NARODNI KOLEDAR za prestopno leto 1892. ■ ~ ? Uredil in Izdal k i Dragotin Hribar. V Celji. Tiskal in založil Drag. I SC ' ■ 17504 fZ30 A/ <5 8. Leto 1892. je prestopno leto in ima 366 dnij. mej temi je 67 nedelj in praznikov. Začenja se s petkom, končuje pa s soboto. Letni vladar je Venera. Daljava Venere od solnca ni popolnoma tri četrtine daljave zemlje od solnca. Noben planet ne pride zemlji tako blizu kakor Venera. V spodnji dotiki je Venera od zemlje oddaljena samo 38 milijonov kilometrov, v zgornji pa vendar 260 milijonov. Venera kaže premembe kakor naša luna. Te premembe opazujemo lahko že s srednjim daljegledom. Po teh premembah in pa po daljavi ozemlja se ravna Venerina svetloba. Čim bolj se približa zemlji, tem manjši je svetli srp, močnejša pa svetloba. Najbolj sveti Venera, ko je blizu spodnji dotiki torej kacih 40 stopinj zapadno ali vzhodno od solnca. Ta čas sveti skoro petkrat tako močno kakor Jupiter in opazuješ, da razne stvari delajo pri tej svetlobi celo senco. Zanimiva, pa še ne pojasnjena je prikazen, da večkrat na temni strani Venerini opazimo neko posebno lastno svetlobo. Teleskopična in spektroskopična opazovanja Venere so dokazala, da ima ta planet precej debelo ozračje. Okrog svoje osi zavrti se Venera v 23 urah 21 minutah, okrog solnca pa pride v 225 dneh. Polutnik Venerin je za 72° nagnjen proti ravnini njene drage. Kakor je znano, zavisi različnost letnih časov od tega kota. Ker je za zemljo ta kot samo 23°, je pač lahko umljivo, da je razlika mej letnimi časi na Veneri mnogo večja nego na zemlji. Godovinsko število. Zlato število 12, epakta ali lunino kazalo I., solnčni krog 25, rimsko število 5, Nedeljska črka C B, značaj ali praznično število 27. Štirje letni časi. Pomlad se prične dne 20. marcija ob 4. uri 27 minut zjutraj. — Poletje dne 21. junija 0. uri 28 minut zjutraj. — Jesen dne 22. septembra ob 3. uri, 5 minut zvečer. — Zima dne 21. decembra ob 9. uri-24 minut zjutraj. Mrakovi 1892. leta. Leta 1892 mrkne solnce dvakrat in luna dvakrat. V naših krajih se bodeta videla oba lunina mraka. I. Polni solnčni mrak bode dne 26. in 27. aprila. Začetek mraku sploh dne 26. ob 8. uri 52 minut zvečer, popolnemu mraku ob 10. uri 17 minut zvečer. Sreda mraku ob 10. uri 19 minut zvečer. Konec popolnemu mraku Ob 11. uri 45 minut zvečer. Konec mraku sploh dne 27. ob 1. uri 10 minut zjutraj. Mrak se bode videl v južni polovici Velicega oceana; v največjem delu Nove Seelandije in na zapadnem obrežji južne Amerike. Sreda mraka se na kontinentih ne bode videla. II. Parcijelni lunini mrak bode dne 11. in 12. maja. Začetek mraku sploh dne 11. ob 10. uri in 16 minut zvečer, sreda mraku ob 11. uri 59 minut. Konec dne 12. ob 1. uri 42 minut zjutraj. Mrak se bode videl v zapadni Avstraliji, v zapadni polovici Azije, Afriki, južni Ameriki, na Indijskem in Atlantskem oceanu. III. Parcijelni solnčni mrak bode dne 20. oktobra. Začetek mraku ob 5. uri 21 minut zvečer. Konec mraku ob 10. uri 3 minute zvečer. Mrak se bode videl v Srednji in Severni Ameriki izvzemši Kalifornijo in Grenlandijo. Videl se bode pa ta mrak tudi v zapadni Islandiji in severni polovici Atlanskega oceana. IV. Polni lunini mrak bode dne 4. novembra. Začetek mraku sploh ob 3. uri 14 minut zvečer. Začetek popolnemu mraku ob 4. uri 28 minut; sreda mraku ob 4. uri 50 minut. Konec polnemu mraku ob 5. uri 13 minut. Konec mraku sploh ob 6. uri 26 minut. Velikost zatemnenja v delih luninega premera = lVio- Mrak se bode videl v večjem delu Velikega oceana, v Avstraliji, Aziji, Evropi in skoro v vsej Afriki (izimši zapadni del severne Afrike.) Luna vzhaja ta dan ob 4. uri 30 minut, ko je torej že popolnoma zatemnjena. Vidnost planetov. Merkur se vidi sredi januvarja na jutranjem nebu h; pride dne 6. marca v zgornjo dotiko s solncem in se more videti v začetku aprila na zapadnem nebu. Dne 19. aprila pride Merkur v spodnjo dotiko s solncem, dne 20. junija v zgornjo in dne 26. avgusta zopet v spodnjo dotiko in se v prvi polovici septembra vidi pred solnčnim vzhodom, pa le težko. Dne 12. septembra pride Merkur zopet v spodnjo dotiko s solncem in se prikaže proti koncu decembra jedno uro pred solnčnim vzhodom na jutranjem nebu. Venera je v začetku leta večernica z naraščujočo svetli 'bo. Dne 30. aprila doseže največjo vzhodno elongacijo in zahaja tačas štiri ure po solnčnem zahodu. Dne 30. maja je Venera najsvetlejša in zgine proti koncu junija v solnčnih žarkih ter pride dne 9. julija v spodnjo dotiko s solncem. Konec julija vidi se Venera na vzhodnem nebu, in je najsvetlejša dne 19. avgusta kot zgodnja danica; pride dne 18. septembra v največjo elongacijo ter se vidi do konca leta na vzhodnem nebu. Mars vidi se vse leto in se pomiče do 7. julija naprej, potem pa do 5. septembra nazaj; potem pa zopet naprej. V začetku leta stoji v znamenju tehtnice in vzhaja okoli 41/2. ure pred solncem. Nastopne mesce vedno prej vzhaja, kajti v februvarju je že v znamenju škorpijona in proti koncu marca pa preide v znamenje strelca. Dne 29. marca je Mars v kvadraturi s solncem, in stopi proti koncu aprila v znamenje divjega kozla ter v začetku junija izhaja že o polnoči. Dne 4. avgusta je Mais v opoziciji s solncem in vzhaja prve dni septembra ob solnčnem zahodu. Dne 10. decembra pride Mars v kvadraturo s solncem in zahaja proti polnoči. Konec leta je v znamenji rib. Jupiter stoji vse leto v znamenji rib in se pomiče do dne 15. avgusta naprej, potem pa do 9. decembra nazaj, od tega časa pa zopet naprej. V začetku leta zahaja Jupiter ob 10. uri zvečer, v začetku leta pa ob 8. uri in v začetku februvarja pa že ob 7. uri ter zgine potem v solnčnih žarkih. V začetku maja je Jupiter zopet na vzhodnem nebu malo časa pred solnčnim vzhodom. Solnce vzhaja vedno poprej, tako da konec junija vzhaja že ob polnoči. Dne 15. julija je Jupiter v kvadraturi s solncem. V začetku avgusta vzhaja ta planet že ob 10. uri zvečer, v začetku septembra ob 8. nri zvečer in je prve dni oktobra o polnoči v poldnevniku. V začetku oktobra je v poldnevniku ob 10. uri zvečer, v začetku decembra ob 8. uri in konec leta ob 61/a. uri zvečer. Saturn stoji v začetku leta v znamenji device, ter se prvih deset dni še pomiče naprej, potem pa do 25. maja nazaj, potem pa zopet naprej. V začetku leta vzhaja ob 11. uri, v začetku februvarja ob 9. uri in v začetku marca ob 7. uri in pride dne 16. marca v opozicijo s solncem ter se torej tačas vidi vso noč. Dne 1. aprila je Saturn v poldnevniku ob 11. uri zvečer, dne 1. maja ob 9. uri in dne 1. junija ob 7. uri. Dne 14. junija je v kvadraturi s solncem. V začetku julija zahaja Saturn ob 11. uri, v začetku avgusta pa že ob 9. uri zvečer. Vedno bolj se približuje solncu in pride dne 25. septembra ž njim v dotiko in se potem pokaže na jutranjem nebu še le v oktobru. Dne 1. novembra vzhaja Saturn malo pred 4. uro zjutraj, dne 1. decembra pa ob 2. uri in konec leta pa o polnoči. Uran stoji v začetku leta tudi v znamenji device ter se do dne 9. februvarja naprej pomiče, potem pa do dne 10. julija nazaj. Na to pa do konca leta zopet naprej. Dne 1. januvarja vzhaja ob 21jt. uri zjutraj in pride dne 26. januvarja v kvadraturo s solncem. Ker Uran vzhaja vsak mesec za kaki dve uri poprej, vzhaja torej v začetku aprila že ob 81/'2. uri zvečer. Dne 23. aprila je Uran v opoziciji s solncem in dne 24. julija zopet v kvadraturi. Dne 1. avgusta zahaja že po 10. uri zvečer. V septembru izgine Uran v solnčnih žarkih. Dne 28. oktobra pride v dotiko s solncem in se pokaže potem še le koncem leta na vzhodnem nebu. Neptun stoji v začetku leta v znamenji bika in se pomiče nazaj do 15. februvarja, potem pa do dne 14. septembra naprej, nato pa do konca leta zopet nazaj. V začetku leta je ob 9. uri zvečer v poldnevniku, pride dne 25. februvarja v kvadraturo s solncem in se vidi do začetka maja na večernem nebu. Dne 29. maja stopi Neptun v dotiko s solncem in se prikaže sredi junija na jutranjem nebu. Dne 3. septembra pride Neptun zopet v kvadraturo s solncem, dne 1. decembra pa v opozicijo ž njim in se potem vidi do konca leta večji del noči. Leto 1892. bode sploh bolj mokro nego suho, soparno in precej gorko. Pomlad bode pozna ali vendar pridelkom ugodna. Poletje bode gorko in soparno. Jesen bode gorka in lepa, pa ne bode dolgo trpela, kajti v novembru se začne zima, proti Božiču bode pa južno vreme. Zima bode sprva suha, v februvariji se pa začne deževje. Letni značaj. Zvezdna znamenja. Znamenja pomladi. Ribe = 2£ Oven = m? Bik = ff# Znamenja poletja. Znamenja jeseni. Znamenja zime, Dvojčki —'M' Devica-- ¥ Strelec - k> Rak — Tehtnica = 5*3 Kozel aI Lev = Škorpijon = Vodnar = jft — (k — Ključ, s katerim vreme za vse leto poprej vsakdo lahko zve, ako le ve, kdaj se luna izpremem, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec >, ščip |J, zadnji krajec <[ in mlaj ©. Ta ključ je napravil slavni zvezdogled J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1839. leta spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremem: Ob uri Poleti Pozimi Ob uri |j Poleti || Pozimi do 12. opolud. do 2. popoind. veliko dežja sneg in dež od 12,—2. pon. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2.-4 pop. izpremembno lepo in prijetfio od 2.—4. zj. mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4,—6. pop. lepo lepo od 4.—6. zj. dež sneg in.vihar od (1. -10. zv. lepo pri severu ali zapadniku, dež pri jugu ali jugozapadu dež in sneg pri jugu ali zapadniku od 6.—10. do-poludne. izpremembno, dež pri severo- zapadniku, sneg pri izhod-niku odlO,—12,pon. lepo lepo od 10.-12. opol. veliko dežja mrzlo in mrzel veter. Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t j. na leto in na zimo, za leto velja čas od dne 15. aprila do dne IG. oktobra meseca, ostali čas pa velja za zimo. Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. Premakljivi prazniki. Jezusovega imena nedelja 17. januvarja. Septuagesima 14. februvarja. Pepelnica 2. marca. Marija sedem žalosti 8. aprila. Cvetna nedelja 10. aprila. Velika noč 17. aprila. Križev teden 23., 24. in 25. maja, Vnebohod 26. maja. Binkošti 5. junija. Sv. Trojica 12. junija. Sv. Rešnje telo 16. junija. Jezusovo srce 24. junija. Angeljska nedelja 4. septembra. Marijino ime 11. oktobra. Roženkranska nedelja 2. oktobra. Cerkveno blagoslovljenje 16. oktobra, 1. adventna nedelja 27. novembra. Od Božiča do Pepelnice je 9 tednov in 5 dnij. Predpusta je 7 tednov in 6 dnij. Po sv. treh Kraljih je 5, po Binkoštih 24 nedelj. Predpustom je 8 nedelj. Post se začne dne 2. marca, konča pa 16. aprila, trpi torej 46 dnij. Kvaterni posti. 1. kvatre, pomladanske ali postne dne 9., 11. in 12. marca. — 2. kvatre, letne ali binkoštne dne 8., 10. in 11. junija. — 3. kvatre, jesenske dne 21., 23. in 25. septembra. — 4. kvatre, pozimske ali adventine dne 14., 16. in 17. decembra. Norma. Gledališke igre in druge javne veselice, kakor: Besede, koncerti, javne razstave itd. so prepovedane: zadnje tri dni Velikega tedna, Sv. Rešnjega Telesa dan in na Sveti večer. Veliko nedeljo, binkoštno nedeljo in na Sveti dan se sme z dovoljenjem c. kr. vlade in politiškega oblastva v dobrodelen namen igrati ali koncertovati. Plesi so pa tudi te dni popolnoma prepovedani. Cerkveno prepovedani časi. Ženitovanja in druga javna razveseljevanja so prepovedana po sklepu tridentinskega cerkvenega zbora od prve adventne nedelje do Sv. Treh kraljev in od pepelnice do Bele nedelje. i Leto 1892. po rojstvu Kristusovem je od začetka ali ustvarjenja sveta (po običnem številjenji) 5875, po vesoljnem potopu — — — — — — — — 4185., „ razdejanji Jeruzalema — — — — — — — 1823., „ ustanovitvi Dunaja — — — — — — — — 792., „ začetku mohamedanske vere — — — — — 1309., „ nastopu vladarske hiše habsburške v Avstriji — — 610., „ zidanji cerkve sv. Štefana na Dunaji— — — — 736., „ izumljenji tiskarske umetnosti — — — — — 452., „ odkritji Amerike —- — — — — — — — 310.' „ začetku protestantizma — — — — — — — 375., „ uvedbi cesarske časti v Avstriji — — — — — 87., „ rojstvu sv. Očeta Leona XIII. ______ 82.', „ „ presvetlega cesarja Franca Jožefa I. — — 62., „ nastopu „ „ „ „ — — 44, » zaroki „ „ — _ 38, „ rojstvu nadvojvode cesarjeviča Rudolfa — — — 34, „ nastopu cerkvene vlade sv. Očeta Leona XIII. — — 14. Državne barve evropskih držav. Angleško: rdeče-modro-belo. Avstro-Ogrsko: črno-rumeno. Badensko: rdeče-rumeno. Bavarsko: modro-belo. Belgijsko: črno-rumeno-rdeče. Bolgarsko: belo-zeleno-rdeče. Črna gora: rdeče-belo. Dansko: rdeče-belo. Francosko: modro-rdeče-belo. Grško: belc-modro. Hansa-mesta: belo-rdeče. Hesensko: belo-rdeče. Italija: rdeče-belo-zeleno. Meklenburško: rdeče-modro-rumeno. Nemško: črno-belo-rdeče. Nizozemsko: pomaranča sto. Norveško: črno-rumeno. Oldenburško: temnomodro-rdeče. Portugalsko: modro-belo. Prusko: črno-belo: Rumunsko: modro-rumeno-rdeče. Rusko: črno-pomerančasto-belo. Saksonsko: zeleno-belo. Srbsko: modro-drče-belo. Spanjsko: rdeče-rumeno. Švedsko: rumeno-modro. Švica: belo-rdeče. Turško: rdeče. Virtemberško: črno-rdeče. © a u •r* rt o o rt o M CG .„ 'S a B če c! a CD XV M "o M co SH CD 03 O I o U iS .rt 02 > > 'c? B © © 2 B rt © m ^ N O rt ID # CB a N n o 0> CQ P 'S5 s s >N M U T3 rt "CT © g o S S o-^ rf 5 ^ • — ^ ^ M A! ® i / •o >o •3 53-S t,- 5 ^ -a 5 O Vh O 6 > SD M »o © fH tO © s K rt ,a a> rt ■o M t- O C š^i-tS H CM — ©>OQ©©Q©©©©©© >s ©01©©©©©©©c0©©-r O O Q C O O C O O O •£? o O o : O1__ L- eS CC CM : x cc so >o i M II M lodoooido: 1 © -ti to co —i co co c in CM CO O tO ci C CD © ! I I OCDOiOOl! OHH-tH CO t > cd o 22; : © © © • iggggggseooos 'doooc >oo>d >d© o o »OHJiOttKNiCSTHrliOOiOHi t-H Cd rl ©■©o©coo©oco oj o o io o .o o © >o .c © o ( lO »C T-< tO CC1 C^J tO © Trt © © I OJ © O © © © © © O © © © © Ol : ffiOiOOOail>l-(M?JOOC!-»: CM T—I T— Trt Trt T~* I O tO lO O (M O ( > ■ N zS T3 CD M © ■-■fi5 rt cd rn rt; rt — 2 ® N t-h © b >o ® » ^ £ © R N o 2 s H ft, N © t3 m a> ™ _ o M ci >o m >S O M i> . rt rt .1—1 O -rt ® rt ^ = = rt j^roOtS ^ S5 o rt Q rt rt CD S » n> S ® rt s W ^ CD rt rt rt -rt - O! © © 02 _ ~ O tu Sh bc rt KSOPOB i- >co 13 ^ O >o 03 p ■ & g-^ p. ^ rt - o m CD E ^ o m S •M B S > ? CD OJ rt '-rt ^ ^ NT) •S'5* g N = »"S s © = P B SIJ - - to-fKOOčb p. cd CM -M CM CM -m' CM CO »O tO »O 'd >0 — r— tO t rt rt © > S 01 ra : : : O O O O O O O Q0 : O O O O © © o zc - —■ o o o o o o »O C o o o o o oocbi rc CC »H tO © l> T-i - ; O O O c > O' O 'O ' * iO G5 03 oo55S3cč .O lO iC ^ -f X iC r-l rHMSH o o o o o iO 3 i- io soioo ■>7 W"OH OOJNOOOO.OO; OOri^OOOOO! SS -M i-l Trt -M T-H T* t o o i— r-l i-( (M COOMnH^C rt* CC rt< T-< :050i-«0( OOOJ)'*! ZD y~< i 1 O O : < h p : : C ~ 'M -M o O OJ O -t -M -+ O C tO O^IOOMOC: o*+oo w h o - > o M o ■u C' "53 iN CC . C« >N ' M » ž cd N fi.rt si t« >o " «5 KJ bo CD rt o ■ © N S" IO s ^ m / © S © rc ' ^ C rt rt m £ >S 2 ' ^ ® -g s „ «3 ffirf, CD M-4? U © d «2 - —- > © © <3 'S .s s rQ m o © bo C _ i> 5 O -u r- 02 rt O N 6 © © C .-t: 'g T3 © © s* >o M h M - - © S ® ® c _ rt t> © O -> >"3 « © © • bog o 'P -X.,__ © mrS K t „-, Ji "&;=» ® >k> s © ; 'm s 60 h ' N O S =N 'S -■O © -~ - P bo. iS O J «o?a ' _iri M - - 3S10 >0 2 ® ^ n~\ C0 tU o ° 2 t £ © i© (d S o c © © [j H ® 02 P > s s« © 03 o M — _ rt- m - © O = llsjTsSl -g ©s _© o > 3 ti) o - rt t- : © rt J« 8 cn a © C I , © o 44 r- Vh 'S > v ^ M cD £ s; © = fi bo. M lO C čn >© © g ££ Ž5 M © O rt . C © © 5 '© ro o » s- IN © © vi; "m "š C ~ iS >© © Q; CQ > O o '(Tj '/! ri? 'g a ^ ~ >© © o,p ©A: ■m 60 fe >© ,£3 © m © « © »o Ž £ £ ® ® © f> 9 'S ts - . > 02 IN t> J . J © N c — ^ m o .t: rt or. J © © ° c X' ^ 'Ji ■o © gartS © N rt■ © -C.-rt,^ •s ~ s © c „ s ? s "" © >N £ >5 © ® '«J rt rt C 5: W so s r g O ; [-' = o ="2 S rti ^ © © M © >» —i s, rt K8 : ® p ® S S ® .S « rt ^ -A t- o H - © © - = to bo - . S »ooiokio cn ^ © P Sg* © © - C bO-^OK rt a > rt f> t> o rt -bo © C >N rt S rt a rt a t> rt o c O C rt 73 rt rt C efO P Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 1 Petek Sobota Novo leto, Obrez. Gosp. Makarij, opat Dne 4. 1. 1572. Grozen potres v Inomostu. Dne 5. 1. 1814. Enrik, tretji sin portug. kralja Ivana I. najde otok Madejro. Dne 11. 1.1519. umrje cesar Maks I. v Welsu. Dne 11.1.1158. Vojvoda Vladislav IV. prejme od cesarja Friderika IV. kraljevsko dostojnost na Češkem. Dne 13 1. 1641. v Ljubljani hud potres. Dne 13. 1. 1363. Avstr. vojvoda Rudolf IV. si pridobi Tirolsko. Dne 15. 1. 1797. Bitva pri Bivoli med Avstrijanci in Francozi. Dne 16. 1. 1469. Papež Pavel od-veže Beč z vsemi cerkvami, kapelami in samostani od Pasovske škofije. Dne 17.1. 1841. Čudo veliko snega na pirenejskih gorah. Dne 19. 1. 1839. Pogori palača ca-rigraškega dvora. Dne 20. 1. 1782. Rojstni dan slo-večega avstr. nadvojvoda Jovana. Dne 22. 1. 1794. Se spuntajo Vlahi na Erdeljskem pod Horjahom in Kioskom. Dne_24. 1. 1537. podeli cesar Ferdinand Žigi Herbersteinu baronstvo. Dne 24. 1. 1546. da cesar Ferdi- 3. ned. Potem ko je Herod umrl. Mat 2. 3 ■1 5 r. 7 hi 9 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ned. po Novem letu, Gen. Titus škof Telesfor Sv 3 kralji Valentin Severin, opat Julijan, mučenik 2. ned. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. 10 11 12 13 14 15 IG Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razgl. Gosp., P. p. Higin Ernest Hilarij, Veronika Feliks iz Nole Maver, opat Marcel 3. ned. 0 ženitnini v Kani galilejski Jan. 2. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razgl. Gosp., A. p. Petra st Kanut Fabijan in Boštijan Neža, devica in mučenica Vincencij (Vinko) Zaroka Marije Device 4. ned. Jezus ozdravi gobovega. Mat. 8. nand I. Kočevcem pravico, da smejo vsak četrtek imeti trg (semenj). Dne 24. 1. 1784. t župnik Peter Glavar, veliki človekoljub. Dne 26. 1. 1775. Sonnenfelsov spis pride v Tiguru na svetlo, ki zagovarja odpravo nečloveškega mučila. Dne 27. 1. 1478. zapove cesar Friderik IV. prebivalcem ljubljanske okolice, da pomagajo pri utrdbi Ljubljanskega mesta. Dne 27. 1. 1586 prišel je deželni predikant Krištof Spindler v Kamnik. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razgl. Gosp., Tim. Sp. Pavla Polikarp Janez ZL, škof Karol V., Neža, Marjeta Franc Salezij, Škof Martina, devica in muč. 5. nedelja. Jezus na morji. Mat. 8. 31 Nedelja 4. po razgl. Gosp., P. Nol. i Prvi krajec dne 7. ob 2. uri 18 min. zjutraj. Večkrat sneg, potem naraščajoči mraz. © Ščip dne 14, ob 4. uri 32 min. zjutraj. Megla, oblačno in večkrat sneg. (j Zadnji krajec dne 22. ob 4. uri 48 min. zjutraj. Sneg, dež, potem nevihta in mrzlo. @ Mlaj dne 29. ob 5. uri 44 min. zvečer. Deloma jasno in zelo mrzlo. Dan Katoliška imena Imenitni dogodki .E 5 Xi o ci M S rt C N O 1 2 3 4 5 6 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij Svečnica Blaž, škof Veronika, Andrej Agata Rotija Dne 1. 1. 1812 otvori se v Ljub; ljani loža prostozidarjev, ki so imeli svoje shode v redutni dvorani. Dne 1. 1839. Znajdba novega nočnega telegrafa v Stokholmu. Dne 3. 1. 1890. vmrje v Starem-trgu pri Slovenjem Gradci Davorin Trstenjak, župnik in slavni pisatelj slovenski. Dne 4.1.1849. Bitva pri Salcburgu na Erdeljskem med cesarskimi pod Puhnerjem in puntarji pod Bemom. Dne G. 1. 1520. Vitenberško pride pod Avstrijo. Dne 11.1.1848. Zatvoritev učilišča v Paviji. Dne 11. 1. 1629 grozen požar v Špitalskih ulicah v Ljubljani. Dne 13. 1. 1215. Ustanovitev dominikanskega reda. Dne 16. 1. 1868 ustanovi se v Podragi pri Vipavi kmetiška čitalnica. Dne 17. 1. 1652 bil je v Ljubljani na trgu pred deželno hišo turnir (viteška igraj. Dne 9. 1. 1811 vstanove Francozi „ilirski regiment" (broječ 4000 mož). Dne 14. 1. 1650. Državni zbor v Norinberku pooblasti vsacega moža oženiti se z dvema ženama v oblju-ditev opustošene dežele. Dne 21. 1. 1574. Kronanje Enrika anžuskega za poljskega kralja v Kra-kovem. Dne 21. 1.1789 otvorena je v Ljubljani porodnišnica. Dne 22.1.1582. Papež Gregorij XIII. vpelje Gregorijanski koledar. 6. nedelja. 0 dobremu semenu. Mat. 13. 7 8 9 ! 10 11 12 13 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. po razgl. Gosp., Rom. Jan. od M. Apolonija Školastika Deziderij Evlalija Katarina R. 7. nedelja. 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. 14 15 16 17 18 19 20 . Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Sept. Valentin Favstin in Jov. Julij ana Konstancija, Silvin Flavijan, škof Konrad, spozn. Elevterij, škof o £ S rt N rt i S o -o | 'i ■> 23 24 25 1 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Sax. Eleonora Petra st. Marjeta Prestopni dan Matija, apostol Valburga, op. Dijonizij, Aleksander 9. nedelja. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. 28 29 Nedelja Ponedeljek Quin. Leander škof Roman i Prvi krajec dne 5. ob 10. uri 44 min. zjutraj. Sneg in mraz. @ Ščip dne 12. ob 8. uri 43 min. zvečer. Deloma jasno in zdržema precej mrzlo. Q Zadnji krajec dne 21. ob 1. uri 20 min. zjutraj. Premenjajoče vreme, večkrat dež in sneg. © Mlaj dne 28. ob 4. uri 53 min. zjutraj. Večkrat vlažno vreme, vetrovno in dež. > Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 1 Torek 2 Sreda 3 i Četrtek 4 i Petek 5 Sobota Pust, Albin, škof Pepelnica, Simplicij p. f Kunigunda Kazimir t Evzebij t 10. nedelja. Jezusa hudič izkuša. Mat. 4. fi Nedelja Quad. Fridolin sp. 7 Ponedeljek Tomaž Akvinski 8 Torek Jan. od B. 9 Sreda Frančiška t 10 Četrtek 40 mučencev 11 Petek Heraklij, mučenec t 12 Sobota Gregor, papež f 11. ned. Jezus se izpremeni na gori. Mat. 17. 12. nedelja. Jezus izžene hudiča. Luk. 11. I Ocul. Nik. Benedikt, opat Oktavijan Viktorin, mučenec t Gabrijel, nadangelj Oznanjenje Dev. Marije i Emamivel, Teodor j 20 Nedelja 21 Ponedeljek •>•> Torek 23 Sreda 24 Četrtek 25 Petek 26 Sobota 13. ned. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. fi. 27 Nedelja 28 Ponedeljek 29 Torek 30 Sreda 31 Četrtek L%b. Rupert, šk. Guntram Ciril, Avgusta Kvirin Amos. Modest, škof 13 Nedelja R-sm. Rozina 14 Ponedeljek Matilda, kraljica 15 Torek Longin, mučenec 16 Sreda Heribert, škof t 17 Četrtek Jedert 18 Petek Eduvard, kralj t 19 Sobota Jožef Dne 1. 1. 1763. Hubertburška pogodba konča 71etno vojsko. Dne 2. 1. 1835. Cesar Ferdinand I. nastopi avstr. prestol. Dne 6. 1. 1517 bil je lateranski koncilj, ki je sklenil 5. primirje za vse evropske prepire. Dne 7. 1. 1891 umrje na Dunaji slavni slavist vitez dr. Fr. Miklošič. Dne 12. 1. 1365 ustanovi Rudolf IV. visoke šole (vseučilišče.) Dne 13. 1. 1848. Meternih se odpove; ljudstvo pridere iz dunajskih predmestij v Dunaj. Dne 17. 1. 1891. umrje dr. Josip Poklukar dež. glavar kranjski in državni poslanec slovenski. Dne 19. 1228. 1. V Hali na Švab-skem kujejo prve vinarje. Dne 19. 1. 1569 prepusti Trubar kranjskemu dež. odboru (dež. stanovom) svojo knjižnico. Dne 19. 1. 1797 vzamejo Francozi Gradiško, dne 20. pa Gorico. Dne 22. 1. 1459. Rojstni dan cesarja Maksimiljana I. v Dunajskem Novem mestu. Dne 23. 1.1616 oproste deželni stanovi kranjske jezuvite davčnega zaostanka do 1. 1615. (nazaj). Dne 23.1.1657. Smrt cesarja Ferdinanda III. na Dunaji. Dne 24. 1. 1530. Cesar Karol V. odstopi redu sv. Jovana otok Malto. Dne 25. 1. 1845 porodi se v Kra-šinji Josip Podmilšak. (Andrejčkov Jože\ pisatelj slovenski, umrl v Ljubljani, dne 24. decembra 1874. Dne 26. 1. 1452. Cesar Friderik III. ustanovi nadvojvodstvo pri habsburški hiši. > Prvi krajec dne 5. ob 8. uri 20 min. zv. Deloma jasno, ponoči slana. (J) Ščip dne 13. ob 2. uri 1 min. popol. Vetrovno, tudi večkrat sneg in dež. Š Zadnji krajec dne 21. ob 6. uri 22 min. zv. Nekoliko dni popolnoma prijetno. © Mlaj dne 28. ob 2. uri 23 min. zvečer. Večkrat sneg, mrzlo h koncu prijazno. / / * Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 1 . Petek 2 I Sobota Iiugon, škof Frančišek Pavlanski 14. ned. Judje hočejo Jez. kamenjati. J. 8. Nedelja Jud. R.ihard š. Ponedeljek Izidor, škof Torek Vincencij Sreda Sikst, Celestin, papež Četrtek Herman Petek Mar. D. 7 žal. t Sobota Marija Ivleofa t|| 15. ned. Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Cvetna nedelja Ec. pr., M. Lev I. Vel., papež Julij ; Hermenegild, muč. f Vel. četrtek t Vel. petek, Helena t Tubirij. škof t 10. ned. Jezus vstane od smrti. Marko 16. 17 Nedelja Velika noč. Rudolf, škof 18 Ponedeljek Velikonočni poned, Ap. 19 Torek Krescencija 20 Sreda Sulpicij, muč. 21 Četrtek Anzelm, škof 22 Petek Soter in Kaj., mm. , 23 Sobota Adalbert (Vojteh) 17. n. Jezus se prikaže pri zapr. vratih. J. 20. 24 Nedelja 1 povelikon., (bela) J. m 25 Ponedeljek Marko, evangelist 26 Torek Klet 27 Sreda Peregrin, spoznavalec Vital, muč. 28 Četrtek 29 Petek Peter, muč., Robert 30 Sobota Katarina Sijenska, dev. Dne23. umrl sv. Adalbert (Vojteh), praški škof, apostelj Poljakom in Prusom 997. 1. Dne 24. I. 1547 bore se kranjski oklopniki junaško v vojski cesarja Karola V. pri Miihlbergu." Dne 24. 1. 1565 izroči kranjsko poslaništvo nadvojvodi Karolu pritožbo v verskih zadevah. Dne 24.1. 1584. Raleigh najde otok Virginijo. Dne 24. 1. 1622 napravi Krištof Plank, župnik Kamniški ustanovo za 4 kamniške mladeniče v ljubljanskem semenišči. Dne 25. 1. 1450. Ivan Kapistran pridiguje na Dunaji križarsko vojsko. Dne 25. 1. 1867 ustanovitev narodne čitalnice v Volčah pri Gorici. Dne 26. 1736. 1. Slovesni pogreb princa Evgena Savojskega. Dne 27. leta 1493 ustanovi cesar Friderik IV. v Novemmestu kolegi-jatni kapitelj. Dne 27. 1839.1. Kitajci preganjajo kristjane. Dne 28. 1. 1673 umrje v Ljubljani deželni glavar „oče domovine" Vuk En-gelbert Tivijašld. Dne 28. 1. 1797 pride Bonaparte v Ljubljano. Dne 30.1.1455 potrdi cesar Friderik zadrugi ljubljanskih krznarjev vse pravice in svobodščine. Dne 30. 1. 1809 blagoslovi škof Kaučič zastavo drugega ljubljanskega bataljona. $ Prvi' krajec dne 4. ob 7. uri 27 min. zjutraj. Večinoma oblačno, vetrovno in mrzlo. . , © Sčip dne 12. ob 7. uri 31" min. zj. Popolnoma vzdrzajoci dez m vlažno. Q Zadnji krajec dne 20. ob 7. uri 6 min. zj. Preobračajoče, dež, toča "' llC@ Mlaj dne 26. ob 10. up 52 min. zv. Nevidljivi popolni solnčni mrak. Nekoliko dni jasno in prijetno. // Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 18.n. Jezus se imenuje dobrega pastirja. J. 10. Nedelja 2. povelikonočna. Fil. in J. Ponedeljek Atanazij Torek Najdba sv. križa Sreda Florijan Četrtek Pij V. Petek Janez pred 1. vrati Sobota Stanislav 19. n. Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. 8 Nedelja 3. povelikonočna. V. sv. J 9 Ponedeljek Gregor N. 10 Torek Izidor 11 Sreda Gangolf 12 Četrtek Pankracij 13 Petek Servacij 14 Sobota Bonifacij 20. n. Jezus obeta učencem sv. Duha. J. 16. 15 Nedelja 4. povelikonočna. Zofija 16 Ponedeljek Janez Nep. 17 Torek Paškal 18 Sreda Feliks 19 Četrtek Celestin 20 Petek Bernardin 21 Sobota Valens 21. ned. Jezus uči v moči molitve. J. 16. 22 Nedelja 5. povelikonočna. Julija 23 Ponedeljek Deziderij i g 24 Torek Marija Pom. 45 25 Sreda Urban J £ 26 Četrtek Krist. vneb. 27 Petek Magdalena 28 Sobota Avguštin 22. n. Jezus govori o prioev. sv. Duha. J. 15 in 16 29 30 31 Nedelja 6. povelikonočna. Maksim. Ponedeljek Feliks Torek Angela Dne 1. 1. 1274. bil je v Lijonu na Francoskem cerkveni zbor. Dne H. 1. 1764. pri Badčnu blizu Dunaja najdejo zanimive razvaline starorimskih toplic. Dne 10. I. 1497. Atnerigo Vespuci nastopi prvo iziskovanje iz Kadiza. Dne 13. 1. 1792, rojstni dan papeža Pija IX. Dnč 14. 1. 1796. dr. Jenner stavi prvikrat osepnice v Berkley-u. Dne 15. 1. 1277. potrdi Rudolf I. škofu Konradu BrizinSkemu vse pravice, ki jih je imel na Avstrijskem, Štirskem in Kranjskem. Dne 16. 1. 1383. mučijo sv. Janeza Nepomuka v Pragi. Dne 17. 1. 1742. bitva pri Časlavi. Dne 18. 1.1590. potres v Ljubljani. Dne 18. L 1685. preseli se mnogo Kočevarjev na Avstrijsko. Dne 18. 1. 1811. grozen požar v Kranj i. Dne 20. 1. 1809. pridejo Francozi tretjič v Ljubljano. Dne 21. 1. 1869. ustanovitev čitalnice v Ptuji na Štirskem. Dne 22. 1. 1011. pokloni (daruje) kralj Henrik II. blejski grad briksen-škemu škofijstvu. Dne 22. 1. 1809. bitva pri Vagramu. Dne 23. 1. 1618. Pražani vržejo ces. uradnika skozi okno. Začetek tridesetletne vojske. Dne 22./23. 1. 1809. uda se avstrijska posadka na ljubljanskem gradu Francozom. Dne 26. 1. 1839. posvečenje sv. Alfonza Liguorija, ustanovitelja redem-ptoristnega reda. Dne 29. 1. 1453. pad Carigrada (v turške roke). g Prvi krajec dne 3. ob 8. uri 17. min. zvečer. Nestanovitno in dokaj ** prijetno. _ i o j @ Ščip dne 12. ob 0. uri 5 min. zjut. Videči lunini mrak. Hladno in ? često dež potem prijetno. s G Zadnji krajec dne 19. ob 3. uri 58 zv. Vroči dnevi, večkrat nevihta -5 in dež. » © Mlaj dnč 26. ob 6. uri 55 mit. zjut. Jasni in topli dnevi. i ž- Ržni cvet, junij ima 30 dnij. Ban Katoliška imena 1 i Sreda 2 ! Četrtek 3 j Petek 4 1 Sobota Graeija jana Erazem Klotilda Kvirin 23. n. Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. J. 14. 5 Nedelja Binkoštna nedelja 6 Ponedeljek Binkoštni ponedeljek 7 Torek Robert 8 Sreda Medard. t 9 Četrtek Primož'in Fel. 10 Petek Marjeta t 11 Sobota Barnaba t 24. ned. Meni je vsa oblast dana. Mat. 28. 12 Nedelja 13 Ponedeljek 14 ' Torek 15 Sreda 16 Četrtek 17 Petek 18 Sobota 1 pobinkoštna, Sv. Trojica Anton Pad. Bazil, Janez N. Vid, Modest Sv. Rešnje Telo Adolf, Lavra Marka in Marc. 25. ned. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 19 | Nedelja 20 Ponedeljek 21 Torek 22 1 Sreda 23 : Četrtek 24 ' Petek 25 1 Sobota 2. pobinkoštna, Julijana Silverij Alojzij G. Pavlin Eberhard Janez krst. j Prosper 26. ned. Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 15. 3. pobin., Janez in P. Vladislav Leon II. t Peter in Pavel Spomin Pavla 26 Nedelja 27 Ponedeljek 28 Torek 29 Sreda 30 Četrtek Imenitni dogodki. Dne 6. 1. 1553. Albrecht I. avstr. pride v Jeruzalem. Dne 21. 1. 1650. podeli Ferdinand III. kranjskim mestjanom pravico, vsako leto pred kapucinskim samostanom obhajati živinski semenj. Dne 23. 1. 1361. vpepeli požar v Ljubljani precejšen del mesta. Dne 24. 1.1276. začel je Rudolf I. vojsko proti Otokarju. češkemu kralju. Dne 24. 1. 1336. podeli očak Ber-trand v Beljaku grofom Ortenburškim v fevd Ortenek, Trg, Kostelj in Co-beljsberk. Dne 24. 1. 1368. daruje kranjski meščan Herman Krim dve njivi pri Savi za večno luč na pokopališči. Dne 24. 1. 1804. pogori ob 9. uri zvečer Kamnik. Dne 26. I. 1741. kronanje Marije Terezije v Požunu. Dne 27. 1. 1382. pogorela je Ljubljana od gorenjih pa do dolenjih vrat. Dne 27. 1. 1476. podeli oglejski očak kamniško župnijo Juriju Herten-felser-u. Dne 27. 1. 1650. podeli papež Ino-cencij X. odpustek nunam velesalskim, če vsako soboto pri Šmarnem oltarji molijo lavretanske litanije. Dne 28. 1. 1586. umrje Primož Trubar, prvi pisatelj slovenski. Dne 29. 1. 1236. Kordova se poda kastiljskemu kralju Ferdinandu III., ki je bila^ 522 let glavno arabsko mesto na Španjskem. Dne 29. 1. 1324. proda Henrik Ko-lijencer samostanu velesalskemu zemljišče v "VValsdorfu. 9 Prvi krajec dne 2. ob 10. uri 57 min. zjutraj. Dež, potem prav gorko in večkrat nevihta. @ Ščip dne 10. ob 2. uri 38 min pop. Suho, soparno in pritiskajoča vročina. (T Zadnji krajec dne 17. ob 10. uri 6 min. zvečer. Večinoma jasno in večkrat nevihta. @ Mlaj dne 24. ob 3. uri 12 min. popoludne. Nestanovitno, hladno in večkrat dež. Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 1 | Petek 2 Sobota Teobald Obisk. Marije 27. ned. 0 velikem ribjem vlaku. Luk. 5. 3 Nedelja 4. pobinkošt. Helijodor 4 ; Ponedeljek Berta 5 ; Torek Ciril in Metod 6 ] Sreda Izajija 7 Četrtek Benedikt IX. H I Petek Elizabeta 9 i Sobota Anatolija 1. 1271. sklenil je kralj ogrskim kraljem Šte- 28. ned. O iarizejski pravičnosti. Mat. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Ponedeljek Torek ^reda Četrtek Petek Sobota 5. pobinkošt. Amalija Veronika Mohor in Fort. Anaklet Kamilo Vladimir Marija škap. 29. ned. Jezus nasiti 4000 mož. Marka 8. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 0. pobinkošt. Škap. A. Friderik Avrelija Elija Danijel Marija Magd. Liborij 30. ned. O Iažnjivih prerokih. Mat. 7. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobinkošt. Kristna Jakop, ap. Ana Natalija. Inocencij Marta, "Viktor Abdon. in Sen. 31. ned. 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. 31 Nedelja 8. pobinkošt. Ignacij L. Dne 2. Otokar mir lanom. Dne 4. 1. 1631. prisežejo Kranjci Ferdinandu III. zvestobo. Dne 7. 1. 1719. rodi se v Gradci Karol grof Herberstein, poznejši škof ljubljanski. Dne 7. 1. 1869. ustanovitev narodnega „bralnega društva" v Sodražici (Kranjsko). Dne 9. 1. 1478. podeli cesar Friderik Višnjanom raznotere svobodščine in privilegije. Dne 9. 1. 1528. ušotorijo se Turki pri Šmariji (pod Ljubljano). Dne i 3. 1. 1617. pošljejo Kranjci 200 tovornih konj in 30 vozov živeža v Gradiško, katero so oblegali Benečani. Markvard z Brda spravi dne 14. julija pošiljatev z izgubo 7 mož v trdnjavo. Dne-18. 1. 1601. f v Ljubljani Jurij Lenkovič, deželni glavar kranjski. Dne 21. 1. 1806. postavljen je Val. Vodnik na ljubljanskem gimnaziji za prefekta, ktero službo je opravljal do 7. aprila 1807. Dne 19. 1. 1279. pisana je oporoka vojvode Filipa. Dne 22. 1. 1540. poginil je ogerski puntar Ivan Zapolja. Dne 24. 1. 1528. obnovi cesar Ferdinand prepoved glede tiskanja in razširjanja protestantskih knjig. Dne 25. I. 1564. umrje cesar Ferdinand I. Dne 25. 1. 1848. bitva pri Custozzi. Dne 26. 1. 1718. položi se temeljni kamen uršulinski cerkvi v Ljubljani. Dne 27. 1. 1526. prepove cesar Friderik prevoz tujega živega srebra skozi Idrijo. ob 3. uri IS min. zjutraj. Nevihta, dež in toča. uri 49 min. zjutraj. Spremenljivo, vročina in i Prvi krajec dne 2. <3f) Ščip dne 10. ob 2 večkrat nevihta. (5 Zadnji krajec dne 17. vihta in toča. Mlaj dne 24. ob 0. uri 36 min. zjutraj. Vroči dnevi, skoro vsakdan nevihta. $ Prvi krajec dne 31. ob 8. uri 50 min. zvečer. Večinoma jasno in suho. ob 2. uri 53 miri. zjutraj. Večkrat dež, Ban j-1 Katoliška imena Imenitni dogodki N £ 5 Xi 0 ■m' WJ C a> 1 rt 'S- o 1 2 3 4 5 6 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi Petra Porcijunkola Najdba sv. Štef. Aristarh, Dominik Marija Dev. snež. Gospod, spremen. Dne 4. 1. 1283. potrdi Majnard, grof tirolski in goriški vse pravice, dane samostanu velesalskemu. Dne 12.1. 1616. prilomastijo Benečani do Krasa in požgejo nekoliko vasij. Dne 12. 1. 1813. napove Avstrija Napoleonu vojsko. Dne 15. 1. 1485. proda' Peter Ri-binker v Kranji bolnici kranjski svoje zemljišče v Goričanih. Dne 19. 1. 1878. vzela je hrabra avstrijska vojska glavno mesto Bosne: Sarajevo. Dne 20. 1. .1527. prepove cesar Ferdinand razpečavanje luteranslcih knjig. Dne 20. 1. 1675. napravi Adam Suppe, zagorski župnik ustanovi za 2 kamniška mladeniča v ljubljanskem semenišči. . Dne 22. 1. 1266. izroči v Kranji koroški vojvoda Ulrik brižinski cerkvi nekatere zemljake. Dne 23. 1. 791. kraljevič Pipin premaga Avare, reši slovensko zemljo njihovega nasilstva.. Dne 24. na sv. Jerneja dan 1. 1475. zagrabil je pri Bizelji Žiga pl. Polheim 12.000 Turkov, pa je bil popolnem pobit. Vseh 450 mož ostalo je na bojišči. Dne 24. 1. 1790. pride cesar Leopold II. v Ljubljano. Dne 24. 1. 1849. f v Ljubljani Ant. Mažgon; prvi slovenski prevoditelj državnega prava avstrijskega. Dne 28. -1. 1283. potrdi Majnard tirolski samostanu velesalskemu vse pravice in da dovoljenje, da je v njihovih deželah vino in živež za samostan cestnine in mitnine prosto. 32. ned. Jezus se nad Jeruzalemom joka. L. li). 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobinkošt. Kajetan Cirijak Roman Lovrenc Suzana Hilarija Hipolit f 33. ned. 0 farizeju in čolnarju. Luk. 18. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pobinkošt. Evzebij Vnebovz. M. Rok Liberat Helena Ludovik Štefan, kr. C C m £ -t cc p a N rt 'rt' n. 03 (/i S G £ - 34. ned. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 11. pobinkošt. Ivana Fr. Timotej Filip, Ben. Jarnej, ap. Ludovik, kr. Gebhard Natalija 35 ned. 0 usmiljenem Samaritanu. Luk 10. 28 29 30 31 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda 12. pobinkošt, Avguštin Obglav. Janez krstnika Roza Lim. Rajni, Izabela o •o g fc ll p 1 N* 2 ci "O o jMj O a @ Ščip dne 8. ob 1. uri 3 min. zvečer. Večkrat dež in nevihta. Š Zadnji krajec dne 15. ob 7. uri 43 min. zjutraj. Hladni in prijetni dnevi. © Mlaj dne 22. ob 0. uri 4. min. opoludne. Večinoma jasno, večkrat nevihta. 9 Prvi krajec dne 30. ob 2. uri 43 min. zvečer. Cesto dež. h Vc^f, 23 i*«. • * .__iS-^A- V zs-j*. T / Dan Katoliška imena 1 Četrtek 2 i Petek 3 I Sobota Egidij Štefan Serafina 36. ned. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. Imenitni dogodki. 4 Nedelja 13. pobinkošt. Angeljska 5 Ponedeljek Lovrencij 6 Torek Hermogen 7 Sreda Albin 8 Četrtek Rojstvo Mar. 9 Petek Korbinijan 10 Sobota Nikolaj 37. n. Jezus razlaga božjo previdnost. Mat. 6. 11 12 13 14 15' 16 17 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14 pobinkošt. Ime Mar. Macedonij Virgilij Poviš. sv. križa Evfemija Ljudmila Hildegard 38. n. Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobinkošt. Tomaž V. Konstancija Evstahij Kvat. Matevž f Mavrieij Tekla f Rupert f 39. ned. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. 25 26 27 28 29 30 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek 16. pobinkošt. Kleofa Justina Kozma in Dam. Venceslav Mihael, arh. Hijeronim Dne 8.1. 1890. + Jurij Šubic, slavni slikar slovenski, v Lipskem na Saksonskem. Dne 12, 1. 1813. pobije. polkovnik Milutinovič Francoze pri Šmariji pod Ljubljano. Dne 13,1.1598. zapovedal je cesar Ferdinand, da se na Štajerskem zaprd vse protestantske šole in da imajo pastorji v 14 dneh zapustiti deželo. Dne 16. 1. 1599. prepove cesar Ferdinand II. razpečavanje protestantskih slovenskih knjig. Dne 16. 1. 1813. pobije polkovnik Milutinovič Francoze pri Višnjigori, zato dobi viteški križ Marije Terezije in je za generalnega majorja povišan. Dne 17, 1.1660. pogori pri Sv. Flo-rijanu v Ljubljani 15 hiš. Dne 18. 1. 1868. ustanovitev čitalnice v Barkoli pri Trstu. Dne 19. 1. 1276. zbralo se v Roani (Rein) več Kranjskih in štirskib ple-mičev, kateri so jednoglasno odpovedati zvestobo Otokarju češkemu. Dne 22. 1. 1575. smrt Herbarta Turjačana pri Budaški. Dne' 24. 1. 1598. zapove vicedom Metličanom, naj si volijo katolika za mestnega sodnika in tudi mestni odborniki da morajo biti katoličani. Dne 25. 1. 1583. zapove nadvojvoda Karol vpeljavo novega gregorjanskega koledarja na Kranjskem. Dnč 25. 1. 1575. prinesejo ob 8. zjutraj telo pri Budaški padlega Her-berta' Turjaškega, katerega so bili Turki obglavili in glavo poslali sultanu v Carigrad. © Ščip dne 6. ob 10. uri 13 min. zvečer. Prijetni gorki dnevi, (j Zadnji krajec dne 13. ob 1. uri 55 min. zvečer. Dež. potem prijetni dnevi. @ Mlaj dne 21. ob 2. uri 22 min. zjutraj. Nevihta, večkrat dež. j» Prvi krajec dne i'9. ob 7. uri 24 min. zjutraj. Megla, jasni in prijetni dnevi. Dan Katoliška imena 1 Sobota Remigij 40. nedelja. O največji zapovedi. Mat 2 2 Nedelja 3 Ponedeljek 4 Torek 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota 17. pobinkošt. Ržo. v. Evald Frančišek Ser. Placid in tov. Brunon Justina Brigita 41. ned. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. i 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobinkošt., Dionizij Frančišek Borg. Nikazij Maksimilijan Koloman Domicijan Terezija 42. ned. Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. 19. pobinkošt., Posv. crk. Hedviga Luka, ev. Peter Alk., Etbin Felicijan Uršula Kordula 43. ned. Jezus ozdravi kraljevega sina. Jan. 4. 16 Nedelja 17 Ponedeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Četrtek 21 Petek 22 Sobota 23 Nedelja 24 Ponedeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četrtek 28 Petek 29 Sobota 20. pobinkošt., Janez Kap. Rafael, arh. Krišpin Lucijan Frumencij Simon in Juda Hijacint 44. ned. Prilika^o kraljevem računu. Mat. 18. 30 Nedelja 31 Ponedeljek 21. pobinkošt., Klavdij Volbenk f Imenitni dogodki. Dne 2. 1. 1528. naznanil je Peter iKrušič, kapetan v Senji, da se Turki bližajo Otočacu. Dne 6. 1. 1461. določi cesar Fri-1 derik IV. meje mesta Višnjegore. Dne 10. 1. 1684. pride slavni kapucinski pridigar P. Marko d' Aviano j v Ljubljano. Dnč 13. 1. 1813. pride general topništva baron Latterman v Ljubljano. Dne 15. 1. 1865. ustanovi se v Metliki narodna čitalnica. Dne 16., 17., 18. 1. 1809. ropajo Francozje v okolici kočevskega mesta. Dne 18. 1. 1597. imenovan je Toma Hren za škofa ljubljanskega. Dne 19. 1. 1537. imenovan je na mesto Ivana Kocijanarja Nikola Ju-rišič deželnim glavarjem za Kranjsko. Dne 23. 1. 1492. dobe Kočevci od ; cesarja Friderika pravico, da smejo živino in druge proizvode (do daljšega ukrepa) prodajati po Hrvaškem. Dnč 24. 1. 1862. ustanovitev čitalnice v Skofji Loki. Dne 25. 1. 1478. razpisan je bil deželni zbor za Stirsko, Koroško in! Kranjsko v Gradec. Dne 26. 1. 1536. umrje cesar Ferdinand na Dunaji. Dne 26.1.1596. bitva pri Keresztes-u proti Turkom, katere se tudi udeleže hrabri Slovenci. Dne 27. oktobra 1663. opomnil je cesar Leopold državljane, naj bi slovesno obhajali god čistega spočetja D. Marije. Dnč 28. 1. 1386. vtemelji grofinja Neža, hči Albrechta II. Ortenburškega, dohodke cerkvi sv. Jerneja (v Kočevji). Dne 28. 1. 1457. da cesar Friderik IV. celjskemu poveljniku Erhardu Ho-henwartu v oskrbništvo in zastavo Poljane na Kolpi. @ Ščip dne 6. ob 7. uri 17 min. zjutraj. Prijetni jesenski dnevi, (j Zadnji krajec dne 12. ob 10. uri 43 min. zvečer. Večkrat dež i hladno. Q Mlaj dne 20. ob 7. uri 29 min. zvečer. Nevidljiv solnčni mrak. Deloma jasno, večkrat slana in megla. 3 Prvi krajec dne 28. ob 10. uri 32 min. zvečer. Večkrat dež in megla, nestanovitno. Dan Katoliška imena 1 Torek Vsi svetniki 2 Sreda Verne duše. Just. 3 Četrtek Hubert 4 Petek Karol Boromej 0 Sobota Emerik 45. n. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. M. 22. 6 Nedelja 22. pobinkošt. Lenart 7 Ponedeljek Engelbert 8 Torek Bogomir 9 Sreda Božidar 10 Četrtek Andrej Av. 11 Petek Martin 12 Sobota Avrelij -Mi. n. Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. 9. 48. nedelja. O poslednji sodbi. Luk. 21. 27 ' Nedelja 28 | Ponedeljek 29 ! Torek 30 , Sreda 1. adv. Virgil Sosten. Eberh. Saturnin Andrej, ap. Imenitni dogodki 13 Nedelja 23. pobinkošt. Stanislav 14 Ponedeljek Serapijon 15 Torek Leopold 16 Sreda Edmund 17 Četrtek Gregorij 18 Petek Odon 19 Sobota Elizabeta 47. n. O razdejanju Jeruz. in o sodbi. M. 24. 20 Nedelja 24. pobinkošt. Feliks V. 21 Ponedeljek Darov. Marije 22 Torek Cecilija 23 Sreda Klemen 24 Četrtek Janez od križa 25 Petek Katarina 26 Sobota Konrad Dne 1. 1. 1869. ustanovitev Čitalnice v Pulji (Istra). Dne 7. 1. 1530. stopita avstr. poslanca Jos. Lamberg in Nikolaj Jure-šič (v Carigradu) pred sultana Sulej-mana. Dne 13. 1. 1560. rojen je v Ljubljani Tomaž Chron (Hren), poznejši škof ljubljanski, + dne 10. febr. 1. 1630. Dne 13. 1. 1677. umrje v Žužemberku knez Veikard Turjaški, bivši prvi minister avstrijski. Dn6 15. 1. 1671. t Jan Amos Ko-mensky, rojen 28. febr. 1. 1592. Dne 16. I. 1302. potrdi Oto, sin (tirolskega mejnega grofa) Majnharda v svojem in v imeni svojih bratov Ljudevita in Henrika, vse pravice samostanu zatiškemu. Dne 17. 1. 1604. potrdi nadvojvoda Ferdinand v Gradci Radoljci vse poprejšnje pravice in svobodščine. Dne 22. odpove se kralj Otokar II. proti Rudolfu I. posesti Avstrijskega s Slovenskim vred 1. 1276. Dne 22. 1. 1495. kupi siromašni ca v Kamniku od čevljarske zadruge kamniške zemljišče v Bečah v Tuhinjski dolini. Dne 22. 1. 1868. otvori se čitalnica v Rocoli pri Trstu. Dne 23. 1. 1457. umrje kralj Ladislav Posmrtnik. Dne 23. 1. 1616. proda krški škof Ivan Jakob Mokronog ljubljanskemu plemenitažu Josipu Mahorčiču. Dne 25. 1. 1460. potrdi cesar Friderik Kranjski deželi svobodščinsko listino, katero ji je dal nadvojvoda Ernst 1. 1414. 1 •«■ @ Ščip dne 4. ob 4. uri 55 min. zvečer. Videči popolni mesečni mrak. Doloma jasno in prijetno, potem večkrat dež. Zadnji krajec dne 11. ob 11. uri 7 min. zjutraj. Večinoma oblačno, megla in dež. © Mlaj dne 19. ob 2. uri 24. min. zvečer. Jasno, večkrat slana in megla. & Prvi krajec dne 27. ob 11. uri 33 min. zjutraj. Nevihta, oblačno in često dež. - I -7- / , v - - !' rissssaB^sssgoSffi,1®*'« ,oaoxoj;< :-0-=0 0-0.- i '0--0;-0; 0 0- O O -O^O- O 1 Gruden, december i ima 31 dnij. ooooooo- -Si, : oocoooooooooo 0 '0--0--. Kfjgi. mmtm 'oX®>^> lili 1 JO 1 OJ jo; m fi I Dan Katoliška imena Imenitni dogodki. 1 Četrtek 2 i Petek 3 i Sobota Eligij, Natalija Bibijana Franc Ksav. 49. nedelja. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. 4 Nedelja 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota 2. adventna, Barbara Saba, Krispin Nikolaj j Ambrozij Preč. spočetje Marije Valerija Evlalija 50. ned. Janez Krst. pričuje o Krist. Jan. 1. 11 Nedelja 3. adventna, Damaz 12 Ponedeljek Maksencij 13 Torek Lucija, Otilija Spiridijon 14 Sreda t 15 Četrtek Jernej, Kristina 16 Petek Albina t 17 Sobota Lazar t 51. n. Jan. Krst. poklican v prerokovanje. L. 3. 18 Nedelja 4. adventna, Gracijan 19 Ponedeljek Nemezij 20 Torek Liberat 21 22 Sreda Četrtek Tomaž Demeter t 23 Petek Viktorija t 24 Sobota Adam in Eva t 52. ned. O rojstvu Jezusa Kristusa. L. 2.. J. 1. 25 Nedelja Božič, rojst. Gosp. 26 Ponedeljek Štefan 27 Torek Janez, evan. 28 Sreda Nedolžni otroci 29 Četrtek Tomaž, škof 30 Petek Evgenij, David 31 Sobota Silvester, Pavlina Dne 3. 1. 1786. vstanovitev siro-mašnice v Idriji. Dne 6. 1. 1336. darujeta Friderik Kolovški (Gerlochstein) in Katarina, soproga mu, siromašnici kamniški po 26 veder vina na leto iz svojega vinograda v Hmelniku. Dne 6. 1. 1397. izroči Miha Stripi v Kamniku zemljišče na Bistrici si-romašnici kamniški v varstvo proti letnemu vžitku. Dne 7.1.1515. razpiše cesar Maks I. na dan 10. januvarija 1516. deželni zbor v Ljubljani. Dne 8. 1. 1523. izreče cesar Ferdinand I., da so vse ustanove in samostani od nekdaj cesarska lastnina, s katero avstrijski vladarji smejo razpolagati, kakor hočejo. To mu pa ni obveljalo. Dne 11. 1. 1756. narodi se v Ra-doljici Anton Linhart, zgodovinar kranjski; + v Ljubljani 14. jul. 1795. Dne 13. 1. 1866. ustanovitev narodne čitalnice v Kastvu v Istriji. Dne 13. 1. 1868. ustanovi se čitalnica v Skednji pri Trstu, Dne 16. 1. 1866. ustanovitev narodne čitalnice v Skopem na Krasu. Dne 16. 1. 1681. vlije pred Karlov-škimi vrati v Ljubljani zvonar Krištof Schlag podobo D. M. brezmadežnega spočetja, ki je zdaj postavljena na Št. Jakobskem trgu v Ljubljani. Dne 20. 1. 1363. zastavi vojvoda Rudolf v Solnogradu grofu Hermanu celjskemu mestu, muto in sodišče v Kamniku. Dne 21. 1. 1766._rodi se v Viševci na Srbskem knez Črni Jurij. g) Ščip dne 4. ob 3. uri 23. min. zjut. Izpremembno, često dež. (| Zadnji krajec dne 11. ob 3. uri 35 min. zjut. Večinoma jasno in zelo © Mlaj dne 19. ob 9. uri 18 mit. zjut. Oblačno in mrzlo. | Prvi krajec dne 26. ob 10. uri 28 min. zv. Gosta megla in mraz. Deželni patrom in njih praznovanje na Avstrijsko-Ogrskem. Sv. Ciril in Metod (dne 5. julija), Moravska. „ Egidij (dne 1. septembra), Koroška. „ Elija (dne 20. julija), Hrvaška. „ Florijan (dne 4. majnika), Gorenj e-Avstrijanska. „ Gebhard (dne 24. avgusta), v Laških Tirolih. „ Hedviga (dne 15. oktobra), Šlezija, ., Mohor in Fortunat (dne 12. julija), nadškofija Goriška. „ Jeronim (dne 80. septembra), Dalmacija. „ Janez Krstnih (dne 24. junija), Slavonija. ,. .Janez Nepomuk (dne 16. majnika), Če „ Jožef (dne 19. marcija), Kranjska, Koroška, Štajerska, Primorje in Severna Tirolska. ,. Just (dne 2. novembra), Tržaško. „ Ladislav (dne 27. junija), Sedmograško. ,, Leopold (dne 15. novembra), Spodnje-Avstrijanska. Mihael, (dne 29. septembra), Galicija (izvzemši mesto Krakov). .. Rok (dne 16. avgusta), Hrvaška. .. Rupert (dne 27. marcija), Solnograška. ,, Stanislav (dne 8. majnika), praznovan samo v okrožji in v mestu vKrakovu. ., Štefan, kralj (dne 20. avgusta), Ogrska. ., Vigilij (dne 26. junija), Južno-Tirolska. ,. V avl ar (dne 28. septembra), Češka. Nove mere in uteži. Od l. dne januvarija 1876. leta imajo se v javnem prometu rabiti izključno samo nove mere in utoži. Kdor od tega časa meri na stavo mero ali tehta s staro tehtnico, se mu mera vzame in plačati se mora od 6 do 100 gld. globe. Nova sistema mer in utežev je decimalna, to je, deli se na deset, kar jako olajšuje raCunanje. Osnovne jednote novi meri in novim utežem so: l.)met er, 2.) li t er, 3.) gram, 4.) ar. Mnogokratniki teh osnovnih jednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo nastopni števniki: Deka pomenja lOkrat Hekto „ 100 „ Kilo ,. 1000 „ Myria „ 10000 „ Za podrazdelitve se rabijo števniki: Deci za desetino Centi za stotino Mili za tisocino 1 kilogram (kg) = 100 dekagramov (Akg) = 1000 gramov (g), 1 dekagram = 10 gramov. 1 hektoliter (hI) = 100 litrov. 1 liter (!) = 10 decilitrov (cU) = 100 centilitrov (cl). 1 deciliter = 10 centilitrov. 1 meter (m) — 10 decimetrov (dni) = 100 centimetrov (cm) = 1000 milimetrov (mm). 1 decimeter = 10 centimetrov = 100 milimetrov. 1 centimeter = 10 milimetrov. Dvorni koledar. Rodopis vladajoče hiše avstrijanske do konca julija 1891. leta. Franc Jožef I., cesar avstrijanski, kralj ogrski, češki i. t. d., porojen v Schonbrunnu dne 18. avgusta 1830. leta, nastopil je vlado po odpoved, strijca svojega cesarja Ferdinanda I. in po odstopu očeta svojega nadvojvode Franca Karola dne 2. decembra 1848. leta ter bil dne 8. junija 18(57. leta v Budi slovesno kronan kraljem ogrskim; poročil se je dne 24. aprila 1854. leta s kraljičino Elizabeto (Amalijo Evgeni.,0), hčerjo kraljeve Visoi kosti vojvode Maksa bavarskega, najvišjo pokroviteljico zvezdnega reda, najvišjo voditeljico zavoda pl. gospfj v Brnu in pokroviteljico zavoda pl gospfj v Inomostu itd.; porojeno v Posenhofnu dne 24. decembra 1837. leta" Otroci: 1.) Gizela (Lujiza Marija), cešaričina in nadvojvodica avstrijanska, kraljičina ogrska, češka i. t. d., lastnica več višjih redov, porojena v Laksen-burgu dne 12. julija, 1856. leta; poročena dne 20. aprila 1873. leta z Leopoldom (Maksimilijanom Jožefom Marijo Arnulfom), kraljičem bavarskim, porojenim dne 9. februvarija 1846. leta. • 2.) Rudolf (Franc Karol Jožef), naslednik, porojen v Laksenburgu dne 21. avgusta 1858. leta, poročen na Dunaji dne 10. majnika 1881. leta s Štefanijo (Klotildo Lujizo Hermino Marijo Charloto), nadvojvodico avstri-jansko, hčerjo Leopolda II., kralja belgijskega, porojeno v Bruselji dne 21. majnika 1864. leta. Umrl. v Mayerlingu pri Dunaji dne 30. januvarija 1889. leta. Hči: Elizabeta (Marija Henrijeta Štefanija Gizela), cešaričina in nadvojvodica avstrijanska, kraljičina ogrska, češka i. t. d., porojena v Laksenburgu dne 2. septembra 1883. leta. 3.) Marija Valerija (Matilda Amalija), cešaričina in nadvojvodica avstrijanska, kraljičina ogrska, češka i. t. d., porojena v Budi dne 22. aprila 1868. leta, poročena dne 31. julija 1890. leta z nadvojvodo Francom Salvatorjem (Marijo Jožefom Ferdinandom Karolom Leopoldom Antonom Paduvanskim Ivanom Krstnikom Januvarijem Alojzijem Gonzago Rajnerjem Benediktom Bernardom), sinom nadvojvode Karola Salvatorja, porojenim dne 21. avgusta 1866. leta. Bratje našega cesarja in kralja: 1.) Nadvojvoda Maksimilijan I. (Ferdinand Jožef), cesar Mehikanski. porojen dne 6. julija 1832. leta, poročen dne 27. julija 1857. leta z nadvojvodico Marijo Charloto (Amalijo Avgusto Viktorijo Klementino Leopoldinoj, hčerjo Leopolda I., kralja belgijskega, lastnico več višjih redov, porojeno v Laekenu dne 7. junija 1840. leta; umrl dne 19. junija 1867. leta. 2.) Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef Marija), c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. ulanskemu polku št. 7, načelnik cesarskemu ruskemu dra-gonskemu polku št. 24 in lastnik kraljevemu pruskemu ulanskemu polku št. 8; porojen v Schonbrunnu dne 30. julija 1833. leta; tretjič poročen dne 23. julija 1873. leta z Marijo Terezijo (Immakulato Ferdinando Evlalijo Leopoldino Adelajido Elizabeto Karolino Mihaelo Rafaelo Gabrijelo Frančiško Asiško in Pavlansko Gonzago Nežo Zofijo Bartolomejo ab Angelis), hčerjo kraljeve Visokosti Dom Miguela, infanta portugalskega, porojeno dne 24. avgusta 1855. leta. Otroci drugega zakona: a) Franc Ferdinand (Karol Ludovik Jožef Marija), nadvojvoda avstri-janski-Este, c. in kr. podpolkovnik, porojen v Gradci dne 18. decembra 1863. leta. b) Oton Franc Jožef (Karol Ludovik Marija), nadvojvoda avstrijanski, c. in kr. major, porojen v Gradci dne 21. aprila 1865. leta, poročen dne 2. oktobra 1886. leta z Marijo Jožefino (Lujizo Filipino Elizabeto Pijo Angeliko Marjeto) hčerjo kraljeve Visokosti kraljiča Jurija saksonskega. porojeno dne 31. maja 1867. leta. Sin: Karol (Franc Jožef Ludovik Hubert Jurij Oton Marija), porojen dne 17. avgusta 1887. leta. c) Ferdinand Karol Ludovik (Jožef Ivan Marija), nadvojvoda avstrijanski, c. in kr. nadporočnik, porojen na Dunaji dne 27. decembra 1868. leta. d) Marjeta Zofija (Marija Anuncijata Terezija Karolina Lujiza Jožefina Ivana), opatica terezijanskega zavoda pl. gospij v Pragi, porojena dne 13. majnika 1870. leta. Otroci tretjega zakona: a) Marija Anuncijata (Adelajida Terezija Mihaela Karolina Lujiza Pija Ignacija), porojena dne 31. julija 1876. leta. h) Elizabeta (Amalija Evgenija Marija Terezija Karolina Lujiza Jožefina), porojena dne 7. julija 1878. leta. 3) Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef Anton), c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnemu polku št. 65 in načelnik c. ruskemu pehotnemu polku „Tomsk" št. 39, porojen na Dunaji dne 15. majnika 1842. leta. Roditelji Njega Veličanstva cesarja in kralja: Franc Karol (Jožef), cesarjevič in nadvojvoda avstrijanski, kraljevič ogrski, češki i. t. d., porojen dne 7. doc. 1802. leta, sin cesarja Franca I. in druge mu soproge Marije Terezije, umrl dne 8. marcija 1878. leta; poročen dne 4. novembra 1824. leta z nadvojvodico Zofijo (Frideriko Dorotejo), hčerjo kraljevega Veličanstva Maksimiljana I., kralja bavarskega, porojeno dne 27. januvarija 1805. 1., umršo na Dunaji dne 28. majnika 1872. leta. Sedanji vladarji evropski. Sveti Oče Lev XIII., (Joahim Pecci). porojen dne 2. marcija 1810. leta, za papeža izvoljen dne 3. marcija 1878. leta. Andora. Republika s predsednikom, voljenim na štiri leta, pod vrhovno oblastjo škofa Urgelskega. Anglija. Kraljica. Viktorija, cesarica indijska, porojena dne 24. majnika 1819. leta, vlada z dne 20. junija 1837. leta, z dne 14. decembra 1861. 1. vdova po vojvodi Albertu, saksonsko-koburg-gotajskim. Anhalt-Desavsko. Vojvoda Friderik, porojen dne 29. aprila 1831. leta, vlada z dne 22. majnika 1871. leta, poročen z Antonijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Badensko. Veliki vojvoda Friderik, (Viljem Ludovik), porojen dne 9. septembra 1826. leta, vlada z dne 24. aprila 1852. leta, poročen z Lu-doviko, hčerjo nemškega cesarja in pruskega kralja Viljema I. Bavarsko. Kralj Oton I., porojen dne 27. aprila 1848. leta, vladarjev namestnik, kraljič Luitpold, porojen dne 12. marcija 1821. leta. Belgija. Kralj Leopold II., porojen dne. 9. aprila 1835. leta, vlada z dne 10. decembra 1865. leta, poročen z Marijo Henriko, • nadvojvodico avstrijansko. Bolgarija. Knez Ferdinand I. (kraljič Koburžanski),- porojen dne 26. fe-bruvarija 1861. leta, voljen dne 7. julija .1887. leta. Brunšvik. Državni upravitelj: kraljič Albrecht pruski, porojen dne 8. majnika 1837. leta. Črna gora. Knez Nikola I., porojen dne 7. oktobra 1841. leta, vlada z dne 14. avgusta 1860. leta. poročen z Mileno Petrovno Vukoticevo. Dansko. Kralj Kristijan IX.. porojen dne 8. aprila 1818. leta, vlada z dne 15. novembra 1863. leta, poročen z Ludoviko, deželno grofico hesen-kaselsko. Francija. Predsednik republiki Marie Frangois Sadic Carnot, porojen dne 11. avgusta 1837. leta. Predsednik z dne 3. decembra 1887. leta. Grško. Kralj Jurij I., porojen dne 24. decembra 1845. leta, vlada z dne 31. oktobra 1863. leta, poročen z Olgo Konstantino, carevno rusko. Hesensko. Veliki vojvoda Ludovik IV., porojen dne 12. septembra 1837. L, vlada z dne 13. junija 1877. leta. Italija. Kralj Humbert I., porojen dne 14. marcija 1844. leta, vlada z dne 9. januvarija 1878. leta, poročen z Marjeto, vojvodico savojsko. Lichtenstein. Knez Janez II.. porojen dne 5. oktobra 1840. leta, vlada z dne 12. novembra 1858. leta. Lippe-Detmold. Knez Voldemar, porojen dne 18. aprila 1824. leta. vlada z dne 8. decembra 1875. leta, poročen z Zofijo, mejno grofico badensko. Lippe-Schaumburg. Knez Adolf, rojen dne 1. avgusta 1817. leta, vlada z dne 21. novembra 1860. leta, poročen s Hermino, kneginjo valdeško. Mecklenburg-Sehwerin. Veliki vojvoda Friderik Franc III., porojen dne 19. marcija 1851. leta, vlada z dne 15. aprila 1883. leta, poročen z Anastazijo, veliko kneginjo rusko. Meklenburg-Strelitz. Veliki vojvoda Frideiik Viljem, porojen dne 17. oktobra 1819. leta, vlada z dne 6. septembra 1860. leta., poročen z Avgusto, kraljičino veliko-britansko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, porojen dne 13. novembra 1848. 1., vlada z dne 10. septembra 1889. leta. Nemčija. (Glej Prusijo.) Nizozemsko. Kraljica Viljemina, porojena dne 31. avgusta 1880. leta. Do polnoletnosti pod nadzorstvom kraljice Etne, vdove kralja Viljema III. Oldenburg. Veliki vojvoda Peter, porojen dne 8. julija 1827. leta, vlada z dne 27. februvarija 1853. leta, poročen z Elizabeto, voj vodico saksonsko-altenburško. Portugalsko. Kralj Karol I., porojen dne 28. septembra 1863. leta, vlada z dne 19. oktobra 1889. leta, poročen dne 22. majnika 1886. leta z Amelijo, hčerjo grofa pariškega. Prusija. Viljem II., nemški cesar in pruski kralj, porojen dne 27. januvarija 1859. leta, vlada z dne 15. junija 1888. leta, poročen z Avgusto Viktorijo, vojvodico šlezvik-holštajnsko. Reuss. (Mlajša panoga. Dom Schleiz). Knez Henrik XIV., porojen dne 28. majnika i832. leta, vlada z dne 11. julija 1867. leta. poročen z Nežo, vojvodico virtemberško. Reuss. (Starejša panoga. Dom Greiz). Knez Henrik XXII., porojen dne 28. marcija 1846. leta, vlada z dne 28. marcija 1867. leta, poročen z Ido, kneginjo lipe-šavmburško. Rumunija. Kralj Karol I, porojen dne 20. aprila 1839. leta, vlada po izvolitvi kakor knez'z dne 20. aprila 1866. leta, proglašen je bil kraljem dne 2. marcija 1881. leta, poročen z Elizabeto, kneginjo wiedsko. Rusija. Car Aleksander III, porojen dne 10. marcija (dne 26. febru-varija) 1845. leta, vlada z dne 13. marcija 1881. leta, poročen z Marijo Feo-dorovno, kraljičino dansko. Saksonsko. Kralj Albert, porojen dne 23. aprila 1828. leta, vlada z dne 29. oktobra 1873. leta. poročen s Karolino, kneginjo Waso. Saksonski-Altenburg. Vojvoda Ernest, porojen dne 16. septembra 1826. leta, vlada z dne 3. avgusta 1853. leta, poročen z Nežo, vojvodico anhalt-desavsko. Saksonski-Koburg-Gotha. Vojvoda Ernest II, porojen dne 21. junija 1818. leta, vlada z dne 29. januvarija 1844. leta, poročen z Aleksandrino. vojvodico badensko. Saksonski-Meiningen-Hildburghausen. Vojvoda Jurij II, porojen dne 2. aprila 1826. leta, vlada z dne 20. septembra 1866. leta, poročen s Heleno baronico heldburško. Saksonski-Weimar-Eisenach. Veliki vojvoda Karol Aleksander, porojen dne 24. junija 1818. leta, vlada z dne 8. julija 1853. leta, poročen z Zofijo, kraljičino nizozemsko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev. Schwarzenburg-Rudolfstadt. Knez Giinther, porojen dne 23. avgusta 1852. leta, vlada z leta 1890. Schwarzenburg-Sondershausen. Knez Karol Giinther, porojen dne 7. avgusta 1830. leta, vlada z dne 17. julija 1880. leta, poročen z Marijo, vojvodico saksonsko-altenburško. Srbija. Kralj Aleksander I, porojen dne 14. avgusta 1876. leta, vlada z dne 5. marcija 1889. leta. Španija. Kralj Alfonz XIII.. porojen dne 17. majnika 1886. leta. Kraljica vladarica Marija Kristina, vdova kralja Alfonza XII, umršega dne 22. novembra 1885. leta. Švedija in Norvegija. Kralj Oskar, porojen dne 21. januvarija 1829. 1, vlada z dne 18. septembra 1872. leta. poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko. Švica. Zvezna republika s predsednikom, vsako leto na novo voljenim. Turčija. Veliki sultan Abdul Hamid II, porojen dne 22. septembra 1842. leta, vlada z dne 1. septembra 1876. leta. Valdek in Pyrmont. Knez Jurij Viktor, porojen dne 14. januvarija 1831. leta, vlada z dne 17. avgusta 1852. leta, poročen s Heleno, vojvodico nasavsko. Virtemberško. Kralj Karol I, porojen dne 6. marcija 1823. leta. vlada z dne 25. junija 1864. leta, poročen z Olgo, carevno rusko. Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, ky kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, eks-presna (nujna) pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki. Pisma. Pri frankiranji pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Nefrankirana pisma veljajo dvakrat toliko kolikor frankirana. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogrski. v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g; pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250 g, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski paketi pa smejo v Avstriji tehtati 2 1 2 kg; iz Avstrije na Ogrsko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Če se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pismenih kuvertov izrezane znamke in kolki, ravno tako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, rabiti tudi ne smejo več za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadoščuje, če se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma pošiljajo tudi lahko nefrankirana. Povpraševalna pisma (pristojbina 10 kr.) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se morejo frankirati ter se morejo priporočiti. Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnic po privatnem obrtu, vender morajo, kar se tiče velikosti in moči popirja biti popolnoma jednake uradnim in imeti nemški napis „Correspondenzkarte". Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo poskušnje ali vzorci blaga, če se ne pišejo potem nanje nikakeršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opazke ter če so frankirane za 5 kr. Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razven naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne srne biti ničesar pisanega, tudi ne nikaki popravki ali dostavki. Izvzete so korekturne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji, tudi hektografirani (venderle po 20 ali več izvodov vkupe) ceniki, pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpremembe cen, imena potnika, načina naročevanja ali plačevanja. Na robu tiskovin se pa sme le v ta namen kaj načrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Poslovni popirji kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravo ali osebno dopisovanje, smejo se v prometu svetovne poštne zveze, izvzemši Nemčijo, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočena) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje Avstro-Ogrske, Nemčije in v svetnopoštnem prometu do 250 g za 5 kr. (frankirani). Poakušnji blaga se ne sme pridelati nikako pismo. Na naslovu mora biti opazka „vzorec" ali „poskušnja blaga". Na naslovu sme biti razven tega navedeno: Ime ali tvrdka odpošilja-teljev, tovarniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razven omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takšnim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakeršnekoli opazke. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi po-pirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve, se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, postopa se ž njimi tako, kakor z nepostavnimi pismi. Poštne pristojbine. Avstro-Ogrsko in Nemčija: Pisma do 20 g (Nemčija le 15 g) 5 kr. (mestni promet 3 kr.), do 250 g 10 kr. (mestni promet 6 kr.), dopisnica 2 kr.; dopisnica z odgovorom 4 kr., priporočitev 10 kr. (mestni promet 5 kr.) vzvratni list 10 kr. (mestni promet 5 kr.), ekspres 15 kr., tiskovine do 50 g 2 kr., do 250 g 5 kr., do 500 g 10 kr., do 1000// 15 kr., vzorci do 250 g 5 kr. Bosna in Hercegovina: Pisma 5 kr. do 20 g, dalje do 250 g pa 10 kr., kakor za Avstro-Ogrsko. Ekspresne pošiljatve so dopuščene samo v kraje, kjer so pošte. Črna gora in Srbija: Pisma za vsakih 15 g po 7 kr. (v mejnem prometu oziroma z Ogrskega 5 kr.), dopisnica 4 kr. (za Srbijo z odgovorom 8 kr.). Tiskovine 50 g 2 kr., vzorci za naročila za vsakih 50 g 2 kr., priporočila 10 kr., vzvratni list 10 kr., ekspres 15 kr. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 5 gld. 5 kr., do 50 gld. 10 kr., do 150 gld. 20 kr., do 300 gld. 30 kr., do 500 gld. 50 kr. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine so dopuščene do 500 gld. in znaša pristojbina do 5 gld. 10 kr., od 10 do 40 gld. 20 kr., in za vsakih daljših 10 gld. ali njih drobec po 5 kr. več. Poštni nalogi posredujejo poplačevanje menic, računov, kuponov i. t. d. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogrske države v znesku največ 500 gld.; — v Belgijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksembnrško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošto v Pragi), Rumunijo, Švico in Tunis do 400 gld. (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena x/a kr.), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun i. t. d., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo n. pr.: „Na poštni urad v . . . Poštni nalog". Kakor hitro je znesek vplačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek odštevši pristojbino poštne nakaznice in 5 kr. terjalnih troškov za vsak dokument na kateri se je dobilo plačilo. Če se poštni nalog ne vsprejme, pošlje se nazaj zastonj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in za vsako pobotnico i. t. d. 5 kr. terjalnih troškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj, nego se je navel sprva, dovoljeno je v Avstro-Ogrski ter Bosni in Hercegovini. - Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma (vozarfna se plača v gotovini, ne v pismenih znamkah): Za Avstro-Ogrsko do 250 g 50 gld. vrednosti do 10 milj daljave 15 kr., nad 10 milj 27 kr., od 50 do'300 gld. do 10 milj daljave 18 kr.. nad 10 milj 30 kr., za vsakih daljnih 150 gld. pa 3 kr. več, — z Avstro-Ogrskega v Nemčijo do 300 gld. vrednosti do 10 milj 18 kr., nad 10 milj 30 kr., za vsakih daljših 150 gld. pa 3 kr. več. Poštni zavoji (paketi), (vozanna se plačuje v gotovini, ne v pismenih znamkah): Za Avstro-Ogrsko do 1/2 kg do 10 milj 12 kr., nad 10 milj 24 kr., zavarovalninska pristojbina 3 kr. do 50 gld., od 50 do 300 gld. 6 kr.; za vsakih daljnih 150 gld. pa 3 kr. več. Avslro-Ogrska in Nemčija: do 5 leg do 10 milj 15 kr., nad 10 milj 30 kr.; za vsak nadaljni kg do 10 milj 3 kr., 20 milj 6 kr., 50 milj 12 kr., 100 milj 18 kr., 150 milj 24 kr., nad 150 milj 30 kr. več; vrednostna taksa do 300 gld. 6 kr., za vsakih daljših 150 gld. 3 kr. več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve, odločene v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar poleg vozarine, odpadajoče za Avstrijo do meje, in vrednostne takse, računja se od Imoskija ali Broda na Savi za promet v imenovanih deželah: vozarine pri denarnih pismih sploh 20 kr.. pri zavojih pa do 2 kg 20 kr., za vsak kilogram dalje do 15 kg največja teža) po 10 kr. več. Zavarovalna pristojbina do 50 gld. 5 kr., do 150 gld. 10 kr. za vsakih 1.50 gld. dalje po 5 kr. več. Povzetja v domačih deželah morejo se pošiljati na vse pošte avstro-ogrske države do 500 gld. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša do 10 gld. povzetja 6 kr.; nad 10—50 gld. za vsakih 5 gld. 3 kr., nad 50 gld. za vsakih 5 gld. 2 kr. več; tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Pošiljanje pisem v svetovni poštni zvezi. a) Pisma za vsakih 15 g 10 kr., za dopisnice 5 kr., z odgovorom 10 kr.; d) tiskovine: za vsakih 50 g 3 kr. do največje teže 2000 g-, c) vzorci blaga bo 50 g 5 kr., do 100 g 6 kr., dalje od vsakih 50 g do največje teže 250 g 3 kr. več; d) trgovinski popirji do 150 g 10 kr., do 200 g 12 kr., do 250 g 15 kr., potem pa za vsakih 50 g do 2000 g 3 kr. več; e) priporočitev 10 kr., vzvratni list 10 kr. V Belgijo f, Bolgarijo, Kanado (Novo Fundlansko), Kitaj (čez Rusko), Ciper, Dansko f (Islandija, Faroerski otoki), Egipet (Nuojo, Sudan), Anglijo, t pomenja, da se ekspresne pošiljatve dopuščajo, pristojbine 15 kr. Francijo (Algirsko, Monako). Afriko, Gibraltar, Helgoland f, Italijo (San Marino), Luksemburško f, Malto, Nizozemsko f, Norvegijo, Perzijo (čez Rusijo ali pa Turčijo), Portugalsko^ (na Madeiro in Azorske otoke), Rumunijo f, Rusijo (Finsko), Švedijo f, Švico f, Španijo (Baleari, Kanarski otoki, posestva na severnem obrežji Afrike, Andora, posestva na zapadnem obrežji Maroka), Tripolis, Tunis, Turčijo (evropsko in azijsko), Združene države se-verno-ameriške. V nastopne prekomorske dežele: a) Frankirana pisma 20 kr. za 15 g, dopisnice 8 kr.; dopisnice z odgovorom 16 kr.; b) tiskovine za vsakih 50 g 6 kr, do največje teže 2000 q\ c) vzorci blaga do 50 g 8 kr.; do 100 g 12 kr, do 150 g 18 kr., do 200 g 24 -kr, do 250 g HO kr.; d) trgovski popirji: do 100 g 13 kr., do 150 g 18 kr, do 200 g 24 kr, do največje teže 2000 g za vsakih 50 g po 6 kr. več; e) priporočba 10 kr.; f) vzvratni list 10 kr. Azija: Aden, Afganistan, Anam, Bagdad, Beludž i stan, Birma, Busora, Kitaj, Japan f, Kašmir, Mandalay, Maskat, Nova Gvineja, Vzhodna Indija (angleška, francoska, nizozemska, portugalska in španjska posestva), Perzija, Sijam f, Tibet. Afrika: Asab, Admiralski otoki, Bourbon (de la Reunion), Damara, Gabun, Kongo, Kamerun, Kap-Verdijski otoki, Liberija, Mavricij, St. Marie de Madagaskar, Mayotta, Mozambirjue, Masouah, Namakva, Ovambo, Obok, Rodriguez, Sechellski otoki. Tamatave, Togo in naposled še angleška, francoska, portugalska in španjska posestva na zapadnem obrežji Afrike. Amerika: Argentinska republika f (laplatske države), otoki Bermudas, Bolivija, Brazilija, Chili f, Kolumbija, Nova Granada, Kostarika, Ekvador, Falklandski otoki, Grenlandija. Guatemala, Guyana (britanska, francoska in nizozemska), Hayti, Honduras, (angleška in republika), Mehika, Miquelon in St. Pierre, Nicaragua, (s Creytown Mosquitio), Paragvay f, Patagonija, Peru, San Domingo, San Salvador f, Uragvay, Venezuvela, zapadna Indija. Avstralija. Za pisma se plača v največ krajev po 30 kr, dopisnice so dopuščene samo v Havai, na Apiji in na Maršalskih otokih v francoske kolonije in nemške naselbine. Poštne nakaznice v inozemstvo in sicer v argentinsko republiko, Belgijo, Bolgarijo, Chili, Dansko, Nemčijo, Anglijo in posamične' kolonije, Francijo (Algir, Tanger in Maroko), Helgoland, Japan, Italijo, Kanado, Luksemburško, Nizozemsko, Norvegijo, Portugalsko z Madeiro in Azori, Rumunijo, Švedijo, Švico. Tripolis, Tunis, Turčijo in Zjedinjene države so dopuščene do 200 gld, v Egipet pa do 500 gld. in znaša pristojbina v Nemčijo do 40 gld. 20 kr, potem pa za vsakih 10 gld. 5 kr. več, v drage dežele do 20 gld. 20 kr. in potem pa za vsakih 10 gld. po 10 kr. več. Poštne nakaznice v Severno Ameriko naj se adresirajo na poštni urad v Baselu in se do ondu frankirajo; na kupon naj se pa natančno zapiše prejemnikova adresa. Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Francijo, Helgoland, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yo-kohamo), Luksemburško, Nemčijo, Nizozemsko, Norvegijo, Švico in Tunis f pomenja, da se ekspresne poSiljatve dopuščajo, pristojbine 15 kr. do 200 gld.; Egipet pa do 500 gld. (a le v Aleksandrijo, Ismailio, Kairo, Port-Said in Suez). Poštni zavoji do 3 kg v inozemstvu po nizki vozarini so dopuščeni v naslednje dežele: Anglijo in kolonije, Apio (5), argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chili (5), Dansko (5), danske Antile (5), Egipet (5), Kamerun (5), Kanado, Kitaj (5) Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksemburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Oranje, Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbijo, Strails-Selements (5), Španijo, Svedijo, Tanger, Togo (5), Transvalno republiko, Turčijo (c. kr. pošte), Urugvaj, Zanzibar, (5) pomenja dežele, koder se vzprejemajo tu pošiljatve po 5 kg teže. Povzetja v inozemstvo in sicer v Belgijo j, Dansko, Nemčijo, Angleško, Francijo, Helgoland, Italijo, Luksemburško, Nizozemsko, Norvegijo f, Rumunijo, Švedijo, Švico in se-verno-ameriške Zjedinjene države se vzprejemajo do zneska 200 gld., Egipet do 500 gld. avstr. velj., v dežele z f zaznamovane se tudi vzprejemajo kot pisma. Provizija znaša, izvzemši vozarmo, do 3 gld. 6 kr.. nad 3 gld. pa za vsak goldinar 2 kr. Brzojavni cenik. Temeljna taksa, Lokalne brzojavke..... 12 kr. V Avstro-Ogrski...... 24 „ V Bosno in Hercegovino . . . 30 „ V Bosni in Hercegovini ... 24 „ Za besedo velja 15 črk ali 5 številk; naslov zaračunja kakor tekst. Evropski promet. Pristojbina za vsak telegram po 30 kr. temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno od 15 črk ali 5 številk: Algir 13 kr. — Anglija 13 kr. — Belgija 11 kr. — Bolgarija 9 kr.— Črna gora iz Dalmacije 3 kr., sicer 4 kr. — Dansko 11 kr. — Francija, Korsika in Monako 8 kr. — Gibraltar 17 kr. — Grita, Celina in Poros 21 kr. Krf čez Trst 13 kr., čez Bosno 22 kr., na druge otoke 21 kr. — Helgoland 4 kr. - Italija, mejni promet 4 kr., sicer 8 kr. — Kanalski otoki 13 kr. - Luksemburško 11 kr. — Malta 19 kr. — Nemčija 4 kr. — Nizozemsko 11 kr. — Norvegija 16 kr. — Portugalsko 17 kr. — Rumunija 6 kr. -Rusija evropska 12 kr. — Srbija 4 kr. — Španija celina 14 kr.. Kornerski otoki 89 kr. — Švedsko 12 kr. — Švica s Tirolskega, Predarlskega in iz Liechtensteina 3 kr., sicer 4 kr. — Tripolis 61 kr. — Tunis 16 kr. — Turčija evropska, čez Bosno 14 kr., čez Trst 19 kr. poleg tega taksa za vsako besedo. 1 kr. 2 ,, 4 „ 2 „ in podpis se ravno tako Lestvica za pristojbine kolkov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznice. Za Avstrijo in Ogrsko. Do zneska do 75 gld. -gld. 5 kr. čez 1350 do 1500 gld. 1 gld. — kr- čez 75 5j 150 „ n 10 „ j' 1500 jj 3000 ,j 2 „ — jj 150 j) 300 „ u 20 „ j) 3000 j? 4500 3 jj j j v 300 j j 450 „ 30 „ jj 4500 u 6000 4 jj jj ~ jj i, 450 600 „ ji 40 „ jj 6000 jj 7500 u o u ~ jj 600 jj 750 „ jj 50 „ j j 7500 jj 9000 j> 6 „ j j 750 jj 900 „ j* 60 „ jj 9000 jj 10500 „ 7 „ ~ jj 900 1050 „ 70 „ jj 10500 jj 12000 u 8 „ jj „ 1050 jj 1200 „ jj 80 „ jj 12000 jj 13500 j, 9 „ - jj „ 1200 jj 1350 ., jj 90 „ in tako dalje za vsakih 1500 gld. 1 gld. več, pri čemer se ostanek manj nego 1500 gld. smatra za celih 1500 gld. V domačih deželah izdane menice, če se kolkujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego 6 mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer se morajo kolkovati po lestvici II. Pod izrazom „domače dežele" razume se okrožje, za katero velja sedanji zakon, vse menice, ki niso izdane v tem okrožji, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. oktobra 1868. leta in se mora pri teh menicah od-računati pri določevanji, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kr. ogrskim financam s kolkovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tercija itd.'), mora se plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega, ista velja tudi za žirovane menične popirje, vender je pa izmej več izvodov kake menice prost kolkarine oni, ki je izdan samo za to, da se dobi akcept kakega zunaj avstro-ogrske države bivajočega trasata, če so na prednjej strani pridejane besede: ,,namenjeno samo za akcept", in da je zadnja stran tako prečrtana, da je izključeno vsako žirovanje ali potrdilo vsprejetja. Od menic v inozemstvu izdanih in na inozemstvo se glasečih plačati je 2 kr. pristojbine za vsakih 100 gld., ako krožijo v našej državi. Ostanek manjši nego 100 gld. se smatra za celih 100 gld. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, je plačati poprej, nego so se na popir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa predno začne krožiti po našej državi, in če menica ni plačljiva le v inozemstvu, pa vsekako, predno mine 14 dnij, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolkovanja menic more se le takole zadostiti: a) če se rabijo kolkovane uradne golice; b) če se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolkovane ali pa tudi druge golice, ali se pa golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma, dopolnilne pristojbine plačati, prilepi kolkov na zadnji strani popirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Kolki se morajo pri zato pooblaščenem uradu dati z uradnim pečatom prekolkovati. Dan in mesec prekolkovanja, če se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad upisati v vsako znamko. Uradno prekolkovanje se ne sme več zvršiti, ako ima popir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s kolki, kakor prekolkovanje kolkov s privatnim pečatom kakega posamičnika ali pa prekolkovanje z uradnim pečatom kacega urada, ki za to ni opravičen, je neveljavno. c) Če pa gre za plačilo pristojbine od menice, izdane v inozemstvu, morejo se kolki pritisniti na zadnji strani menice, in sicer, če je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; diugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad kolki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolkujejo. Pisati čez kolke, kakor je dosedaj bila navada, ni več dovoljeno. Če se kolkarina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkral tolika, kakeršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že pred dovoljena ugodšina, da je od njih plačati le po 5 kr., če je njim obrok k večjemu osem dnij, še vedno velja. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do gld. 10 kolekarine prosti, — čez gld. 10 do glcl. 50 plača se 1 kr., — čez gld. 50 pa 5 kr. pristojbine. Kolkarina se pa mora tudi plačati, če se taki računi upleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna pisma. Za Avstrijo in Ogrsko. Do 20 gld. — gld. 7 kr. [ čez 1600 do 2000 gld. 0 gld. 25 kr ez 20 n 40 33 - » 13 H 33 2000 >3 2400 33 7 33 50 » » 40 n 60 » - » 19 n )1 2400 n 3200 » 10 n — >3 » 00 n 100 3) - » 32 3) 3200 31 4000 3) 12 » 50 j) » 100 n 200 ') -- 63 n 33 4000 » 4800 »3 15 33 — )) 5) 200 n 300 n - n 94 3 j 3) 4800 » 5600 33 17 >3 50 33 33 300 » 400 n 1 » 25 j5 j) 5600 33 6400 33 20 n — 33 n 400 » 800 n 2 'n 50 >3 )} 6400 n 7200 j) 22 h 50 j) n 800 n 1200 n 3 h 75 33 33 7200 V) 8000 33 25 rt — n n 1200 n 1600 » 5 n — y> Čez 8000 gld. se za vsakih 400 gld. plača 1 gld. 25 kr., pri čemer se ostanek, ki ne znaša 400 gld., smatra za polnega. Lestvica III. za posojilne pogodbe, če se dolžna pisma glase na prenesca, pogodbe za služenje, nadalje od delniških društev, ki se osnujejo za dlje nego 10 let, od uloge premoženja zadružnikov pri zadružnih trgovskih društvih, nadalje od dobitkov v loteriji, pri kupovanji upanja premičnin, pogodbe o dohodkih, če se za dohodke prepuste premakljine, od trgovskih in menjalnih po-godeb od premičnin in od pogodeb za razlaganje, če se smatrajo za prodajo premičnin. Za pravne posle. Za Avsti Do 10 gld. — gld. 7 kr. čez 10 j) 20 11 - j> 13 20 11 30 11 - >> 19 ?? 30 11 50 11 - ii 32 v 50 11 100 11 - v 63 v 100 11 150 11 - ii 94 ii 150 11 200 11 1 ii 25 ii 200 11 400 11 2 ii 50 ii 400 11 600 j) 3 ii 75 ii 600 11 800 11 5 ii — in Ogrsko. čez 800 do 1000 gld. 6 gld. 25 kr. „ 1000 11 1200 „ 7 11 50 „ „ 1200 11 1600 „ 10 11 ., 1600 11 2000 „ 12 11 50 " „ 2000 11 2400 „ 15 11 11 „ 2400 11 2800 „ 17 11 50 „ „ 2800 11 3200 „ 20 11 11 „ 3200 11 3600 „ 22 11 50 „ „ 3600 11 4000 „ 25 11 ii Čez 4000 gld. plača se za vsakih 200 gld. 1 gld. 25 kr., pri čemer se znesek, ki ne znaša 200 gld., smatra za polnega. Vloge, s katerim se pri oblastvu naznanja samostojna vršba prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršbo obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaji............od prve pole 6 gld. — kr. b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev „ „ „ 4 ,, — c) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev ............„ „ „ 3 „ — „ d) v mestih, ki imajo od 5.000 do 10.000 prebivalcev ............ . „ „ „ 2 „ — „ e) v vseh drugih krajih........„ „ „ 1 „ 50 „ Ako treba še druge pole, kolekuje se s 50 kr. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje, da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimna-stične in gledališčne predstave, imajo se kolekovati po 1 gld. od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kedar se prosi ustno, ne da bi se zapisal protokol. Prošnje za sledeča prava : 1.) Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, podeljenje redov, dovoljenje inozemske rede nositi smeti, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj združenih z obrtnimi podjetji, imajo se kolekovati po 5 gld. od vsake pole. 2.) Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključni industrijski privilegiji, imajo se kolekovati po 3 gld. od vsake pole. 3.) Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, imajo se kolekovati po 2 gld. od vsake pole. 4.) Prošnje za podeljenje potnih listov, za vvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tabaka, smodnika ali za dovoljenje za vvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenja, imajo se kolekovati po 1 gld. od vsake pole. Josip Marn, c. kr. profesor, predsednik „Matice Slovenske". Med može, na, katere je slovenski narod ponosen, štejemo po vsi pravici tudi profesorja J. Mama, predsednika „Matice Slovenske". Na stotine, da, na tisoče je mož, katerim je bil nekdaj ljub profesor, dober svetovalec in podpornik. Mnogo mnogo teh se spominja blagega moža z nekim svetim ognjem udanosti in spoštovanja. Profesor Josip Marn, porojen je bil dne 13. marca 1832. leta v Štangi, dekanije Šmartno pri Litiji. Šolal se je v Ljubljani in bil vedno med prvimi. Leta 1855. je dovršil bogoslovne študije in šel, ker je bil sla- botnega zdravja pa-stirovat, kot kaplan v Horjul. Leta 1857. ga nenadoma pokličejo v Ljubljano, kjer je prevzel na gimnaziju, kot na-mestni učitelj slovenščino v sedmem in osmem razredu; leta 1858. pa mu nalože še veronauk na vsi gimnaziji. Leta 1859. napravil je preskušnjo za veronauk in 1. 1860. pa za slovenščino. Prve spise prof. J. Marna dobimo leta 1849. v „Ve-dežu" in „Zgodnji Danici". Leta 1852. knjigo ,,Zlati vek" in izdal ..Kratko staroslovensko slovnico'1. To leto izšel je tudi prvi letnik „Jezičnika", katerega je do sedaj osemindvajset letnikov. Leta 1880. je izbral in uredil knjigo: ,,Kopitarjeva spomenica". Deloval je tudi pri raznih časnikih. Spisi njegovi so vedno jedrnati in strokovni. To je le površni posnetek delovanja prof. J. Marna na pisateljskem polju. V resnici napisal je mnogo več. Med vsemi spisi pa se gotovo odlikuje vsaki letnik njegovega „Jezičnika". Knjiga ta ovekovečila je Marnovo ime v slovenskem slovstvu. Tudi društveno je bil prof. J. Marn vedno delaven. Ko se je ustanovila „Matica Slovanska" bil je on v prvem zboru izvoljen pa v „ Slovenski Bčeli". Sodeloval je tudi pri izdaji „Wol-fovega slovarja". Leta 1857. pa ga nahajamo med sotrud-niki knjige - „Sveto pismo", katero je izdal pokojni kanonik Jurij Vole. Leta 1860. je objavil v gimnazijskem iz-vestji spis: Slovenskega cerkvenega jezika pravo ime, prvotni dom in razmere" in prihodnje leto pa „Slovnice slovenskega jezika". Leta 1863. je uredil spominsko v oclbor. Od tedaj je bil vedno jeden naj tlel avnejših odbornikov. Leta 1886. je pa bil prof. J. Marn, ki je že v zadnjem času vodil „Matico Slovensko" kot namestnik, izbran za predsednika tega prevažnega narodnega slovstvenega zavoda. „Matica Slovenska" napreduje vrlo leto za letom pod njegovim predsedstvom. Tako je prof. Marn deloval in deluje kot učitelj in pisatelj slovenski za vero in dom blizo štirideset let. Kot katehet je budil v naši mladini katoliško zavest, kot profesor slovenščine pa negoval v srcih mladine narodno prepričanje in ljubezen do domovine. Veri in domovini naši vsikdar sveto služečemu preč. g. kanoniku in profesorju J. Marnu želimo še veliko let, da razveseli Slovence še z mnogimi plodovi svojega bistrega duha in marnega truda. Jurij Šubic. Slovenci, četudi ne brojimo milijone stanovnikov, imamo vendar vedno sposobnih mož za vse stroke in vse stanove. Mnogo jih je izmed nas, ki so se pospeli jako visoko na odlična mesta in zopet je drugih, ki so si s svojimi umotvori pridobili svetovno slavo in nevenljivo ime. V to zadnjo vrsto vpleteno je ime umetnika, kakoršnih se ne poraja mnogo in na katerega dela bodemo ^Slovenci vedno s ponosom kazali. Ta genijalni, veliki mož je slikar Jurij Šubic. Porojen je bil Jurij dne 13. malega travna 1858. leta v Poljanah nad Škofjo Loko. Prvi učitelj slikarstva mu je bil oče, ki je tudi sam slikal. Ko pa je dorastel izročil ga je oče akademiškemu slikarju Janezu Wolt'u, da ga popelje na pravi pot umetniške izobrazbe. Pokojni Wolf, videč v dečku toliko zaklada nadarjenosti vzbujal je v njem duhovitost in ga vzgojeval prav mojstrsko. Obdarovanega s korenitimi svojimi nauki, napoti ga na Dunaj v slikarsko akademijo. Tukaj se je nadarjeni mladenič kaj pridno učil sistematiškemu risanju in slikanju pod vodstvom slovečega slikarja Griepenkerla. Dokaz njegove pridnosti bilo je Fiigerjevo darilo, katero se mu je prisodilo za najboljšo ilustracijo poslednjega prizora v Schillerjevi pesmi; „Der Gang nach dem Eisenhammer". Dvakrat je moral Jurij Šubic pretrgati svoje študije in se oddaljiti od poklica. Leta 1875. je bil pozvan v vojake in moral služiti tu dve leti. Leta 1878. pa je moral iti osvajat Bosno in Hercegovino. Po bosenski okupaciji šel je z grofom Mensdorfom na Češko, kjer je izgotovil nekaj pokrajinskih slik po prirodi iz okolice njegovih graščin. Tu doletela ga je leta 1879. častna ponudba od slikarske akademije dunajske. Dr. Henrik Schliemann sezidal si je v Atenah palačo, katero si je hotel dati oslikati z mitološkimi podobami. Za to delo izbrali so v akademiji Jurija Šubica, kateri je delo z veseljem prevzel in se odpeljal v Grecijo. Slavni naš rojak zaslovel je tako med Grki, da so mu ponujali profesuro na atenski akademiji, katere pa mladi umedtnik, ki je hrepenel v svet, da bi si razširil duševno obzorje svoje, ni sprejel. Na vabilo prijatelja z dunajske akademije, češkega slikarja Vojteha Hynaisa, preselil se je leta 18S0. v Pariz. Delal je najprej skupno z imenovanim umetnikom, potem s češkim slikarjem, Vaclavom Brožikom in naposled z Mihaelom Munkaczyjem. Kaj in koliko ter za koga je slikal Jurij Šubic v Parizu ni mogoče znati. Nepregledna pa je vrsta znanih nam njega slik, katere je zvršil v sedemnajstih letih. Prva dela Jurija Šubica, s katerimi je stopil pred slovenski svet, bile so podobe v Stritarjevem „Zvonu": „Prisega", „Na meji", „PosIanec", „Begun" i. t. d. Tem so nasledovali v nemških in čeških časopisih priobčeni jugoslo- 4 vanski tipi in ,.Študije iz Bosne". Nadalje je slikal za neko Cerkev na Tirolskem. Leta 1876. je posnel na Češkem nekoliko pokrajinskih slik. Prese-livši se v Pariz izdeloval je slike za „Narodno gledališče" v zlati Pragi. Pomagal je tudi slikarjema Brožiku in Munkaczyju. Napravil več slik trgovcu z umetninami Charlesu Sedelmayerju v Parizu. Leta 1883. je ustvaril sliki „Skupni zajutrek" in „Pred lovom". Nato slikal je „Sv. Jurija" za veliki oltar v cerkvi Šentjurski pri Kranji. Leta 1884. je izvel za ljubljanski muzej alegoriške podobe: ,.Prirodopisje", „Umetnost", ..Zgodovino" in „Sta-rinstvo"; portrete: Valvazorja. Žiga Cojza, Vodnika, Herbersteina, Andreja in Viktorja Smoleja. Tačas je naslikal tudi portrete dr. Ivana Tavčarja. Ivana Hribarja in gospe Frančiške Tavčarjeve. Leta 1886. je naslikal na obok šentjakobske cerkve v Ljubljani „na presno" štiri dogodke iz življenja župnega patrona. Risal je tudi za pokoj, cesarjeviča Rudolfa knjigo: „Die osterr.-ung. Monarchie in Wort und Bild" šestnajst ilustracij. Leta 1888. je izdelal sliko ,.Marijino obiskovanje" za cerkev na Rožniku ter „Sv. Kozma in Damjana" in „Sv. tri kralje" za cerkev v Osilnici na Kočevskem; za cerkev v Horjulu pa križev pot. Leta 1890. pa je zgotovU sliko „Sv. Cirila in Metoda" za župno cerkev v Cerkljah in ..Kamnanje sv. Štefana" za Štepanjo cerkev pri Ljubljani. Neizprosna smrt prizanesla ni v najboljših letih stoječemu umetniku. Lani dne 8. kimovca prišla je brzojavna vest, ki je napolnila vsakemu Slovencu z žalostjo dušo, da je Jurij Šubic, daleč od svoje domovine v Lipskeni na, Saksonskem izdihnil blago dušo svojo. Jurij Šubic bil je plemenitega srca, vesel, ljubeznjiv, veledušen in radodaren do razsipnosti. Bil je ljubljenec vsakoga, ki je imel kdaj priliko občevati ž njim. Zapustil nam je mnogo dovršenih del, katerim se bodo čudom čudili naši potomci. Pri narodu slovenskem pa mu bode oluanjen na veke hvaležen spomin. Dr. Fran Celestin. Morda ga ni naroda, ki bi imel toliko zaprek na slovstvenem polju, kakor ravno Slovenci. Ne le, da ni obilo odjemateljev knjige, treba se je pisatelju boriti še z drugimi sitnostmi predno obelodani svoje dušne proizvode. Ni računati pri nas, kakor pri drugih narodnostih na državno ali kako drago podporo. Vse, vse si moramo sami vstvariti z lastnimi žitvami, z lastnim trudom. Vendar pa vse to ni zaviralo, da bi Slovenci ne bili napredovali bolj, kakor marsikateri mnogoštevilnejši in bogatejši narod. Slovensko slovstvo se je v zadnjih petdesetih letih toliko pomnožilo in vsestransko tako popolnito, da smemo Slovenci mirno gledati v bodočnost. Da pa se slovenska knjiga tako lepo sponaša imajo največ zaslug učeni naši možje, ki žrtvujejo poleg svojih duševnih sil še tudi gmotno na oltar domovine. Jeden takih mož je tudi obče poznati in čislan naš doktor Fran Celestin. Fran Celestin se je porodil dne 13. novembra 1843. leta na Kranjskem v vasi Klenku. Na Vačah je dovršil osnovno šolo in potem v Ljubljani nadaljeval svoje študije. Ze kot dijak kazal je izborni talent in posebno ukaželjnost. Bral je tako strastno, da je redno vsak dan čakal pred licejalno knjižnico Kosmača, ki mu je v šali zagrozil, da ga bode zatožil profesorjem zarad tolikega branja. Bil je sošolec Jurčiča s katerim sta več let tudi skupaj stanovala. Jurčič je pripovedoval o njem, da ga je moral večkrat gonit spat, ko je pri slabi leščerbi ali pa celo samo o mesečini prebiral razne knjižice. V četrtem razredu latinskih šol je prebudil v njem domoljubje Ivan Macun, ki mu je tudi preskrbel, da mu je Ljudevik Gaj pošiljal zastonj dva lista: „Narodne Novine" in „Ilirsko Danico". Dokončavši latinske šole odšel je na Dunaj v modroslovje. Tukaj se je seznanil s Stritarjem, mnogo občeval z njim in se mnogo od njega naučil. Na Dunaji je poslušal Šembera in Miklošiča. Leta 1869. oddide v Petrograd kot „slovjanski štipendijant". Izpit je napravil v Moskvi, tukaj učiteljeval na gimnaziji, potem v Vladimiru dve leti. Na to je odšel v Harkov, kjer je služboval jedno leto. Jeseni 1873. leta zapusti Rusijo in se vrne na Dunaj, kjer je ostal do 1876. leta, dopolnjujoč 4* gradivo za svojo najznamenitejšo knjigo, ki je bila tiskana 1875. leta: „Russland seit Aufhebung der Leibeigenschaft". Ker mu v Avstriji niso potrdili ruskih izpitov, naredil jih je z nova na Dunaji in prišel na gimnazij v Zagreb. Leta 1878. pa je dobil mesto učitelja slovanskih jezikov na vseučilišču. Na zagrebškem vseučilišču deluje še sedaj. Nad petindvajset let deluje dr. Fran Celestin in bogati slovensko slovstvo. Mož je jako izobražen, zna francoski, poznaje korenito jezike in književnosti slovanske, zlasti rusko. Mongo je napisal knjig, ki imajo stalno vrednost, deloval pa tudi pri mnogih političnih listih slovenskih in hrvatskih. Bil tudi vedno duševni podpiratelj skoro vseh naših leposlovnih listov. Veliko se imamo Slovenci zahvaliti njegovemu izrednemu talentu in vsak od nas mu gotovo želi še mnogaja, mnogaja leta, da bi mnogo storil še za svoj narod, ki mu bode vedno hvaležen. Matija Majar Ziljski, Matija Majar se je porodil dne 7. februvarija 1809 v Goričah v ziljski dolini na Koroškem. Deček je bral očetu iz Japljevega Sv. pisma, kar je obudilo v njem neskončno ljubezen do slovenskega jezika. Zgodaj se je tudi v njem oživela tolika ljubezen do vsega Slovanstva, da ga je ljubil neizmerno, opominjal vedno na slogo med Slovani in daroval vse domovini. Ima mnogo zaslug, da se je pri Slovencih uvela gajica. Nabiral je pridno narodno blago. Trpel je zadnja leta v vsakem pogledu; ni imel ne obleke, ne jesti, ne postrežbe. Na Križni Gori v Celovci je imel kot penzijonist 210 gld. na leto! Zraven tega je oslepel. Zato je pobral svoje knjige in odšel konec 1883. 1. v zlato slovansko Prago. Njegova dela: 1) „Pesmarica cerkvena", svete pesmi z napevi. Prva v gajici tiskana knjiga na Koroškem. 2) „Slovnica za Slovence". 3) „Spisovnik za Slovence". 4) ,,Pravilo, kako izobraževati ilirsko narečje". Ljubljana, 1848. 8°., str. 130. 5) »Predpisi latinsko- in ilir-skoslovenski". 6) „Sveta brata Ciril in Metod". Praga 1864. Str. 174. 7) „Uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska". Praga 1865. Str. 236. 8) ..Slovnica ruska za Slovence". 9) „Slavjan", časnik slovstven in uzajemen za književne in prosvetljene Slovane. L. 1873, 1874, 1875. 10) „Sv. brata Ciril in Metod". Str. 80. Mohorjeva družba 1885. Denarni zavodi in denarne razmere po Slovenskem. I. L. Kar je kri v človeškem telesu, to je denar v obrtnem, kupčijskem in v javnem življenju sploh. Kri kroži po človeških žilah, pritaka iz srca in se izteka vanj nazaj. Enako je z denarjem. Iz večjih in manjših bank, iz denarnih zavodov, hranilnic in posojilnic kroži denar med svet; a svet ga zopet povrača v hranilnice in posojilnice, nalaga ga v teh zavodih, da mu prinaša obresti, ako ga ne rabi pri obrtu. kupčiji, za vsakdanje potrebe, za obdelovanja zemljišč, za stavbe itd. Pri krvotoku je treba vse pozornosti, krvotok se mora pravilno vršiti. Ako prihaja premalo krvi iz srca v posamezne organe človeškega telesa, opešajo ti, niso sposobni, svoj posel opravljati. Enako si smemo predstavljati denarne zavode. Ako ti občinstvo z denarjem ne preskrbljujejo, ne morejo se izvrševati obrtna in trgovska podjetja. Vsaj se v velikih mestih lahko prepričamo, koliko se zida in koliko se vstvarja velikanskih stavb. Kaj mislite, da delajo to le posamezni obrtniki?! To dela veliki kapital. Denarni zavodi skočijo na pomoč, kakor hitro vidijo, da je podjetni posameznik dober temelj postavil novi palači, novi zgradbi, novi tovarni; takoj mu ta ali dna denarna družba pod pazduho seže. . Denarne zavode smemo po vsej pravici s srcem, s tem le imenitnim organom primerjati. Kakor se v srcu zbira tudi zopet porabljena kri, tako zbirajo denarni zavodi večje ali male svote, katere si posamezniki prihranijo in prislužijo pri raznovrstnih svojih podjetjih. Te denarne drobtinice bi se tako rekoč poizgubile, ako bi posamezniki ne imeli prilike plodonosno jih nalagati v bližnjih hranilnicah; kajti svet nima več srednjeveškega veselja in nagona, da bi doma za pečjo, v skritem kotu ali pod zemljo skrival prihranjene novce in zalagal za potomce „rumene zaklade ali šace" za tiste srečne slučaje, ko bi jih čez veke in veke kedo zopet iztaknil in izkopal. Slovenci smo se začeli za vse javne ustanove zanimati, v najnovejšem času začeli smo tudi z vso pozornostjo delovati na financijelnem polju. Dokaz temu je, da imamo že čez 50 denarnih zavodov, ki so v slovenskih rokah. Leta 1891. že deluje namreč 47 slovenskih posojilnic, in v tem letu imamo že najmanj 4 večje hranilnice, ki so od Slovencev ustanovljene in oskrbovane, namreč ljubljanska mestna, južno-štajerska v Celji, slovenje-graška in slovenje-bistriška. Slovenske posojilnice so v dobrih rokah. Vsaka posamezna ima svoj upravni in nadzorni odbor, ki z domoljubno skrbjo delata na to, da zavod dobro prospeva. Vrh tega so skoro vse posojilnice združene v „Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji, ki pazi z očetovsko skrbjo, da se njej pridruženi zavodi vedno bolj in bolj razvijajo in okrepčujejo. A nam Slovencem ne sme to zadostovati, da gledamo le, kako rasto naše domače rastline; paziti nam je tudi na tuje rastline, ki so posajene na naša domača tla; paziti nam je tudi na one domače rastline, katere imajo tuji vrtnarji v rokah. S kratka: Po slovenskem je razen domačih slovenskih denarnih zavodov veliko tujih, t. j. neslovenskih, nemških m laških inštitutov, v katere naš rod svoj denar vlaga in od katerih naše ljudstvo na posodo jemlje. Dobro bode torej, da sestavimo pregled vseh denarnih zavodov po Slovenskem, da preučimo, kolikor je mogoče vse naše denarne razmere. Ako smo najprvo o tem dobro podučeni, kam naše ljudstvo svoje odvisne novce nalaga, in o tem, kje zajema, kedar mu pomanjkuje; ložje nam bode potrebno ukreniti, da si pomagamo, kadar se enkrat prepričamo, da se nam tu ali tam krivica godi. Da se pa krivica in večkrat še sramota Slovencem baš od tujih denarnih zavodov godi, to je pač dobro znano. Res vzemo tuji denarni zavodi tudi naše novce v shrambo, res nam oni tudi posojujejo, tako kakor Nemcem in nemškutarjem; toda nemške hranilnice in nemške kase po Slovenskem le nemško uradujejo, podpirajo s svojimi pridobljenimi novci le nemške zavode, društva, šole, časnike. Nemški denarni zavodi imajo nastavljene le nemške in nemčurske uradnike, kateri terjajo le nemških prošenj od slovenskega kmeta, kadar ta na posodo prosi. S kratka: Od slovenskega ljudstva, na slovenski zemlji nabrani novci se večkrat vporabljajo proti koristim slovenske narodnosti, in le za prospehe večjega razširjevanja nemškega življa in nemškega jezika na naših slovenskih tleh. Zato moramo Slovenci gledati, da se polastimo že ustanovljenih denarnih zavodov ali, da si ustanovimo še mnogo novih narodnih posojilnic in hranilnic. Poprej pa je treba preučiti osnovo, stanje in delovanje vseh obstoječih naših in drugih denarnih zavodov, s katerimi je naš ljud v zvezi in dotiki. Slovenske posojilnice. Kraj Sodnijski okraj Uprav, j leto Beljak 5 Celovec 3 Pliberk — Velikovec 2 Borovlje 2 Doberlaves 1 Borovlje 0 Št, Pavel v Plibk. 3 Rožek 18 Pliberk 3 Velikovec — Velikovec — Ima omejeno ali neomejeno zavezo Opomnje Na Koroškem: 1 Bekšanj v Ločah 2 Celovec 3 Črna 4 Djekše o Glinje 6 Sinča ves 7 Slovenji Plajberg 8 Spodnji Dravi >erg 9 Sv. Jakob v Rožni dolini. 10 Smihel 11 Tinje 12 Velikovec Na Kranjskem: 13 1-1 Črnomelj 15 Kamnik 16 Krško 17 Ljubljana, hran. in pos. društ. 18 „ kmetska posojiln. „ obrt. poni. društvo 19 Logatec 20 Metlika 21 i Postojina 22 ; Radovljica 23 Ribnica 24 Vrhnika 25 Žužemberk Na Primorskem : 26 Gorica 27 Koper 28 Nabrežnica 29 , Šebrelje Na Štajerskem : 30 Celje 31 Gornji Grad 32 Konjice 33 Ljutomer 34 Makole 35 Marenberg 36 Maribor 37 Mozirje 38 Ormož 39 Pišece 40 Ptuj •41 Sevnica 12 Slatina 13 Sv. Lenart v Slov. goricah 44 Šoštanj 4o Vitanje 46 Vransko 47 Žavec omejeno neomej. Črnomelj Kamnik Krško J Ljubljana Logatec Metlika Postojina Radovljica Ribnica Yrhnika Žužemberk Gorica Koper Komen Cerkno omejeno neomej. L. 1891. osnv. L. 1890. osnv. L. 1891. osnv. „ 1891. „ 6 1 neomej. 1 omejeno L. 1890. osnv. 6 „ ' (18. avg.) v TI 9 neomej. 35 omejeno 3 neornej.*) *) Začet. omej. 15 11 » 8 I omej.*) *)Postn. neom. L. 1891. osnv. 3 j — neomej. L. 1891. osnv. Celje 10 neomej. Gornji grad — j r Konjice 7 v Ljutomer 19 n Slov. Bistrica 7 Marenberg 2 ?! Maribor 9 omejeno Gornji grad 16 neomej. Ormož 15 Brežice 7 Ptuj 7 Sevnica 8 Rogatec 7 Sv. Lenart 4 Šoštanj 17 » Konjice 1 Vransko — Celje 10 n omejeno neomej. L. 1891. osnv. L. 1891. osnv. L. 1891. osnv. Slovenske posojilnice so napravile od lani lep napredek. Lanski izkaz je imel na Koroškem.............. 8, letos 12 posojilnic, „ Kranjskem .... ........ 10, „ 13 „ „ Primorskem............. 2, „ 4 „ „ Štajerskem .............16, „ 18 „ lani skupaj . . 36, letos 47 posojilnic. Kakor kaže gornji pregled, začele so letos (1891) poslovati posojilnice: na Koroškem: Črna, Trnje, Velikovec; na Kranjskem: Radovljica, Žužemberk; na Primorskem: Šebrelje. Nabrežina pa že posluje od 1. 1888., pa se do zdaj ni izkazovala; na Štajerskem: Gornji grad, Vransko.*) Kmalu bodo imeli po Slovenskem vsi sodnijski okraji svojo posojilnico, zlasti velja to o slovenskih delih Koroške in Štajerske. Na Koroškem so samo trije slovenski sodnijski okraji brez posojilnice, namreč: Trbiž, Šmohor in Podklošter. Na Štajerskem so brez slov. posojilnice: Kozje, (tuje okraj, hranilnica;) Laško (tuje nem. posojilnica,) Šmarje pri Jelšah, Slov. gradeč (tu je hranilnica.) Na Kranjskem je pa žalibog še 17 sodnijskih okrajev brez teli koristnih zavodov, na Primorskem pa tudi vsi razen zgoraj imenovanih štirih okrajev. Hranilnice in nemške posojilnice. Na Koroškem: 1. Koroška hranilnica v Celovci (nemška), 56. uprav, leto; 2. Hranilnica v Beljaku (nemška), 23. uprav, leto; Železna kapla, 6. upravno leto; Velikovec, 18. upravno leto, in več malih nemških posojilnic. Na Kranjskem: Kranjska hranilnica v Ljubljani, 70. upravno leto; Mestna hranilnica v Ljubljani (slovenska), 1. uprav, leto; Kočevska mestna hranilnica; Kočevje, 8. upravno leto. Na Primorskem: Podružnice v Trstu: kreditni zavod za kupčijo in obrt (nemški); banka „Uninon"; anglo-avstrijska banka (nemška), banka kupčijska tržaška (laška); banka ljudska v Trstu (laška); blagajnica štedilna (laška); (cassa di risparimo triestina); Hranilnica (laška) v Gorici; 59. uprav. 1. Na Štajerskem: Južno-štajerska hranilnica v Celji (slovenska), 2. uprav. 1.; Štajerska hranilnica v Gradci (nemška), 66 uprav. 1.; Mestna hranilnica v Mariboru (nemška), 29 uprav. 1; Mestna hranilnica v Celji (nemška), 26. uprav. 1.; Mestna hranilnica v Ptuji (nemška), 29. uprav. ].; Meslna hranilnica v Brežicah (nemška), 20. uprav. L; Mestna hranilnica v Ormoži (nemška), 12. uprav. L; Okrajna hranilnica v Slov. Gradci, 21. uprav. 1; Okrajna hranilnica v Slov. Bistrici, 22. uprav. 1.; Tržka hranilnica v Ljutomeru, 16. uprav. 1.; hranilnica v Radgoni, 38. uprav. L; hranilnica v Cmureku, 31. uprav. L; hranilnica v Kozjem, 16. uprav. ].; hranilnica v Konjicah, 18. uprav. L; hranilnica pri sv. Lenartu v Slov. gor., 17. uprav. 1.; hranilnica v Rogatci, 15. uprav. 1. Nemške posojilnice so v Mariboru (Aushilfs-kasse). v Ptuji (16. uprav. 1), Laškem trgu, Sevnici, Radvanji ali Kamnici pri Mariboru in dr. Nekakošne hranilnice in posojilnice, največ za uradnike, so podružnice avstr. uradniškega društva: v Celovci, Mariboru, Ljubljani in dr. Z nemškimi hranilnicami v zvezi so večkrat tudi posojilnice, kakor pri kranjski in celjski mestni hranilnici. *) Ravnokar se je osnovala posojilnica tudi v Rojanu pri Trstu. Najstarejše hranilnice, kakor so: kranjska, štajerska in koroška so stara društva, ki imajo svojo zgodovinsko moč, veliko varnost v svojih ogromnih zadružnih zakladih ter v dobro in varno naloženem denarji na hipotekah, t. j. na zemljiščih in hišah. Največ hranilnic, zlasti novejših je osnovanih od mest in trgov, n. pr. Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Beljak, itd.) ali okrajev (Slovenji gradeč, Slovenska Bistrica itd.) Južno štajerska hranilnica je v narodnih rokah, ker jo je osnovalo in za-njo poroštvo prevzelo pet narodnih okrajnih zastopov (Sevnica, Gornjigrad, Šoštanj, Vransko, Šmarje pri Jelšah). Posojilnice (slovenske in nemške) so osnovane na podlagi postave od 29. aprila 1. 1873., ki daje merilo, po katerem se ustanovijo pravila in se vpišejo v zadružni zapisnik trgovskih sodišč. Hranilnice se pa ustanovljajo na podlagi posebnih Statutov, katere mora ministerstvo potrjevati. Slovenske posojilnice imajo svoje zadružnike, katerih je bilo 1. 1890.: Na Koroškem.................... 2443 Kranjskem . Primorskem Štajerskem 3202 813 13.354 19.812 skupaj Pri hranilnicah, ustanovljenih od občin in okrajev, ki prevzamejo za nje celo poroštvo, ni razločevati udov, ker so vsi občanje tako rekoč člani dotične občinske ali okrajne hranilnice. Le najstarejše hranilnice, ki uživajo veliko zgodovinskih predpravic, imajo omejeno število udov, katere sami sprejemajo v svoje bogato društvo. Tako šteje najstarejša hranilnica (kranjska)............ 46 udov, štajerska.................... 44 „ koroška..................... 46_ „_ vse skupaj le 136 udov. Vsprejemajo se le odbrane, izvoljene in priljubljene osebe v te najstarejše denarne zavode v slovenskih pokrajinah, tako n. pr. kranjska hranilnica slovenskih domoljubov ne vsprejema v svojo sredo; človek bere med člani te najstarejše hranilnice v središči slovenskem sicer spoštovane meščane in državljane, toda imena odličnih slovenskih rodoljubov med njimi zaman iščeš. Smemo torej reči, slovenske posojilnice so prava ljudska ustanova; stare hranilnice pa so stebri bogatašev in mogočnežev, ter največkrat nasprotnikov slovenske narodnosti. Slovenske posojilnice so imele 1. 1890. sledeči denarni promet: Koroške posojilnice............... 710.790 gld. kranjske „ ........ primorske „ ........ štajerske „ ........ ...... 3,292.168 ...... 128.182 „ ...... 4,696.959 „ vse skupaj . 8,828.099 gld. Najmočnejše glede prometa so: celjska, mariborska, ptujska, metliška posojilnica i. dr. Veliko, veliko več prometa napravijo hranilnice, kar je čisto naravno, ker so trdni in stari zavodi z velikanskimi glavnicami. Dočim znaša promet močne slovenske posojilnice le okrogel milijon, imela je kranjska hranilnica lani skoro 40 milijonov, štajerska še 2 milijona več prometa, koroška pa 18 milijonov; velika števila kažejo pri prometu tudi druge stare hranilnice. Lepo se razvijajo še slovenske hranilnice, čeravno so mlade. Tako je imela južno-štajerska skoro l1^ milijon prometa in mestna ljubljanska že v 1. letu svojega delovanja skoro 6 milijonov. Posojilnice začno svoje delovanje s tem. da ulože zadružniki gotove svote, deleže kot obrtno glavnico. Takega obrtnega denarja ali deležev so imele lani slovenske posojilnice: na Koroškem.................. 83.244 gld. „ Kranjskem..................91.218 „ „ Primorskem..................18.115 „ „ Štajerskem.................. 198.103 skupaj ~~ . . 390.080 gld. Pri hranilnicah običajno ni zadružnikov in deležev. Pri občinskih in okrajnih posojilnicah založe potrebne svote za prvi začetek občinske in okrajne blagajnice; sicer pa dobe hranilnice, ker dajo takoj od začetka veliko varnosti, koj dovolj hranilnih vlog. Najstarejše hranilnice menda prvotno niso imele te varnosti, a so vsled kredita in dobrega imena ustanovnikov uživale kmalu veliko zaupanje. A tudi slovenske posojilnice so si hitro pridobile veliko kredita, t. j. varični Slovenci so i udi njim kmalu začeli zaupovati večje in manjše hranilne svote. Tako so imele naše posojilnice že lani sledeče hranilne vloge: koroške ......................................253.879 gld. kranjske ......................................1,048.354 „ primorske......................................74.208 „ štajerske......................................2,485.890 „_ vse skupaj . . . 3,862.331 gld. t. j. torej okrogle 4 milijone. To je vendar le majhna svota nasproti številom, katere najdemo pri hranilnicah. Tako imajo najstarejše hranilnice v naših krajih v svoji oskrbi sledeče hranilne vloge: kranjska čez 25 milijonov, štajerska čez 36 milijonov, koroška 16 milijonov. Tem vložnikom se dajejo 4% obresti za neprevelike hranilne vloge. Če je pa n. pr. v štajerski hranilnici hranilna svota večja kakor 5000 gld.. dobi se samo 31/2% obresti. Posojilnice pa dajejo navadno veče %; le 5 posojilnic je dajalo po 4%, 12 po 41/3%> 16 po 5% in ena celo po 5^2 % obresti. Najnovejši slovenski hranilnici dajate le 4°/0 obresti, vendar imate že lepe hranilne vloge, in sicer ljubljanska mestna 966.000 gld., južno-štajerska 524.000 gld. Vsi večji in starejši denarni zavodi imajo dosta, in še cel6 preveč hranilnih vlog. Prevelike hranilne svote delajo skoro vsem skrbi, ker ne vedo, kaj ž njimi početi. Ako leže velike svote brezobrestno, je to velika zguba; ako se nalagajo v drugih bankah, je tudi mala zguba, ker te ne dajo 4% obresti. Kupujejo se torej razni vrednostni papirji, ki imajo pa različno in nestalno vrednost. Zato se hranilnice z nakupovanjem teh vrednostnih efektov večkrat opečejo. Na hipoteke pa nikdar ne morejo varno naložiti vseh nabranih hranilnih vlog, ker so kmetije že vse preveč zadolžene. Zato pravijo nekatere stare hranilnice v svojem letnem poročilu, n. pr. kranjska, da jim ugaja, ako manj hranilnih vlog prihaja, ako se po ustanovitvi novega zavoda, n. pr. ljubljanske mestne hranilnice, novci še kam drugam vlagajo. Pa tudi novi zavodi se pohvalijo, da imajo dovolj hranilnih vlog. N. pr. ljubljanska mestna hranilnica pravi, da jih je imela več na razpolago, nego jih je mogla plodonosno uporabiti. Če imajo tudi stare hranilnice preveč nabranega denarja, vendar ga drugim, novim in slabejšim denarnim zavodom nečejo oddati. Na Kranjskem je več novih slovenskih posojilnic, ki se ne bi branile, ako bi ga jim n. pr. stara in bogata kranjska hranilnica nekaj odstopila. Toda doslej nismo brali, da bi ta sicer častitljiv zavod v tem obziru blagonosno deloval. Najbrže se spotika nad tem, da so posojilnice narodne, slovenske, dočim je ona pokroviteljica le nemških zavodov. Takim nemškim kasam je sicer dala 2000 gld. lani zaloge, a v svojem računu ne pove imen tistih zavodov, katere je s to svoto podkovala. Kaj bi počeli denarni zavodi, ko ne bi denarja posojevali? Namnožile bi se v njih blagajnicah tako velikanske svote, da bi jih le proti 3%, 2°/0 in celo proti 1% obrestim na posodo ponujali. Ali kakor kažejo še dokaj visoki procenti, na katere se posojuje, oddajajo hranilnice še vedno dokaj lehko svoje glavnice. Navadni procenti pri hranilnicah so 4Va in 5%, če posojuje na hipoteke; kranjska hranilnica vendar jemlje od tistih kranjskih posestnikov, kateri ne vzamejo več kakor 800 gld. na posodo, le 4%• Če pa hranilnice in posojilnice na menice in zastave posojujejo, tedaj znašajo obresti navadno 6%, 51/a°/0, malokedaj le 5%. Le redke so posojilnice, katere bi 7% (3) ali celo 8% (2 posojilnice) jemale. Velike so svote, katere imajo že slovenske posojilnice pri dolžnikih, namreč na Koroškem.................. 337.547 gld. ,. Kranjskem................. 1,162.567 „ „ Primorskem................. 109.023 „ „ Štajerskem............... . . 2,607.791 „ Skupaj 4,216.928 gld. Ali to so le malenkosti nasproti svotam, katere imajo hranilnice edino le na hipotekah, n. pr. kranjska.................. toda od teh na kranjskih zemljiščih le....... štajerska.................. od teh na spodnje-štajerskih zemljiščih...... koroška ima na hipotekah........... mariborska.................. celjska okoli ................ beljaška okoli................ Še najmlajši hranilnici imate veliki svoti, in sicer ljubljanska mestna.............. 1/3 ,, in južno-štajerska skoro tudi .......... 1/2 „ Približno bi bilo mogoče izračunati, koliko bremen imajo denarni zavodi na slovenskih zemljiščih. Hranilnice imajo kacih............. 25 milijonov, in posojilnice okroglih............. 5 „ torej skupaj 30 milijonov. Ako računamo 1,200.000 Slovencev, tedaj pride od teh dolgov pnprek 25 gld. na vsakega Slovenca. Ako pa če računimo, da ima sleherna družina poprek 5 glav, tedaj bi prišlo na eno družino 125 gld. le tega dolga. Ali 13 milijonov. ofS LiO 4 >> n 8 ji 5 2 »J 2 zadolženi so Slovenci še vse več, kajti razen denarnim zavodom so dolžni še privatnim osebam, trgovcem, bogatinom, dedičem, oderuhom itd. itd. Dolžni so na kupninah, na obrestih, davkih itd. Dr. J. Vošnjak je bil v svojem izvrstnem spisu o nadlogah kmetskega stanu v letopisu Slovenske Matice 1. 1885. priobčil število o zadolženji kranjskih in drugih posestev. In tukaj beremo, da je bilo 1. 1882. že čez 60 milijonov dolgov edino le na Kranjskem vknjiženih. Od takrat se je število dolgov le malo ali nič znižalo, marveč le povišalo; kajti kolikor večje novih denarnih zavodov, toliko več se na eni strani nabere hranilnih vlog, pa tudi toliko več novega dolga naredi. Naraščanje dolga se ne bi smelo dopuščati, marveč že sedanji dolgovi morali bi se vračati, vsaj v malih (amortizanjskih) obrokih, kakor ste to hvalevredno vpeljali ljubljanska mestna in južno-štajerska hranilnica, ki terjata vselej, kedar se obresti plačujejo, da se od izposojenih 100 gld. vsaj 1 gld. vrne. Zelo škodljiv je pa običaj hranilnice, n. pr. kranjske, katera niti ne vzame kapitala nazaj, ako se ni gotovo število mesecev popred odpovedal. Lahkoživi kmetič niti ne misli, da mu bode treba kdaj hranilnici dolg vrniti. Da le obresti pravočasno plačuje, pa ga pusti hranilnica na miru. Ali gorje mu je pri nekaterih hranilnicah, menda pri neki nemški na Kranjskem, ako zamudi ali pozabi na odrajtovanje obresti, terjanje obresti izroči ta baje odvetniku, ki veliko za svoj trud zaračuni. Posojilnice slovenske pa, ki dajejo denar največ le na osebni kredit, ne puščajo denarja dolgo eni stranki. Te imajo marveč načelo, da le iz zadrege pomagajo kmetiču, da ga rešijo le večje nevarnosti, ki jo je imel v trenutku; za dolgo stalno rabo, ki je večkrat zloraba, puste mu le v redkih slučajih svoje novce. Denarni zavod je težko osnovati; veliko truda je, predno se napravi mala posojilnica. Kako je treba vse moči napeti, da se v življenje obudi večji denarni zavod, kakor je ljubljanska mestna hranilnica, to vemo vsi še, ko smo slišali, s kakimi ovirami se je morala ta boriti, predno se je mogla otvoriti. Vendar sleherno hranilnico in posojilnico mika dobiček, ki jej iz skrbnega in marljivega poslovanja izvira. Navadno ima denarni zavod že v 1. letu nekaj čistega dobička, zlasti če je imel pri svojem rojstvu bogatih kumov, t. j. če je dobil od občine, okrajev ali dobrotnikov nekaj daril ali vsaj nekaj brezobrestne zaloge. Lani so izkazale slovenske posojilnice sledeči čisti dobiček: na Koroškem.................. 1.325 gld. „ Kranjskem.................. 15.792 „ „ Primorskem................. 2.228 „ Štajerskem ................. 38.798 l l Skupaj 58.143 gld. Od znanih in večjih hranilnic naj povemo, da so lani izkazale čistega dobička vse več, in sicer: kranjska 4 tolikrat, kakor vse slovenske posojilnice, t. j.: 220.000 gld., štajerska 161.000 gld., (za 80.000 gld. manj, kakor 1. 1889., ker je imela pri papirjih manj dobička), koroška 200.000 gld. Se celo južno-štajerska hranilnica, ki je še le 2. leto delovala, je imela 2000 gld. čistega dobička. Le ljubljanska mestna hranilnica še ni mogla čistega dobička izkazati, ker je imela pri ustanovitvi velike stroške, ker njena uprava dosta stane, ker deluje le z VaVo in ker je plačevala pri hranilnih vlogah obresti od vsakega dneva. Takih ugodnosti ni še dajala nobena hranilnica, pa jih bode v zadnji točki tudi ta hranilnica opustila, ker bi se sicer skoro zastonj trudila. Ker delajo hranilnice tako velikanske dobičke, zato pa sleherno leto tudi veliko darujejo v občne dobrodelne namene. Kranjska hranilnica je lani darovala od čistega dobička 74.000 gld., štajerska 46.000 gld., koroška 86.000 gld. Da pri razdelitvi darov pospešuje kranjska hranilnica poleg obče dobrih ustanov in zavodov veliko bolj specifično nemške šole in društva kakor slovenske, to se je že večkrat grajalo, toda do zdaj še vedno brez vspeha. Da pa štajerska in koroška hranilnica malo ali nič med svoje slovenske sodeželane od obilih darov ne pošljete, o tem menda ni treba govoriti, ker je sploh znano, da je Slovenec povsodi preziran, kjer koli in kader koli Nemec ali Lah kruh delita. Radi tega moramo gledati, da se bodo naše slovenske hranilnice in posojilnice okrepčale, da bodo potem one slovenskega trpina in slovenski jezik podpirale. Močne posojilnice so to že lani in prejšnja leta storile; mariborska posojinica je ali bode od lanskega čistega dobička 3000 gld. darovala. Veliko dobrega store tudi druge slovenske posojilnice s svojim preostankom od čistega dobička, n. pr. celjska, ptujska posojilnica in ljubljanski zavodi te vrste. Z malimi svotami kažejo tudi najmanjše posojilnice svojo dobro voljo. Z velikanskimi svotami poslujejo torej vsi razni imenovani in neimenovani denarni zavodi po slovenskih pokrajinah. Pa kaj mislite, da so te velike številke njih lastnina? Kaj še! To je skoro ves tuj denar, t. j. denar, ki ga štedljive čebelice ali bogati ljudje na obresti naložijo, in denar, ki ga zadružniki v ta denarni obrt vlože, ali pa tudi denar, katerega si včasih hranilnica ali posojilnica sama izposodi. Lastnega premoženja imajo denarni zavodi le toliko, kolikor so si ga od čistega dobička pridržali in kot zadružni zaklad ali rezervni fond shranili in za svoj obrt k drugimi svotami pridružili. Vendar so sami zadružni zakladi hranilnic in posojilnic tudi že veliki. Pri slovenskih posojilnicah, ki so kar od kraja še mladi zavodi, ni- mamo še velikih zakladov, vendar nekaj že, in sicer na Koroškem..................12.162 gld. „ Kranjskem........................ 59.651 „ „ Primorskem ................. 5.805 „ „ Štajerskem .... ........ 166.857___„ vse skupaj . . . 244.475 gld. Vse skupaj imajo vendar že blizu 1/l milijona takega lastnega imetja. Vse bogatejše so hranilnice. To pa zato, ker so stare že, in ker niso do zdaj imele konkurentov. Kranjska ima zaklada čez ............ 2,000.000 gld. Štajerska................... 2,650.000 „ Koroška čez ................. 2,200.000 „ Mariborska čez ................ 800.00!) „ Celjska mestna čez............... 300.000 „ Beljaška blizo................. 300.000 „ Ptujska blizo................. 125.000 „ Ormožka čez ................. 15.000 „ Južuo-štajerska tudi že čez............ 2.000 „ Da so res hranilnice tako bogate, o tem se prepričamo na lastne oči, ako pridemo v naša mesta, kjer vidimo krasne nove in stare palače, katere je zidala ta ali ona hranilnica ali sama za-se, ali pa je pomagala, da so se zidale lepe stavbe za druge namene, za šole, gledišča, bolnišnice, cerkve itd. Navadno se sliši govoriti: „Svet nima denarja", „naš kmet je suh kakor poper", „preobrni mu vse žepe, pa ne bodeš okroglega iztaknil". Enako bi se lehko reklo o vseh stanovih. Ali to je čisto naravno. Kedar ima človek kakošen krajcar, utakne ga v potrebne reči: kmet v kmetijo, trgovec v trgovino, rokodelec in obrtnik sploh v blago, v obrt — uradnik pa zopet za svoje potrebščine. Nekaj gotovine pa vendar še ostane, nekaj se je vendar še prihranilo. Od kod bi sicer hranilnice in posojilnice dobile še precej velike hranilne vloge in deležne svote?! Vrh tega naberejo tudi c. kr. poštne hranilnice ne male svote. Nekaj denarja je torej med svetom, toda ves je plodonosno naložen, če ne v blagu, pa v kapitalih, v posojilih itd. Financijelne razmere v Avstriji sploh, kjer je skoro največ hranilnic v Evropi (le Prusija jih ima več), niso torej tako slabe, in morebiti po Slovenskem tudi ne. Le kmetsko stanje in zemljiško zadolženje nam dela skrbi. Kmetska zemljišča so namreč že preveč zadolžena. Tukaj vidimo, da so hranilnice in posojilnice na kmetska zemljišča naložila že skoro toliko bremen, kolikor so ona sama vredna. Zdaj so kmetje le navidezno še lastniki svojih gruntov-ki so skoro kar od kraja že v lasti intabuliranih upnikov, t. j. hranilnic in posojilnic. Res je, da ti upniki niso preveč nevarni, ker radi puste kmetom grunte, da ti le obresti od posojil plačujejo. Ali bati se je, da utegnejo nastopiti še tako slabi časi, tako trde stiske, da kmet niti davkov niti obresti plačevati ne bode mogel. In takrat bode splošni polom; to bode denarna katastrofa, katere se nam je bati. V tej zadevi bi bilo vendar še nekoliko pomoči. Kakor smo videli, imajo vse naše hranilnice velikanske zaklade že, delajo velike dobičke, od katerih darujejo lepe svote. V kakšne namene pa gredo te darovane svote? v kakšne namene se porabi ta dobiček? Na eni strani se ž njim povekšuje namnoženi kapital, na drugi se olepšavajo zavodi v glavnem mestu, zidajo se hiše in palače v mestih, kjer imajo hranilnice svoj sedež. Skrbi se pač le za središče, pozabi se na obod. na periferijo. Tukaj velja zopet prihka „o želodcu in udih". Vsi vlagatelji hranilnih vlog, vsi dolžniki pripomagajo s svojimi obrestmi edino le v to, da se krepča in povekšuje središče, ta nenasitni želodec; na ude, na posameznike se pa čisto pozabi. Ali ti udje bodo pa tudi opešali, če se jih bode čisto zanemarilo. Zakaj zida n. pr. hranilnica v glavnem mestu potratno šolo, ki jo stane blizo 1 milijon gold., mesto da bi 100 drugim občinam pomagala z nekaterimi tisočaki. Zakaj da le za kako gledišče ali plesišče po več 10.000 gld., mesto da bi se 100 siromakom na kmetih podarilo po 100 gld., da si zakrpajo svoje slamnate strehe! V Ljubljani n. pr. se bode z velikanskimi podporami zidala velikanska bolnišnica. Povsod drugod na Kranjskem pa ni in je menda še ne bo tako hitro nobene bolnišnice, in ni slišati, da bi se na to spomnila kranjska hranilnica in v ta namen kaj darovala še zunaj Ljubljane. Tacih in enacih slučajev bi se dalo vse polno navesti po vseh deželah. Konečno naše mnenje o denarnih zavodih je to-le: Naj se razvijajo vsi v sedanji solidnosti, natančnosti; toda kapital naj se v središčih več ne množi in naj se s kapitalom ne ozira in ne podpira edino le središče. Nabrani kapital naj se marveč porabi v ustanovitev novih malih denarnih zavodov ob periferijah. Stari denarni zavodi naj ne vidijo v novih nevarih tekmecev ali celo sovražnikov. Kako more tudi muha slonu nevarna biti?! Nabrani kapital naj se na dalje vse več in več v to obrne, da se obresti, zlasti pri hipotečnih posojilih vedno bolj in bolj znižujejo, z nabranim denarjem naj se začne vendar enkrat tudi kmetič in ne samo gospod podpirati. Vrh lega naj bogati in stari denarni zavodi puste v nemar politične ozire, kedar darove delijo. Denar je kosmopolitičen; zato naj se ž njim podpirajo zavodi, ki koristijo vsem narodom, ki bivajo v delokrožnem obsegu denarnega zavoda. Če se nakloni nemškemu zavodu podpora, naj se to stoii tudi nasproti slovenskemu. V obče naj bode tudi pri denarnih zavodih geslo : Just.itia est fundamentum regnorum (pravica je temelj državam). Razgled po svetu. Družba svetega Cirila in Metoda je imela lani dne^24. septembra 1890. svojo peto redno veliko skupščino v beli Ljubljani. Župan ljubljanski Peter Grasselli je pozdravivši goste, na-glašal, da se je društvo rodilo, da se postavi v bran z jednakim orožjem. Naši nasprotniki bi radi s svojim „Schulvereinom" ponemčili naše otroke, mi jih s svojim društvom hočemo ohraniti svojemu narodu. Tajnik gospod Žlogar prečital je obširno poročilo. Povedal je, da bode društvo imelo kmalu sto podružnic. V družbinih zavodih je nad 400 otrok. Najtežavneje je za družbo delovanje, na Koroškem, kjer so prepovedali celo družbmi spis, mej drugimi celo „Zivotopis cesarja Franca Jožefa I." Poročevalec je koncem opominjal zbrane, da niti pedi slovenske zemlje več ne smemo odstopiti našim nasprotnikom. Blagajnik gospod dr. Vošnjak je razložil, da je družba imela dohodkov 15.354 gld. 20 kr. Stroškov pa 6341 gld. 6 kr. V blagajnici ostaje torej 6013 gld. 14 kr. in pa dvoje dolžnih pisem za 1700 gld. Izvolil se je zopet prejšnji odbor. Shoda se je udeležilo 70 članov. Zastopanih je bilo 40 podružnic. Pri obedu so zaklicali trikratni „slava" cesarju. Poslanec gospod Na-bergoj je v lepem govoru naglašal lojalnost družbe, zavračujoč obrekovanje nasprotnikov. Gospod župnik in deželni poslanec Einspieler se je zahvaljeval družbi v imenu koroških Slovencev. Zvečer je čitalnica priredila zabavni večer, pri katerem je bilo videti tudi lepo število duhovnikov iz raznih slovenskih pokrajin. Gospod dr. Tavčar je izražal svoje veselje nad velikim številom slovenskih dam in nad prihodom koroških Slovencev ter je napil značajnemu župniku gospodu Einspielerju. Gospod Einspieler je zahvaljujoč se izražal prepričanje, da koroški Slovenci ne poginejo, ker imajo zaslombo v bratih na Kranjskem. Z zadovoljstvom so se vsi zbrani razišli, želeč si še tako lepega večera, želeč pa tudi družbi sv. Cirila in Metoda najlepšega uspeha. Strossmayerjeva štiridesetletnica. Lani dne 8. septembra je praznoval štiridesetletnico svojega škofovanja veliki hrvatski rodoljub Josip Juraj Strossmayer. V veliko veselje Jugoslovanov je škof še čvrst na duhu in na telesu, četudi mora poslednja leta marsikatero grenko pretrpeti. Nasprotniki slovanstva ga vedno napadajo, ogerska vlada mu dela neprijetnosti, ker bi rada, da- bi šel v pokoj, da bi na njegovo mesto postavila kakega madjarona. Ob svoji štiridesetletnici imel je škof slovesno mašo in celo uro trajajoč govor. Slavnostnega obeda se je udeležilo nad 100 ljudij. Došlo je ne-številno brzojavk iz vse Hrvaške, s Slovenskega, Češkega, iz Rusije, Francije, od nuncija Galimberfcija i. t. d. Slovanski listi v Avstriji in zunaj Avstrije so se veselo spominjali tega dogodka. Nekateri so izšli v olepšani obliki. Pa tudi drugi evropski časopisi so pisali o tem dohodku, seveda vsak s svojega stališča; kar pa dokazuje, da zasluge in učenost jugoslovanske dike, neso znane le mej Slovani, temveč skoro po vsej Evropi. Češki poslanci obeh strank so jubilantu poslali lepo adreso. Pri tej slavnosti se je pokazala tudi ideja slovanske vzajemnosti. Brzojavni pozdravi iz vseh krajev slovanskega sveta in slovanski gostje skoro vseh slovanskih narodnosti, to je pač dokazovalo, da vse Slovane naudajajo ista čutila, da nas veže neka duhovna vez. Ta slavnost je pa bila tudi najlepša priložnost, da se javno pokažejo ta čutila, kajti milostljivi vladika je večkrat pokazal, da ljubi z vsem srcem ne le Hrvate, temveč vse Slovane brez razlike na veroizpovedanje. Njemu je ravno tako ljub Srb kakor Hrvat, Slovenec kakor Čeh ali Poljak. On želi vsem Slovanom napredek in blagostanje, časno, pa tudi večno srečo. Njega bi morali posnemati vsi Slovani in popustiti nasprotje zarad raznih malenkosti, kajti le tako je mogoče Slovanom se povzdigniti in izvršiti veliko kulturno nalogo, katera nas čaka. Shod slovenskih poslancev. Dolgo se je napovedoval shod slovenskih poslancev in dne 2. oktobra se je zares sešel v Ljubljani. Zbralo se je bilo 51 državnih in deželnih poslancev. Posebno je važno, da so na ta shod prišli tudi hrvatski poslanci iz Istre in tako pokazali, da hočejo s Slovenci uzajemno delovati. Shod se je pred vsem izrekel, da se morajo slovenski in hrvatski poslanci vzajemno potegovati za to, da se na Slovenskem nastavljajo uradniki, ki so slovenščini v besedi in pisavi popolnoma zmožni in da bodo ti uradniki tudi zares slovenski občevali s slovenskim prebivalstvom. Zbrani poslanci so se izrekli za to, da se osnuje pravna akademija v Ljubljani in oddelek namestništva za Spodnje Štajersko. V šolskem oziru se je shod izrekel za versko in narodno ljudsko šolo, potem za obnovljenje gimnazije v Kranju, za osnovo hrvatske gimnazije v Pazinu in slovenske paralelke na gimnazijah v Celji, Gorici in Trstu. Deželna šolska sveta v Gradcu in Celovcu naj se razdelita v slovenski in nemški oddelek. Slovenskim in hrvatskim dijakom iztostranske državne polovice naj se dovoli pohajati zagrebško vseučilišče. Poslanci so se izrekli tudi za primerno prenaredbo tiskovnega zakona. Sklepi tega shoda so vsekako velike važnosti, še važnejše je pa to, da se je na shodu pokazala najlepša složnost. Videlo se je, da je mogoče vzajemno delovanje, če bi le povsod bila resna volja izogibati se vsacih prepirpv. Žal da sloga ni dolgo trajala. Jedva se je razšel shod, že se je na Kranjskem začela mejsebojna borba. V deželnem zboru je bil že hud razpor in to o stvareh, o katerih bi se poslanci kar lahko poprej že mirno dogovorili. Še hujši je bil pozneje boj ob državnozborskih volitvah. Strasti so se bile razvnele do skrajnosti, semtertja je pa bil boj že smešen. Tako je poslanec za Dolenjce bil dober, katerega so nekaterniki spodbijali z vso silo na Gorenjskem, drug pa zopet za Ljubljano ni ugajal, Gorenjcem so ga pa na vse pretege hvalili. Prejašno se je torej videlo, da ni šlo toliko za stvar, kakor za osebe. Zvečer gori omenjenega dne je bila slavnost v čitalnici na čast poslancev. Mnogo lepega se je govorilo o tej priliki, ali žal, da se lepe besede le prehitro, prehitro pozabijo. Ivan Nabergoj. Na svetega Silvestra dan 1890. leta je praznoval deželni in državni poslanec Ivan Nabergoj petindvajsetletnico svojega javnega delovanja. Rojen 1835. leta na Proseku je dne 31. decembra 1865. leta bil prvi pot voljen v mestni zastop tržaški. Od 1873. leta pa v državnem zboru zastopa slovenske okoličane. Slovenska pevska društva so mu zvečer omenjenega dne priredila podoknico, drugi dan mu je pa čestitala deputacija političnega društva »Edinost". Častitati sta mu prišla tudi državna poslanca dr. vitez Tonkli in kanonik Klun. Ivan Nabergoj pa zasluži tudi vse spoštovanje. V tržaškem mestnem zboru je posebno že moral mnogo prestati. Večkrat je neustrašeno branil proti večini ne le koristi in pravice slovenskih okoličanov, temveč tudi koristi in pravice avstrijske sploh. To vedo tudi na Dunaju in cesar ga je zatorej odlikoval s Fran Josipa redom. Ta domoljub je prav za prav še le organizoval politično delovanje v tržaški okolici. To delo je bilo silno težavno, ker je znana velika brezozirnost Italijanov. Poslednji tudi dobro poznajo Nabergojev vpliv, njegovo delavnost in odločnost, za to ga pa tudi iz vsega srca sovražijo. Slovenska okolica pa potrebuje tako odločnega moža, zaradi tega pa presrčno vsi Slovenci želimo, da Bog ohrani Nabergoja še mnogo, mnogo let. Dve pomenljive slavnosti. Dne 10. avgusta je bil veliki koncert in občni zbor »Slovenskega pevskega društva" v Mariboru. Tako lepo petje se pač malokdaj sliši, kakor se je ta dan na vrtu „Gambrinushalle" v Mariboru. Vse točke vsporeda vršile so se točno. Petje je vodil nadučitelj v Šmarji g. Jurkovič, samo pesem „Domovini" je vodil gospod Forster iz Ljubljane, ker jo je sam in to kaj izvrstno sestavil. Poslušalcev je bilo gotovo nad 1500, med njimi tudi jako mnogo Nemcev, ki so vsi občudovali milo slovensko petje. Nič manj pomenljiva je pa bila osnovalna slavnost »Celjskega Sokola" dne 7. in 8. septembra. Pomen sokolskih društev za razvoj slovenstva je že predobro znan in zatorej o tem pisati bi se reklo vodo v Savo nositi. Tudi nasprotniki so vedeli, da pomenja osnova »Celjskega Sokola" novo probujenje slovenskega duha v Celji. Zaradi tega so pa delali vsemogoče ovire. Sprva so hoteli s prepovedjo to slavnost preprečiti, ali ko to ni šlo, so jo pa na druge načine po možnosti ovirali. Tako „Sokol" ni smel z razvitimi zastavami po mestu. Tudi z rogoviljenjem in zabavljanjem so skušali slavnost motiti. Vzlic vsemu temu se je slavnost jako lepo izvršila. Zbralo se je bilo nad 200 Sokolov s Slovenskega in Hrvatskega. Zastopanih je pa bilo tudi jako mnogo drugih narodnih društev. Došli so tudi rodoljubi iz vseh slovenskih krajev. Kdor je bil pri tej slavnosti. je gotovo ne bode nikdar pozabil. Cesar v Gradcu. Pomenljiv dan za štajersko deželo je bil dan 3. avgusta 1890. leta. Presvetli cesar je prišel v Gradec, da otvori deželno kmetijsko razstavo. Cesar se je pripeljal ob 6. uri zjutraj. Po prihodu je godba zaigrala cesarsko himno. Cesar se je najprej obrnil k namestniku baronu Kiibecku in pa k ministroma Taaffeju in Gauču, ki sta tudi k razstavi bila prišla v Gradec. Ogledavši častno stotnijo, je cesar se obrnil h knezoškofom dr. Zwergerju in dr. Napotniku, potem se je pa razgovarjal še z deželnim glavarjem in nekaterimi drugimi zastopniki. Ob osmih je bil cesar pri sv. maši v dvorni kapeli. Mašo je imel sam graški škof. Po maši je cesar vsprejel kneza Alfreda Lichtensteina, škofa Zwergerja in Napotnika in več druge duhovske in posvetne gospode. Posebno prijazno se je cesar pogovarjal s mariborskim knezoškofom Na-potnikom. Ob jednajstih se je cesar pripeljal v razstavo, da jo odpre. Tukaj ga je vsprejel predsednik c. kr. kmetijske družbe baron Waschington. Potem se je vršilo otvorjenje z govori, ki so običajni ob tacih prilikah. Cesar je ogledal razstavo in izrekel svojo zadovoljnost. Potem je cesar ogledal še cerkev Srca Jezusovega. Drugi dan je cesar ogledal vojaštvo, mestne in deželne hiše in nekatere druge naprave, potem je pa odšel na kolodvor. Liberalci so tudi pri tej priliki kazali svoje nemštvo, in v raznih govorih naglašali nemški značaj graškega mesta in nemško zvestobo. Vse je pa bilo tako urejeno, da razen škofa dr. Napotnika Slovenci niso mogli cesarju izraziti svojih čutil. Pa kaj se hoče, v Gradcu se vedno Slovenci prezirajo. Vsaj so se še branili slovenskih napisov pri razstavljenih stvareh iz slovenskih krajev. Nadejamo se pa, da tudi za Slovence pridejo boljši časi. Potovanje ruskega carjeviča. Lani v novembru odšel je ruski prestolonaslednik na veliko potovanje. S prva je bilo določeno, da carjevič potuje preko Odese v Carigrad. Ker je pa baš tačas bil razpor mej turško vlado in patrijarhora in se je poslednji pritoževal, da ga Rusija dovolj ne podpira in se celo izrazil, da carjeviča ob prihodu v Carigrad ne bode pozdravil, je carjevič rajši odpotoval preko Dunaja in Trsta. Na Dunaj prišel je carjevič dne 6. novembra ob dveh popoludne, Na kolodvoru so ga pričakovali cesar Franc Josip, več nadvojvod, osobje ruskega veleposlaništva in več drugih dostojanstvenikov. Cesar in nadvojvode bili so v ruskih uniformah z ruskimi redi, carjevič pa v avstrijski uniformi s trakom sv. Štefana reda. Pozdrav na kolodvoru je bil presrčen. S kolodvora peljal se je carjevič s cesarjem na dvor. Ob treh se je pa peljal v nadvojvode Karola Ludovika palačo, kjer so ga čakali nadvojvoda, nadvojvo-dinja, sinovi in hčere. Obiskal je carjevič tudi nekatere druge nadvojvode. Ob šestih popoludne je bil slovesen obed v Schonbrunu, pri katerem so bili cesar, nadvojvode, nadvojvodinje, ruskega veleposlaništva osobje, več dvornih uradnikov, ministrov in diplomatov. Po obedu je bil carjevič še v dvornem gledališču. Zvečer ob desetih se je pa odpeljal v Trst, od koder ga je odpeljala ruska ladija v Atene. Iz Aten je carjevič potoval v Indijo, kjer so ga oblastva prijazno, če tudi malo nezaupljivo vsprejela. Iz Indije potoval je v Japan. Tukaj ga je pa v nekem majhnem mestu napal policist s sabljo in carjeviča malo ranil. Da ni grški princ Jurij carjeviču prihitel na pomoč, gotovo bi ga bil policist ubil. Zločinca so potem drugi redarji prijeli. Kaj je bilo povod temu napadu še sedaj ni prav pojasnjeno, ravno tako ni zanesljivih poročil, kaj se je z zločincem zgodilo. Iz Japana je carjevič potoval v Sibirijo, kjer je prvi zasadil lopato za grajenje velike sibirske železnice. Ta železnica bode najdaljša na svetu, velikega vojaškega in trgovskega pomena. Zvezala bode skrajni azijski vshod z Evropo, odkrila pa svetu sibirska bogastva. Sedaj bode še le svet izvedel, da Sibirija ni mrzla puščava, temveč ima dosti lepote in rodovitnih krajev, kjer se bode še lahko naselilo na milijone ljudij. Dežela, v katero so do-sedaj pošiljali le izgnance, bode Evropo še preskrbovala z žitom. Sibirska železnica bode pospeševala trgovino z vzhodno Azijo. Blago bodo evropske tovarne lahko ceneje in hitreje pošiljale v Kitaj in Japan nego dosedaj in od tam dobivale razne azijske izdelke in pridelke. Trgovina z Azijo bila je dosedaj le v angleških rokah, ali sedaj pa preide v ruske. Z azijskega izhoda vrnil se je carjevič preko Sibirije v Evropo. Ogledal je razna sibirska mesta, seznanil se s prebivalci, ki bivajo v teh krajih. Maršal Moltke. Smrt je že pobrala več slavnih mož, kateri so pridobili si zasluge za zjedinjenje Nemčije. Umrl je maršal Manteufel, kmalu za njim pokosila je smrt cesarja Viljema in cesarja Friderika. Dne 12. aprila letošnjega leta je pa umrl maršal Moltke, največji strateg sedanjega stoletja. Moltke je bil duša nemške vojske. Knez Bismarck sam je nekoč v državnem zboru priznal, da se za vso slavo ima zahvaliti Moltkeju. Da ni poslednji tako spretno vodil nemških čet, gotovo bi tudi Bismarck tako slaven ne bil postal, pa tudi pruski kralj bi ne nosil nemške cesarske krone. Z njim je Nemčija veliko izgubila. Zaradi svoje starosti bi sicer ne bil mogel prevzeti nobenega poveljništva, ali pri sestavljenju vojnih načrtov bi pa bil njegov svet neprecenljiv. Helmut Karol Bernard Moltke je bil rojen dne 26. oktobra 1800. v Parchimu na Meklenburžkem. Sprva je bil vstopil v dansko vojaško službo, 1822. pa v prusko. Deset let pozneje pridodeljen je bil pruskemu generalnemu štabu. 1835. leta je stopil v turško službo in se je udeležil vojne v Siriji. Povrnivši se iz Turčije je opravljal razna mesta v generalnem štabu. 1864. leta je načelnik generalnega štaba vojske, ki se je bojevala proti Danski. , Največjo slavo si je pa pokojni maršal pridobil v vojskah 18f:6. in 1870. leta. 1866. leta se je svet čudil hitri mobilizaciji pruske vojske in kako hitro je bila zbrana vsa vojska na češki meji. Avstrija je bila po jedni sami večji bitvi pri Sadovi prisiljena podpisati ne baš ugodni mir. Izstopiti je morala iz nemške zveze in osnovala se je severonemška zveza s pruskim kraljem na čelu in tako storil začetek za zjedinjenje Nemcev pod pruskim žezlom. Pruski deželni zbor je dobro vedel, da se ima Prusija največ zahvaliti Moltkeju zaradi tega mu je dovolil denarno nagrado. Sedaj seje vojskovodji izpolnila že dolgo gojena želja. Kupil si je veliko posestvo, katero je že davno imeti želel. Še z večjo bistroumnostjo nego proti Avstriji je on vodil vojno proti Franciji. On tudi sedaj ni bil glavni poveljnik, ali izdelal je vse načrte, po katerih se je vršilo bojevanje. Silno hitro se je bila odločila ta vojna. Po bitvah pod Metzom in Sedanom že nikdo ni mogel dvomiti, kak bode končni izid. Tri tedne po napovedbi vojne, stali sta že dve nemški vojski pred Parizom. Jedna je imela nalogo oblegati Pariz, druga pa odbijati napade drugih francoskih vojsk. Pariz se je moral udati in Francozi zadovoliti se s trdimi mirovnimi pogoji. Še mej vojno je cesar Moltkeja povzdignil v grofovski stan, po vojni ga je pa imenoval za maršala. Državni zbor mu je pa zopet dovolil veliko nagrade. Omeniti še moramo, da pokojni maršal ni bil povsem zadovoljen z mirovnimi pogoji 1866. in 1871. leta. On je silil, da bi se Avstrija in Francija bili popolnoma ponižali. Ko bi bilo po Moltkejevem bi Franciji bili vzeli vse brodovje, razrušiti bi bila morala trdnjave in izbrisali bi si bili izmej velevlasti. Knez Bismarck je pa kot dober diplomat spoznal, da to ne gro, kajti druge velevlasti bi ne pustile, da bi Nemčija le bila premogočna. Od tega pa Moltke ni hotel odjenjati, da Nemci obdrže Metz, da jo je Bismarck trdil, da je dosti če si pridrže le Alzacijo. Moltke pa ni le v vojni bil delaven, temveč je tudi v miru vedno skrbel za dobro vojsko. Njemu se je zahvaliti, da je vojska nemška bila bolje oborožena nego druge vojske in da je bila z vsem preskrbljena. Poslednjih dvajset let se je malo slišalo o njem. Bil je državni poslanec, ali je le malokdaj govoril. Le tedaj se je oglasil, kadar je šlo za kake vojaške potrebščine. Kakor Bismarck, tako se on tudi ni mogel prav sporazumeti s sedanjim cesarjem in je zatorej bil šel v pokoj in dne 12. aprila letošnjega leta ga je zadel mrtvoud. Še isti dan je bil v pruski gospodski zbornici in se je še vesel pogovarjal z nekaterimi znanci. Makedonska škofa. Star je že prepir mej Bolgari in Grki v cerkvenih zadevah. Več desetletij so se potegovali bolgarski rodoljubi, da se bolgarska cerkev loči od grške. Turška vlada je nazadnje v to načelno privolila. V Carigradu s; je osnoval bolgarski eksarhat. Za Makedonijo se pa ta razdelitev do lani ni izvršila. Carigrajski patrijarh je vselej preprečil imenovanje bolgarskih škofov. Lani je pa na opetovane prošnje Bolgarov sultan bil imenoval dva bolgarska škofa za Makedonijo, od katerih se je pa jeden že odpovedal. To je pa razburilo carigrajskega patrijarha. Zahteval je, da se imenovanje prekliče ali pa vsaj zabrani bolgarski duhovščini nositi tako obleko, kakor jo nosijo drugi pravoslavni. Ker se pa turška vlada za želje njegove dosti zmenila ni, je pa ukazal zapreti vse grške cerkve v turški državi. S tem je mislil, da bode razburil vse pravoslavno prebivalstvo v Turčiji in pa druge pravoslavne države pripravil, da ga bodo z vso odločnostjo podpirale. Zmotil se je. Prebivalstvo je bilo le nevoljno na patrijarha. Pravoslavne države so pa sicer nekaj dobrih besed rekli pri turški vladi za patrijarha, potem so pa vso stvar pustili na miru. Patrijarh je pa videč, da nima pričakovati nobenega vspeha, odredil, da se cerkve zopet odpro in vsa stvar se je z lepa poravnala. Semnj i. I. Na slov. Štajerskem. Prosinec ali januar: prvi torek v mesecu v Celji; 2. v St. J a rji ob južni žel.; pond po sv. 3. kraljih pri Novi cerkvi pri Smarji blizo Celja; 4. ned. po božiču v Ma-renbergu; 11. v Planini; 17. v Kapeli pri Brežc. in v Pletrovčah; sv. Boštj. dan pri sv Andraži (pri'Ptujem), v Arnuži pri sv. Mohorji (podčet. kom.), v Buče in Vrenskagorce; sv. Neže dan na Teharjih; sv. Vincenca dan v St. Iliji in v Mozirji; sv. Pavla dan v Go-m i lici,, v Artičah in v Slov. gradcu; 14 dni pred pustom v Ponkvi; 25. v Studenicah; 29. v Št. Jurji ob Tabru za živino in blago; 31. v Dobovi. Svečan ali februar: prvi torek v mesecu v Celji; pond. pred svečn. v Vojniku; soboto pred svečn. v Marburgu; sv. Blaža d. pri sv. Mariji v Jarenini (v slov. Goricah); pond. po svečnici na Dobrni, v Lipnici; 3. v St. Jakobu pri Kolbiji; o. pri sv. Petru pod Hundsbergom; 6. v Gornjem gradu; 10. v St. Jurji ob južni žel.; sv. Valentina dan v Brežicah, Ponkvi, Sevnici (na Savi) Središči in Žavcu, četrtek pred pustno ned. v Šoštanju za živino, kvat. torek v Ljutomeru; sv. Julijane d. v Buče in Vrenskagorce; 22. pri sv. Filipu v Selah Ulimske fare na Teharjih; ponedeljek pred sv. Matijem v Braslovčah; sv. Matija dan v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Vildonu in na Laškem; sv. 'Marka dan v Lavbeku; 2. saboto v postu v Slov. gradcu. Sušeč ali marc: 1. na Planini in v Cirkovcah; sredp. sredo v Vitanji: prvi torek v mes. v Celji; 3. na Vranskem in v Gornj. Ponkvi; pond. po sredpost, ned. v Lem-bergu; 10. v St. Jurji ob Taboru za živino, v Kapeli pri Brežc., v spod. Polskavi, v Dobu p. Hrastniku in v Kostrivnici; sv. Gregorja d. v. Št. Jurji ob južni žel.; 15. v Zdolah v Soseski Pleterje; sv. Jedert dan v Mureki, Podčetrtkom, na Rečiti. v Trbovljah in v Svečini; pond. po kvat. ned. v postu v Poličanah; 18. pri Novi stifti (na Ptujski gori); dan po sv. Jožefu, pri sv. Barbari, v St. Jerneji na Tinskem, pri sv. Barbari v Halozah; sv. Benedikta dan v Rogatcu, sv. Jederti; 21. v Pernovu blizo Žalca; sv. Ruperta dan v Bistrici in v spodnji Kostrivnici; 4. in 6. soboto v postu v Slovenskem Gradcu; pond. po 5. ned. v postu v Sevnici (na Savi); na tiho soboto v Podsredi (Horberg); Marije Device 7 žalosti v Arnuži in Ormnži; dan po Mar. Dev. 7 žalosti v Straši; dan po Mar. oznanenji na Teharjih in v Dobovi; četr. pred cvetno ned. v Artičah; cvetni pond. v Marnbergu; cvetni petek v Braslovčah in v Lembergu; vel. četrtek pri sv. Mariji v Jarenini (v slov. Goricah), v Konjicah, na Laškem, v Reichenbergu. Mali traven ali april: 'prvi torek v mesecu v Celji; 2. v Dramlji pri Mariji Magdaleni; 4. pri sv. Primožu (pri Blagovni); vel. pond. v Sevnici (na Dravi); vel. torek pri sv. Barbari v Vildonu, Podčetrtkom, Šoštanju, v Luči Muti, pri Novi Štifti (na Ptujski gori); pri sv. Duhu v Ločah; četrtek po vel. noči pri Novi cerkvi; beli torek v Ljutomeru; belo soboto v Dobji; pond. po beli nedelji pri sv. Lenartu v (Slov. gor.), pri sv. Mohorju (Podčet. kom.), v Rogatcu, Vojniku: sredo po beli nedejji na Vranskem: 17. v Kapeli pri Brežcah; 20. pri sv. Tilnu: sv. Jurja dan v Hočah v Št. Jurji ob južni žel., St. Jurji (v Hrastovcu), v Št. Jurji (v Svični), v Kanižu, Pfcuji in na Laškem, v Zdolah v soseski Pleterje; sv. Marka dan v Kostrivnici; 25. v St. Jurji ob Taboru za živino in blago, v Dobovi, pond. po sv. Jurji v Konjicah, in v Dolu pri Hrastniku; 3. pondeljek po vel. noči pri sv. Vidu blizo sv. Eme in v Smarji (blizo Celja); 3. sredo po vel. noči v Sevnici (na Savi); 4. pond. po vel. noči v Ponikvi in v Studenicah; 5. soboto po vel. noči na Hajdini. Veliki traven ali maj: prvi torek v mesecu v Celji, Sv. Filipa dan pri sv. Filipu v Selah Ulimske fare, na Hajdini, pri sv. Barbari v Halozah, v Lipnici, na Ljubnjem, v Muti, Veleji, o križevem v Podsredi, pri sv. Roku (pri Ptujem), v Terbovljah, v Sevnici (na Dravi), pri sv. Mariji v Jarenini (v slovenskih goricah); 3. v Loki; križev pondeljek v Arnužu, Rogatcu in Veleji; križevo sredo v Braslovčah in Konjicah ; sv. Florjana dan v Bistrici, St. Jurji ob južni žel., sv. Lorencu, Svičini, v Gornjem gradu in pri sv. Trojici (v Goricah); v pond. po sv. Florjanu v Brežicah; drugi dan po sv. Flor. pri sv. Barbari; 7. v spod. Kostrivnici; 8. na Polji; sv. Pank. d. v Lembergu, na Planini, v Slov. Gradcu, v Teharjih; sv. Janeza N. dan v gorn. Sušici, Mureki, Soseski, Vojniku; 22. v Loki in Olimji; 24. pri sv. Filipu v Selah; sv. Urbana dan v Rogatcu in Vitanji, z Slivnici (okraj Maribor), 28. pri sv. Trojici (v Gorici)-; kvat. torek v Ljutomeru; pond. po kvat. necl. v St. Jurji ob južn. žel.; 9. dan po kvat. ned. v Reic.henbergu; sredo pred nebohod. pri sv. Lorencu (v slovenskih Goricah); ponedeljek pred bink. v Olimji in Rajhenbergu; četrtek pred bink. v Artičah; bink. torek v Središči, pri sv. Emi v Radgoni, Luči (Leutschach), Marenbergu in na Laškem; bink. soboto v Podsredi (Horberg); pond. po sv. Trojici v sv. Jurju (pod Rifn.) pond. po sv. Reš. Tel. v Novi cerkvi; 10. dan po bink. na Tinskem; četrtek po sv. Reš. Tel. v Loki; 31. na Rečici in v Cirkovcah. Rožnik ali junij: Pond. po neboh. Krist. v Poličanah; 6. v Gornji Ponkvi; sv. Primoža d. v Terbovljah. na Pilštanju, pri sv. Primožu (pri Blagovni); 7. v Kapeli pri Brežc.; sv. Ant. d. v Brežicah pri sv. Duhu v Ločah, v St. Janži (pri Taberzi), v Rogatcu, v Žavcu; sv. Vida d. pri sv. Barbari, v Kostrivnici, Mozirji, Lambahu, na Plani j) i. pri sv. Rozaliji in pri sv. Vidu (blizu Ptuja); 21. v Buče in Vrenskagorce; 22. v Št. Jurju ob južni žel., Sevnici (na Savi), Šoštanju; kresni d. v St. Jurju (p. Taborom), Konjicah, na Laškem, pri sv. Lenartu (v slov. Gor.), v Podsredi (Horberg), Šetalih in Straši; sv. Pet. d. v Gomilnici; po sv. Petru dan v Olimji, Rajhenbergu in spodnji Polskavi: 30. v Zrečah. Mali srpan ali julij: Dan obisk. Dev. Mar. pri Novi Štifti (na Ptujski gori), v Pletrovčah, na Tinskem, pri sv. Tilnu in v Vildonu; sv. Urha d. v Marburgu, v Vojniku; na Rečici in v sp. Kostrivnici; pond. po sv. Urhu v Lembergu, sv. Kilijana dan pri sv. Jurju v Svičini; 12. v Rogatcu, Šoštanju, pri sv. Marjeti (v Goricah na Planini); 15. v Dobovi, v Zdolah v soseski Pleterje; 16. v Dobji; 17. v Muti in pri sv. Filipu v Selah Olimske fare; pond. po škap. ned. pri sv. Barbari; 20. v Arnužu in v Vitanji, sv. Magdal. dan pri sv. Magdal. (v Marburgu), pri sv. Mohorji (Podčet. kom.) in v Vildonu; sv. Ja-kopa dan v Bistrici, Kozjih, Lipnici in Selih, pri sv. Urbanu, pri Ptujem in v Žavcu; sv. Ane dan v Frauheimu, pri sv. Križu (pri Ljutomeru), na Tinskem, na Teharjih; pond. po sv. Jak. v Ormuži; 30. v Kostrivnici; 31. v Konjicah in v Dobu pri Hrastniku, Veliki srpaaali avgust: Porcijunk. d. pri sv. Lenartu (v slov. Gor.); sv. Ožbalta d. v Terbovljah, v Ptuji, v Loki in v Lembergu; sv. Lorenca dan v Lučah (Leutschach), Brežicah, Podčetrtkom, Radgoni, Slov. Gradcu, pri sv Barbari, pri sv. Mariji v Jarenini. pri sv. Lorencu (Ptuj. polji) in pri sv. Lorencu (v Pušavi); sv. Roka dan v Lembahu, Mozirji, Soseski, pri sv. Roki (pri Ptuj.), pri sv. Trojici (v Goricah); d. po sv. Roku v Pilštajnu; pond. pred vel. Šm. v Mureki; vel. Šm. pri Mariji v Jarenini pond. po vel. Šm. v Šetalih; pond. in soboto po vel. Šm. pri Mat. Božji (v Pušavi); pond. po prvi ned. po vel. Šmarnu v št. Jakobu pri Kalobji; 17. v Kapeli pri Brežc.; sv. Jerneja d. v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Središči, Veleji; dan po sv. Jerneji na Tinskem; ponedeljek po sv. Jernej v St'. Jerneji; sv. Avgust, dan v Celji in pri sv. Trojici (v Goric..); 29. v Muti, v Poličanah in Žavcu, pondeljek po angelj. ned. v Zrečah: 30. na Hajdini. Kimovec ali september: Soboto pred Angelj. varh. ned.. v Planini; pond. po Angelj. varh. ned. pri sv. Lorencu v Prežin; sv. Rozalije dan v Št. Iliji in pri sv. Rozaliji; 6. pri sv. Vidu (blizo Ptuja); pond^ pred mal. Šmar. v Mozirji; dan pred mal. Šm. v Kozjih: pond., četr. in sab. po mal. Šmar. v Rušah; 7. pri sv. Petru na sv. Gori, v Slivnici (okr. Maribor); sv. Jederti; v sredo pred sladk. im. Mar. Dev. v Dobji; 14. v Rogatcu in Maneu v Kozjanski komisiji: 15. v Zdolah v soseški Pleterje, v Dobovi; v poncl. po ned. po imen. Marije Dev. v Loki; kvaterni torek v Ljutomeru; pond. po kvat. ned. v St. Jurji ob južni žel.; pond. po imenu Dev. Mar. v Št. Janži (pri Trabrzi) in v Šmarji (blizo Celja); 17. v Kapeli pri Brežc.; angeljski pond. na Tinskem; pond. pred sv. Matevžem v Braslovčah; sv. Matevža dan v Frauheimu, na Laškem; v Luči in v Podsredi; sv. Ruperta dan v Bistrici, pri sv. Rupertu pri sv. Trojici (v Goricah); 27. pri sv. Urbanu pri Ptujem; sv. Mihaela dan pri sv. Barbari, pr. sv. Lorencu (Ptujski p.), v Marenbergu, Mureki, Šoštanju, Veržeji, Vildonu in na Pilštanju; pond. po sv. Mi-hclu v Arnužu, v Konjicah in v Dolu pri Hrastniku. Vinotok ali oktober: Soboto pred roženkr. ned. pri sv. Lorencu (v slov. Gor.), v Kostrivnici; roženkr. ned. pri sv. Mariji v Jarenini; pond. po roženkr. ned. na Dobrni; 4. v Artičah, v Žavcu; sv. Brigit. d. v Lavbeku; sv. Terez. d. na Planini; sv. Luka d. v Mozirji, v Podsredi (če pa je sv. L. praznik, dan poprej), v Terbovljah, v Vojniku; soboto po sv. Luku v Marburgu; sv. Uršule dan pri sv. Petru pod Hundsbergom in v Celji; 22. v Dramlji pri Mariji Magdaleni; 28. v St. Jurji ob južni žel., Bistrici, Straši in v Gornjem gradu. Listopad ali november: Sv. Lenarta dan v Brežicah, na Rečici, pri sv. Lenartu v Slov. gori, pri Novi cerkvi, v Sevnici (na Dravi) in pri sv. Vidu (blizo Ptuja); soboto pred sv. Martinom v Ponkvi; dan pred sv. Martinom v Slov. Gradcu; sv. Mart. dan na Laškem, v Marenbergu, pri sv. Mohorji (Podčet. kom.), v Ormuži in v Lipnici; dan pred s. Leop. v Gomilici; s. Leop. d. v Poličanah, na Vranskem in v Radgoni; sv. Elizab. d. na Lubnjem in v Podsredi (Horberg); Marijo D. dar. dan Podčetrtkom, pri sv. Barbarov Holozah; 21. v St. Jurji ob Taboru za živino in blago; pond. pred sv. Katarino v Šoštanju za živino; sv. Katarine d. v Kanižu, Ptuji, Dobji in Vildonu; sv. Andreja d. pri sv. Andraži (pri Ptuj.), v Celji, Rogatcu in Svečini. Gruden ali december: Sv. Franc. Ks. dan na Planini in v Konjicah (z blagom); sv. Barbare dan v Gomilski, na Polji, v Šmarji (blizo Celja); sv. Mildav. dan na Dobrni v Lučah (Leutschah) in v Mureki; dan po čist. spoč. Marije D. pri sv. Lorencu v Prežin; S), v Buče, Vrenskagorce in v Dobovi; kvaterni torek v Ljutomeru; 13. v Studenicah in v Žavcu; 19. na Teharjih; sv. Tomaža dan na Laškem, pri sv. Tomažu (na Dolansk.); soboto pred božičem v Brežicah. II. Na Kranjskem. V Ljubljani 8. dan, in v Novem mestu prvi pondeljek vsacega meseca sejm za živino. Prosinec ali januar: 2. v Ribnici in v Radohovi vasi; 3. v Dolnj. Logatci; (i. v Kostelu pri Kočevji; pond. po sv. 3. kralj, v Trnovem (na Notranjsk.), v Žerovnici in na v Vidmu (poleg Krke); torek po sv. 3. kralj, v Metliki; 10. v Zalogu; 17. v Kotredežu; v Železnikih; na Uncu; na Brezovici in v Cerkljah; torek po sv. Antonu v Novem mestu; pond. po ned. slad. imena Jezusa v Novi vasi (na Blokah); 20. v Kamniku, na Dovjem in v Kočevji; 22. v Vrhpolji pri Ipavi; 3. pond. po sv. 3. kraljih v Ljubljani (8. dni); Pond. po sv. Pavlu v Vinici; 30. v Rakeku. Svečan ali februar: 1. v Šturji; 3. v Žužemberku, na Krškem v Lukovcu in v Ložkem potoku; sv. Agate dan v Borovnici; torek po sveč. v Metliki; četrtek po sveč. v St. Jerneji (Dolenjsko); 9. v Boštanji, v Grahovem, v Zagorji (za Savo) in v Mengšu; 12. v Motniku; 14. to je na sv. Valent. d. v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lambertu, v Razdrtem in v Žerovnici; 17. v Kotredežu; 18. v Tržiču; 20. v Zg. Tuhinji; pond. pred sv. Matijem v Lašičah; na sv. Matija d. v Bučki, v Moravčah, v Žubni in v Cirknici; četr. po sv. Matiju na Toplicah; 27. na Igu; v pond. pred pustno ned. v Višnji gori; četrtek pred pustom v Moravčah; pustni pond. v Radohovi vasi in v Vipavi; prvi petek po pepeln. v. Vel. Cirniku; kvaterni pond. na Vrhniki; kvat. torek v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah; pond. po kvat. nedeljiv Višnjigori; torek po kvat. ned. v Črnomlju; prvi pond. v postu v Radečah; prvi petek v postu v Cirniku (Treb. kajit.) Sušeč ali marc: 3. v Preski pri Medvodah; kvaterni četrtek v Škocijanu; prvi pondeljek sušča na Uncu za živino in blago; 7. v Zalogu; 9. na Brezovici; 10. na Raki; na Smuku (Žužemb. kanton); 11. v Senožečah; pond. pred sv. Gregorjem v Rakitni; četrtek pred sv. Gregorjem v Sodražici; 12. v Drnovem (pri Krškem), v Čermošmcafu v Kotredežu, na Veseli gori pri Rakovniku, Radoljici (za živino), Žužemberku, Kamniku. Turjaku in v spod. Logatcu; pond. po sv. Gregorju v Št. Vidu (na Blokah), in v Premu; 14. v Št. Vidu pri Vipavi; 17. v Mengšu, v Žužemberku in v Loki; 18: na Krškem; 20. na_Igu in v Moravčah, v Kočevji; prvi delavnik po sv. Jožefu v Dvoru v Tržiču; 25. v Št. Jurji (Novomeškem kantonu); 26. v Lukovcu in v Dolu; pond. po sv. Jožefu v Mirni peči; torek po sv. Jožefu v Metliki; prvi dan po oznanenji Device Marije na Dolih (Mokronovški kanton); 3. ponedeljek v postu v Motniku; sredpostno sredo v Žireh; pond. pred tiho ned. v Litiji, Polhovem gradci in Cirknici; soboto pred tiho ned. v Mokronogu; v pond. po tihi ned. v Zagorji (na Notranskem), v Dovskem, v Rovtah (Planin, kant.), Zdenski vasi, Kostanjevici in pri sv. Leni (Brdski kant.); petek pred cvetno ned. v Braniku, v Cerkljah, v Hotemožah in v Št. Gotardu pri Trajani; Veliki teden: poncl. na Dobrovi, v Moravčah, Slapu pri Vipavi in v Višnjigori; torek v Črnomlju, sredo v Idriji, četrtek v Zatičini, petek pri Št. Gothardu (Berd. kant.); 31. v Rovišah (Krškem kantonu). Mali traven ali april: 2. v Ložkem potoku in na Rakeku; 3. v Zg. Tuhinji; 11. v Senožečah; 15. na Skarueini in v Borovnici; 17. v Grahovem; 22. V Motniku; torek po kvat. nedelji v Črnomlji; ponedeljek pred sv. Jurjem v Radečah in v Leskovcu pri Krškem: torek pred sv. Jurjem v Novem mestu; sv. Jurja dan v Loki, Št. Jurji pri Gambergu, Kotredežu, Planini, Radoljici (za živino), Črnem vrhu in v Žu žemberku; sv. Marka dan v Bučki, Grosupljem, Hotavljah, Kranji (konski), Mozolju in Št. Jurji pri Svibnjem; pond. po sv. Jurji v Bistrici (na Notranjskem) in na Gori pri Ribnici, četrtek po sv. Jurji v Rakitni; soboto po sv. Jurji v Št. Volbenku; 21. v Lukovcu; velikon. pond. v Moravčah; velikon. torek v Kranjski gori, Črnomlju, Češnjicah, Dobr-ničah. Vipavi, v Lescah in na Vrhniki; sredo po vel. noči v Št. Vidu pri Zatičini in v Žireh; soboto po vel. noči v Trebelnem in v Zagradcu (fužinah); pond. po beli ned. v Podbukovji (poleg Krke), na Igu, v Ribnici, v Jagnenci, na Vačah, v Št. Jurji pri Gam-berku, in v Sturji; torek po beli ned. v Metliki in Bušeči vasi; četrtek po beli ned. v Strugah (pri cerkvi) in pri Cirkvi; pond. po 3. ned. po vel. noči v Dolih in v Vrhu (Idrijskem kant.); 4. pond. po vel. noči na Vrhovcu (Kočevje), in v Cirknici. Veliki traven ali maj: 1. v Železnikih, v Svibnji, Tirni, Planini pri Črnomlju na Travi (Koč. kant.) in v Boh. Bistrici (za živino); 2. v Boštanju, v Banji Loki; prvi pond. vel. travna v Ljubljani; 3. pri Fari; soboto po 3. v velikih Brusnicah (za živino); 4. na Jesenicah, v Srednji vasi jBohinj), Poljanah, Sorici, Ložu, Kočevji, na Krškem, v Litiji in na Dobrničah; 5. v Št. Gothardu; torek po sv. Flor. v Šmarji; četrtek po sv. Flor. na Toplicah; 8. v Zaverših; 11. v Senožečah; križev pond. na Vrhniki, na dan sv. Pankraca v Zagorji (za Savo); 12. na Koprivniku, v veliki Loki pri Temenici; četrtek pred sv. Janez, v Sodražici, na sv. Janez. d. v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Tržiču, v Kočevski Reki, v Srednji vasi in na Vidmu (poleg Krke); sv. Jošta d. v Kotredežu; 20. v Mozelju; 22. v Št. Lambertu; na sv. Urbana dan v Št. Gothardu, na Mali gori, v Mengšu, Podvelbu, Svibni; pond. pred vneboh. na Vrhniki, v Tržiši in na Vinici; dan po neboh. v Žužemberku in v Logatcu (gorenjem); pond. po neboh. v Po-stojini in v Zatičini; torek po neboh. v Moravčah pri sv. Križu; sredo pred binkošti v Žerovnici; četrtek pred binkošti v Lašičah; torek po bink. v Zagorji (na Notranj.), v Radoljici (blago in živino), Loki. Metliki, v Bušeči vasi in v Radohovi vasi: četrtek po bink. v Senožečah, Cirmku, Hinah in na Igu; pond. pred sv. Reš. Tel. v Tržiči (pri sv. Trojici), na Vrhniki in Št. Jerneji (Kostanjev, kant.); torek po sv. Trojici na Vačah; pond. po sv. Reš. Tel. v Litiji; četrte,k po sv. Reš. Tel. v Dolih; pond. po kvat. ned. v Višnji gori; torek po kvat. ned. v Črnomlju; peto soboto po vel. noči v nemški Loki (na Kočevskem); 31. v Mirni peči. Rožnik ali junij: 1. v Osilnici; 2. v Svirci in v Motniku; 6. v Vinici; 7. v Ložkem potoku; sv. Medarda d. v Rakitni; sv. Primoža d. v Vrhpolji pri Vipavi, Kamniku, Tirni in v Žužemberku; 11. v Senožečah; sv. Antona dan v Starem trgu, Polhovem gradci, Braniku, na Hotemožah, v Zdenski vasi, Trebnjem in v Žireh; pond. po sv. Antonu v Premu, sv. Vida dan v Dobu, Kočevji, Št. Vidu pri Zatičini in pri„Vipavi; 14. v Hotederšici; 15. v Kočevji in Jagnenci; 18 _v Zalogu: pond. po sv. Vidu v Št. Vidu pri Blokah; 19. v Rovišah; pond. po sv. Trojici v-Sentjerneji; sv. Alojzija dan v Moravčah in v Lašičah; pond. pred kresom v Bučki; 23. v Tržiši; na kresni dan v St. Jurji pri Svibnjem, v Črmošnicah, Matenji vasi, Drnovem, v Loki, Bistrici (v Bohinji), Rovtah, (Planinsk. kant.), na Mirni, v Češnjicah, Ribnici, Višnji gori; pond. po kresu v Dvoru, v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah; 24. Sent Jurij; dan pred sv. Petrom in Pavlom v Radečah; 27. v Strugah pri Cirkvi; 30. v Mozelji, v Zagorji (za Savo), v Mirni peči, na Mali gori, pri sv. Mohorji in na Rakeku; pond. po sv. Petru in Pavlu v Ljubljani in v Trnovem; torek po sv. Petru in Pavlu v Črnomlji; kvaterni četrtek v Škocijanu; drago soboto po sv. Petra in Pavlu v Nemški loki. Mali srpan ali julij: dan Marijinega obiskovanja v Št. Gothardu v Srednji vasi, v Kočevski Reki; 4. v Velikem gabru, v Žireh in na Krškem; 5. v Vidmu poleg Krke; pond. po sv. Urhu v Poljšnjiku, Slančjem vrhu in na Travi; četrtek po sv. Urhu v Žužemberku; 9. v Tirni; drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v nemški Loki na Kočevskem.; 11. v Senožečah: 12. v Trebnjem, v Planini, v Kropi, v gorenji Planini in v Zg. Tuhinji; sv. Marjete dan v Jagnenci; 13. Starem Logu na Kočevskem; 17. v Zdenski vasi; pond. po sv. Marjeti v Vinici; torek po sv. Marjeti v Metliki; sv. Magdalene dan v Hinah; 20. v Koprivniku; 23. v Banji Loki; 24. v Loki; 25. v Kočevji, na Vrhniki in v Narinu (Postojnsk.); pond. po sv. Jakobu v Kostanjevici, Lukovci, Šmartnu pri Litiji in v Telčah; sv. Ane dan v Leskovcu pri podružn. sv. Ane v Višnji gori; 26. v Rado-Ijici (za blago), na Bitnjah, v Bohinju, v Cerknici; 27. v Toplicah in v Vrhu (Idrijskem kantonu). Veliki srpan ali avgust: 1. v Kranji (konjski), v Vinici in v Osilnici; drugo soboto po sv. Jakobu v Št. Volbenku; 2. v Dolu; 5. na Cfori pri Ribnici; ponedeljek po 2. v Ribnici; sv Ožbalta dan v Krašnji, v Dolih, na Vidmu i_n v Vrhoven (Kočevje); sv. Lorenca dan v Dvoru, v Rovtali (Vrhniški kant.), v Dobu, v Železnikih, Kainnigoriei. na Igu, na Travi, in pri svetem Lorencu na_Temenici; 11 v Senožečah; v soboto pred angeljsko ned. v Krškem; 14. v_ Leskovcu, Št. Vidu pri Vipavi; četrtek pred velikim Šmarnom v Toplicah; velikega Šmarna dan v Fari pri Kočevji; sv. Roka dan v Bistrici (Trebn. kant.), Ložu, na Vačah, v Hotavljah, Šmarji, Planini, Trebnjem in Cerkljah; torek po velk. Šmarnu v Metliki; 17. v spod. Idriji in Svirci; 20. v Zatičini; soboto pred sv. Jernejem v Mokronogu; 24. v Postojni, Št. Jerneji, Kočevji, Loki in Kamniku; pond. po sv. Jerneji v Št. Vidu (na Blokah); torek po sv. Jerneji v Novem mestu; 25. v Ambrusu za blago in živino; sv. Avguština dan v Strugah pri Cirkvi; 29. na Dobrovi. Kimovec ali ^september: 1. v Radečah, na Skaručni, v Višnji gori; 4. v Preski pri Medvodah; v Št. Jurji pond. po sv. Tilnu; prvi pond. kim. v Vipavi; pond. po angelj. nedelji v Planini pri Črnomlji; 7. v Zagradc.u (fužinah); pond. pred, mal. Šmarn. v Premu: soboto pred mal. Šmar. na Veseli gori pri Rakovniku; 9. v Čermošnjicah, v Lukovcu, v Vrhu (Idrijsk kant.), v Bušeči vasi, v Vel. Laščah; pond. po mal. Šmar. v Ljubljani, Črnem vrhu, Št. Vidu pri Zatičini in v Loškem potoku; 11. v Senožečah; 14. v Žužemberku; soboto po 14. v velikih Brusnicah (za živino); pond. po ned. Mar. ime. na Vinicah; 15. v Idriji, v Banji Loki, v Osilnici m na Rakeku; prvi pond. po križ. tedn. v Boštanju; 17. v St. Lambertu, kvat. torek v Šentjanžu na Dolenjskem pri Radečah; kvat. četrtek v Podvelbn (Col.) in Škocjanu; pond. po kvat. ned. v Senožečah in Višnji gori; torek po kvat. nedelji v Črnomlju; 21. v Kranji (konjski), v Ribnici in v Zg. Tuhinji; 27. v Podbukovji in v Borovnici; pond. pred sv. Mih. v Bučki, sv. Mihaela dan v Drnovem, na Dovjem, v Rovtah, (Vrhn. kant.), v Loki, Grosupljem, Mirni peči, Mengšu, Novi vasi (na Blokah), v Zaverših; pondeljek po sv. Mihaelu v Kostanjevici in Litiji; torek po sv. -Mihaelu v Metliki. Vinotok ali oktober: 1. v Starem Trgu; 4. v Tržiču; prvi pondeljek meseca pri Fari in na Jesenicah; pondeljek,po roženkr. nedelji v gornj. Logatcu, na Vidmu poleg Krke, v Šmartnem pri Litiji in Št. Rupertu; torek po roženkr. nedelji pri sv. Heleni; sredo po roženkranski nedelji v Motniku, Zagorji (na Notr.); Zdenski vasi in Sturji; četrtek po roženkr. nedelji v Toplicah; drugi pondeljek po roženkr. nedelji v Šentvidu pri Zatičini; pondeljek sv. Frančišku v Vinici; 11. v Senožečah; četrtek pred sv. Terezijo v Sodražici, šv. Terezije dan v Kamniku in Idriji, pondeljek pred letn. žegn. vsili cerkva v Kranjski gori; 16. v Kočevji; pondeljek pred sv. Lukam v Bistrici (Trebn. kant.); sv. Luka dan v Lukovcu, v Kranji (konjski), v Postojni, v Radohovi vasi, v Sorici in v Boh. Bistrici (za živino); pondeljek po sv. Lukežu na Krškem; v torek po sv. Lukežu v Novem mestu; 19. v Trnovem (na Notranj.);_ned. po letn. žegn. v Ratečah; sv. Uršule dan v Dovskem, v Cerkljah, v Lescah, v Žubni, v Jagnenci in vŽireh; pondeljek po sv. Uršuli v Premu, pri sv. Križu; 24. v Dolu in Logatcu ; pondeljek pred sv. Šimn. in Jud. v Rakitni; v Simn. in Jud. dan v Ipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah, Radoljici (za živino), na Skaručni, v Žužemberku in v Češnjicah; v torek po sv. Simn in Juda v Črnomlju; 30. v Zalogu. Listopad ali november: 2. v Zagorji (za Savo) na Jesenicah, na Mirni in v Cirk-nici; pondeljek po vseh svetn. v Višnji gori; 3. na Mirni; 4 v Preski pri Medvodah; p. nedeljek po vernih duš dan v Št. Jerneji (Kostanj, kant.); sv. Lenarta dan v Kropi; 6. v Velikih Lašicah, v Mengšu, na Verhniki; pondeljek pred sv. Martinom v Moravčah; soboto pred sv. Martinom v Šentvidu pri Zatičini; sv. Martina dan v Moravčah; 11. v Dobručah, v St. Gothardu, v Bučki, pri Fari, na Igu, v Lašičah, v Srednji vasi (Boh.), Razdrtem in Kranji (konjski); pondeljek po sv. Martinu v Bistrici (na Notranjsk.), v Št. Martinu pri Litiji in v Radečah; torek po sv. Martinu v Metliki; drugi dan po sv. Leop. v Ljubljani (8 dni); 19. na Raki; 20. v gorenji Planini; 21. Hotederšici (za živino in blago); 22. na Slapu pri Ipavi; 23. v Mojstrani, pri sv. Lorencu na Temenici; 25. sv. Katarine dan v Loki, Zatičini in na Krškem;_ pondeljek pred sv. Andrejem v St. Rupertu; sv. Andreja dan na Gočali, v Kočevji, Železnikih, Planini, na Kalu (Postonj.), v Tržiču, Turjaku in na Vačah. Gruden ali december: 3. v Postojni, na Jesenicah; sv. Barbare dan v Kamni-gorici, Kamniku; 5. v Idriji; pondeljek pred sv. Miki. v Martinji vasi (Trebn. kant.); sv. Miki. dan na Brezovici, v Bistrici (v Bohinj.), Bistrici. Žužemberku, Borovnici; pon- deljek po sv. Miki. v Litiji; torek po sv. Miklavžu v Metliki; prvi pondeljek v adventu v Šoštanju (za živino in blago); prvi torek v adventu v Novem mestu; 9. v Mokronogu- sv Lucije dan v gornj. Logatcu, Mengšu, Radoljici (za blago m živino), na Slapu pri Ipavi, v Senušah; 14. v Mišjem dolu; kvat. pondeljek v Zagorji (na Notr.), Kostanjevici in Višnji gori; kvat. Četrtek v Skocjani: torek po kvat. nedelji v Crnomlji; 21. v Krašnji; sv. Janeza dan v Idriji, v Radečah in na Vrhniki: nedolž. otroč. dan v Dobu, v Mirni peči; sv. Silvestra dan v Kočevji in v Zagorji (za Savo). III. Na Koroškem. Prosinec ali januar: pondeljek po sv. 3 kralj, v Pliberku živin, semenj; 11. v Gmintu (vsako kvat, soboto pa živin, sem.); 13. v Beljaku (vsako kvat. sredo pa živ. sem ); v Milstatu in Strasberzi; pond. po 2. ned. po sv. 3 kralji v St. Vidu. Svečan ali februar: 3. v Frižah, v Paterjonu; pustni pond. v Kutarčah; pepel, sredo v Oberdravberzi; vsaki pond. v postu živ. sem. v St. Lenardu; 24. v zgornji Beli; 25. v Tribingi; 26. v Oberdravberzi. Sušeč ali marc: 4. v Milštatu in v Spitalu; 10. v St. Mohorji; 12. v Lavammtu; 13 v H-m i nt, i; pond. po sredpostni ned. v Pliberku za živino; tihi četrtek v Cobercah; 14 v Št. Andreji; 17. v Pusarnici; 20. v Gribeni; vel. petek v Strasberzi: velikonoč. pond. v Oberdravberzi; 25. v Št. Lenardu; na sv. Ruperta dan v Velikovcu, 31. v Gra-dišah; zadnj. pond. v Ukvah. . Mali traven ali april: 1. v Renvigi; 6. v Trebižu; 23. v Milstatu; na sv. Jurja dan v Gutstanji in Blatogradu. Veliki traven ali maj: 2. v Frižah, v Kaplji, v Redendolu m v Saksenberzi; 3. v Št. And. in v Terzi, v Lavamintu in v Oberdravberzi; pond. po sv. Florjanu v Čemi pri Pliberku; 13. pri sv. Heni, v Št. Lenardu in St. Mohorji; pond. po sv. Janezu Nep. v Smiheli pri Pliberku; 19. v Celovcu (14 dni); 26. v Ovspergu (14 dni) na bm-koštni torek pa v Podgorjah. . . Rožnik ali junij: 9. Paterjonu; pond. po sv. Medardu v Pliberku za živino; 14. v Oberdravberzi; 16. v Traberku in Grajfenberzi; 24. v Gutštanji; 28. v Grajfenberzi; 30. v Pontafelnu. „, . . „ , r Mali srpan ali julij: 2. v Kaplji; v ned. po sv. Marjeti v Gradišah. na sv. Ja-kopa dan v Stra.zberzi; na sv. Ane dan v Kutarčah in v Saksenberzi. Veliki srpan ali avgust: Na sv. Ožbalta dan v Crm pri Pliberku; 11. v Belaku, v St. Lenardu in v Strasberzi; 20. Frižah; 25. v Lavamintu in v nemškem Pliberku; 28. pa v St. Andreji. . _ Kimovec ali september: pondeljek po sv. Egidiju v Pliberku; 19. v star. Dvoru; prvi pondeljek po mal. Šmarnu v Jezeru (Kapelsk. k.) za živ. in blago; 14. v Gradišah: 15 v Tribinji; 18. v Renvigi; 22. v zgor Beli .in v Traberku: 29. v Grajfenberzi, Pusarnici, Redendolu, Rožeci in v Št. Pavlu; v St. Vidu pri sv. Mih. semenj 4 tedne to je 14 dni pred in 14 dni po sv. Mih.; zadnji pondeljek v mesecu v Smihelu pri Pliberku in v Ukvah. „ , , „ Vinotok ali oktober: 4. v Trebižu; 13. v Ovšberku m Cobercah; 16. v Ponta felnu in Trebižu; v Doberli vasi pondeljek pred sv. Lukam, ako ne pade v pondeljek; IS Gutstanji, sv Hemi in Milštatu; 20. v Blatogradu in Gmintu; 21..v Kutarčah m v Črni pri Pliberku; 27. v Celovcu, 28. Frižah. Kaplji, St, Lenardu, St. Mohorji m v Saksenberzi. ^ , Listopad ali november: 8. v Malborgeti; 10. v star. Dvoru, v Oberdravberzi m v Paterjonu; 11 v zgor. Beli in Šmartnu pri Beljaku; pondeljek po sv. Lenardu v Pliberku; 18. v star. Dvoru; 24. v Oberdravberzi; 25. v Grajfenberzi; pondeljek po sv. Katarini v Cobercah; 28. v Oberdravberzi. Gruden ali december: 1. v St. Andreji; na sv. Miklavža dan v Strasberzi m v Velikovcu; 17. v Milštatu; kvaterni pondeljek (v adventu) v Paterjonu in 27. v Lavammtu. • ■"I ■' as ra sls sž; r^^: a; "K M1: ri" r:; -I:-I v-;': - _Nova obrt._ Štefan Boucon, stolar Graške ulice št. 23. CELJE se priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko spadajo-čega dela. Prevzame tudi vsako popravo stolov pletenih s slamo in žico. p^** Cene nizke, delo solidno in trajno. V'J'.-t. 1 Ustanovljeno 1837. | <1 * f •K * * I * i i 4 I I j 4 | •i * t i ij trgovina pri knezu „Miloši" v Ljubljani. Velika zaloga fine robe gaUmterij-skega-norimberškega blaga in japan-*kiii predmetov na izbiro; ženska ročna drla najukusnejše vrste z vsakoja-kimi pripravami za vezenje najrazličnejše baže. Orožje (puške in samokresi) z municijo zajamčeno, najboljši, izdelki. Fine tu- in inozemske parfum?rije in toaletno blago; pisalno, risalno, slikarsko, popotno, lovsko, pravo angleško ribarsko in kadil no orodje. Predrisarije za vezne uzorce in imenoznake (monogramej vsake vrste. Velika izbira otroških igrač. Ksa naročila se najbolje in najceneje izvršujejo. X X X X X X * X X J* f X I X §► X * i X 1 I X 1 X I -m I i §§ o bo (S i-i rQ O rt ■8 •iH l—I O in p 1 i Jako nizke cene. Slovenec k Slovencu!_ Firma ŠTIBEBXIE Gelje, Rotovške uliGe št. 2 poleg Dragotina Hribarja priporoča svojo največjo zalogo naj razno vrstnej šili zz klobukov mehkih in trdih, v različnih barvah in oblikah, kakor garantirano pravi zajčjeki kosmati in gladki, korint-rdeči, zeleni, rjavi in črni, pravi kastorji le 45 gram. teški, v sortiranih barvah. Razno perje za lišp in perje za lovske klobuke. Veliki izbor sifon- in berkail srajG belih in pisanih domačega izdelka, najmočnejši oksfort srajce za delavce, fine zavratmke in manšete, žepne rutice pisane in bele, platnene in iz Sifona. Nogovice za gospode bele in barvaste, pletene in birkane, garantirano pravo angleško belo in pisana kavčuk parilo popolnoma enako Sifonu ali berkail perilu. Kravate vedno naj-noveje v vseh izvršbah in različnih barvah. Svoji k svojim. Točna postrežba. IVAN KATI S 1 :f -a--i- narodni brivec Graške ulice štev. 1 CELJE. Graške ulice štev. i -t- ■ Priporočam se visokočastiti duhovščini, gospodom učiteljem, trgovcem in t ' si. občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — Zagotavljam dobro, • 4- hitro in ceno postrežbo. J+ + -> <■ + + + + +4 4 44 44 + 4 4 +,+-1 4/ +a+4;4 ■■+44 4 44"+"+' + v+4 +4 +444 4n+ 4 /\I H TTTTlTTi l (i i i f i i t T 3 t i. I T i I i i i ' i i t M i T T1T M i 1 f T i/ i \ s) ctf C „0 d) 0) 33 0) -a ■[H S> N ti (D •l-t OS> —' P. n. Udano podpisani opozarjam si. občinstvo in preč. duhovščino na svojo na Kranjskem največo zalogo elektrotehničnih proizvodov katera omogočuje najzanesljivejšo vpeljavo hišnih telegrafov in telefonov v poljubni dolgosti. Vpeljava hišnih " r—j telegrafov priporočljiva je v strho hitrem pmlomnja in v rarstvo pred tri tov i. Priporočam se tudi za gn napeljavo strelovodov naUtripih, Smukih in poslopjih po najnovejšem zanesljivem načinu; popravljam po-hnhljene strelovode ter je preizkušam z „e'ektroriietroniu. Priporočam slednjič tudi svojo dobro vrejeno P^ kjučarsko delavnico v blagohotno uvaževanje. - Za trpežno in zanesljivo izvršitev jamčim. Z odličnim spoštovanjem iS®- Posamezni deli za na- JOSIP REBEK, peljavo strelovodov, hišnih te- (prej K AHCIN) jg^affSSg.50 na ključarski mojster, Ljubljana, Francovo nabrežje 13. ™ hi priporoča vsakovrstno nasladno pekarijo in kruh na vago klg. po 14,16,22,24 kr. kakor tudi svež ržen kruh. Priporoča ss gg. gostilnlčarjam za mnoga naročila, katerim se na željo ob vsaki uri kruli na dom pošilja. WJMM, Ustanovljeno DuflTfl L K A H i Ustanovljeno ■s« Dldld L 0011 « fabrikanta oljnatih barv, lakov in firnežev napisna slikarja pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo v Ljubljani za Frančiškansko cerkvijo v hiši I. Villiarja št. 4. Oljnate barve r p! ošfe vinskih puščicah za prodajalce na drobno po 1 kilo in Va kilo vsebine, najfinejše strte in po najnižjej ceni. (Občno priznanje.) Jantarjev tlak za tla v šestih barvenih tonih, najtrajnejša tvarina za tla. Špiritni podsnovni in svetli lak za tla, ki se v jednem dnevu lakirajo in zopet rabijo. Angleški lakii za kočije Nobles & Hoare. Prej/a racijski, zračni, damar-lak, lak za hišno orodje, železo in umije, mirtion (za pozlatovalce), terebin (sušilno sredstvo), dunajsko novomeško terpentinovo olje. Firnež le iz kranjskega olja, ki se ne sme zamenjati z navadnim fir-nežem v trgovini. Kemične barve za posobne in dekoracijske slikarje, prstene barve za zidarje itd. priznano najbolje vrste, kakor tudi vseh drugih, v to stroko spadajočih predmetov. Priporočava svoje pleskarstvo za stavbe in hišno orodje čast. duhovščini in p. n. občinstvu po mestih in na deželi najtoplejše, kajti lahko popolnem zadošča vsem zahtevam v tej stroki. Najina dosedanja dela so povsod občno priznali, in se nikdo skušati ne more, kar se tiče soliclnosti in okusa ter nizke cene dela. Posebno priporočava pleskanje hiš z oljnato barvo, kateremu se mora dati prednost pred vsakim apnenim barvilom, ker se dolgo drži in je le malo dražji. Hiše, ki so prav z dobro oljnato barvo in s pravo skrbnostjo napleska. od 20 do 30 let ni treba popravljati. Opozarjava tudi častito občinstvo na predmete iz najine delavnice, razstavljene v obrtni razstavi deželnega muzeja „Ru dol fin um a". JOSIP MATIC v Celji priporoča v velikej izberi, izvrstne baže in po nizkih cenah: kavo, surovo in opraženo, zajamčenega čistega in finega okusa, vseh vrst: s1adkor v krhtih. kockah in zmlet, čaj, najboljši pravi ram, čokolado, kakao, fine likere in vse vrste žganja, dane ribe, francoske in ruske sardine; salame, (/nato, vsake vrste sira, makaroni, moko peštanskih parnih mlinov, »vinsko mast, najfineje aixersko, laško, Imuno in repično olje, dišave, riž, ječmenček, sveče, toaletno in perilno milo, škrob, francoski in kremski ženo/, pivo v steklenicah, Hofove sladne izdelke,, mnogovrstne prave zdravilne (mineralne) vode, posebno pravi Liebigov meseni izleček, morske gobe, vino iz domačih in tujih krajev, šampanjca, sočirna in cvetlična semena, deteljna, travna in mesena travna; semena, zobanje za domače in inozemske ptiče, golobe in kuretino itd. Zaloga špecerijskega blaga, vina, delikates in južnega ovočja. tHJ?"" Vnanja nai*očila se hitro izvrše. m 6 Ol ož i, ^^iiiffl tovarnar dežnikov in solnčnikov v Ljubljani Mestni trg štev. 15 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih dežnikov in solnčnikov v vseh velikostih in iz različnega blaga, priprostih in elegantnih —==-= po najnižjih, cenah. - — Prekupcem se razpošiljajo obširni ceniki zastonj in franko. m s, f m ■a O •d ►s p < S" m MM Najnižje cene. \ 1 | 1 | II 1 I I 1 I I 1 I I | ! I I I 1 I I M I I I I I I I M I! II I ! I I t i I II I I II I . ~ lU.^^ i* " m \li IK "3" I JU.! pri „zlatem jelenu" pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani T ■f- preskrbljena z dobrimi in svežimi zdravili, alopatičnimi, kakor tudi home-opatičnimi, priporoča slav. občinstvu svoja zdravila in specijalitete, domače "k. in tuje, kakor tudi živinozdravniške preparate. -č> Naročena zdravila se pošiljajo tudi hitro in po ceni s pošto, + • it samo prosi se natančni naslov. JL -4. + - /1 T TI (T i T I j--1 T T T i T T IS t i I i T 11T T t T i i J i i i 1 i i i i i i T T i T i. I i I-i \ IVrefirin Hajzel, v Ljubljani, stari trg štev. 15 priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo cerkvenih urednikov, svetilnic, podob, barvanih oken v raznih slogih, posebno po najnovejši iznajdbi z vzbokanim steklom r mnogih barvah, kakor sploh vse v njegovo stroko spadajoče predmete, kot: stekleno, porcelansko in beloprstem blajo, oljnate podob* v okvirih in brez okvirjev, zrcala, Ustnike, raznih svetilnic, posebno bliskornih svetilk. Prevzema tudi vsa steklarska dela in poprave pri cerkvah in drugih stavbah ter jamči za solidno in točno izvršitev. S j J. GIONTINI v Ljubljani priporoča | PESMI zložil Josip Cimperman. t ^ Jj. Str. 190. Cena nevezanim 90 kr., vezanim z zlato obrezo 1 gld. 70 kr., M po pošti o kr. več. — Jos. Cimpermana pesmi. so jako ugodno presojevali „Zvon", ti „Slov. Narod", „Dom in Svet", „Edinost", „Laib. Zeitung" itd. in tudi popol-nem zaslužijo to jako ugodno oceno, le Citati je je treba in potem presoje- h vati. — Jos. Cimpermana pesmi, izražajo v vsem pravo in plemenito čutje v h človeškem bistvu, ter se morejo, kar se tiče njih izvrstnosti, primerjati po- v. polnem z znanimi pesnimi Gregorčiča, Jenka, Preširna in Vodnika. — Jos. & Cimpermana pesmi omisliti in Citati mora vsak mladenič in mož, ki je naudušen r? in ima pravi pojem in razum za plemenite duševne proizvode domačega v. pesnika. Dobivajo se v vseh knjigarnah in pri založniku J. Giontiniji v Ljubljani. 1 m M i S i I * m 1 * i I 1 S S * M ! I i 111 ll i JL i i lili i A 1 1 11 ! i i 1111 1:1 1 i 1 i 1 i 1 1 i i i i i i i i i ■ i • - —a- -f Ferdinand Bilina & Kasch v Ljubljani, Židovske ulice št. i. Jedina tovarna kirurgičnih obvez v Ljubljani. Priporočata svojo veliko zalogo kilnih pasov vseh baž lastnega izdelka, za katerih izvrstnost se jamči. Velika zaloga kirurgičnih aparatov, ki so najbolj v rabi. Jedina. tovarna rokavic v Ljubljani: glace, vojaške in irhaste ro-kovice v raznovrstnih barvah, kakor tudi veliko zalogo svilnatih, cvirnatih in volnenih rokovic različne baže, kravat in obramnikov najnovejšega dela. Umerjene irhaste rokovice se natančno izdelajo. Le pri nas je glavna zaloga pravega amerikanskega perila (nepremočljivo gumasto perilo) vsega modnega novejšega dela. —=E^= Vse blago prodaja se po najnižji ceni. -— -fe-I I r ž: t i-1 i i i ! 1 i Ii T l I i i I i i i i i T 1 r\ Iti J Ljubljana Glavni trg št. 17. Bogata zaloga modercev, mufov, vseh posamenterij, raznovrstnega blaga in vseh priklad za šivilje m ' ' ........ J. S paro vi e zlatar V Ljubljani, Glavni trg 13 priporoča svojo z nova bogato vrejeno zalogo I v«. i i i m i i | § i ♦F najrazličnejših zlatnin in srebrnin. §2 Vsprejema tudi naročila novih v £ njegovo stroko spadajočih del in ^ popravil, koje izvršuje točno, hitro in po ceni. *p i m i * m m ■> 2B Zlatnino, srebrnino, bisere in drage kamene kupuje po najvišjih Gcnah. Blagovoljna, naročila naj se pošiljajo v Ljubljano. -K- -m Matija Gerber (Josip Gerber) na Kongresnem trgu št. 4 v Ljubljani priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in dobro urejeno knjigoveznico, - v katerej more dela solidno in po jako nizkih cenah izvrševati. Nadalje priporoča svojo veliko izber slovenskih in nemških molitvenikov, svetih podob, rožnih vencev itd. —Šolskega orodja kakor: pisank in risank, ki se rabijo tukaj, risalnih blocks, risalnih desk. svinčnikov, črnil, pisalnih plošč in črtalnikov itd. Za šolske biblijoteke: Ivan Tomšič: Knjižnim slovenskej mladini, zvezek 1—3. obsegajoč: Drnt/oljnbci, Peter IM-mMfif, Sreča r noreči.; Markič: Pripovedke »a mladino. P. S. Sekolov: Narodne pripovedke in Fr. Nedeljko: Kišot iz la Manhe. ^-sa- gi-m-f»-S- »ss- ___ il TINKTURA ZA ŽELODEC ) TJNGTURA RMEI COMPOSiTA p irejena po Gabr. Piccoli-ju, lekarnarju „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Ta Tinktura za želodec, sestavljena po večjem iz dneške rabarbare in kerhlikovega lubja, je uplivno ' zdravilo, ki polagoma ureja delovanje prebavnega organa, krepi želodec in izpraznuje zažlembana čreva. — Dr. Hager, doktor filozofije in medicine itd, itd. v Frankobrodu n. O. in prof. Knapitsch, zaprise-ženi sodnijski kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za želodec preiskala in so-glasno našla, da je ta tinktura iz samih zdravilnih, iz rastlinstva vzetih tvarin sestavljena m tedaj ni ta tinktura nikakor drastično dristilno sredstvo. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zahojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami stane gld. 1'36, 55 steklenic pa stane gld. 5'26 in S iznaša ravno malo manj teže kakor 5 kilogramov (pripravno tedaj za poštno ekspedicijo). Poštnino plača vedno naročnik. MlEli knjigovez Gospodske ulice št. 28 CELJE Gospodske ulice št. 28 priporoča se preč. duhovščini in slav. občinstvu za vezanje knjig od najprosteje do naj-elegantneje kakor tudi za vsakovrstna najfinejša galanterijska in sploh za vsa, v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje ceno, točno in trajno. Naročila vsprejema tudi gospod Drago t in Hribar. vi II i i i t i i i il i i i i l i i i i (i l ! ! i ! ! 1 i 11 ■ l 1 i I ! 1 i 1 i 11JL i JULI! 1 I/ ri -•4 —4 JOSIPINA SUMI ■ t sladčičarska obrt v Ljubljani -fe- -4 4" na Kongresnem tr|u (v Zvezdi) stev. 15 rŽ priporoča p. n. trgovcem in slavnemu občinstvu svojo.veliko zalogo raznih -4- sladčičarskih izdelkov, ter navaja nastopno: Čokolada v vsakej ve- -fe- ■t likosti v tablicah od 1—65 kr. Kakao prakk (Cacao-Pulver) zakuhano na mleko jako priljubljena pijača za male in odrasle. Mnlinorec (Himbeersatt) -4 liter 80 kr., na debelo ceneje. Fine bonboni- iz čokolade in druge. Rok* in 4-. •4 drops metinke in druge trgovske sladčice. Vedno v zalogi cvetlice in rove za JS- i;4 okrašenje tort v vsakej velikosti. Sadliu (zolzne) kilo 80 kr. —Za sv. Miklavža in Božič vsakovrstne predmete za okrašenje božičnih i;4 dreves, itd. itd. — Škatljice (.Bonbonieur) jako fino izdelane, napolnjene z -S- bonboni, lepo ter času primerno darilo po vsakej ceni male in velike. -S- • "fe"- Vsa v to stroko spadajoča naročila izvršujem točno t-ter po najnižji ceni. ^z -S . Privatnim pošiljam le proti povzetju. j; /' i i i T I ! i M i i M M i- i 1 i ! i I T M I I il ! i i i i I T i i i i li i i i i ii i l I 1 \ Najboljši način (metoda) štedenja. Ena glavnih skrbi gospodarjajočega človeka mogla bi biti skrb za svojo in svoje obitelji prihodnjost, kar pa pri večjem delu prebivalstva vseh dežel tudi je. Da je skrb za prihodnjost potrebna, gotovo nihče ne dvomi; drugače pa je z vprašanjem: Kako za prihodnjost skrbeti? Navadno se reši to vprašanje z nabiranjem blaga, s štedenjem (hraniti = štedit.i). To se pa lahko zgodi na več načinov: če se naloži prihranjeni denar v občne hranilnice, v poštne hranilnice, banke ali druge denarne zavode, ali pa tudi v kak obrt. Ce se je na ta način nabrala večja ali manjša glavnica, kupi eden vrednostne papirje, drugi zemljišče ah hišo, ali pa posodi denar na mejnico ali dolžno pismo. — Vendar nobenemu, ki hrani ni le za to, da bi kolikor mogoče varno in na dobre obresti naložil svoj imetek, ampak želi pred vsem smoter svojega štedenja, t. j. nameravano predskrb istinito tudi doseči. Od teh želja je piva primerno lahko izpolniti, — ne pa zadnja; kajti, kedo ve, kako dolgo trpi življenje posameznika? Zato pa zgoraj navedeni načini štedenja ne morejo popolnoma zadovoljiti, vsaj ne v vseh slučajih. — Če se ozremo po krogu naših znancev, sprevidimo, da velikokrat poprej popolnoma zdravi ljudje v najboljših letih postanejo dela nezmožni, ali se ločijo iz življenja; ker pa se v takih štedenje in delo pretrga, ne more se doseči zaželjeni smoter, — predskrb za sebe in svojo obitelj. Vendar pa imamo način štedenja, ki nas ščita in brani tudi v takih slučajih, in ta način je zavarovanj« na človeško življenje v svojih različnih kategorijah. Ni nobenega stanu in poklica, | nobenega bogatega, nobenega samskega in nobenega oženjenega, ka-; teremu bi ena ali druga kategorija zavarovanja na življenje ne bila velike koristi. Ona preskrbi za slučaj, ko bi postal dela nezmožen j in v starosti (invalidna in starostna upokojnina); ona preskrbi j obitelji z zavarovanjem za slučaj smrti, udove z udovno upokojnino, sirote s sirotinsko upokojnino; ponuja sinovom glavnice, da lahko 1 pričnejo trgovino ali obrt, hčeram doto, trgovca pa in tovar-| narja odškoduje pri zgubah, ki jih dandanes tolikokrat trpe. Nikdo toraj ne more reči, da bi tudi zanj zavarovanje ne bilo koristno. — Pri vseh zavarovanjih za slučaj smrti dobi kontrahent zavarovano svoto, če bi bil tudi le en obrok zavarovalnine plačan. To, kar zavarovanje na človeško življenje ponuja svojim zavarovancem, ne da se na noben drug način doseči, in se ne da z ničesar drugim nadomestiti. Svoje življenje zavarovati je toraj delo umnosti in previdnosti, česar bi toraj nikdo opustiti ne smel. — Kdorkoli se hoče o tem jasneje in drobneje podučiti, naj se obrne i na „Centralleitung des Beamtenvereines, Wien, IX, I, Kolingasse 15 und 17", kjer se dajejo podrobneja pojasnila. Pravila, prospekti, pogoji zavarovanja, računski sklepi, listi na ogled lista „Beamten-zeitung", kakor interesantno knjižico „Lebensregeln" pošiljajo se vsakemu zastonj in poštnine prosto. Naročijo se pa lahko z dopisnico, vender pa se naj naznani, v katerem listu ali koledarju je do-tičnik čital predstoječi sestavek. Josip Hočevar, krojaški mojster (iraška ulica št. 14 CELJE Graška ulica št. 14 Priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo veliko zalogo storjenih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah. — Velik izbor sukna iz vnanjih, kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk in fabrik. Vsako naročilo se izvrši na željo v treh dneh ter se zagotavlja trajna in solidna postrežba. ŠTEFAN STRASEK čevljarski mojster CELJE Graške ulice CELJE se priporoča visokočastitd duhovščini, učiteljem in si. občinstvu za napravo najboljega obuvala. Velika zaloga škornjev, čevljev, opank za gospode, dame in otroke. Naročila po meni zgotove se takoj z domačega ali inozemskega usnja najbolje kakovosti, solidno, elegantno in trajno. Za mnoga naročila se priporoča gorenji. Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, kakor slavnemu občinstvu čebelno voščene sveče za cerkve, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor 111 e d za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg a kg 50 kr. škatlja 30 kr,, pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. — Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja se raznovrstna medenina na debelo in drobno. Kupuje se tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči OROSLAV BOLENEC, svečar in lectar, trgovina z medom i voskorn .Ljubljana, G-le&ališne ulice štev. 10. tSS H v, f s „Pri zlatem drž. jabolku" lekarna na Dunaji J. Pserhofer-ja I. okraj, Singerstrasse št. 15. Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, zaslužijo poslednje ime po vsej pravici, ker je zares jako mnogo bolezni, v katerih so te krogljice pokazale svoj izvrsten vspeh. Že več desetletij so te krogljice občno razširjene, mnogo zdravnikov jih zapisuje bolnikom in malo je ro-dovin, katerim bi vsaj majhne zaloge tega izvrstnega domačega sredstva manjkalo. Od teh krogljic stane: 1 škatlja s 15 krogljicami 21 kr., 1 zavitek s 6 škatljami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanem poštnem povzetju 1 gld. 10 kr. Kdor pa pošlje denar naprej, dobi franko doposlano: 1 zavitek škatljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld-40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manje kakor en zavitek se ne more razpošiljati). Prosi se razločno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" zahtevati iti paziti na to. da je na pokrova vsake škatlje podpis J. Pserhofer, kakor na pridjanem poduku, dečimi črkami. m sicer z ru- Mazilo za ozeMjinoiftS 40 kr., s frank, pošiljatvo 65 kr. Trpotcev sok nemil kašlju itd. 1 stekl. 50 kr. Ameriško mazilo zoper protin 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju nog, ceer škatljice 50 kr., s frankovauo do-pošiljatvo 75 kr. Mazilo za odpravo guše krofa), stekleničica 40 kr., s fran-kovano dopošiljatvo 65 kr. Životni balzam (Praške kaplj.) proti spridemu želodcu, slabemu prebavljanju itd. itd., steklenica 22 kr. Angleški čudotvorni balzam, 1 steklenica 50 kr., majhna steklenica 12 kr. Fijakarski prašek šfi S& 35 kr., s frankovano dopošiljatvo 60 kr. Tannochinin pomada boljše sredstvo za rast lasi, 1 škatlja 2 gld. Vseobčni obljiž li^t mače sredstvo za rane, otekline itd., 1 lonček 50 kr., s frankovano dopošiljatvo 75 kr. Vseobčna čistilna sol tJaBt vrstno domače sredstvo pi-oti nasledkom sprid.enega prebav-Ijanja. 1 zavoj 1 gld. Razven tukaj navedenih zdravil so še vse v avstrijskih časnikih tu- in inozemske farmacevtične posebnosti v zalogi; katerih bi pa slučajno ne bilo, se takoj in točno oskrbijo. Po-šiljatve po pošti se najhitreje izvrše, ako se denar naprej pošlje; večja naročila se pa tudi po poštnem povzetju pošiljajo. Ako se denar naprej pošlje, (najbolje po poštni nakaznici), so poštni troški znatno nižji, kakor pri pošiljatvah z povzetjem. te i te € i it te te Zaloga špecerijskega blaga Milan Hočevar Celje, Graška cesta št. 3 Velika zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kisa, raznovrstnega čaja, pravega ruma, slivovke sremske, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, najboljša štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, madeira, sheri in raznega šampanjca, svinjske masti, masla, švicarskega in parmazanskega sira, ogrskih salam, sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv, lešnikov, najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen itd. itd. itd. Raznovrstne mineralne vode. Zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljub vsaki konkurenci. 12___...._jH m m : : ■ ii§ S M » S S s s tfeljlj' /K H M »M S LvT- V/J 0» V/, >„ s A ANDR. DRUŠKOVIČ trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 10 priporoča * velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, Morje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vezi za, zidovje, traverze in stare, železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in Jioman-cement, skhjni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih■ posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni blizo vode, neobhodno potrebne vodnjake za zabijanje v zemljo, s katerimi je mogoče v tnalih urah in z majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železolita gornja■ stojala, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe, ventile, in železna okova. Za poljedeljstvo vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejene pluge in plužna, železne in lesene hrane in zobove zanje, motike, lopate, rov-ni.ce, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom svež dovski mavec (Lenge felder-Gips) za gnojerje polja. 'm s H S s OWs V /p S H S S S v; s. KV FRANC ČUDEN, urar in juvelir v Trbovljah priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih zlatih in srebrnih žepnih ur in verižic; stenske ure in pendel ure, prstane, uhane, zlate in srebrne ter z biseri, kakor tudi vse v to stroko spadajoče stvari po najnižjih cenah. Srebrne ure na valček (cilinder) po........6—8 gld. — kr. Srebrne remontoir-fantasie po .... .......7—9 — Srebrne remontoir-fantasie z dvojnim pokrovom in na sidro (anker) po..................10—15 „ — Ure s kazalom časa in dni po...........11—15 , — Ure s kazalom časa in dni z dvojnim pokrovom, prav močne 15—20 ,', — " Nikelnaste s ključkom za navijati po........4—6 „ — " Nikelnaste verižice od 40 kr. do 2 gld. Pendel ure prav lepe in po ceni od................10—35 — Budilke (Wecker) od..................2—6 — " Žepne ure natančno regulirane od 1 gld. 50 kr. in više. - Vsa popravila hitro, dobro iji ceno. - J -H SA 'A r, z' K ž X z' v ^ £ << /V P a v; Ž 4 d 0 £ d M o Ž £ £ V Odlikovan v Trstu 1. 1882.: Srebrna svetinja. Tovarna peči in glinastih izdelkov AVGUST DRELSE Ljubljana (Kranjsko). Vsake baže peči po najnovejši konstrukciji, bsle in 'barvane z najboljega blaga, elegantne in cene. Cevi natik za dimnike z vetrovnim ravnalcem. Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okraj kih, noprežigiljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari. Zastopnik v Trstu Sehivitz & Comp. Via della Zonta 5. Zaloga v Zagrebu, Trstu, Gorici in Reki. Izvoz na vse strani. angleškega čudotvornega balzama in njega znotranja in zunanja vporaba. o 1. Ako postanejo zobje otli ali gnjili, da se to zlo ne razširi: vzame se od tega balzama ena žličiea z vodo v usta, ter se drži nekaj časa v ustih. Tako postanejo zobje zopet trdni. Dalje zapreči in ozdravi gnilobo in odvzame vse bolečine. To se mora nekaj dni ponavljati. 2. Ako se grlo od znotraj vname ali če je ranjeno, da se ne more ne pijača ne jed zavživati, se vzame zličica tega balzama z vodo pomešanega na dan dva- ali trikrat ter počasi povživa. To vzame vročino ter ozdravi grlo. 3. Tudi prežene in razdeli vetrove v truplu ter hladi jetra. V jetrah je balzam najboljše sredstvo, da ubrani in uduši vnetje jeter; ogreje ob jednem želodec, ker je slab za prebavo in jedil zdržati ne more; zgubljeni tek se zopet dobi, sploh ta balzam krepi in služi čudovito. Op. Najboljši je, ako se ta balzam jemlje na koščeku sladkorja. 4. Ako leži katera oseba v omedlevici, mora se jej dati polna žlica tega balzama; v nekaterih minutih se zopet zave in, ali ozdravi ali pa se lahko prepusti zdravnikom v daljno zdravljenje 5. Ako ima kedo mrzlico, naj bo vroča ali hladna, in če bi tudi že bil jako bolan, naj se usta odpro in naj _p se polna zličica tega balzama v usta vlije; ako bolnik še ni dolgo v tem po-2 ložaju, okreval bo v četrt uri in ako zdravilo tudi v želodec pride, začne srčna 13 žila biti, in če bi mrzlica tudi dolgo trpela, ozdravi bolnik po zavžitju tega 1+3 balzama v nekaterih dneh in njegovo stanje se poboljša. g 6. Tudi pomaga solznim in rudečim očem, ki so polne tekočine in vročine ter jih suši in hladi, odvzame jim rudečico in vse bolečine, če so tudi temne, g" meglene in če imajo tudi madeže odvzame vse, ako se krog očes z nekoliko o kapljicami namaže. 7. Posebno zdravilo je za otroke zoper gliste; polovice žlice zadostuje ali Jj pa še manj, (namreč po starosti otroka) in v nekaterih minutah jim postane boljše. Če se mladim ltakor starim te izvrstne medicine zavžiti da, ne bo škodo-^ valo. Posebno tudi te 8. Zdravi ta balzam brez nevarnosti vse rane, naj si bodo vsekane ali zbo- u dene, če se večkrat s tem zmoči, odvzame bolečino v kratkem ter odvrne pa-"3 lenje in gnjilobo, ako so luknje, se z brizgalnico napolnijo rane, potreba je, da se v rane vtaknejo valčki, ker balzam namreč zdravi rane brez kacega prime-g šanja čisto; ako bi pa rana debelo režala, mora se zašiti; ta balzam pa mora cs sploh dobro v rano priti, in se more le povečkratnem zmočenju zdraviti, tudi N ni potrebno, da se na rano tople reči vežejo; ako pa se je tudi krč že k rani & pridružil, ta balzam ga prežene. 9. Ako so rane že stare in zarastene z belim ali divjim mesom, mora se ■g rana poprej z gorkim belim vinom dobro izmiti, potem še le se sme z balzamom ri pomagati, kateri oteklino, bolečine pa tudi belo meso takoj odvzame in ozdravi a rane brez kacega znamenja. Seveda se ne more stara rana tako naglo ozdraviti, o kakor nova, ker se mora poprej materija razkuhati, potem še le zdraviti. 10. Op. Zdravi tudi vse cevke čisto, če tudi se zde neozdravljive, naj si "J? bo škoda tudi stara kakor hoče, da, celo stare odprte rane; tudi fc 11. Koze (osepnice), bradovice in razpoke na rokah, če tudi že začenjajo otekati. 12. Odvzame vse stare brazgovine ran, stare vreze, ako se do 40 krat zapored mažejo. , Rane, ki se zdravijo s tem balzamom, ne zapuščajo brazgovin. 13. Ozdravi tudi šen, vročinske koze, ki se same narejajo. 's 14. Odpre od zunaj tudi zlato žilo, ako se po zavživanju in iaazanju s tem balzamom omeči; posebno zvečer, preden se gre spat, sme se le od ztmajvpo-g rabljati, ker provzroči, da nepotrebna kri začne teči. Tudi zoper žgaJino pomaga, •s 15. Dober je ta balzam tudi pri majhnih ranah vsled opeklin, naj bo že « od ognja, kakor od vode ali olja, ako se rana hitro, ko se je kedo opekel, •a maže in zmoči s tem balzamom; tako se ne narejajo mehurji, ampak izvleče i vso vročino iz rane, in ako se rana že gnoji, jo tudi ozdravi. 16. Ako se večkrat voha ali noslja, in se ž njim temelj na glavi maže, prežene vse glavobole in krepi možjane, prežene medlenje, krepi spomin, ter zdravi kraste v nosu. M 17. Ozdravi vse bule in tvore, naj so postali od vdarcev ali sunenja, ter preobrne ranjeno mesto zopet v prvotni stan. § 18. Pomaga posebno otrokom pri kozah, ker jih prežene, ako se da .otrokom zavživati, kadar pa se začnejo koze sušiti, naj se maže s tem balzamom, H gin gotovo ne bo po kozah nikakšnega sledu. g 19. Pomaga tudi za sluh, ako spušča v obolelo uho po nekaj kapljic, c Sposebno tedaj, ako je nahod provzročil ušesno bolezen. | s 20. Dalje je tudi izvrsten za protin; ako se bolestno mesto s tem bal-fs-zamom nekaj krati zmoči, polajša bolečine, odpre znojnice, da slabe snovi gslahko hitro izhlapijo; ako se pa balzam zavživa, pomaga, da se protin tudi o^notranjih delov, kakor želodca, pljuč in jeter, kakor tudi vratu ne loti, in ako ¥'Jse to zavživanje nekaj časa ponavlja, ozdravi ta balzam vse. 'E-2 21. Izkazal se je tudi kot dobro zdravilo, ter bil kot lek spoznan pri S3 želodčnem krču, kakor tudi pri koliki in pri trganju po telesu, ako se nekaj ■^dni zapored vporablja. Razven tega £ 22. čisti prsi in prsne otekline, polajšuje po nahodu povzročujoče bolezni, ||ako se večkrat, posebno zjutraj na tešče vživa. Dalje pa je dober tudi 1 g 23. za valentinovo bolenje, ako se po 40 dni zapored zavživa. 24. Ako kedo nima pravilnega treblenja če tudi že več let ne, ali pa če g «ima premočno trebljenje, naj zavživa 5 dni zapored ta balzam, naj dva dni lipreneha in 8 dni zapored zopet zavživa, ako to do 20krat ponava, bo kar? l.ije preveč, zmanjšal, in kar je premalo, pomnožil. | * S. 25. Pomaga tudi pri belem toku, katera nima pravilnega toka, naj 5 1 § zavživa ta balzam, kakor zgoraj rečeno, in pomagalo ji bo. -s •g! 26. Pomaga tudi zoper rudeči in beli pretok, kakor tudi zoper trdo' | jzabasanje, katero se samo na sebi vidi sicer narobe, a je resnično. Ako se ta oJibalzam nekaj dni zapored zavživa, bode bolje. s-o 27. Tudi v kužnih časih dobro služi, kakor tudi pri nalezljivih boleznih, s | ako se večkrat, posebno zjutraj na tešče zavživa, tudi, ako je bolezen že v o. Z grlu, ker ozdravi vse kužne'otekline in mehurje, združuje in krepi moč in čisti kri. s 28. Odpre vse zabasane velike žile, ozdravi obisti in brez daljnega na- S ^ silstva odvaja hipohondrično vlažnost, spravi jo v kratkem zopet v dobro stanje, g.sodvzame vso melanholijo, ter provzroči, da začne jed zopet dišati, f « 29. Ker je zdravilo čisto oljnato in odmerjeno, pomaga pri vsaki starosti | o in pri vsaki spovzetjosti, zdravi bolezni mrzlih in vročih vzrokov, ohrani na-£ I ravno mir in gorkoto, lahko se toraj ozdravi, česar je preveč v truplu ter J«ohranjuje truplo čisto gnjilobe. | a 30. Ako se ta balzam vsakih 8 dni ali vsaj vsakih 14 dni enkrat zavžije, g »je tako rekoč nemogoče, da bi se dotičnika mrzlica lotila, ali pa kaka druga - "bolezen, ker to zdravilo zdržuje želodec vedno čist, kakor tudi druge notranje # dele telesa hrani pri dobrih močeh in pri primerjeni gorkoti. » Primoranje ali enkraten poskus bo gotovo več resnice dokazal, kakor 1 priporočila in zapisila. g 31. Slednjič pomaga ta balzam zoper vse prsne in pljučne bolezni. Navadno naj zavživajo odrasli po 40—50 kapljic na sladkorju. Za otroke | zadostuje 10—20 kapljic na koščeku sladkorja zjutraj in zvečer. 12 steklenic stane 1 gld. 80 kr., 5 ducatov s skrinjico in poštnino 6 gld. | Pristno se dobiva le v lekarni „pri angeliu varhu" (zum Schutzengel) v Pregradi priRogački slatini .n (Rohitsch-Sauerbrunn). •M Vsaka steklenica mora imeti kovinski klobuk na zamašku, v katerega je vtisnjeno : .Lekarna a pri angelju varhu v Pregradi. A. Thierry", mora biti zamašena in imeti tako varstveno znamko, in taki 3 tekst, kakor je na listku, ki je priložen. Vsi balzami, ki tega nimajo, niso pristni in so škodljivi, naj- g večkrat napravljeni iz ostrih snovi, kakor aloa i. t. d. tn Dobiva se v dvojnih steklenicah. 6 steklenic stane 1 gld. 80 kr., 50 steklenic stane 6 gld. poštnine prosto. FRAN KRASOVIC pozlatar in podobar v Celji se priporoča čast. duhovščini in farnim predstojnikom za prenovljenje altarjev, tabernakeljnoy, podob in okvirov, popravilo oljnatih slik, sprejema pa tudi naročila novih altarjev in vseh v to področje spadajočih del po nizki ceni in okusnim in stalnim delom postreči. sobni slikar in pleskar Gospodske ulice (Herrengasse) št. 32, Celje priporoča se čast. občinstvu za izvrševanje vsakojakih v njegovo stroko spadajočih del. Prevzeti mu je moči tudi najobširneje naročila ter je urno in ceno izvrševati. Priporoča se tudi za slikanje napisov na hiše, deske itd. po najnovejšem ukusu, trajno in ceno. ■v+v+v-p 3 MOR IC RAUCH t steklar v Celji. 4 1 Velika zaloga vsakovrstnih steklenih, porcelanastih in glinastih iz-•a- delkov, najboljših petroltfevih svetilk in vsakovrstnih najfinejših oljnatih -t-barv. Zaloga zrcal in podob v vseh velikostih v okvirih in brez njih. Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in vsprejema tudi vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter 55-jih izvršuje solidno, točno in ceno. 4~ ■6— iz -j s I i II i i I i i 1 i i i ■ i I I i m M i 1 T i i i II i i i I 1 M T m i i M i i t i i i i i i \ ti. S tSSI / ' 'fejjČ®-JŠŠJg HENRIK ZADNIKAR, i i 7 pasar in srebrar sv. Petra cesta št. 17 LJUBLJANA sv. Petra cesta št. 17 priporoča se čast. duhovščini za napravo vseh cerkvenih posod iz brona in srebra v vseh slogih, z zagotovilom dobrega dela in najnižje cene. Tudi sprejema stare reči za prenovljenje t. j. posrebrenje in zlatenje. Cena za posrebrenje je nastopna: kadilnica s solničkom vred 3 gld. 50 kr.; altarni svečniki od 2 gld. 50 kr do 3 gld. od enega; svetilnice od 6—la gld.; križ za bandere za posrebrenje in zlatenje 15—18 gld.; kelihi s pateno na novo v ognji pozlatiti 15—20 gld ; monštranca od 20—40 gld.; strelovode od 3--4 gld.