalni razglasi, poročila «* delovanj '    k* ^ za zvezo nar. napr. aka«l. društev m kjer bt se tu«li naša napr>-dna ;a' n mogla informovati    na    p -»llsgi di rektnib. nr trndrneijozno    i viti h re Seratov o p--Nizaju in razve u našega aštva. P«»tr«-ha in zaht*- kouMili. darije in k«»urrntrae|jr    n oduo-ua-prrdnega dijaštva jr srdaj pr«strla v vse našr dijnstvu.   Zato     •<» oričrl • aka«l. fer. društvo »S«bva^ /   srdaj delovati aa skliranjr rn«|uet«    na kat.« ri bod*, zastopana ■■.      naš» akad. dru K-r pa je priprav I jal no j/radi vo preosrr«imn<i. da bi se lahko i^i^la lo ansaneniit)    is.tom    \sakemn dro štvu. se I«,do priohčevala obširnejša S|...    \.,riMlu    ki s#» sms-tra /a «»f i« i ia ln«» glasib» naro^ln«. na p rednega   dijaštva.   »Slovenski Na-md    Isi zato i i«      vsal.o s.d»oto /ve-čer posrbuo rubrika, določeno poro. i lorn naših akad. društev in objavam programatskih razprav za snujo« organ i zae i jo   svobiidoniiselnegj tia-rodno-napredn^ga dijaštva. Nar »dno napre*lno   dijaštvo   -i je izbralo » |o    ^    • !is'K i  Na rod /m er dijaški list ostane ved kakor kažejo v*vi vzglrdi »i hi s»daj ustanovitev mivpfa dijaškega lista   ne   glede na nrzadosT n -.
r« dnib »lopisnikov tudi / ne bila oportuna. k«*r >»; bil !'st vrd-no premalo razširjen, da bi zadostil** informiral vso javnost, nasprotra. pa h SI o ven s k i Narod** nr samo na ^ venskem najlsdj razširjen dnrv-nik. amfsik tudi fw. vsrm slovaiisk**m *\ctn ufioštevan list in je v največ jem interesu našega gibanja, da smo dobili v posebnih rubrikah »Slov. Naroda«* svoj*- glasilo, katerega mora ob sobotah kupiti vsak narodno na-predni dijak Reda kri j* dljaakr rubrike Ui vodil predsednik akad. fer. drvi št v a Sava«, cand. iur. Milko Naarlič. Ljubljana. Ilirska ulica 2.S; kamor naj sr |Kisiljaj*» vsa tozadevna poročila in dopisi.
4 konferenca s zadevi Urit na
je vršila
mm Dnnaju. IV konfmanas
so sa udeležili zastopniki glavnik poljedelskih in indnatrijalnih korpo-racij Povod za konferenco so dali železniškemu ministrstvu številni proteati proti pridržanju 74 o poviška blagovnih tarif na Južni železnici uad tarifue p« *»tav k s, ki veljajo na progah državnih železioc. Namen te koiiterein-i- j*- bii se posvet4ivati o težavnem položaju onih podjetij, ki so bila izpr« inenjeuc tarifne ured-
l»e na južni železni« i  pos^nio. k ruto aadeta   Trgovska in  obrtniška zbor i iea za Kranjsko je o*l{Mie»laia na to konferenco  provi/oruega predsedm ka gos|Msla Kamila Pamuierja ter zborničnega   tajnika   drja. Windi seherja v masnu zbornice se je podalo odločno zavan»vanje proti vzdrža-nju s4M|em«Mlstotnega tarifnega jh»vp skd preko leta P.MO   kajti s tem je i reinak n t«-ii< > ravnovesje v kvar ob progi iiizne zrlezniee ležečih p*Hi>etii. ki so itak v malou^r"«im-in položaju, priporočalo as je nadalje toplo npr a v leene zahteve na kelje. ki so jih oglasili kranjski interese nt je, tako posebno želje te7k» p     ■ '• pivovarni sk«*. teksti In«-   7»dezne industrije
tiad pičil « ha r Ista na!  \L Pri-aanrja nam pišejo: Pod gornjim aa>
slovom   )♦    vreiajslili     l*leeolo o bel o
danil «i«dg in v laži zavit članak, v kat« ii.     na    prav   nesramen način opisuje si o vinske kuiet«   na |H.r«s. i m    kak«*r   prave barbare, ki režejo vinske trte ne le Italijanom, mar • • rsiij. j«i to delo ludi sosedje ed» n drugemu. Posebni*' da s« ta lumparija dngaja okoli l*ore«a  in Vrsirja '<Um aerab kjer sa si v- nekem s« !u n ♦ d -oIm.juo iiiijcih skoraj \s.. vinsko letak« •   da  b«.«lo  prulelali   m« -t.. S..II     um bektov  \ ma Trnu barburisasn — pravi »Pioooio« — so krivi *«lm«» le sU.vanski agitat«>rji. k. Savjskajo   in s«-uvaj*» <»b .-asu .olitev !um«isiije kurt-   pr«.ii  Italijanom. I.. terim potem režej«i trte, a v mirnem - i ia medseliojno opravljajo ta
karbarski |n »•!. neprizan«*siv š| ^]t,-eaaiskiiii agitatorjem samim. Sieer .*■ ;."  nekaterih   krajih   Istre,  in t,.
na   P«»res*"*ini, m««l pos.o.nnili vd«.ma<'-ena ta grda in  vse ob \ r«-4ina navada, da si iz t
ma>o'\ aii.ja     jh .r  '.«• «. »hI. n drugemu \ insk«* trt«-.    Ta fal«»-\ ska navada j»- v tamošnjem Ijud-
1« t vkoreninjena. ti, da bi s«^ «m1 e vse mo-va v pre-/la. Kraik > n u va-
si vu že od «lav zato bi bilo n poklical
ral ne sile in sms pre«**enje in malo pa
cijo »Pic«•* 'a . čas, da je to delo slo-rmtskih   agitatorjev   ni ščuvarjev. Kolikor je nam mnjn, nima — žali-bog — Vsa Pon seina ne en<jra pravega slovanskega agitatorja in le v al«;st slovanske stvari moramo kon stati rat i. da s«- istotruu ni vršil že fraafjetja nikak jsviitičen, strank trne poijeeu slovanski sIhmI. Tamošnje slovansko ljudstvo je brez slovanskega pol it i<~ nega vislstva, pre-i -s* eno sanm sebi in italijanskim izmozgov alcem    in    pr«»tis|«iv anskim agitat«»rjcin. l>a je temu tako, jasno • rp-a dejstva« d i v-i tamošnji k t.   t j«* olijo italijanska in italijanuške olv--  n-  •      st< pi 't.. .   ii  - il« »stna resniea da so \     oln-insM nastopi p -re>-• 'za    poht lenega okraja v  itali Janših    rokah, pri vsem tem. da je v um   kraju — seveda ne po ljudskem tetju. temveč  fakt p no najmanj Slovanov. T«> taktično dejstvo je
najboljši dokaz, od koga je p. ljudstvo hujskano proti drugi narodnosti  Sieer s*- pa nam kar < udno m n
1« t/di, ksk*» govori seda.i Pie-«H!.|o«r   kar aleuni   eomuni   »l.o '
(nekatere slovansk** oheine). s«^ pa s**, kadar mu to kaze. na <l<>1go in si rok<» razk«»rn»-i / 7atrdilom. .1« na Poročilu Slovanov sploh ni. Seveda takrat, ko volijo italijanski* občinske st«.jw. takrat *o Italijani, kadar |»a režejo trte. takrat so Slovani! Lepa logika t«.* Mi pa pravimo: za vse- zlo, kar ta ub< »ga para na P«»reščini dela m /al t si«* inlgovorni vi Italijanski hujskači in knltiirnnosei! Vi edini upravljata vse občine tega ljml-st.a. v s, /^i.st<HM'. ves poreški osrai. Ali mesto, da bi te zanemarjene st romak« učili civilizacije ia jim ustanavljali s«de v njih materaem jeziku, pa jih |Misirov ljate ia hujskste proti lastnemu narodu! Zato na tudi nosile vi sami moralno odgovornost za vsa ajih dela, katerih prati krivci ste vi ia le vi! To odgovarja resnici in logiki, s katero pa vi niste nič v sorodu, altro che Ia vipera L.or-di i i i harlatano! Sicer pa je skrajni ras. da se prične za slovanske / a puse* n* siromake na Poreščini tudi od naše strani kaj delati. Ako bi enkrat prišli med to. sicer nepokvarjen«* ljudstvo, slovanski agitatorji, bi tudi kmalu prenehalo vsega obsojanja vredno in neku lan t no delo — rezanje trt. Ali prenehalo bi tudi kmalu ne kaj drugega, namreč prenehalo bi biti najmanj pemviea pašnikih eheia italijanskih! — In takrat, ko bodo občine v slovanski upravi, takrat naj le pridejo Italijani z očitanji nn ui račun, to ui to ni pmv,
taga ljudstva lepo vzamejo na svoja grešna ramena in kosmato vest. Ako so jim dobri njih glasovi, naj jim bodo tudi njih grehi! Naj že prieno poklicani istrski voditelji o tem nujnem vprašanju enkrat razmišljati. Treba se bo pač nekoliko žrtvovati. Za boga, kaj mora biti res vsak istrski odvetnik nastanjen v Volov skesa in Pazinu? Kje je tu čut za narod in rodoljub je za svojo zemljo "tužnu Itru ?!
— thiohren deželnozborski sklep. Cesar je potrdil v deželnenj zboru kranjskem storjeni sklep, s katerim se pooblašča deželni odbor, da sme prodati h kmetijski šoli na firmu pnpadaj«K-e pareele. imenovane firie, ki merijo 15.217 kvadratnih metrov. Z izkupičkom se mora nakupiti primeren gozdnat svet.
4- Tržaški župan dVniisijouiral. Tržaški župan «lr. Valerio je demi&i-joniral. Nekateri listi poročajo, da je ta demisija v najožji zvezi s polomom v -banea popolare« Kakor se nam pa poroča iz verodostojnih virov. «-to \ najožji zvezi z zadnjimi demonstracijami, katere je vodil — kakor znano dr. Valerio. pri čemer mi* je bila ukradena tudi nj*^o.a zla*a ura.
Osebne vesti. Most^načelnik na Kakeku gosp. Anton K o z I e v-e a r je na lastno prošji^o premešeen kot višji revident v Trst. Na nj- g mesto pride yr Josip Fort ić iz Zaloga. Za postajemo-elnika v Zalogu je imenovan g. Drago*in Š t e f i n 7 /.  ianega mosta
-   Iz davčne službe. Pre.U. stv«> kranjske finančne direkeije je imenovalo     davčnega praktikanta Frana H o 1 e t a   za provizončnega asistenta.
— Profesor Gtibfcč, ravnatelj š«>-le »Glasbene Matice", nas p^o^i. da j.notH imo to-le njeg*>v o zahvalo: Ob priliki moje TOletni«-*- mi je prišlo iz vseh krogov in krajev naše mile domovine od blizu in dalee. kakor tudi izven nje toliko iskrenih gra la«*ij in dokazov simpatij. Ha n.rt je to gtoluvk«' ganilo Ker mi ni mogo.
daj za h vi ti se vsakemu poedineu takoj, u soja m si tem potom izraziti svojo iskreno in srčno zahvalo vsem onim. ki «0 s*, spominjali ta dan tako ljubeznivo in prijateljsko na tn*1: tako si. pevskemu zboru »Glashei<» Ma tiee«. ki mi j« priredil na predvečer krasno podoknico, vsem si. glasbenim m pevskim društvom, ki so me ta dan po svojih o«lbor*ovih deputacijah. dani snebno zagotovili svojih simpatij in me na razen način počastili in iznenadili, bodisi mi svoje čestitke pismeno izrazili, kakor tudi svojim milim kolegom, prijateljem, znancem n v< encem. ki so se an aH Ii lan * -k<» ljul»eznivo spomnili, še posebno na se prav iskreno zahvaljujem še mu si. domačemu in tujemu časnikarstvu, ki je te dne v« prinašalo tako laskave ocene mojega delovanja na domačem glasbenem polju in me za-irotovilo svojih simpatij. Vsem kličem iz dna srca: Srčna hvala!
Iz V od mata. Predvčerajšnjem {.»oslovili so se Vodmačanje od svojega «lobrega znanca in prijatelja ;r. Krnila G h e r b a c a. ki si je moral iti iskat kruha v tujino. Žal. da mu ni bila sreča mila. da bi dobil v svoji ožji domovini stalno službo. Gotovo je izgubila narodno-naprednn strsm-ka enega najagilnejsih agitatorjev, narodna društva pa vztrajnega in po-7rtvovaInega člana. Pri tej odii«"«1ni-ci nabralo se je za družbo sv. Cirila in Metoda 16 kron. Vrlemu pristašu in narodnjaku želim«* tudi tem potom obilo sr«'e«"» v tujini.
— Dr. Prcis in njegova soproga. Po nekaterih nemških listih smo posneli vest. da živita dr. P r e i s in njegova soproga, vdova bivšega miri >tra dr. K a i z i a v nesrečnem zakonu, vsied česar da se namerava* 1 ločiti. Kakor smo pa izvedeli, to ne ♦ >dg«>varja resnici Obžalujemo. da smo priobčili to vest. in le želimo dr. Preisu in njegovi mil. gospe soprogi srečv!
Slovenske tiskovine pri zavarovalnicah. Na Kranjskem. Primorskem in Spodnjem štajerskem poslujoče zavarovalne družbe proti požarnim škodam so si nabavile slovenske tiskovine za ponudbe in police. Zastopniki, zlasti na deželi, se pa še vedno poslužujejo nemških tiskovin Opozarjamo gg. zastopnike, naj se poslužujejo pri slovenskh strankah samo slovenskih tiskovin: občinstvo naj pa zahteva, da se popravijo slovenske i>oniidbe in police.
Petdesetletnica dela V Višnji gori bo v ponedeljek 10. okt. obhajal priljubljeni nadučitelj g. Janko Skerbinec petdesetletnico svojega marljivega in tmdapolnega delovanja v soli in zunaj šole Ob 10. šol-ska slavnost in ob 1. slavnostni banket pri »Kraljici«.
Požar v Lnkoviet Dne 1. oktobra je nastal v podstrešju hiše Lucije Smolnikar v Lukovici požar, ki je uničil hišo in poleg nje stoječi skedenj. Škoda znate 2000 K, zavarovalnina pn samo 1400 K.
Vsied udarcev na glavi v btai-Kocarinm Marija Knjznc iz but-
ne v škofjeloškem okraju se je zaradi neke malenkosti sprla s posestni-kovo hčerjo Ivano Bernik. Kajzer je postala med prepirom tako divja, da je z neko palico večkrat na vso moc udarila Bern i kovo po glavi. Beraiko-vi se je an* salo in so jo morali prepeljati v b : ziiico.
Pred .ipravnim sodiščem se bo vršila dne 15. oktobra ustna razprava o pri tožbi Franca Zagodeta in Št« lana Pivka iz Zadlo^ra zoper kranjski deželni odbor zaradi občinskega proračuna.
Kmetijska sola na Grmu priredi v nexieljo, 9. oktobra po jutranji Au bi božji j>oučno predavanje v Šmartnim pri Litiji; predaval bo strokov ni učitelj g. Zdoliek o ravnanju sadjem za kupčijo in napravo sadjevca, kakor tudi o letošnji trgatvi.
Za : Sokolski dom < v Crnomlj , je plačal g. Pavel Malner, gostilniča
v Kanižarni, 20 K, ker mu je jr. Iva: Bajž*elj, trgovec- v Ljubljani odpusti; žalitev.
Iz Toplic pri Zagorju   ob Sav
nam pišejo: Tudi pri nas se je pra r.ovala letošnja cesarjeva SOletnic: slovesno. Na predvečer r"lavlja je h lo vse šolsko po>Iopje krasno razsve^ ljeno in umetahii ogenj je privabil v
0 nI i ž je mnogo občinstvi-. Na imend; Ne je šolska mladina udeležila mas Nato je mlade/, okrašena z jubileji mi zraki, prisostvovala slavnosti. V portalu šolskeua poslopja je stal cesarjev- kip. okrašen z mnogimi cvet kami. Tu se j** vršila sjavnost, obst^ ječa iz slavnost. govora g. nadučii Ija. rleklamacij in petja. Vse to je pr: vabilo dokaj staršev  in prijateljr-. šole, ki so se o prireditvi zelo pobval no izražali.
Razlika med ^Sokoli« in »Čuki P'šr nam slovenski potnik: Včeraj so odhajali slovenski fantje k voj~ kom. Pri tej priliki se je pokazal \e likanski razloček med fanti, ki so bil « i:ini sokolskih društev in m*?d on i.ii, ki so bili vzgojeni v takozvani čukovskih društvih. Veselje in j>on * j^* i>a\ dajal človeka, ko je gledal re? r.e mladeniče iz Trbovelj. Hrast: in okolice, ki so stopili v Trbovl, na vlak. ISvoi voz so okrasili s s! venskimi trobojnicami.   peli »o 1 slovenske narodiie js-smi. Ravno tak s«> se vedli fantje iz Zairorja in Li Kakšno pa je bilo kričimje in tuleii; v- Kresnicah, kjer so vstopili - Cu-.: tega ni mogoče popisati. Vedli s -kakor divje zverine, kleli in prid:. šali so fte v vseh jezikih in v svo; čuko'vski neotesanosti so suvali potnike. Ljudje so se zgražali, sploh    mogoča   še taka podivjan -med slovensko mladino.     Potniki -seveda bežali ter se pritožili pri si vodnikih. Nato je šlo nekaj žele: kih uslnžl^eneev v vozove,   ki sn *as>dli   Čuki . Ko smo v Ljub izstopili, smo videli, da so imeli ki   rdeča ušesa.   Čuki   so res po \>j pravici ponos našega dobrega, v nega ljudstva.
Zasmehovanje učiteljstva. X teri avstrijski lajtnančki si dom:-jejo.   da so bogovi.   Tp.ke go-lajtnsnte ima zlasti 26. polk v M r isvru. Posebno veselje imajo nek:: lajtnanti tega polka, ako morejo sn: siti slovenske učitelje.   To ispričaj t.lr.šti sl<*deči dogodek: Pne 16. -tembra t. 1. je dobilo devet uči; pri     imenovanem   polku Beiv schaft«. Službujoči poročnik K iz   TraMiika   na Kranjskem omenjenega dne večkrat sklicati F> rettschafi . Pri nastopih je vpi val vsakega posameznika, kaj d::
1 .ravno     to dobro vedel, in kje &> je »Schulmeister...    Med drogi] vprašal učitelja V., kaj da je. Na covor: učitelj, vzboči poročnik
jo privzdigne k ustom, nanra\ krat kot bi hotel piti ter blok smehljivo:     Ja,   so   sind Si<^ scheints Lehrer.   Wo sind Si L rert« Učitelj V.: »V L. ob Savi. P r«>čnik:   »Ali veste, kam teče ~^ (popravi   hitro):   Sava?«« 1
Ne! Ali ni tako vpraš
smehovanje učiteljstva? Poročnik,!« si dovoljuje z uviteljstvom. take   - ■ ^*  . -pada v — arest.
V Trstu prijeli gobovea. V Tr stu so prijeli Bertolda \Vildner, je bolan na gobavosti. Pred pai
vi je namreč   ušel iz bolnic«.- v V žunu.
Stanoval bi vsak   hudič, plsea* pa nič!   V    Albergo internazionalo v Trstu sta se že pred devetimi ntf" seei naselila nek Anton Lom:--njegova priležnica  Ana Tarr Zadnje čase pa parček stanarine 11 več plačeval in dolg1 je   narastftl W) K. Gospod Luka   Durante je ne točna plačevalca opominjal, Ha na. storita svojo »lolžnost. ker druca« jima odpove stanovanje, ali onem je bil — bob v steno. — Durante 1 m a je naposled   odpovedal sodnih* potom.— Ker pa tudi to ni aanaamn* je v četrtek popoldne gospodar Tf slal po nekega ključavničarja Dnvjt" ka, naj bi vrata šiloma odprl i« metal ven stvari   zaljubljenega ne-plačnjočega parčka. Do v jak pride ^ prične odpirati vrata. Ah o joj! Am; ka Taronni je bila v sobi in ko op*7 kaj se namerava, pridrvi   z nož*1-1 nad ključavničarja in gra   rani a*
1
rami. Le s sila ja azjmmmaaam? mm orožil na vse grlo krnšočo rabijatno žensko. 8e«Jaj pa »Mama po britvi hm hoče ž njo napasti Durante jev o seno
Emo, ki se je slučajno nahajala po-
leg: na kričanje je pri h i tel stražar in rabijatno žensko aretiral tn povsbi! vas skupaj na policijo. — Tam as jo psovanje nn Dovjaka in Emo ud sirani Tarronnijeve nadaljavalo in rekla je rek* da ji je žal, da ni imela pri rokah revolverja, da bi bila obmtvn ustrelila. — Policija je hotela Tar-lanijevo začasno že izpustit i.al i po izreku teh besedi in pn se več k srn j i vih psovkah so j« vtaknili v zapor in -Mali na razpolago sodišču
nski politiki > Ameriki. V okrajnem osrednjem odboru za me* Joliet. ki je v rokah republikancev, -ta med M delearati t odi dva »loven-t 2-a »»topnika in sicer l*r-*ji Met«-«* n J. Težak. Čast am. ris ki m SI cena. ki se zavedajo svojih pol i tiskih rravie!
Naši < i pa rji       pripnmrtfnJB a a . ker so prednje čete eip se nekaj
•In* sem v naših krajih. Polje in trav-• •     l njt ,:.,}        dobre |.av. 'L t lov   ftotrebne   priprave se z vso -no-tjo še enkrat pregledujejo, da se pravočasno popravi jr  med le-
mora biti v
m nastalo napake. Vi »t j b pse m redu: limnniee. koli. mre-e. zlasti pn nšsenl in vabljen«-k Ka •«r je ruleti, hotlo eipe čez nekaj let rav redka prikazen,   ker jih \seko
■
l. * sfr      ; .\ .«U-;.i bi*,
izdatnejša od Unske. Ob in suhem vremeni- as bo lov dni pričel. Nekaj eip se \ idi te • j kajenjem trgu in jih prodajajo «lo 10 vin.
Alraistverna stanje mesta* abči-
• ljubljanske od Jo. septembra do 1.
hra  R«mr»fo «*•» ie       ofr***k. r*mr-
j 4
*no%. I mrli so: 1 za griža*. 4 an rZ i njea». 1 vsi«-*! mrt\« u*ia in ~w%\ raznih drugih bolezni. Seuseuj. 1 m«- Ji. oktobru   je bilo
•s.br.ski sem«*uj   pnamanih Sa>l in volov. "2X1 krav in telet« sku--M a Lav. Kupčija j* btla pri g°-i** tni prav dobra, ker so po njo KrtroM-i in Primorci, pri kopu «b»bra. t >na goveje živine je .i od «W do O* vin. žive vage.
Zaklalo se je v mestni klavnici
!•*. do 25. -eptembra 79 volov, 11 7 bikov. "234 prašičev. l#»| te--VI k* š: r-tin»*v in 1 koz zaklane živine 31 telet in -75 kg f »jdr-o *ssr,tspuaje. Ko je včeraj —-tmk peljal t»
Vpe-»ras:-
sa. ga je mitniški mora z ovsom v mitnici, kjer do-Dnaetnik se temu marveč ja peljal ilje. Xato skrVi paznik h r ju ustavi. Dva prosta -na vozu, skočita službenega '»rga-k je pa zop«rt pe-*%e -  le na Sv.
i.rsse fie*M~tn u I b    voz < t k opozoril, ti **» po Ihinajsl anzito listek. - «»tel pokoriti, pot t a. *
. ki sta 11 idi bila • »za. ter |«orineta na stran. desetnik je p neoviran«, dalje. S»--a eesti so potem zadevo spravi H d.    R»s je. da so vojaki peljali na Selo. toda tudi tem veljajo or*i in morajo imeti, kakor dru-zniki. t ranzito-listke, katere jim iiiDfo«V izdajati le na glavnih
• ah. Ravnanje s službenim r: P
• rcamun. je bilo v tem sluča-*jb pse rečen«s čudno in bržkone
• « stal«« brez posledic. Tudi tii-
• pred zakonom vsi enaki.
' . .-tirala je mest na policija od
• «io danes ti o~ob. in sieer ene-
• radi h# račenja.    enega zaradi
i n« ga. ker si je bil zarasli pre-itega alkohola postlal kar na nega zaradi pijanosti in
fija. enega zarad1 i
\ ratka in enega zaradi hudodelce t« lesne poškodbe. Zaradi
• ga delikta je bil aretiran dela-
i Mar kun. ki je na Ra«levk«*-z nožem    iiaisrtd«-! nekega >**r ga težko telesu«, posko-Zagovarjaj ae hode pred «le-•-eni.  Zaradi  prepo\c*la-r*ovratka pa je bil aretiran 44-slaboglasni Ivan Jerše. rodom pri Kranju.    Oddali    so ga ajnenju sodišču. f 'sami jen umrl je včeraj po pol-si o na Dolenjski eesti biv-šir Alojzij Ksšmsn iz Serknvca UaHborn. Bolehal je že dlje časa
• u lozo, včeraj se pa vlegel v
I jo. v kateri so ga našli mrtve-
odradm) policijskega zdrav-ir lllnerja. so prepeljali njs-truplo v mrtvašnico k Sv. Kn-
S revja je nakb-*>til  nek po-do-svnjega vajenca zaradi neke tako. da ga je znatno te-• - »škodoval. fK-lavaka gibanje.   Včeraj s*, je /nega     kolodv. »ra     *«dp*-Ijalo v
ko m Hrvatov in 30 Makedon-
II Makedoncev je Alo v Inomost. Lahov se je povrnilo v Korinin, •>
v pn v Zagreb, i-rubljeno in najdeno. Na juz kolodvoru sta   bili izgubljeni, •»v • ..ajdeni dvo izprehajalni pn* sejpalnjk z zelenima šipama, lO
ei
*tar i hi sn bel lahna trgovskeg; LjabljanL Sprejme se: - potnika, 10 pomočnikov meanne stroka, 1 |s>inmV nik železninske atrokstb* pomodnikov manufakturna stroka, 5 pomočnikov speearijske stroka. 1 pomosnik galaa-t«*rijske str<»kč. "? kontoristinjt, 4 priMiajalke. H učencev, 2 učenki. — Službe išče: 2 knjigovodja. S konto-risti. 1 no*lov<»4ja, 3 potniki. 21 pomočnikov mešane stroke. * poii.oem-kov železninske stroke.lO |s>moenikov manufakturna stroka, 1- pounsMiikov špecerijske stn»ke. ."» pomočniki mod* ne in gslanterijske stroke, ti kontori-stinj. 8 hlagajnirsrk. lo iirodajalk. 7 učence\, .t učenke Pwredovaltiica poalnje sa rtnlomijilns in msvne dni
štva |m«|m»lnouiM brezplačno, za druge pa proti mali «xi»kodnini.
( radsr ^ rsti. I>n*9 * n«»\«-mbra bo pri f»krajnem sodišču v Radovljici dražba zemljišču vi. št. 12 k. o Pb*d. Pr»^eatvo je cenjeno 7473 K 31 vin., pritiklina pa 201 K Najmanjši P-r     . k *n*sa Ml, K.
n
narodno obramba.
enes na   krsto umrlsajn a stn plačala uraamika bana Kneza gg Ivan
Sli\ar na druzU. sV 15 K. in Metoda je
Fr   Kollmann v K od prodaiiiii vab
kov. Isti družbi ja daroval rraltu g P. O. o K Z*h\aljujoc se za družb«» fsapeanjoče prispevke, spominjam«» nn poročila iPtrmV ■ z dne 30. ssnv temhra lt^lO. št. !12. ki pise ilsalnv \ J.« «>n«kr tole \ Trstu se |e strak.   ajsu oiras se je
brezoon «>vrn«ai pove. kdo je ns#an«-»vil. te eihne slov  nske šole v Trstu, poševno mL da so to šole družbe sv. Cirila in Metoda, za katero na nima *Stra žm«
DriutKns nainonllo.
8nma| L vabi svoje člane, da se ud**ležijo župnega izleta v n*sdeijo U. t. m. Zbiramo se do 12 1 « v di uma nih prostorih v Ilirski ulici i*. C Pričakovati je. da se izlet vrši le. « • pr»-ueha o« -«*vsti v?ai s nredidočo ročjo ali če bi bilo že jutro in dopoldne izlet nega dne sojarnjav
i   zbor Šišenskega
te 9. ♦. m. popoldne ob 2. v društveni telovadnici. Na dne\n*-m r»-du so zelo važne točke ter so \abljeni vsi bratje, da se tetra iz-vanrednega obensga zbora zanesljivo udeleže. 4
Kuharski te« a j. St remije nje no i.apredkuiii iziKiljsanju ▼ gnstilmčar -'n: n ♦• nap-vii-, ljubljansko gosti In lčarsko zadnii:*». ««a tudi letos priredi ■pisani fjostilniearsko kanarski n rvirni tečaj v Ljubljani in sieer v roeseen novembru in dei-eni-Kru. Znano je. da je vsom gostilničarjem napr«-d>k njih stanu pri sn*u in da *i zHijo, da bi tudi pn ' »s aro-stilničarstvfi nspr«»<lo-alo v "tsnjn in spopolnj« nju v svoji >trc»ki. /jt tek ea«sa in pa dejstvo. Ha le z doh • urejenim gostiln i/-arstvom naj Iv j pn pomor«*mo k pri vabljenju tuj«-ev v naše kraje, sili gost i ln b-arje. a korakajo na isti višini kot uaorr « urejeno gost i In i čar st vo v drugih demv 1 iJi. Naj * -rsj vsi gostilničarji po deželi. »V le mogoče poslsli svoje sere ali hčer** sli druge svojec k temu šolanju, kater*. lK>de br« rplačno. Nekaj malega stroškov prida le aa sta-smvanje in učna pripomo«-k*\ kakor knjige itd. Prijav** naj se pošiljaj«» gosi .linearski zadrugi, kjer se dobivajo tudi vsa nadaljiKJ oojasml*. Pri-i^tinni se. da bode pouk urejen tako kot je bi I lanski drugi, prirejen v hotelu Tivoli, namreč «nu se gleda na raj večjo štedljivost v k uha rs t*, u Poučevalo se bode tudi kako s pri-nmn shrarjevsti ostanke m iste s pri dom porabljati Sploh je varčevanje v gospodarskem pogledu, in ps na-rin. k't-o • «• enenimi sredstvi ustva-t it i dobra jedila, glavni pogoj ta šole.
Prosvcto.
Slovensko   deželno gledališče.
Danes, v soboto zvečer se vpriiori prvič I^eharjeva opereta »Knežna«, v kateri ima*-* g Im i«- in grb-. Ha«Tlr bolčeva glavni vlogi. Predstava se vrši za par • abonente. — V nedeljo »»opoldne ob poln %. vprizori kot ljudska predstava M»»d\edova drama
K •«< i i.inar fizven aboun^menta; za h.ze par|; zvečer ob 7. drugič opereta »Kacina« (za nepar - al»onent<M. Opermi oso b je študira Wagnerjevega
Ta lin ha use rja- . operet im o«obie Ijp-h;ir« *ga ^Jrof« Lfiskemburškega«. dramsko oaobje pa Bissonovo »Neznanko« (La Femme X.)
Zaje sklenila najeti posojilo v snasku 16 milijonov kron. Zakonski načrt o tem posojilu pride v parlamentu v razpravo meseca novembra ali deeembra, na kar prione mestna občina takoj s i ada jo obligaeij. H tem posogilom bo občina pokrila v prvi vrsti svoj dolg v znesku 2 milijonov kron pri vladi, drugi dolg v znesku 3 milijonov pa pri du najeke.ni -Bank v ere in u«. Ostalo |*oso-jilo se ima porabiti za m«»stne investicije.
— Kazpušeea obe. »vet v Seaju. Hrvaška vlada je razpustila občinski
s\et \ S»-nju ra«h raznih ne rednost i. ki so se godile v občinski upravi. Za \ ladnaga komisarja j« imamsvaii okrajni [nmlMojink Sikir Obč-ina ie bila v frankovukih rokah. Kakor po-roča »Pokret«, je pretežna večina prebivalstva z velikim zadotščenjem (»ozdravila ta ukren vla«l»
tSl»t<»p hclgradftkega župana Posedanji    beigradski    župan Kosta tflavinič.    znan    •It.lM-r prijatelj SI-» \enee\.    >*    l/. zdravsi\ enih ozimv !siopil   K os t a Olavinič je bil svoje ea«mo tuHi minister javnih del. Voli *e\ m>vega   župana       ima   vršiti v treh tednih    V o|m»zieij<malnih kro gib zatrjujejo,   da je Olavinte oanto-pil radi te?> .   pri najetju občinskega posojila v znesku 40 milijonov »h narje>   K. 4 as u-esn«-jm-lm kandidar.-t za županski stolec imenujejo \ senči-liškega profesc>rja   dr. Kumanu«iipi
Kako s.^ tfodi Srhom na Tur skesa?   S t etinja poročajo »Našemu •le<linst\ir : Turski vojaki i z vranje jo neeuvena nasilstva \  I' >i  V vasi
1 inička je prišlo med Bera ne i in tur skinu \ »jaki do spopaoa. Nastalo je krvavo klanje Turski rili. kar jm. j« prišh» |»"«I sablja. Post rel iti s«» anis vrsto moških, ženskih in otrok ter zažgali 140 hiš. Ljudstvo beži trumoma v Ctmm goro. Na Cc-tinju in po - « rni gori vlada nepopisno ogorčenje.
— Obletnica  bolgarske neodvisnosti. V sredo, dne 5. t. m. so po vs Bolgarski slovesno praznovali oblet nieo progia> nja lb»lgarskc za neodvisno kraljestva. T Sofiji se je vršila v cer*     -    Kralja   slovesna zahvalna služba 1» /i     ki       m- je u«I« lanili vsi ofieijalni krogi, častniki ter
--amatva. Po slu
earski dsnsit ter priredili carju Ferdinandu navdušene ovacije. Meščanstvo se teh ovacij ni udeležilo.
— Bolgarska za svojo vojsko. Bolgarska marljivo oboro7nje svojo armado, ker hoče biti pripravljena za vse slučaje. Vlada je sklenila, da predloži sobranju v .jesenskem za s.
• lan ju zakon k i načrt za nov kredit v n ilijonov levov, ki se ima iti izklojeno za vojne nsananaj Radi tri<-«l*zma obsojen. T V \-poslance    Ivan    Peršič, odgovorni urednik    Hrvatske Slobode . je ime-noval v svojem    It stn    odgovoru« _ e redni ka     Hrvatskega   Prava« dr. Aleksandra  H»rvata   lainjivea. ker je pi.s.il, da w» merodaini laktorji boje dali garancije, da IkmIo uveljavili trializem   Dr  Horvat je tožil Perši ča zaradi tega in so*iis»-,   |r Pers . i obsodilo na globo v znesku 50 K
Zgfidovina Reljrrada. B«J gradskeniu ols-inskemn svetu je |pomiri 11 književnik Štefanovi«'- Vilov ski v izdanje svoje delo Zgodovina Bel grad a- Po laskavih referatih zns ust ven i kov Stoja na Novakov iča in <ir Gavriloviea je občinski svet sprejel p*»ntidlM» trr i/da n-i s\ oje stroške zgv^iov ino.
Književnost.
Hrvatske narodne popijevke iz lMre. Zbral in barmoiiiziral za moški n »-sani zlmr Matk^ hrujsa Karati v Pazinu. I. zvezek. V Polju 1010. Za h »žila tiskarna .Jo- Krm potic. Cena J K Ml v. Ta ličn«> opnmtl.uma kniiga ol»«vefra note in besedilo 11 starih narodnih nn»skih m lo mešanih /birov, H narodnih moških mi o m«' sani h /Iku-ov i/, nov« j^jr« •■:isa ter U naro«lnih cerkveviih |m>j»e\ k Slovenci, ki ae zanimajo predvs«»ni za narodno glasbo, naj si omislijo to zanimivo zbirko.
Srbi u Hrvatskoj i vcleizdajnl-ska pamies. 1 Bc«igrsdn. - Napisat v obliki predavanja Ljiiltomir Kova* oavič. — Rsamrnva ja pisana vseskozi poljudno in pregledno. K«b»r s«» zanima za srbsko vprašanje na Hrvaškem in kdor je zasledoval tok vele-izdajničkoga |>pmts;i v Zagrebu leta 19*19.. bo z zanimanjem in pridom či-taltorszprsvo. Brošura se dobiva pri kiijigotržou ('vijaoovieu > |i«>|grailu.
Povodom jednog pogovora. ((sigo vor g. Stanoju Stanuje viču, vse-učilišk«*mu profesorju.) V Belgradu 1010. t'ena BO par. Napisal Jovan Tomic - Pisatelj ftolemizira v knjižici s profesorjem Ht. Sta noje v i čem. ki je napisal delo »Zg«slovina srbskega naroda«. Slovence, ki so si naročil i to delo, bo morda zanimalo izvedeti, kako sodi o tej knjigi .1. T«unič, ki je tudi na polju srbske zgodovine strokovnjak.
Zbral
dr. Jovan Tu roman. V Bel gradu. Izdanje sadužbine J. M. Kolarea. Cena 1 K. — buka Zima. rodom Slovenec s Ptujske gore na Štajerskem, je marca meseca 1. 1906. umrl v Varaždinu kot gimnazijski profesor Dasi rojen Slovenec, je poznal hrvasko-srbski jezik bolj kakor marsikateri Srb ali Hrvat. Zima je marljivo deloval na znanstvenem polju. Bil je vešča k na polju narodne pesmi, zlasti srbske in je v tej stroki napisal več učenih razprav,kakor »Primenja uje Homerovih epopeje v h srbskimi nar. pesoiimi«, »Metrika srbskih narodnih [s-sinj itd T;« manjša dela profesorja Zime so bila raztresena po raznih listih. Ta dela je sedaj dr. Jovan Turoman zbral in izdal ter postavil s tem našemu učenemu rojaku najlepši spomenik.
Izpred sodišču.
Svojemu mojstru grozil. Ivan Gressani, zidarski pomočnik, doma j/ Lance pri Vidmu je bil zaposlen pri Valentinu Gregorcu v Mengšu. S - »jim mojstrom je bil v vodnem prepiri« zaradi mezde. Tako mu je gro-/ji «ln« 10. in 1! septembra * L, «la asu bode vrat prereza 1. vpričo orožnikov mu je j*a zapretiI. da kadar nazaj pride, bo šjvel le še 0 dni, potem l#o s«d j - at, ter pokaže z roko proti I .»kopališču. Greasani se zagovarja s po i «4 dno pijanostjo. Obsojen je bil na dva m»    '-a težke ječe.
Zaradi oskrumbe neke 10 let stare deklice je bil obsojen 56 let stari «'liinar Y;: Vr/ n Turk I \ r\m:Y*- na !0 '    -        težke ječe.
So\razna dninarja. I r-    arjs Ja-• Lah   iz Most   in Jožef Marn iz Spori  Sivke   sta delala pri Vrhoven \ S irla sla se brez vzro-
ka in je 1-ah Mama preko ust udari'. < • dnji je zagrabil za motiko. l^ah pa mu je vrgel ksmen v g!avo. Mam je zadobil prelom ključnice. Lah je bil • _ i, n r     nmsaeov jaba.
Fant«ivski tepež. T>:.   S-V septembra je prišlo v restavracijo v Gorica nab več domačih fantov, med njimi ♦••rit Franc* Hafner   iz Ladije. K-i sne.ii     - •    pr š]; *t: Pimičanje, med njimi fant Janez Peta«". Že v re stavraeiji je skušal Hafner Piran-a ne izzivati. Ko pa so zapustili fzostil ms in zunaj postali,   pritekel je fant Jana Tekovnik ter udaril z železnim dn»*rom Janeza Petača. Ko je ta no tleh ležal, osuval ga je Hafner z nožem in mu zadal   na desnem stejr:-osem vbodijajev. Zato je bil Hafner obsojen na en mesec
Mlad nzmovič. France Zvokelj. 16 let >tar dninar v Lednem brdu
'^nknil Francetu Vidmarjn na Brezju ^2 K 60 v. Frančiški Urban-čič pa '20 K. kar odkrit,, sam priznava. Ker je bil Zvoke! j zaradi ta t v ia dvakrat kaznovan, obsojen ie bil na 13 mesecev težke ječe.
Razne stvari
* Pn nesreči ustrelil svojo mater. V Pievi - Tesino na Trentinskem se je dogodil v torek ta - le tragičen slučaj: 201etni mladenič Bnffa je prisu-1 z lova »lomov, ter čistil, kakor po navadi, puško ob oknu. V sobo je prišla njegova mati vdova, ki je ravno pripravljala kosilo, ter se pogovarjala z njim o domačih stvareh. -Kar naenkrat se je mladeniču po neprevidnosti in nesreči sprožila še nabita puška i ti nesrečna mati se je z groznim krikom zgrudila na tla in v trenutku izdihnila. Strel jo je zadel ra\no v srce. Prestrašeni sin. videv-ši, kaj se je zgodilo, je pričel klicati na vso moč na pomoč. Na njegov klic so prihiteli ljudje, ter se zbrali okoli /e mrtve nesrečnice. pred katero je i 'i a kal in **e žalosti vil nesrečni mladenič. Prišli so tudi orožuiki. ter aretirali mlaoVga Bufla. a so takoj spoznali i/, njegov«»ga vedenja, «la se je siromaku — omračil duh. Radi te grozne tragedije matere iu sina žaluje vsa ondotna okolica.
* Hotel za novopor«H*cncc. Nek hotelir v New Jeres»'yu v Ameriki je sklenil spremeniti svoj dozdanji hotel v Hotel /a u* «\ tporoeeiices. Mož pravi, da je tak hotel zelo potreben, ker se mlade porocenee po hotelih nadleguje s preveliko pozornostjo in s pomenljivim nasmihanjem hotelskih iislužben<*ev. Zato sprejema lastnik Hotela za novoporočence.< samo take ljudi v službi, ki so stopili selo pred kratkim časom v službo. Kot gosli s. bodo sprejemali samo Ijndje, ki ae niso poročeni dlje kot dva tedna. Hotelir je prepričan, da se bo v njegovem hotelu kar trlo no-voporoeenih parov.
* Koliko jezikov govore vladarji. Večina evropskih vladarjev govori po več jezikov. Največ jezikov govori cesar Prane Jožef T. Poleg svojega materoega jezika, ki je nemški, govori še francosko, madžarsko, hrvaško, češko, poljsko, malorusko. runi unsko in italijansko; razume tudi latinsko in angleško. Nemški cesar Viljem II. govori šest jezikov, in sicer: nemško, angleško, francosko, latinsko, poljsko in rusko.   Ruski car
govori poleg   ruskega,   nemško Itt
francosko, ter večino slovanskih jezikov. Bolj trdo glavo ima italijanski kralj Viktor Emanuel. Dasi sn uči že več let nemško in francosko, vendar ne more drugače govoriti, kakor v svoji italijanščini. Tudi španski kralj Alfonz se ne more ponašati s posebnim znanjem jezikov. Govori samo špansko, le za silo lomi angleško in francosko. Bolgarski kralj Ferdinand govori bolgarsko, franosko, nemško, angleško in rusko. Tudi črnogorski kralj govori več jezikov. Razen srbohrvaščine govori francosko, nemško, italijansko, turško in albansko.
* Drugo največje mesto na svetu. New York je danes drugo največje mesto na svetu. Število njegovih prebivalcev znaša 4,766.833; prekast ga samo London. Od zadnjega ljudskega Štetja pred desetimi leti je na-rastlo število prebivalstva za 1 milijon 329.681 ali za 38 7 % .
* Nezgode pri avtoinobilski dirki. V soboto so se pričele v New Torku vsakoletne avtomobilske dirke za Vanderbiltovo nagrado. Takoj ko so dirkači spustili svoje avtomobile, se
■ /g »lila. velika nesreča. Avtomobil rtirkaea Stona se je prevrnil in Stone je mrtev obležal pod svojim avtomobilom. Njegov mehanik je bil neza-\ ♦ -ten. Dva dru«ra avtomobila sta priletela v brzojavne drogove; štirje m«'haniki teh avtomobilov so bili iežko poškodovani. Nek gledalec je bil preveč radoveden, stopil je na dirkališče in takoj ga je zagrabil nek. avtomobil ter era vrgel ob tla, da se mu je ubila lobanja.
* Ali je Bospor zadosti močno utrjen? V soboto so se vršili strelni poskusi pri utrdbah ob Bosporu. S temi poskusi naj bi se dognalo, ali je Bospor z utrdbami tako zavarovan, da zamore preprečiti prehod sovražne flot i le skozi njega.Ti poskusi so baje dokazali, da je Bosporus dovolj močno utrjen in da je vsaki f lotili nemogoče proti volji Turške prodreti - zi Bosporus. Ti poskusi so z ozi-rom na vest. da Rusija pomnoži in
jči svojo f lotilo v Črnem morju, vsekako zelo interesantni.
Moderna gospodinja rabi za ii * iika sobna tla v svojem stanovanju dandanes že splošno znano oblastveno varovano pristno »Eisen-stadterjevo »Eglasine«, lakovo hr-r-vo za pod. ki se v treh urah posuši trdo in brez duba s sijajnim bleskom ter jamči za največjo stanovitnost.
F glasine«, lakova barva za pod se dobiva po vseh večjih trgovinah z materijalnim, barvnim in špecerijskim blagom. Edini izdelovalci: tvornica lakov Bratje Eiscnstadter, Dunaj R" 1. Pazi'e natančno na varstveno znamko vželezni viteze vpo-dobljeno na vsaki škatlji.
* Odlikovanje tvrdke Langen & Wolf. Pri odlikovanju razstavljal-cev prve mednarodne lovske razstave na Duaajti 1910. ki je bilo dne 3. oktobra v svjni dvorani dunajskega
vinskega sveta, je dosegla tvrdka Langen & Wolf, tvornica za stroje in motorje na Dunaju, 10 okraj, Laxen-burgerstrasse o3, najvišjo odliko, namreč državno častno diplomo. Mi-iiister javnih del je izročil zastopniku tirnic to najvišjo odliko s pri-zualnimi besedami. Kakor znano, je firma Langen & \Volf v Rotunui, severno v h od išče. oddelek za strojno industrijo, razstavila svoje renomirane originalne Ottove motorje, motorje, za surovo olje sistem Diesel, originalne Ottove bencinove lokomotive in originalne bencinove lokomo-bilc ter stroje za obdelovanje lesa.
s Mednarodna lovska razstava na Dunaju. Z avstrijskim državnim darilom so bili odlikovani znani Maggijevi izdelki (Maggijeva zabela. Maggijeve kocke za govejo i uho tor Maggijeve juhe v tabletah i, ki so jako priljubljeni radi njih izborne kakovosti, praktične porabnosti in nizke cene.
Visoka ml lika. Poročajo, da je znana tvornica za stroje Henrik Lanz v Mannheimu na svetovni razstavi v Bruslju dobila nič manj nego tri graud prixe. in sicer po en grand prix za lokomobile in ladijske stroje z ventilsko zavoro sistem Lenz. parne stroje in separatorje. Med drugim je razsta\rila firma lokomobilo na 1000 konjskih moči, to je največja doslej pri lokomobilah doseženo delo. Ta stroj je tesno spet z dinamo - strojem v trajnem obratu razstavo preskrboval z lučjo in močjo in vsem, pogosto napornim zahtevam sijajno zadoščal brez najmanjšega motenja.
♦ Klcktrlčnost je največja zdravilna moč narave. Da se trpeče občinstvo pouči o blagodejnem učinku električnosti, razpošiljamo zastonj in poštnine prosto jako zanimivo brošuro, ki so v njem popisani principi električnega zdravljenja. Kdor se za to zanima, naj se pismeno ali ustiue-no obrne na Elektroterapevtno ordinacijo na Dunaju I., Schwangasse 1, mezzanin odd. s. 2. _
Kupujte jutranjo izdajo »Slovenskega Naroda**.
Tclcfuiki ti taijni
1. Afera Hrana.
M- — Dunaj. 8. oktobra. Včeraj je zboroval takozvani preiskovalni ooeek o aferi H raba.   H raba   pu ni
prišel pred odsek, temveč mn je poslal samo pismo, v katerem navaja momente, glade katerih se je doliilo krščansko - socijalne poslance, da izrabljajo njih politična mandate, ter v katerem pravi, da je v tem pismu navedeno vse. kar je potrebno za preiskavo. Osebno pa ne bo ničesar izpovedal.
Khuen - Hedervarv pri cesarju. O. — Dunaj, 8. oktobra. Ogrski ministrski predsednik je bil danes ob 1. popoldne sprejet od cesarja v ^**bonbrunu v avdijenci. Vladarju je poročal o bančnem vprašanju, arlede katerega obstajajo med avstrijsko in oarr«ko vlado mnoge diference. Isto-tako pa je poročal tudi o tozadevuem kompromisnu
£*»      Mru ih Mazcoca prijet.
G. — Krakov, 8. oktobra. Včeraj pnrsddne je bila krakovska policija obveščena, da pride najbrže menih Mazcocb — tat in morilec svojega brata — v Krakov. Policija je zastrezila vse kolodvore ter Mazcocha. ki s»» je res pripeljal, takoj spoznala in prijela. Mazcocb *e je močno prestraši! in je tudi že priznal, da je umoril svojega brata, zanika pa. da bi bil o k rade I čenstohovsko Mater božjo. O drmrera noče nič vedeti in trdi. da ni imel nobenega sokrivca.
1'oaesrečeai romarji. M. — Londsn, 8. oktobra. Oh reki Ganges v Indiji je prenočevalo Tisi
br a iranskih romarjev prav blizu reke Ponoči pa je reka iirniikimnj narasla in vseh 700 romarjev je utonilo
s s
HEIOLITUA   NA   PORTI GALe SkllM.
\s Portugalskem vlada mir.
M. — Berolim, oktobra. *Tag-nlatf poroča iz Lisa bone. da je v celi državi potlačeno na*pmtstvo kralju vernih elementov. Vlada je dala zapreti mnogo duhovnikov in mnoge, moštva od policije, ki je ostalo kralju verno. Toda ujetnike se smatra za politične ujetnike ter se postopa z rji m i jako obzirno. Diplomatska zastopan a portugalska v inozemstvu r.vari. • mo v Vatikanu *>a -*e razruši. Prebivalstvo je jako mirno. N •. vlada je bila ak i previdna, ker je dala v trenorku. ko je vladalo največje ogon-enje in navdu-enje za revolucijo, zapreti vse gostilne, da so se tako zabranili se večji izgredi. Promet med L.^abono in inozemstvom je •> oviran, telegraf *e ne more vporabljati. ker je pretrgan in tudi železnice so v okolici Lisa bone na 100 km daleč razdrte.
M. — Lisa bona, 8. oktobra. Vse trgovine v Lisa boni so zopet odprt ~ električna železnica zopet vozi po mestu, ljudstvo je mirno, le republikanske zastave na Mrenah -pričujejo, da so se pri ustavi države izvrgle vazn<* spremembe. Provizorična vlada sklice p»"*bno kom i* i jo. ki naj notifk-i-ra pri posameznih inozemskih v lu« lah spremembo vladnega Mstema na Portugalskem.
M. — Pariz, H. oktobra. Vlada i'na š*> vedno konsignirano vojaštvo, da «e v zadnjem hipu ne bi pripetilo kako iznenađenje ali nesreča. Delavcem in kaznjencem, katerim se je dalo za časa revolucije orožje, se je orožje zopet odvzelo, da se ne bi morda dali zapeljati k novi revoluciji ali
Kralj pozabljen.
M. — Pariz, 8. oktobra. Iz Lisa-nornfn »Matin . da se republikansko časopisje na Portugalskem skoraj nič več ne bavi z osebo kralji Msnnela. Ce se gn že imenuje, se ga razi vije mmpod Manue* pl. Bra^an za in ujegova mati Amelija pl. Bra-ganza.
Kaj namera\a kralj?
M. - Pariz, 8. oktobra. Kaj namerava kralj Manu"! -toriti. o tem ir znanega. Tudi so raz t roda ostane kralj Manuel dalj časa v Gibraltaru in pozneje dalj '-asa na Anarle-ikem. Anarleška j> pripravljena sprejeti ga kot gosta ter ««, — kakor poročajo najnovejše vesti — že pripravlja grad Woord Kaza sprejem portugalske kraljeve ►ine.
Revolueija — kasen.
_ pariš, 8. oktobra. 1'ltra
_lansko glasilo »Faivers* piše. da je revolucija kazen za Manue lovo nestanovitnost, ter da je resen opomin tudi za spanakega kralja Alfonza, da ajfd ne nadaljn> politike, v katero so gn zapeljali naprednjaku, kajti da ta fejrjtr doseže, da je tudi na Španskem revolucija v kratkem gotova.
is Madrida, da je kralj nuel brzojav i I španskemu kralju Alfonzu iz Gibraltara, na katero brzojavko je kralj Alfonz jako presrčno odgovoril.
va  brzojavnega materi-
Pri f kr drža\ n«» železniškem ravnateljstvo v Trstu se odda dobava brzojavnega materijala za leto 1911 potom javnega razpisa. Zadevne po nudbe je vložiti najkasneje do 2«V oktobra t. 1. 12. ure opoldne pri glavni pisarni c. kr. drža\ no-železniškega ravnatelj*! v a v Trstu podrobni podatki so osebinjeni v <V.>ervator*» Triestino« od 5. oktobra t. 1. in se dobe pri c. kr. državno železniškem ravnateljstvu v Trstu.
— Nota določila glede spremnih listia za pakete \ Rumuasko. C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniki /bornin v Ljubljani, da se mora odslej vsakemu, za Romunsko namenjenemu paketu pri de jati izvirno fakturo, ki jo je pritrditi na druge spremne listine. Sprejemni poštni uradi morajo na carinske izjave k paketom za K«»mlinsko z ročno pisavo napisati sprejemno številko paketa in ^ndejati krajevni in dnevni pečat. Primerna urcilba poštne tarife za pakete se rridržuje.
—- Zvišanje obrestne mere. V to rek. dne 13. oktobra se vrši seja generalnega sveta avstro - ogrska banke, v kateri se bo sklepalo o zvišanju obrestne mere. Obrestno mero nameravajo zvišati za en odstotek.
— Trro\inska pogodha med Ao «tro - f*rr*k#* in ftrMfn. K."V. te |»or<> 4-ajo «... Beograda, pnoe zagonski načrt o trgovinski pogodbi, sklenjeni med Avstro - Ogrsko in Srbijo, še-le pr tem v skupščino, ko 1». ^prejeta v avstrijskem in ogrskem parlamentu.
— Davek na pivo na Nižje - A v-atrijskem. Z Dunaja poničajo: Anti-se mitična zveza v nižjea\ sTrij«kem deželnem zboru > sklenila, da se ne zviša naklada na pivo. 8 tem je ta načrt končno pokopan.
-- \o*i monopoli na t>gr%krm. Ogrski finančni minisrer dr. Lukar-š je pripravil za zbornico dva predloga
0 novih monopolih. Prvi predlog se naziva »tekoči in plinovi petrolej i . r*mgi pa kalijeve soli« V > p^em predlogu naj bo pridobivanje petroleja in petrolejskih produktov in pa podzemskih plinov predmet državnega mono^sda. v drugem predlogu -e ra roonopolizir» ; - '-o vanje kaiije-ve soli. Kakor se nam dozdeva, je to akcijo povzročilo pos*>no \ itanjn ua Sedmog i askeiii. kjer so iskali kalijeve soli. Pri tem so našli močne iz vire plina, ki se baje po moči in mim-
1 ni    lahko primerjaj" ^everoameri
- m. Ogrska vlada hoče sama \ porabiti te pline in si«-er na korist 'lomače industrije. Petroleja in kalijevih soli dVzdaj niso dobili na Ogvikem v jih množinah, čeprav so bi i i stro kov ujak i mnenja, da -e nahajajo tudi na Ogrskem. Vlada ho*** «ama vz*»ti v roke poskusu«» vrtanje in povzr<*><
da bi vsa ta produkcija koristila edinole domačemu korsninu. Na avstrijske razmere h>«]<» ti monopoli vplivali ^le v teku let.
— Rastju* de Turqnle. I grada poročajo:   Jeune Turr ča. da h <~»>» domari kapitalis noviti banko   p*M imenom de Turquie* z akc kapitalom funtov.   Ta no\ ;i banka ima da deluje za osamosvojitev Tut tujega go«!*odar-k<*ga vplivu,
Hujim ceni niroCnlkom.
Zaradi hitrega in tnčeega poslovanja v upiavništvn na-»ih razlu-nih r r- m v«e i »Mite naročnike, da hlaaro\olijo vselej j;*-ri" m tor-no zapisati, ali je pripela ni denar za naročnino 'jutranji, večerni sSlov. Narod«, »Slovenski Dona«, »Zvon«, za ineerat. v katerem listin itd. \V#d površnosti v pisanju trpi uprava listov in — cenjeni naročniki.
Častite naročnike UaaUi euskega Vsrrsis . katerim poteče v kratkem bodisi aaesečaa ali četrtletna earočni-aa, prsnima v I jedrn«, da oadaljuo aa-it#*\ kar aajpreje ponove, da jiaa I janje lista ne prestane. — Doklej je plačano, je razvidna aa na-avitku.
Tari poro usta-i m u^ Vl.faiO
amen. je od
G. dopisniku v T.   — Hvala na ldlanem.    Blagovolite  opr »Mit da notice iz taktičnih oz i rov ne priobčimo.
ladajatelj ta
il arednlk
Darila.
uo poslali: Za CMI-Mfjumnmvu družno. Gč.
Miri Pečirer iz Idrije K 2*04 nabrala v veseli družbi. — Ces. svetnik Iv. Mornik 10 K mesto venca na krsto gospe Mar. Cz pek roj. pl. Grascili. — G. Lovro Testen, postajenač. v Kanalu K 32 — nabral na ženiiovanju gosp. Mirka WorUake, asistenta državne tel. v Kanalu z gC. Pepin Škrtovo pri Sv. Luciji. — U. J. K 3"32 nabralo omizje v Ozmičevi gostilni po povzročilu ka varnarja V. — G. Iv. Gorisek Št. Peter na Krasu K 22*27 nabral kot narodni davek železniških in poštnih uradnikov za mesce sept. — Skupaj K 68*63. Na zdsr!
Za Domovino: Ces. svetnik Ivan Murni k K 20 mesto venca na krsto gospe Manje Ćapck roj. pl. Graselli.
Za obrambni sklad C. M. družbe: Akadcmićno društvo .Sava" I. obrok. Hvala!
Za „Narodni sklad" blagajnik političnega društva .Skala- K 26*50 kot preostanek daru neimenovanega zavoda. Na zdar!
ti i Ljrtjaii.
1012.
t.       ha 1910.
i.
Opereta s predigro v dveh dejanuh Besedilo po Aboutovi povesti spiral Viktor Leon. UglasMI 1*1 sna Leuur. Režiser Josip Povht  Kapelnik prof Fr Reiner
Blagainita se odpre ob 1 .7. uri. Začetek
ob 7. uri. Konec po '   10 uri-PrihoJaja predstava v torek, 11. oktobra.
larsvtlo. Za uravnavo in ohT^nitev dobrega prenavljanja se pnporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega
JBollevsas kaidUts-prsAka«*. - <e dobi za nizko cen<». m kiten vpliva najbolj trajno sa vse tcikovc prebavljenja Originalna škatljica S U. p°<Tr»ern pmretji razpošilja ta prašek vsak  dan  lekarnar A aaeM, c   m kr d\
zilacitelj n  unna|n, Tucnlanben 0. V le-
karnati na deželi jc izrcaio zahtevati Mousv preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 92
samo direktno! — črna, beia in barvana, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke Franko in te ocarinjene se pošlje
na dom.   Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo pošto. 1 62
Terana za nile HMERG. Ziriil
Za vinopivce
aa metanje s t rt nI na sokom!
0"*na*ET
mlkalična kislina
ne vtr ali sira
vinska kislico
artjstna ruaćuja
barva vin;
1   I f
110
najbolj Jfl ara srtnuostl:
ziSi. sruno. Ml ta mat u m sns pri
H. SUTTNER
IMUS. HBU nt
» I * I ■ •
2% kg
tehta
IHftlti stroj il aluminija. Ima vse modeme vrline, solidna konstrukcija. Cena oizka.  Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja od 3205
umi MM Folding"
Ljubljana, Turjaški trg 4, II.
Proti e
Id ii iiii zob
salate aaaru snaaa antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki strti Sisano in odatraniuje nsuriletna aapo Is ust.
1 steklsuica a navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v L)ubl;ani, Sešteva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovegi jubilejnega mosta.
Meluains-natna in sobna voda.
Sunja,   Hr\?ško    22   februarja 1908.
Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri  steklenice  Vase  Izborno delujoče
vode, katera je nepreKosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osvezenje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. $pr štovanjem Mato Kaur.novu, kr. pošte meštar.
Svarilo
pred
ponaredbami!
Tvoj slabi žalodec Je žalosten godec! Ce bi vžival
Ne bil bi bolan!
Bnfutaite -FL0RIAN" ptj izfjeipiajnitti
Naslov za oa *cila: ,FL0RIAX-. Ljubljana.
Postavno varovano.
Umrli so v Ljubljani:
I>up 4. oktobra: Ana .Tajzoilic, tr-j?o\>kppa pi»tnika hM. U let. Vri-voa 5.
I>n*» .">. f»k{«vl»ra: T.nrlovik Kve-H»ir. rcjVne<-. J mos»H»a. K.nlook*'trn ce-sna % — \ iktorija \*o|?t. kontoristo-va vdova, tli Irt. Sv. .lakoha tr^r 1.
I>np *S. oktobra: Stanislav Š<»lar. ee*i ljarjev sin, 6 l^t. Tržaška cesta 15.
Dno 7. oktobra: Pavvl A lic1, hi-ralec. 7- l^t. Knd^k«r»>Ta 1;. — Ana Rakovnik, rojenka. l.*> mesrcev, Streliška ulica 15. Alojzij I\ mati, zidarski polir. 44 let. Dolenjska cesta 6. Anton .icjrlič. sin irostilni-c-arke in posestnice, 4 leta. Sv. Petra ceMr. 05.
Dne S4»iktobra: Uizrla Ma^ajua. spre vodni kova hči, 3 leta in pol. Prisojna ulica 7.
V deželni bolnici:
Ihie 5. oktobra: Ivan Horvatič, delavec, 4t> let. — Katarina Oblak, v i tova telerniškcjra prem i kača, 50 let. V alentin Platiša, posestnik, 44 let.
Dne 6. oktobra: Anton Ježek, prevžitkar. 69 let.
prodajalka
24 let
m unsuuui v (JuhljanL
Naslov pove npravnistvo
Kupil bi,
v Ljubljani hišo v smeri od Mestnega trga do Starega trga, — Pismene ponudbe naj se pošljejo pod šifro 9,K. H* 100"| poštno ležeče, Ljubljana.
Rabljen, toda dobro ohranjen
pianino
kupi« — Naslov pove upravništvo •»Slov Naroda«. -1379
Išče se spreten
3376
figurant
obenem pisarniški sluga, Ravenskega in nemškega jezika zmožen.
Ponudbe: Ambrožev trg 3, pri stavbnem podjetju.
Za 3 mesece starega otroka se v Ljubljani išče takoj 3337
vso oskrbo.
Naslovi naj se sporoče na uprav-ništvo »Slov. Naroda« pod „3 mesece**.
za L november t. I. 3378
stanovanje
z 2 sobami in kuhinjo.
Oglasi na tvrdko H. SUTTNER, Ljubljana.
=   20 voz =
gnoja
se prav ceno odda. — Več pove Brinovec na Viču. 3388
se sprejme takoj v večjo ma-nutakturno   trgovino  na Gorenjskem.
Prednost imajo take, ki so že službovale pri kakem odvetniku.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3355
^ ******     ct\*jr*     c* c ;t»Y.a^
Fina namizna jabolka, kanadska ali rambur, fine ananas, damason, zlate parmene. zlate rajnete, kosmače, mašanc-kerje
razpošiljam v korbicah ali zabojčkih od 5 kg višje do 1000 kg. Cena za Ujf   kilogram 24 — 30 vinarjev franko žel. W postata Maribor. Se priporočam
JOSIP KRANJC
Sv. Barbara niže Maribora. 3366
mi
UIDE
Stopil sem v trgovsko zvezo z največjo tvrdko na svetu, Harrods iz Londona ter sem v stanu prodajati najfineje zgotovljene oble-ke za dame in gospode.
kakor tudi E
QD po meri za isto [5] 3       ceno. 3391 E
i
0. Bet lOtMt
Angleško skladišče oblek Ljubljana, Mestni trg 5
Vzemite sif «ko
iciAfiinem. kairl   blaženem, ^ '
»hod i a ste ^em uxtnku
Tacat ua potskuiajo 5 kron.
dihate, Fellerjev fluid z 2 tacata S kron 60 vi
o »Elsafluid« Mi ssmi smo jev franko. Udelaje ga samo 1
prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd o Ujegovem ar E. V. Feller v Stubtci, Elsin trg 238 na Hrvaškem.
3/+A
UnasaUnsO    m^b^L   mm ^Sa^_^^__Aha
mii wk\m v imuiu
pttfL
Slovenski jeuik je obogatel s mnonireiJD   naših časnikov in kaji*
Vsilili so m» pa \ pisavo Ura?., ki sa rrrao pačijo
Sodnik    raisojuje      pred lezrei
spor«, slovensko hi bilo »pred sodni, kom leioči« ali pred sodnika, sodniku
predloženi spor!
Produti se hoče Potočniku > slikajoča njiva. Prav P. »Ustna njiva.« \a njej ostane »preužitek* namesto preži vitek; »zgovor« nameasn »ugovor«.
Trditev pričeva »odgovarja niei. Namesto je resnična«. Sploh -odajovarja« tentsprichti m pi^vi slovenski, kar »se prileaja«. strinja, ujema, zlajn, ustreza \sj odgovarjajo Hrvatje neslovanskt rak rani, reinek delu. Slovenci takih napak ne smemo posnemati.
Žaljive besede se »prek licu je jo«, kakor da bi to izražalo nemško > wi--rufen«. Slovenski »preklic« je javni razarlaa po zbobuanju ljudi, tln F*~lušn>, šaljive besede se »prekli-cujejo za neresnične«, razsilašujejo, •t se ne zlaamjo z dejstvi itd.
Dovoljuje se pot, »vožnja, podpora »do piihlif, t. j. do razbobna-nja. rv»v«»?juje ar pa dejansko > do prepovedi, prereka, raz vel jave. oo-kler *r dr nam če n- ukrene. Testament j.- prerok jI iva. raz k repi ji va. ne preklici ji va naredba.
Časnikarje, ki pišejo >kaj vse«, namesto koliko,« tnalo« letvast nsmeMo -.-nekolik^ . Pueh-kolo namesto Puchovo kolo. Loden — sukno, namesto lodensko sukno«. mi v ns-vlak- in »luxus-pes« namesto
ikMISOV
vlak
1 T<   * r- -
aH oe«
»cvet In-
ira . vae kaj unizega za »popolno, ma. čisto nekaj druzefrn«, »flomni-i»u«ka <flobertovai. Gemutsroheit. namesto sui^vosrčno«t. »au« Ge-««-haftsrui'ksu*hten* namesto »zarud dobička . zavoljo koristolovstva« treba bi b»:o nasrnut i iz uredništev slovenskih, kakor one. ki vsled lenob- krajšajo beseda: Slovenci. *loven^ko itd. v SI., slov.
Živioklic. slavaklie- mejklie niso slovenski, pač pa »klie 2ivio. Slava« moiro«- > slavoklie — in »klie meti govorom . najboljše je. da se piše kratkomalo r oklepu (klie:...)
Zwi«4-n*nrnf Medklic, mejklie ni slovenski in rrdo je -za nj^gra« od   njesa. ki na piše ali as-
\ ori-
Pomakmnje   za Beford#»rtine;T je ponesrečeno. Vaj bi se reklo ' i sanje-, povzdian^nje
TiMi   jrra<*kt Slovenec, ki je za
\>rpflenastation izumil »oskrbo, valno oprejetišče namesto »oakrbo-vaJiacn«, je pač kratkoumen. Ne pilimo omejen za »besrhrankt . ker je beseda nasprotna duhu jezika, ki bi rekel -obmejničen : ampak pusti-"*t iro« avno kta'* j^di^* kratek um veljati.
Živa*    • ne življenskai potreba nam je dobra slovenska pisava, ki bo
:di poročala o »potvečevanju ma«-nikov-. volitvi župana«, na o »mas-* «k**m posveč>vanjii" itd. »Thrj^flra-
"*> tudi nima. ampak uro omejr* — S* ->vpnrr, ki bi sicer klel n v,ne b rs vsi.
Po svetu.
Zakon milijonarja in gleda I Uk* r*»Tke. Pariška javnost se zdaj zani-Tia zlasti za pred nekaj meneči po ropar,   milijonarja Chanlerja in ? Mališko   pevko   Lino Cavalieri. »anler je bil že preje poročen, pa
• jr dni ločiti.   Njegovo srce se je
• ">m ogrelo za lepo pevko Lino Cu> l*lieri, kateri je napravil imenitno "-nit no ponudbo. Lina je seveda z ve-**\j+m porsbils priložnost ter se je z
r rnj>ui deviške ljubezni vrarfa u*>narju okrr»ir vratu, « hanler je same   navdušenosti zapisal svoji >p  ' *>•  «ti petnajst hi> v N>v Vor-in velikansko   posestvo Redloek, >**dn*"» vff «totisoč frankov. Od avo-letnih dohodkov v znesku 800/aal on   je   zapisal svoji nevesti letnih ' ••**> kron. Novofjoroeeni  par na ■  dolgo čaaa užival zakonake sreča; medeni tedni so kaj naarlo minili in je   rmzrrnvni*. Milijonar 't ler je celo v listih naamal svojo i »f jen o« sen ko z   ni«-v redno šenv in dragimi ljubeznivostmi- Na-anai jo je od sebe in je vložil t ni ho ita ločitev zakona. Lina pa pen vi, da mla vedno poštenu aenaks Vzrok T'.m   med njo in njenim moseni je **eaarnesja značaja. Na tistih petnaJ-1 I htiah v Vew Vorku je toliko dol-sa da so vredne komaj 240-OU) ima. rVnesfTo Redloek   je   vredno komaj W»IWO kron.   Gluvui vzrok razpora »♦d njo in njenim nsmVui tiči v tem. •a jt t hanler zahtevni, da iiudpiii /;avo. s katero pripoana. an js sopiačniea moaevih dnlajnv. Kar lasa tenu ni hotela storiti, ja I prvannjati. O ta
it
Aa>
r lesk i dvar js odfsdil na pokojnega, »•»davno umrlega kralja Edvsrtia šestmesečno žalovanje. Poleg sugle škega dvora, so odredili dvorno za lo vanje, krajše ali daljše tudi •Irugi evropski dvori, kakor se nahajajo v Mnmjetu in daljnem sorodstvu s prvo omenjenim. Barva žalosti za dvorno žalovanje kronanih glav ni bila. kakor je dane*, vedno »rna tmrva- Zlasti na Fran^Kkfin, v deželi, ki }«- \ lru\ p»igl«-ilu *lu/.il.i vzor nekoliko ^t«. let. so se menjali običaji v tem pogledu. Tako je kralj l.udovik XI ob svojem nastopu viadanja odrt-dil žalohno Itarvo za *^ ojeea pokojnega očeta  Karla VII.
Ha t no rdečo hnrvo. Lmiovik XV., ki je I« ta 7*JT»   >Hlredil ofieijalno za-lobni Tiravilnik. je uvedel vijolično bar\» kot barvo žalosti. Za kralji c*f vdove na Francoskem je bila n**-k'»iiko sto let predpisana bela obleka; ali pred tem Sii bile one dot/ne. da \m> smrti svojega kraljevskega soproga sedijo šest teiln«\ pred ^»steljo, a potem da celo leto is ne izidejo iz svs> JiIj soban, vsekakor čudna navada, ki so jo iHipr;n ili šele rs »ur boo* i. Se cesar NafKileon I., ki ja, kakor pra\ i jo, odredil za slues.i svoje smrti trimesečno žalovanje, je odredil vijolično barvo k .»t barvo žalosti. JSel-\   XII. stoletju je bila    na dvorih nploauo uvedena črna barva za žalovanje.
* Kako si podaljšamo življenje?
Ai'" K von Luidheiin je izdal knjigo > • ' H * * ' **'•» \ kateri raz pravlja one linjenice. ki so \elikega pomena za podaljšanje člo\«*ske^m življenja. — Iz zbranib statističnih podatkov navaja izdajat 11 *      «1uje. ugodno * rnsnie-
zakonu roditelj-sko   življenje; «. hranitev   otrok z matemim mlekom pop«l?   r a 7*lr:i'v dojerji*^e; 3. zmerno in urejeno življe-.lob: 4 delavnost do nnjpoznej-se starosti in kolikor mogoče pozna prest opi te v v pokoj. — »Mladi« s tem ne bodo zadovoljni. Oni zahtevajo, da se jim obešatiajni predstavite-Iji   umaknejo   že   45.   do ."n1 t« »m! — Najvažnejši   organ našega telesa je oko. ker nam omogoeuje za podaljšanje življenja tako nujno |>o-trebno delavnost ali aanaosleno- ' Za hrano se priporoea k-»t najbolj ko ristna. mešana. Zanimivo je pri vseli teh razpravah dejstvo, podprto po mnogih statističnih podatkih, da je umrljivost v pokoju se nahaja joči h ljudi 'seveda pri enaki starosti* veliko večja, kakor onih. ki se ha v i jo z delnm do po/n«- starostne »johe!
" Zalog sreče. V franeoski Hre-tanji imajo kaj emir navado: ženin mora v znamenje z*•'oeuntj in zaupljivo*; . hrKk-e ženitvp založiti dolo ceno vsoto denarja kot zalog« ali prosto na rod no povedano zn nr I.-ud«tvo tamošnje živi v praznoverju, da je vsaka ženitev brez takega zaloga nesrečna! Znesek «*» menjava od 50-—500 frankov in se v plaču-je na dan zaroke: ako se pa zaročitev razdere. potem pripade vplačana VUSv ta zaročenki za uteho, ker ni dobila moza! Ta ut^ha- pa zi*peijiij> razne jKŠe- k temu. 'la bogat«- na račun
mnogih *vojih žeriinanr. \" roj provin-; živi neka taka nevesta,    koja je razdrla vsak » zaroko, kakor hi'ro je dobila od zaročenec  obieajni aloe s-r^« •   ' Zarr»eena je lula kar p«> rsti sedemkrat, a vsj ženini pretendV- ti so se občevaje » t^, zaročenko   do >bra prepričali, da ne l»r»do našli n«»k^ & reče z njo — in aa vat euuuopii pra-- a»no   Rsdi tega je dobila ta večkrat navidezno ogoljufana mladenka : »večna nevesta a. A nekega pomladanskega fine, ko sj 7e ftohedeu   izni'H     ine^r»nskih ženinov ni upal poprr*iti njene > roke«, pokarala -«e ie ta zamr*n+tnm devojka « svojim ženinom na uliei   T* je bil mor t»ar, ki se je preži vsi v#č l^t na tujih obmorskih     zemljah     nef»ri«-ako\ an vrnil v svoj rojstni kra      Kmalu po dohodu v domovino se ie ta naš mor nar poročil ter vzel za ženo ono »večno nevesto    Pozneje šele se je pokazala   resniea tej zagonetni    žen it vi: ženska je bila že davno   znana « tem pomorsk m potr.ikoni m oba neimajo-ča sredstev aa roditeljsko življenje sta si izmislila na*-in. po kojem bi do lila i^trebni uVnar!   On je nastoo 1 službo na raznih v tuje desete plav« iočiH parobrodili. ona pa je začela iz-koriščevati     «id*K^ praznoverje, nabirati «vojo   doto v podobi »zalog'« • reče^? Tn naposled «e jima je posrečilo nabrati «i potrebnih noveev — in začeti »rečno zakonsko življenje!
■m^anaanaanasna atm
\wmxi u
nuj tudi
V
Most hpK
atf d
sode
glaz jesenko
ajjaujns, Start trg u
pripori>«. .i
klobuke
slamnike
cilindre, čepice itd.
nafsavajse faantie
po najniiji ceni.
IjMulSllt ulOI'Oillt
patiknif w (F
m lovce is atretce so
fk 'unmi si uuusu unrriuie   Vse puška sa aa c kr. vaaucj hi od mene punununui -13 vam oanlhi «aatin|.
tlfč ne pomagal
■ji pnfni
avtnuli o It
a i*
Najcenejše
in dežnike
domačega izdatka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana »red ikofiio 19, stari trg 4,
Prešernova alica 4.
Ljubljana ^
SfMlnijska ulica št. 5.
»j bo*je za roba
Svoji k Svoj«!
Milko Krupeš
orar in trgovec
Ijibljau, 3vSčev trf Itn. 3.
—   Ustanovljeno leta 1852. —.
Ccnj. občinstvu priporočam svsjo bogato zalofo 1954
stanakln tn sapnik nr, uuuunuru, prstnanv la v^rttla.
Osobito sedaj ob priliki božiča in Novega leta. namenil sem se prodajati
aaskl
fopraTiU točno ftu ceno?
Za vsako prodano ali popra t I Jen o uro jaarfhn 1 leto.
n
SODE
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa. močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini iptht hi za vino pripravne, za \sak«. vino izborne, takoj raNnve za kar se jamči, esnm v velikosti po 300. 400, 500. 600. 700 do 1000 tttrov sa zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih ^— nizkih cenah
U
Avg. Tonažič,
n «
j
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno
KOČ
3093
aalk*l|io arauatvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko  K 4-—.
Br. Novakovi?, Ljubljana.
DavtMii baika  teskKh spofiteleD
)odružnica v Trstu,
izza del Ponterosso 3.
obrestuje
■ vloge na knjižice   4; 40 0 ■
■ premijske vloge     434°0 ■
■ vloge v tekočem računu ■
■ .#.     po dogovoru. .*. .-. ■
Postne položnice se pošljejo na željo zastonj.
Bančni posli vsake vrste. 2642 Vadija in kavcije.
POZOR!
Najnovejši in najfinejši
za jopice, nogavice, in druge ple-
tenine   nudi   vsakomur  brez razlike
trajen ta dober zaslužek.
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2578
Franc Kos
mehanična   industrija pletenja medne konfekcije
v Ljubljani. Sodna ulita što. i
Prospekti in ceniki brezplačno.
>a<ix nuni   »yiLu»       WM »^.^a
Vinko Jrtajdič
vilioii mlin v
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske moj=>tre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 2^ V Liasljaai: PeSfradu, Trnovem, Ssćevin, Trsta norici, Celovcu, Beljaku, nelcaau, Iasmostu, Tri-deatn, Kadru, Splfetu, Ercsunovem, Kataru, Sarajevu la Puliu.
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj.
1
Ceno posteljno perje
Najtoljsi reski aakapni rir. 2815
Kg. sivega,dobrega, puljenega 2 K ; boljšega 2 4D K; prima polbelega 2 8U K; belega 4 K; beieja puhastega 510 K; I kg Telefinega sne-■ „ iiiiiiuj.Li.1 , - 1. lummMmm facbelega, pulje-ne^a. 6 40 K. 8 K; puha, sirega o K. 7 K, belega, t;aega 10 K; najhnrjši prsni puh 12 K.
\ararila as "» k£ aaprej franko.
Zgotovljene postelje ^r:-
drega, belega ali rumenega nar.kin^a. pernica 180 cm dolga, i30 cm iiroka, z dvema zgiavnicama, 80 cm dlg, oO cm sir , polnjena z novim, sivim,  prav stanovitnim puhastim
perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, It K, 14 K, 16 K,
»glavnice 3 K, 3 50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm §ir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K SO, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica \i močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm sir. 12 K 80, 14 K 80 Raaposilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za ne ugaja joče se vrne denar. Natančni cenovmki gratis in franko.
L miso. letalce Jt 767. tako
9F
42^1
05
AR
86
Vatom« M tt i risjn sto* M " nPFNIK
Predtrskarijt, meijc oa roke im strmu Miruje. I f 1* |^l\amL#l
piisiraiije iti. Vezenje praporov ie fruitnaft trans*. Zunanjim naročilom
Itajiedi zaa Mmditil nltt ti okelolti potnlmB.
nTf T.
kakor: telovadne hlače, majice, čevlji, čepice, roeče srajce, znaki, pasovi, trobke, vrvice itd.
Zunanjim naročilom »e ustreza veatno in točno.
I
SVETOVHOSLAVMI
BRANCA
tvrdke Fratelli Branca v Milanu
eenae ia izključne lastnice tajnosti o priprarljanju
I« Mjupeiaeiia želodčna grančica na sveta!
■anaral|l»a v vnuki afrmiial! — Daniva m ¥ Ljubljani pri:
■aVT J. Bu/zoliniju; Anton StacuSu; slaščičarni Jak. Zalaznika.
Fr. Mally & dr.
in (lomita za
v Srednjih Gamellnili pri LJubljani.
Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta 2,
p r i poroča
1073
mm
jirii Mi zidno
na slroi in
aaiaellne kakovosti ia v poljubni množini.
Za trpežnost zarezane opeke I. in II. vrste sc daje najobširnejše jamstvo.
IsČe • izrezbac notarski
sollcltntor
Vstop takoj, plača po dogovoru. Služba bi bila primerna za kakega vpokcie-nega sodnega uradnika
Ponudbe oa; dkr. u s tari J nt v
Gramofone
najboljše vrste po    najnižji ceni avtomatične, posebno   za gostilničar e pr'prarne pnco^oća
Ivo Bajželj
Ljubljana
anuuuu ssfj! IciT :
~—— lUe(izai). doslc najsovej^t slrvesske »w^c — ION      K 2*— 2514
lan -.i- *c a K
Ceno češko
poRe'jno perje!
5 kg novega
K 960, bclieaa K t*. K 12^—, belega, iako meiiaera skub-lleriega K 10*—, K 24*—, saelao be-leea, aneiikeea, aks01|esrri K 30-—. K 36—. Pošilja se franka prati povzetka. Tndi te zameni* ajtt Bax*| vzana proti po/rnim po&aik atroaaov.
Benedikt Sachsei, Lobe* 35-pri IHzna sa Ćvikeam,
mi& lioovina Mm
G. F. Jurasek,
prvi In satni te*ka-»»ovenski m9 ■ ■ ■ , valeč Ulavtiier ia trgovec v
LjuMjasi. Sv. Petra cesta se a2 a. 1. eadstr. j s L atverabrta pa ui Pijanski cesti st. 13. kjer pereca svojo zalega.
piafitMi in harmon:!.
!. edi-
presežr. I   rtasu m
no'.e
od 450 K vila. cd 150 K vise   Vsa v te popravila kakor tudi "O1**1
Manr.rjev izvrsa*« fo puu» t
10 let ■fcku zaveden keaccsioair
e ktevirjc
J«.r*s
Musgraves
origiiaiie irske peči
traino$orf!ne
peči
sedanjosti.
Vse velikosti od M oa BM ar kurilne noči
CH. GAHMS
zaloga -
• * Ar-
it
OS
m
Dobivajo se povsod.     SO vendar najboljši!     Dobivajo se povsod.
Uaec: člaia koiajna, naiviaje priznanje.
IMtTBE aa7Dev4a-a R Ulair Buckau
rodruznic«: Dunaj I m« Ani Reumarkt 21.
5*   Premične in nepremične polnopame in patentne
vročeoarne lokomobile
i
od 10 do 800 konjskih sil. .«2 bolj ekor*c*imcsi, najbolj trpežni in zanesljivi stroji za
vse industrijelne in poljedelske obrate.
and S5O.000 FS. "W
Vinske sode
nove iz klan** ic ža^a maoe in slavonske
l.rašiovine. izparjene in >vmjene, pc.-Yt>ne takoj za t sako v; no, p  odaja za .ruga
Agro-Merku* 7 LjuKjanl,
] Kupujte pri narodni rdk; doman i/delek! I___
kakor žlindro, kalijevo sol, kaj nit, rudninski saperfosfat naročite za pomladansko gnojitev takoj pri zadrugi
Agro - Merkur v L jubilant.
MOKO
!
m druge mlinske izdelke izvrstne ka-l sonati  dobavi'a zadruga
/igro - Merkur v Izubijani.
VINO
k^u-or Ijntome^sko.  halcsko. bizeljsko, dolenjsko, netffeko, vipavsko, goriško, istrijansko, zaneslj.vo pn«tno, izborno lra*»l-ico dobavlja od 56 litrov mpre radrur^a
Auro-Merkur v LJubljani.
Kose:
tz najboljega arstrnskerji jrkla, enotne oblike, ki ustreza različnim željam posamrr' 'i pokrajin, kaljene in klepane, ponuja
po najnižjih cenah. Vsaka kosa ima vtisnjeno ime »A«»ro Merkur«.
dobi takoj zanesljiva in pridna oseba za inkaso in prodajo. 3342
Ponudbe ra upravništvo »Slov. Naroda« pod ^uZnOStOfllOSt".
w
Nedosežno
t     Najnovejša ■
amenika iznajdba T
Kigi|ecako gumasto blago za moške. Poratrao na leta. K 4-60.
Cez 2 railjoaa kosov prodanih v kratkem časa.
MigiJ enako gumasto blago s a ionska.
Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdrav-r:?'Ki strokovnjaki,porabno na leta. K 2-60. Kdor posije den2r naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer     vin. več, edina prodaja
H. AUER
tvornica za gumasto blago. Dunaj IZ 2, \ussdcrferstrasse 3—0.
i
+
Olszlio.
Renomirana in znana
gostilno „pri Foni"
t hiši štev. 394 t Idriji se vsled rodbinskih razmer odda Z delikateso vred takoj v zakup« Zakupnik prevzame z obrtoma in sem spadaj očim inventarjem tudi celo pred letom pre* Zid&no hiŠO — Izvzemši treh prostorov — ▼ najem. Vsi prostori v I. in II. nadstropju so novo in najmodernejše meblovani in se deloma uporabljajo za prenočišča tujcev, deloma oddajo gospodom v najem. Zakupniku torai ni treba nikakršne oprave, marveč le kavcijo v visočini enoletne zakupnine ter za obrt potrebni kapital. 3289 Natančneje v pisarni podpisanega notarja v Idriji.
Alojzij Pogan.
L
(kite)
dolga preveza ... K 5°— nnldolfa prevoza . „ 7' — kratku provoza .  .   „ 91 —
tf m      veča m 1*"—
Bežno svetle r blondi ia sive ?0C, d ralje
priporoča
S> Strmoli,
MfN ia lasniear,
Ijnbljaiu, Pod Jrančo št. 1,
(traven eevl|arakaaa mostu), lidelnje vsa laaničaraka dala solidno ia okusno. Ceaa za dela kite 3 K. Kaaoje  zmedene  in rezane ženske U se ao najvišji h cenah. 1164
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
D.;«ita<
StrHarj«va mthom M«v. 2.
I
prt
DuMJMt h
u
m na ■■    BJT aSS iraSanj«
■In« sraSk« m   ■% U%»m     %. mvmi
vkfi m kijttkt ta a taafi nos kr U osnlaji ol on vket
<<k K300.
M Ma41,>
TX
SV
0
44
Proti moškim klubom jo puialu rr adama de Genlt*: »Klubi to veliki, !epo iti n«lobno opremljeni prostori, \ katerih «e s popolnim uključenjem 7enak zbirajo moški, kjer jedo, pij,,, isrrajo. havij.. «* politiko in obre kovanjem, zbijajo šale o avoji nezvestobi in naših slabostih in se snašla
- .....Uj        nioteosti   kak«» na*
varati.« Leta 1790. so bili aatsam •**ni klubi, v katere m>   imele tudi /enake vat op. Tisti ena so bile narodni ^aupaeini poslane peticije, zahtevajo-ee političnih pravie sa trna 11   a to je bilo vprrzorjeno posamezno in brez veze. V rni teh peticij je bilo reče-on: Odpravili ste vse privilesrije, od pmvite tudi privilegij moških. Fran . >zu pravite, da so svoboden narod, \^ak dan trpite, da no*i 13 milijo-v -uzcnj verisje 13 milijonov despo-'V. Sklenili ste izvesti ravnopravnost, a odrekate nežnejšemu delu pre-. vaUtva pravico.« Zanimivo je, aut v i>ti peticiji dajejo jamstva, da, ako vstopi ženstvo v zakonodajni za-»p. ne bo a svojo s^ostobe^ctlnoatjo •-cz mero zavzemalo pozornost poslušalcev m da ho omejevalo svojo v netost.«
V eni izmed teh peticij je rečeno: Zahtevamo, da moški z nobenim izgovorom ne smejo opravljati poslov, ki pripadajo ženskam. Vaj se nam i -aj pustita inra in vezivo.   Xaj na m označijo po*di. ki jih bomo <ame-nemoteno opravljati in si služiti ristanek.« V neki drusri   peticiji ie •Vno: Kaj bo to vedno naša a: delati. Utišati in molčati? Zakaj rajo renske, ki jim je sojeno, da :-ajo v privatnem življenju IjutVrn . ptje. dobivati za najrrado samo ve-- . muke in prevare?« Končno za-- -v a ta peticija, da «c uveljavi po-
Ml? ienak, v zelenih i« 74. v sofatih rudnikih 0, v ostalih 770 žensk Otrok je delalo v rudnikih 1  1907 snima   it, 1. 190*. na samo 5.
Darila.
« »nU is  Metoda v Ljab-■ept^mbr«  1*1 •
*»ki oženiti, ne da bi smel zahteva-•loto. V drujrih peticijah m» zahte-naj *e da žen«tvu pristop v na-ino sknpšcino. V eni izmed teh pe-ie rečeno: »Človek se je rodil kot t«> je obče priznana resnica «man nam je dala narava loka vnet *poM>bnost   zapeljevanja: človek h-e da na.« omeji na domačijo in na ado vol jevan je    njenovih nasmenj.« Vekatere ženske «w> zahtevale naj nm dovoli vstop med generalne Stari »ve. čes. da »bodo njihovi čari mosr-pomairatt. da duhovščina privoli v prodajo cerkvenih posestev in P lesnati o v odpravo   njenvjvih privileiri-:*v.«
'Dalje prihodnjič) m a
Kdo je bolj koketem. moški aH
' n*ka. NVk anirle^ki žnrnalUt je bo-dosrnati. kdo > bolj koketen. ali »ški ali ženska, \ekesra dne se po-wi v bližino eleirantne izložbe z ve-anskim zrcalom v najbosratejiem iu Londona ter opnzuje mimoidoči <*ki in ženski svet. > Koliko mož se pnniedalo v zrcalo v petih minu-: in koliko žensk«, tako si je mislil -nalist.   vzel svinčnik v roke ter r in marljivo zapi«oval ničemer-F»ndončane. Kar je dosmal v pe-minutah.   je za moške  ie precej m kazak» Od 50 mimoidočih ee je dalo v zrr-alu samo 19. »ločim *e d Vi žen*k posrIzdalo 22- Ončim -   navadno vsaka dama Is po«rš-rsda poarl^d v o«r!**dalo. da v na presodi, ali ji klobuk dobro sto-ne je obleka l*»po nprijemlje. so oiki   navadno   n«tsvljali pr^d aloin ter se dopadljivo in *meh-'h-udovali v zrcalu. Vekateri opravljali svoje kravate, da so nabrane v lepe jrube. d run «o si ravljaK lase. da so se lepše \ideli nvi kodri, drusri zopet so *i vihali brke. Močnejši spol torej -udi v i   nsti prekaša lepi spol. < udna žrtev   japonskih žensk. r**l japonskih žensk je doprineslo itn žrt.    \ -vrbo proslave spona tistih ti«očev   jai*»n*kih vojski so izsTubili v rusko-japonski -   «voje   življenje   za domovino, poziv nekesra duhovniku iz Osa-)p žrtvovala   ranka  od teh žensk ,.«.t ovojih najdaljših in naj-las in iz teh las je potem neomenjeni duhovnik podobo •ihe. h kateremu   potujejo zdaj uki ia meh krajev Mikadove dr-Ta rudna podoba Bnddhova je >»ra visoka in za njo ie notre-a| nič manj negro aOO.OOO las. Iz-aa je kar najfinejša in navduše-' za njo je na Japonskem veliko. *a eesarjeva rodbina si jo je v To-trIzdala, kamor so jo prinesli nego so jo poslali na deželo.
Delo žensk in otrek  v rudni-V jesenskem zasedanju državnega zbora bo predložen zakonski na . ki naj prepove otroško   d*»lo v a iann i •« 1 n * juje t/, delo "•um na dnevne ure. Zanimiva je v "   ^ziru statistika za IsUU 1907. iz ^ana nd fioljedelskea;a ministrstva. *0S5 ienak je delalo r 297 rudnikih. f       jih je bilo 4 še v otroških le -t Hh je bilo 14 do 181etnih. V ^l>tjih so delali tudi po noči od * are i večer pa dn 5. ure zjutraj. Po •ksvi jV delalo 6465 žensk, po unči pa '  V premosTokopih je bilo iapo-
Dralsm a«
laai >• 1bm»U
dr"** priaptiiss L a:
■'i UnaaUI nastraimko«
^     Moška podmZajca arsaj i a kavarms -'i«*r   U K M t    Rebolj   M K 14   * M Mavr H ■ is ». aaroama kavarna It K 1« na . kavam« Jaaer 13 K M v Baknelj 10 K 2a v. Kaedei s K. Jsatar 7 K Sf v. Tr Po-sapnik € K «s w. Trla lav « K M v, stara ssssa 4 K S4 v. Cofi*** S K Ta v. A. Pota-esU I K M t. Z JassS S K IT v. MavrilJ ktarr t K SO v  r  Ptrr 1 K 44 v. nova po-ftta t K 4Z v  J   Savnik 1 K 40 v. J Ksc-asat SO r. nar Čitalnica 04 v, aaapnj Iti K »Sv.  p. Za iB«»k.    i'nosna«   L s. «x>»rila« C K 7S v. Mlakar i K M v, Žanra a sknpaj U K 14 v; Jas. Potjsaer. S». irj S K; V. Tkjlnnir. Vrbnika 4 K. ajnitssni Blaanj. ti li K N ?; nantUna nUnbodnik tn 4 K 9S v   aoptilna pri Uoaekn. tu 4 K v: Narodni Soaa, Us. tvna 111 K; as. ponvi PoŠti 7 K. nknpnj 17 K    podru*nx»a Mo-krsaoc t- a.    B   Hrvi«-lj H K M t   Bulo 1 kruai 44 v. Fr Msjeea IKtti, tnajpak 1 GrnaUr 11      1«   M njena II K 4? nI ?S v; M. U—, Oroanpl m* L a: Ban. asssa lt K tO v. Man. ran t ar raci Js 1 K 14 v. Hude 2 K. Koarive S K a* v. Brina 4S v. Mi nsar SI v. aknnaj M K M v J   ZupnnCic. smtrjf i  a    Oran* 2 K 40 v. Habjna 12 K 44 v. »kupnj 1.. K   ajovdlna M tn 11 K T§ v.    Fran U rdnvćtć. tO v, trnovsko teeainee, ta It K 40 J. Hraaovt-r. Ontjn S K. a. poUrua-sica Idrija t a.: K a vrle 12 K 54 t Botie^k 1 K lt v. akssaj 12 K 44 v. sf. Latsear. Tr tn* 24 K 02 v. antaks podrofaies Trat t a: KanUl « K :» ». pn rmacn 2 K tO v. restavracija  Balkan 44 v.   UnfnS  4 K  2& v. kavarna Balkan lt K 44 v. Gorenjec 1 K.
K lf v. eitaianra 72 v. kavam t lt K 47 v. Btma 4 K ti v. skupa i a- K 44 v. podrutnna 2užt mh**rk i s.- Pe-kaai lt K 97 v. Poka 2 K 42 v. Kitne 14 K v. »kupnj 21 I 71 t; Jon .Komljsa« 1. Plaj i. a. čitalaicn 3 K »S v. U a kor tc 13 K 4t v. Murnt-c .t K 27 v. BrenCic - ZnpnaCie v. Fr Leaard 1 K tO v. skupaj *s K v J Bru* rlot«^o>r4iea 5 K *A v zontil-4 k. aontilna Podrtaj. m t K at v; nantilna Erbetnik. ta lt K at v. i!nn Breakrnr. tn 4 K 14 v: moSkn notes. Radovljica L n.: Lectnr 42 K 10 vin. — 20 K 47 v. Wncnrer 14 K. akupai T T K 97 t; aontilna Gnk*t, st Vid Grobni as 2 K ti v: aontilna Tom»i<\ Ilirska B? strka 9 K; hoUi Avstrija. S^ov. Bistrica 11 kron. V Reprse. Prem 4 K: podružnica Metlika L a.: Fleiactamaa 3 K SS v. Kopi Sat S K. Krade 10 v. Mnleinf 40 v. Wied*-r c 4 K 23 \ skupaj 14 K 4 v Iv Kand.t r~. r>ane. 4 K "Sv. K. Meglic. Moste 3 K tO v:  .itniudai don«. Konjice 41 K .iO v.
ružnica Sv. PavH - Prv>botd i. a.: VeaV-Lik 1 K 70 v. trs Zaaier 3 K lt t. podražit v. Sonar t K €1 v. Vlisnajn 14 K 12 v: onkrboijktvo 1 oUto trske alatine 1« K 12 r moška podružnica talce i. s. Jama lt K 15 v Komar* h K. atassaj lt K IZ v. leaakn podružnica Rib-assa L n.: trg. Pfcefc 13 K. Prijatelj 3 K to ▼m. Podboj 1 K <3 t. J. K lun 5 K 70 v. Poaboj 31 K. Miki 14 K. Peterlia 7 K. Ar ko lt K. Lovšin 43 K 50 v. M. Klas 4 K 30 J 134 K: podrasažca Kranjska Razor 3* K. Slarer 9 K 3S v. Mangart 12 K. Kavalar 2 K, Petri« 4 K 40 viau aknnaj 5» K T« v podružnica Mssnasi i. a.: Pečaik   t K 02 v. Gr»sorc   4 K 10 v.
12 K 32 v; asnspodariiko drnntto n\ Ov. Ivan * K 51 v; oCžteljaki Uv. Ivna       K   aontilna pri Alešu. Jenžca 1 K 70 v; njo«t T.na Jaklić. Ro4> 1 K 44 v; njnstilsa Bresar. Rob 2 K 14 v; en nt II-nn pri fajanontru. ta 7 K 40 v: A. Sever. S>-ainf L s: Drasar 2 K nO v. A Wwaan>r 4 K «4> v. Sare 2 K ta v. aknnaj t K 13 v; J. Z* iazntk. tn 17 K 41 v: Fr. Muri, J<»n»*r»ko 4 krose SO v; aontilna K on. Idrija 44 K; JaV | rtja. Krni  Vinohradii 2 K 20 v: flori. Jar-knscl 4 K 40 v; ari FTien. Zaticna 1 K 50 r. Sv. Kriatancae. Viaajv-vlk 4 K 43 v. afo% v farsa. Kraljevi Vinograd: 12 K.   I OaC-ser. Plastna S K 20 v; znntilsa M L'kmar. 15 K; pudinaašca BasovKn t kssv t K t. v, pri Ijpi 1 K 40 v, CUUM Bahćk1 t K 20 v. akupaj 11 K 44 anutilaa Robie. Lembak 10 K; restavra tja < var.   Ortn*»k 10 K 40 v.    M ^tobs-ri,
i. n.    N. D. O. 35 K 54 v. kavarn* Ba\a»
4 K 45 v. kavarna Cossprrto 11 K 44 \ re-ntarrarija Balkan 1 K tO v. Bleek 1- K. r;oc~u>** t K. pri Babntna 3 K. Binu K 14 v. pri Prnaca 4 K 20 v. žrtvae iJstim is« 20 K 14 v. nkupnj 107 K 04 v
II. Pr.apevk, podruir.c:
a> Krsajnko   Novo anerte. ntaaka 700 104 K — 104 K. ntBOS*<t 120 K.
It K; f'moBH'lj travka 25 kron -r 122 K: Trojane 40S K TrW.n>-£.25» K 20 v. St. Rup^rt 210 K. Metlika 10 kros; Cerklje pri Kranju K; Kranjska gora 140 K 34 v; M rage* 114 K 44 Vič 410 K; Dobranje 141 K 20 v; tkssTJa lok i 141 K 24 v Krško, ženska tO K: LJubljana 1 M. Pertte. Blanskoi 5 K:  Ribnica ženska
1C K: akmnnj 3722 K 50 «.......
Štajerska   st. Peter   10 K; Vnared
150 K; skupaj 140 K. ........
Korotko: 0. d* Primorsko   P rv ar ina. nnjAka 20 K. Sraana moška ta ženska 140.S K N v T U kros = 1440 K 53 t; Ribraberg 40 K: nku-
paj 1730 K 03 v...............
III. Zbirke časopisov: IpravniStvo »Jntrn«. ta 344 K 13 ▼: iipravmštvo     Slovenskega     Naroda«. ta 42« K lt v; fikapej 711 K 01 v. IV. Prispevki   Ciril     Metodovega obrambnega afciada:
I'nižina   Domk^tj.  Zaaorj>  200 K; J. atsffiH   Znareb & K: Jak. Kogoj. Postoj n* 100 K: Jnlija Kogej. Postojao 100 K; h naačai arndnik at. I. tn is K: podružnica Senožeč« 100 K:  I-  Petovsr. Ivanjkovci 5 Vron   J. Brrannt   Maribor I K 40 v. M Ar I.j   Novak. Gradec t K. L. Cvetaie. ta 5 K K. K list as 10 K; nrite|j»ko društvo xn srat Iranmki okraj 22 K.  A. Mura, Mnribor »i kron    «eit»-lj«ko društvo  za   ptujski okrni 47 K   NHnn novnnl. tu 200 K: A. tlbema. 1r^*     K   J  vitei Bl^iwei»i    Trstraižki. ta
5 K A. Vrbaadc Čatež 54 K; J Sanadin. Fr Ivna 5 K. dijaakl pevski kvartet 30 K; f-r^s- rr Hrakovoc. Krsl Vmohradi 2t*4 K. glnsj. sksd. 4nnUtss *DnTtJa«. Prsaa 100 K. P OsftoJer. Ormož 10 k; ntovraska dekleta. Ormož 20 K 40 v: nodražaften Ilirska Bi utrinka Trnovska K. snte Vnktnr. Volna kar 10 K; napredni dijaki, ta li K. podružnica St. Raupert. 100 K; asov. notarji ia notarski kandidar nn Kraajskeas. Otajer
notarja) 700 K;
s bi r ko 1 po sekana ako v. JL Dekleva. Osvica M K. ari Uv. Mariji
tO K;
4 K. »talno nanisžn v »Marataiai ta HO K asoSka tn tenoki podru i niča. Vraauts 100 K oostajt pri Roži, ta 200 K, slov dijaki Ia tO K
V. Masni prinsovki' Dr  A   Kokalj  tu. ns rarun volila J. Vertfka l70u K    i»a odhodsi« 1 g   K oseh t
j*   iiat.rato 7 K        *     I    Vrnovnik, tu. uassesto v BoUinj   13 K SO v; Perd Ros. HrtMitiK .".0 h    »e.»ela družba pri št. Jako ba v Roan C K -iS v.  dr. K. Slauc. Novo asssto. ur sasena*« ^nrainavc H  T. 25 K; Gulsas 1« raasHv i'rnarn. Hsieri ia Rosna n. i«aarnli l \ .. v   J. Vera«\ Tn*n«$Je. kor se m      •••/.« t»*riKt* 14 K.  Hvgina Goaoc, Maj*|m r*. pju»l'i  1   K 40 *    r >d,,ljub pri L^pi. is 2 K, onaje ele\*ncev pti Tnrku v Drasi 5 M Ss v    drulbs akai!]!ce vžigalic v veseTi    dr »t t.    I i< 44 v;     Al. Koslevcar. Rak« k   r «ar*.l nar<> i.*ga davka  19 K gosti u« BaanS^ Luč.    naniauo m*»d ixl«-tniki 4 K. K   Slan« •. T« • t    al rala 4 K. slovenski a aai 1   U se t; K. Sasnuac. Modling 4 • r.««    n>. Poošž. I ■ "iii.it.   od    jr   igralcev j 0 K; J. tiinla tn. aaoral na aodovnnju M. Tisam 1 k n v A  Pr 'Ov->ik. Vojnik, se ko Sansnnko 7ora%navs «0 Sv,  T. B Rožnik. Kassalk ^ K !• \    dr. J   Rudolf. Kotijiee, stat a «a   J »rj«v j        5 S.. J. Vrnovnik. tu. nnssro vnoen AO&iritra 1.« I.un»'r i 10 K; Iv. Rritsi. tu nabral rs \*•«'<! ss*ila«-g* dru Siva Htso*i«   |*o*>ronje ; K 91 v; I- Apab. \ 1   1 aka t O , ob poartrbn M. .leislans v Pod-Weajaa. safina I prijatelj. ?.o k. A. ]'«gan. Idrija  kazerta* por a v.»a v s &. l>  10 K. J. Ferlan. NeutAži  Rul.  nabral  v  veaeli dru t U 2 K 40 v; Fr Stnpitnik. Starka v spomin Lundra in Adamičs. nsbrsl i K 12 v. H Klavnrs. Kanal, jubilejni dar mladine v <Je nori In Bovcn 30 K 49 v;    uradniki Agro Merkur jn in aveas ako   zadrug 14 K 10 v-A. MndStvernik. tu. nabral nar. davka 35 K prva slov. tsssaa eaja in   ruma   tu ■ K, narodni krotek v Zidan.ni djomu 7 K dr. 07. K nsar. tn. 20 K: J Perdnn. tu prinaevok vžigalic 1544 K.
Vrtnarski učenec
poštenih star še t, ki je dovršil ljudsko solo m ima veselje do vrtnarstva, na)
3340
pn
3334
Alojziju Korsika, trgovski vrtnar
L
0LLA
jc več nego 2000zdravni-kov označilo
Cunard Line.
Ultonia. 11  oktobra 1*>10 Carphathia, 2a. oktobra 1910 :>a\on.a. <*  novembra 191U
151S
Največji in nailepsi parniki sveta
Lusitania 8   uKtobra. o   novembra in 17.
decembra 1910 Mauretania   29.   oktobra,   19 novembra.
10. decembra 1910.
Pojasnila in trzne karte pri
poleg cerkve "-ca Jezusovega.
Vozna cena Trst-Ne* V ork III razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod »0 leti z davkom vred.
pristni krujski
lanenooljnati prnež
Zaloga v L j u b 1} a n 1: A. Hlarka. t. Sasaik. Gakriel P ccoli. lekarnar. JL Kine. trsgerija, Ast, knsper.
Zahtevaite, da Vam Vaš dobavitelj da ».i ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLUa hvaliti za „ravno tak 1 dobro blago**.
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedb^ prodajalec zastonj od tvor-aics ia araaml 0LLA aa nmaaja IL -Pratorotr. 97. 1000
Globin
čisti
0.najboljše
Bertle našo brei
ki jo Vam
nudimo zastonj in brez vsake obveznosti in spoznali boste dobri učinek
galvanskega traj nega toka na človeški organizem. Vsak. ki se čuti bolnega in slabega naj bi bral to brošuro, saj mnogo
bolnikov niti se ne ve, da imamo v galvanskem trajnem toku sredstvo, s katerim   se    uspešno    borimo proti
Opisali smo način svojega zdravljenja v interesaatni broSuri in pošljemo vsakemu, ki se obrne do nas
gratis in franko
brez vsake obveznosti to knjigo Se nikdar se ni nudila v Avstriji tako dragocena knjiga občinstvu popolnoma zastonj,
4^WlrtrO   tSan^Ov^asOafll 0t*sHnVn»4*j0
3277
9X 1910,
strojepisca
popolnoma veščega slovenske in nemške stenografije snrafnie tnkof odvetniška pisarna. — Plača po dogovoru.
Naslov  pove   upravništvo »Slov. Naroda«.
Ide««
3333
kovačija
na IpOtL Štejorskom ležeča ob državni cesti v prometnem kraju se da radi družinskih razmer tak D j y najem
eventualno tudi proda; pugnji zelo ugodni. — Več o tem se poi^ve v restavraciji pri „Lani" r Ljubljani.
Tvornica platnenega in bombaže-•r**4aataajai blaga na Moravskem z ia-atelonanjem perila na Dunaju išče
za Ljubljano in okolico pri finih, plačila zmožnih detajlnih odjemalcih dobro uvedenega
zastopnika
Ponudbe v nemškem jeziku pod A. Z. it. 35042 na anončno ekspedicijo Henrik Schalek, Dunaj, I. Wollzeile 11. 3358
3176
vinske sode
nekaj skoro novih, iz trdega lesa od 56—100 1,   od 400—650 1,  in od 900
do 3000 l proda po nizki ceni
F. CASCI0
Lingarjeva ulica št.!. Zraven škofije.
Pozor!
Pozor!
ročno stiskalnico
za cementni zidak.
Postavi se lahko na   stavbni prostor.
tudi 3287
stiskalnico za mozaik plošče
več vrst barvani h za tlak, z vodnim pritiskom ; dalje tudi skoraj nov
oavijak (talzug) za valjčni miio.
Cena prav nizka.
BOGDSN OBLAK, Logatec.
Najboljše
kar morete kopiti je
iz tvornice za milo v Celovcu.
Dobiva m po oseh boljših
Edina slovenska kisla voda
a
je po laVavatfiluh strokovnjakih
priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
Izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
aUaaatflaU  Uattal VOflaUa
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na hfgijenični razstavi na Dunaju 1899. 3288 Naroča se pri OMamTaVtOalra ToisfO-TrtkO ataltaMi p. ■■ifal (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
gre »
Slovenci t Svoji k svojim I Zahtevajte povsod le Tolstovrsko slatino I Vsaka
tj ima le edino
d
M Sli
__
8*
D0+.B
Lm grci
in ttne v^aKe stt
roMk, ako
Rabi  at   fin xuaank eJino zanesljivo iȣaafcuaact STte-
ni
stvo, iskamčeno Ceaa K 3 —, K * - ia I •.-/aveu apaaaaoće artlv* aU vin Prodata ft h ffoaaa
alVveai Saftfl
na  to. da  kapaiete   r a a* u. proaa.alaicak
SINGER Co. d d.
Ljubljana, Sv. Petra
ilTamiMft Ali
cesta fttev. 4.
Perje
pealefje in puh
■ripeilCl BO aajaaljia ceuh
FT. HITI e**fij« *to«. ao.
7aa.aji aaraćila se t »cm izvrtajej*.
Sctiiitit-0"0 milo je prauo ^crro imenom
in 2 jncmso .Jele n".
obilno zoJogo
i i
a  ki v a oaflirnie. m aa
pafceaalHkeaji oskrtiUatva,   Ntotaai ao na razpolago tudi kaaa*nJn a a gro Scu. akvtr*i a>tr ega izdelka    zvristev naročnin, bodisi iz granita, sijeaita. laoradarja, kraškoga in bdjaškega mramor ja itd, iako točna in po nizkih cer.i- 30-33
__ ►:
a sfamavaiam ■» a_a
FRANC KUHOVAR,.,.™*. ^ jjr
v Ljubljani, novo pokopališče pri sv. Križu, aa
>K3EZZSS xxxxz «*a
čevlji
Cea* brc/ aoekiirencc!
6#Vi|ai)
£jnbljaiuf Stari trg 9.
at 4002/19*0
3307
Edini zai
v Ljubljani
u kemično čiščenje obleke in zastorjev. barvanja in likanje sukna ma pav.
JOS. REICH
h\M\ m ■ Szb Biiu it. 4.
Sprejemali^če Šelenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Valno! zm Vazao!^§
i nipcsl!&ie. tfims ii fiflnrificE.
\ Hcibol :a in aajccne ia wmito •
« za aro«*., ■•»■tifcaut*. mUMi ctc- ♦
• tla. »m i alai i ta. taai po aa«l.»o. * J astae »ao« ta to.ni »raaok, plate •
• o:|e. rooUoa ie aoeiaalae sok« xa • J otroke, oJaare, ailia m sploh *oa 19
♦  iJJuallia   predmet |^/t^^>w
okvaaila vnake vrat«, ara dalZZ *
doalalokofto, voaoa ta aaatc za rta l
Mak       Vtlik.i  zaloga aafftaetoeaa •>
masa m aea,ana, /al« »ga švoTih * mineralnu, vod la soli £ ^j1 £
Oblastv  konc. oddaja  strupov * Ia iivieerejce
a ♦
;f»hrt<
sol
■  ■ ■        I ; \
kl aillao aaao Itd.     Vnanj.i naroTiia
J       se izvriaiejo točno in solidno
J Drogerija
§ ANTON KANCI
a I »ubijana, židovska ulica št. 1. I Sapa|o ao eafvfel. coal razai zelišča u «j \r*t*i cvrtje  kor rune. «rraena. skorje it«. JE
Razglas.
ena tovarna v Ljubljani razpisuje
za tobavo pohištva konkurenčno razpravo
aa dan 19. oktobra 1910.
Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 12. ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati.
Popolna vsebina razglasa, kateri se tuuradno lahko vpogleda, nahaja se o uradni aLaibacher Zeituog*
C kr. tobačna tovarna*
▼ Ljubljani, dne 30- septembra.
t ijiHjffl. tajita dsq 21
Velika zaloga
aa, svetilk, zrcal,
Ltd.
^P^O^O^aaae^aVoO   VaV^ aCS^^VoO^atvOT' Skal   aUMaaCatt ptStfo
3091
L stanovi) eno 1&S2
Telefon 584.
j£t Rudolf Geburth, Dunaj
C IN KR DVORNI STROJNIK if  a\al§er««raa«r        r.a   tu Burggasse.
nfl|v«v|« .o*
kiin^nih peči
Kaulogi fratis in franko
C. IN KR DVORNI STROJNIK Tli ka(ier«>r»H-e 91« na oglu Burggasse Kajvcčiai in najbogatejša zaloga vseh vrst
zlasti najfineje v vseh barvah v ognju emajlirane peči z nikljasto montaio. kegalune polnilne poti od 15 E naprej
TrajnogorHInc  peći   za  kurjenje  s premogo
stedilna, kuhalna in strojna ognjišča
\seh velikosti
Peči z železnimi pečnicami
za kurjenje dveh ali treh sob. Plinove peči in plinovi kamini.
1
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
rata EBERL
Ljubljana 3. črknslitoja^ lakirarja. stavbna in pclustvena pleskarja,
Prodajalnicai [E]
Miklošičeva   ulica št.  6. — nasproti hotela MUnioaM. »
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Združ
v Ljubljani, Wolfova ulica št. 14 \
pr poročajo 5vcjo bogato zalogo obuval za pomladansko m letno sezijo Vs^ vr>te moških« damski* ta otreikik čevljev iaataafa   n tajam Omami za peta, vrvice, zaponke, čislala itd.  vedno v največji izben.
Specialisti ia prave gonite ia lovske cerile.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila
Postrežba taca*, ceae saliaae. — Zasaaja v-naročila aroti p.^etja Zaatftijte ceiikc. ^
Najboljše vrste domač premog
m poleg; tega tudi najcenejši je
.Kormellskl premog
Cen za 1 cent  50 k| saae X V20. }tz debelo se ceneje.
Prosi se ne zamenjati ga z drugim manj vrednim premogom. — Glavno zalogo za slovenske pokrajine in Ljubljano ima: 3123
Agro-Merknr
Janez Trdinova ulica st 8.
Naročila »c nadalje tudi vsprriemajo pri: g. L Sunili, MHterl*«« mlloa t|  *. Eanui
a»»ai, mL si i aaaaaa a aaaa,
Jaraaav trf 1; f. B. Scrar, a*. Jakaka tri 3; §. a. aaMM, Fraa MtoUN 4; a. a. talalk, lti a. L Tiilifc, Traaaka a. 4 ia
raagr.-i trt »I I t. a—tagar,
GU