Leto XXXVII Št. 50
Murska Sobota 24. decembra
1987
Cena 350 din
V soboški občini so dostojno proslavili letošnji 22. december — dan JLA in oboroženih sil naše države s številnimi prireditvami, proslavami, srečanji in tekmovanji. V Murski Soboti je bilo tradicionalno tovariško in športno srečanje. OŠTO in O K ZRVS sta pripravila slavnostno sejo s kulturnim programom in podelitvijo odlikovanj in priznanj. Slavnostni govornik je bil Peter Sraj, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci beltinske osnovne šole. Odlikovanje red
DEDEK MRAZ PRIHAJA
Na fotografiji so priprave na sprejem dedka Mraza v ljutomerskem vrtcu. Foto: D. Loparnik
Kot vsako leto, preden se staro prevesi v novo, tudi tokrat prihaja med otroke dedek z belo brado in kučmo, najzanimivejši pa so za mnoge njegov koš in darila, ki se skrivajo v njem. Za popestritev pričakovanja in srečanj z dedkom Mrazom pa se te dni zvrščajo številne prireditve tudi v Pomurju.
V pomurskem središču bo danes (v četrtek, 24. decembra) ob 10.00 in 13.00 v dvorani kina Park uprizoritev Lovske zgodbe v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. V torek je bila v soboškem kinu projekcija ameriške risanke Heidi, v sredo pa je narodne pravljice v grajski dvorani interpretirala Breda Pugelj. Dedek Mraz bo s spremstvom pred grad, v katerem je Klub mladih, prispel v ponedeljek ob 10.00, otroke pa bo obdari! v
PROSLAVILI 46-LETNICO ROJSTVA JLA
dela s srebrnim vencem je prejel Vlado Miloševič, plaketo ZRVS Jugoslavije so podelili Aeroklubu Murska Sobota ob 40-letnici delovanja. zlato značko ZRVS Jugoslavije pa je prejel Karel Kučan iz Fokovec. Plaketo ZRVS Slovenije so podelili KO ZRVS Grad, značko ZRVS Slovenije pa sta dobila Franc Sobočan iz Beltinec in Rudi Sapač iz Mačkovec. Na slavnostni
VESTNIK
grajski dvorani. Popoldne ob 16.30 se bo najprej ustavi! pred trgovino Elektrotehna na Titovi cesti in se od tam sprehodil do gradu in dvorane v njem, kjer bo spet obdaroval otroke. To pone-deljsko dopoldne bo tudi v znamenju video risank, ki jih bodo predvajali v izložbi Elektrotehne in Blagovnice Potrošnik na elek-tro oddelku. Tudi naslednji dan (v torek, 29. decembra) se bo dedek Mraz pojavil pred Elektrotehno in se po Titovi cesti preko Trga zmage sprehodil do Kluba mladih, obdaril otroke v grajski dvorani in se poslovil. Tako kot v ponedeljek pa bo tudi v torek med 14. in 17. uro čas za video risanke v izložbah Elektrotehne in elektro oddelka Blagovnice Potrošnik.
V občini Lendava se je dedek Mraz letos podvizal, poskrbel pa tudi za pester kulturni spored.
akademiji, ki je bila v soboškem kinu Park, je bil slavnostni govornik član predsedstva ZRVS Slovenije Branko Puconja, prisrčen kulturni program pa je pripravil K ud Mura iz Murske Sobote.
Praznovanje letošnjega 22. decembra pa so sklenili v soboškem garnizonu, kjer je vojakom, starešinam in gostom govoril starešina Daniel Horn. Kulturni program so
Tako so si otroci v Turnišču, Lendavi, Veliki Polani, Črenšovcih in
Obračun in novo vodstvo PMS SZDL
Manjka več odločnosti, poglobljenega dela in učinkovitejše nadzorne vloge Socialistične zveze v Pomurju.
Misel je bila izrečena na ponedeljkovi volilno-programski seji Pomurskega medobčinskega sveta SZDL v Gornji Radgoni, kjer so na osnovi minulega štiriletnega dela sprejeli programske usmeritve za prihodnje delovanje ter potrdili novo vodstvo. Svet bo v naslednjih štirih letih vodil Milan Nekrep, dosedanji ravnatelj osnovne šole na Kapeli, funkcijo pa bo prevzel od dosedanjega predsednika Borisa Prejca 1. marca prihodnje leto.
Najprej je kazalo, da navzo-
pripravili člani Kuda Mura in vojaki. V imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščin občin je pripadnikom JLA čestital Bela Banji, sekretar MS ZK za Pomurje. Sprejemi in srečanja pa so bili tudi na vseh karavlah ob avstrijski in madžarski meji.
V Lendavi in tudi krajevnih skupnostih ob meji proslavljajo
Odrancih že lahko ogledali lutkovno igrico Trmoglavček, s katero je gostovalo lutkovno gledališče iz Maribora. Gledališka skupina iz Lendave pa bo v ponedeljek in torek uprizorila Zgodbo o delu. V dvorani na Srednji Bistrici bo igrica v ponedeljek ob 13.00, v lendavskem vrtcu Nafta ob 16.00, v Genterovcih v torek ob 10.00 in v Turnišču istega dne ob 12.00. Popoldne ob 15.00 pa bo Zgodba o delu v vaški dvorani na Kobilju.
V radgonski občini, kjer sta za obdaritev sredstva prispevali izobraževalna in skupnost otroškega varstva, nekaj pa tudi posamezne delovne organizacije, je dedek Mraz vročal darila že v torek.
Tako je obiska! otroke v Čreš-njevcih, na Noričkem Vrhu, v sredo je bil v Zbigovcih, danes ob 16.00 pa bo prispe! v krajevno skupnost Gornja Radgona in vrtec v Radencih. To pa še ni vse, saj bodo v ponedeljek in torek ob 16.00 za vse otroke na ogled igrice Cefizelj in policaj, Didel dudel daja, dedek Mraz prihaja in Katica in dedek Mraz ter senčne lutke.
Program, v katerem sodelujejo tudi učenci glasbene šole bo v radgonskem vrtcu, ki bo svoja vrata odprl za vse otroke, ne le male varovance. V sredo, 30. decembra, ob 15.00 pa bo sprevod dedka Mraza od šole do doma kulture, kamor se bo priletni dedek z brado odpeljal s kočijo in dvema vprežnima ponijema (če bo vreme to dopuščalo) in se ob 15.30 poslovil do naslednjega leta. Letos pa bo s svojimi darili razveselil vse otroke med drugim in desetim letom.
Tudi v ljutomerski občini so poskrbeli za prireditve in obdaritve najmlajših. Dedek Mraz bo v vrtcu Ljutomer v ponedeljek, 28. decembra, v vrtcu Gresovščak v Železnih Dverih pa v torek, 29. decembra. Igrico Ringa raja, dedek Mraz prihaja si bodo lahko ogledali vsi predšolski otroci, prav tako pa se skupaj z vrteškimi zabavali ob lutkovni igrici Če Mrazek nagaja, ki so jo tudi pripravile vzgojiteljice in varuhinje. Srednješolci pa bodo, mlajše skušali zabavati s Pavliho in malo čez les — igrico, ki so jo pripravili in sodi v program obdaritve, ki bo v ljutomerskem domu kulture v torek ob 16.00. Se prej pa se bo dedek z belo brado in kučmo zaustavi! tudi na glavnem trgu v Ljutomeru, da bi ga videlo kar največ otrok.
Brigita Bavčar
Fronta na vseh »frontah«
čim ni do izmenjave mnenj in šele kasneje so se razživeli. Večkrat je bilo opozorjeno na politiko skladnejšega, mnogosrediščnega razvoja Slovenije, pri čemer naša pokrajina večkrat potegne kratko : naj gre za sredstva iz republiške solidarnosti ali za razvojne programe z razvitejših območij ali za spreminjanje statusa oz. ukinjanje dislociranih obratov, ki imajo matične.organizacije zunaj Pomurja. Medobčinska gospodarska zbornica si je v tem pogledu naložila zelo konkretne naloge, vendar bo treba tudi po - tukajšnjih občinah združevati
dan armade skupno. Tudi letos je bilo tako. Predsednik občinske skupščine je sprejel predstavnike JLA in se z njimi pogovarjal o delu in življenju graničarjev. Na sprejemu so bili tudi predstavniki teritorialne obrambe, ki skupaj z JLA slavijo praznik. Mladi so v V. Polani pripravili slavnostno akademijo in na njej orisali pot razvoja JLA in proslavili tudi 50. oble
tnico prihoda tovariša Tita na čelo partije. Letos je bilo slavnostno tu-
Več škode kot koristi
Poldrugi mesec je po ukrepih Zveznega izvršnega sveta in tudi v pomurskem združenem delu zdaj že ugotavljajo njihove posledice. Da bi dobili jasnejšo predstavo, so na medobčinski gospodarski zbornici pripravili poseben vprašalnik in ga poslali organizacijam združenega dela, žal pa ugotavljajo, da vse vprašalnikov niso vrnile, nekatere pa so jih vrnile neizpolnjene. Pa ne verjetno zaradi neodgovornega odnosa, pač pa zato, ker je položaj še vedno nejasen in v mnogih organizacijah združenega dela ne vedo, kako se bo položaj razvijal. Nesporno pa je, da ukrepi niso dali željenih učinkov in so v marsikateri organizaciji položaj že poslabšali.
Položaj je v različnih panogah različen, povsod pa v glavnem zbuja skrb. Sprejeti ukrepi cenovnih nesorazmerij niso odpravili, pravijo kmetijci, dohodkovni položaj kmetijstva pa se še naprej slabša. Nekoliko se je sicer izboljšal položaj v Mesni industriji, vendar se bo izguba nadaljevala in povečevala ter kaj lahko se zgodi, da bo začelo primanjkovati mesa. V še težjem položaju pa se je znašlo mlekarstvo. Kljub višjim odkupnim cenam mleka lete še vedno ne pokrivajo stroškov pridobivanja, zaradi znižanja cen mlečnih izdelkov pa se poslabšuje tudi dohodkovni položaj mlečnopredelovalnih organizacij.
Tudi za večino kovinskopredelovalne industrije bodo imeli ukrepi katastrofalne posledice, zato nekateri vidijo rešitev le v opuščanju nekaterih programov in v zmanjševanju števila zaposlenih. V podobnem položaju je tudi proizvodnja električnih strojev in aparatov. V radgonskem Gorenju Elrad sicer pravijo, da letos posledice še ne bodo tako hude, položaj pa se bo poslabšal že v prihodnjem letu. Če nekaterih ukrepov ne bodo spremenili, bodo v Elradu že ob polletju prigospodarili 1,2 milijarde dinarjev izgube, do konca leta pa se bo ta povečala že na 2,5 milijarde. Če k temu dodajo še izpad akumulacije, bodo v tej delovni organizaciji do konca prihodnjega leta izgubili več kot 4 milijarde dinarjev. Ukrepi pa imajo tudi druge neugodne posledice. Dobavitelji surovin na najrazličnejše načine izsiljujejo višje cene, odnosi v reprodukcijski verigi se prekinjajo, tržiš-
VABILO NA ZDOMSKI POGOVOR
Novoletni pogovor z delavci, začasno zaposlenimi na tujem, bo v TOREK, 29. DECEMBRA 1987, OB 11. URI V SEJNI SOBI OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE MURSKA SOBOTA, ulica Alija Kardoša 2/1.
Vestnikovo predbožično omizje — za dialog in ekumenizem
Z udeleženci okrogle mize v našem uredništvu smo se podali h koreninam vere, verovanj in vernosti v pokrajini ob Muri, pogledali v »osebno izkaznico« posameznih (kar osmih!) verskih skupnosti, razčlenili odnose med njimi in posvetno oblastjo ter med vero in narodnostjo, se opredelili do praznovanja in voščila božiča. Poglejte na 8. stran.
sredstva, kajti le skupaj z republiško solidarnostjo bo mogoče »premikati gore in rušiti bregove« razvojnega nazadovanja. Slišali smo, da bodo lahko tudi krajevne skupnosti izkoriščale del sredstev iz naslova manj razvitih za določene potrebe in projekte; pri tem jim morajo strokovno pomagati občinski izvršni sveti.
Posebna skrb frontne SZDL bo odmerjena zdravstvu, šolstvu in javnemu obveščanju, skratka, družbenim dejavnostim in svobodni menjavi dela. Ob dokajšnjem številu strokovnjakov bi morali najti načine in oblike, ka
di v vojaških kolektivih, saj so jih obiskale delegacije krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij. Takšna srečanja so že tradicionalna, na njih pa se občani spoznajo z življenjem na karavlah. Mladina je tudi letos pripravila številna tekmovanja skupaj z vojaki, na slavnostih v vojaških kolektivih pa so podelili priznanja najboljšim vojakom. To so storili tudi v občinskih štabih teritorialne obrambe v vseh pomurskih občinah.
F. Maučec
J. Dominko
če pa se vse bolj zapira. V Elradu sicer iščejo najboljše poti iz težavnega položaja, vendar pravijo, da so rešitve le v novih proizvodih, ki bodo znatno dražji in slabše kakovosti. S prerazporeditvami delavcev bodo poiskali tudi vse notranje rezerve, vendar predvsem na račun večjega števila brezposelnih.
V težavah so se znašli tudi opekarnarji in gradbinci, pa celo tekstilna industrija, ki je doslej uspešno gospodarila. V Delozi v Veliki Polani bodo samo v treh zadnjih letošnjih mesecih imeli 36 milijonov dinarjev izgube, poslovno leto pa končali z 10 milijoni dinarjev izgube. Cene so morali znižati tudi v točilnicah mineralne vode in brezalkoholnih pijač in tako že za prvo četrtletje prihodnjega leta tudi tu napovedujejo izgubo.
Oceno položaja do konca leta so pripravili tudi v lendavski Nafti. Z novimi cenami naftnih derivatov je sicer nekoliko pridobila Rafinerija, ki bo tako ob koncu leta poslovala pozitivno (523 milijonov dinarjev), seveda če bo dobila razliko med domačo in uvoženo nafto v višini 1,8 milijarde dinarjev, položaj pa se je. poslabšal v Petrokemiji. Tu so že pred ukrepi napovedali ob koncu leta 4,8 milijarde dinarjev izgube, najnovejši izračuni pa kažejo, da bo izguba skoraj za milijardo dinarjev večja. Pri nekaterih proizvodih imajo v Petrokemiji izgubo že pri substanci in so pred dilemo, ali jih bodo še izdelovali.
Sodeč že po vsem tem bi lahko sklenili, da so sprejeti ukrepi povzročili gospodarstvu več škode kot koristi. To pa verjetno ni bil cilj, zato bi bilo vztrajanje pri njih neodgovorno, predvsem pa škodljivo.
L. Kovač
ko jih povezati, združevati domačo pamet in ustvarjalnost. Ravno tačas nastaja skupina strokovno podkovanih ljudi za področje kakovosti proizvodnje ter izkoriščanje geotermalne energije. Narodnostni problematiki bo namenjene še več pozornosti.
Ob madžarski narodnostni skupnosti v Pomurju in slovenski v Porabju so na seji omenjali Radgonski kot na avstrijskem Štajerskem, poseljen z dvojezičnim, slovensko-nemškim prebivalstvom, s katerim bi kazalo navezati stike. Nekatere tovrstne pobude s te in one strani meje so že dane. Navzoči so se tudi zadržali pri zadnjih prekinitvah dela v ljutomerskem Teh-nostroju in soboški Splošni bolnišni-
ci.
B. Žunec
aktualno doma in po svetu
Okrog sedemtisoč glava množica koroških Slovencev in nemško govorečih Avstrijcev koraka no središču Dunaja in zahteva ohranitev dvojezične šole na Koroškem. (Foto: J. G.)
DUNAJ
Ali slovenske šole že gorijo?
Središče Dunaja — od železniške postaje do Opere, Parlamenta in urada zveznega avstrijskega kanclerja — je minulo soboto precej spremenilo svojo podobo. Po ulicah se je namreč vila kolona okrog 7 tisoč ljudi, ki so nosili številne transparente, v njihovih rokah pa so se na posebnih kovinskih palčkah pozibavali rumeni baloni z dvojezičnim napisom Bistra glava se uči slovensko — to je naša rešitev. In povsod je bilo videti tudi številne policaje,ki so budno spremljali to nenavadno kolono.
Ena, dve, tri naša šola že gori, Hočemo jezikovno enakopravnost, Tristrankarski sporazum — geto za Slovence, Ena, dve, tri
SPREJEM ZA JUBILANTE ZVEZE KOMUNISTOV - OK ZKS Murska Sobota je v hotelu Diana pripravil že tradicionalni sprejem za jubilante, ki so v partijskih vrstah 40 oziroma 30 let. Skupno jih je v soboški občini letos 47; od tega 15 s 40-Ietnim partijskim stažem. Za njihov pomembni prispevek v razvoju samoupravne socialistične družbe se jim je zahvalil predsednik OK ZKS Ferdo Pihlar, ki jim je ob tej priložnosti podelil knjižne nagrade. K slovesnemu vzdušju pa so s kratkim kulturnim programom prispevali tudi učenci Srednje družboslovne in ekonomske šole iz Murske Sobote. Med 40-letnimi jubilanti je tudi dolgoletni družbenopolitični delavec in nekdanji vodilni gospodarstvenik Štefan Antalič (na posnetku). Besedilo: M. Jerše, foto: J. Šab-jan.
Zaprli Hakijo
Pozderca
Bihač, 15. decembra (Tanjug) — Hakijo Pozderca, pred kratkim razrešenega člana sveta federacije, so po nalogu višjega sodišča iz Bihača danes prijeli in privedli pred preiskovalnega sodnika tega sodišča, ki mu je odredil mesec dni pripora.
Eno ključnih figur v aferi Agro-komerc so prijeli, ker je višje javno tožilstvo v Bihaču zahtevalo preiskavo. Kot je zapisano v zahtevi, obstaja utemeljen sum, da ima na vesti kontrarevolucionarno ogrožanje družbene ureditve, ki je kaznivo po 114. členu kazenskega zakona SFRJ v zvezi z 22. členom kazenskega zakona SFRJ, in gra-bež, kazniv po drugem odstavku 169. člena v zvezi s tretjim odstavkom 226. člena kazenskega zakona SR Bosne in Hercegovine ter po 23. členu kazenskega zakona SFRJ.
naša šola že gori... pa so bili pogosti vzkliki, ki smo jih lahko slišali v slovenskem in nemškem jeziku. Da,šlo je za velike demonstracije koroških Slovencev proti ukinitvi njihovih dvojezičnih osnovnih šol, ki jih v tem šolskem letu obiskuje okrog 1300 učencev. Med njimi jih je približno tretjina nemške narodnosti. In ta dvojezična šola je zlasti trn v peti koroškemu Heimatdien-stu, ki je dosegel, da so tri vladajoče avstrijske stranke sprejele sporazum, s katerim podpirajo ločitveni šolski model na Koroškem. Otroci naj bi torej obiskovali ločene razrede, tako da bi eni imeli pouk v slovenščini, drugi pa v nemščini. Na videz se zdi
NOVO LETO NA MADŽARSKEM?
Draga »dobrodošlica«
Pred leti je bila navada, da je nemalo naših ljudi novo leto pričakalo na Madžarskem, kjer imajo sorodnike, prijatelje in znance, pa tudi zavoljo cenejšega silvestrovanja. To bi bilo najbrž še danes tako, če ... če >dobrpdošlica< k našim sosedom ne bi stala že 26 tisoč dinarjev. Toliko morajo namreč jugoslovanski potniki od 15. decembra naprej obvezno zamenjati dinarjev (ali deviz) v forinte, zanje pa dobijo le 760 forintov. V boljših lokalih pa to za silvestrovanje ne bo dovolj.
Sicer pa je nekoliko čudno, da Madžarska v zadnjem času tako pogosto zvišuje znesek obvezne menjave. Ali to pomeni, da želi zmanjšati število obiskov iz Jugoslavije — tudi k sorodnikom, znancem in prijateljem in ne zgolj tistih, ki so namenjeni po nakupih? Ali pa pričakuje, da bo podoben ukrep sprejela tudi jugoslovanska vlada? Takšen namig smo celo že slišali od uradnega predstavnika madžarskega finančnega ministrstva. Ali torej ni v tej pobudi in povišanjih obvezne menjave skrita namera, da bi tako Madžarska z našo pomočjo istočasno omejila tudi obiske ovojih državljanov v Jugoslaviji? To bi se prav gotovo zgodilo, če bi takšen ukrep pri nas zares sprejeli. Pa bi bilo to res prav? Do tistih, ki o tem odločajo, najbrž da. Zal pa bi to še bolj pretrgalo vezi med ljudmi ob meji. Predvsem pa se to ne bi smelo zgoditi zavoljo pripadnikov narodnosti — madžarske pri nas- ter Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljudski republiki Madžarski.
Jože Graj
takšen predlog celo sprejemljiv, toda kaj hitro bi se zgodilo, da bi tudi otroci slovenske narodnosti obiskovali nemške šole, ker bi bili drugače preveč izpostavljeni in prikajšani.
Protestnemu shodu koroških Slovencev pa se je pridružilo tudi čez 5 tisoč nemško govorečih Avstrijcev in vsi skupaj so odločno protestirali zoper tristrankarski sporazum oziroma ločitveni šolski model. Pri tem so se sklicevali tudi na solidarnost okrog 600 avstrijskih organizacij in tu-, di podporo demokratičnih sil iz tujine. Kot je znano, so jih medtem že odločno podprli tudi pripadniki madžarske narodnosti iz Pomurja, ki prav dobro vedo in čutijo, kaj pomeni dvojezična šola za narodnostni obstoj in razvijanje sožitja z večinskim narodom. Pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju ob tem tudi ugotavljajo, da bo kmalu že 30 let od uvedbe dvojezičnega šolstva, in otroci, ki se usposabljajo v dvojezičnih šolah, ne le da obvladajo oba jezika — slovenski in madžarski — temveč spoznajo tudi zgodovino, književnost in kulturo obeh narodov. In kaže omeniti, da tudi na Madžarskem, v Porabju, kjer živi okrog 4 tisoč Slovencev, prehajajo na dvojezični pouk in poudarjajo, a se zgledujejo po naših izkušnjah.
Pogovori s predstavniki kanclerjevega urada niso povsem zadovoljili množice demonstratn-tov, kar so izrazili z žvižganjem in glasnimi vzkliki, zato so sklenili, da bodo še okrepili prizadevanja za ohranitev dvojezične šole. Med drugim bodo ta problem razgrnili tudi pred širšo evropsko javnostjo — ga torej internacionalizirali.
Jože Graj
Potrebne so osvežitve
Tednik Nepujsag, ki je namenjen predvsem informiranju pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju oziroma Sloveniji, in program v madžarskem jeziku na Radiu Murska Sobota naj bi prihodnje leto ponudila bralcem oziroma poslušalcem nekatere novosti.
»Pri časopisu Nepujsag bomo vsebino obogatili z uvedbo strani za mlade, kar bo prav gotovo prispevalo pomemben delež k rasti jezikovne vzgoje in kulture mladih pripadnikov madžarske narodnosti, po drugi strani pa je uvedba mladinske strani tudi priložnost za osvežitev oziroma razširitev strukture bralcev in naročnikov Nepujsaga. S predlaganim prenovljenim konceptom madžarskega tednika, ki pa naj ga dopolni še javna razprava, bo vsebina časopisa vsekakor bolj pestra, zanimiva in privlačna«, meni glavni urednik (in direktor) Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota Štefan Dra-vec.
Tudi radijski program v madžarskem jeziku bo deležen nekaterih osvežitev.
»Ugotavljamo, da v sedanjih •šestih urah tedenskega programa nikakor ni mogoče globlje in širše zajemati vsega utripa iz življenja in dela pripadnikov madžarske narodnosti; po drugi strani pa je sedanji radijski program nujno potrebno popestriti s kontaktnimi oddajami s poslušalci. V ta namen predlagamo širitev radijskega programa za eno uro. Pri oddajanju programa Radia Murska Sobota v obeh jezikih pa že nekaj časa razmišljamo o drugačni časovni razporeditvi sporedov na obstoječi frekvenci, lažje pa bi to vprašanje rešili z dodatno, tako imenovano manjšinsko
Sedemnadstropni objekt nad metrojem
Budimpešta, december — Delavci splošnega gradbenega podjetja Pomurje iz Murske Sobote pri gradnji mednarodnega poslovnega centra III v Budimpešti napredujejo po načrtih. Z gradnjo 21,5 milijona nemških mark vrednega objekta so začeli julija letos, dokončali pa naj bi novembra 1988.
Pri objektu i armiranega betona dela v povprečju 60 delavcev.
V sedmih nadstropjih bosta dve podzemni garaži, v pritličju banke in konferenčne dvorane, v nadstropjih pa pisarne. Nad sedmim nadstropjem bodo zgradili kupolo. Projektant jo je predvidel, bi se zgradba, ki stoji v neposredni bližini cerkve svetega Štefana, bolje vklapljala v okolje, Zanimivo je, da sedemnadstropni objekt s 1800 m’ koristnih površin s podzemnimi garažami in zato globokimi temelji gradijo nad podzemno železnico, ki je speljana le 10,7 m pod površino. V objekt bo vgrajenih kar 8.000 m’ betona in 800 ton armaturnih mrež, opažnih sten, plošč in stebrov pa je 37.500 m2.	Boris Hegeduš
—ns—sŽARIŠČU DOGODKOV—
Uvoz opreme ni v skladu s potrebami
Jugoslavija je do konca letošnjega novembra uvozila s konvertibilnih trgov za dobro milijardo dolarjev opreme, kar je približno toliko, kot je uvozila v enakem obdobju lani. Toda podobno kot druga leta, je tudi letos potekal ta uvoz povsem neorganizirano in mimo resolucijskih opredelitev.
V resolucijo za to leto so namreč zapisali, da lahko posamezni ozdi uvozijo z zahodnih trgov toliko opreme, kolikor znese vsota 31 odstotkov lanske amortizacije za opremo in 9 odstotkov lanskega konvertibilnega izvoza. To naj bi omogočilo, da bi lahko več opreme uvažali tisti, ki imajo najbolj amortizirana delovna
---HANNES ANDROSCH PRED SODIŠČEM---------------------
Igra z milijoni
Nekdanji avstrijski podkancler in finančni minister in sedanji šef največje avstrijske kreditne banke Hannes Androsch je moral pred sodišče.
Tako bo politični škandal, zaradi katerega se je končala obetavna Androscheva politična kariera — veljal je celo za naslednika Bruna Kreiskega — dobil tudi sodni epilog.
Zadeva je skrajno zapletena in traja domala že deset let. Bistvo je v tem, da je Androsch kot solastnik ugledne davčne posvetovalnice zatajil znaten del dohodkov, od katerih ni plačal davka. Prek svoje firme in še druge (Okodata) naj bi bil vpleten tudi v prosluli škandal s podkupovanjem pri gradnji nove dunajske bolnišnice (AKH), ko se je menda več milijonov šilingov steklo v Androscheve črne fonde (neobdavčene). Sedaj naj bi bil Androsch dolžan davkariji 6,9 milijona šilingov.
AKH-škandal je svoječasno v Avstriji tako odmeval kot pri nas sedaj Agrokomerc, saj je segel prav v vrh avstrijskega gospodarstva in politike. Kancler Kreisky se je takrat hitro znebil Androscha, ki mu je postaja nevaren politični konkurent. Škandal je pretresel vse plasti avstrijske družbe. Androsch je pred parlamentarno preiskovalno komisijo lažno pričal in si prizadeval, da bi ostal čist. Toda dunajski preiskovalni sodnik Anton Zelenka je že pred časom zbral dovolj dokazov za obtožnico. Politični veljaki v času velike koalicije so takrat z raznimi igrami preprečili, da bi se začel kazenski pregon.
Dunajsko deželno kazensko sodišče bo verjetno v teh dneh izreklo sodbo. Androsch zanika, da bi bil kriv. Avstrijska javnost nestrpno pričakuje sodni razplet. Morebitna obsodba bo dokončno zapečatila kariero moža, ki je pred časom veljal.za enega najbolj obetavnih politikov v Avstriji, ki je kot uspešen finančni minister in kasnejši direktor velike avstrijske banke lahko odločilno krojil avstrijske gospodarske in finačne tokove. (Večer)
frekvenco, kar bi tudi za madžarski program pomenilo ustreznejši čas oddajanja zlasti med tednom, pri slovenskem programu pa predvsem ustreznejši čas osrednje nedeljske oddaje. To vprašanje in možnosti posebej proučujemo.«
— Kaj pa materialne in kadrovske razmere?
»Za boljšo vsebino časopisa Nepujsag in radijskega programa so seveda nujno potrebni kadri, tehnika in materialna sredstva. S planom za leto 1988 smo se z republiko uspeli dogovoriti za sredstva za predlagane minimalne vsebinske spremembe pri-časopisu in radijskem programu ter sredstva za minimalno ureditev studijske tehnike in zvez. Moram pa poudariti, da se nam močno zatika pri pridobivanju kadrov z ustrezno izobrazbo novinarske usmeritve za Nepujsag in radijski program v madžarskem jeziku. Takšnih kadrov v Pomurju enostavno ni mogoče dobiti. Potrebno bo torej spodbuditi srednješolce za študij novinarstva na FSPN v Ljubljani.«
—. Kaj pa statusno vprašanje Radia Murska Sobota v okviru slovenske radiofuzije?
»Tudi s tem vprašanjem se že dolgo ukvarjamo. Gre predvsem za to, da bi v Sloveniji enako obravnavali in urejali sistem informiranja pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti. Tu smo v zadnjem času naredili nekatere premike, aktivnosti pa morajo teči še naprej. Radio Murska Sobota opravlja namreč na tem stičiču meja posebno pomembno in občutljivo poslanstvo, zato mora znotraj slovenske radiofuzije dobiti ustrezen prostor in mesto.«
J. G.
in resolucijo
sredstva in tisti, ki največ izvažajo na zahodne trge. Manj razvitim pa so sklenili dati nekatere carinske, davčne in druge olajšave pri uvozu opreme in delov posebej pomembne objekte, ki jih gradijo z združevanjem dela in sredstev. Zapisali so tudi, da mora uvoz spodbujati tehnološki razvoj in izvozno usmerjenost gospodarstva.
Toda podatki zveznega zavoda za statistiko ponovno kažejo, da v primerih, ko so koristi posameznih delov države povsem različne papirnate obljube in sklepi ne pomenijo nič. V prvih enaj-
globus
OSLO — Švedska vlada bo predlagala ukinitev vseh gospodarskih ovir v gospodarskem sodelovanju med Švedsko in Evropsko gospodarsko skupnostjo, vendar pa ne namerava kandidirati za članico te skupnosti. Švedska bi rada dostop do notranjega svobodnega tržišča dvanajsterice, ki naj bi ga oblikovali do leta 1992. Prav tako namerava razširiti in poglobiti sodelovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo, če to ne bo v nasprotju z nevtralnostjo države. Prav zaradi te nevtralnosti 'Švedska tudi ne namerava kandidirati za članico skupnosti.
DAKA — Bangladeški predsednik Husain Mohamed Eršad je zanikal govorice o pripravah na zvedbo vojaškega stanja v državi in povedal, da bodo parlamentarne volitve, napovedane za prihodnji marec, pripravili v skladu z ustavo. Na zaprtem sestanku vodstva vladajoče stranke, katere predsednik je, je tudi zatrdil, da ne namerava odstopiti in da bo še nadalje ostal tudi vodja stranke. Pozval pa je opozicijo, naj pride na volitve in poskuša spodnesti vladajočo stranko.
NAIROBI — Tanzanija je pripravljena posredovati v mirovnih prizadevanjih za ureditev obmejne vojne, ki je minuli ponedeljek izbruhnila med Kenijo in Ugando. Tanzanijski zunanji minister Benjamin Mkapa je pripravljen odpotovati v Nairobi kot posrednik. Tanzanija hkrati opozarja Ugando, da njene železnice ne bodo mogle prevzeti vseh tovorov zanje, če bi Kenija spet uvedla gospodarsko blokado sosednje države. Kot je bilo mogoče izvedeti, je Kenija proti kakršnemukoli posredovanju v sporu z Ugando.
BANGKOK — Laos je pri Združenih narodih uradno protestiral zaradi napada tajskega letalstva in topništva na obmejni grič, za katerega Laos trdi, da je njegov. Tajska letala so minuli torek zmetala na laoško ozemlje več bomb, laoške kraje pa je obstreljevalo tudi tajsko topništvo. Na Tajskem pravijo, da bodo ofenzivo v obmejnih krajih nadaljevali, ker hočejo laoške vojake pregnati s svojega ozemlja.
stih mesecih letošnjega leta so namreč večini Jugoslavije zmanjšali konvertibilni uvoz opreme. Na njihov račun pa sta ga povečali Srbija in tako imenovana federacija.
Obe skupaj sta dobili skoraj polovico vse opreme, ki smo jo v tem času uvozili z zahodnih trgov. Uvoza za potrebe federacije je bilo za 222 milijonov dolarjev, kar je za okoli 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in okoli 21 odstotkov vsega uvoza opreme z zahodnih trgov. Celotna Srbija pa je bila v jugoslovanskem uvozu opreme za zahodnih trgov. Celotna Srbija pa je bila v jugoslovanskem uvozu opreme udeležena s skoraj 28 odstotki, medtem ko je bil ta delež lani še okoli 24-odstoten. Od tega se je ožjesrbski uvoz opfeme povečal za približno 7 odstotkov. Kosovo in Vojvodina pa sta uvozila oba po 45 milijonov dolarjev opreme, s čimer se je kosovski uvoz povečal za 42 odstotkov, vojvodinski po za 36 odstotkov. Črna gora je v tem obdobju zmanjšala uvoz opreme za 43 odstotkov, Hrvaška za 18 odstotkov, BiH in Slovenija za po 9 odstotkov in Makedonija za 4 odstotke.
Tudi letošnja politika uvoza opreme v Jugoslaviji torej ni podpirala niti tistih, ki imajo najbolj izrabljeno in amortizirano opremo, niti manj razvitih, niti tistih, ki največ izvažajo na zahodne trge. Če gre morebiti nekatera zmanjšanja, na primer pri Hrvaški, še razložiti s tem, da so v prejšnjih letih več uvažali za univerziado, pa je tem manj razumljivo, daje manj opreme spet dobila tudi Slovenija, ki takih prireditev ni imela, ki ima med vsemi najbolj izrabljeno opremo in ki nenazadnje ustvarja zdaj že skoraj 28 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoznega blaga na konvertibilne trge, medtem ko je bil v preteklih letih ta delež »le« četrtinski.
STRAFF Z

od tedna
LENDAVA: Na letnem občnem zboru osnovne organizacije sindikata na osnovni šoli Drago Lugarič so ocenili delo organizacije in menili, da se je ta v preteklem obdobju preveč ukvarjala s problematiko osebnih dohodkov. Osnovna organizacija je bila nosilec razprav pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z branžnim sporazumom in družbenim dogovorom o dohodku in delitvi sredstev za osebne dohodke. Delegacije kljub težavam redno pošiljajo svoje delegate na seje skupščine, vendar bi morale dobiti več pomoči samoupravnih organov v šoli. Sindikalna organizacija uspešno sodeluje s sindikati na šoli v Monoštru, uspešno pa dela tudi komisija za rekreacijo in oddih. J. D.
MURSKA SOBOTA — Na skupščini občinske komunalne skupnosti so delegati sprejeli rebalans finančnega načrta za leto 1987 ter začasni finančni načrt za 1988 in osnutek programa dela. To je nujno, ker še ni dovolj denarja za vsa vzdrževalna in naložbena dela na komunalnem področju. Potrdili so tudi razdelitev sredstev za dopolnilne programe krajevnih skupnosti v prvem polletju letos in dopolnjene kriterije zanje. Soglašali pa so tudi s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti za obdobje 1986—1990.
LENDAVA — Krajevna skupnost je tudi letos pripravila sprejem in pogostitev za ostarele občane. Tokrat so sprejem za ostarele pripravili v prostorih osnovne šole Drago Lugarič. Predstavniki krajevne skupnosti so jih seznanili z razvojem mesta in krajevne skupnosti, učenci osnovne šole pa so jim pripravili pester kulturni program. Krajevna skupnost bo tudi v prihodnje namenjala vso pozornost reševanju problematike ostarelih občanov, saj je teh vedno več in potrebujejo več pomoči. J. D.
GORNJA RADGONA — Skupščina Skupnosti za ceste v Gornji Radgoni (16. decembra) je nekako ostala nedokončana. Imenovali so posebno komisijo, ki bo poskušala najti denar za financiranje del zimske službe Cestnega podjetja. Delegati so spregovorili o cestah Spodnja Ščavnica—Police, Janžev Vrh—Radenci ter o mostu v Okoslavcih in obvozu.
MURSKA SOBOTA — Občinska kulturna skupnost, je zahtevala razmejitev prikaza stroškov za dejavnost, ki se odraža v programih ter takoimenovano svobodno menjavo dela, saj se druga očitno širi na račun prve, kar v praksi pomeni, da kmalu razen za osebne dohodke v kulturnih institucijah zaposlenih, za drugo ne bo denarja, če se bo kulturni dinar zbiral iz ostanka dohodka. To bo v naslednjem letu, v tem pa je tako za mladinsko kulturo kot nekatere druge kulturniške akcije (nabavo knjig naprimer) še nekaj sredstev, ki jih je pametno čim prej nakazati in uporabiti.
GORNJA RADGONA — V petek, 18. decembra, so se sestali člani predsedstva Zveze komunistov Gornja Radgona. Seznanili so se s poročilom o izvajanju ukrepa družbenega varstva v SSS sisov materialnih dejavnosti ter sprejeli program uresničevanja sklepov in stališč.
Gornja Radgona — Skupščina komunalne skupnosti (15. decembra), je minila v znamenju DO Komunala — njeno poslovanje je podobno kot v prejšnjih letih (ne dobro, ne slabo). Vse druge cene se dvigujejo skoraj vsak teden, zato so menili, da so komunalne skupščine sklicane preredko — in zaradi tega ne morejo dovolj hitro dvigniti cen storitev.
LJUTOMER
Stavka v Tehnostroju
»No, sicer pa moramo tudi to povedati: z ozirom na to, ker ste v začetku izrekli nezaupnico vodstvu delovne organizacije, nakar ste jo spremenili v nezaupnico vodstvu proizvodnje, se je le potrebno zavedati odgovornosti, ki je ob tej prekinitvi nastala. Vso to dogajanje in pa trenutek moje osebne streznitve sta odločila, da vas obveščam, da odstopam s funkcije direktorja delovne organizacije in to mora veljati takoj. Zastonj mi boste karkoli rekli, ker sem na Tehnostroju od leta 1969, z manjšimi prekinitvami zaradi služenja vojske in študija, in to je tudi moja prva in edina zaposlitev. Rane, ki sem jih ves čas skušal zaceliti, ponovno skelijo, in menim, da v tem kolektivu nimam kaj iskati.«
To je edini uspešen in oprijemljiv rezultat prekinitve dela v Tehnostroju. V sredo zjutraj so se delavci zbrali v proizvodni hali in zahtevali 50-odstotno zvišanje osebnih dohodkov, odstop vodstva proizvodnje (najprej vodstva DO), dali so nezaupnico vodstvu sindikata, zahtevali so ukinitev ocenjevanja kakovosti dela posameznika in da sindikalna članarina ostane v delovni organizaciji, z njo pa naj bi pomagali socialno najbolj ogroženim. V nadaljnjem dialogu z vodstvom DPO in direktorjem Ivom Tivadarjem so se dogovorili, da odločitev o zahtevah preložijo na petek zjutraj, kjer bi na zboru delavcev odločili, kaj se lahko uresniči in kaj ne, zbora pa naj bi se udeležili tudi vodje občinskih DPO, izvršnega sveta in skupščine občine Ljutomer.
Na tem zboru je Ivo Tivadar delavcem najprej pojasnil, kaj od zahtevanega lahko uresničijo: enkratni draginjski dodatek za delavce v decembru — do 12. plačilne skupine 80.000,— dinarjev, do 14. skupine 50.000.— dinarjev, do 15. skupine 20.000 in do 24. skupine 10.000 dinarjev, hkrati pa naj bi decembrske osebne dohodke (če bi rezultati poslovanja dovoljevali) dvignili za 13 odstotkov. S tem pa bi izničili tudi tisto minimalno akumulacijo, ki bi jo imeli po končanem obračunu, in poslovanje sklenili s tako imenovano pozitivno ničlo. Direktor Tivadar je bil
do tedna
odločno proti ukinitvi ocenjevanja posameznega delovnega mesta, saj to pomeni korak nazaj pri dvigu kakovosti dela in ločevanju delavcev na dobre in slabe. Po teh pojasnilih pa je podal nepreklicno odstopno izjavo.
Kljub vsemu temu so delavci odločno vztrajali pri svojih zahtevah, zato so odločitev prepustili delavskemu svetu, ki je predlagano — to, kar delovna organizacija lahko izplača, in ne tisto, kar so delavci zahtevali — tudi sprejel.
Hkrati je odstopil tudi predsednik OO ZSS v Tehnostroju. In kaj pomeni odstop direktorja Iva Tivadarja?
Ob izjavi sekretarja OK ZKS Antona Kosija, da se tokrat občinske politične strukture ne nameravajo vmešavati v notranje odnose v kolektivu in da ne nameravajo še tretjič prepričevati direktorja, naj si premisli, pomeni odstopna izjava skoraj zanesljivo ponovne težave v Tehnostroju, mogoče večje, kot so bile pred tremi leti. Vprašanje, ali bodo v kolektivu sposobni najti vodilnega, ki bo uspešno in za takšen osebni dohodek sposoben in pripravljen voditi Tehnostroj. Od zunaj ga ne bodo dobili.
Po drugi strani pa naj bi do-®odki minuli konec tedna dali
----KDO BO PLAČAL MENICE STANOVANJSKI SKUPNOSTI GORNJA RADGONA
Vse manj denarja za stanovanja
V radgonski občini zaostajajo s stanovanjsko gradnjo za več kot pet let, kaže pa, da tudi v prihodnje ne bo kaj boljše. V letih 1986—87 se lahko na stanovanjski skupnosti pohvalijo z 19 novogradnjami (od tega jih je 11 solidarnostnih), v letu 1988 pa jih realno načtujejo le 11. Letos so obnovili 4, prihodnje leto naj bi jih 6.
Takrat naj bi tudi izdelali tehnično dokumentacijo za prenovo hiše v Apačah 29 ter za gradnjo 25-stanovanjskega bloka v Radencih (pri teh so delegati na skupščini stanovanjske skupnosti zahtevali, naj prečrtajo pripisano bese-
LJUTOMER-
Socialistična zveza v bazo
To je le ena od zahtev delegatov na programsko-volilni seji občinske konference SZDL Ljutomer. Kljub ugotovitvam, da se je ta frontna organizacija v minulem obdobju vključila v reševanje vseh pomembnejših in tudi vsakdanjih problemov ljudi in da je ustrezno
Stanko Ivanušič (KK SZDL Razkrižje); Ugotavljam, da poročilo o delu OK SZDL Ljutomer niti približno ne odseva tistega, kar je bilo v minulem obdobju narejeno v krajevnih skupnostih. Kljub težkim gospodarskim in političnim razmeram v zadnjem obdobju so naše krajevne skupnosti v občini Ljutomer vidno napredovale, čeprav so bile v zadnjem času potisnjene ob stran oz. so bile prepuščene same sebi. Prav na primeru razvoja krajevnih skupnosti naše občine pa lahko z zadovoljstvom trdimo, da se kljub težkim časom z ljudmi še da delati in da je skupaj z njimi možno doseči zastavljene cilje. Prav v zadnjih letih smo v nekaterih krajevnih skupnostih dosegli največje razvojne rezultate v vsem povojnem obdobju. To niso uspehi neke posamezne vasi ali krajevne skupnosti, moramo se zavedati, da je to pomemben delež k razvoju celotne družbenopolitične skupnosti.
OB PROTESTNEM SHODU V SOBOŠKI BOLNIŠNICI
Umetno dihanje na operacijski mizi
Gotovo bo sredina (16. decembra) večurna prekinitev dela dopoldanske izmene zaposlenih v tozdu Pomurskega zdravstvenega cehtra Splošna bolnišnica v Murski Soboti še dolgo odmevala. Glede na izražene zahteve stavkajočih ne more biti dvoma, da je v tej organizaciji že lep čas podtalno vrelo in da je končno moralo priti do bolj ali manj spontanega izbruha nezadovolj-
osnovo za ponovno prečiščevanje znotraj kolektiva, saj lahko skoraj stoodstotno zatrdimo, da so stavko sprožili delavci, ki so za svoje nedelo dobili slabo plačilo. In če takšni še naprej ostanejo v kolektivu, bodo nenehno sprožali konfliktne razmere. Ob tem pa bodo delavci potrebovali vse svoje sposobnosti, da prepričajo direktorja, naj spremeni svojo odločitev, če jim bo uspelo, pa je še veliko vprašanje. To pa je tudi vprašanje obstoja Teh-nostroja.
Dušan Loparnik
LJUBLJANČANOM VEC HRANE IN PIJAČE
Pa ne zato, ker bi bili morebiti prebivalci slovenske prestolnice kaj bolj lačni kot Pomurci, pač pa zato, ker je možno sodelovanje tudi med (na prvi pogled) tako različnima občinama, kot sta Ljubljana-Center (ena najbolj razvitih v republiki) in Murska Sobota (sami dobro vemo, da je ta med najrevnejšimi). Čeprav reči ne gre idealizirati, saj je v praksi premalo industrijskega sodelovanja.
Nedavno srečanje članov obeh izvršnih svetov v Murski Soboti je poleg protokolarnosti in vljud-
do pogojno, ker lahko čez leto ali več pomeni povsem kaj drugega kot sedaj), načrtujejo pa tudi nakup zemljišča Trate, kare 4 in 5 (6042 m2).
Čeprav načrt gradenj za leto 1988 ni bil nerealen, pa ga bodo lahko uresničili le polovično, za kar so krive sedanje razmere v gospodarstvu. Eden od krivcev so tudi določila novega obračunskega zakona. Kljub vsem težavam bodo zagotovili sredstva za 11 od načrtovanih 22 stanovanj. Dve bo vzela Mura, tozd Moda, devet pa bi jih bilo solidarnostnih.
Zataknilo se je pri financiranju sedmih stanovanj. Za te bi dobili denar s plačilom menic. Jamstvo
reagirala na probleme, ki so jih zahtevale trenutne družbenopolitične in ekonomske razmere, pa so delegati menili tudi drugače. Res je, da se občinska konferenca mora lotevati širših družbenih problemov, res pa je tudi, da se mora ukvarjati s preprostim človekom, saj če bo rešila njegove probleme, si bo zagotovila tudi močno podporo pri svojem širšem delovanju.
Osnovni poudarki v razpravah so bili: neučinkovitost delegatskega sistema, nezaupanje vanj, pre-
Mirko Lebarič (KK SZDL Ra-doslavci): Ugotavljamo, da je delegatski sistem takšen, kot je. Zakaj pa je takšen, pa vemo tudi vsi.
Kot smo že ugotovili, zdravila še nismo našli. Lahko pa bi bilo tam, kjer je premalo manevrskega prostora. da bi se ljudje lahko samoupravno dogovarjali s tistimi, ki so na funkcijah. Občutek je, da je dogovarjanja vedno manj, odločanja pa vedno več. Zato pa je aktivnosti v bazi vedno manj. To velja tudi in predvsem za delegate v samoupravnih interesnih skupnostih, splošnih in tudi drugih delegacijah. Prav na tem področju bi morali storiti korak naprej, če hočemo ta sistem obdržati.
stva. Sicer pa smo tudi tisti, ki skrbimo za obveščanje javnosti, predolgo molčali o stvarnih razmerah in odnosih v soboški bolnišnici.
Zbralo se jih je kakih 250 z večine oddelkov, kar je skoraj celotna dopoldanska izmena od skupaj 670 zaposlenih v temeljni organizaciji. Svoje zahteve so oblikovali v šestih točkah, bistvene pa so naslednje: poenotiti delitvena razmerja in točkovni sistem v okviru delovne organizacije PZC ter z novim branžnim sporazumom oz. pravilnikom, ki ga sprejemajo že dve leti, odpraviti očitno zaostajanje za delavci tozda Zdravstveni dom ter siceršnji zaostanek za plačami v gospodarstvu. Razčistiti je treba, kako bo v prihodnje z izplačili za dežurstva in turnusno delo, v kolikšni meri ustreza ali ne ustreza organizacija dela, kako je z vodenjem oddelkov, tozda in delovne organizacije, medsebojnimi odnosi, informiranjem zaposlenih, in še marsikaj. Štiri ure so padale obtožbe, očitki, pripombe. Kaj bo z obljubljenim poračunom OD? So delavci bolnišnice krivi za večje materialne stroške? Če bi bili preventiva in oskrba na domu — opravlja ju zdravstveni dom, kjer imajo višje OD —
nosti, ki ju tovrstno dogajanje nedvomno zahteva, k sreči postreglo z nekaterimi zanimivimi konkretnostmi, predvsem po zaslugi sozda ABC Pomurka, oziroma njegovega predsednika Gustija Grofa. Čeprav se je navzočim opravičil, češ da se na pogovor ni posebej pripravljal, pa ostaja morda malce hudomušna novinarska ocena, da je to dobro, saj se je tako ognil nepotrebnemu besedičenju in povedal, kar je bilo pričakovati. To pa je opis sozdovih načrtov, ki vključujejo močnejši trgovski in go-
za plačilo so dale delovne organizacije že pred leti, ko so njihovi delavci dobili stanovanja. Večino teh menic bi morali plačati delovni organizaciji Avtoradgona in Gorenje Elrad. Predlagali so postopno reševanje tega problema, saj bi bila to prevelika obremenitev za blagajni delovnih organizacij.
S sredstvi vzajemnega vzdrževanja naj bi popravili najnujnejše napake na 21 objektih, s sredstvi iz amortizacije pa na 5 stavbah.
Še vedno pa ni rešen problem stanovanjske zadruge Vrelec in ogrevanja stanovanj v Radencih.
Bernarda Peček
majhna povezanost s krajevnimi konferencami in vaškimi odbori.
Prav te razprave pa so morale pokazati osnovne smernice za delo naprej. Te so na seji tudi sprejeli in dopolnili jih bodo s predlogi delegatov.
Na seji so soglasno izvolili Janka Kumra za podpredsednika, Emo Tibaut pa za sekretarko OK SZDL Ljutomer. Milanu Nekre-pu in Gezi Horvatu pa so dali soglasje za funkciji predsednika MS SZDL in podpredsednika regijske frontne organizacije.
Dušan Loparnik
Matija Žunič (KK SZDL Križevci); Tudi sam ugotavljam, da so.ljudje še voljni prispevati. V naši krajevni skupnosti smo veliko naredili prav s prispevki in samoprispevki krajanov: za telefonsko omrežje 110 milijonov dinarjev, za mrliško vežo 70 milijonov, poleg tega smo zbirali denar za kirurgijo, ceste in komunalno urejenost krajevne skupnosti. Torej z dobrim delom in sodelovanjem s krajani to še gre. Hkrati pa je delo z delegati v krajevni skupnosti zanemarjeno, Ugotavljamo, da bi vodstvo občinske Socialistične zveze moralo priti v vas, v bazo.
boljši, bi bili stroški bolnišnice bistveno manjši. Zakaj ne deluje sistem svobodne menjave dela in se ne plačujejo porabljene storitve? Vprašati se velja o delu sindikata in vodstvenih delavcev, njihovi zaupnici, sposobnosti, da bi tozd dobro gospodaril in pridobival ustrezna sredstva. Zakaj se hitreje ne rešujejo problemi kadrovske zasedbe v skladu z normativi in zahtevami sodobne medicine? Zakaj ni poskrbljeno za obnavljanje izrabljene in zastarele opreme? Oboje vpliva na odliv pacientov, ki take storitve želijo, a jih bolnišnica ne more nuditi.
Evforično nastrojen zbor je med vpitjem in ploskanjem zahteval odstop direktorja tozda dr. Rudija Mikoliča, čimprejšnje izplačilo poračuna in zvišanje plač ter sprejem pravilnika. Odkrit protest zaposlenih je toliko neprijetnejši, če pripomnimo, kako smo pred mesecem z najlepšimi željami s čestitkami in pozdravi pospremili otvoritev kirurškega bloka. Tiste, ki pobliže poznajo razmere v zdravstvu in še posebej v PZC, pa poteza delavcev, da se uprejo, ni presenetila. Nabiralo se je in kuhalo — omenimo samo primere, kot so »težave« s higieno na ginekološkem
stinski nastop med drugim tudi v Ljubljani, ki je med velikimi slovenskimi porabniki hrane. In konkretno: v kratkem bo Pomurka v središču mesta odprla ekskluzivni gostinski lokal, načrtuje odprtje dveh ali treh trgovin z živilskimi artikli, želijo pa postaviti tudi tako imenovani živilski butik — prodajalno torej, kjer bodo lahko Ljubljančani kupili najboljše, kar lahko Pomurje oziroma Pomurka ponudi.
Ljubljanska stran ob tako odkritih besedah seveda ni mogla ostati na splošni ravni. Predsednik izvršnega sveta, Boris Plato-všek, je obljubil, da bodo poma-
1 Temelju 1
Zavoljo nizkih OD je v ponedeljek prišlo do izsiljenega I sestanka v 77-članskem gradbenem podjetju Temelj na Canko-Ivi. Kakih 50 zbranih delavcev je terjalo zvišanje plač in pri- B mernejše nagrajevanje, kar pri povprečnih 16 starih milijonih  dinarjev, kolikor so doslej dobili mesečno v plačilno kuverto, | ne čudi. Po tem ko se je direktor Temelja Ervin Žnidarič po-I svetoval z občinskim izvršnim svetom in vodstvom občinskega  sindikalnega sveta v Murski Soboti, so se delavci strinjali, da s  1. novembrom dvignejo osnove za 20 odstotkov. Razliko jim | bodo izplačali do novega leta. To je seveda ena plat medalje, L drugo (in še kai!) bomo osvetlili v letošnji zadnji številki naše-  ga tednika. B. Z.
Programsko-volilna konferenca ZSMS Gorenje Radgona
Zamenjali nedelavne
V petek, 11. decembra, so opravili programsko-vohlno konferenco tudi mladi radgonske občine. Izvolili so nove člane predsedstva, ponovno tudi sekretarko, medtem ko je predsednik še naprej stan — mandat mu še ni potekel, pa tudi glede nameravanega odstopa si je premislil.
Mladi so obravnavali predlagane spremembe pravil o delovanju in organizaciji ZSMS ter njenih organov, poslušali poročilo o minulem enoletnem delu, nato pa izvolili nove člane predsedstva. Ti so: Jože Senekovič iz OO ZSMS Stogovci, Marjan Volf iz OO ZSMS Gorenje Elrad, Breda Rantaša iz OO ZSMS SŠGT Radenci, Marica Flei-singer iz OO ZSMS Spodnji Ivaniči, Egon Sukič iz OO ZSMS Radenska ter Boris Jauševec iz OO ZSMS Prleški študentski klub Ljubljana.
Ponovno so izvolili sekretarko Tatjano Petek, stari pa je ostal tudi predsednik radgonske mladine Danilo Tirš.
Bernarda Peček
oddelku, visok OD dr. Požuna in dr. Farkaševe, druge intrige in zakulisja med vodji oddelkov in podrejenimi — da bi končno prekipelo. Sicer pa spomnimo na začetek aprila 1984, ko je skupina zaposlenih v pralnici splošne bolnice v Rakičanu prenehala s pranjem umazanega perila, rekoč, da ijnajo čez glavo iskanja pravice na sodišču in zavlačevanja. Zdi se, da »žehte« ni konec in da ne gre samo za tiste, ki so spodaj, marveč tudi (ali zlasti) za tiste, ki so na vrhu z največ moči in vpliva.
Te dni je delavski svet tozda v razširjenem sestavu sklenil, da za enajst mesecev izplačajo poračun OD v višini 60 odstotkov ter da bodo zvišali vrednost točke, vendar le, če bo denar. Kot že nekajkrat je direktor tozda dr. Mikolič ponudil odstop. Kolikor smo se lahko sami prepričali, je zdajšnjemu vodstvu, tudi pezece-jevskemu, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v preteklosti preveč zadev ušlo z vajeti. Ponuja se, skratka, prispodoba z bolnikom, ki mu na operacijski mizi dajejo umetno dihanje, potreben pa bi bil zahtevnega kirurškega pose-
ga-
Branko Žunec
gali pri iskanju primernih lokacij za Pomurkine lokale, pravtako pa je sprejel Grofov predlog, da se o nadaljnjem sodelovanju na živilskem področju posebej pogovarjajo v Ljubljani.
Zelo zanimivo, pa verjetno dokaj objektivno, ker je prišlo »z ljubljanske strani«, je bilo razmišljanje o obratnem sodelovanju na trgovinskem področju. Tu naj bi bila Murska Sobota preveč zaprta, preveč je navzoče le eno trgovsko podjetje, kar v mnogih pogledih ne prispeva k širitvi ponudbe in njeni kakovosti.
Bojan Peček
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
STRAN 3
Kremenčev pesek in znanje
Da so sodobni materiali stre-teškega pomena za razvoj gospodarstva, ni nobena »pogruntavščina«. Večina novih tehničnih izdelkov je iz materialov, ki jih generacija pred nami še ni poznala. Omenimo samo čolne in smuči iz polimernih materialov, okrepljenih s steklenimi vlakni, ognjevarne kuhinjske posode iz kristaliziranega stekla, plošče za toplotno izolacijo in embalažo iz stiroporja, lahka športna kolesa iz magnezijeve zlitine, barvne televizorje s polprevodniki ter računalnike z visoko stopnjo integracije. Tudi v 113-članski gospodarski enoti Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih na področju sodobnih materialov visoko merijo. Pogovarjali smo se z direktorjem tega tozda ruške Tovarne dušika Stefanom Filipičem in tehnologinjo Tončko Gorjup. Preustroj — ne zgolj za preživetje
»Poznamo objektivne možnosti našega razvoja in s pridom izkoriščamo predvsem naravno danost, to sta kremenčev pesek in seveda znanje. Kljub občasnim očitkom, da je pri iskanju dobrih razvojnih programov še vedno preveč >cinca-nja<, lahko ugotovimo, da naš razvoj sega že v leto 1976, ko smo se odločili, da pospešeno preidemo od pridobivanja kremenčevih peskov na proizvodnjo končnih izdelkov na osnovi te surovine. Novi izdelki naj po svoji kakovosti nadomestijo podobne iz uvoza, imajo čim manjši energetski vložek ter čimmanj uvoznih sestavin. V njih mora biti vgrajenega kar največ domačega znanja,« je pojasnjeval direktor ter pribil, da gre za preustroj proizvodnje, kar terja nešteto ukrepov za hitre in kakovostne rešitve. »Ob 117 tisoč tonah kremenčevih granulatov proizvedemo že 6 tisoč ton končnih izdelkov. V teh 6 tisoč tonah je 20 izdelkov, ki sestavljajo po namenu uporabnosti pet sistemov. Proizvajamo jih na novih tehnoloških napravah, do katerih smo prišli z lastnimi sredstvi. Upravičenost odločitve za kakovosten preustroj proizvodnje potrjujejo tržni in finančni učinki. Z letno fizično rastjo za dobrih 20 odstotkov dajejo ti izdelki že 58 odstotkov prihodka, 60 odstotkov dohodka in 88 odstotkov vseh sredstev za sklade. To pomeni, da bo naš prihodnji razvoj usmerjen v iskanje in osvajanje tržno potrebnih in donosnih izdelkov, s katerimi bomo pridobili kakovosten dohodek, pridobivanje peskov pa se bo prilagajalo tržnim gospodarskim razmeram. Za raziskovalno dejavnost v tozdu bomo letos porabili 3,5 odstotke dohodka, kar znese dobrih 20 milijonov dinarjev,« dobesedno povzemamo Stefana Filipiča.
Glavne značilnosti izdelave sodobnih materialov so: količine materiala so majhne, tehnologija izdelave je zahtevna, kakovost izdelka je visoka in zato je takšna tudi vrednost.
Tehnologinja Tončka Gorjup je podrobneje predstavila proizvodni program tozda, kamor sodijo — če jih samo naštejemo — hidroizolacijski premazi, hitrovezne malte, industrijski tlaki, gradbena lepila, aditivi za torkret in peno beto-
inovaciie
ne, protikorozijska zaščita betona, saniranje betonskih površin, kremečevi peski in kremenčevi filtrski agregati. Da ne bo izzvenelo kot cenena reklama, samo nekaj podatkov. »Proizvodnja industrijskih podov že znaša od 300 do 400 ton mesečno, kar pomeni, da se od 40 do 50 tisoč kvadratnih metrov betonskih tlakov v enem mesecu konča z našimi materiali.
Posebno raziskovalno vlaganje smo namenili novi paleti izdelkov za sanacijo že dotrajanih betonskih površin. Gre za površine, izpostavljene kislemu dežju, izpušnim plinom, morski soli in podobnemu. V tem letu smo dokajšnje količine končnih materialov izdelali z novimi stroji, ki so začeli poskusno obratovati. Z novim tehnološkim postopkom in novimi stroji je zagotovljeno avtomatsko vodeno doziranje reprodukcijskih materialov, ho-mogenizacija poteka v planetnem mešalniku, pakiranje se opravlja na zahtevane količine. Želimo si oz. zahtevali bomo, da bo izvajalec pred začetkom naslednje gradbene sezone odpravil vse doslej ugotovljene pomanjkljivosti,« smo zvedeli od tehnologinje.
Razvoj — sodelovanje z Zagrebom
»Večkrat slišimo, da je sodelovanje proizvodnje z znanstvenimi ustanovami in inštituti premalo razvito. Mi že nekaj let uspešno sodelujemo z gradbenim inštitutom iz Zagreba (prof. dr. Velimir Ukrajinček), pri čemer ne gre le za kontrolo kakovosti, marveč za razvoj novih, sodobnih materialov na osnovi kremenčevih granulatov. Povsem jasno je, da lahko nova tržišča osvajamo s čim več novimi izdelki in da si tako majhen kolektiv, kot je naš, ne more >privoščiti<, da bi ustanovil lasten razvojni oddelek, predvsem pa, da bi prišel do opreme, ki je za kaj takega potrebna. Zato je tovrstna povezava z zagrebškim inštitutom toliko pomembnejša. Z njim smo pogodbeno in dohodkovno povezani, interes obeh pa je, da bo plodove raziskav kakovostno in količinsko sprejelo tudi tržišče,« smo razumeli Gorjupo-vo.
Naj se vrnemo k uvodnemu izhodišču, ki ne zadeva zgolj tovarne kremenčevega peska v Puconcih. Materiali so osnovni element tehnološkega napredka. Za sodobne izdelke in tehnologije so potrebni sodobni, izboljšani ali novi materiali. Lažji so, trajnejši, prenesejo večje obremenitve ali imajo nove lastnosti. Vse bolj so prilagojeni posebnim funkcijam. Pogosto nadomeščajo strateške in drage materiale ter surovine. Ustrezni in ceneni materiali so poleg energije osnovni element, ki odloča o konkurenčnosti izdelkov. V sodobni avtomatizirani proizvodnji zavzema vrednost materiala v ceni izdelka vse večji delež. Taka so dejstva, pred katerimi si tudi v Pomurju ni mogoče zatiskati oči.
Branko Žunec
PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OK SZDL MURSKA SOBOTA
Pritegniti širši krog aktivistov
Soboška Socialistična zveza je z metodami dela odločilno prispevala k demokratizaciji odnosov in hitrejšemu reševanju problemov v občini. Prizadevanja za demokratično, odprto in javno delo frontne organizacije ter spodbujanje	demokratičnega
dialoga pa so med poglavitnimi programskimi usmeritvami SZDL v soboški občini, ki se je s svojim razvejenim političnim delom uveljavila med ljudmi, ki so na tak način rešili marsikatere lokalne probleme. To je nekaj osnovnih ugotovitev s program-sko-volilne seje OK SZDL v Murski Soboti. Pri tem’ pa je treba dodati, da je bila občinska konferenca učinkovita predvsem pri mobilizaciji širokega kroga aktivistov ob izvedbi najrazličnejših akcij širšega družbenega pomena. Omeniti velja izvedbo volitev in referenduma za občinski samoprispevek, zbiranje dodatnih sredstev za kirurgijo in podobno.
V številnih KK SZDL, kjer so. se tesno povezali z vodstvi krajevnih skupnosti, dejansko nastopajo frontno. Tam rezultati niso mogli izostati. Marsikje se lahko pohvalijo z izboljšanjem družbenega standarda, konkretnim reševanjem težav krajanov, kot so skrb za starejše občane in‘ invalide, izboljšanje medčloveških odnosov, organiziranih pa je bilo tudi veliko oblik sodelovanja znotraj frontne organizacije na terenu. Priznati je treba, da je SZDL v soboški občini delovala v izredno težavnih družbenih in gospodarskih razmerah, kar pomeni, da jih tudi v prihodnje čaka največ nalog na gospodarskem področju. Tako vodstvo
LJUTOMER
Obsodba prekinitve dela v
Tehnostroju
Občinski komite ZK Ljutomer je na seji, ki sta se je udeležila Vlado Janžič, član CK ZKS, in Bela Banfi, sekretar MS ZK za Pomurje, in na kateri so nameravali spregovoriti o protiinflacijskem programu in aktivnostih po 12. seji CK ZKS, največ časa namenili pravzaprav najaktualnejšim dogodkom v občini — prekinitvi dela v Tehnostroju in mladinski problematiki. V celoti so obsodili stavko v največjem ljutomerskem kolektivu in dali podporo vsem v kolektivu in drugih kolektivih v občini, ki se borijo za delitev osebnih dohodkov po dogovorjenih merilih. Če so plače nizke, ni rešitev v prekinitvi dela, saj obstajajo številne samoupravne poti za reševanje konfliktov. Šele ko so te poti izčrpane, ostane kot edina rešitev stavka. Zato bodo v Tehnostroju morali narediti vse, da bodo dosegli dohodek, ki jim bo omogočil boljše osebne dohodke. Komite je odločno proti pritiskom za uvajanje uravnilovke, osnovna organizacija pa mora analizirati in oceniti dogajanja ob prekinitvi dela in zahtevati odgovornost od tistih, ki so neodgovorno in brez razloga, sprožili stavko.
S temi stališči in sklepi so končali najpomembnejšo točko.
V nadaljevanju so menili, da morajo biti protiinflacijski ukrepi vneseni v zvezno in republiško ter občinsko resolucijo in sprejeli predlagane aktivnosti po 12. seji CK ZKS.
D. L.
kot organi frontne organizacije pa se bodo morali še bolj otresti forumskega dela, da bi se lahko učinkoviteje odprli ustvarjalnim pobudam ljudi. Zato je treba prisluhniti krajevnim konferencam SZDL, ki so najbliže občanom. Tudi sveti in koordinacijski odbori bi z aktivnejšim pristopom lahko vplivali na marsikatera področja življenja in odločanja.
Seveda so delegati v razpravi s kančkom pelina opozorili še na številne druge naloge. Tako je bilo veliko govora zlasti o kmetijstvu. Ker je pridobivanje hrane odločilnega pomena za nadaljnji razvoj, naj bi s pomočjo strokovnih služb na terenu ugotovili dejanske razmere in omogočili boljše obdelovanje zemlje. Kmetijstvu je treba dati več ugodnosti, še posebno zato, ker cene reprodukcijskega materiala in zaščitnih sredstev nenehno naraščajo, pridobljeni dohodek v kmetijstvu pa se preliva drugam. Tudi mladim je treba ponuditi več novih delovnih mest, čeprav tukajšnje gospodarstvo nima dovolj denarja za nove, večje naložbe. Poleg tega smo slišali, da brez morale ni uspešnega vodenja proizvodnje, da smo z narodnostno politiko lahko vzor drugim, več pozornosti pa naj bi namenili tudi problematiki tehnične kulture, socialnemu položaju upokojencev in prometni kulturi, saj si zaradi večjega števila nesreč, ki so posledica alkoholizma, ne smemo zatiskati oči. Razprava pa je tudi jasno pokazala, da imajo ljudje dovolj načelnih razprav in sklepov, ampak želijo in zahtevajo kritično besedo ne le o svojih domačih problemih, temveč se želijo aktivno vključiti tudi v reševanje težav v Sloveniji in Jugoslaviji.
Na koncu so opravili še volitve vodstva občinske frontne organizacije. Predsednik OK SZDL bo še naprej Geza Farkaš, sekretar pa Jože Stvarnik, za novega nepoklicnega podpredsednika pa so izvolili Martina Puhana, direktorja tozda Sadjarstvo KZ Panonka.
MILAN JERŠE
PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL LENDAVA
V prihodnje še več demokratičnosti
»V Socialistični zvezi smo v minulem obdobju obravnavali množico vprašanj življenja in dela delovnih ljudi in občanov, da bi tako pripomogli k odpravljanju problemov,« beremo v obsežnem poročilu občinske konference SZDL. Njen (dosedanji) predsednik Štefan Ftičar pa je naknadno še v ustni predstavitvi nanizal vrsto področij, kjer je bila Socialistična zveza aktivna pobudnica in soustvarjalka lepšega jutri. Gre za reševanje socialne problematike, odpravljanje slabosti v vzgoji in izobraževanju, prizadevanja za hitrejši razmah drobnega gospodarstva, opozarjanje na kršitve družbene lastnine, varstvo okolja, zaostajanje družbene stanovanjske gradnje, predloge za reševanje romske problematike, svobodno menjavo dela in tako naprej. Seveda brez aktivnosti Socialistične zveze tudi ne bi uspela ne regijski in ne občinski referendum za uvedbo samoprispevka. Enako je z volitvami in drugimi akcijami, kjer je imela Socialistična zveza odločilno vlogo. Ta najbolj množična družbenopolitična organizacija je bila torej navzoča na vseh področjih, pri poskusu reševanja problematike pa je organizirala ne le klasične sestanke, ampak tudi tako imenovane okrogle mize in javne tribune. V teh oblikah so razpravljali o turizmu, drobnem gospodarstvu, romski problematiki. Nekaj uspehov vsekakor je, bilo pa bi jih še več, »ko bi odločneje zahtevali spoštovanje dogovorjenega in preverjanje sprejetih odločitev,« beremo v poročilu.
Na petkovi programsko-volil-ni seji Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Lendavi so sprejeli sklep o delegiranju delegatov v občinsko konferenco, ki bo imela 60 delegatskih mest, izvolili so 13 novih članov predsedstva in naposled še Marjana Žerdina za predsednika, Jožeta Magyarja (direktor tozda Poljedelstvo) za podpredsednika in Tiborja Frančiča (dosedanji sekretar SZDL) za sekretarja občinske konference SZDL Lenda
va. Sprejeli pa so tudi programske usmeritve za naslednje mandatno obdobje. Aktivnosti se bodo nanašale na družbenoekonomske odnose, svobodno menjavo dela, prizadevanja za uveljavljanje političnega sistema so-
MARJAN ŽERDIN - Na pro-gramsko-volilni seji občinske konference SZDL so za predsednika izvolili 33-letnega Marjana Žerdina, ki je po osnovnem poklicu orodjar, pozneje pa je končal srednjo politično šolo CK ZKS. Delaven je v vseh družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi v društvih. V Gorenju Varstroj, kjer je zaposlen, je vodja splošne službe, kot družbenopolitični delavec pa je predsednik akcijske konference ZK Gorenja Varstroj. Tovariš Marjan Žerdin je dobil veliko podporo frontnih delov in krajevnih konferenc SZDL. Naloge predsednika bo opravljal poklicno.
cialističnega samoupravljanja, negovanje revolucionarnih izročil NOB, pa tudi na organizacijsko in kadrovsko usposabljanje SZDL. »Doseči moramo višjo stopnjo demokratičnosti, predvsem z uveljavljanjem kulture demokratičnega dialoga, v katerem bodo zaščitena tudi manjšinska mnenja. Bolj bomo uveljavili sekcijski način dela,« so med drugim zapisali v programske usmeritve.
Š. Sobočan
' BELTINCI—----------------------------------------
SZDL uspešen povezovalec aktivnosti in akcij
Krajevna konferenca SZDL Beltinci, ki gotovo sodi med najaktivnejše v soboški občini, se je uveljavila kot uspešen povezovalec aktivnosti in akcij v krajevni skupnosti in širše. To so ugotovili na volilno-programski konferenci frontne organizacije, ko so ocenjevali svoje delo in se dogovarjali o prihodnjih usmeritvah.
V poročilu predsednika Matije Sobočana, kot tudi v sami razpravi, je bilo poudarjeno, da je SZDL znala mobilizirati občane, prisluhnila njihovim mnenjem in željam ter tako opravilo po
membno vlogo. To se je pokazalo tudi ob nedavnem referendumu za sprejem krajevnega samoprispevka, kjer je bil visok odstotek udeležbe in z veliko večino izglasovan samoprispevek. Kot pomemben napredek so tudi omenjali združitev beltinskih podjetij Graditelja in Komune.
Sicer pa so v Beltincih v preteklem obdobju dosegli viden napredek na gospodarskem, komunalnem, kulturnem in športnem področju, četudi so se srečevali z neaktivnostjo nekaterih delegatov in članov posameznih dru
štev in organizacij. To še posebej velja za svet krajevne skupnosti, kjer bodo poiskali nekatere kadrovske rešitve. Na konferenci je bilo poudarjeno, da je potrebno čimprej strniti vse moči, izdelati prednostne naloge in jih finančno ovrednotiti ter se lotiti uresničevanja sprejetega referendumskega programa. Omenjali so tudi potrebo po honorarni zaposlitvi delavca v krajevni skupnosti. Na volilno-programski konferenci so izvolili novo predsedstvo krajevne konference, kjer je več novih ljudi.
F. Maučec
(/MURK)
TOVARNA OBLAČIL IN PERILA MURSKA SOBOTA
STRAN 4
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1087
Na obisku pri Stanku Čurinu na Kogu
Kristusove solze za sladokusce
Stanko Čurin, dober vinogradnik, izvrsten kletar, ki ga poznajo ljubitelji kakovostnih vin daleč naokoli, glas o njem pa je segel daleč čez državne meje, celo tja preko velike luže. Ne mine dan, da se ob njegovi kleti ne bi ustavil kak tujec, gostoljubni domačin pa je vesel prav vsakega obiska. Prihajajo tudi organizirane skupine, člani društev vinogradnikov, se zanimajo o tem in onem, Stanko pa jim je vedno na voljo s svojimi nasveti. Govori predvsem iz izkušenj, saj ni obiskoval višjih in visokih šol. Znanje si je pridobival s prakso, učilo ga je življenje, in ko ga takole poslušamo, se nam zazdi, da bi se lahko uspešno kosal z vrhunskimi strokovnjaki s področja vinogradništva in kletarstva. Veliko izkušenj si je nabral v vseh teh letih, ne skriva jih ljubosumno le zase, pač pa jih je vselej voljan prenašati tudi na druge. Kot predsednika Društva vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric ga srečujemo na številnih zborih vinogradnikov in tudi sam rad prisluhne izkušnjam drugih. Čeprav ima vinogradništvo na tem območju že večstoletno tradicijo, so vedno kakšne novosti in človek se mora učiti celo življenje. Tehnologija se spreminja, in če ji ne sledi, ga povozi čas.
OD MOTORJEV MED SODE
Iz kuhinje se je razlegal živahen razgovor, ko smo se vzpenjali po poledenelih stopnicah. Verjetno spet kakšen obisk, smo pomislili, pa vseeno potrkali. Prve občutke; da nismo prišli ob pravem času, nam je pregnala prijazna gospodinja, ki nas je koj povabila za mizo. Pri Čurinovih so imeli ravno tisti dan koline in kolinarji so se pravkar nekoliko
/O ljubljanska banka
okrepčali, nato pa potegnili iz hleva še drugega ščetinarja.
»Pričakovali smo vas in Stanko se bo vsak čas vrnil,« se je opravičevala gospodinja. Pa ni bilo potrebno, saj smo prišli skoraj pol ure pred dogovorjenim zmenkom in gospodar je bil točen. Najprej seveda obvezen kozarček, za pokušino in za iztočnico našega pogovora.
Da je Stanko zajadral med vinogradnike, ni naključje. Njegov oče je bil agronom in med obema vojnama upravnik posestva, na katerem so se ob vinogradništvu ukvarjali še s trsničarstvom. Tako se je mladi Čurin že zelo zgodaj spoznal z deli v vinogradih, saj so tudi sami imeli pozneje nekaj hektarjev vinogradov. Vendar ga je bolj kot med vinograde vleklo k motorjem in veselil ga je predvsem šoferski po
V posebnem prostoru Stanko Čurin suši pod streho 1.000 kg laškega rizlinga s šparoni vred. Stiskali ga bodo šele februarja in iztisnili »Kristusove solze« — ta vrsta vina je danes zelo priljubljena v Italiji, od koder je Čurin tudi prinesel »recept«. Za Jugoslavijo bo to nekaj novega — čeprav bo solz prvič le za vzorec, okrog 150 litrov. Cena še ni znana, vsekakor pa ti denarci ne bodo mačje solze ...
klic. Zaposlil se je, bil nekaj časa v službi, po nagovarjanjih drugih pa je službo pustil in se odločil za vinogradništvo, saj so za to tod odlični tereni.
»Začeti je bilo treba tako rekoč vse znova,« pripoveduje Stanko, »denarja za obnovo ni bilo dovolj, zato sem se lotil žaganja drv po bližnji in daljnji okolici, da sem zbral nekaj sredstev.« Pred 25 leti so začeli s prvo obnovo. Sprva so načrtovali, da bodo grozdje prodajali, vendar so spoznali, da bi to zanje pomenilo propad. Grozdje ni imelo nobene cene, in tako so se odločili za lastno predelavo.
Blizu 8 hektarjev vinogradov imajo danes Čurinovi, nekaj pa bodo še dosadili. Od 1.500 do 2.000 trsov, tako da jih bo potem skupaj že 30.000. Za to obnovo iščejo zdaj primemo sorto, tak
šno, ki bo dala najboljšo kakovost. Pri izbiri pa morajo biti previdni, pojasnjuje Stanko, saj bodo novi nasadi na nekoliko nižjih legah in treba bo izbrati sorte, ki so odpornejše proti pozebi. Pred tremi leti so namreč zaradi močne zimske pozebe nekateri vinogradniki doživeli pravo katastrofo, pa tudi spomladanske pozebe tod niso redke. S strahom pričakujejo tudi letošnjo zimo, saj je vegetacija precej kasnila, les ni povsem dozorel in ob hujšem mrazu bi spet lahko prišlo do pozebe.
»Zato je prav, da smo vinogradniki organizirani v svojih društvih, saj združeni lažje uveljavljamo povračilo nastale škode,« meni naš sogovornik, ki se je vselej zavzemal za to, da bi bili zasebni vinogradniki izenačeni s tistimi v organizirani družbeni proizvodnji. Tudi to leto ni minilo brez elementarne nesreče, saj je gniloba pobrala dobršen del pridelka in prizadejala vinogradnikom ogromno škodo, pred-
Profesor Galuža iz Zagreba je ljubitelj dobrih vin. Med njegovimi številnimi znanci je tudi neki francoski vinogradnik in obenem priznani kuhar, ki svoja najboljša vina ponuja tako pomembnim osebnostim kot so državniki iz ZDA, SZ in Kitajske. Galuža je francoskemu prijatelju dejal, da mu bo prinesel iz Jugoslavije boljši sauvignon — Francoz je seveda zgolj nejeverno odkimaval. Ko pa je poskusil vzorec jugoslovanskega sauvignona, je Zagrebčanovemu mnenju navdušeno pritrdil. Verjetno ni potrebna detektivska žilica ob ugotovitvi, da je profesor Galuža Čurinov poslovni partner in da je bil odlični jugoslovanski sauvignon iz Čurinovih goric . . .
vsem tistim, ki so trgali nekoliko pozneje. Prehitevati pa ni bilo priporočljivo, saj so imeli, denimo burgundci, nizko sladkorno stopnjo, le okrog 17 odstotkov, in tisti, ki so trgali pri takšni stopnji, ne bodo dosegali kakovosti.
Pri Čurinovih so letos trgali burgundec po 20. oktobru ter dosegali od 18 do 20 pa tudi 22 odstotkov sladkorja, vendar je tam, kjer je bila visoka sladkorna stopnja, dve tretjini pridelka pobrala gniloba. Bo pa odlična kapljica, predvsem na račun žlahtne gnilobe. Tudi šipon bo dal letos izredno kakovost, saj so ga trgali konec oktobra, ko je bila tretjina žlahtne gnilobe. Ta daje vinu prijetno aromo, previdnost pa je potrebna zaradi plesni, ki se lahko pozna na okusu.
SLOVENSKA NEVOŠČLJIVOST
»Kdor želi pridelati vino dobre kakovosti, ne sme prehitevati s trgatvijo,« pojasnjuje Stanko. Pa to ne velja le za vina, ki imajo oznako pozna trgatev, pač pa tudi za ostala vina. Pri Čurinovih začnejo s trgativjo običajno takrat, ko drugi že končujejo in temu primerna je seveda tudi kakovost njihovih vin. Če grozdje ne doseže 18 odstotkov sladkorja, ne da tudi vina vrhunske kakovosti.
Kazalci na uri so se že pomaknili proti dvanajsti, mi pa še naprej kramljamo z gostoljubnim domačinom. Kolinarji so med tem že opravili delo, Stanko pa kot da se zanje niti ne zmeni. V pogovor večkrat posežeta tudi žena in hčerka in pozna se, da sta obe pravi vinogradnici. Če se človek z veseljem loti nekega dela in živi s svojim poklicem, potem uspehi resnično ne morejo izostati.
Od zgodnje pomladi do pozne jeseni je treba delati v vinogradu, v kleti pa dela tako rekoč nikoli ne zmanjka. »Ves dan je dela več kot dovolj,« pravi Stanko, »in ne vem, če sem to jesen lahko dvakrat pogledal prvi televizijski dnevnik«. Letos so iztisnili nekoliko več mošta kot lani, vino pa bo tudi dobre kakovosti. Vendar je zdaj potrebna nenehna navzočnost v kleti, saj če le malo zamudiš s pretokom, je to lahko usodno.
Okrog 48 tisoč litrov vina so letos stisnili v Čurinovi kleti, prodali pa so kakšnih 10 tisoč litrov mošta. Pretežni del pridelka bo vrhunske kakovosti, zaradi velikega povpraševanja bodo tudi nekaj vrhunske kakovosti prodali kot odprto vino, približno 30 tisoč litrov pa ga bodo ustekleničili za buteljke.
Človek bi pomislil, kam s takšnimi količinami, vendar pri Čurinovih s prodajo nimajo težav. Kupci prihajajo tako rekoč vsak dan, veliko je rednih odjemalcev in prodali bi lahko še veliko več, saj lanskega pridelka tako rekoč ni več. Glas o njihovih vinih je segel po vsej državi in čez meje naše domovine, k temu pa so prispevala tudi številna priznanja, ki so jih dobili za svoja vina. Že vrsto let sodelujejo na vinskem sejmu v Ljubljani in na sejmu v Gornji Radgoni, pa tudi na področnih razstavah in ocenitvah.
Takšni sejmi sicer veliko stanejo, vendar človek mora biti poleg, če želi obdržati in še izboljšati kakovost. Več kot 120 starih milijonov so jih stali samo letošnji sejmi, vendar se je sodelovanje splačalo, saj Curinova vina tudi letos niso ostala brez najvišjih priznanj.
Leta 1973 je Stanko za razstavljena vina na vinskem sejmu v Ljubljani dobil prva priznanja, eno izmed razstavljenih vin pa je bilo tudi kandidat za šampiona, saj je dobilo le tri kazenske točke. Za tistim so še nekajkrat kandidirali za šampiona, vendar je tragedija v tem, da smo Slovenci sami sebi preveč nevoščljivi in rajši ne podelimo nobenega šampionskega naslova, kot da bi jih podelili več. »Bil sem na številnih podobnih sejmih v tujini in videl, da je več razstavljenih vzorcev dobilo šampionski naslov. Slovenci pa s takšnim odnosom škodujemo sami sebi,« malce nejevoljno pripoveduje Stanko. Številna priznanja, med njimi je cela vrsta velikih zlatih
Zgodovinski dan za jugoslovansko vinogradništvo. Pa ne zato, ker je fotografija nastala na Dan republike pred dvema letoma, pač pa, ker je bila to prva trgatev, po kateri je nastalo »ledeno vino«. Pri vsaj —7 stopinjah Celzija so trgali laški rizling.
medalj, mu sicer mnogo pomenijo, v še večje zadovoljstvo pa mu je, da njegova vina hvalijo kupci. Ko smo ga povprašali, katero priznanje mu največ pomeni, je dejal, da je vesel prav vsakega, največje priznanje pa mu je dal na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni priznani madžarski enolog, ko mu je za ledeno trgatev dodelil 20 točk, kar je največje možno število.
V KORAK S SVETOVNIM KLETARSTVOM
Pij malo in dobro, je znano pivsko pravilo in ljudje danes
Ob koncu našega obiska nas je Stanko Čurin popeljal na obvezno kratko »ekskurzijo« v klet. Med drugim smo poskusili letošnji »pozni« laški rizling. Ta je že pripravljen za vstekieničenje, čeprav je najprimernejši čas za to šele nekje marca — toda naročila neprestano prihajajo, posebej v prednovoletnem času.
vse bolj posegajo po kakovostnih vinih. Žal pa vse tisto, kar je označeno kot kakovostno vino, takšnega naziva velikokrat ne zasluži. »Pivska kultura se spreminja in ljudje v naših krajih zdaj že pijejo z občutkom in izbirajo med dobrim. Ce je še včasih otrok namesto mleka dobil za zajtrk kozarec jabolčnika, je danes v teh krajih vse manj alkoholikov,« pripoveduje Stanko, ki mu je kakovost osnovno vodilo v njegovem poklicu. Zato skuša vedno najti in ponuditi nekaj novega, pri tem pa se zgleduje tudi po vinogradnikih v tujini. Pozne trgatve so pri Čurinovih že tradicija, njihovi rizling, sauvignon, šipon ... pa se ponašajo z najvišjimi sejemskimi priznanji. Laški rizling so letos trgali 5. novembra, v zelo lepem vremenu, grozdje je imelo 18 stopenj sladkorja in iz njega so iztisnili 8 tisoč litrov žlahtne kapljice. Prvič letos je šlo grozdje naravnost v stiskalnico, brez mletja, in to se bo gotovo poznalo tudi na okusu, ki pa ga prepoznajo le prefinjeni pivci. Velika večina namreč še
vedno ne loči takšnih »malenkosti«, mnogi pa tudi ne vedo, kaj so suha, polsuha in sladka vina. Dobro vino mora imeti, po Curi-novem okusu, primerno cvetico in še nekaj ostanka sladkorja.
Pri tujih vinogradnikih je Stanko dobil tudi idejo za ledeno vino. Pred dvema letoma seje prvič odločil zanjo in bil je prvi v Jugoslaviji, čeprav so želeli nekateri ta laskavi naziv pripisati sebi. Njegov laški rizling ledene trgatve 1985 namreč ni dobil imena ledeno vino, pač pa so ga označili kot izborno trgatev z na
vedbo datuma trgatve. Lani je za ledeno trgatev pustil renski rizling in pridelal 1.020 litrov, letos pa, pravi, za to ni bilo možnosti, saj je najmanj 20 odstotkov sladkorja štartna osnova, ko se odloča za takšno trgatev. Se je pa zato letos prvič odločil za tako imenovano suho trgatev.
Kakšnih tisoč kilogramov laškega rizlinga so narezali s šparoni, ga obesili na žice in zdaj se suši.
Si za Silvestovo želite žlahtne Čurinove kapljice? Res je, do nje ni lahko priti — napotiti seje treba kar v Kog k Čuri-novim, ker v trgovinah (žal) cenjenega vina ne boste dobili. Sicer pa ga prodajajo številni jugoslovanski hotelirji, pa tudi zasebni gostilničarji. Naštejmo nekaj najpomembnejših rednih Čurinovih odjemalcev: Intercontinental Zagreb, Jugolinija Reka, grad Podvin, primorski hoteli, Rudis, vinoteke... In Pomurje? Poskusite lahko samo na dveh mestih: v restavraciji Vikend v Radencih in v gostilni Jošar v Prosenjakovcih.
Vsaj dve tretjini se morata izsušiti, nato pa ga bodo februarja stiskali. Računa, da bodo pridelali okrog 150 litrov najžlahtnejše kapljice, takšno vino pa Italijani imenujejo kristusove solze. »Letos smo poskusili prvič,« pravi Stanko, »zato jih bo malo in jih bomo ustekleničili v tridecilitr-ske stekleničke, da bi jih lahko poskusilo čim več sladokuscev.
Ce bomo uspeli, bo že prihodnje leto zraslo v naših vinogradih še več takšnih solz.« Prepričani smo, da jim bo, gotovo pa to ni tudi zadnja novost, ki jo bodo Čurinovi ponudili ljubiteljem vrhunskih vin.
Bojan Peček
Ludvik Kovač
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
STRAN 5
Nepogrešljiva trenirka
GUSTI GROF
»Tovariša predsednika danes ni, je službeno odsoten«, je pojasnjeval prijeten ženski glas na drugi strani telefonske žice. Že v tretje ta teden sem dobil takšno pojasnilo, in če ga ne bi dobro poznal, bi pomislil, da se me izogiba. Pa vem, da ni tak, saj me ni še nikoli zavrnil. Velej je našel čas za pogovor, če ne med delovnim časom, potem popoldne, ali pa tudi v soboto. Ko sem poskusil v četrto, se je oglasil pravi glas. Malce je sicer okleval, ko sem mu pojasnil svojo željo, vendar nisem odnehal. Pravijo, da pametnejši vendo popusti — zmaga pa je le bila v mojih rokah.
Svetloba uličnih luči je odsevala na poledenelem asfaltu, po glavi pa so mi rojila najrazličnejša vprašanja, ko sem se odpravljal na obisk k njemu. Priznati moram, da bi bolj vešče spraševal o razmerah v našem kmetijstvu, težavah, načrtih, vendar bralcev v teh predprazničnih dneh nismo želeli obremenjevati s takšnim branjem. Tokrat pišimo o tistem, kar je tudi sicer del našega vsakdanjika, vendar ga
največkrat radi zadržimo zase. Odprimo intimno knjigo, ki jo piše življenje, in pobrskajmo po nekaterih straneh! Zgodb in zgodbic je za cel roman, vendar preskočimo nekatere, saj ima vsak človek tudi svoje majhne skrivnosti, ki jih želi obdržati le zase.
Gusti me je pričakal že med vrati. Nasmejan in voljan ža šalo, kot vselej, vendar se mu je na obrazu poznalo, da je bil za njim naporen dan. »Pa kako ti je spet uspelo najti prav mene?« me je ogovoril bolj v šali kot zares. »Veste, vsaka funkcija zahteva tudi žrtve, in če si še Grof povrhu (mislil sem na grofa z malo začetnico) potem je še toliko težje«, šem skušal biti prepričljiv. Beseda je dala besedo in kmalu sva že kramljala o vsakdanjih stvareh. Pa vseeno skušajmo iti nekako po vrsti.
»Svojo službeno pot sem začel kot strojepisec na nekdanji občini v Martjancih. Končal sem ekonomsko šolo, dobro obvladal stenografijo in strojepisje^ zato sem bil kot nalašč za to delovno mesto,« pripoveduje svojo življenjsko zgodbo Gusti Grof in opazil sem, da se mu misli rade vračajo v preteklost. Čeprav še vedno mladostno razpoložen, se rad spominja mladih dni in spomini mu uhajajo v čase, ko se je še kot kratkohlačnik podil s svojimi vrstniki, s katerimi je skupaj ušpičil marsikakšno vragolijo po sebeborskih livadah. Petindvajset let bo že, ko je prišel v takratni kombinat Pomurka, želja po izpopolnjevanju pa ga je vodila,
da je ob delu tudi doštudiral. Do leta 1971 je bil analitik, nato poldrugo leto pomočnik generalnega direktorja in nato do leta 1976 generalni direktor. Z ustanovitvijo sozda ABC Pomurka pa je postal predsednik te sestavljene organizacije in to funkcijo opravlja še danes.
— Za vas često v šali pravijo, da ste grof na največji slovenski grofiji. Je težko biti predsednik tako velikega kmetijskega sozda? Kako je s prostim časom, saj, denimo, kmetje pravijo, da tega tako rekoč nimajo?
»Moram reči, da me služba možno angažira, vendar, če se človek odloči in takšno funkcijo sprejme, se mora s tem tudi sprijazniti. Cesto je potrebno kakšno delo opaviti tudi popoldne, po delovnem času, nemalokrat še v soboto, vendar vsako delo skušam organizirati tako, da sem prost vsaj ob nedeljah,« Resnično malo prostega časa mu ostaja in sam pravi, da ga najraje preživi v družinskem krogu. Pa kako tudi ne bi, saj je med tednom veliko.zdoma. Ne le zaradi številnih funkcij, ki jih opravlja neprofesionalno. Je član raznih republiških in zveznih organov,
dela v obeh zbornicah, sprejema pa predvsem funkcije, ki s povezane s kmetijstvom in ki koristijo njegovi organizaciji.
— Sedanji hiter in nemalokrat napet tempo življenja človeka cesto izčrpava, vse bolj je podvržen menežerskim boleznim. Kako uiti temu?
»Veliko svojega prostega časa namenim rekreaciji, ukvarjam pa se predvsem s tekom. Tek je iz
redno koristen za zdravje in za ohranitev kondicije, zato mi tudi žena, ko pridem domov slabe volje, svetuje naj grem teč. Pa ne zaradi kondicije, pač pa zaradi sprostitve. Po nekaj kilometrih teka človek pozabi na težave, vsi problemi pa postanejo laže rešljivi,« pravi Gusti, ki se z rekreacijskim tekom ukvarja že sedem let. Takrat je imel težave s srcem, pa ne ljubezenske, tek pa mu je zdaj postal potreben. Pet do šest ur tedensko namenja rekreaciji, na tek pa se poda štirikrat tedensko. Med polji in travniki, mimo rakičanskega letališča, so njegove tekaške proge, najraje pa teče sam. Pa ne zato, ker bi se bal tekmeca, saj često sodeluje tudi na velikih tekaških maratonih za rekreativce. »Vseeno mi je, če pridem v cilj 5. ali 50., pomembneje mi je, da sem še vedno sposoben
premagati progo. Rad sodelujem na množičnih tekaških maratonih, in če mi le čas dopušča, ne zamudim nobenega v bližnji in daljni okolici. Tu srečam veliko prijateljev, ki sem jih spoznal prav na teh tekih, in prijetno je, če se le bežno pozdravimo«. Tek je Gustiju postal del življenja, in tudi če se vrne s potovanja ob desetih zvečer, mu ni težko obleči trenirke in pospešeno vzeti poti pod noge.
— Slišali pa smo, da so vas v zadnjem času že večkrat videli teči v dvoje?
»To bo držalo. Naš »hišni svet« je namreč sklenil, da nabavimo štirinožnega prijatelja in ta ami zdaj pri teku dela družbo.« Ko sem ga takole za šalo pobaral, kateri je boljši, se Gusti kajpak ni dal. »Pes je v začetku sicer hitrejši, vendar se na koncu pokaže, da imam sam več kondicije,« pravi Gusti. Verjamemo, zato izjave nismo preverjali.
— Poleti vas večkrat vidimo tudi na kolesu?
»Kupil sem si specialno tekmovalno kolo in velikokrat sedem nanj. V prejšnjih letih sem sodeloval na raznih kolesarskih
maratonih za rekreativce in prevozil proge od 80 do 120 kilometrov. Petkrat sem prevozil maraton okoli Pohorja, sodeloval pa sem tudi na kolesarski dirki po Pomurju za pokal Pomurskega sejma.« Ne da bi se hvalil, vendar ima tudi sam zasluge za organizacijo te dirke. Šlo je namreč za stavo in z direktorjem Gospodarskega razstavišča Ljubljana sta stavila, da bo ta pri Kolesarski zvezi Slovenije dosegel, da bo prevzela organizacijo te dirke, če
bo Gusti prevozil celo progo. Rečeno storjeno, progo je prevozil, za nameček pa je prišel na cilj še pol ure pred direktorjem Gospodarskega razstavišča. Torej še en dokaz, da se Pomurci ne damo kar tako premagati. Sicer pa ima za sabo na kolesu že veliko kilometrov, saj je s skupino pomurskih rekreativcev v dveh dneh prevozil tudi pot od Hodoša do Jadranskega morja.
— Kaj pa pozimi, ko ni možno kolesariti in tekati med polji?
»Takrat si nadenem tekaške smuči in se podam na bele poljane. Škoda le, da v Pomurju ni urejenih tekaških prog in si jih moram tako sam steptati. Kot vidite, brez tekanja torej ne morem, in tudi če grem na kakšno daljše službeno potovanje, obvezno vzamem s seboj trenirko.«
— Lov je bil včasih domena visoke družbe, danes pa je postal modna muha predvsem za takšne »na položajih«?!
»Moram reči, da me lovstvo ni nikoli privlačevalo in tudi ne želim biti lovec, predvsem iz dveh razlogov. Ko sem bil star 10 let, je bil lovski pogon mimo naše hiše in kot poganjač sem se pridružil lovcem. Ko sem se pozno ponoči vrnil domov, me je mama s preklo pošteno naklestila in mi verjetno takrat izbila iz glave željo po lovstvu. Drugi razlog pa je ta, da so me, ko sem postal direktor, prijatelji že nekaj dni po tem prišli vabit, naj se včlanim v lovsko organizacijo. Zahvalil sem se jim, saj če me niso vabili prej, tudi tokrat nisem sprejel povabila.«
— Službene obveznosti, potovanja, veliko ste, skratka zdoma. Ne pogrešajo pri hiši moške roke?
»Pri tem moram pohvaliti ženo, ki je dober organizator in razume moje službene obveznosti. Opravi vsa moška dela, ona je bila glavni organizator in vodja pri
Biti glavni v tako veliki organizaciji. je težko, ima pa včasih tudi prijetne plati, pravi Gusti Grof. Srečuje vedno nove ljudi ter ima velik krog prijateljev in znancev po vsej državi, ki jih je spoznal prav po tej poti. Poznajo pa ga tudi domači ljudje, kmetje in rad je v njihovi družbi. »Ko je pred leti neka delagacija iz republike, v kateri so bili najvišji slovenski politiki, obiskala kmetijo na Goričkem, je vodic predstavljal gostiteljem vse člane delegacije. Ko je prišel do mene, pa ga je gospodinja prehitela, rekoč: 'O, tega pa poznam, to so naš gospod Grof. Nekako prijetno sem se počutil, pa ne zato, ker me je ogovorila z »gospodom«, pač pa zato, ker me ljudje poznajo in spoštujejo.«
gradnji hiše, tu in tam pa mi le poočita in mi daje za vzor sosede.«
— Gotovo se ji skušate oddolžiti, recimo da včasih stopite za štedilnik?
»Do tega se obnašam zelo patriarhalno, žena pa me tudi sicer ne bi pustila zraven. Znam skuhati čaj, speči jajce, mehko kuhano jajce pa se mi že ne bi posrečilo.«
— Potem pa gotovo ne pozabite vsaj na darilo za ženo, ko se vračate s potovanja v tujini?
»V tujino ne potujem velikokrat, praviloma pa ji vsakokrat prinesem kakšno darilo. Najčeš-Če krilo, saj se pri tem ne morem zmotiti. Pa nima ravno veliko kril iz tujine.«
— Veliko ste v moški družbi, kaj menite o ženskah?
»Ne bi mogel reči, da sem samo v moški družbi, saj se, preden pridem do direktorja, srečam s tajnico. Do žensk skušam biti korekten, mislim, da so prav tako sposobne kot moški in čudi me, da jih ni več na vodilnih položajih.«
— Kaj pravite o svoji tajnici?
»Sva sošolca in delava tako rekoč že ves čas skupaj, od občine naprej. Nekateri delo tajnic še vedno podcenjujejo, sam pa menim, da je to eno odgovornejših delovnih mest v organizaciji, saj lahko sposobna tajnica razreši del problemov, ki bi jih sicer moral reševati direktor. S svojo tajnico sem zadovoljen, poznajo in spoštujejo pa jo tudi vsi naši poslovni partnerji.«
»V prijetnem spominu mi je ostalo potovanje v Mongolijo, kjer je naš sozd pobraten s tamkajšnjo kmetijsko zadrugo. Tja sva potovala z Martinom Horvatom, ki je bil takrat sekretar osnovne organizacije ZK v kombinatu. Tam sem bil tudi prvič na lovu, prvič streljal na divjad in ustrelil svizca. Prijazni gostitelji so bili v skrbeh za najino prebavo, zato so želeli, da sama predlagava jedilnik. Odločila sva se za govedino in tako sva dva tedna jedla samo govedino. Ko sva se z letalom vračala domov, smo dobili za kosilo svinjsko pečenko in mislim, da je bila to najboljša svinjska pečenka v mojem življenju. Pa še veliko drugih lepih spominov je ostalo od tam. Mongolci imajo običaj, da nazdravljajo za vsako malenkost in na vseh sprejemih smo nazdravljali z njihovo vodko. Na koncu so bili gostitelji vedno bolj v rožicah kot midva, kar je spet dokaz, da Pomurci veliko vzdržimo.«
— Veliko ste na potovanjih. Zaupate vašemu šoferju?
»Šofer je poleg žene tista oseba, s katero sva največ skupaj. Tedensko preživim v avtomobilu od 12 do 15 ur, kadar sem utrujen, mirno zaspim, kar pomeni, da mu povsem zaupam. V avtomobilu tudi veliko preberem in celo pišem, kar je prav tako dokaz, da dobro vozi. Sicer pa je naš šofer z mercedesom 280 prevozil 700 tisoč kilometrov brez popravila.«
Se in še sva s sogovornikom listala po knjigi spominov in nastala bi lahko nadaljevanka. Nešteto je zgodbic in anekdot, ki so povezane z njegovim priimkom, razgovoril se je o tem, da rad planinari in da je navdušen gobar. Kakšnih deset vrst gob nabira, če prinese domov kakšno novo, pa jo mora seveda prvi poskusiti. Pa o tem, da ima renaulta 11 in katrco, nima pa »viken-dice« in vinograde, pač pa le hišo in vrt, ki ga obdeluje žena. Tudi o plači je nanesla beseda. Če svojo primerja z drugimi v tej dejavnosti, je zadovoljen, čeprav meni, da je delo poslovodnih delavcev premalo plačano. Dobijo plačo za 7 ur, delajo pa tudi 10 in več ur dnevno ter nimajo nobenih nadur. Človek na vodilnem delovnem mestu bi moral zaslužiti toliko, da ne bi smel razmišljati o nobenem dodatnem zaslužku, meni Gusti. Pa še to, da je rad v veseli družbi in da rad pleše, mi je zaupal. Najraje ima standardne plese, posebno rad zapleše sotiš, najraje pa zapleše z ženo, s katero se dobro ujemata. Pa ne le pri plesu, tudi sicer.
LUDVIK KOVAČ
Rokometaši
Pogovorov z direktorji smo novinarji vajeni. Gospodarske organizacije dandanes poslujejo v tako viharnih razmerah, da je v posameznih delovnih kolektivih vedno kaj novega. In priznati je treba, da se takrat novinar večinoma obrne prav na direktorja. Toda ko steče pogovor z istim človekom o povsem drugi temi — in to je poskus prikaza intimnejše plati direktorjevega življenja — je vse skupaj veliko težje. Tako za spraševanca kot spraševalca. Z Božom Kuharičem je bila v javnih občilih že cela vrsta intervjujev, a vsi so predstavljali močno poslovno osebnost, zgledno opravljeno in resno. Daleč od tega, da sogovornik tokrat ne bi bil resen — a že čas in kraj dogajanja sta bila drugačna od običajnih. Čeprav je bilo šele ob petih popoldan, je bila že trda tema. V Murini poslovni stavbi večinoma mir, le čistilke so opravljale svoje delo. Zmenjena sva bila v njegovi pisarni, a tokrat brez običajnega sprejema prijazne tajnice. Prišel je natanko minuto pred peto (povsem v skladu z imidžem Mure, pa tudi svojim, če je že direktor tako uspešne firme). Ne s kravato in Murino obleko, ampak športno oblečen. Nič čudnega, čez uro se je začela večerna rekreacija, ki ji pripisuje velik pomen.
Foto: A. Abraham
»Športna rekreacija skoraj povsem zapolnjuje moj prosti čas,« je povzel, ko sva sedla za mizo v njegovi pisarni. In videti je bilo, da o športu rad govori: »Za rokometni klub Ormož sem igral 15 let. Bili smo zelo dobro moštvo in spominjam se, da smo se leta 1968 s Celjem celo borili za vstop v drugo zvezno ligo. Pred odločilno tekmo v Ormožu smo imeli točko prednosti, pa smo žal izgubili in Celjani so se uvrstili v zvezno ligo. Nato je klub zaradi finančnih težav razpadel. Mi pa smo vseeno še naprej želeli igrati v slovenski rokometni ligi. Že takrat smo bili veliki prijatelji, pomešani smo bili Prleki in Prekmurci. Nekaj nas je prišlo v Mursko Soboto in ustanovili smo rokometni klub Polet. Vezi med člani tedanje ekipe so še vedno tesne, saj se srečujemo vsako leto ob dnevu borca, ko je v Ormožu rokometni turnir. Zdaj nastopamo kot veterani in letos smo bili na turnirju prvi.«
Veliko jih trdi, da šola in šport ne gresta skupaj — vi ste dokaz za nasprotno. Ali pa ste zgolj izjema?
»Za našo ekipo velja nekaj izjemnega: od 12 se nas je 10 vpisalo na fakultete in vsi smo jih tudi končali. Nasploh je šport nekaj čudovitega — spoznal šem veliko ljudi, ko sem potoval po Sloveniji in danes se številni srečujemo kot poslovni partnerji. To so bila lepa leta. Sicer pa je naključje, da sem bil prav rokometaš: ukvarjal sem se s številnimi drugimi športi, od katerih mi je najbolj uspeval rokomet. Toda Ormož je bil pač rokometno središče in to je odločilo, da sem v tem športu največ dosegel.«
Sicer pa v Mursko Soboto niste prišli zaradi rokometa?
»Ne: Po nižji in višji gimnaziji sem se vpisal na ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Bil sem štipendist mariborske organizacije TAM. Po fakulteti sem bil šest mesecev tam in opravil pripravniški izpit. Mučil pa me je stanovanjski problem — v Mariboru bi moral dolgo čakati na stanovanje. Tako pa sem zasledil Murin oglas — potrebovali so mlade stro
kovnjake za delo v komerciali, prosto pa je bilo tudi stanovanje. Drugega sem bil zelo vesel, pa tudi prvo (delo v komerciali) me je zanimalo. Tudi na lastno željo sem bil v Muri pripravnik nadaljnje tri mesece, ker veliko stvari še nisem dovolj požhal. Sčasoma sem postal pomočnik komercialnega direktorja tozda Perilo, ko pa smo zgradili tozd Ženska oblačila, sem tamkaj postal direktor. Zdaj sem že deset let glavni direktor Mure, teče mi tretji mandat.«
Kroži veliko zgodbic o Štajercih in Prekmurcih, ki si niso v najboljših odnosih. Ste imeli kaj težav, ko ste prišli sem?
»Niti najmanjših. Res sem rojen v Ormožu in sem prišel v Prekmurje pred 20 leti, vendar tu nikoli nisem čutil, da prihajam od drugod. Že v mladih letih sem se navadil samostojnega življenja, saj sem živel po dijaških domovih, oziroma študentskih. Zato sem se hitro privadil.«
Je res, da direktorji živite mondeno, razsipniško življenje?
»Govorim lahko le zase. Moj moto je vedno bil, da naj me okolje sprejema takšnega, kot sem — torej kot vse »normalne« ljudi. Zelo zadovoljen sem, če se lahko vklopim v povprečje. Tudi hčerki vzgajam v takem duhu. Je pa normalno, da so zaradi službe določene posledice. Trpi prosti čas, družina. Danes direktorji počnemo veliko reči, ki za poslovanje firme sploh niso bistvene. Vse skupaj tako teži, da se tudi v zasebnem življenju ne moreš popolnoma »izklopiti«. Resnično prostega vikenda na primer sploh ne poznam, saj se moj delovni teden začne po nedeljskem kosilu, ko se je treba pripraviti na sestanke, prebirati gradiva . ..«
Kje preživljate dopuste?
»Poleti se najraje peljemo na otoke, zadnjih pet let na primer na Hvar. Vendar na negodovanje družine ostanemo največ 10, 12dni — dlje ne morem ostati na enem mestu. Pozimi pa rad smučam, čeprav sem včasih veliko več — takrat še ni bilo žičnic. Planinarjenje me prav tako pritegne.Zdaj je tega sicer malo, pa vendar letno vsaj enkrat — lani smo bili na
STRAN 6	 VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
Marino eleganco
BOŽO KUHARIČ
»Pravijo, da sem dober plesalec«
Škrlatici, letos pa na Jalovcu. To so dvodnevne ture, na katerih velja strogo pravilo, da ne smemo govoriti o poslovnih zadevah. Sicer pa smo tako upehani, da za kaj takega tudi nimamo volje.«
Kako družina sprejema vašo pogosto odsotnost?
Prepotoval sem res že vse celine razen Južne Amerike in Avstralije, vendar vseeno ne potujem veliko — nimam namreč toliko operativnega dela kot na primer komercialisti. Po drugi strani pa to niso kakšna turistična potovanja, na katera bi te vezali posebej lepi spomini. Največkrat se vse zgodi na relaciji firma—hotel—letališče, in to ni preveč atraktivno. Spomnim se, da sem bil v Miinchnu že vsaj 10-krat, pa si nisem utegnil ogledati olimpijskega stadiona. Sele, ko sem tja odpotoval zasebno, mi je to uspelo. Kar zadeva družino: razumejo, da so potovanja nepredvidljiva, da me včasih ni dlje, kot pričakujejo. Vendar je to razumevanje za obstoj družine nujno. Svoje delo moram opraviti — in včasih tudi na račun družinskega življenja.«
Nosite vedno Murine obleke?
»V službo vedno. Najsrečnejši pa sem, ko pridem domov in se preoblečem v trenirko. Murini delavci moramo biti modno oblečeni, to je pomembno tudi zaradi poslovnih partnerjev. Pri izbiri oblek mi pomagajo strokovnjaki za modo. Vse to po moje dobro vpliva tudi na oblačenje Pomurcev. Naše trgovine so s konfekcijo dobro založene in vesel sem, če Mura prispeva k višji kulturi oblačenja. Zanimivo je, da tuji partnerji takoj opazijo urejenost in modnost znotraj naše firme. Sem na primer proti enotnim delovnim haljam v Muri, ker se mi zdi, da je primerno oblačenje del človekove osebnosti, delujemo bolj sproščeno.«
Številnih mistifikacij so deležne tudi direktorske plače. Kakšna je vaša?
»V Muri to ni nobena skrivnost — moje letošnje povpreč
je je 71 starih milijonov. Sam o cifrah ne razmišljam in si verjetno niti ne bi znal zračunati plače. Mislim, da smo v našem kolektivu objektivno plačani. Nasploh pa se mi zdi nevarna težnja k uravnilovki. Strokovnjakom je treba dati primerno nagrado, direktorjem pa izhajajoč iz tega. Danes je direktor strelovod za vse probleme v tovarni, pa čeprav gre na primer za ukrepe vlade. Direktor danes ni več atraktivna funkcija, saj je v Sloveniji veliko odprtih direktorskih mest.«
Imate najljubšo jed, pijačo?
»Že doma so me naučili, da moram pojesti vse, kar pride na mizo. Tako je še danes, zato ni kakšne posebne jedi, ki bi jo imel najraje.Rad pa popijem dobro vino. Zelo cenim ormoški muškat otonel, beli burgundec, ljutomerski rumeni muškat in radgonsko zlato penino,. Vendar pa pijem samo v družbi — doma je lahko pijača v hladilniku tudi mesece, pa se je ne dotaknem. Tudi po naši rekreaciji, na primer, gremo na pivo — zdaj že počasi ne bomo
vedeli, ali prihajamo na košarko ali na pivo.«
Dandanes je tudi zelo modno, če imeš lastne gorice...
»Če bi mi jih kdo podaril, jih ne bi imel. Po moje je to bolj pogruntavščina potrošniške družbe. Do vinogradništva in vina nasploh imam poseben odnos. Tudi zato, ker sem odraščal med vinogradi. Kultura pitja žal upada. Za dobro vino je treba veliko truda, znanja in tradicije. In s tega stališča ga tudi uživam. Sicer pa imam nekaj dobrih prijateljev, predvsem v Prlekiji, ki imajo dobro lastno vino. In to je zame najsprejemljivejša različica, svojega vinograda ne potrebujem.«
Direktorji ste zelo na tesnem s časom — pa vendar si ga vzamete, predvsem za rekreacijo?
»Vedno sem živel s športom in tega zdaj ni lahko opustiti. Mislim, da ni poklica, v katerem si človek ne bi mogel dve ali tri ure tedensko privoščiti zase. Vsak mora v prvi vrsti sam največ narediti za svoje zdravje. Šele nato pride na vrsto zdravnik, medicina. Dvakrat tedensko igramo v Murini telovadnici košarko — in sicer se ob ponedeljkih in četrtkih v približno enaki zasedbi dobivamo že 17 let. Vsak teden dvakrat grem na trim, igram tenis, smučam. Nasploh daje šport človeku vrsto dobrih lastnosti: disciplino, primeren odnos do dela, vztrajnost. .. Zato bi se čimveč mladih moralo ukvarjati s športom.«
Pogovor sva začela in končala s športom, rekracijo. Kazalca ure sta že kazala šesto — čas, ko so ga prijatelji v košarkarski dvorani že čakali. Pogasila sva luči in se odpravila proti telovadnici. Tečen in nikoli zadovoljen novinarski duh pa je vendar terjal nekakšno anekdoto iz bogatega življenja Boža Kuhariča. In slišal sem jo mimogrede, spontano (ko je o tem premišljeval, se ni ničesar spomnil).
»Starši so me silili, naj se učim igranja na klavir. Sam prevelike volje nisem imel, saj sem moral vaditi v času, ko so se drugi podili za žogo. Vseeno sem po šestih letih končal nižjo glasbeno šolo v Ormožu in po vsej sili bi se moral vpisati na srednjo na Ptuj. Toda k sreči so bili tam sprejemni izpiti in uspelo mi je, da sem padel.
Profesor mi je namreč zaigral znani napev Hej, birgade, jaz pa sem odgoovril, da je to pesmica Mučo, Mučo, mučo mala. Seveda sem edini med 35 kandidati neuspešno končal izpit in moje klavirske kariere je bilo s tem konec. Zdaj imamo pianino tudi doma in nanj ne igram. Pa tudi hčerki sta bolj moje sorte ...« Medtem sva prišla do slačilnice — Božo Kuharič se je preoblekel v športno opravo, s fotoreporterjem pa sva čakala primeren trenutek, ko bo pri žogi.
Božo Kuharič — direktor, športnik, človek. Predvsem slednje — sprejemati ga kot vse druge ljudi, je njegova želja. Saj tudi je, kot vsi drugi — silvestroval bo na primer (kot že vrsto let) doma z družino, še naprej se bo dvakrat tedensko podil za košarkarsko žogo, igral na ormoških rokometnih turnirjih. In obenem vodil šest-tisočlanski kolektiv. Vsekakor uspešno, predvsem pa z veliko več volje in energije, kot se je včasih spravljal za klavir ...
BOJAN PEČEK
Lendavčan ne more živeti brez vinograda. Tudi si življenja ne more zamišljati brez vinske kleti in seveda ne brez zlatorumene kapljice. Zaveda se, da je tako konjičkarsko vinogradništvo nedonosno, saj je tako pridelan liter vina dražji od tistega, ki bi ga lahko kupil. Pa vendarle: človek ne more iz kože in rine v vinograd.
Pogovarjamo se z Jožetom Hajdinjakom. Kaj mislite — kje? V njegovi vinski kleti seveda! Pravzaprav v sobi. Pohvalil se je, da je množico del, na primer nazadnje leseni opaž, naredil sam ali pa s pomočjo sina. Na mizo brž postavi steklenico letošnjega rizlinga. Ni kaj, odlična kapljica, ko bi je le bilo dovolj.
»Letos mi je pričakovan pridelek pobrala slana. 7-arske gorice v Čen-tibskih Goricah so na nižinskem pobočju, zato sem letos pridelal le 100 litrov vina, lani pa ga je bilo 1200 litrov. Še sreča, da ga nisem prodal, tako pa se bom z letošnjo malenkostjo in ostankom iz lanskega leta, kakih 500 litrov ga je še, nekako prebil do druge trgatve.«
— Kdo pa pravzaprav obdeluje vinograd?
»V glavnem sam. Čez teden ni časa, pač pa ob koncu tedna, če le ni drugih obveznosti, preživim v goricah: kopam, plejem, špri-cam, vežem, krožim ... V goricah se resnično sprostim, kajti moj delavnik od ponedeljka do sobote je skoraj vsak dan do sedmih zvečer. Polovico dni v tednu, sem na poti: Ljubljana, Zagreb, Beograd . ..«
Ogenj v peči ni gorel več s takim plamenom kot prej, zato je Jože naložil premog. Kmalu je od peči začela prihajati močna toplota, ki je ožarela ne le stene peči, ampak tudi naša lica. K temu pa je pomagala tudi kapljica.
— Kako gledajo na vas kot popotnika vaši družinski člani?
»Hčerka se je poročila in ima otroka, tako, da sem že dedek. Sin hodi v srednjo tehnično šolo v Lendavi. Žena je zaposlena v Nafti, tako da dobro pozna vse probleme, ki jih kot vodilni moram pomagati razreševati, zato se je pač sprijaznila z mojim delovnim časom. Velikokrat tudi po sedmi uri zvečer ne končam z delom, ampak se potopim v študij, za katerega je pač potrebna samota in mir. Luč mnogokrat gori deleč v noč, tudi čez polnoč. Sploh pa sem >ponočnjak<, kajti spat se mi ne mudi.«
— Ste radi sami, ali pa imate rajši družbo?
»Zdi se mi, da sem družaben človek. Vesel sem obiskov sorodnikov in prijateljev, tudi poslovnežev, pa tudi sam rad grem v goste. Primer: odidem v vinograd, delam, nekaj časa sem sam, potem pa že začutim potrebo po pogovoru. Stopim do soseda, pokramljam z njim, pa je lepo.«
Naše pozornosti ne vzbuja le prijeten sogovornik, tudi v kozarec ne smemo nenehno gledati, kajti tedaj bodo lica še bolj žarela, četudi pač ne bo oddajala več take toplote, ampak pogled zastane na lepo urejeno notranjostjo vinske kleti oziroma sobe, v kateri se pogovarjamo. Veliko lesa iz katerega diha domačnost. Pozornost pritegne tudi velika panoramska slika območja (Jože pokaže točko, kjer stoji njegova zidanica), ki jo je naredila (in podarila) lendavska slikarka Suzana Kiraly Moss. Prevladuje zelena barva. Saj druga niti ne more, ne sme, saj je tod naokoli (seveda ne pozimi) vse zeleno. Krasen pogled na okolico. Pogled, ki sprosti.
— Dejali ste, da ste družaben mož. Tudi mi to vse bolj spoznavamo. Potemtakem hodite tudi na zabave?
»Po gostilnah ne hodim, razen, kadar je to nujno zaradi poslovnih prijateljev. Občasno grem z ženo tudi na kako zabavno prireditev, na primer v Lendavo, Moravske Toplice ali Radence. Rad se tudi zavrtim in naj se malo pohvalim: plesalke pravijo, da sem dober plesalec!«
— Pa kulturne prireditve? Jih utegnete obiskati? Kaj pa branje?
»Človek ne živi samo od kruha, ampak je za njegovo osebnost potrebna tudi kultura. V Lendavi obiščem, če le utegnem, vse kulturne prireditve. Rad tudi berem knjige. V glavnem je to strokovna literatura, po leposlovju pa utegnem seči le tedaj, ko me bolezen priklene za nekaj dni v posteljo. Potem pa preberem kar nekaj knjig!«
— Kako pa je z dopustom? Ali si ga utegnete privoščiti?
»Poleti grem z družino na morje. Pa ne mislite, da si lahko privoščim drago hotelsko oskrbo! Nikakor ne! Letujem v počitniških zmogljivostih naše delovne organizacije ali pa pri prijateljih. Pozimi pa smučam. Pa ne v tujini! 7-dnevni počitek na be
lih poljanah si privoščim doma, v Sloveniji. Tako kot že nekajkrat prej, bom tudi letos preživel zimske počitnice na Kopah, hkrati pa bom obiskoval še hčerko, zeta in vnuka, ki stanujejo nedaleč od tam.«
Vinogradnika Jožeta Hajdinjaka veseli negovanje trte, dober pa je tudi v kletarstvu. Klet, v kateri so ovalni sodi, ni ravno velika, vsekakor pa dovolj prostrana za shrambo pridelka, ki zraste na par sto trtah. Zamisel o vinoteki je odlična ideja, ki jo bo skušal v najkrajšem času uresničiti. Tako bo shranjal najboljše letnike svojih vin, zbiral pa bo tudi tuja vstekleničena vina. Škoda, da se za to ni odločil že prej, kajti kot poslovnež je obšel svet (Severna in Južna Amerika, Kitajska ...) in med redkimi vinotekarji bi bil, ki bi se lahko pohvalili z buteljko s Kitajskega.
—- Koliko pa zaslužite kot predsednik poslovodnega odbora največje lendavske delovne organizacije? Na vprašanje vam ni treba >obvezno< odgovoriti.
»Pa bom! 700 tisoč dinarjev, pred tremi meseci pa je bil moj
osebni dohodek 500 tisočakov. Mnogi moji kolegi zaslužijo le nekaj manj, z delom končajo veliko prej kot jaz, potem pa se lotijo honorarnega dela in lepo živijo. Žena mi včasih pravi: poglej one, kaj vse imajo, kaj vse si privoščijo, mi pa ne. Zaradi tega si ne delam sivih las, kajti živeti hočem normalno življenje, kar pomeni, da ne varčujemo tam, kjer bi bilo to najbolj nespametno, recimo pri hrani, kot to rpno-gi počno, da bi se potem — po drugi strani — pokazali z materialnimi dobrinami večjih vrednosti.«
— Po tem sklepamo, da nimate mercedesa!
»Ne. Imam starega fička, s katerim sem se pravkar pripeljal v
IMT V
PACHZVOONO TRANSPORTNO PODJETJE
GORNJA RADGONA n.sol.o
MT-S49 DE LUXE
TOZD AVTOTRGOVINA SERVIS
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE IMT BEOGRAD
Na voljo:
traktorji IMT 539, 542, 549, 560, 565
vsi priključki IMT Beograd
UGODNA PRODAJA - OBROČNO ODPLAČEVANJE
DOBAVA TAKOJ!!
Vse informacije v A' toradgoni, Gornja Radgona, Ljutomerska c., oz. po telefonu (069) 74 691, 74 511.
Tudi odlična ponudba rezervnih delov iz programa IMT in zagotovljena servisna služba.
H IWIWM
JOŽE HAJDINJAK
gorice, ko pa je toplejše pa se vozim s kolesom. Pri hiši pa je tudi renault 11. Tudi nimam novejše stanovanjske hiše, ampak prebivam v preurejeni hiši, ki smo jo, podobno kot mnogi drugi, pred leti kupili od Nafte.«
Se bodo Jožetu Hajdinjaku uresničile vse želje? Le kdo bi si upal reči: bodo, ne bodo, ko pa je marsikaj nepredvidljivo. Želel nadaljevati s študijem, da bi prišel »vsaj« do magisterija, pa za to najbrž ne bo časa. Glede na to, da v času mladosti gmotne razmere za študij niso bile idealne, je veliko dosegel. Najprej je končal 3-letno poklicno labo-
rantsko šolo, nato pa je opravil izpite in si pridobil izobrazbo kemijskega tehnika. Kot štipendist železarne se je zaposlil na Jesenicah, po vrnitvi od vojske pa je začel delati pri Nafti. Želja po znanju ga je znova pripeljala v šolske klopi, tokrat na fakulteto. Bil je študent iz dela (poslala ga je Nafta), zato je toliko bolj čutil odgovornost do kolektiva in učenja, pa je bil med najboljšimi. Dobil je Prešernovo nagrado. Tudi diplomsko nalogo Proces predelave nafte so odlično ocenili in ugotovitve, pravzaprav izračune, so v Nafti koristno uporabili pri procesu predelave. Po končanem študiju je dve leti delal v tozdu Rafinerija, nato pa je ustanovil in vodil razvojno-inve-
sticijski sektor. Kmalu so ga izvolili za pomočnika, 1981. leta pa za predsednika kolektivnega poslovodnega odbora Ina Nafte Lendava.
— Kakšni so poslovni načrti? Oprostite, pustimo to za kdaj drugič! Rajši odgovorite, kaj bo z Nafto? Mislimo na nogometni klub, kateremu predsedujete?
»Nafta je kmali po vojni igrala nekaj časa celo v prvi zvezni ligi! Potem je bila dlje časa v prvi slovenski nogometni ligi. Zdaj je v drugi slovenski ligi — vzhod. Dolgo časa smo imeli ambicije, da bi se prebili nazaj v prvo slovensko ligo, toda četudi bi tja prišli najbrž ne bi vzdržali, kajti nogomet je drag šport: dosti stanejo prevozi, gostinske usluge. .. Pa tudi z nogometaši je križ. Vaški klubi so močni in nočejo nam prepustiti najboljših, kajti izdatno jih podpirajo nekateri posamezniki. S sedanjo ekipo skušamo doseči kar največ.«
Izčrpali smo vsa vprašanja, ki smo jih pripravili, pa tudi ona, ki so se v pogovoru sproti pojavljala. To smo sogovorniku nekako dali na znanje, on pa je znova vstal in spet nametal premog v peč. Povedal je tudi, zakaj:
»Nocoj pričakujem goste. Povabil sem namreč nekaj prijateljev, ki so mi pomagali pri gradnji in urejanju vinske kleti. Hiša mora biti topla, saj pridejo z ženami. S soprogo bova pripravila malo zakusko.«
Ne da bi Jožetu to povedali, smo samokritično ugotavljali, da smo se preveč dolgo zadržali in vrtali z vprašanji, na katera bi sicer radi slišali odgovor, vztrajati na njih pa seveda ne bi bilo umestno, kajti z njimi smo posegali v osebnostno in družinsko področje. Jože Hajdinjak se nam je odprl. Kot nekdanji kmečki sin, katerega mladost ni bila z rožicami postlana (oh, kako izrabljena prispodoba!), je tudi zdaj, ko je na vodilnem položaju, ko udari po mizi (spet prispodoba!) tudi v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu... ostal preprost in prav nič vzvišen. Kot tak nam je vsem zelo všeč!
— Pa novo leto? Kje ga boste dočakali, proslavili? smo še nazadnje vprašali.
»Najbrž tu, v goricah. Prišli bodo prijatelji. Prepričan sem, da nam bo lepše kot pa v kakem hotelu.«
Da, gorice! Lendavčan ne more živeti brez vinograda, vinske kleti, zlatorumene kapljice. Težko jo pridelaš (če je ne pobere slana), draga je, pa vendarle: človek ne more iz kože in rine v vinograd. Pa na zdravje! In srečno novo leto! Hvala za kapljico in razgovor. Lepo je bilo. Vroče. V peči skorajda ne bi bilo treba kuriti, kajti lica so žarela od rujne-ga vinca. Skoda, škoda, da ga je bilo v Jožetovi kleti le 100 litrov! Da, bilo, ker ga je zdaj manj, po novem letu pa ga bo še veliko manj.
ŠTEFAN SOBOČAN
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
STRAN 7
PREDBOŽIČNA OKROGLA MIZA
Znamenja ekumenizma ob Muri
Omizje v našem uredništvu se je podalo h koreninam vere, verovanj in vernosti v pokrajini, pogledalo v »osebno izkaznico« posameznih skupnosti, razčlenilo odnose med njimi in posvetno oblastjo ter med vero in narodnostjo, se opredelilo do praznovanja in voščila božiča.
Po zgodovinskem prikazu Franca Kuzmiča smo — kot dobra poznavalca in proučevalca preteklosti na tem območju/po-dročju — izzvali Ludvika Novaka in Aleksandra Kerčmarja. Povzemamo zgolj Novakov, bolj okvirni premislek: »Kot sta se na Slovenskem začela pismenstvo in tisk knjig s Primožem Trubarjem, tako so začeli protestanti v Prekmurju pisati knjige, katekizme, cerkvene pesmarice in prevod nove zaveze ter s tem prispevali k temu, da se je jezik, ki se tukaj uporablja — imenovali so ga staroslovenski — tudi ohranjal. V zgodovinskem pregledu smo slišali, da so tod nastajale različne verske skupnosti: ob rimokatoliški v času reformacije še protestanti, luterani in kalvinci. Iz njih so se ločile določene skupine ter ustanovile svoje cerkvene občine oz. verske skupnosti. Morda je do tega prihajalo zaradi demokratičnosti v protestantskih cerkvah, da so se posamezne skupine, ki so hotele več pietizma (dobesedno: pobožnosti), odcepile od protestantov in postale samostojne; omenjeni sta že bili baptistična in binkoštna skupnost. Vplivi za ustanavljanje teh/takih skupnosti so prihajali iž tujine, saj doma za to ni bilo kakšnega posebnega vzroka.«
Kako rimokatoličani in kje evangeličani?
Po tem je Jože Smej, izvrsten raziskovalec prekmurske zgodovine, avtor številnih del s tega področja, obširneje predstavil nekaj še neobjavljenih podatkov o mestu Murska Sobota, ki je 10. marca 1476 dobilo pravice svobodnega mesta in baje ohranilo ta položaj tudi pod turškim jarmom, podrobneje govoril o razlikah med Prekmurjem in drugimi pokrajinami v Sloveniji ter vse to argumentiral oz. dokumentiral z izvirnimi listinami. Dve njegovi presoji sta še posebej pomenljivi: »Če ne bi Turki po bitki pri Mohaču tako pogosto prihajali v Prekmurje in ga izžemali, bi tudi mi imeli svojega Trubarja ali Dalmatina ali Sebastijana Krelja. Leto dni po bitki pri Mohaču
Zgodovinski prikaz verstev v Prekmurju
Kjer je danes v Soboti katoliška cerkev, naj bi že v 2. ali 3. stoletju stal neke vrste rimski poganski tempelj, po mnenju strokovnjakov ostanek Mitro-vega kulta, in okrog njega pokopališče, kar vidimo iz najdbe starega rimskega nagrobnika, vzidanega v soboški cerkvi. Sobota in Prekmurje sta sprejela krščansko vero do Bavarcev. Leta 798je prišel sem solnograški (salzburški) škof Arno, ki je ljudstvo poučeval, posvečeval cerkve in nastavljal duhovnike. Verouk je trajal sedem dni, in ker so bile velike množice za krst, so krščevali vsako soboto zvečer.
Solnograški nadškof Liupram je leta 859 med drugim posvetil cerkve v Radgoni, Soboti, Buzinici, Lendavi in na Ptuju. V naših krajih bi z gotovostjo morala biti brata Ciril in Metod ob potovanju v Rim, predvsem pa Metod, ker so bile te cerkve povezane z dobro rimsko potjo. Okrog leta 900 so prišli na to območje Madžari in večino cerkva (majhnih, lesenih) uničili. Ko so stoletje kasneje sami sprejeli krščansko vero, se je spet začela gradnja cerkva; soboška je bila zgrajena 1071., najbrž iz materiala poganskega templja. Cerkveno in politično je to območje sodilo najprej pod solnograško, nato pod Metodovo in spet pod solnograško nadškofijo, od 1094. pa pod škofijo Gydr in Zagreb. V Soboti je bil že leta 1331 sedež arhidiakonata; ar-hidiakon je nekak škofov namestnik. Za protestantizem se je sredi 16. stoletja opredelila družina Banffijev iz Lendave, ki je imela že več let razvite trgovske stike — predvsem izvoz vina — z avstrijskimi in slovaškimi mesti. Leta 1573 je v Lendavi delovala protestantska tiskarna potujočega tiskarja Rudolfa Hofhalterja. Protestantizem se je najprej zasidral po gradovih in šele nato med ostalim prebivalstvom. Že leta 1539, kmalu po Lutrovem nastopu, so med študenti na wittemberski luteranski univerzi Gašpar iz Monoštra, pozneje, v obdobju, ko začne delovati Trubar, pa Fustič, Danč, Kol-čar. Po vizitacijskih zapisnikih sodeč, je bila ena prvih organiziranih slovenskih protestantskih skupnosti v Prekmurju pri Sv. Benediktu v Kančevcih. H krepitvi in širitvi protestantizma so bistveno pripomogli prvi domači šolani pridigarji. V obdobju protireformacije v ostalih delih Slovenije in Avstriji so se sem zatekli številni ugledni protestanti in se nastanili v gradiču na Petanjcih — od 1598. Leta 1595 so se prekdonavski protestanti razcepili v dve ločeni in samostojni cerkveni občestvi. Od leta 1596 so morali evangeličanski duhovniki podpisovati t. i. Formulo Concordiae. Ker med njenimi podpisniki v obdobju 1596—1601 ne najdemo no-
oenega duhovnika z gornjelendavskega, dolnjelen-davskega in medmurskega območja, je to dokaz, da so bili vsi kalvinske vere. Pri Sv. Juriju je bil v letih 1595—1624 kalvinski dekanat in tudi katoliške župnije so bile v tem času kalvinske. Okrog 1773. so se začeli v Prekmurje z madžarske strani priseljevati Židje. Največ, in sicer 1107, jih je bilo 1889., večina v Lendavi, Soboti, Beltincih in drugje. Nato število upada. Sinagoge so imeli v Soboti (tu posvečena leta 1908 in po drugi vojni porušena), Lendavi in Beltincih. Nacistični genocid je Žide v času druge svetovne vojne popolnonoma uničil. Sezonstvo in migracije so pripomogle k še večji barvitosti in številčnosti verskih skupnosti v Prekmurju med vojnama. Leta 1927 se je vrnila v Fo-kovce Frančiška Solar, seznanjena z baptističnim naukom. Z možem sta v domači hiši začela z bogoslužji, prihajali pa so ljudje iz vasi in okoliških krajev. Povezali so se z baptisti iz Medžimurja oz. Hrvaške ter se čez nekaj let pridružili binkoštnemu gibanju. Leta 1976je bila pripravljena prva in doslej edina baptistična cerkev v Soboti. Začetki binkoštne cerkve segajo v leto 1933, ko sta prišla v Vešči-co zakonca Mihok. Nekateri vaščani in okoličani so se hitro odločili za novo duhovno gibanje. Šlo je za nekakšno naslednjo stopnjo pietizma, znanega med prekmurskimi protestanti in zato je razumljivo, da mu evangeličanski duhovniki niso nasprotovali. Nestrpnost so netili gostilničarji in drugi vaški verski nestrpneži. Iz Veščice se je binkoštno gibanje razširilo po Prekmurju in čez Muro v ostale slovenske pokrajine. Tukajšnje prebivalstvo rado zamenjuje, seveda iz nevednosti, baptistično in binkoštno cerkev. Morda bo za nekatere presenetljivo, da so se med obema vojnama (leta 1934) v Soboti pripravljali na gradnjo srbske pravoslavne, cerkve, saj so tu in ob severni meji služili in živeli oficirji, vojaki, orožniki graničarji, druge srbske družine, celo nekateri pribežniki iz Rusije. Občina je podarila parcelo, zbrali so precej sredstev, vendar so se priprave zavlekle in končno je vse skupaj preprečila druga svetovna vojna. Po njej so postopoma prihajali k nam pripadniki adventistične cerkve (»misijonarji«) in sčasoma se je nabralo nekaj članov in t. i. simpatizerjev. Uradno pa je bila njihova, cerkvena občina prijavljena šele 1981. v Soboti. Tu so svojo versko občino leta 1977 prijavili tudi Jehovi-ne priče, ki imajo pripadnike v mestu in okolici. Morda še novica, ki ni povsem zanesljiva in preverjena, namreč da sta v Soboti dve osebi, ki sta v Nemčiji sprejeli nauk mormonov. (Iz uvoda Franca Kuzmiča)
1527. je Trubar lahko mirno žup-nikoval v Loki pri Zidanem Mostu. Tudi na Nemškem je imel mir pred Turki, zato je lahko od 1550. do 1582. izdajal svoje knjige. Drugi vzrok, zakaj se ni pri nas književnost protestantov tako razmahnila kot v ostali Sloveniji, moramo iskati v verski razdelitvi protestantov, (glej pri Francu Kuzmiču! — op. B. Z.) Če bi bila na tem območju utrjena samo ena veja protestantske veroizpovedi kot drugje na Slovenskem v času Trubarja, Dalmatina menim, da bi slovstvo bolj zacvetelo.«
Prešli smo na splošno predstavitev posameznih verskih skupnosti, najprej rimokatoliške in nato evangeličanske kot najštevilčnejših oz. prevladujočih.
MARTIN POREDOŠ: »Sem dekan murskosoboške dekanije s 14 župnijami. Najmlajša je bakovska (stara šest let), največja soboška, med večjimi pa so še Tišina, Grad, Jurij. Ostale, goričke, štejejo 1200 do 1500 vernikov. Po naši statistiki se meje občine in dekanije ne pokrivajo, saj k soboški občini sodijo še Dokle-žovje, Beltinci in Bogojina z okrog 10 tisoč katoličani. V naši dekaniji je tako kakih 31.800 katoliških vernikov. Številke niso povsem zanesljive. V vseh županijah so nameščeni duhovniki, razen pri Sv. Benediktu V Kan-čevcih, ki jo soupravlja marijanska. Imamo štiri zlatomašnike, torej tiste s 50 let duhovništva, nekaj je mlajših in srednjih let.
Večina cerkva v dekaniji je bila po vojni obnovljena.«
LUDVIK NOVAK: »Največ evangeličanov je v Prekmurju, kjer je deset cerkvenih občin ali župnij, so pa še v Apačah, Mariboru in Ljubljani. Računamo, da nas je v Sloveniji blizu 20 tisoč.
Nekoč jih je bilo več, vendar so migracije in drugi dogodki opravili svoje. En del se je recimo izselil čez mejo na avstrijsko Štajersko v Radgonski kot, en del je odšel v druge kraje po Sloveniji, en del pa v ZDA, kjer ima v Betlehemu blizu New Yorka svojo cerkveno občino. V vseh župnijah so primerni prostori, manjka le duhovnikov. V cerkvenih občinah ob madžarski meji (Hodoš, Domanjševci, filiala Prosenjakovci in Lendava) delno opravljamo bogoslužje v madžarskem jeziku.«
V izrazito versko barvitem Pomurju/Prekmurju — rimokatoliška, evangeličanska, adventistična, baptistična, binkoštna, jehovska, kalvinska in židovska skupnost — je gibanje za zbliževanje oz. po možnosti združevanje raznih krščanskih cerkva tako rekoč spoznana nujnost.
Kaj pa adventisti in Židje?
MIHAEL VERTIČ: »Že takoj po prvi svetovni vojni smo imeli adventisti cerkev v Varaždinu, sicer pa je bil sedež v Zagrebu. Naša dejavnost se je bolj razmahnila šele po drugi vojni. Nekateri naši verniki so bili v Lendavi, vendar so morali oditi; nekaj zaradi verske nestrpnosti, nekaj zato, ker niso mogli dobiti prostih sobot. Sobota je namreč tedenski dan počitka.«
Predbožična okrogla miza v našem uredništvu — v znamenju ekumenizma in dialoga. (Foto: A. A.)
JANEZ BORSE: »V Murski Soboti nas je šest oz. sedem. Smo v najetih prostorih. Uradne številke o naši skupnosti v Sloveniji so skromne. V Jugoslaviji se je ob zadnjem štetju okrog 50 tisoč oseb ojpredelilo za adventiste.«
MIHAEL VERTIČ: »Večkrat nas zamenjujejo z Jehovinimi pričami, zelo pogosto pa s skupino adventistov v Jugoslaviji, ki so se po prvi svetovni vojni odcepili od nas in ne primejo orožja v roke. Imenujejo se >pokretna reformah oz. vegetarijanci, ker ne uživajo ne mesa ne mesnih izdelkov.«
ŠARIKA HIRŠL: »Danes je v državi 28 židovskih občin s 5415 člani. V Ljubljani jih je skupaj s poverjeništvom 83, poverjeništva pa so še v Domžalah, Mariboru, Murski Soboti in Lendavi. Naj
manj, vsega devet, nas je ostalo prav v Murski Soboti, čeprav jih je bilo tu pred vojno — glede na ostalo Slovenijo — največ: blizu 410. Sinagogo so porušili. . .
FRANC KUZMIČ: ... ne vemo točno kdaj. Vse je tako skrivnostno. Ravno pripravljam elaborat o tem in ni nobenih dokumentov.«
JOŽE SMEJ: »Imam več slik sinagoge. Mislim, da je bila hote
uničena, kar ne dela časti tukajšnji kulturi. Morala bi ostati. Kako lepa je recimo sinagoga v Subotici, kjer sem bil letos.«
ŠARIKA HIRŠL: »Nekaj o židovskem pokopališču. Moj oče je deset let v grobu in si je veliko prizadeval, da bi ga uredili. Žal se je vedno znova obljubljalo in prelagalo. Namen je, da bi iz prodaje spomenikov uredili spominsko obeležje z imeni pokopanih in žrtev fašizma (vseh 387).«
FRANC KUZMIČ: »Elaborat o tem je nared, upoštevane pa bodo vse značilnosti in stari običaji Židov; spomeniki v polkrogu z imeni in podobno.«
GEZA FARKAŠ: »Nekajkrat je bil pri nas na razgovorih dr. Kaderburg, predsednik Zveze židovskih občin Jugoslavije in mislim, da je prišlo do skupnega jezika. Projekti so pripravljeni, zadeva se je zavlekla samo zaradi finančnih težav. Upamo, da . ..
ŠARIKA HIRŠL: ...zdi se mi, da je bilo tako zavoljo teh menjav: vsake štiri leta mandat novim ljudem in vselej smo poslušali: zdaj, zdaj bo.«
GEZA FARKAŠ: »Nazaj ne bi posegal. Zadeva bo končno urejena v obojestransko korist. Upoštevan je interes židovske verske skupnosti tako v Murski Soboti kot v Jugoslaviji.«
ŠARIKA HIRŠL: »Če bi nas bilo več, bi bilo pokopališče najbrž že zdavnaj urejeno, saj bi tudi sami prispevali. Morali smo se asimilirati, ker druge izbire ni bilo. Nikjer ni prostorov, kjer bi se zbirali in podobno.«
Koliko v baptistični in binkoštni cerkvi?
Ker nismo uspeli, da bi ju povabili za okroglo mizo, smo se posebej srečali s predstavnikom baptistične verske skupnosti v Murski Soboti, Jožetom Časarjem, in predstavnikom soboške Kristusove-binkoštne cerkve, ki je hkrati predsednik republiškega odbora te skupnosti, Karlom Oučkom. Zvedeli smo, da je v Prekmurju registriranih 11 baptistov, ki sodijo pod celjsko lokalno cerkev. V Sloveniji je teh vernikov čez sto, v Jugoslaviji približno 4000. Imajo svoje prostore, opravljajo obrede in se ukvarjajo — podobno kot na primer adventisti — z dokaj razvito kul-tumo-prosvetovno in informati-vno-propagandno dejavnostjo na svojem področju.
Pripadnikov binkoštne cerkve je v soboški občini okrog 400 — zlasti v Murski Soboti, Veščici, Nuskovi, Vadarcih, Ženavljah in Fokovcih. So pa še v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Kopru. V Jugoslaviji jih je blizu 3000. V Vadarcih so postavili novo cerkveno zgradbo, v Fokovcih naj bi prihodnje leto začeli z gradnjo. Skrbijo za kulturo, izobraževanje in obveščanje svojega članstva, kar zadeva gmotno plat delovanja, pa imajo, kot vse dru
ge verske skupnosti in cerkve, lastne vire.
Udeleženci omizja smo se nato lotili poglavja o veri in narodnosti, njunem medsebojnem vplivanju in prepletanju. Gre predvsem za območje ob madžarski meji. Radgonski kot na avstrijskem Štajerskem in seveda Porabje.
LUDVIK JOŠAR: »Dejansko smo trijezični, saj delujemo med verniki v knjižni slovenščini, v veliki meri še v prekmurščini in madžarščini. Tu so pred nami skoraj nerešljivi problemi. Vse tri cerkvene občine niso zasedene z duhovniki oz. so oskrbovane s takimi, ki ne obvladajo madžarskega jezika. Tako je na Hodošu in v Domanjševcih. Lendava ima to srečo, da jo oskrbuje duhovnik, ki obvlada madžarščino in
so tam vsi obredi v tem jeziku. Nekaj malega skušamo za te naše vernike narediti s sicer skromno literaturo. V mesečniku, ki ga izdajamo, je vedno vsaj en članek v madžarskem jeziku, podobno je pri objavljanju gradiv v našem vsakoletnem koledarju. Na voljo so nam nekatere veroučne knjige v madžarščini, ki jih dajem posameznim otrokom.«
Slovenski živelj se ni asimiliral, ampak integriral
Tako je razmišljal Aleksander Kerčmar, evangeličanski duhovnik iz avstrijske Radgone, ki je sicer več let služboval na naši strani. Iz daljšega prispevka, h kateremu se bomo pri spremljanju problematike Slovencev na avstrijskem Štajerskem še vračali, naj izluščimo zgolj tiste dele, ki neposredno zadevajo odnos vera-narodnost.
Udeleženci omizja so bili: Jože Smej, mariborski pomožni škof, Martin Poredoš, dekan iz Bakovec, Lojze Kozar, župnik iz Odranec, Aleksander Kerčmar, duhovnik iz avstrijske Radgone, Franc Kuzmič iz soboške pokrajinske in študijske knjižnice, Sarika Hiršl, predstavnica poverjeništva Židov v Murski Soboti, Geza Farkaš, predsednik OK SZDL Murska Sobota, Ludvik Jošar, duhovnik iz Bodonec, Ludvik Novak, senior evangeličanske cerkve v Murski Soboti, Janez Borse in Mihael Ver-tič, pridigarja krščanske-ad-ventistične cerkve iz Murske Sobote oz. Slovenj Gradca ter (kot opazovalec) prof. Štefan Smej.
ALEKSANDER KERČMAR: »Meje radgonskega okraja in naše verske občine, kjer je nemški in slovenski živelj, se pokrivajo.
Vseh nas je 400 in smo manjšina z vsemi ugodnostmi, nevšečnostmi, težavami. Pri 7,5 milijona prebivalcev in recimo 800 odstotkih vernih, je naša udeležba, udeležba protestantov, petodstotna. Sicer pa smo svobodna verska skupnost v svobodni državi. Kakih 40 odstotkov vernikov je priseljenih iz Prekmurja oz. slovenske Štajerske, naj gre za prvo, drugo ali tretjo generacijo.
V slovenskem jeziku resda ni bogoslužja, so pa posamezni obredi, recimo pogrebi, krsti, konfir-macije. Pri tem ni nobenih težav in ne rabim nobenega dovoljenja za rabo slovenskega jezika pri obredu. O tem odločam sam skupaj s svojci oz. udeleženci. Odkrito, v javnosti, temu nihče ne nasprotuje; morda kdo na tihem.
Od leta 1961, ko je bila narejena pogodba med državo in prote
stantsko skupnostjo obeh smeri, luteransko in kalvinsko — cerkev je v Avstriji ločena od države — lahko poučujemo verouk in veroslovje na vseh šolah. Do tega leta ti odnosi niso bili urejeni.
Lahko bi govorili o konkordatu med avstrijsko državo in protestantsko skupnostjo, ki pa recimo za katoliško cerkev sega v leto 1929 in bo verjetno kmalu prišlo do njegove revizije.«
Če propada vera, propada narodnost — in narobe
Ker so razmere v Porabju vedno znova na udaru, ne bi ponavljali že znanega, vnovič izgovorjenega tudi ob tokratni priložnosti. Morda le nekaj premišljanj, ki zadevajo katoliške župnije Števanovci, Gor(e)nji in Dol(e)nji Senik.
LOJZE KOZAR: »Gotovo je vprašanje vere in narodnosti zelo tesno povezano prav v Porabju.
Ker gre z narodnostjo na nič, je tako tudi z vero. Ko je v Števa-novcih živel duhovnik Markovič, je bilo še vse slovensko, ko je umrl, je prišel na njegovo mesto mlad župnik, na pol Slovenec napol Madžar, ter uvedel v bogoslužje madžarščino. Na Gor(e)njem seniku je umrl Janoš Kiihar, zadnji steber slovenstva, ki je držal pokonci vso pokrajino, ne samo svojo župnijo, in je vprašanje, kako bo. Lahko se zgodi, podobno kot v Števanov-cih, da se zbere skupina ljudi, ki bodo rekli: mi dobro obvladamo madžarščino, ne ranimo slovenskega jezika oz. stare prekmurščine.«
JOŽE SMEJ: »Letošnja sedma številka madžarske teološke revije Vigilia je objavila članek Andrasa Bertalana Szekelyja pod naslovom Vera in identiteta med ogrskimi Slovenci. Povzemam! Ogrskih Slovencev je okrog 4000. Tri slovenske župnije: Dol(e)nji in Gor(e)nji Senik, Števanovci. Pred nekaj leti so slovenski verniki v Števanovcih in na Dol(e)njem Seniku prosili, naj bodo obredi v madžarskem jeziku. Mariborski pomožni škof in generalni vikar, to sem jaz, je v imenu slovenske škofovske konference zaprosil sombotel-skega škofa, naj ponovno uvede slovenski jezik v bogoslužje.
Madžarska cerkvena in državna oblast je doslej dovoljevala, da so duhovniki iz Prekmurja obiskovali rabske Slovence in imeli tu obrede v slovenskem jeziku. Že se dela na tem — tako omenjena revija — da bi dali sem mladega duhovnika mariborske škofije. Septembra sem se oglasil pri škofu dr. Istvanu Konkolyju v Sombotelu, ki mi je dejal, da je za vse poskrbljeno, samo naj damo Alojzija Kozarja mlajšega za župnika na Gor(e)njem Seniku. Mariborski škof Kramberger pravi na to: Če da sombotelski škof enega kaplana za Lendavo, bom jaz takoj dal enega za Gor(e)nji Senik. Škof v Sombotelu je rekel: Nimam duhovnikov. In pri tem je zdaj ostalo. Imamo sicer duhovnika na voljo, vendar ni za tja. V tistem kotu med Avstrijo, Jugoslavijo in >železno za-veso< se mlad človek, ob pogledu na puške, bajonete čuti utesnjen.«
Še smo razpravljali o izolaciji naših rojakov, o tem, kaj vse bi morala storiti druga stran, da bi dobili živo vez z matico, o približevanjih dialekta v Porabju h knjižni slovenščini. Ob koncu pogovora smo se ustavili pri vprašanju praznovanja božiča, medtem ko naj povzetek izrečenega za omizjem zaokrožimo z mnenjem Martina Poredoša: »Ko govorimo o prizadevanjih za ekumenizem, mi prihaja na misel, kar so mi pripovedovali duhovniki na Goričkem. Namreč, da so že takrat, ko so bili odnosi povsem drugačni, na terenu živeli ekumenizem. Seveda je to potreba današnjega časa, ki terja odprtost za dialog, za drugače misleče; da iščemo tisto, kar nas druži, in ne tisto, kar nas ločuje. Odkrivamo vrednote — vzemimo spomenik generalu Maistru, -spominsko ploščo Mi-klošu Kuzmiču, Kreka smo na novo odkrili, menda se pripravlja gradnja spomenika Antonu Martinu Slomšku v Mariboru — na katere smo preveč pozabljali.
Hvala bogu, da gre v tej smeri in da skupaj skrbimo za našo narodno in kulturno dediščino.«
BRANKO ŽUNEC
STRAN 8
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
kulturna obzorja
Deset let sodelovanja
Radio Ljubljana in Radio Budimpešta sta iz letošnjega programa sodelovanja, to traja že deset let, v Murski Soboti pripravila literarno javno radijsko oddajo, v kateri smo spremljali nastop vrhunskih slovenskih in madžarskih gledaliških umetnikov. V galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti, kjer so tačas razstavljena dela madžarskega umetnika-akademskega slikarja Lazsla Doczija iz Szombathelya, so minuli torek recitirali pesmi Lajosa Kassaka ob stoletnici njegovega rojstva Sandor Oszter, Andras Kozak, Ferenc Baes in Ildiko Vitay iz Madžarske ter slovenski igralci Andrej Kurent, Mojca Sever, Marko Simčč, Majda Grbac in povezovalka Tea Senica.
Bil je vrhunski umetniški večer, vendar je bila podoba galerije prav klavrna. Nastop je spremljalo komaj kakšnih dvajset obiskovalcev, ki so se pred nastopajočimi nelagodno počutili. Radio Ljubljana pa je izbral Mursko Soboto kot gostitelja prireditve z namenom, da bi se ljudje ob meji tudi ob pomoči umetniške besede bolje spoznali, in da bi bila dvojezična prireditev čim bližje pripadnikom madžarske narodnosti. Na nobeno od predpostavk ni bilo pravega odziva, in ker so v Murski Soboti le redke kulturne prireditve dobro obiskane (na primer sobotni nastop Slovenskega okteta na prireditvi Šport-solidar-nost, kjer pa pri organizaciji niso imele nič vmes kulturne inštitucije), bi bil res čas za temeljit pogovor o vzrokih. Ob slabem obisku dvojezičnega literarnega večera nam je tokrat v tolažbo vsaj dvoje: literarni večer je posnet in pripravljen za predvajanje v osrednjem slovenskem radijskem programu prvi četrtek v januarju in drugo — stroški ne bremenijo že itak siromašne občinske kulturne blagajne.
ib
Glasbena pravljica in dobra igrača
Minuli torek je v soboških vrtcih najstarejše med majhnimi varovanci obiskal Janez Bitenc. Priznani glasbenik jim je pripovedoval glasbeno pravljico o petelinčku, s katero je male nadobudneže spodbujal k sodelovanju, na koncu pa vključil še vzgojiteljice, ki so najprej same, potem pa skupaj z otroki zapele o željah. Petelinček si je namreč želel zlato rožo, pero in kljunček, nekateri med otroki, s katerimi smo se pogovarjali v enoti Gregorčičeva, pa še mnogo več.
Mali Timi je imel zajeten spisek želja, drugi fantki so si tudi želeli vlake, robote na baterije in drugo elektroniko, deklice predvsem punčke, vsi pa igrače.
O tem, kaj je dobra igrača, o kateri je v zadnjem času veliko slišati, in kdaj je igrača učilo, smo vprašali vzgojiteljico Majdo Marenče: »Brez igre in igrač ni zdravega in srečnega otroštva. Otrok se igra, ker se razvija, in se razvija, ker se igra. V igri se otrok uči, sprosti, pomiri in razvedri. Estetska, pravilno oblikovana igrača, dana ob pravem času, je za otroka vzgojno sredstvo. Z dobro igračo vplivamo na otrokov intelektualni, telesni in estetski razvoj. Igra z dobro igračo v predšolskem obdobju gradi osnove za prihodnje življenje.
Zdaj, v času, ko se kupuje veliko igrač, je priložnost, da razmislimo o pravilni izbiri igrače, prav tako pa o slikanicah, ki so tudi pomembno vzgojno sredstvo. Staršem svetujem, da se posvetujejo z vzgojiteljicami o izbiri pravilne igrače, saj smo me v vsakodnevnem stiku z dobro, estetsko igračo.« In z otroki, našimi najmlajšimi, ki naj jim dedek s kučmo v svojem zvrhanem košu prinese pravo igračo. Še je čas, da mu priskočimo na pomoč pfi izbiri!
B. Bavčar
Prekmurci po svetu
Ptice selivke odletijo pred zimo in mrazom, človek odleti iz želje po svetu, želje po boljšem življenju, ker se more razmahniti, ker želi pozabiti in začeti na novo. Današnji svet obvladujejo krila, največ letalska, ki letijo preko oceanov. Pa vendar ostane nekje globoko v duši vaškega otroka spomin na ptice. Če je doma iz Prekmurja, pa na štorklje, ki prinašajo rojstvo in srečo.
Tako je zapisal v novembrsko številko Rodne grude (revije za Slovence po svetu) njen urednik Ivan Cimerman, ki je bi! med tistimi, ki so konec letošnjega av
Naši izseljenci na sprejemu Slovenske izseljenske matice.
Foto: L Cimerman
gusta na zagrebškem letališču pričakali izseljence, skoraj same Prekmurce iz dveh društev v Južni Ameriki. Prvo je slovensko prekmursko društvo iz Montevi-.dea in drugo Podporno društvo Slovencev iz Bernala v Argentini. Slednje društvo šteje 225 članov, v glavnem naših ljudi, ki so med leti 1926 in 1929 prispeli v Argentino in tam 1943 ustanovili svoje društvo. Iz prihrankov so zgradili dom, ki so ga z veliko požrtvovalnostjo Kolomana Skrilca, Viktorja Škaliča in Jožeta Kutoša nenehno dograjevali in dopolnjevali. V Urugvaju živi okoli 500 potomcev Slovencev, njihovo društvo pa jih šteje za polovico manj. Prav tako imajo
svoj dom, ki so ga zgradili 1967. leta, v njem pa se združujejo v folklorni, glasbeni in športni sekciji. Prav tako imajo bogato knjižnico in enkrat tedensko celo svojo radijsko oddajo.
Med obema društvoma so se spletle vezi prijateljstva in znanstva, ki so prerasla v tradicionalna srečanja in na enem takih so se dogovorili za skupen obisk v Sloveniji. Organizator te turneje je bil Geza Skrilec, predsednik prvega slovenskega prekmurskega društva, ki izvira iz Brezovec in je uspešen poslovni mož v Montevideu, kjer ima tri delavni
ce: mehanično, avtokleparsko in ličarsko, sodeluje pa s celjskim Aerom. Iz Motovilec so starši Maurica Bratca, ki je na obisku vodil kegljaško ekipo, v Montevideu pa vodi radijsko uro Glas Jugoslavije. Jezik v njej je španski, za slovenskega pa je v njej na razpolago tedensko pol ure, in to takrat, ko je najbolj poslušana — v nedeljo.
Po petindvajsetih letih je rojstne Beltince ponovno videla Ilonka Škrilec in to je gotovo zanjo in za vse, ki so prišli v deželo svojih korenin, nepozabno doživetje. Prvi obisk tako gotovo ne bo zadnji, saj se tudi štorklje vračajo večkrat.
Voščilnice in reki ob novem letu
kulturni koledar
Reke, ki se navezujejo na novo leto, smo našli v knjigi Dušana Reška: Šege in verovanja ob Muri in Rabi, ki jo je v okviru zbirke Panonika v drugi, dopolnjeni izdaji izdala Pomurska založba 1983. leta. Za ilustracijo pa smo jim pridali komplet petih voščilnic, ki jih je izdal Koordinacijski odbor Predsedstva republiške konference Socialistične zveze za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam agresije. Oblikovali so jih Marjan Manček, Jelka Reichman, Milan Bizovičar, Roža Piščanec in Jože Trobec.
Deklico v novoletnem jutru, avtorice Jelke Reichman, pa smo zasledili tudi med novoletnimi voščilnicami Unicefa, ki jih za dobro otrok po vsem svetu, lahko kupimo tudi pri nas.
Na staro leto zvečer hodijo od hiše do hiše Pesmarji. Pri petju morajo paziti, da se ne bi zmotili, ker bi jih sicer gospodar nagnal. To bi bil namreč znak, da bo tisto leto nesreča pri živini.	(Ivanci)
Na novo leto je gospodar zgodaj vstal, prinesel v lesenem vedru vode iz studenca in jo sredi hiše položil na tla. Zbudil je vso družino in ta se je morala iz vedra umiti in obrisati z domačim lanenim prtom. Potem so bili vse leto zdravi. (Beltinci)
Od novega leta pa do Jurjevega ženske niso smele zunaj šivati. Če bi to storile, bi tisto leto kače lazile okoli hiše. (Bratonci)
Ko je gospodinja po novem letu prodala jajca, je vrgla denar v kurnik, trikrat tekla okrog njega, šele potem ga je pobrala in dala v žep. (Beltinci)
Pred novim letom in tremi kralji so povsod v Prekmurju peli nabožne kolednice. Skupine fantov in deklet so hodile od hiše do hiše. Če kdo ni dovolil, da bi mu peli, so se drli: »Boug van daj stou livčf pa edno prase, pa van šče naj tisto odnesč.« (Lipa)
Na novo leto zgodaj zjutraj so hodili dečki od hiše do hiše s kanglico, v kateri je bila žegnana voda in smrekova vejica. Kropili so hiše in govorili: »Zdravi bojte vu etun nouvun leti. Dosta kruja, dosta vinca, zveličanja pa največ.«
(Slovenska ves)
Gorje, če je na novo leto prva prišla k hiši ženska. Tisto leto je bila nesreča pri hiši.
(Rožički Vrh)
Na novo leto so tudi otroci morali zgodaj vstati, se umiti in lepo obleči, da bi bili vse leto čisti.
(Beltinci)
Na novo leto niso jedli perutnine, ker kure, pure itn. brcajo navzven. Tako bi tudi gospodarstvo šlo narazen. Kuhali so svinjsko glavo, ker svinja rije z rilcem prčdse in tako bo tudi gospodarstvo šlo naprej.
(Beltinci)
»Vedreno« novo leto nam prinese dobro žetvo. (Gančani)
Na novo leto zgodaj zjutraj so šli k vaškemu vodnjaku po vodo. Tisti, ki jo je zajel prvi, je odnesel zlato celega leta, zato je bil srečen vse leto.	(Pečarovci)
Zakaj »Murska« Sobota?
Čim krajše in preprostejše je ime kraja, tem primernejše je za ustno in pisno rabo. Nekatera krajevna imena so tudi pri nas sestavljena iz dveh besed, npr. Bohinjska Bistrica, Slovenska Bistrica, Gornja Bistrica itn., ker je več krajev, katerih glavna sestavina v imenu (prvotno je bilo v rabi le to ime) se pojavlja tudi drugod, zato z nekim značilnim prilastkom-pri-devnikom označujemo posamezna imena, da se razlikujejo od drugih. Tako imamo tudi v Prekmurju Murske Črnce, Murske Petrovče, ker imamo tudi Črnce in Gornje Črnce in Gornje Petrovče itn. Glavno mesto Prekmurja pa se uradno slovenski imenuje od osvoboditve v avgustu 1919 Murska Sobota. Uradniki pa so suženjsko prevedli iz madžarščine, kjer je bilo Muraszombat, ker so pač na Ogrskem imeli še npr. Nagyszombat, Rimaszombat in še kak kraj — »szombat«. Toda tudi v madžarščini ni bilo od nekdaj ime Muraszombat, marveč se je vsaj od srede 13. stoletja kraj imenoval Belmura (= Notranja Mura) — ne pozabimo, da je Mura prestavljala svoj tok in je bila bliže Soboti! Belmura pa se ji imenovalo tudi zemljišče med Ledavo, Kučnico in Muro, ki ga je upravljal gospodarski dvor Belmura (gl. Krajevni leksikon Slovenije IV. 279). Taisti leksikon pa je pozabil povedati, kdaj so Madžari začeli uradno imenovati kraj Muray Szombat, pozneje Muraszombat. O tem nas pouči I. Zelka knjiga: Prekmurje do 1500
in že prej v Kroniki X, 1962, 20 sl. 1348: Murazombata, 1394: Mura-sombatha, 1413: Murazombat-hya, 1627: Muray Szombathiensis (lat. pridevnik), 1698: Muraiszom-bat, 1739: Szobota, ok. 1830: v Szoboti, Szobota.
Ljudstvo govori vedno naravno: Sobota (tako so naglasili, da se ime loči od imena dveva v tednu: sobota, kakor imamo: Nedela za kraj in ne nedel(j)a, čeprav danes gluhi tudi tako govorijo); sobočki, Sobočanci — to je zapisal tudi Krajevni leksikon. Mogoče je ime nastalo iz osebnega imena: Sobota. Med 1919 in 1941 pa so nekateri prišli uradniki začeli krajšati to »uradno« ime brez jezikovnega posluha na nepravem mestu: namesto da bi rabili ljudsko glavno besedo: Sobota, so govorili prvi neznačilni del imena: »Murska, grem v Mursko, iz Murske«. Tako se je začelo grdo »murskarenje«, ki so ga »po gospodih« prevzeli tudi nekateri preponižni domačini in — celo Madžari, tako da so celo med okupacijo govorili: Murska, Murskaba .. .
In po osvoboditvi 1945 se našim odločilnim v Soboti ni zagabilo, seve, ko pa nišo bili med njimi samo »domačini«, marveč tudi nasilni samovoljni ljudje od vsepovsod, ki so odločali o vsem in vseh, o življenju in smrti. Leta 1934 je pok. prof. Jože .Maučec izdelal zemljevid Slovenska krajina (izdal KPA), za katerega sem mu pripravil krajevna imena v ljudski obliki in celo — z naglasi (gotovo edini
Tisti, ki je na novo leto v vaškem vodnjaku zajel vodo, je vanj stresel malo plev. Tako je druge opozoril, da je odnesel zlato celega leta.	(Kuštanovci)
JEZIK NI/ JEMAČEHA
take vrste zemljevid!). Tam sva uvedla tudi oblike: Lendava (brez Dolnja), Grad (nam. Gornja Lendava), kar so oboje po 1945 uradno sprejeli, in — SOBOTA, česar pa pametni odločilni (mogoče so jim celo iz Ljubljane ukazali?!) niso sprejeli in tako pišejo neštetokrat to dolgo ime vsak dan, ga tiskajo v listih in knjigah, govorijo po radiu in TV in — »murskarijo« dalje, na sramoto, jezo in žalost vseh ljudi s posluhom za jezik.
V imenu pameti in poštenja, ki smo ga dolžni našim prednikom in vsem današnjim, ki govorijo starodavno ime SOBOTA, ki so ga tako tudi pisali, zato pozivamo v teh časih, ko se marsikaj spreminja: opustite vendar nepotrebno »Mursko« in vsaj v neuradnih besedilih pišite in govorite le Sobota, dokler tudi uradno ne bodo opustili »Murske«! In v Soboti opustite »Lendavsko« cesto, ki pelje proti potoku Ledavi in so jo zato Madžari imenovali Lendva utca! To je Ledavska cesta, Lendavska pa pelje skozi Beltince, tako piše tudi KLS!
In nehajte govoriti in pisati: v Grad (kraj), iz Grada, v Gradu — ljudje so vselej pravilno govorili: iden (k)Gradi (po znameniti stavbi, ki je v kraju, čeprav se podira), doma pri Grddi, san od Grada — tako so krajšali tuje uradno ime Gornja Lendava, ki je sicer zgodovinsko (po nem. Oberlimbach, Fel-solendva, to je iz Lindua — oboje pa po potoku Ledavi!!!).
Vilko Novak, Stopinje 88
PONEDELJEK, 28. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA - V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 17.00 otvoritev razstave PREKMURSKA MADŽARSKA KNJIŽEVNOST. Na njej bodo razstavljena leposlovna dela in stvaritve prekmurskih piscev madžarske narodnosti. Razstava bo na ogled do 23. januarja.
LJUTOMER — Ob 19.30 bo v domu kulture tradicionalna prireditev S PESMIJO IN PLESOM V NOVO LETO, ki jo organizira Kultumoume-tniško društvo Ivan Kaučič. Sodelovale bodo vse njegove sekcije, predstavili pa se bodo tudi malčki iz vzgojnovarstvene organizacije Ljutomer.
TOREK, 29. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 otvoritev razstave SODOBNO LIKOVNO PRIZADEVANJE V POMURJU 87. S svojimi deli se bo predstavila generacija slikarjev, rojenih po letu 1950, torej mlajša generacija ustvarjalcev, med katerimi so: Ivo Bošnjakovič, Sandi Červek, Marika Danč-Roth, Jože Denko, Zlatko Gnezda, Marjan Gumilar, Mirko Raj-nar, Ditka Petkovič in Borut Vild. Obeta se alternativna razstava z ne-konvecionalno otvoritvijo.
SREDA, 30. DECEMBRA
MORAVSKE TOPLICE - Ob 18.00 bo v restavraciji celovečerni koncert sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač.
razstave
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak so razstavljena dela Članov likovne sekcije kultumoumetniškega društva Ivan Kaučič. Na ogled so dela Cimermana, Gnezde, Hramusa, Kovača, Makoterja, Marka, Markoviča, Potočnika, Potočnika mlajšega in Preloga.
LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled 15. razstava mednarodne likovne kolonije, razstavljeni pa sta tudi stalna likovna in muzejska zbirka ter spominska soba Gdyga Zale.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s 26 tihožitji predstavlja Rudi Vivod iz Ruš.
GORNJA RADGONA - V avli doma kulture so na ogled dela likovnega ljubitelja — domačina Antona Rovšnika.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: P. Simon Ašič — POMOČ IZ DOMAČE LEKARNE (Mohorjeva družba), SLASTI SLOVENSKIH KUHINJ (Delavska enotnost) in Istvan Bart — RUDOLF NESREČNI PRESTOLONASLEDNIK (Pomurska založba).
»— Ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.« Bralcu Kulturnih obzorij so deklamacije iz šolskih klopi gotovo ostale v spominu; tudi zgornjega odlomka iz Kurenta so se mnogi učili na pamet. In zakaj tako prazničen uvod? Zato, ker je praznik, petje in vriskanje postala že vsaka okrogla koledarska številka (o besedi pa tako ni ne duha ne sluha). Ob tem prazničnem navdihnjenju bi se nekako spodobilo, da bi tudi s tega mesta vsem našim »poslovnim partnerjem« se pravi obdelo-vancem, katerih število se stalno dviga, raste in bohoti, zaželeli približno takole: »Naj vam bo letina donosna vsaj za dvesto indeksnih točk, da si bomo lahko tudi mi še naprej služili kruh in imeli vso pravico z nebroj razlogi obešati vas na veliki zvon ter dobrosrčno, potrpežljivo in ponižno opominjati, kako bi bilo vendarle zelo umestno, ako bi si dovolili blagovoliti ogledati kakšno od pravil moralno neoporečnega pisanja.«
Ker pa ne dvomimo, da se bo dalo tudi v prihodnje z veliko lopato odmetavati tovrstno nesnago, »našim« piscem — plakaterjem in tiskarjem, grillarjem in armadar-jem, freeshoparjem in marketar-jem, zapisnikarjem in prepisovalcem, narodnim skrivačem in tako ali drugače službujočim ter vsem drugim — božično-novoletnih čestitk ne bi posebej pošiljali, saj se našemu poslovnemu sodelovanju, v nasprotju s splošnim družbenogospodarskim položajem, odpirajo razsežnosti, ki so praktično neizmerljive.
(mm)
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
STRAN 9
dopisniki so zabeležili
Program
izpolnjen
Občinska konferenca ZRVS Ljutomer je uspešno sklenila usposabljanje in preverjanje znanja svojih članov v letu 1987, ki se ga je udeležilo 137 vojaških starešin. S tem je tudi v celoti izpolnjen program usposabljanja ZRVS v letošnjem letu. Program usposabljanja in preverjanja znanja ZRVS je zajemal tudi test, ki so ga dobili starešine v nasprotju s prejšnjimi leti na dom in na tak način lažje ter tudi strokovneje rešili. V okviru usposabljanja pa je bil tudi 5 km dolg pohod, na katerem so organizirali streljanje z malokalibrsko puško, metanje ročnih bomb, postavljanje šotora iz šotorskih kril, dajanje prve pomoči poškodovancem ter veslanje in premagovanje vodnih ovir.
Starešine pa so na usposabljanju izrazili željo, da bi svoje znanje in borbene veščine še povečali, če bi v okviru enoletnega programa vsaj enkrat poslušali strokovno predavanje republiških organov.
S. F.
MALMO, ŠVEDSKA
Proslava ob rojstnem dnevu republike
Res je, da živimo daleč proč od naše domovine, v daljni Švedski, kljub temu pa nas je večina z dušo in srcem še vedno v matični Slove-
DUNAJ, AVSTRIJA
Med rojaki na Dunaju
Praznovali smo skupaj: mi in naši delavci na začasnem delu na Dunaju.
Tako se spodobi ob največjem prazniku naše domovine.
Dvorana Kulturnega društva Ivan Cankar se je napolnila do zadnjega kotička, na oder pa so začeli prihajati nastopajoči: učenci osnovne šole Ivan Cankar iz Ljutomera in otroci, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika na Dunaju. Poleg delavcev in rojakov so bili med poslušalci tudi predstavniki jugoslovanske ambasade na Dunaju, direktorica Informativnega centra ter predstavniki ZKO in OK SZDL Ljutomer, ki je pokrovitelj tega društva. Še posebno slovesno je bilo, ko je dalo kar 26 cicibanov slovesno zaobljubo in si nadelo rutice in kape — znak, da so postali pravi pionirji. Zadonela je slovenska pesem in slišali smo slovensko besedo. To pa je tudi porok, da se naši otroci v tujini uče ljubiti svojo domovino, svojo narodno kulturo in si obenem širijo obzorja ter spoštujejo svojo narodno preteklost. .
Tudi ta nastop je bil rezultat stalnega, sprotnega in uspešnega dela. S tem obiskom smo obogatili tudi naše življenjske izkušnje, predvsem s pogovori z našimi delavci na Dunaju. To pa daje takšnim praznovanjem še dodatno razsežnost.	Ema Tibaut
Z L UDS KOG A TRN AC A
Vsaka gizdava ftica, kak se turni pravi, tudi rada ednok v leti domou pride poglednot v kraj rojstva, kak se majo tej stari za Svetke i pred nouvin leton.
Indašnji stari Udje so pravli: No prišli so, ka bi radi kaj erbali! Zdajšnji si zdihavlejo: Tou so nej več sezonski reparje ali navadni bureške z marofof. Tej so zdaj delavci s svojimi kunji — železnimi — šterim se bole čedno pravi — zdumci! Tou so pojge brez sindikata! Či ti kaj sfali — samo povej njin! Nega problema. Ešče staro fiičko odajo za novo!
I eden takši Majči prle kak ide k rodbini, stopi na markaskon v oštarijo.
Gorčanec tak ne vej, ge je Gjula marof ali kout Bober.
»Dobro zdravje vam boug daj!« Ka do pa uni meti gospon? pozdravi i pita po domačom guči nouvoga prišleka. Vertinja se nasmeje na oko šolanomi, lepo oble-čenomi i dopadlivomi turisti z mercedeson.
Zapovedno cigansko pečenje i liter štrigovskoga vina s kisilof vo-dof! »Dobro! Vino de najdndk til. Na gesti pa malo morete počakati,« odvrne ženska. V ton cajti pride vu oštarijo domači veški cestar. Ide zraven v kilnjo.
»Cilj Marica, što je te človik, šteri san sedi i pije liter? Nej je tou kakšen naš, šteromi v tujini pravijo gastarbajter?«
Cestar ga gleda, kak si filčka na tranzistor, pije, kadi i sika ... i končno spozna staroga znanca. »Majči, bodi mi srčno pozdravleni v domačon kraji! Kak si? Po dugi par lejtaj se pa vidiva! Prisedni k
Miza, ki jo vidite na posnetku, ni pripravljena v restavraciji, ampak kar v avli hotela. Zakaj? Delavci Naravnega zdravilišča Moravske Toplice so se odločili, da se pred svojimi številnimi gosti »postavijo« in pokažejo, kako so sposobni, kaj znajo narediti in doseči. Slavnostni novoletni pogrinjek je prejel priznanje na razstavi na Gostinsko-turističnem zboru v Radencih, poleg tega pa so kuharji, natakarji in receptorji prejeli številne zlate, srebrne in bronaste medalje. Tudi to je del dobrega odnosa gostinskih delavcev in gostov! bp, aa
— Cvetličarstvo in vrtnarstvo
GYORFI
Murska Sobota
Tel. 21 495
niji, Jugoslaviji. Z zanimanjem spremljamo dogajanja doma, in če je le v naših močeh, skušamo prispevati svoj skromni delež k
stouli. Ešče edno kupico!«
Hitro stopi zdaj s kiinje diklina oštarjaša, da kupico i pita: »Gospon, ka te že meli za gesti? Wi-neršnicl ali dobro svinjsko cigansko pečenje? Znate, ne bojte čemerni, ovddin van, ka so naš oča že šli v mesnico. Vsaki čas pridejo. Trbelo de pač čakati. Vdrte, mi mamo tri zvezdice!« Herešnji je naš kraj i zato! Pri hiži pa gnes zviin teletine nega nika.»Pa ešče tou smo na čarno klali! da pripombo cestar.
»Veseli me. ka se po tekli lejtaj pa vidiva, lejko pozdraviva, toplo ino veselo gučiva. Ge so H tista lej-ta najne mladosti, romantičnosti?« doda turist.
»Tou je šport, ka moren tak Jugo čakati, smilena mati, ges za moje pejneze naj čakam v eton sunčnon dnevi i naj se lačen v glandalo gledan!«
Zdaj že malo najucnjeni zdu-mec pokaže, ka že zna niicati zvu-nec. »Čiij diklina, ka pa zabio ali ocverke s česnekon tildi nemate?« »Včasik vse dobite!« je fudnola, a se malo nasmejala. »Znate, mati pri sousidi piceke lovijo, ka so vuj-šli na drilgi gnoj!«
Oba sta se zdaj malo zdreznila. Majči pa pravi: »Znaš Štejf, v tujini toga nega.
Tan je čakanje zgilba časa!Za domači turizem se doj pokleknejo, za liickoga pa se ešče dikline doj pokilčnejo. »Njaj, njaj, tej so ešče vsi mladi i te ne poznajo, ka si bogataš! Geli v tajčlandi je vsaki naš tan gospod! Eks! Ne ogleduj si mene i moj pisnivi šorc. Moje bogastvo je vu srci i duši! Pri nas se več nika ne pita, što si i ka si. Či
SHO Ppl'
,,„0 %
ODRANCI
Novo vodstvo 00 ZSMS
Po nekajletnem zatišju so se mladi v Odrancih odločili, da začnejo na novo. V septembru je bil za predsednika izvoljen Slavi Markoja. Uredili so mladinsko sobo, velik problem pa je bil, kako privabiti mlade na sestanke. Zdaj, po dveh mesecih delovanja pa presenetljivo ugotavljajo, da je soba postala pretesna. Med pomembnejše naloge štejejo še pobiranje članarine, prispevkov za točo na Goričkem, celotno ureditev in pleskanje avtobusne čakalnice, kjer so namestili tudi koš za smeti, in organizacijo disko zabave. Pripravili so proslavo ob 29. novembru, potem pa bodo imeli še veseli večer, folklorni tečaj in čiščenje okolice vaškega doma. Žal opažajo, da pri akcijah sodelujejo zmeraj eni in isti posamezniki. Tesneje se bodo povezali tudi s KS, da bodo zadane naloge uspešneje opravljali.	S. M.
V Murski Soboti je bil seminar za delo z računalniki Sokol, ki ga je organizirala Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Murska Sobota. Zaradi omejenega števila računalnikov se je prvega udeležilo 12 kandidatov, vodil pa ga je strokovnjak iz Ljubljane. Takih seminarjev, ki trajajo 15 ur, bodo organizirali več, odvisno od števila prijav. V domu tehnične kulture v Murski Soboti opremljajo tudi učilnico z malimi hišnimi računalniki, ki bodo na razpolago članom računalniškega kluba in šolarjem. Na fotografiji: Udeleženci seminarja.
F. M. in A. A.
(nasproti avtobusne postaje)
Sporočamo, da imamo med prazniki dopoldne odprto.
uspešnemu razvoju domovine. V okvir teh prizadevanj nedvomno sodijo tudi poslave ob pomembnih jubilejih. Ena takih je tudi proslava ob dnevu republike. Organizatorji so bila vsa jugoslovanska društva na jugu Švedske, bila pa je v prostorih najstarejšega kluba Balkan v Malmoju, kjer smo se zbrali delavci vseh jugoslovanskih narodnosti, konzul SFRJ Vince-slav Vukovič in švedski predstavnik Jan Ryberg.
Navzoče je najprej toplo pozdravil dr. Ljubiša Stojanovič. Spregovoril je o revolucionarni poti naših narodov in narodnosti med okupacijo, o povojnem razvoju Jugoslavije in o politiki neuvrščene Jugoslavije ter o pomenu neuvrščenosti. V kulturnem programu, ki je sledil, so najmlajši prikazali, kako utrjujejo narodno zavest med rojaki na Švedskem. Kulturni program so predstavili nastopajoči iz vseh društev na Švedskem in moški pevski zbor slovenskega društva Planika iz Malmbja.
Tako so tudi tukajšnji delavci skromno, a iskreno pokazali svojo pripadnost domovini. Ivan Pucko
Tekst in foto: J. Graj
TUDI EMIL SE JE VRNIL - Ko smo na krajevnem uradu v Šalovcih poizvedovali, ali seje pred kratkim vrnil kak zdomec, so nas napotili kar do sosednjih vrat v isti stavbi. Tam je bil namreč ravno tedaj Emil Lepoša, ki se je po dveletnem zdomstvu v Avstriji — delal je v Gradcu — vrnil domov in odprl samostojno kemično čistilnico. Zdaj je od tega že okrog leto dni in Emil je še kar zadovoljen, da je šel med obrtnike. Povedal nam je, da si je na tujem pridobil veliko izkušenj in znanja za to dejavnost in da v njegovi delavnici lahko očistijo skoraj vse madeže. In tako je bil zadovoljen tudi eden izmed domačinov (na levi), ki je ravno tedaj prišel po očiščeno obleko.
Srečanje starejših
Krajevni odbor Rdečega križa Velika Polana je pripravil skupaj s krajevno skupnostjo Polana družabno srečanje za starejše občane. V stari osnovni šoli se je zbralo 50 starostnikov iz Velike in Male Polane ter Brezovice. V krajevni skupnosti živi 170 prebivalcev, starih nad 70 let. Ob tej priložnosti so učenci osnovne šole Miška Kranjca iz Velike Polane pripravili kulturni program.	J. Žerdin
V spomin za mladi rod
marke za turizem ne daš — ešče brasko meso nemaš! Tou je nej hamičija. Tou nas vse državlane vkiip drži i je kak dopadlivi be-tek.«
Gviišno so viljna, boter, žena i drugi špotali gospona z mercedeson, ka sta za večerjo že oba gela poparjeno meso s tiinke. Vdrte, vsi, ka ešče gnes gučijo, ka so te den vmes prišle ešče dikline za pesen i brlenc. Driige smetlinge pri hiži več nej bilo, kak tou — kak so obračale hrbte i radiivajoče oči za DM. »Diišica moja, ne pozabi me!« je pravo ešče koršmit, šteri se bole raduje školnikojci kak Miklo-šon senji.
Zato ne bojmo nouro ograjeni za lildsko oblast, dieto ali sindikalni guč. Živlenski sprevajalec je krščak sreče, štera ne gleda pod prste pameti ali dugomi geziki. Tildi naša Mura de šla ednok v zgilbo i brez krnice de voter najšo zlate palice nasmejanomi modrija-ši ednoga driigoga mišlenja.
Pokažimo vučeno naše statistike tistomi v štali, šteri vbije, da je dolar, marka i drilgi pejnez vsaki den menje vreden za verbalne delikte našega dneva.
Za nouvo leto nouvo zdravje, nouvo znanje i poštenje! Naj Boug da nouve metode dela, Žitka, kak gestvine iz makedonske kulinarike.
Marko osvaja vseposedi srca. Nej san čilo dobro; na lildskon tr-naci najdeš tildi preklenstvo trii-dov i nepoštenje — geli, tou je marka! Za mere n žitek pa ešče čisti lilft, vodo i kulturne vrednote.
Dl NI TITAN
V pokrajni ob Muri, ki je še pretežno kmetijsko območje, so naša lepa polja (tačas mirujejo) vrli Pomurci so še do nedavnega obdelovali z živino, denimo s kravami in konji, kar so izpodrinili traktorji. Le tu in tam je še videti kravjo vprego. Nekateri kmetje so kmetijsko orodje tako rekoč vrgli v »koš«, nekaj pa je le ostalo in se ohranilo kot dragocenost za spomin na mlade rodove, oziroma naše zanamce. Tako se je Stefan Zadravec iz Lipe domislil in dal na pročelje svoje hiše postaviti kravji jarem z bičem itd. Izvirnost, kajne! Lepo lakiran jarem je tak, kot ga je kmetovalec Stefan uporabljal do pred leti. Se mnogo je takih kmečkih orodij, ki jih ne bi kazalo zavreči.Jože Žerdin
Ljudski pevci iz Male Polane
Posnetek prikazuje ljudske pevce iz Male Polane natančneje zaselka Biikovje.V sestavi Štefan Kelenc, Verona Kelenc, Slavko Lebar in Elizabeta Vuk pojejo že štiri leta. Ubrani domači kmečki pesmi prisluhnejo tako starejši kot mladi. Čebelica, Predica itd. so pesmi, ki te ganejo pri srcu. Te stare ljudske pesmi naših prednikov so ljudski pevci iz Male Polane prevzeli od starejših ljudi iz Male Polane. Pojejo na raznih priložnostih proslavah v domačem kraju. Javno so se predstavili tudi na 14. javni kmetijski oddaji Radia Maribor v avli osnovne šole Miško Kranjec v Veliki Polani. Sedaj v dolgih zimskih večerih bo za leno domačo pesem še več časa, nam je dejal vodja Stefan Kelenc.
Tekst in foto:
Jože Žerdin
Janez Žalik
KRONIKA 87
Spet za leto smo starejši, starejši že, ne pa pametnejši. Leto, ki se zdaj izteka, je prineslo mnogo greha.
Res pogumno v leto smo stopili, mnogo načrtov naredili.
A storili, kot se ve, polovico, pa še tega ne.
Ekonomski boj smo mi borili, kot vedno smo ga izgubili. Inflacija bohoti se, saj dosegla skoraj 200je.
Čeprav odgovornost smo zaostrili, vselej radi popustili.
Saj bi kmalu prišel čas, ko odgovornost bi zajela tudi nas.
Novo ustavo si želimo, dosti aktov spremenimo. Kaj pomaga nam vse to, saj po novem boljše nič ne bo.
Odstopili tovariši so nekateri, saj so počeli to, kar ne bi smeli. Ko javnost izvedela je za menice, mnogim smo želeli le samice.
Na Kosovo posebne se enote preselile, da bi varnost zagotovile.
Ker so popipali vrhove, je razburilo duhove.
Obljubil je izvršni svet, da inflaciji stopil bo na rep. Ukrepov cel kup je pripravil in v slabo voljo nas je spravil.
V tujini posojila nova smo dobili, a še starih ne vrnili.
Vrnili dolga smo bolj malo, saj ga dosti je še nam ostalo.
Organizirali dosti kongresov smo, na njih sprejeli to in to.
A ko vrnili smo v bazo se nazaj, vse bilo je kot do zdaj.
Lepo preživeli smo dopuste, denarnice so postale puste. Morje je le za turiste in vse tiste, ki imajo devizne liste.
Edino v športu svetu dokazali nogometaši, mladi prvaki so postali. A že čez teden ali dva, nas je krepko nabila Anglija.
Taki smo in nič drugačni, deviz, denarja vsi smo lačni. Za položaje treba se boriti, če nočemo da bomo v ...
Odpustimo zdaj za konec leta vsem, ki smo jih kleli preko leta. Zaželimo srečo, ne trpljenje, saj težko naše je življenje.
STRAN 10
VESTNIK. 24. DECEMBRA 1987
Naši kraji in ljudje
KRAJEVNA SKUPNOST LIPOVCI
Uspešno uresničujejo program dela
Poimenovanje ulic in mejaštvo
V krajevni skupnosti Lipovci, kjer so se lotili nekaterih zahtevnih nalog, uspešno uresničujejo program dela, ki so ga sprejeli. Asfaltirali so vse vaške ulice, obnovili črpališče za vodo, uredili kuhinjo v vaškem domu, navozili gramoz na vaške poti in uredili odvoz smeti. Začeli so tudi z ure-
Zgradba nekdanje osnovne šole v Lipovcih, ki sedaj koristno služi za potrebe krajanov.
SREČANJE Z RADIOAMATERJEM LADISLAVOM BARBARIČEM IZ PETIŠOVEC
Prijatelji na vseh celinah
Verjetno m človeka, ki ne bi imel svojega konjička, torej dela, ki ga najrajši opravlja; ženske se ponavadi poskušajo z ročnimi deli (kvačkanje, pletenje ...), moški pa so zaljubljeni v svoje vinogradke, delavnice, gojijo male živali ..., pa tudi z radioamaterstvom se ukvarjajo. V Pomurju je med najbolj vnetimi Ladislav Barbarič iz Petišovec.
Obiskal in pogovarjal sem se
že z mnogimi radioamaterji ter občudoval njihovo zagnanost. Ta konjiček ni pridobitniški, saj ne prinaša nobenih gmotnih koristi. Zahteva pa veliko znanja in — denarja. Poglejte v trgovino in za glavo se boste prijeli ob pogledu na visoke cene gospodinjskih tehničnih predmetov. Le koliko potem stanejo sprejemno-oddaj-ne radijske naprave! In koliko staneta radioamaterska televizijska kamera in monitor! Da, prav
Radio-televizijski amater Ludvik Barbarič, po poklicu tehnolog v Ina Nafti, dnevno presedi pred aparaturami najmanj eno uro. Prijatelje ima na vseh celinah. Foto: Š. S.
O
ste prebrali! Ladislav Barbarič od svojih prijateljev z vseh celin sveta ne sprejema le zvoka, ampak (od tistih, ki imajo radioamaterske kamere) tudi sliko. To, kar je za nas navadne »televizijce« tačas velik bum, namreč satelitska televizija, je za petišov-skega radiomaterja že vsakdanjost. Da pa ne bi kdo pomislil, da konkurira komercialnim satelitskim programom, kot so na primer music box, sky channel, super channel..., naj povem, da je njegova televizija »počasna«: oko zaznava svetlobni žarek, ki na ekranu vodoravno zapisuje sliko. Slika seveda ni čista in je neuporabna za »široko porabo«, medtem ko je za radioamaterstvo zelo pomembna: znanca, ki se, recimo v Avstraliji, postavi pred kamero, vidiš; lahko ti pokaže svojo kartico OSL, ki jih sicer imajo radioamaterji in si jih pošiljajo po pošti, s čimer potrjujejo vzpostavitev zvez; radijski znanec lahko pokaže svoje naprave, načrte. Ladislav Barbarič je doslej vzpostavil radio-televi-zijsko zvezo s prijatelji v 60 državah in na vseh celinah, medtem ko je imel »samo« radijske zveze z radioamaterji v 100 državah prav tako na vseh koncih naše oble.
Z zanimanjem sem si ogledoval radijske in radio-televizijske
janjem prostora za samopostrežno trgovino. Poleg tega pa so zadovoljni z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju. Mladi, gasilci in člani športnega društva se lotevajo raznih akcij in tekmovanj. Posebno velik je interes za hokej na travi, kjer so Lipovčani dosegli
aparature. Velika vrednost! Seveda za noben denar tega ne bi prodal, kajti imetje je nastajalo več let. Z letom 1988 bo vstopil v tretje desetletje radioamaterstva. Zanj se je navdušil sam. Veliko je pridobil tudi pri vojakih, kjer je bil radiotelegrafist. Prvo sprejmno-oddajno napravo si je izdelal sam, poznejše je nakupil, tu in tam pa tudi sam kaj naredil oziroma izboljšal ter prilagodil.
»Koliko ur pa dnevno presedite za aparaturami in o čem se pogovarjate s svojimi prijatelji?« sem naposled vprašal prijaznega sogovornika.
»Aparature dnevno vključim najmanj za eno uro, velikokrat pa sprejemam in oddajam tudi po več ur. Ob nedeljah dopoldne, ko so najboljše radio-televi-zijske zveze, pa ponavadi posvetim svojemu konjičku vse dopoldne.
Z radioamaterji se pogovarjam o vsem, samo o politiki ne; preverjam delovanje aparatur, povprašam za vreme ... Z nekaterimi radioamaterji sem že osebni prijatelj. Med temi so tudi naši delavci na tujem, pa tudi z mnogimi izseljenci se često pogovarjam. Poklepetati s Prekmurcem, ki je recimo v Kanadi, ni noben tehnični dosežek. Z več radioamaterji, s katerimi sem se spoprijateljil preko radijskih valov, sem se tudi že osebno srečal, na primer z radioamaterji z Madžarskega, obiskal pa me je tudi že radioamater-mornar, doma iz neke čezmorske dežele; medtem ko je »njegova« ladja v neki zahodni luki čakala na tovor, se je pripeljal k meni na obisk.«
Radioamaterstvo, posebno še zdaj, ko prijatelja lahko tudi vidiš na monitorju, je resnično lep konjiček. V lendavski občini je zanj kar precejšnje zanimanje.
Seveda ni treba posebej poudarjati, da je to delo, tudi velikega družbenega pomena, kajti radioamaterji se večkrat vključijo v humanitarne akcije, na primer iskanje zdravil. V Ludvikovi sobi je ob karticah potrjenih zvez tudi veliko diplom, na primer diploma o vzpostavljenih zvezah z vsemi državami, ki sestavljajo Združene države Amerike (teh je čez 50). V sobi je tudi več raznih
lepe uspehe, saj se ponašajo z naslovi mladinskega državnega prvaka. Bili pa so tudi gostitelji proslave 30-letnice hokeja na travi v Pomurju. Vse bolj se uveljavlja tudi moški pevski zbor,.
V Lipovcih pa imajo sprejete tudi usmeritve za vnaprej. Tako se bodo prihodnje leto lotili ene
od pomembnih nalog, to je ureditve zazidalnega načrta. Načrtujejo tudi ureditev vaškega doma —- potrebno je urediti fasado in nabaviti nekaj potrebne opreme. Velik interes pa vlada tudi za ureditev igrišča za hokej na travi. Zdaj namreč morajo tekme Lipovci igrati v gosteh. Razmišljajo tudi o urejanju prostora za novo samopostrežno trgovino in lokacije za tehtnico, ki je v preteklosti povzročila veliko vroče krvi. V programu pa imajo tudi ureditev pokopališča z mrliško vežo. To so, po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Lipovci, trenutno najaktualnejša vprašanja, ki se jih bodo lotili.
F. Maučec
spominkov, ki so jih poslali ali prinesli prijatelji z vsega sveta.
Avstralija, Amerika, Azija..., kontinenti, ki so sicer oddaljeni na tisoče kilometrov, so radio-te-levizijskemu amaterju (lahko bi mu rekli: profesionalcu) zelo blizu. Tudi meni se zdaj zdi, da je svet pravzaprav majhen. Vzrok več, da smo si ljudje prijatelji!
Štefan Sobočan
S FOTOAPARATOM PO VINSKI CESTI V RADGONSKI OBČINI
Palače sredi vinogradov
»Veliko je zanimivosti, naravnih lepot, prijetnih presenečenj, ki bodo na vaši poti vzbudila posebno pozornost. Skrbno ohranjena vinarska tradicija, zanimiva arhitektura vasi in zaselkov, bogastvo narodnih šeg in navad ter kulinarične specialitete. To je le delček bogastva, ki ga boste pri nas odkrili,« beremo v prospektu Pot v gorice. Pa ne bi odkrili le tega: tu so še palačam podobne vinske kleti, podrtije nekdaj trdnih domačij, ki se bodo vsak čas sesule na bližnjo cesto, ka-skadersko ozke ceste z jamami in izdolbinami, smetišča ob cesti...
Po cesti mimo polnilnice v Boračevi (sprehajalec mora kar dvakrat prečkati cesto, saj je pločnik najprej na eni, nato pa na drugi strani ceste) smo se pripeljali do prvega križišča, ki pa je kar dobro označeno (vse do Janževega Vrha se ne morete izgubiti), tu pa je tudi prva postaja.
Skromen jedilni list
Majda Bračič je že po naravi zelo prijazna, v poklicu, kakršnega opravlja v gostinskem lokalu, pa je to zelo pomembno. Njihov jedilni list je bolj skromen, čeprav lahko gostje dobijo ob vsakem času meso iz tun-ke, zaseko, domače klobase ali obložen kruh. In kdo so gostje njenega lokala? Predvsem delavci Radenske, saj je večina teh prav v Boračevi, nekaj domačinov, tu in tam pa zaide k
Vse poti vodijo do zidanice Janžev hram.
Tropovci so šesta vas v soboški občini in prva na območju krajevne skupnosti Tišina, ki ima od nedavna poimenovane ulice.
Zanj so se na geodetski upravi odločili v letu 1980 ob popisu prebivalstva, ko so pripravljali evidence vseh hišnih številk v občini. Kot nam je povedal Stanko Kranjec, so takrat ugotovili, da je v večjih naseljih okoli Murske Sobote zelo neurejeno stanje v zvezi s hišnimi številkami. Nemogoče je bilo hišne številke ureditev okviru vasi in tako so uporabljali ulične sisteme. Začeli so z naseljem Bakovci, kjer so bili problemi najbolj pereči, saj ima omenjeni kraj mestne značilnosti. Ni pa velikost vasi edini razlog za poimenovanje ulic. Poglavitni razlog je taka širitev naselja, ki onemogoča klasično označitev. Tako je bilo v Rakičanu, Krogu, Černelavcih in Moravskih Toplicah. Pri poimenovanju ulic so ohranjali ledinska imena in tako upoštevali nazive, ki so ljudem blizu, oziroma kakor vaščani območje imenujejo.
V Tropovcih imajo tako poleg Jordana še Šolsko, Obrtno, Kolesarsko, Križno, K Moškošu in Mejno ulico.
Slednja je tudi meja med Tropovci in Tišino, in čeprav obe vasi sodita v eno krajevno skupnost, je bilo prav zanimivo slišati zgodovino mejaštva. To sega v čase Marije Terezije; po stari katastrski mapi iz leta 1876 je bil pašnik za župniščem, na katerem je zdaj nova Potrošnikova trgovina, tropovsfci. Tak je bil tudi zakoličen okoli leta 1955, ko so odborniki določali katastrske občine in jih označevali z velikimi
Majda Bračič si želi večje sodelovanje z Radensko.
njim tudi kak gost zdravilišča v Radencih. Hkrati nam pove, da si želi večje sodelovanje z Naravnim zdraviliščem Radenci, kajti mnogo gostov še ne ve za njen lokal. Kot kaže, pa se še niso dogovorili, kdo mora dati pobudo za sodelovanje — družbene organizacije ali zasebniki.
Odpravili smo se naprej, kajti Boračeva je še vedno dokaj neurejeno naselje, za vrtove in okolico hiš bi morali poskrbeti krajani, za največjo »sramoto« — Boračevski potok — pa drugi-
Cesta Boračeva—Janžev Vrh je dobila letos novo prevleko. Stara je bila zares v obupnem stanju, toda ... Zakaj je niso vsaj za meter razširili? Ce pa že to ni bilo mogoče, pa naj bi no-skrbeli za pešce in kolesarje. Čeprav ima cesta novo asfaltno
mejniki. Vendar katastrska meja ni meja naselja, in tako je prišlo do nove izmere spet leta 1979, zaradi nove ceste. Ta se imenuje zdaj Mejna in res loči Tišino od Tropovec, čeprav je bil predlog geodetov ob zadnjem označeva-
V Tropovcih smo bili priča, kako je gospodar Alojz Šeruga pribil tablico z novo hišno številko in ulično oznako Jordan 14, ki mu jo je vročil predstavnik geodetske uprave Stanko Kranjec.
Foto: B. Bavčar
nju drugačen. Menili so, da bi Tropovci dali Tišini del naselja na nekdanjem igrišču ter vaški dom s krajevnim uradom, dobili pa omenjeni travnik za župniščem. Tako bi Tropovci imeli svojo trgovino, zdaj pa je nimajo in hodijo nakupovat na Tišino, čeprav stoji tabla pred trgovino.
Pravzaprav stojita dve, ena na levi in ena na desni strani, ki označujeta Tišino in Tropovce, prav s
prevleko, je nevarnejša od stare luknjaste.
Le od kod so vzeli to ...
»Le od kod so vzeli vsa ta čudna imena, ali niso mogli najti kaj domačega,« je vzkliknil eden od spremljevalcev, ki smo ga srečali. Mislil je na imena gostinskih lokalov. Lahko bi dodali: le kje so nekateri dobili načrte in dovoljenje za gradnjo vinskih kleti, ki so prave palače, neobičajne za to pokrajino in preveč drugačne.
Na križišču, kjer se srečata poti iz Boračeve in Okoslavec, je bila spet lepo vidna tabla, ki usmerja k Janževemu hramu. Hiše so še stanovanjske, urejene. Ponovno pridemo do križišča — zavijemo proti Kapeli.
Ne da se opisati razgleda to zadnjo novembrsko sredo nekje na pol poti od Janževega Vrha do Kapele. Zrak je bil prozoren, ob vznožju griča je bila najprej Boračeva, Radenci in reka Mura, v daljavi so se videli stanovanjski bloki in silosi v Murski Soboti, naselje, ki je bilo še bolj oddaljeno, pa so morali biti Beltinci, Odranci ali celo Črenšovci.
Prekmurska panonska nižina je bila pred nami kakor na dlani. Že zaradi tega se splača zaviti v gorice. Toda če smo že na vinski cesti, bi radi obiskali tudi kak vinotoč (radgonska občina oziroma novi izvršni svet je kot enega prvih sprejel prav odlok o vinotočih). Zastonj smo klicali proti odprtim vra-tom '' Bernarda Peček (se nadaljuje)
tropovsko oznako pa so bile ob zadnjih delih peripetije, saj so jo nekako stežka vrnili na mesto, s katerega je bila odstranjena.
Če že nimajo svoje trgovine, pa imajo Tropovčani gostilno, ki je Verbanova, frizerski salon in v
Obrtniški ulici vrsto obrtnikov: avtoprevoznika Franca Hajdinjaka, šiviljo Emo Gumilar, izdelovalca palet za prevoz opeke Tončka Škrabana in svojčas tudi ro-letarja. Staroselci so ob Kolesarski- ulici in Jordanu, klasičnih kmetij je malo, pozna se bližina mest in krajev, kjer se priseljenci med vaščani zaposlujejo in ima zato življenje tudi v tej vasi drugačen utrip kot nekoč.
Brigita Bavčar
Halo, tudi pri nas zvoni!
Veliko bi lahko razmišljali in še več napisali o pomenu, uporabi in potrebi po telefonu, še posebej med starejšimi ljudmi v krajih, odmaknjenih od večjih središč. Daje od zamisli do uresničitve prav dolga pot, vsaj kar se telefonije tiče, so po štirih letih sestankov, razgovorov, sklepov, vsakovrstnih priprav, nepredvidenih zapletov in trdnega dela, tako s svoje strani kot s strani delovne organizacije, spoznali tudi krajani krajevne skupnosti Stročja vas pri Ljutomeru. In danes pravijo, da se je splačalo, kajti 1984. leta sprejeta odločitev, da bodo v svojo krajevno skupnost napeljali telefonsko omrežje, se je uresničila in glede na obljube bodo telefoni zvonili še pred novim letom — krajanom v veselje in zadovoljstvo, pošti v še eno delovno zmago.
V vaseh Stročja vas, Pristava, Podgradje, Presika, Nunska Graba, Rinčetova Graba in del KS Železne Dveri so naročniki novih telefonov že v letu 1984 zbrali prve prispevke, nato pa pod vodstvom gradbenega odbora in pod strokovnim nadzorom ptt organizacije v štirih letih opravili potrebna fizična dela in zbrali preostala sredstva in material.
Novembra 1987. leta je bil opravljen tehnični prevzem novega omrežja in čez 200 novih naročnikov te dni pričakuje prvo zvonjenje in prvi pozdrav novemu dosežku v krajevni skupnosti.
Težko je povedati ali sešteti vse ure in delo, ki je bilo v ta namen opravljeno. Prav gotovo je marsikdo na tihem večkrat obupaval, saj so podražitve in inflacija v preteklih štirih letih vedno znova posegale v žepe novih naročnikov. Velikokrat se je kdo tudi jezil nad počasnostjo opravljanja del, a vseeno je uspelo.
»Zadovoljni stopamo v novo leto, veseli smo našega delovnega uspeha in velike pridobitve, ki je spet korak k napredku naših vasi, hkrati pa hvaležni vsem, ki so se srčno in velikopotezno angažirali ob tej pridobitvi,« je pripomnil eden novih naročnikov iz Pristave.
— ičič
STRAN 11
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
- - -  ’’ < <  rf	, i,,..a......——
ne zgodi se vsak dan
Ljubiteljem jajc se obetajo nekoliko lepši časi, saj bodo še naprej lahko uživali priljubljene jajčne jedi brez strahu, da si bodo z njimi nakopičili preveč holesterola v krvi. Znano je namreč, da jajčni rumenjak vsebuje veliko te snovi, ki je nevarna za ožilje. Ameriški perutninarji so začeli prodajati jajca, ki vsebujejo bistveno manj holesterola. In ker postopek pridobivanja takih jajc ni nikakršen izreden tehnološki domislek, lahko pričakujemo jajca z malo holesterola kaj kmalu tudi pri nas.
Američani so ljubitelji jajc. Pravega ameriškega zajtrka brez jajc si skoraj ni mogoče predstavljati.. Vendar pa je začela v zadnjih letih prodaja in • potrošnja tega živila močno upadati. Splošna zdravstvena zavest Američanov se je močno dvignila, kar je prineslo val sprememb v navadah in prehrani.
Med vsemi poskusi, kar jih je bilo, se je še najbolj izkazal poskus raziskovalne ustanove, ki se je problema lotila iz samih osnov. Jajca kokoši, ki imajo manj holesterola v krvi, naj bi tudi imela manj te snovi. Izboljšali so tako pičo kot okolje, v katerem kokoši nes-niee živijo. Jajca, ki so jih znesle kokoši v preurejenih kokošnjakih, so imela v rumenjakih za petino do tretjino manj holesterola. V prvi vrsti so rejci skušali doseči takšne razmere, kot jih imajo prosto živeče kokoši, to pa pomeni več čistega zraka, manj prahu, več svetlobe, v prehrani pa manj dodatkov in več kakovostne naravne piče.
pa se vendarle zgodi
V mestu Bloemfontein v Južnoafriški republiki imajo službo reševanja samomorilcev. Zadeva deluje po telefonu, ki sprejema klice sile in obupa dan in noč. Nasveti za ostanek na tem svetu so strokovni in menda tudi zelo uspešni. Je pa en pogoj: obupanec, ki kliče, mora dokazati, da je belec.
Natančni Japonci, ljubitelji športa sumo (vrta rokoborbe, zmaga tekmovalec, ki nasprotnika zruši na blazino), so izračunali, da vsebuje povprečno kosilo poklicnega rokoborca 3,5 kg riža, kokošjega mesa, rib in zelenjave. Vse to je treba zaliti s tremi litri piva. Za večerjo dobi rokoborec 5 kg mesne kaše.
Na evropskih cestah, posebno na tistih, ki tečejo skozi gozdove, prav takih pa je pri nas v Sloveniji veliko, so simpatične bodičaste ži-valice, ježi', pogoste žrtve prometnih nesreč. Na stotine jih pogine, ko se ponoči na svojih samotnih lovskih pohodih srečajo z avtomobili. Naravni nagon jim veleva, da v nevarnosti obstanejo in se zvijejo v bodečo kepo. Pred različnimi ži-
Benetke vznemirjajo svet
Benetke in morje sta neločljiva pojma, saj je morje vtisnilo najgloblji pečat temu edinstvenemu mestu na svetu vse od takrat, ko so se prvi Benečani umaknili pred Ati-lovimi Huni na otočje Beneške lagune. Benetke že dobrih 1.500 let dihajo in žive z Jadranskim morjem. Toda ne
drugje smo prebrali
Finska ima pet milijonov prebivalcev in pol milijona savn.
XXX
Skoraj sto odstotkov kalcija v človeškem telesu je v kosteh in zobeh.
Zmagovalec s prednostjo 1000 km
Obalno avstralsko mesto Darwin je bilo prizorišče nenavadnih dirk, ki se jih je udeležilo 23 tekmovalcev v dirkalnikih, katerih zunanji videz je bolj spominjal na fantastična filmska vozila kot tuzemeljske naprave. Vozila so imela nalogo, da prevozijo pot od Darwina do nekaj več kot 3000 kilometrov oddaljenega mesta Adelaide. Oblika, teža, višina, materiali, kolesa, vse to je bilo prepuščeno prostemu odločanju, pogoj je bil le eden — vozilo ni smelo imeti motorja na klasična goriva.
Šlo je namreč za veliko dirko sončnih dirkalnikov, prototipov vozil, ki vozijo s pomočjo sončne energije. Podobnih dirk so sicer priredili že nekaj, vendar se nobenih doslej ni udeležilo toliko dirkalnikov z vsega sveta in nobena ni bila tako dolga in naporna. Samo dobro izdelana vozila naj bi ji bila kos.
Že po nekaj desetih kilometrih dirke se je izkazalo, da so sončni dirkalniki hudo občutljive stvarce. Tanke gume na drobnih kolesih so pokazale na grobem asfaltu, pregorevale so fotocelice, odpovedali prenosi. Dobro so se držala le tri vozila. Daleč najboljše je bilo sončno vozilo, ki so ga izdelali pri General Motorsu. Po treh dnevih dirke je Sunraycer, kot se dirkalnik uradno imenuje (prijel pa se ga je vzdevek »leteči ščurek« zaradi izrazite oblike), vodil že blizu 500 kilometrov pred obema zasledovalcema: avstralskim Fordovim modelom in švicarskim tekmovalcem. Dosegel je povprečno hitrost 75 km/h. Po petih dnevih in pol je Sunraycer pripeljal na cilj z ogromno prednostjo, preko 1000 kilometrov pred ostalimi.
Dirke so pokazale, da so pravi sončni dirkalniki, ki bi se lahko merili s svojimi smrdečimi bencinskimi brati, še zelo daleč.
Klinika za ranjene ježe
valskimi sovražniki to pomaga, na prometni cesti pa je takšno početje enako samomoru.
Jež je pri nas zaščitena žival. Poseben odlok ga ščiti že od leta 1976, kar dovolj zgovorno dokazuje, da so njihove vrste redke. Povrhu vsega je jež koristna žival, saj pospravi veliko množino škodljivcev od žuželk, črvov, glodalcev do kač, kise jih pogumno loti. Ce-

vedno v sožitju. Morje je Benečanom zares ponudilo zavetje in varpost in jim kot svetovna prometnica dalo silno bogastvo, a večkrat je tudi ogrozilo njihova življenja in mesto samo.
Morski valovi skozi stoletja razjedajo temelje stavb, zidane iz
stni pokol je zato še bolj odveč.
V Veliki Britaniji, kjer je skrb-nejši odnos do živali že tradicionalna vrednota, se ježem ne piše nič bolje. Na britanskih cestah povozijo vsako leto okrog 100 tisoč ježev, mnoge živali pa ostanejo pohabljene in prej ali slej klavrno poginejo v svojih zatočiščih.
Imajo pa na britanskih tleh edino bolnišnico na svetu, posebej namenjeno ranjenim ježem. V nji zdravijo bodičastim živalcam zlomljene kosti, rane, polomljene bodice, različne poškodbe, ki jih utrpe na cestah. V živalski bolnišnici St. Tiggywinkle negujejo v povprečju kakih 150 do 200 malih pacientov. Večino prinesejo ljudje s cest kot prometne žrtve. Izjema je bil le ježek, ki je doživel zares nenavadno nesrečo: pohodil ga je nosorog, ko se je klatil po živalskem vrtu.
Bolnišnico za ježe vodita Les in Sue Stocker. Postavila sta jo na svojem vrtu v Aylesburyju. Ker imata z živalcami veliko opravka, jo nameravata še razširiti. Predvsem morata zgraditi več ločenih prostorčkov za bodičaste bolnike. V družbi pozabljajo, da so ranjenci in bolnišnico spreminjajo v hotel za medene tedne.
istrskega kamenja, usodno glodajo hrastove pilote, na katerih temelji slonijo, večkrat so tudi poplavili mesto in z visoko plimo ogrozili dragocene umetnostne spomenike. Samo v tem stoletju so Benečani zabeležili več uničujočih visokih plim, in sicer v letih 1916, 1936, 1951, 1966. Ko so iskali vzroke zanje, so med drugim strokovnjaki ugotovili, da se slavno mesto počasi ugreza. Meritve so pokazale, da so se Benetke v času od 1926 do 1970 pogreznile- za 11,4 centimetra.
Nastal je seveda preplah, za reševanje slavnih Benetk pa se je zavzela vsa svetovna javnost. Raziskave so pokazale, da mesto tone zaradi upadanja podtalnice. Industrija in povečano število prebivalstva so močno povečali porabo vode, ki so jo zajemali neposredno iz podtalnice. Prehudo izčrpavanje pa je povzročilo posedanje tal. V mesto so napeljali vodovod, industriji omogočili vodo iz drugih virov, vse to pa je kaj kmalu pripeljalo do pozitivnih sprememb. Pogrezanje mesta se je najprej ustavilo, nato pa je prišlo prav presenetljivo, do ponovnega dviganja tal in samega mesta. Do letos so se Benetke dvignile za cela dva centimetra.
Toda problemov ni konec. Morje še vedno prinaša Benetkam težave, Benečani še vedno gazijo po poplavljenem Markovem trgu, morje še vdira v palače in stavbe.
Razlog je znan. Italijani so s posegi v severni del Jadranskega morja ogrozili tisočletno naravno dogajanje tako, da se zdaj voda v Beneški laguni ne dviga in pada kot nekdaj, marveč narašča preko vseh dosedanjih povprečij. Tako tudi zaustavljeno posedanje mesta in celo dvig tal ne preprečuje uničevanja dragocene kulturne dediščine človeštva.
V načrtu so novi rešitveni posegi, ki jim pravijo kar Nove Benetke. Z regulacijskimi zapornicami naj bi preprečili uničujočo visoko plimo. Stavbe bodo tako rešene. Toda ali bo rešeno tudi mesto?
NkMajmw write nma, te«.
bufoamigter.rertir« k nitenurw* wtrw.očmi

MESNA INDUSTRIJA n.«*a I MURSKA SOBOTA

...JEPAC PAŠTETA KEKEC!
gorenjewwtei
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Industrijska cesta b. b.
Telefoni h, c. (069)75 271
PROJEKTIRAMO
IZDELUJEMO
MONTIRAMO
Vsem bralcem Vestnika in občanom Pomurja želimo srečno novo leto 1988!
Aids že pred letom 1970
Strokovnjaki dobro vedo, da so velike epidemije zavitev številne skrivnosti, ki jih je zelo težko razkriti in raziskati do konca. To je še toliko bolj res pri aidsu, ki je že sam po sebi kot bolezen še vedno dovolj skrivnosten in zapleten pojav. Najnovejša odkritja pa odpirajo nove poglede v sicer kratko zgodovino te sodobne bolezni.
Ce imajo strokovnjaki prav, potem prve žrtve aidsa niso registrirali proti koncu sedemdesetih let, marveč že leta 1969, torej takrat, ko se za aids ni vedelo in bolezen še niti imena ni imela.
V mestni bolnišnici v St. Louisu so si tisto leto zdravniki belili glavo, kaj da je 15-letnemu fantu, ki je imel močno otečene noge in spolovila, povrhu tega pa še cel kup vnetij. Da oteka zaradi tega, ker telo ne more izločati limfatičnih sokov, je bilo jasno, od kod toliko drugih infekcij in za nameček še hudo pomanjkanje protitelesc, pa je bilo za zdravnike popolna uganka. Deček je kmalu umrl. Obdukcija je pokazala, da so številne rakaste tvorbe preprečevale normalno delovanje limfnega sistema. In ker so poleg tega našli pri fantu še tisti čas izjemno redkega Kaposijevega kožnega raka, so se zdravniki odločili, da globoko zamrznejo vzorce tkiva in krvi nesrečnega bolnika za prihodnje strokovnjake. Zamrzovanja tkiv in vzorcev krvi se ameriški zdravniki že lep čas poslužujejo, saj se je že nekajkrat izkazalo, da so bili nadvse koristni za preučevanje različnih bolezni, med drugim slovite legionarske bolezni.
Ni bilo treba dolgo čakati, da je skrivnostna bolezen 15-letnega fanta dobila ime. Vsak zdravnik bi danes prepoznal aids. Mikrobiologi, ki so preiskali vzorce, trdijo, da so v njih našli trdne dokaze, da so bili okuženi z virusom aidsa.
Aids je bil torej na pohodu že pred letom 1970, le da prihoda nove bolezni niso zaznali. Kako, da seje v nekaj letih potem tako silovito razširil, pa je še nerazrešeno vprašanje. Nekateri menijo, da je kriva večja spolna svoboda in porast homoseksualnosti, drugi pa trdijo, daje prišlo do mutacije virusa, kije tako postal odpornejši in bolj kužen. Raziskovalci se bodo zdaj lotili ponovnih analiz vseh globoko zamrznjenih vzorcev zapletenih primerov bolezni in upajo, da bodo tako prišli do koristnih novih spoznanj.
VEČNE BATERIJE
Predvsem za tiste, ki še niso zbrali toliko denarja, da bi si kupili pejeka, tale vest: v Londonu so prejšnji mesec na javni dražbi prodali tale biser predvojne avtomobilske industrije. Gre za najbolj luksuzno izvedbo avtomobila Royal-Bugatti, ki so jih med letom 1927 in 1933 izdelali samo šest. Avto je težak tri tone in ima osem cilindrov. In cena — 12 milijard italijanskih lir, kar je preko 12,4 milijarde dinarjev!
Pravzaprav ni nikogar, ki ima vsaj malo pogleda v dogajanje, presenetila vest, da je letošnja Nobelova nagrada za fiziko pripadla raziskovalcema Karlu Alexandru Muellerju in Johannesu Bednorzu za njuno raziskovanje visokoto-plotnih superprevodnikov. Te snovi že nekaj časa v središču zanimanja svetovnih strokovnjakov z različnih področij, predvsem zaradi tega, ker naj bi imele takšne lastnosti, kot jih doslej niso imele še nobene na svetu. Mimogrede omenimo, da je novopečeni nobelovec Mueller tudi zunanji dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter da se je letos mudil v Sloveniji, ko je obiskal našo Akademijo in naš raziskovalni Inštitut Jožefa Stefana.
Za razliko od običajnih prevodnikov, ki sicer prevajajo električni tok, a se hkrati pretoku tudi upirajo in se pri tem del električne energije spreminja v toplotno, kar pomeni golo izgubo energije, pa superprevodnik ne nudi nikakšne-
ga upora. Pri pretoku se ne izgubi nič električne energije. To pomeni, da bi, teoretično, v sklenjeni žici, narejeni iz superprevodnika, električni tok tekel večno.
Kaj to pomeni v povsem praktičnih primerih? Superprevodniki bodo omogočili številne koristne stvari, od novih energetsko skromnih naprav, ki zdaj porabijo zelo veliko energije, do izredno hitrih računalnikov in lebdečih brzovla-kov. Vendar je zaenkrat vse to še bolj v domišljiji kot v resničnosti, kajti sedanji superprevodniki so učinkoviti le pri zelo nizkih temperaturah, potrebovali pa bi snov, ki bi obdržala superprevodnost tudi pri višjih temperaturah. Šele superprevodnike, ki bi ohranili superprevodne lastnosti tudi pri, denimo, sobni temperaturi, bi lahko uporabili za izgradnjo zelo učinkovitih energetskih prenosnih sistemov, za izdelavo baterij, ki bi se nikoli ne izrabile, za izdelavo zbiralnikov sončne energije, ki bi shranili vso zbrano energijo za delo ponoči itd.
□ s
STRAN 12
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
za vsakogar nekaj
DARILO ZA
NOVO LETO
PRAZNIČNA MIZA
Iz matice in vijakov lahko sami napravite lepe in koristne predmete, ki so lahko darila ob novem letu. Iz njih lahko napravite svečnike, držala za trdo kuhana jajčka ali vaze.
IPUNC: 2 steklenici rdečega vina, 20 dag sladkorja, 5 dl vroče vode, 2,5 dl ruma, 3 klinčke, 1 skorjico cimeta, 1 pomarančo, 1 limono, 2 dl belega vina. V vročo vodo zmešajte slad-kor, klinčke, cimet, narezano limono in pomarančo. Tekočino  segrejte do vretja. Dolijte rum in vino.
BOVLA: 1 liter belega vina, 1 steklenica penine, 5 dl ana- nasovega soka, 2 pomaranči, narezani na kocke, 1 dl soka pomaranče, I čaša ananasa v kockah. Vse sestavine pomešajte v I posodi za bovlo ali večji stekleni posodi. Namesto ananasa lahko uporabite tudi drugo sadje, toda tokrat mora biti tudi sok iz istega sadja.
I PIJAČA ZA STREZNITEV: 2 kozarca paradižnikovega soka, 1 žlica narezane zelene paprike, 1 žlica narezane kumarice, I košček čebule, pol kozarca limoninega soka, 6 kock ledu. Sestavine zmešamo v mešalniku in ponudimo v kozarcih s  koščki limone.
KAKO JE ROJENA NOVOLETNA Čestitka
Sreča za šiling
Ko je konec 1842. leta zelo pozoren in lepo vzgojen Anglež, sir Henric Coul, spoznal, da ne bo uspel, kot je dela! vsako leto, poslati pisma z novoletnimi čestitkami prijateljem, je poklical na pomoč prijatelja, slikarja Johna Ha rsleya. Slikar je napravil risbo, s katero je pričaral novoletno vzdušje, jo odnesel k litografu ter naročil 400 izvodov. Litograf je natisnil 1000 primerkov in višek poslal neki prodajalni knjig v londonskem Bond Streetu. Skeptični knjigarnar je čez dan ugotovil, da so vse novoletne čestitke pošle, čeprav jih je prodaja! po šiling. Od takrat že skoraj stoletje in po! ljudje na vseh krajih sveta svoje novoletne želje družini, znancem, prijateljem in poslovnim prijateljem pošiljajo na poslikani čestitki, na kateri voščijo srečo. 1870. se je začela industrijska proizvodnja novoletnih čestitk in se razširila po vsej Evropi in svetu.
Enostavno in prisrčno z nekaj besedami, brez filozofije, izražamo željo, naj nas v prihodnjem letu spremlja sreča. A kaj lepšega še želeti?
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Vsak petek v oddaji 21 232. Lestvica tega tedna:
1.	Le besedi dve — Magnet
2.	You win again — Bee Gees
3.	O vem, da njena mati joče — Don Juan
4.	Bad — Michael Jackson
1 5. Zdravljica — Lačni Franz
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 21, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu ob petkih od 18. do 19. ure na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
PEČENKA NI LE KOS MESA
Na praznični dan je tudi kosilo ali večerja nekaj posebnega. Na mizo postavimo jed, ki je paša za oči in za želodec, na- primer dišečo pečenko. Pečenka seveda ni le kos mesa, ki ga potisnemo v pečico in prepustimo usodi. Ne, meso prej primerno pripravimo, položimo v kvašo, ali pa natremo z začimbami in dišavami. Zapečemo ga, da na površini zakrkne skorjica in ostanejo dragoceni sokovi v notranjščini mesa. Med pečenjem pečenko nato skrbno zalivamo, da se ne izsuši. Ko je že pečena, ji privoščimo nekaj minut oddiha, da se umiri. Nato pa jo razrežemo,, zložimo na pladenj in postavimo na mizo z najrazličnejšimi prilogami.
ZA NOVOLETNO MIZO PRIPO-roCamo svinjsko ribico v TESTU.
Za 4 osebe potebujemo: 800 g svinjskega fileja (ribice), 4 rezine pre-šane šunke, zamrznjeno listnato testo, 100 g korenja, 50 g čebule, 1 strok česna, peteršilj, lovorjev list, pol litra belega vina, sol, I jajce za premaz in peteršilj za okras. Pečenko začnemo pripravljati že prejšnji dan, meso namreč položimo čez noč v kvašo.
Priprava: Svinjsko ribico narežemo na 4 enako velike kose, maščobo in žilice odrežemo. Korenje in čebulo olupimo in grobo sesekljamo. Operemo peteršilj in timijan, česen razpolovimo. Kose mesa zložimo v primerno
ke. Odebeljene ali preveč stanjšane robove porežemo, konce testa uporabimo kasneje za okras. Meso vzamemo iz marinade in ga dobro odcedimo. Vsak kos solimo in ovijemo z rezino šunke. Zvitek položimo na kos listnanega testa. Robove testa premažemo z razžvrkljanim jajcem in zvijemo testo. Na vrh nalepimo okraske iz ostankov testa. Pekač obložimo s papirjem za peko. Nanj damo zvitke in jih pustimo počivati 30 minut. Nato damo pekač v pečico in pri 200 stopinjah pečemo 35 do 40 minut, da testo na vrhu zlato zarumeni. Okrasimo s peteršiljem in ponudimo s kislo smetano, v katero nastrgamo hren. Za prilogo pripravimo pečen krompir.
OB PRAZNIKIH VOZIMO PREVIDNO
Dragi promili po svetu
Vozniki, ki sedejo za volan in so pod vplivom alkohola, se skoraj ne morejo izogniti prometnim prekrškom. Poskusne raziskave so pokazale, da z 0,8 promila, alkohola v krvi celo najboljši voznik ni več niti toliko dober kot trezen najslabši voznik. Celo voznik, ki ima v krvi neznatno koncentracijo alkohola, ponoči ni več sposoben oceniti razdalje do nasproti vozečega avtomobila. Kakšne so omejitve promilov v posameznih državah in kakšne so posledice kršitve teh omejitev?
V Jugoslaviji je omejitev promilov 0,5. Za prekrške pa'so predvidene denarne kazni med 800 do 4000 dinarjev ali zapor do 12 mesecev. Zelo visoke kazni z odvzemom prostosti so pri nesrečah s poškodovanimi in mrtvimi.
Na Madžarskem je omejitev 0,0 promila, pri vožnji brez posledic do 0,8 promila. Denarne kazni do 3000 forintov. Nad o, 0,8 promila 12 mesecev zapora ali delovno taborišče. Povzročitev telesnih poškodb ali smrt se kaznuje z odvzemom prostosti do 8 let.
V Avstriji je omejitev 0,8 promile. Nesposobnost za vožnjo tudi pri manj kot 0,8 promila se kaznuje s 6 tedni zapora ali denarno kaznijo do 30 tisoč šilingov. Pri nesrečah zaporna kazen do dveh let.
Italija: omejitev 0,0 promila. Vožnja pod vplivom alkohola prepovedana. Zapor do 6 mesecev in visoke denarne kazni. Očitno je, da so pri nas denarne kazni najnižje.
porcelanasto posodo ali stekleno posodo, potresemo jih s korenjem, čebulo, česnom in poprovimi zrni. Dodamo peteršilj, timijan in lovorjev list. Zalijemo z vinom. Posodo pokrijemo in postavimo za 24 ur v hladilnik. Testo odtajamo in razvaljamo, razrežemo ga na 4 enake pravokotni-
PIJMO KOT FRANCOZI
Francozi najbolj vedo, kako se pije vino — nikoli na prazen želodec. To pravilo ni odveč za noč, ko se poslavljamo od starega leta in čakamo na novo. S kozarcem, po-
sebej če je prijetna in vesela družba, začenjamo običajno rano in zdržati je treba do ranih jutranjih ur prihodnjega dneva in leta. Da pa nam vino (tega najpogosteje pi-
VITAMINSKA PLOŠČA
jemo, velja pa tudi za druge alkoholne pijače) ne bi udarilo v glavo, jezik in noge, je dobro že pred glavno novoletno večerjo (še bolje pa ves čas po malem) nekaj zaužiti. Dobrodošla je kockica sira, tako kot to delajo Francozi. Poleg tega, da vino uspešno vpliva na razpoloženje, je tudi zdravo, seveda če ne pretiravamo s pitjem.
Črno vino je bogato z železom, nekatera vina vsebujejo tudi do polovico dnevne potrebe fosforja, žvepla, floura, vitamina B in kalija. Ce pa se pretirava, se namesto dobrega razpoloženja, zadovoljstva in zdravja pokaže muka, napravimo pa neprijetnosti sebi in drugim.
Zelenjavo naribamo ali narežemo in zložimo na ploščo. Polijemo z limoninim sokom. Majonezi primešamo sesekljano čebulo, gorčico, sol in poper. S tem prelivom začinimo solato. Serviramo hladno in sveže pripravljeno. Pripravljeno vitaminsko ploščo dekoriramo s kolobarji čebule.
Za 4 osebe potrebujemo: 20 dag korenja, 20 dag rdeče paprike, 20 dag zelene paprike, 20 dag rumene kolerabe, 20 dag zelene, 20 dag kumar, 20 dag paradižnika, 4 liste zelene solate, 1 šopek redkvic, 2 čebuli, 20 dag majoneze, limono, sol, poper.
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS________
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 31. decembra 1987. Objavljene pripise honoriramo.
— Sic, šic, tu pa zisovcev res ne potrebujemo. (Matej Čarni)
— Samo še to leto morate biti zadovoljni s takim božičnim drevesom. (Dionizij Hari)
— Odločili smo se, da bomo na božič delali, če že čez leto snimo. (Janez Madjar).
— Zastonj pogozdujemo goleti, opice se ne bodo vrnile na drevje. (Martin Mertiik)
— Tega grafikona pa zdaj ne razumem več — raji so odščip-nili veliko, zgoraj pa tudi ščipajo vrhove. (Milica Rituper)
MNOGI, KI SO GAZE POSKUSILI, PRAVIJO: TO JE...	_
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
	INDUSTR. MESTO NA JUŽNEM URALU	GLAVNO MESTO ERITREJE	EVROPSKA DRŽAVA, NAŠA SOSEDA	OSTANEK DIMA V DIMNIKU
SLOVENSKI PESNIK IN GENERAL (RUDOLF)				
ŽE UMRLI AM. FILM. IGRALEC (FRED)				
NEKDANJA
VAŠKA
SKUPNOST
DEL SMUČARSKE SKAKALNICE
REKA
V GRČUI
SEKRETARKA
KISIK
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC HACKMAN
OSEBNI
ZAIMEK
KRALJ ZAHODNIH GOTOV V ŠPANIJI
ZGODBA, POVEST
POLDRAG KAMEN Z RELIEFNO PODOBO
MURSKA SOBOTA
ČRNILNIK
DOLGA DOBA, OBDOBJE
RENU
ŽENSKA, KI HODI V HRIBE
AMERIŠKI
PISATELJ
OSNOVNA MERA
POKRAJINA
V INDIJI
STALNO BIVALIŠČE
TUJI DRŽAV' NIK (LON) AFRIŠKI DRŽAVNIK
FOSFOR OTOČJE V TIHEM OCEANU
ANTON
INGOLIČ
ZAČETNIK
ARIANIZMA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: strateg, Aretino, sinonim, keks, GB, ano, Ema, Ta, vrač, Clair, heksoda, E, kier, Waco, SS, Arizona, nunatak.
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
STRAN 13
križem po naših šolah
Lendava potrebuje trgovino s tehničnim blagom
9WWVWWWWWI
Sreča, kje si doma
Sreča — kdo ne pozna te besede? Na vseh koncih sveta isti pomen, vendar jo vsak po svoje doživi. V današnjem svetu, ko je tehnika na vrhuncu, je v svetu še veliko ljudi lačnih. Kaj ni za takega otroka sreča, ko dobi vsaj enkrat na dan peščico riža in mrzle vode, da lahko preživi z upanjem na boljši in srečnejši jutri? Za kmeta je na primer sreča, če polje dobro obrodi in da ni slabega vremena. Sreča je za nekoga veliko denarja, za drugega zdravje, za tretjega uspeh v službi.
Kakšna sreča je za mater, ko rodi zdravega otroka, bedi ob njem in z njim doživlja vesele trenutke. Kako je samo srečna, ko zasliši prvo besedo — mama! Zame je sreča to, da živim v svobodni domovini, da imam urejeno življenje, da lahko poslušam radio in gledam televizijo. Največja sreča zame je zdravje, saj ko je človek zdrav, si lahko ustvari z delom, pridnostjo, poštenostjo in uspešnostjo — srečo. Ampak to srečo je treba tudi ceniti, kajti lahko se zgodi, kot pravi star slovenski pregovor: »Sreča je opoteča«.
ZIMA - ČUTIMO TE
Peljemo se po široki cesti iz Ljubljane proti M. Soboti. Pogledam skozi zamegljeno okono in vidim tablico z oznako Dob. Megla se vali proti nam, pa še hladno je. Ob cesti hodijo ljudje z visoko zavihanimi ovratniki, s plašči, škornji in rokavicami. Šipe na avtomobilih so zamrznjene in promet je zelo redek. Čeprav je ura že 10, imamo prižgane luči, ker nas drugače druga vozila ne bi opazila.
Dvignemo se iz Ljubljanske kotline in prikaže se toplo sonce. S svojimi žarki obsije drevesa ob cesti in sosednje griče. Vozila ugasnejo luči in hitreje vozijo. Iz vozil gledajo zadovoljni vozniki, ki mežikajo soncu, kakor da bi se zahvaljevali, da je posijalo in jim olajšalo vožnjo. Tudi ljudje, ki so še pred pol ure hiteli drug mimo drugega, sedaj lahkotno in obenem veselo gredo po svojih poteh. Ti niso več tako mrki kot tisti v Ljubljani. Drevesa se ob valovanju vetra enakomerno majejo. Tudi na njih se da opaziti prihod zime. Zeleni listi so dobili očarljivo jesensko barvo, ki izžareva posebno toploto.
Vrane v velikih jatah posedajo na daljnovodih in žalostno krakajo, kot da bi nas hotele opozoriti na bližajočo se zimo. Da, prišla bo. Belo odeta s čopičem in paleto, vendar na njej ne bo pisanih barv, ampak sama belina, belina .. .
Hladen veter bo zavel skozi gozdove in sneg bo prekril travnate površine. Ceste bodo zaledenele in sonce, toplo sonce bo izgubilo svojo čarobno moč.
Spet bomo vsi, čisto vsi s hrepenenjem pričakovali pomlad, letni čas poln sonca, radosti in veselja.	Barbara Toth, 7, a
OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
NAŠE KRAVE
V hlevu imamo dvanajst krav. Najrajši imam Minko. Skotila je telička. Dali smo mu ime Mito. Minka nam daje dosti mleka. Tudi jaz jo molzem z molznim strojem. Ko bom velik, bom imel dosti krav.	Marjan Perša, 2.a
Doma imamo kravo. Ime ji je Šarga. Ima' malega telička. Daje nam dosti mleka. Je pisane barve. Imam jo zelo rad.
Mihael Holsedl, 2.a
OŠ Cankova
Dejan Balažič, 8. a OŠ Bakovci
BILA SEM NA LUNI
Nekega dne sem se odločila, da bom zgradila raketo. Bil je čudovit večer, ko sem šla sama v garažo in začela graditi raketo. Dolgo sem premišljevala, kako bi naj izgledala. Pogruntala sem, da bi bilo dobro, če bi najprej naredila robota. Od besed sem prešla k dejanju. Hitro sem sestavila robota in mu dejala: »Ko bo prišlo jutro, želim videti raketo!« Sama pa sem šla pripravljat stvari, za katere sem mislila, da jih bom potrebovala na Luni. Mama mi je sešila posebne hlače in plašč z mnogimi žepki. Poiskusila sem obleko in šla spat. Spala sem zelo nemirno. Svitalo se je, jaz pa sem bila že pokonci in oblečena. V garaži me je že čakala pripravljena raketa. Poslovila sem se od domačih in se odpravila proti Luni. Robot mi je govoril, kdaj moram zaviti na levo, na desno, naravnost...
Moja čudna raketa je prišla na Luno. Vsa začudena sem gledala okrog sebe. Naša zemlja je bila videti kot frnikola. Bilo je vroče. Primanjkovalo mi je tudi zraka. Korakala sem sem ter tja. Mislila sem na vse mogoče. Naenkrat sva z robotom sedla v raketo in odletela nazaj na Zemljo. Pristala sva na našem dvorišču. Cela vas me je prišla vprašat, kaj sem videla na Luni. Ko sem začela pripovedovati, so me vsi poslušali z odprtimi usti. Vsak večer so znova in znova hodili spraševat, kaj sem videla na Luni. Bila sem že utrujena zaradi spraševanja. Tako je na mesto mene govoril prečudoviti robot.
Nisem mogla verjeti, da je moja raketa res prišla do Lune in nazaj. Seveda le v domišljiji.	RENATA RITLOP, 6. razred
OŠ Vlaj Lajos Genterovci
Kam, oblaki, preko polja, kam?
Kmalu bomo končali šolo in šli narazen kakor oblaki. Vsak bo šel na svojo stran, ostali bodo le spomini. Odločila sem se, da se bom vpisala v srednjo tekstilno šolo v Mariboru. Tam bom spoznala nove sošolce in prijatelje. Ne morem si predstavljati, da se bom morala od sedanjih sošolcev posloviti. Skupaj smo sedeli v istem razredu, skupaj smo šli na izlete, pomagali smo drug drugemu, včasih smo se tudi sprli. Vseeno smo se imeli lepo. Mogoče se bomo nekoč, nekje vprašali, kam so odšli ti lepi časi. Zbežali bodo kakor oblaki preko polja, ostali bodo le prijetni spomini.
Klaudija Vaupotič, 8. b OŠ Apače
—V ŠOLI-----------------------------
Ko šolski zvonec zazvoni, vsak že mirno sedi.
Razrednika mi strogega imamo, z njim kregamo se in smehljamo. Deček z deklico sedi, tako nikomur do zabave ni.
Vsi tovariši se pritožujejo nad nami, saj večkrat hodimo jim po glavi: Ko razrednik v razred pridrvi, vsak že mirno sedi in nič več se ne podi.
Pa kaj hočemo, je že tako, Melita Kuzmič saj drugo leto boljše bo. oŠ GRAD
In spet prižel je med nas, dobri, stari dedek Mraz — Narisala Smiljana Anič, 5. raz. OŠ Jože Hedžet, Šafarsko.
Junak s filmskega platna
Neko sobotno popoldne, ko sva z mamo pokosili, nisem vedela kaj početi. Vzela sem revijo STOP in jo listala. Prebrala sem rubriko Mimo koša in se spomnila na televizijo. Hitro sem prelistala STOP vse do TV sporeda. Na sporedu Tv Ljubljana sem videla, da se čez 5 minut začne film Briljantina. Hitro sem prižgala televizor in že se je začelo. V filmu so nastopali Sandy, ki mi je bila najbolj všeč, njen ljubimec John in njegovi prijatelji. John in Sadny sta se spoznala na plaži, vendar se je kmalu začela šola, s tem pa je bilo tudi konec njunega druženja. Potem so prišle spet počitnic^ in John je končno Sandy povabil v kino in ji podaril prstan. Zanalašč ga je vrgel na tla. Sandy se je pripognila, da bi ga pobrala, John pa jo je iznenada poljubil. Sandy je bila mirno, dobro vzgojeno dekle in jo je to zelo razjezilo. Zato je besno odšla iz kina.
V mestu so se začele avtomobilske dirke. Tekmovati bi moral Johnov prijatelj, vendar se je pred tekmo onesvestil. Zato je namesto njega tekmoval John. Na tekmo je prišla tudi Sandy, do ušes zaljubljena v Johna in s težkim občutkom krivde. Zmagovalec tekme je bil John. Sandy je bila zelo ponosna, ampak tudi razočarana. Prijateljici je zaupala svoje težave, ona pa jo je odpeljala domov in jo poučila, kaj naj pove Johnu ter jo primerno oblekla. Odšli sta skupaj k njemu. Tako sta se pobotala. S tem je bilo filma konec. V njem mi je bila najbolj všeč Sandy s plavimi lasmi, z velikimi odkritimi očmi, z lepo vitko postavo. Sandyna največja vrlina pa je bila njeno obnašanje do drugih deklet in fantov in njena zvesta ljubezen do Johna.	Alenka SOČIČ
OS II Murska Sobota
0 STROČKEM TELEFONI
Micika pa Frančika se srečata f trgovini. Tak kak vsi krajani Stročje vasi se tildi jedvi pogučovleta o telefoni, ki ga nestrpno čakamo že dve leti.
M: So van že spelali kabel po kuči?
F: Ja, pa van?
M: Tildi, pa še skos ne dela.
F: Seveda, ka ne! Ve pa so še ga ne priklopili na centralo, ti si tildi hecna!
M: Aja! Samo zej te pomalen bodo, ne? Jas sen čiila praviti, ka že pred novim leton.
F: Eh, to so pravili že marca, pa še skos nič.
M: Samo zej bodo, resen! Provijo že, ka do meli proslavo ob otvoritvi.
F: Ja, kej še ne bi J Najpret nej priklopijo, pa te! Ve pa si rekla, ka de to hitro, ne?
M: Bode bo, srečno!
F: Srečno!	Barbara Leban, 8. a
OŠ Stročja vas
Na več sestankih v krajevni skupnosti, pa tudi na sejah skupščine je bilo postavljeno vprašanje oskrbe s
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete
*•**•*.*
IZOLACIJE SERVIS 4 CO j	PTUJ=
SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
i
imliigmnovMvh MiAoi
Z* OBNOVO OHIŠJA DAJEMO
TR3LETMO
GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
za storitve v vatam domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
tehničnimi predmeti. Ljudje so nezadovoljni s ponudbo, še posebej zato, ker je ta razdrobljena. Lendava ne premore dobro založene trgovine s tehničnim blagom. Ponudba je razbita na več trgovin, tako prodajajo posebej železnino, gradbeni material, posodo in predmete za opremo stanovanja, električne aparate in pohištvo. Na zadnji seji občinske skupščine šo delegati spet postavili vprašanje tovrstne oskrbe, v programu razvoja trgovine v naslednjih petih letih bi na-
mreč morali začrtati gradnjo takšne trgovine, ki bi bila dobro založena. Po nekatere tehnične predmete morajo občani v druge kraje, kjer je izbira večja, pa tudi cene so nižje. Upajmo, da bo predlog delegatov občinske skupščine našel mesto v programu razvoja trgovine. Povedati je potrebno, da je oskrba občanov z živili zadovoljiva in povsod sodobna, saj so v glavnem povsod zgrajene sodobne samopostrežne trgovine.
Jani D.
SREČNO ’88
VSEM VOZNIKOM SREČNO IN USPEŠNO 88!
SPLOŠNA OBRTNA' ZADRUGA

M SOBO IA o. sub. o.
DEJAVNOST ZADRUGE:
— izdelava predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol za industrijsko kooperacijo in široko rabo
— izdelava in montaža vseh vrst mizarskih izdelkov
— izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov
— izvajanje vseh vrst inštalaterskih del (elektrika, vodovod, centralno ogrevanje itd.)
— izvajanje vseh vrst zaključnih del v gradbeništvu
— izvajanje toplotnih izolacij na osnovi pen
— izdelovanje orodij za brizganje in preoblikovanje pločevine
— izvajanje del po posebnih naročilih
Zadruga s svojimi člani kooperanti opravlja zaključna dela v gradbeništvu, industrijsko kooperacijo in storitve. Vsa dela izvršujemo kakovostno po pogodbenih rokih in konkurenčnih cenah.
Delavci in člani zadruge želimo poslovnim partnerjem, kooperantom in naročnikom naših storitev srečno in poslovno uspešno novo leto 1988!
STRAN 14
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
Pomurski športni dosežki v letu 1987
V letu, ki se izteka, so bili v telesni kulturi r Pomurju doseženi vidni rezultati. To drži tako za šolski šport, športno rekreacijo in tekmovalni šport. Lahko bi rekli, da smo glede na možnosti dosegli celo nadpovprečne rezultate. Razveseljivo pa je zlasti to, da smo uveljavili nekatere nove oblike dela in povečali število nosilcev športnorekreacijske dejavnosti. V šolskem športu smo z osvojitvijo republiških prvakov celo dokazali, da dobro in selektivno delamo. Tudi v tekmovalnem športu so se pomurski športniki in športnice uveljavili, ne le v republiškem in državnem, temveč mednarodnem merilu. Zgradili in obnovili pa smo tudi nekaj športnih objektov. Vse to je velikega pomena za nadaljnji razvoj telesne kulture, športa in rekreacije. Zlasti še, ker je bilo to doseženo v glavnem z amaterskim delom in pičlimi finančnimi sredstvi, ki jih je telesna kultura imela. Pomurske občine namreč sodijo med tiste v Sloveniji, kjer se skopo odmerja telesnokulturni dinar. Kljub temu pa smo bili letos Pomurci organizator nekaterih pomembnih mednarodnih tekmovanj in gostitelj državnih reprezentanc. Najbolj pa smo seveda zadovoljni, da se povečuje število udeležencev, ki se redno ali občasno ukvarjajo s športno rekreacijskimi aktivnostmi, ter da se ponašamo z državnimi in medanrodnimi naslovi. Sicer pa bomo tokrat osvetlili najboljše rezultate, ki so jih pomurski športniki in športnice dosegli v letu 1987.
—A TLETIKA-----------------------
Čeprav v tej panogi, ki je kraljica športov, v Pomurju ne namenjamo takšne skrbi, kot bi zaslužila, pomurski atleti in atletinje, združeni v AK Pomurje, dosegajo vidne rezultate. Najuspešnejša med njimi je bila letos Pergarjeva, ki je kot prva pomurska atletinja v teku na 800 m dosegla čas izpod 2:20. Sicer pa je Pergarjeva na republiških in državnih prvenstvih dosegla uvrstitve med prvimi tremi v teku na 800 in 1500 m. Postavila je tudi pomurski rekord za atletinje v teku na 1500 m s časom 4:53,4. Poleg Pergarjeve so se uveljavile še Števanečeva, Slugova in Banfijeva, ki so osvojile naslov republiškega prvaka v krosu v kategoriji starejših mladink. Med atleti je najbolj izstopal Grabar, ki je dosegel nekaj solidnih uvrstitev.
—AVTO—MOTO ŠPORT-----------------
Pravi podvig so letos pripravili spidvejisti AMD Lendava, Horvat, Lazar in Matjašec, ki so postali republiški in državni moštveni prvak. Najuspešnejši med njimi je bil Artur Horvat, ki je osvojil republiški in državni naslov med posamezniki. Čaba Lazar pa se je zaradi smole na zadnji dirki moral zadovoljiti z drugim mestom v državi. Na republiškem in državnem prvenstvu sta se uveljavila tudi Radgončan Kocmut in Lendavčan Matjašec, na mednarodni sceni pa sta bila najuspešnejša Kocmut in Lazar. Za ljubitelje motokrosa pa je pripravil največje presenečenje komaj 14-letni učenec Osnovne šole v Gornji Radgoni Boštjan Kampuš, ki tekmuje za,AMD Lenart. Prepričljivo je namreč osvojil naslov republiškega in državnega prvaka v motokrosu v razredu 80ccm. Ljubitelje motokrosa je navdušil tudi pionirček Oliver Rogan iz Sotine — zmagovalec pokala Slovenskih goric. Med najboljšimi tekmovalci cestno hitrostnih dirk sta se tudi letos kosala Beno Ščap in Janez Stafanec iz Murske Sobote. Žal se je Ščap smrtno ponesrečil. Pomemben jubilej sta letos proslavili AMD Štefan Kovač Murska Sobota in AMD Gornja Radgona — 40-letni-co uspešnega delovanja.
—BADMINTON-----------------------
V tej športni panogi, ki je zelo razširjena v Lendavi, dosegajo lepe rezultate v republiškem in mednarodnem merilu tekmovalci in tekmovalke Mladosti iz Lendave. Na republiškem pokalu Slovenije je pri pionirjih zmagal Tibor Fiile, pri pionirkah pa Natalija Matičič, medtem ko je bila Barbara Karba tretja. Enak vrstni red je bil tudi na republiškem pionirskem prvenstvu, kjer pa je Varga zasedel tretje in Kuprivec četrto mesto. Na republiškem mladinskem prvenstvu je
šno tekmuje. Med posamezniki sta bila letos najuspešnejša Tonček Vehab, kije postal republiški pionirski prvak v kat. do 52 kg, in Franc Fajhtinger, kije na republiškem članskem prvenstvu v kat. do 60kg zasedel drugo mesto. Najboljša posameznica je bila Tatjana Rajnar, ki je na republiškem mladinskem prvenstvu zmagala, na državnem mladinskem in republiškem članskem prvenstvu v kat. do 66 kg pa je bila tretja. Uspešna je bila tudi Zdenka Verban, ki je na republiškem mladinskem prvenstvu v kat. do 61 kg osvojila naslov prvakinje.
—KAJAKAŠTVO-------------------------
To športno panogo gojita brodarski društvi v Krogu in na Bistrici. Najuspešnejši pomurski tekmovalec je bil letos Simon Kuzmič, ki je na mladinskem državnem prvenstvu v spustu postal državni prvak. Na istem tekmovanju je bil Roman Kovačič drugi, Simon Kovačič pa tretji. V moštveni vožnji 3 x K-l pa je Krog zasedel drugo mesto. Na državnem članskem prvenstvu je Štefan Varga zasedel četrto mesto, Milan Karas šesto in Simon Kuzmič deveto. V moštveni vožnji 3 x K-l pa so Varga, Karas in Kuzmič zasedli drugo mesto. Na republiškem članskem prvenstvu v spustu je bil Varga tretji, Karas pa peti. Na republiškem mladinskem prvenstvu sta Kuzmič—Gujtman med kanuisti dvosedi postala republiška prvaka. Roman Kovačič je bil četrti, Simon Kovačič šesti in Alojz Ozbetič trinajsti. Med mlajšimi pionirkami je Maja Žižek postala republiška prvakinja, republiški naslov pa so osvojile tudi Gjerekova, Copotova in Žižkova v moštveni vožnji.
—KEGLJANJE--------------------------
*
Kegljači Radenske, ki nastopajo v republiški ligi, so v pretekli sezoni zasedli peto mesto in za las zgrešili uvrstitev v zvezno ligo. Med posamezniki je Hari Steržaj, ki sedaj tekmuje za mariborski Konstruktor, na republiškem prvenstvu zasedel prvo, na državnem pa drugo mesto. Marika Nagy, ki tekmuje za Aero Celje, je osvojila naslov republiške prvakinje, na državnem prvenstvu dvojic paje skupaj s klubsko kolegico Gobčevo postala državna prvakinja.
KONJSKI
ŠPORT
Ljutomerski kasači so letos najuspešnejši v Sloveniji. Na 17 dirkah je nastopalo 26 konjev, ki so dosegli 23 prvih, 24 drugih in 25 tretjih mest. Najuspešnejši med njimi je bil Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je z Dueno MS zmagal na jugoslovanskem kasaškem derbiju z rekordom za derbije 1:21,8. Poleg tega se je uveljavil na tekmovanjih v Avstriji, kjer je nastopal z Dueno MS in Adonisom MS ter dosegel šest zmag, štiri druga in tri tretja mesta. Na letošnjih dirkah so uspešno tekmovali tudi drugi ljutomerski dirkači.
Murska Sobota je bila letos organizator 5. mednarodnega košarkarskega turnirja paraplegikov. Sodelo-_____________________________ valo je devet reprezentanc.
—NAMIZNI TENIS——
V tej športni panogi pridno delajo v Murski Soboti, Beltincih in G. Radgoni. Najuspešnejši so bili tekmovalci Sobote, ki so se uveljavili na državnem in republiškem prvenstvu. Na državnem članskem prvenstvu je bil Borut Benko trinajsti, na republiškem pa sedmi. Drugi je bil na republiškem tekmovanju moških dvojic skupaj z Jamškom in tretji s Frelihovo v mešanih dvojicah. Je član slovenske reprezentance. Na državnem mladinskem prvenstvu je bil Ivan Kuzma četrti in se je uvrstil v državno reprezentanco. Tretje mesto je zasedla ekipa Sobote. Na republiškem mladinskem prvenstvu je bil Kuzma skupaj s Hribarjem drugi v dvojicah, tretji pa skupaj z Gašperičevo v mešanih dvojicah. Kuzma je nastopil v državni reprezentanci na evropskem mladinskem prvenstvu v Atenah. V pionirski konkurenci so se najbolj uveljavili Ori, ki je skupaj z Rihtaričem osvojil naslov republiškega prvaka, na državnem prvenstvu sta bila druga. Fridrih paje osvojil naslov republiškega prvaka šolskih.športnih društev.
—NOGOMET--------------------------
V nogometu moštvo Mure uspešno tekmuje v slovenski ligi in je v gornjem delu lestvice končalo tekmovanje v pretekli sezoni. Za isto uvrstitev se bori tudi v letošnji sezoni. Igralci Mure Kosi, Jančar in Gabor pa so oblekli tudi dres slovenske reprezentance. V drugi republiški ligi pa tekmuje lendavska Nafta, ki je minulo sezono končala pri vrhu, po jesenskem delu tekmovanja pa je na drugem mestu. Nogometaši Beltinke iz Beltinec so kot pomurski prvak igrali kvalifikacije za uvrstitev v drugo republiško ligo, žal pa niso uspeli.
—ROKOBORBA------------------------
Rokoborba kot mlada športna panoga se v Pomurju zelo uveljavlja. Sobočan Franc Podlesek, ki tekmuje za Radnički Beograd, je letos že petič osvojil naslov državnega prvaka. Na svetovnem prvenstvu je bil sedmi, na sredozemskih igrah pa prvi. Uveljavili pa so se tudi mladi tekmovalci RK Pomurje. Naslov državnega mladinskega prva-
V Murski Soboti so letos predali namenu pet novih teniških igrišč.
ODBOJKA
Z uvrstitvijo igralcev Agroplo-da Ljutomera v prvo republiško ligo je bil letos dosežen pomemben napredek, opazen tudi pri ekipi Pomurja. V prvi republiški moški ligi tako tekmujejo Ljutomerčani, v drugi republiški ligi — vzhod pa moška in ženska ekipa Pomurja iz Murske Sobote. V Pomurju imamo tudi perspektivne tekmovalce, saj so bili pozvani v državno reprezentanco Gobec, v republiško pa Prelog, Donko, Janža, Lenarčič in Horvat. Odbojkarji soboškega srednješolskega centra tehniško-pe-dagoške usmeritve pa so tudi postali republiški prvak med srednješolci.
ka je osvojil Mito Nasevski, Srečko Temlin je bil drugi. Nasevski je bil drugi tudi na državnem prvenstvu za starejše mladince, Robi Mešiček pa peti. Nasevski je sodeloval tudi v članski konkurenci in zasedel peto mesto. Med kadeti sta bila na državnem prvenstvu Tribnik in Danč četrta. V slovensko reprezentanco so se uvrstili: Tribnik, Vukan, Bačič in Nasevski. Slednji je bil tudi v reprezentanci za evropsko prvenstvo, a zaradi poškodbe ni nastopil.
—ROKOMET-----------------------------
Kakovosten napredek je letos doživel pomurski moški rokomet z uvrstitvijo Bakovec v prvo republiško ligo. V prejšnji sezoni so namreč Bakovci postali prvak v drugi republiški ligi — vzhod, sedaj pa uspešno tekmujejo med najboljšimi slovenskimi ekipami. Z uspehom tekmujejo v drugi republiški ligi tudi rokometaši Kroga, Radgone in Toka iz Črenšovec v moški ter Beltinke in Radgone v ženski konkurenci.
—STRELSTVO---------------------------
Viden napredek je bil letos dosežen v strelskem športu. Strelci Noršinec, ki so letos proslavili 30-letnico delovanja, so postali republiški ekipni prvak. Pionir SD Noršinci Branko Balažič pa je postal celo državni pionirski prvak. Pionirji Noršinec so tudi republiški prvak v dopisni ligi. Sicer pa članska ekipa Noršinec uspešno tekmuje v prvi, Tišina, Panonija, Mura, Videm ob Ščavnici in Ljutomer pa v drugi republiški ligi. Desetletni jubilej so letos proslavili tudi strelci iz Gančan.
Fiile zasedel tretje pri moških in Nataša Mulič tretje pri ženskah. V mešanih dvojicah je Muličeva skupaj s Klemenčičem osvojila naslov republiškega prvaka, v ženskih dvojicah pa sta republiški naslov osvojila Krpanova in Muličeva. Po jakostni lestvici je pri članih Bojan Sekereš na petem, pri članicah pa Breda Koren na sedmem mestu v skupini A. V skupini B pa vodi Muličeva pred Sekereševo in Krpanovo. Pri moških pa uspešno tekmujejo v skupini B: Send linger, Skušek, Dominko, Bajs in Fiile.
HOKEJ NA TRAV!-------------------------------
Ta športna panoga je v Pomurju pustila prave korenine, saj so pomurski hokejisti letos praznovali 30-letnico delovanja, v Murski Soboti pa je tudi sedež Zveze za hokej na travi Slovenije. Največji uspeh so letos dosegli hokejisti ABC Pomurke iz Murske Sobote v pokalnem tekmovanju, kjer so se uvrstili med štiri najboljša moštva v državi. Moštvo tudi uspešno tekmuje v medrepubliški ligi in je v sredini lestvice. Od ostalih pomurskih moštev velja omeniti Lipovce, ki so ponovno postali republiški članski prvak, in Bakovce, ki so republiški pionirski prvak. Igralec ABC Pomurke Vito Fujs je letos nastopil za mlado državno reprezentanco na srečanju z Madžarsko.
—JUDO---------------------------------------
Člansko moštvo soboškega Partizana je na kvalifikacijah v Kopru zmagalo in se ponovno uvrstilo v prvo republiško ligo, kjer uspe-
—KOLESARSTVO--------------------
Pomurski kolesarji, ki so letos proslavili 40-letnico delovanja, so se najbolje uveljavili v pionirski konkurenci. Na republiškem prvenstvu v ciklokrosu sta republiška naslova osvojila Simon Šooš pri mlajših in Ferčak pri starejših pionirjih. Hajdinjak je bil pri starejših pionirjih drugi. Simon Šooš pa je postal republiški prvak tudi v cestni dirki pri mlajših pionirjih.
—KOŠARKA------------------------
Pomurska metropola je bila letos prizorišče velike košarkarske prireditve — 5. mednarodnega turnirja paraplegikov, kjer je sodelovalo devet reprezentanc. Sicer pa našo regijo predstavljajo — in igrajo solidno — v najvišjem tekmovanju košarkarice Metalservisa Pomurja iz Murske Sobote. V drugi republiški ligi — vzhod pa tekmujeta moški ekipi Radgone in Pomurja, tudi uspešno.
—LETALSTVO----------------------
Ob praznovanju 40-letnice Aerokluba Murska Sobota je bil na letališču v Rakičanu velik letalski miting, prava atrakcija. Okrog deset tisoč gledalcev je zlasti navdušila akrobatska skupina jugoslovanskega vojaškega letalstva z letali jastreb.
—ŠAH-------------------------------
Šahisti Radenske Pomurja iz Murske Sobote so letos spet tekmovali v prvi republiški ligi in zasedli šesto mesto. V pokalnem tekmovanju so prav tako pristali v sredini lestvice. Na mednarodnem tekmovanju v Mariboru je solidno igral Cigan, na republiškem prvenstvu članic pa Čavužičeva. Šahisti Lendave nastopajo v drugi republiški ligi in dosegajo solidne rezultate.
—ŠPORTNI RIBOLOV-------------------
Izredne uspehe so pomurski športni ribiči dosegli na letošnjem državnem prvenstvu. Najuspešnejši je bil član RD Radgona Miro Matjašec, ki je postal državni prvak, klubski kolega Milan Domjan paje bil drugi. Na republiškem tekmovanju pa so naslove osvojili — v športnem ribolovu je Domjan ubranil republiški naslov pred Matja-šcem, Mirko Božič je republiški prvak v troboju, Danica Šarkanj pa v športnem ribolovu. Omeniti velja še zmago Slavka Dunaja na mednarodnem tekmovanju paraplegikov na Češkoslovaškem.
Feri Maučec
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1887
STRAN 15
šport
XXIV. anketa za izbor pomurskih športnikov v letu 1987
Pergarjeva, Nagyeva, Horvat in Podlesek športniki leta
Na tradicionalni telesnokul-tumi prireditvi, ki so jo skupno pripravili Telesnokulturna skupnost, občinski svet Zveze sindikatov in Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, so podelili nagrade in plakete TKS, razglasili najboljša ŠŠD in rezultate delavskošport-nih iger soboške občine ter najboljše pomurske športnice, športnike in športne kolektive za leto
Arturju Horvatu.
Foto: Albet Abraham
Glavni urednik in direktor Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota podeljuje kristalno vazo letošnjemu športniku Pomurja — spidvejistu
1987. V nasprotju s prejšnjimi leti so takrat izbrali tudi najboljša športnico in športnika, ki tekmujeta zunaj Pomurja. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik sveta skupnosti pomurskih občin Andrej Gerenčer. Polno dvorano občinstva pa je s svojim nastopom navdušil Slovenski oktet. Izkupiček prireditve bodo namenili za opremo nove telovadnice v Murski Soboti.
Nagradi TKS Murska Sobota sta dobila Karel Černjavič za delo v NK Muri in Aeroklub Murska Sobota ob 40-letnici delovanja. Plakete TKS so prejeli:
Hilda Bunderla, Nataša Andže-lič, Ladislav Kuhar, Stanko Kerman in Strelska družina Gančani. Republiški center je v okviru tekmovanja za najbolj množično in samoupravno organizirano šolsko športno društvo v občini Murska Sobota podelil plakete: osnovne šole — za prvo mesto ŠD Enotnost Beltinci, za drugo ŠD Plamenica Grad in za tretje mesto ŠD Polet Murska
Sobota; šole srednjega usmerjenega izobraževanja — za prvo mesto SDEŠ Murska Sobota, za drugo Svit Rakičan in za tretje mesto SKŠ Rakičan.
V letošnjih delavskošportnih igrah soboške občine je sodelovalo 1033 udeležencev, ki so tekmovali v desetih panogah. Skupno je zmagala Mura s 362 točkami pred Mesno industrijo, 263, in SGP Pomurje Murska Sobota, 236 točk.
Za najboljšo športnico Pomurja je bila izbrana članica AK Pomurje iz Murske Sobote Manuela Pergar, tačas najboljša
• Mercator - Sloga

• vse za dom
• od 12. 12. 87 do 23. 1. 88
j v rumeni hali Pomurskega J sejma v Gor. Radgoni
— spalnice, dnevne sobe, kuhinje, jedilnice, otro-ške sobe, predsobe, kopalnice
— svetila, talne obloge, tapete
— posteljnina, odeje, zavese, prti
— gospodinjski aparati, bela tehnika, posoda
— tv in radijski sprejemniki
— kolesa, motoma kolesa
— stavbno pohištvo, sanitarna keramika, keramične ploščice
—• vse za zimski šport
— pokušnja in prodaja vin in mesnih izdelkov
— sejemski bife
posebne ugodnosti sejemski popusti obročno odplačevanje
• po 1. 1. 1988 razprodaja tekstila in konfekcije
• pričakujemo vas!
pomurska atletinja. Druga je bila judoistka soboškega Judo Partizana Tatjana Rajnar, tretja pa šahistka Radenske—Pomurja Brigita Čavužič.
Naziv najboljšega športnika Pomurja v letu 1987 sije pridobil spidvejist AMD Lendava Artur Horvat, republiški in državni prvak. Drugi je bil član RD Radgona Miro Matjašec, državni prvak v športnem ribolovu, tretji pa član KK Ljutomer Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je z Dueno MS zmagal na jugo-šlovenskem kasaškem derbiju in postavil nov rekord. Za najboljši športni kolektiv je bilo razglašeno AMD Lendava pred Namiznoteniškim klubom Murska Sobota in BD Mura iz Kroga.
Med športniki, ki tekmujejo za klube zunaj Pomurja, sta si naziv športnika Pomurja v letu 1987 pridobila svetovna prvakinja v kegljanju, ki nastopa za Emo Celje. Marija Nagy, letošnja državna prvakinja v dvojicah, in letošnji državni prvak in dobitnik zlatega odličja na sredozemskih igrah, rokoborec Franc Podlesek, ki tačas nastopa za Radnički iz Beograda.
STRELSTVO
Ljutomer pred Vidmom
V drugi republiški strelski ligi sever je bilo na vrsti 6. kolo. Rezultati — Jovo Jurkovič:SCT 1434:1407, Mura:B. Kidrič 1418:1457, Panonija :Turnišče 1434:1424, Ljutomer:Središče 1444:1434 in Koloman Flisar ko-
vinar 1451:1402
LJUTOMER J. JURKOVIČ B. Kidrič K. FLISAR PANONIJA MURA SCT Kovinar Središče Turnišče
“ODBOJKA
krogov.
6501 8689 10 6501 8642 10
6501 8556 10 6 4 0 2 8639 8 6 4 0 2 8584 8 6303 8519 6 6204 8481 4 6 1 0 5 8466 2
6105 8454 2 6006 7059 0
ZMAGALA TIŠINA
ŠD v KS Tišina je pripravilo v počastitev 22. decembra — dneva oboroženih sil odbojkarski turnir za pokal KO ZRVS Tišina. Sodelovalo je 8 ekip. Zmagala je Tišina, ki je v odločilni tekmi premagala Tropovce z 2:0. Vrstni red: 1. Tišina, 2. Tropovci, 3. Karavla Petanjci, 4. Petanjci I, 5. Gradišče, 6. Petanjci II, 7. Murski Črnci in 8. Tišina II.
LE ENA TEKMA
XXIV. ANKETA VESTNIKA IN RADIA
ŠPORTNIKI
1. Artur HORVAT (spidvej)
2.	Miro MATJAŠEC (športni ribolov)
3.	Marko SLAVIČ (kpnjeništvo)
4.	Simon KUZMIČ (kajakaštvo)
5.	Borut BENKO (namizni tenis)
6.	Čaba LAZAR (spidvej)
7.	Mitro NASEVSKI (rokoborba)
8.	Ivan KUZMA (namizni tenis)
9.	Štefan VARGA (kajakaštvo)
10.	Vitomir FUJS (hokej na travi)
11.	Jože KOSI (nogomet)
12.	Franc FAJHTINGER (judo)
13.	Branko BALAŽIČ (strelstvo)
14.	Milan BOGDANOVIČ (rokomet)
15.	Janko RAJNAR (odbojka)
16.	Srečko TEMLIN (rokoborba)
17.	Milan DOMJAN (športni ribolov)
18.	Geza GRABAR (atletika)
19.	Ivan OBAL (avtomodelarstvo)
20.	Stanko GOBEC (odbojka)
ŠPORTNICE
1. Manuela PERGAR (atletika)
2.	Tatjana RAJNAR (judo)
3.	Brigita ČUVAŽIČ (šah)
4.	Danica ŠARKANJ (športni ribolov)
5.	Maja ŽIŽEK (kajakaštvo)
6.	Slavica HOZJAN (rokomet)
7.	Irena DROŽI NA (košarka)
8.	Breda KOREN (badminton)
9.	Zdenka VERBAN (judo)
10.	Marija ŠTEVANEC (altetika)
ŠPORTNE EKIPE
1.	AMD Lendava
2.	NTK Sobota Murska Sobota
3.	BD Mura Krog
4.	S N Noršinci
5.	RK Bakovci
6.	OK Ljutomer
7.	H K ABC Pomurka Murska Sobota
8.	Judo Partizan Murska Sobota
9.	RK Polana
10.	ŠD Radenska—Pomurje Murska Sobota
STRELSTVO
NAJUSPEŠNEJŠI LJUTOMERČANI
V počastitev 22. decembra — dneva oboroženih sil je bilo v Ljutomeru tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško občinskih reprezentanc. Pri članih je zmagal Ljutomer s 729 krogi pred Radgono, 716, in Mursko Soboto, 695 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Robnik (Lj.) s 188 krogi pred Štefanecem (MS), 184, in D. Špindlerjem (Lj.), 182 krogov. V konkurenci mladincev je zmagala Murska Sobota s 699 krogi pred Ormožem 693, in Ljutomerom, 693 krogov.
V počastitev 22. decembra — dneva oboroženih sil bi moral biti v Murski Soboti tradicionalni odbojkarski turnir, ki ga vsako leto prireja OK Pomurje. Žal sta se turnirja udeležili le dve ekipi. Mariborski Stavbar je premagal Pomurje s 3:2.	F M
—LJUTOMER
NOVOLETNI TURNIR
Partizan Ljutomer organizira tradicionalni novoletni turnir v mini nogometu, ki bo v soboto, 2. januarja 1988, ob 8.00 v Partizanu. Prijave zbirajo do srede, 30. 12. 1987, do 15. ure, ko bo tudi žrebanje.
Novoletni namiznoteniški turnir pa bo v nedeljo, 3. januarja 1988, ob 8.30 v Partizanu Ljutomer.	T. F.
~~ KARATE
Karate sekcija soboškega Partizana organizira v soboto, 26. decembra 1987, ob 10. uri v telovadnici SCTPU Murska Sobota tradicionalni novoletni turnir v karateju. Sodelovali bodo tekmovalci iz Črnuč, Brežic, Ruš, Limbuša, Maribora, Ljutomera, Lendave, Beltinec, Vidma, Radgone in Murske Sobote. Med njimi bo tudi republiški prvak v katah Marjan Videnšek.Gostitelji bodo tekmovanje popestrili s prikazom veščin karateja in obrambe proti hladnemu orožju.
" STRELSTVO —————
SD Turnišče in Draškovič
V počastitev 22. decembra — dneva oboroženih sil je OSZ Lendava pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Zmagala je SD Štefan Kovač Turnišče s 682 krogi pred Lendavo, 677, in Dobrovnikom, 670 krogov. Med posamezniki je bil prvi Draškovič (Pl.) s 181 krogi pred Kosijem (Le.), 178, in Kuronjo (ŠK,) 178 krogov.	A Zver
----ŠAH
Turnir v Puconcih
Šahovska sekcija Partizana Puconci organizira v petek, 25. decembra 1987, ob 17.30 drugi tradicionalni novoletni turnir v šahu. Pokroviteljstvo je prevzela Elektrotehna iz Murske Sobote.
Pokal v trajno last OK ZRVS
V počastitev 22. decembra — dneva oboroženih sil je OK ZSMS Murska Sobota pripravila 9. tradicionalno športno srečanje v streljanju z zračno puško, kegljanju in šahu. V streljanju je zmagala ekipa PSTO s 723 krogi pred OK ZSMS, 721, in OK ZRVS, 720 krogov. Med posamezniki pa je bil najboljši Bukovec s 186 krogi pred Rojkom, 185, in Pertocijem, 184 krogov. V kegljanju je zmagala ekipa UNZ s 119 podrtimi keglji pred ZB, 90, in OŠTO, 76 kegljev. V šahu je bila prva ekipa ZRVS z 19,5 točke pred OŠTO, 16,5, in ZSMS, 14,5 točke. Skupni zmagovalec je postala ekipa OK ZRVS z 18 točkami in prejela prehodni pokal v trajno last. Sledijo: OŠTO 18, UNZ 17, ZSMS 14, PŠTO, ZB in JLA po 12 ter LO 4 točke.
Rudolfova in Slavič športnika občine Ljutomer
V Ljutomeru je bila tradicionalna telesnokulturna prireditev, ki sta jo pripravila TKS in ZTKO občine Ljutomer. Na njej sta govorila predsednik ZTKO Ljutomer Stane Šoster in predsednik Planinskega društva Ljutomer Mirko Nidorfer, alpinist Viki Grošelj pa je pripravil predavanje o gorstvu sveta. Na prireditvi so tudi razglasili najboljša športnika, klub in društvo v
JUDO
Za športnika ljutomerske občine pa je bil izbran Marko Slavič mlajši iz Ključarovec. Z Dueno je zmagal na jugoslovanskem Kasaškem derbiju z novim rekordom in na Dunaju šestkrat zmagal. Dobil je tudi dirko za zlati pokal, v skupni uvrstitvi pa zasedel tretje mesto. To je največja dirka amaterjev, ki traja vse leto. Za najboljši klub v občini so razglasili OK Agroplod
občini za leto 1987 ter podelili priznanja ZTKO Ljutomer.
Za športnico občine Ljutomer je bila razglašena strelka Manuela Rudolf, ki tačas tekmuje za ljubljansko Olimpijo. Osvojila je naslov republiške prvakinje z zračno in malokalibrsko puško, na državnem prvenstvu pa je bila z malokalibrsko puško tretja med mladinkami in članicami.
Ljutomer, ki se je letos uvrstil v prvo republiško ligo, za najboljšo ŠŠD pa SŠDU Ljutomer. Priznanja ZTKO so dobili: Trgovsko podjetje Vesna Ljutomer, Partizan Železne Dveri, Nogometna sekcija Partizana Križevci in Andrej Škerget, član RD Ljutomer.
F. Maučec
PAVLIČ PRVI V CELJU
Na odprtem prvenstvu Celja v judu za pionirje je sodelovalo 154 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi pionirji Judo Partizana iz Murske Sobote in dosegli lepe uvrstitve. Najbolje se je odrezal Pavlič, ki je zmagal v kat. do 35 kg. Uspešen je bil tudi Cikajlo, ki je v kat. do 42 kg zasedel drugo mesto. Peta mesta v svojih kategorijah pa so zasedli: Vehab, Kavčič in Mazouzi.
Judo Partizan Murska Sobota organizira v soboto, 26. decembra 1987, ob 9.00 v telovadnici SŠCTPU v Murski Soboti tradicionalni novoletni turnir.	j £os
ODBOJKA
POMEMBNA ZMAGA LJUTOMERČANOV
v V predzadnje..: »renskem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je ekipa Agroploda-Ljutomera premagala drugouvrščeno Mislinjo s 3:2 in dosegla pomembno zmago. Ljutomerčani so tokrat prikazali eno najboljših iger in zasluženo zmagali, čeprav so nastopili brez Šosterja. Najuspešnejši v ekipi Ljutomera je bil Rajnar. V zadnjem kolu igrajo Ljutomerčani s Triglavom v Kranju.
— KOŠARKA------------------------------
Zamujena priložnost Radgone
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige — vzhod je Miklavž premagal Radgono z 79:78. Radgončani so zamudili lepo priložnost za pomembno zmago v boju za vrh lestvice. Strelci za Radgono: Sakovič 27, Merklin 19, Rajbar 15, Štihec 10, Horvat 5 in Škof 2. Pomurje pa je prepričljivo premagalo Slivnico s 103:79. Strelci za Pomurje: Kerčmar 17, Tušar in Cigiit po 15, KJemar 14, Andrejek 10, Tinev 9, Mišer 6 ter Banič 5, Gregor, Roškar in Hanžekovič pa po 4.
—TVD PARTIZAN MURSKA SOBOTA------------
USPEL TELOVADNI NASTOP
Soboški Partizan je pripravil tradicionalni telovadni nastop, ki si ga je v telovadnici SŠCPTU v Murski Soboti ogledalo lepo število gledalcev. Na njem so predstavniki društva od cicibanov do mladink prikazali vadbene ure. Med 180 nastopajočimi je občinstvo navdušila skupina športno ritmične gimnastike, ki je vidno napredovala. Privlačne pa so bile tudi druge telovadne točke.
— NEMIZNI TENIS
Unger odličen tretji
Zvezni odprti mladinski turnir za memorial LOVRA RATKOVI-ČA, ki je bil letos v Ljubljani, je zbral 130 igralcev iz vse Jugoslavi-je.med njimi vse najboljše z lanskimi državnimi reprezentanti na čelu, saj je bila to prva kvalifikacija za sestavo državne mladinske reprezentance. Tradicijo Sobočanov, ki so imeli v preteklosti na teh turnirjih veliko uspeha, je nadaljeval Mirko Unger, ki je presenetljivo zasedel odlično tretje mesto, kar je doslej njegov največji uspeh med mladinci. V osmini finala je premagal Prajnkoviča (Vitez) z 2:0 in v četrtfinalu po težkem boju favoriziranega Kovača (Bjelovar), ki je nedavno premagal v okviru druge zvezne lige v Murski Soboti vse tri Sobočane, z 2:1, in v polfinalu izgubil z zmagovalcem turnirja državnim reprezentantom Karkovičem (Vjesnik) z 0:2. Med najboljše 32 so se uvrstili Ori, Smodiš in Žitek, ki je veliko razočaranje, saj je nepričakovano izgubil z zagrebškim pionirjem Matjašecem. Dvojica Unger— Žitek se je uvrstila med osmerico in potem izgubila z zmagovalno dvojico Panič—Mešanovič (Sloga) z 1:2 v tretjem setu na razliko, dvojica Ori—Rihtarič pa seje uvrstila med najboljših 16. m. U.
--KEGLJANJE--------------------------------
ZMAGA IN PORAZ
Kegljači Nafte iz Lendave so v prijateljskem mednarodnem srečanju premagali ZTE iz Madžarske z 2421:2329 nodrtimi keglji. Najuspešnejši v ekipi Nafte je bil Radkovič s 422 keglji pred Žalikom, 410, Horvatom, 408, Pericom, 405, Felšom, 395, in Kopinjo, 381 podrtih kegljev.
V sedmem kolu prve medžimurske kegljaške lige je Borac iz Nedelišča premagal Nafto s 4799:4708 podrtih kegljev. Za Nafto so nastopili: Felšo 828, Ra-dakovič 808, Kopinja.772, Žalik 764, Peric 413, Levačič 396, Horvat 371 in Kerman 356 podrtih kegljev.	£ Žalik
STRAN 16
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
URADNE OBJAVE
Leto XIII	Murska Sobota, dne 24. decembra 1987	Št.: 32
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
224.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka	226. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka
za del območja Krajevne skupnosti Bogojina, za naselje Bogojina za celotno območje Krajevne skupnosti Genterovci
225.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka
za območje Krajevne skupnosti Čentiba	227. Odlok o ureditvenem načrtu Gornja Radgona — mestno središče
224
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77 in 42. člena Statuta Krajevne skupnosti Bogojina, je skupščina Krajevne skupnosti Bogojina na svoji seji dne 4. 12. 1987 po predhodni odločitvi zbora delovnih ljudi in občanov naselja Bogojina, sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Bogojina, za naselje Bogojina.
1.	člen
Razpiše se referendum za del območja Krajevne skupnosti Bogojina, za naselje Bogojina. Referendum bo 10. januarja 1988 na običajnem glasovalnem mestu od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za
—	vzdrževanje in adaptacijo vodovodnega zajetja in vodovodnega omrežja
—	ureditev mrtvašnice in pokopališča
—	sofinanciranje telovadnice pri OŠ Bogojina
—	ureditev vaških cest
—	pomoč vaškim društvom in organizacijam
—	in razne komunalne potrebe
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 120.000.000.— din. S samoprispevkom bo predvideno zbrano 120.000.000.— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti. Ce se zberejo večja sredstva, se bodo uporabljala namensko za program v tč. 2. člena.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. februarja 1988 do 31. 1. 1993.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v naselju Bogojina in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od čistega dohodka obrtnikov
—	2 % od pokojnin
—	6 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	3 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Bogojina
b)	v delovni obveznosti:
— občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani do 1 ha prispevajo 1 delovni dan letno, na vsaka nova 2 ha pa še en delovni dan. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 15.000,- din
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti.
6.	Člen
Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas.
7.	člen
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85).
8.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno prebivališče bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje, za katerega se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
10.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
BOGOJINA
Naselje BOGOJINA
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 10. januarja 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za del Krajevne skupnosti Bogojina, za naselje Bogojina, ki se uporabi za:
—	vzdrževanje in adaptacijo vodovodnega zajetja in vodovodnega omrežja
—	ureditev mrtvašnice in pokopališča
—	sofinanciranje telovadnice pri OŠ Bogojina
—	ureditev vaških cest
—	pomoč vaškim društvom in organizacijam
—	in razne komunalne potrebe
Samoprispevek bo razpisan za obdobje petih let in sicer od 1. februarja 1988 do 31. januarja 1993.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od čistega dohodka obrtnikov
—	6% od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2% od pokojnin
—	3 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Bogojina.
b)	v delovni obveznosti:
— občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani do 1 ha zemlje prispevajo 1 delovni dan, za vsaka nadaljna 2 ha zemlje pa še en delovni dan. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 15.000.— din.
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti.
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85).
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
11.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje del bo odgovoren svet Krajevne skupnosti Bogojina.
12.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet krajevne skupnosti in bo o tem'vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: KS-59/87
Datum: 9. 12. 1987
Predsednik skupščine KS:
Franc HORVAT
225
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Centiba
1
Za območje krajevne skupnosti Centiba se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za dobo petih let in to od 1. 1. 1988
do 31. 12. 1992, za izvajanje naslednjega programa v predračunski vrednosti 60,000.000.— dinarjev, in sicer:
—	sofinanciranje izgradnje 2 trafo postaj	— 6 %
—	asfaltiranje vaških cest	— 50 %
—	vzdrževanje vaških cest, poljskih poti, jarkov, hudourni-
kov in mostov	— 6 %
—	financiranje pluženja snega po vaških cestah	— 2 %
—	dograditev športnega objekta NK Centiba	— 8 %
—	adaptacija mrliške vežice in gradnja prizidka k njej — 10 % — večja vzdrževalna dela na zgradbi vaškega doma (omet, izolacija, sanitarije)	— 10 %
—	ureditev ulične razsvetljave	— 8%
2.
Referendum bo v nedeljo dne 3. 1. 1988 od 07. do 19. ure v prostorih sejne sobe osnovne šole v Čentibi. Za izvedbo referenduma je pristojna komisija, ki jo je imenovala skupščina KS.
3.
Na referendumu imajo pravico glasovanja občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
4.
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine:
Krajevna skupnost Centiba
Centiba, dne 3. 1. 1988
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 3. 1. 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Centiba za izvedbo programa:
—	sofinanciranje izgradnje 2 trafo postaj
—	asfaltiranje vaških cest
—	vzdrževanje vaških cest, poljskih poti, jarkov, hudournikov in mostov
—	financiranje pluženja snega po vaških cestah
—	dograditev športnega objekta NK Centiba
—	adaptacija mrliške vežice in gradnja prizidka k njej
—	večja vzdrževalna dela na zgradbi vaškega doma (omet, izolacija, sanitarije)
—	ureditev ulične razsvetljave
Samoprispevek v obdobju 5 let, od 1. 1. 1988 do 31. 12. 1992 se bo zbiral iž naslednjih virov:
—	2 % od neto OD delavcev
—	3 % od neto OD krajanov, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost
—	2 % od katastrskega dohodka, veljavnega za tekoče leto
—	1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
—	3 % od povprečnega OD v SRS za delavce, začasno zaposlene v tujini, imajo pa prebivališče v Centibi
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
5.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev krajevnega samoprispevka vrši Svet krajevne skupnosti Centiba. Svet KS za vsako leto v okviru plana potreb določi obseg koriščenja sredstev in najmanj enkrat letno poroča zboru občanov o poteku del in porabi sredstev.
6.
Ta sklep prične veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Centiba, dne 9. 12. 1987
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Centiba VIDA Bela 1. r.
226
Na podlagi 3. člena ZaKona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85 in 48/86), 8. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) ter 51. člena Statuta Krajevne skupnosti Genterovci, je Skupščina krajevne skupnosti Gente-rovci na seji dne 23. 11. 1987 ter 2. 12. 1987 sprejela
sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Genterovci
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za dobo 5 let in sicer od 1. februarja 1988 do 31. januarja 1993 za celotno območje Krajevne skupnosti Genterovci, za naselja Genterovci, Kamovci in Radmožanci.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 10. januarja 1988 od 7. do 19. ure
—	v vaškem domu v Genterovcih,
—	v vaškem domu v Radmožancih,
—	v vaškem domu v Kamovcih.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom na območju naselja Genterovci bodo uporabljena za sofinanciranje naslednjega programa:
	skupna investi-	iz samopri-
	cijska vrednost	spevka bi se
	po cenah 1987	zbralo
— položitev asfaltne prevleke na vaških ce-		
stah	14,400.000	7,000.000
—	izgradnja vaškega vodovoda —	urejanje komunalnih zadev skupnega po-	13,500.000	4,000.000
mena	6,000.000	3,110.000
Skupaj:	33,900.000	14,110.000
4.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom na območju naselja Radmožanci bodo uporabljena za sofinanciranje naslednjega programa:
	skupna investi-	iz samopri-
	cijska vrednost	spevka bi se
	po cenah 1987	zbralo
— asfaltna prevleka na vaških cestah — dograditev vaškega doma ter adaptacija	28,800.000	22,000.000
stare šole	4,000.000	2,000.000
— izgradnja vaškega vodovoda — urejanje komunalnih zadev skupnega po-	30,250.000	20,250.000
mena	30,000.000	17,435.000
Skupaj:	93,050.000	61,685.000
5.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom na območju naselja Kamovci bodo uporabljena za:
—	popravilo in vzdrževanje vaškega doma
—	izgradnja vaškega vodovoda
—	urejanje komunalnih zadev skupnega pomena, kot so popravila in vzdrževanje vaških poti, mostov, vzdrževanje pokopališča ipd.
Skupaj:
.elotna investicijska vrednost po cenah 1987 2,000.000 8,000.000
iz samoprispevka bi se zbralo
1,200.000 4,000.000
6,000.000	3,180.000
16,000.000	8,380.000
6.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Genterovci in sicer:
A) Delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja GENTEROVCI — v naslednji višini:
STRAN 18 VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
—	1 % čistega OD iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	1 % od pokojnin
—	1 % od povprečno izplačanih pokojnin v SR Sloveniji za tiste krajane, ki prejemajo inozemske pokojnine.
—	2 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	5 % od katasterskega dohodka
—	1 % od povprečnih OD v občini za tiste delavce, ki so na začasnem delu v tujini
fi) Delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja Radmožanci — v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	3 % čistega OD iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	3 % od pokojnin
—	3 % od povprečno izplačanih pokojnin v SR Sloveniji za tiste krajane, kateri prejemajo inozemske pokojnine
—	3 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	10% od katasterskega dohodka
—	6 % od povprečnih OD v občini za tiste delavce, ki so na začasnem delu v tujini.
b)	v delu:
1.	lastniki zemljišč oziroma nosilci gospodarstev, ki nimajo traktorja:
—	1 delovni dan letno — lastniki zemljišč do 1 ha
—	2 delovna dneva letno — lastniki zemljišč od 1 ha do 3 ha
—	3 delovne dni letno — lastniki zemljišč od 3 ha do 5 ha
—	4 delovne dni — letno — lastniki zemljišč nad 5 ha
2. lastniki zemljišč oziroma nosilci gospodarstev, ki imajo traktor — 2 delovna dneva letno s traktorjem.
En delovni dan traja 8 ur, nadomestilo za neopravljeno delovno obveznost pa znaša v letu 1988 20.000.— din za lastnike traktorjev ter 8.000.— din za ostale zavezance.
Svet krajevne skupnosti Genterovci določi za vsako leto novo vrednost denarnega nadomestila za neopravljeno delovno obveznost v skladu z gibanjem cen v preteklem letu.
C) Delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja Kamovci — v naslednji višini:
—	1 % čistega OD iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	1 % od pokojnin
—	1 % od povprečno izplačanih pokojnin v SR Sloveniji za tiste krajane, ki prejemajo inozemske pokojnine
—	2 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	5 % od katasterskega dohodka
—	1 % od povprečnih OD v občini za tiste delavce, ki so na začasnem delu v tujini.
7.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
8.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Genterovci, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma, posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek.
Delavci, ki so na začasnem delu v tujini glasujejo na glasovalnih mestih, kjer so vpisani v volilni imenik.
9.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilni imenik ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju KS Genterovci.
10.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico.
A Glasovnica za volilce iz naselja Genterovci ima naslednjo vsebino, napisano v slovenskem in madžarskem besedilu:
»KS Genterovci
Naselje Genterovci
Glasovnica za glasovanje na referendumu dne 10. januarja 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje vaškega vodovoda, popravila in vzdrževanje vaškega doma ter za urejanje tekočih komunalnih potreb, ki so skupnega pomena.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v naselju Genterovci in sicer:
—	1 % čistega OD iz delovnega razmerja oziroma nadomestil
—	1 % od pokojnin
—	1 % od povprečno izplačanih pokojnin v SR Sloveniji za tiste krajane, ki prejemajo inozemske pokojnine
—	2 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	5 % od katasterskega dohodka
—	1 % od povprečnih OD v občini za tiste delavce, ki so na začasnem delu v tujini
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.«
B. Glasovnica za volilce iz naselja Radmožanci ima naslednjo vsebino, napisano v slovenskem in madžarskem jeziku:
»KS Genterovci
Naselje Radmožanci
Glasovnica za glasovanje na referendumu dne 10. januarja 1988 o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa asfaltne prevleke na vaških cestah, dograditev vaškega doma in adaptacija stare šole, izgradnje vaškega vodovoda ter za urejanje komunalnih zadev skupnega pomena.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Radmožanci in sicer: a) v denarju:
—	3 % čistega OD iz delovnega razmerja oziroma nadomestil — 3 % od pokojnin
—	3 % od povprečno izplačanih pokojnin v SR Sloveniji za tiste krajane, ki prejemajo inozemske pokojnine
—	3 % čistega osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	10% od katasterskega dohodka
—	6 % od povprečnih OD v občini za tiste delavce, ki so na začasnem delu v tujini b) v delu:
1.	lastniki zemljišč oziroma nosilci gospodarstev, ki nimajo traktorja :
—	1 delovni dan letno — lastniki zemljišč do 1 ha
—	2 delovna dneva letno — lastniki zemljišč od 1 do 3 ha — 3 delovne dni letno — lastniki zemljišč od 3 ha do 5 ha — 4 delovne dni letno — lastniki zemljišč nad 5 ha.
2.	lastniki zemljišč oziroma nosilci gospodarstev, ki imajo traktor — 2 delovna dneva letno s traktorjem.
En delovni dan traja 8 ur, nadomestilo za neopravljeno delovno obveznost pa znaša v letu 1988 20.000.— din za lastnike traktorjev ter 8.000.— din za ostale zavezance.
Svet KS Genterovci določi za vsako leto novo vrednost denarnega nadomestila za neopravljeno delovno obveznost v skladu z gibanjem cen v preteklem letu.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.«
C. Glasovnica za volilce iz naselja Kamovci ima naslednje besedilo napisano v slovenskem in madžarskem jeziku:
»KS Genterovci
Naselje Kamovci
Glasovnica:
za glasovanje na referendumu dne 10. januarja 1988 o uvedbi krajev nega samoprispevka za sofinanciranje programa popravila in vzdrže vanja vaškega doma, izgradnje vaškega vodovoda ter urejanja komu nalnih zadev, ki so skupnega pomena.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajc prebivališče v naselju Kamovci in sicer:
—	1 % čistega OD iz delovnega razmerja oziroma nadomesti — 1 % od pokojnin
—	1 % od povprečno izplačanih pokojnin v SR Sloveniji za tist< krajane, ki prejemajo inozemske pokojnine
—	2 % od čistega osebnega dohodka od samostojnega opravlja nja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarski! dejavnosti
—	5 % od katasterskega dohodka
—	1 % od povprečnih OD v občini za tiste delavce, ki so na za časnem delu v tujini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.«
11.	člen
Glasovnice morajo biti opremljene s štampiljko Krajevne skupnosti Genterovci.
12.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija KS Genterovci. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
13.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka ter izvajanjem del opravljajo Vaški odbori.
Vaški odbor poroča najmanj enkrat letno delovnim ljudem in občanom o zbiranju sredstev krajevnega samoprispevka ter o uporabi sredstev.
14.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotavlja KS Genterovci.
15.	člen
Skupščina KS Genterovci sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za posamezno naselje, če se bo večina volilcev na območju posameznega naselja odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka.
16.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka:
V Genterovcih, dne 2. 12. 1987
Predsednik
Skupščine KS Genterovci:
Evgen KALAMAR, 1. r.
227
Na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 11. 1987 sprejela
ODLOK
o ureditvenem načrtu Gornja Radgona — mestno središče
1.	člen
S tem odlokom se sprejme Ureditveni načrt »Gornja Radgona — mestno središče«, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti pod štev.: 2/87-UN/R.
2. člen			
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:			
a) Grafične priloge:			
1. Izrez iz prostorskih sestavin družbenega plana občine			
G. Radgona za obdobje 1986—1990		M =	1:5000
2.	Situacija obstoječih objektov v območju obdelave		
		M =	1:1000
3.	Situacije obstoječih komunalnih naprav	M =	1:1000
4.	Situacije prometne ureditve — obstoječe stanje	m =	1:2000
5.	Gostota in razporeditev obstoječih funkcij	M =	1:2000
6.	Situacije predvidene ureditve v območju obdelave		
		M =	1:2000
7.	Ureditvene situacije	M -	1:1000
8.	Naravna in kulturna dediščina	M =	1:2000
9.	Zaklonišče	M =	1:1000
10.	Predvidene prometne ureditve	M =	1:1000
11.	Gabarit — Partizanska cesta	M =	1:200
12.	Gabarit — Jurkovičeva ulica	M =	1:200
13.	Gabarit — Kerenčičeva ulica	M -	1:200
14.	Ureditev tržnice — osnovna situacija	M =	1:250
b) Tekstilni del
—	izjave
—	prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Gor. Radgona
—	valorizacija in analiza obstoječih značilnosti mesta
—	osnutek predvidenih prostorskih ureditev
—	soglasje in pogoji organov in organizacij
—	prostorski pogoji — obrazložitev
—	predračun stroškov za komunalno opremljanje.
3.	člen
Območje katerega zajema ureditveni načrt, obsega mestno središče v mejah od mednarodnega mejnega prehoda, reke Mure, železniško progo, cesto na Sejmišče—Partizansko cesto—Mariborsko cesto, Prvomajsko ulico, Vodovodno ulico, potok Hercegovščak, Prešernovo cesto, Prežihovo ulico, Pokopališko cesto, Partizansko cesto, zahodno mejo pare. št. 402 k. o. Gor. Radgona, Grajsko cesto in vznožje grajskega hriba ob Jurkovičevi ulici do mednarodnega mejnega prehoda.
4.	člen
Obravnavano območje je v družbenem planu za obdobje 1986—1990 opredeljeno kot zazidljivo zemljišče — predvideno za pozidavo s stanovanjsko poslovnimi, stanovanjsko obrtnimi poslovnimi in stanovanjskimi objekti kot zapolnitev.
5.	člen
Gabiriti posameznih objektov so navedeni v tekstualnem delu ureditvenega načrta.
Odstopanja od predvidenih gabaritov so možna kot so navedena v tekstualnem delu.
Za objekte, za katere v tekstualnem delu niso podane velikosti in višinske regulacije, je pred izdajo lokacijskega dovoljenja potrebno izdelati idejni načrt.
6.	člen
Ureditev okolice ob objektih, ki se lahko gradijo fazno, se lahko urejuje fazno kot objekti. Začasna raba take okolice se določi z lokacijskim dovoljenjem.
7.	člen
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe komunalne naprave v mestu G. Radgona.
Do izgradnje čistilne naprave, je odpadne in fekalne vode speljati v kanalizacije preko triprekatne pretočne greznice.
8.	člen
Ureditveni načrt določa tudi posege na obstoječih objektih, za kar pa je pridobiti posebej soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
9.	člen
Za plakatiranje je na predvidenih mestih, ki so prikazana v ureditvenem načrtu postaviti posebne panoje.
10.	člen
Postavitev stojnic in kioskov je dovoljeno samo na prostorih, ki so za to predvideni z ureditvenim načrtom.
11.	člen
Obstoječe objekte, za katere ureditveni načrt ne predvideva posebnih posegov je možno preurejati, nadzidati ali razširiti, kar pa se ugotovi v lokacijskem postopku za posamezen objekt in določi podrobnejše pogoje.
12.	člen
Do izgradnje predvidenih objektov ob Lackovi ulici (stanov, poslovni objekt) in ob Mladinski cesti (trgovska hiša) je zemljišče predvideno za izgradnjo objektov možno uporabiti za začasne parkirne prostore.
13.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora.
14.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja.
15.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok preneha veljati, za to območje Odlok o zazidalnem načrtu, »Radenci — jug« (Ur. objave, št. 3/73 in 17/74).
16.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 350-5/87
Datum: 26/11-1987
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
samozaščita, varnost, obramba
Poostren nadzor nevarnih snovi
V organizacijah.združenega dela lendavske občine uporabljajo čedalje več nevarnih in strupenih snovi, ki so potencialni povzročitelji nesreč. Da bi se nesrečam izognili kar največkrat je skupščina občine zahtevala, da delovne organizacije poostrijo nadzor nad odlaganjem in skladiščenjem teh snovi.
Temu naj bi namenili posebno pozornost v delovnih organizacijah Gorenje Varstroj, Integral — Promet in delavnice, Primat, Lek in Ina Nafta. To slej ali prej velja tudi za kmetijske delovne organizacije, ki hranijo v svojih skladiščih strupena zaščitna sredstva in druge strupe, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Opozorilo oziroma zahteva po večji varnosti velja tudi za vse občane, ki strupena sredstva kupujejo bodisi za zaščito rastlin ali uničevanje mrčesa.
Neodgovorno ravnanje s takimi sredstvi kaj hitro pripelje do nesreče, kar se je v preteklosti že dogajalo. Če takšne snovi hranimo doma, poskrbimo, da do njih ne pridejo otroci. Tudi s kurilnim oljem bodimo previdni, saj to ni povsod uskladiščeno, kakor bi bilo potrebno. Tudi z ostanki (embalažo) zaščitnih sredstev velja ravnati preudarno, zbrati jih moramo in strokovno uničiti. Poleg tega, da je nadzor nad nevarnimi in strupenimi snovmi zaupan delovnim organizacijam, bi bil potreben, občasen nadzor pristojne inšpekcijske službe v občini al. izven nje.
ANTI-EXPLO — sredstvo za preprečevanje eksplozij. Predstavniki Agroservisa so pripravili pretekli teden skupaj z Občinsko gasilsko zvezo v Murski Soboti prikaz novega patentiranega izdelka anti-explo, ki ščiti rezervoarje tekočih in plinskih goriv pred eksplozijo. Gre za prei-skušeno in zelo učinkovito sredstvo, izdelano iz specialne spojine v oblizki kroglic in mreže. Zaščita se napravi tako, da rezervoar do vrha napolnijo s tem sredstvom, s tem se sicer zmanjša prostornina za približno dva odstotka, kar pa je malenkost v primerjavi z učinkom zaščite. Udeležence prikaza so najprej seznanili s podrobnimi navodili: zaščito, nakupom, vgraditvijo in uporabo tega novega izdelka. Potrebno pa je opozoriti, da zahteva patentiran izdelek anti-eksplo strokovno polnjenje, ki ga opravljajo le pooblaščeni servisi. Tak servis je tudi Agroservis v Murski Soboti. Na fotografiji: prikaz novega zaščitnega izdelka pred eksplozijo.
Foto: F. Maučec
Varstvo okolja
Stari spor se nadaljuje
Zadeva z brado, bi lahko dejali za več kot desetletni spor okoli premestitve hlevov temeljne organizacije združenega dela Kmetijstvo in govedoreja v Lendavi. Hlevi te uspešne kmetijske delovne organizacije so žal na takš-nefn mestu, kjer ne bi smeli biti, v neposredni bližini hotela Lipa, osnovne šole Drago Lugarič in zdravstvenega doma. Na svetu za varstvo okolja pri občinski skupščini so pred nedavnim spet odprli »staro rano«, da bi prišli do rešitve, vendar se ta, kot kaže, še ne bo zlahka našla. Zahteva po premestitvi hlevov je bila postavljena kot pogoj že ob gradnji hotela Lipa, vendar ni bila uresničena. Zahtevo je postavilo tudi
pa se zavzemajo tudi v osnovni šoli in zdravstvenem domu. Predstavniki prizadete delovne organizacije sicer niso proti preselitvi, saj sami vidijo, da v to okolje ne spadajo, vendar pa zahtevajo, da se jim zagotovi denar za gradnjo novih hlevov na drugem prostoru. Teh sredstev seveda nihče nima, zato bodo hlevi ostali tam, kjer so. V programu razvoja do leta 2000 se predvideva gradnja novih hlevov za 600 glav živine, takrat pa bo možno urediti tudi ta problem, do katerega sicer ne bi prišlo, če bi urbanisti že pred desetimi leti razvoj Lendave drugače zastavili^	, . „
Jam D.
Do leta 2000 za tretjino manj nesreč
Prometna varnost na naših cestah je iz dneva v dan slabša, za kar je več vzrokov: Od slabih cest, za katere imamo vedno manj denarja, do nediscipliniranih voznikov, ki se neodgovorno obnašajo v prometu, in kaznovalne politike, ki je taka, da skoraj nikogar več ne prizadene. Cestarji so računali, da bodo z zadnjo podražitvijo bencina dobili več denarja za ceste' vendar se to ni zgodilo, ceste bodo še naprej slabe in s tem manj varne. V Pomurju je podobno kot v Sloveniji prometna varnost vedno slabša. V letošnjem letu smo imeli že preko 30 mrtvih, veliko ljudi pa se je težje poškodovalo in ti lahko postanejo invalidi. Nov zakon o varnosti cestnega prometa se prepočasi rojeva, sam po sebi ne bo rešil problema, vendar pa so v njem nekatere usmeritve, ki bodo vplivale na zmanjšanje nesreč. Bodoči vozniki se bodo enotno izobraževali, inštruktorji pa bodo morali imeti višjo izobrazbo. Odvzem vozniškega dovoljenja naj bi veljal le v izjemnih primerih, sodniki pa bilahko izrekali pogojne kazni. Vozniki koles z motorjem bodo, kot kaže, morali med vožnjo nositi čelado. Poklicnim voznikom pa se obeta vsako tretje leto ponoven preizkus znanja. Poostrila naj bi se tudi kaznovalna politika in bodo kazni za prekrške občutno višje. V sosednji Avstriji je podobno in tudi tam razmišljajo o novem zakonu, ki naj bi preprečil alarmantno naraščanje prometnih nesreč. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo zastavil akcijo, da bi do leta 2000 za tretjino zmanjšali prometne nesreče. V njem pa morajo sodelovati vsi, ne le tisti, ki so neposredno odgovorni za promet.	Jani d.
V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) ter samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1986—1990, letnim planom in pravilnikom o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska Sobota se
RAZPISUJE
NATEČAJ
za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti invalidom in borcem NOV za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš.
Natečajna vsota znaša 700.000.— din
Odplačilna doba kredita je do 10 let, odvisno od višine odobrenega kredita. Obrestna mera znaša 8 % v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
Vloge zbira Zveza združenj borcev NOV do vključno 8. januarja 1988.
VLOGE, PRISPELE PO RAZPISNEM ROKU, NE BODO UPOŠTEVANE!	SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA
Jani D.
turistično društvo, za premestitev
Kolesarji se največkrat ponesrečijo
Podatki od leta 1985, ko je na naših cestah izgubilo življenje 13 kolesarjev, pa do danes, ko bo smrtnih nesreč na cestah največ doslej (že 30 umrlih), so dovolj zgovorni, da o tej kategoriji udeležencev v prometu spregovorimo kaj več.
Uradno sodijo kolesarji in pešci med zelo ogroženo, pa tudi izredno nedisciplinirano skupino. Zaradi voznikov koles, naj bodo na nožni ali pomožni motorni pogon, je potrebna velika previdnost voznikov avtomobilov. Staro pravilo je, da dober avtomobilist misli v imenu vseh, ki so v prometu. Tudi letos se bo znašlo med kolesarji lo mopedisti veliko takih, ki so slabo poučeni o prometu in imajo premajhno prometno kulturo. Ker imamo premalo kolesarskih stez, se bodo kolesarji vozili tudi po pločnikih, prehodih za pešce, skratka povsod tam, kjer se ne bi smeli. Pa tudi njihova vozila so velikokrat nepopolna, brez luči, brez zavor, zvoncev in drugih pripomočkov. Ce k temu dodamo še začetnike, pijance, slaba vozišča in navsezadnje tudi kaznovalno politiko, ki je do kolesarjev milejša, ni čudno, da se kolesarji v prometu največkrat ponesrečijo.
Kolesarje boste srečali tam, kjer sploh ne bi smeli voziti, pa tudi brez luči v najslabši vidljivosti, ko bi jih prej otipali kot videli. Dobremu vozniku avtomobila zato ne preostane drugega kot misliti
Vožnja jeseni in pozimi je nevarna
na vse, iti se gibljejo v prometu.
Jani D,
Varnost na cestah se v jesenskem in zimskem času zaradi hitro spreminjajočih se vremenskih razmer naglo slabša. Zima, ki se še ni dobro razmahnila, že povzroča nevšečnosti, na katere mora računati sleherni voznik, ki se poda na vožnjo.
V tem času se pogosto pojavljajo megla, poledica in sneg. Tako stanje povroča kritične razmere na cestah, še posebno če delovne organizacije za vzdrževanje cest pravočasno ne uspejo posipati poledenelih delov cest in ne splužiti snega. Zato je potrebna v tem času skrajna previdnost pri vožnji in hoji. Nevarnost v cestnem prometu pa je še večja, če cesta ni v celoti poledenela. Mnogokrat se zaradi nepredvidenih poledenelih odsekov cest zgodijo težke nezgode s hudimi posledicami. V jesensko-zimskem času pa tudi ne zadostuje le voznikova previdnost, temveč je potrebno ustrezno pri-
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Zaradi nepazljivosti v smrt
Bliža se konec leta in čeprav še ni snega, postaja vožnja nevarnejša, saj jo ovirajo megla, mokre ceste in tudi poledica. Minuli teden je poledica presenetila marsikaterega voznika, tisti, ki so bili previdni, so se hitro prilagodili cestišču in s preudarno vožnjo prišli domov brez poškodb. Veliko voznikov pa se je znašlo v ......... ’	"	"’v Petišovcih na nezavarovanem železniškem prehodu.
jarkih. Huda nesreča se je zgodila
praviti tudi vozilo. Priporočljivo je, da imajo vozniki pozimi s seboj tudi vrečo peska in lopato, kajti utegne se zgoditi, da avtomobil ne bo mogel speljati zaradi poledice oz. gladkega snega. Odveč tudi ni vlečna vrv, s katero nas izvleče drugo vozilo ali pa mi pomagamo vozilu, ki je obtičalo v obcestnem jarku oz. snegu. Seveda si vame vožnje tudi ne moremo zamisliti brez dobrih zimskih gum ali verig, zlasti ob sneženju oz. debelejši snežni odeji, predvsem na klancih. Dobro in priporočljivo je imeti v vozilu tudi signalno luč, s katero se zavarujemo ob slabši vidljivosti in ponoči ob okvari vozila ali prometni nezgodi. Kakšen ukrep je najvažnejši in kakšen pripomoček je najpomembnejši, ko nastopi zima, je težko svetovati, ker je lahko pomembno vse. Če vozilo drsi oz. ga zanaša, se lahko izkušen voznik v mnogih primerih z ustreznimi manevri izogne nevarnosti, vendar pa se predvsem pri voznikih-začetni-kih mnogokrat zaradi neizkušenosti zgodi, da zaradi naglega pritiska na zavoro povzročijo še močnejše drsenje vozila, ki konča v jarku ali celo v nasproti vozečem vozilu ali pešcu. Izkušeni vozniki niso iznenadeni in vedo, da je za vožnjo po zaledeneli cesti treba, skrbno opazovati cestišče daleč naprej, če je vidljivost
INT
PftOIZVOONO transportno podjetje HM
GORNJA RADGONA n.wl.o.
SOZD INTEGRAL, DO AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, 69250 Gornja Radgona, objavlja
na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge .
I. v tozdu Transport
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA ZA INOZEMSKE PREVOZE
Pogoji:
— visokošolska izobrazba ekonomske ali strojne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— znanje nemškega jezika (aktivno) in angleškega jezika (pasivno)
H. v tozdu Proizvodnja
KOORDINATORJA PROIZVODNEGA PROCESA
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri
— 5 let delovnih izkušeni
VODJE VZDRŽEVANJA
Pogoji:
— višješolska izobrazba tehniške smeri
— izpit iz varstva pri delu
— 4 leta delovnih izkušenj
VODJE INTERNEGA TRANSPORTA
Pogoji:
— višješolska izobrazba ekonomske ali prometne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
III. v Delovni skupnosti skupnih služb
ORGANIZATORJA PROGRAMERJA
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijsko-ra-čunalniške smeri
— 3 leta delovnih izkušeni
REFERENTA IZVOZA - DOLOČEN ČAS
Pogoji:
— višješolska izobrazba ekonomske ali tehniške smeri
— pasivno znanje enega tujega jezika
— 1 leto delovnih izkušenj
Za objavljena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, razen za referenta izvoza, kjer bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 8 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v roku, določenem v samoupravnem aktu delovne organizacije.
(invalidska delavnica I
Solidarnost
I p. o. - MURSKA SOBOTA |
Prehitro po ledeni cesti
15.	decembra seje zgodila prometna nezgoda v Skakovcih. Voznik osebnega avtomobila Avgust Gomboc iz Gerlinec je peljal proti Murski Soboti. V Skakovcih ga je zaradi neprimerne hitrosti na poledenelem cestišču zaneslo na levo, tam pa je trčil v tovorni avtomobil, ki ga je vozil Stanko Fujs iz Prosečke vasi. Voznik Gomboc in njegov sopotnik Kerec s Cankove sta se telesno poškodovala.
15.	decembra seje zgodila prometna nezgoda v Gaberju. Voznik tovornega avtomobila Jože Trstenjak iz Lokavec se je peljal proti M. Soboti. V Gaberju se je srečeval z voznikom osebnega avtomobila Ivanom Prendlom iz Gaberja. Prendl je zaviral na poledenelem cestišču, zaneslo ga je naravnost pod tovorni avtomobil. Prendl in njegov sopotnik sta se poškodovala.
16.	decembra seje zgodila prometna nezgoda pri Spodnji Ščavnici. Vzrok za nesrečo sta nepri-
merna hitrost in ledena cesta. Voznik osebnega avtomobila Milan Alenc z Negovskega Vrha se je peljal proti Lenartu. Pri Sp. Ščavnici ga je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zaneslo v jarek in se je prevrnil. Voznik se je laže poškodoval.
Vlak ga je povozil
16. decembra se je na nezavarovanem železniškem prehodu na lokalni cesti v Petišovcih zgodila huda prometna nezgoda, ki je terjala človeško življenje. Voznik osebnega avtomobila Žarko Rus iz Dobrovnika se je peljal iz Petišovec proti M. Središču. Zaradi nepazljivosti je zapeljal na železniški tir v trenutku, ko je pripeljal vlak iz Lendave. Lokomotiva je zadela osebni avtomobil in ga potiskala 100 metrov daleč. Pod razbitinami je zaradi poškodb voznik Rus takoj umrl.
Kolesar pod avtomobil
18. decembra se je zgodila huda prometna nezgoda v Veščici.
Iz M. Sobote proti Gederovcem je vozil kombi, last SGP Pomurje, Karel Frčko iz Rogašovec. Ko je pripeljal do prvih hiš v Veščici, je glede na meglo in mokro vozišče peljal nekoliko prehitro. Prepozno je zagledal na vozišču ležečega kolesarja Karla Majerla iz Veščice, ki je pred tem padel po cestišču. Kombi je zavozil, čez kolesarja in ta je zaradi poškodb na kraju nesreče umrl.
Trčil v avtomobil
20. decembra se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti pri Skakovcih. Iz Skakovec proti Krajni se je peljal z osebnim avtomobilom Franc Horvat od Grada. Nasproti mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila Stanoje Žunič iz Sabca. Ko je Horvat opazil Žunčevo vozilo, je na mokrem cestišču začel naglo zavirati, pri tem pa ga je zaneslo v levo in trčil je v nasproti vozeči Žunčev avtomobil. Ob trčenju se je voznik Žunec hudo poškodoval.	J. D.
dobra, in vožnjo brž prilagoditi stanju ceste. Vožnja pozimi je zelo nevarna, kajti nikoli ne vemo, kaj bodo napravili drugi vozniki, kolesarji in pešci. Slednji v večini primerov prav malo računajo na to, da pozimi avtomobila ni mogoče tako hitro ustaviti kot poleti. In kaj storiti tedaj, ko grozi, da vozilo nikakor ne bo ostalo na cesti in da ga bo zaneslo. Os-novno pravilo je, ne izgubljati živcev in obdržati mirno kri. Tedaj naj bo osnovna naloga vsakega voznika, da obvlada vozilo tako, da ne bo trčilo v kakšno drugo vozilo ali ogrozilo življenja in zdravja drugemu udeležencu v prometu.
Torej vožnja posebno pozimi zahteva skrajno previdnost vsakega udeleženca v cestnem prometu, še posebno pa skrajno previdnost voznikov motornih vozil. Če bomo tako ravnali, lahko bistveno pripomoremo, da bo čim manj prometnih nesreč, s tem pa bomo vsestransko prihranili sebi in družbi.	Viktor GRAH
Na podlagi 151. člena Statuta Invalidske delavnice Solidarnost in sklepa 9. seje delavskega sveta
Razpisujemo
dela in naloge za dobo 4 let
1.	Vodja računovodstva — delavec s pooblastili in odgovornostmi
2.	Vodja grafično-kartonažerskega oddelka — delavec s pooblastili in odgovornostmi
Pogoji:
K 1.
— šesta stopnja programa usmerjenega izobraževanja (ekonomist) in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih
— moralnopolitična neoporečnost K 2.
— šesta stopnja programa usmerjenega izobraževanja (grafična smer) in 1 leto delovnih izkušenj
— peta stopnja programa usmerjenega izobraževanja (grafična smer) in 5 let delovnih izkušenj
— moralnopolitična neoporečnost
— zaželene izkušnje pri delu z invalidi
Pisne prošnje z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni od dneva objave oglasa v časopisu na naslov:
Invalidska delavnica Solidarnost M. Sobota, Titova 5.
Kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbire v 15 dneh od izteka za prijavo.
Zdravilišče Radenska s tremi srci, n. sol. o.
Radenci
Tozd Turizem in gostinstvo Grozd, n. sol. o.
Gornja Radgona
OBJAVLJA
licitacijsko prodajo
vozila KOMBI ZASTAVA 1500 FURGON, letnik izdelave 1981, za izklicno ceno 700.000 din.
Dražba bo v petek, 25. 12. 1987, ob 10. uri na dvorišču hotela Grozd. Udeleženci plačajo 10% varščino od izklicne cene. Ustrezne dajatve plača kupec. Ogled vozila je možen dve uri pred pričetkom dražbe.
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987 STRAN 19
NOVOLETNA DEŽURSTVA
4. SOBOTA:
Trgovina: 3. januarja bodo od 7. do 11. ure odprte trgovine: sa-nopostrežnica Dom v M. Soboti, samopostrežnica blagovnice v Bel-incih, Market na Cankovi, trgovina v Moravskih Toplicah,Market v Kuzmi in samopostrežna trgovina v Rogašovcih. Odprta bo tudi trgo-/ina v Prosenjakovcih in Gradu.
Veterinarska postaja: neprekinjeno dežurstvo.
Lekarna: neprekinjeno in okrepljeno dežurstvo.
Zdravstveni dom: v splošni ambulanti dežurstvo nepretrgoma od petka do ponedeljka, dežurna bo tudi terenska ekipa.
Bencinski servisi: na Cankarjevi ulici neprekinjen delovni čas čez vse praznike. Ob nedeljah in praznikih bo od 7. do 19. ure odprt servis na Tišinski cesti. Ob nedeljah in praznikih bo odprt bencinski servis od 7. do 13. ure v Rogašovcih.
LENDAVA:
Trgovina: 3. januarja od 8. do 11. ure dežurna samopostrežnica pri bencinski črpalki.
Lekarna: 3. januarja od S. do 11. ure.
Bencinski servis: ob praznikih in nedeljah od 7. do 19. ure v D. Lakošu.
Zdravstveni dom: neprekinjeno dežurstvo do ponedeljka 4. januarja.
Veterinarska postaja: neprekinjeno dežurstvo.
LJUTOMER:
Trgovina: 3. januarja bo odprta trgovina Lotmeržanka od 8. do 11. ure.
Veterinarska postaja: neprekinjeno dežurstvo.
Zdravstveni dom: neprekinjeno dežurstvo.
Lekarna: 3. januarja od 8. do 11. ure.
Bencinski servis: ob praznikih in nedeljah od 7. do 19. ure.
G. RADGONA:
Trgovina: dežurstva ne bo.
Zdravstveni dom: neprekinjeno dežurstvo.
Bencinski servis: ob nedeljah in praznikih od 6. do 20. ure.
Lekarna: 3. januarja od 8. do 11. ure
Veterinarska postaja: neprekinjeno dežurstvo.
1. D.
GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE n. sol. o. LENDAVA
qidos LENDAVA
OZD OBRTNO INSTALACIJSKI DEL n. sol. o.. TOZD KOMUNALA n. sol. o. in DSSS
GIDOS Lendava
tozd Komunala
LENDAVA, Partizanska 93
razpisuje po sklepu delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovnega prostora na Partizanski 68.
Javna dražba bo v petek, 8. 1. 1988, ob 11. uri v prostorih DO.
Izklicna cena je 1,800.000.— din.
Prostor je na ogled po dogovoru.
Pri dražbi bodo imeli prednost kupci, ki opravljajo deficitarno storitveno dejavnost v občini in nameravajo, da se objekt sanira.
Potencialni kupec mora pred začetkom dražbe vplačati 10% varščine.
PRODAJAMO TUDI POSAMEZNE PEČNICE RAZLIČNIH OBLIK IN BARV! PLAČATE LAHKO V 3 MESEČNIH OBROKIH!
kamin keramik rustik
TEHNIČNI PODATKI
	tip 110	tip 90
1.	nazivna moč 2.	velikosti:	11 kW	11 kW
- višina	1335 mm	1335 mm
- širina	1100 mm	900 mm
- globina	450 mm	450 mm
- prečnik dimne cevi	210 ali 120 mm	210 ali 120 mm
- višina od osi dimnika	840 mm	840 mm
3. teža:	250 kg	210 kg
4. prostornina kurišča	18 dm3	18 dm3
5. prostornina posode za pepel	9 dm3	9 dm3
6.	zmogljivost ogrevanja 7.	vrsta kurjave-drva. lignit, rjavi	160 m3	150 m3
premog
PRAGERSKO
62331 PRAGERSKO
PRAGERSKO 106, telefon (062) 817100
NOVA STANOVANJA — Bloke na Tomšičevi ulici v Lendavi so sicer zgradili že pred leti in od takrat so bile težave z ravnimi strehami oziroma ploščami, kajti prepuščale so vodo. Naposled so v lendavski stanovanjski skupnosti zbrali denar in na vseh treh blokih uredili klasične (poševne) strehe, hkrati pa tudi na vsakem bloku po dve podstrešni stanovanji. Ta čas urejajo streho na lendavskem zdravstvenem domu, pa tudi v Murski Soboti na marsikaterem objektu postavljajo strehe. S tem pravzaprav popravljajo napake projektantov, kajti ravne strehe (kot kažejo izkušnje) niso primerne za naše območje. Foto: Š. S.
BELTINCI
Deset prvih mest
Černjaviču
V Kranju je bilo republiško in državno prvenstvo ptic, na katerem so sodelovali tudi člani Društva za vzgojo in varstvo ptic Slavček iz Beltinec in se lepo odrezali. Zlasti še Černjavič, ki je bil z desetimi prvimi, sedmimi drugimi in štirimi tretjimi mesti najuspešnejši član društva. Od drugih članov sta se uveljavila še Katalinič s štirimi drugimi in Maučec z dvema drugima mestoma. Sodelovali so gojitelji ptic iz vse države. F. M.
Železniški prehod na Lendavski
povzroča sive lase
Železniški prehod na Lendavski cesti v Murski Soboti je že nekaj časa kamen spotike. Vozniki se pritožujejo zaradi slabe signalizacije in predolgega čakanja ob zaprtih zapornicah ob začetku delovnega dneva nekaj pred 6. in 7. uro zjutraj, ko se na obeh straneh ceste nabere dolga kolona vozil. Ker gre v glavnem za zvočno signalizacijo na tem železniškem prehodu, ki jo v tovornjakih zaradi hrupa marsi-
Kamin KERAMIK je sobna trajno žareča peč na trdo gorivo-drva in srednjekalorični premog. Ima zelo visok izkoristek energije. Z njim v prehodnih obdobjih (jesen-pomlad) privarčujemo 30% kurjave.
Kakovosten litoželezni vložek omogoča dolgo življenjsko dobo, dolgotrajno akumulacijo toplote in dolgo oddajanje toplote skozi keramično oblogo.
Na prednji strani kamina je veliko okno, tako da ustvarja gorenje prijetno domačnost in razpoloženje v prostoru. Čiščenje je preprosto, saj ima peč velik predal za pepel.
Pečnice so različnih oblik in barv, so ročno izdelane, so tudi ročno glazirane in se prilegajo vsakemu slogu stanovanjske opreme. Moč ogrevanja se uravnava z zračnim regulatorjem in loputo na dimniku. Peč je zelo preprosto postaviti - suha montaža.
kdaj preslišijo, je že prihajalo do lomov zapornic.
S to problematiko so dobro seznanjeni na železniški postaji v Murski Soboti. Tajnik temeljne skupnosti za železniški in luški promet Borut Štraus nam je pojasnil: »V trenutni situaciji železniškega gospodarstva, ki se otepa z velikimi izgubami, o kakršni koli posodobitvi tega železniškega prehoda ne moremo razmišljati. Lahko pa se obvežemo, da v času od 5.45 do 6. ure in od 6.45 do 7. ure, ko je na tem cestnem prehodu največji promet, vlaka ne bomo vozili. Temu se bodo gotovo prilagodili tudi v Proizvodnji kremenčevega peska Puconci, ki je največji prevoznik na teh tirih, saj s tem ne bo ogrožen tehnološki proces proizvodnje kremenčevega peska.«
In še mnenje direktorja ŽTO Maribor Ludvika Krajčiča: »Seveda tehnološki proces proizvodnje kremenčevega peska zaradi tega ne sme trpeti. Kljub težavnemu finančnemu položaju bomo skušali čim prej rešiti tudi ta problem, kot smo to uspeli že" marsikdaj poprej. Predvsem zato, da bi bila železnica v koraku s časom in prisluhnila potrebam uporabnikov tako cestnega kot železniškega prometa.« M. Jerše
POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU SO PRISPEVALI:
20.000.— din družina dr. Št. Vučak-a—Dinjar M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. ABRAHAM Sidonije iz Hodoša, 20.000.— din Anica in Alojz Prelog iz Veržeja, namesto cvetja na grob pok. Brunec Petra iz M. Sobote; 10.000.— din borci L Prekmurske čete in ZZB NOV M. Sobota, namesto cvetja na grob pok. RAJŠETER Jožeta-Marja-na iz Maribora, 15.000,— din družina Čagran Franca iz M. Sobote, namesto cvetja na grob pok. ŠKRILEC Janka iz M. Sobote, 10.000.— din Dora Marija iz M. Sobote, namesto cvetja na grob. pok. VARGA Irme iz Brezovec.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Prispevke	nakazujte:
51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota.
Ker se leto izteka, vljudno prosimo vse delovne organizacije, da poravnajo članarino za tekoče leto. Članarina znaša 50.— din po članu.
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU
Bolečina v srcih naših je, kamorkoli se ozremo, povsod vse prazno je, ni več ljubeče roke mamine.
V SPOMIN
26. decembra minevata dve žalostni leti, odkar nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama in snaha
Terezija Benkič
iz Beznovec
Spominjamo se te s hvaležnostjo v srcih.
Vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinesete rože in prižigate sveče, iskrena hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
Po tragični smrti nas je zapustil v 24. letu naš dragi sin, brat, stric
Mirko Vrzel
iz Murščaka
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo OO ZS delovne organizacije Komunala Radgona, PTT Radenci, Sloga — Merkator Mesoizdelki, TOZD Mura Črešnjev-ci, posebno mladincem — nogometašem, govorniku Nacetu, g. kaplanu, tov. Ljubotu za odigrano žalostin-ko, pevcem in vsem, ki ste darovali cvetje.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga ma-ijia, stara mama in tašča
Ana Kerčmar
roj. Drvarič iz Rankovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke ter predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem iskrena hvala!
Rankovci, 7. december 1987
Žalujoči: sin Evgen z ženo Terezijo, vnuka Silvester in Mirko, hčerka Apolonija z možem Francem, vnuka Franc in Drago ter vnukinji Marija in Jožica
Zaprla za vedno si trudne oči, a lik tvoj še vedno z nami živi, tiho in skromno kot si živela, si odšla tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le mir večni mir. Ne prikličejo te nazaj ne solze, ne bridka bolečina naših src. Utihnil je tvoj mili glas in obstalo je tvoje ljubeče srce.
ZAHVALA
Ne moremo dojeti in se sprijazniti s kruto usodo, ki nas je prizadela 20. oktobra, ko nas je v 78. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, teta in sestra
Marija Fulder
roj. Antončič iz Lutverc
Se iskreno in globoko zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence, ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, g. župniku za tako lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, govornikom, tov. Lampertu za odigrano Tišino, zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, ter dr. Radašinu in dr. Kramariču. Hvala tudi delovnim organizacijam KK Gornja Radgona — Črnci — Lutverci in TPO Bora-čeva, GD Lutverci in Ivanu Vrbnjaku za vso pomoč.
ŽALUJOČI: hčerke Cvetka, Anica, Marija, sin Lojze in brat Franci z družinami.
STRAN 20
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
Radijski in televizijski spored od 25. do 31. decembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
I RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 Reklame-glasba, 18.00 — 21 232 —
propagandno-glasbena oddaja, 19.00
Vključitev slovenskega
osrednjega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Tednik, 11.00 Svet na zaslonu, 11.40 Portret: Dr. Miha Potočnik, 12.20 T. Mann: Čarobna gora, ponovitev L dela nadaljevanke, 14.45-01.05 Teletekst RTV Ljubljana, 15.00 Video strani, 15.15 Tednik, 16.15 Svet na zaslonu, 16.55 Portret: Dr. Miha Potočnik, 17.35 Pravljica o carju Sal-tanu, 5. del, 17.50 Super stara mama, 8. del angleške otroške nadaljevanke, 18.15 Svet žuželk, izobraževalna oddaja, 19.00 Obzornik, 19.30 TV dnevnik in poročilo z zasedanja skupščine SR Slovenije, 20.20 Planet zemlja: Zemljina usoda, 7. oddaja dokumentarne serije, 21.20 J. Jakes: Sever in jug, 13. del ameriške nadaljevanke, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Tekmovanje, ameriški film, 00.25 Rezerviran čas, 00.55 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10	TV dnevnik, 17.30 Otroci in čas, otroška oddaja, 18.00 Znanost, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Domači ansambli: Ansambel Vlada Sredenška, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Retrovizor, zabavnoglasbena oddaja, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Igrani film, 22.35 En avtor, en film.
IV ZAGREB
Prvi program
8.25	Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika re-ških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu, 20.55 Kviz-koteka, 22.00 Dnevnik, 22.20 Kulturni magazin, 23.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Risanke, 9.30 Božični spored, 14.50 Otroški in mladinski spored, 19.00 Vesela vdova (opereta), 22.00 Dva obeše-njaka (film), 23.40 Tobogan smrti (film).
Drugi program
9.00	Luč v temi, 14.00 Romeo in Julija (balet), 16.15 Charlie Chaplin, 18.00 Dok. film, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Ben Hur (film), 23.45 Benny Hill.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.10	Guliver v Liliputani-ji, lutke. 9.25 Sandor Rozsa, pon. 10.30 Otroška roba, TV film. 11.00 Orkester Bergendy. 11.20 Pravljica. 12.50 Telovadba za invalide. 15.15 Pesmice. 16.05 Puščavski show. 17.50 Šport ’87. 19.30 Živim v pesmi, italijanska serija. 20.35 Poročila. 20.40 Moj rojstni kraj Papa. 21.30 Pannon-halma, umetnostni film. 21.55 Brat Sonca, sestra Lune, film. 23.55 Poročila.
TV KOPER
14.0	0 Program dneva. 14.15 Tv novice. 14.20 Ravnotežje — telefilm. 15.15 Mama Vittoria — telenovela. 17.00 Program za otroke — telefilm in dokumentarec. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Neverjetni Mr. Hogg — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Opera: Otello — Gui-seppe Ve»di. 22.10 TVD Vseda-nes. 22.25 Nadaljevanje opere. 23.30 Košarka: Sharp Monteca-tini:Cuki Mestre.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20—Srokov-njak odgovarja, 17.40 — Reklame-glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: od 14. do 16. (telefon: 21 232)
TV LJUBLJANA
7.45—23.20 Teletekst RTV Ljubljana, 8.00 Video strani, 8.10 Radovedni taček: Vrata, 8.25 Pamet je boljša kot žamet, 12. oddaja, 8.30 Kljukčeve dogodivščine, 18. del, 8.45 J. Tomažič: Pohorski steklar, 9.05 P. Zidar—L. Troha: Utonilo je sonce — Sledovi časa, 5. del, 9.40 Pravljica o carju Saltanu, 5. del, 9.55 Periskop, 11.10 Čez tri gore: Slovenski oktet poje slovenske narodne, 11.40 Omizje, 13.40 Šopek domačih, 14.15 Sakralni koncert Duka El-lingtona, ponovitev, 16.05 Pravljice od včeraj, češkoslovaški risani film, 17.10
Pozdrav ameriški
Genu Kellyju, dokumentarni
film, 18.25 Na zvezi, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Zrcalo tedna, 20.15 Amerikanec v Parizu, ameriški film, 22.15 TV dnevnik, 22.30 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, 9. del avstralske nadaljevanke, 23.10 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
14.40	Kako biti skupaj, 15.10 Zbogom, gospod Chips, angleški film, 16.40 Drama, ponovitev, 17.40 Dan pionirjev, prenos, 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka, 19.30 TV dnevnik, 20.15 Sobotni glasbeni večer, 21.45 Poročila, 21.50 Feljton, 22.20 Jazz, 22.50 Športna sobota.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00	Tv v šoli, 15.30 Ponovitev, 17.00 Poročila, 17.05 Tv koledar, 17.15 Narodna glasba, 17.45 Pregled tv sporeda, 18.30 Dok. oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Človek, imenovan hrabrost (film), 21.50 Dnevnik, 22.05 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
13.50	Zabavni program za mladino in odrasle, 20.15 Cirkus, 22.05 Šport, 22.55 Potepanje (film). Drugi program
9.00	Poročila, 9.05 Otroški in mladinski program, 17.15 Tv kuhinja, 18.00 Šport, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Anastazija (film), 23.40 Benny Hill.
8.10	Spored za otroke. 11.35 Madžarska narodna galerija. 13.15 Koncert, igra 100-članski ciganski orkester. 14.15 Plesi. 14.55 Risanka. 16.30 S.O.S. hišni pripor, TV film. 17.30 Priporočamo filme. 17.50 Šport ’87, 2. del. 19.10 Družina Smola, risanka. 20.00 Poročila. 20.10 Poroka stoletja, franc, film. 21.40 Spisi Zoltana Ambrusa. 22.40 Tina Turner show, angl. film. 23.35 Poročila.
TV KOPER
14.0	0 Program dneva. 14.15 Umetniška slika — telefilm. 15.15 Film. 17.00 Otroški program — lutke. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Arhiv umetnosti. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Neverjetni Mr. Hogg — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Banacek - telefilm. 21.45 TVD Vsedanes. 22.00 Tat tulipanov — telefilm, I. del. 22.40 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.15 Zgodovina odkritij — dokumentarec.
10	.05 .— Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, kmetijska, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: od 9.00 do 13.00 (telefon: 21 232)
TV LJUBLJANA
8.55-22.55 Teletekst RTV Ljubljana, 8.30 Video strani, 8.45 Živ žav, 9.40 Super stara mama, ponovitev 8. dela angleške nadaljevanke, 10.05 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 9. dela avstralske nadaljevanke, 10.50 Domači ansambli : ansambel Stoparji in Slavček, 11.20 Na zvezi, ponovitev, 11.45 Kmetijska oddaja TV Zagreb, 12.45 Planet Zemlja, ponovitev 7. oddaje, 13.40 Vrtnica Li-gnana, posnetek, 15.05 J. Janicki—A. Mularczyk: Hiša, 7. del poljske nadaljevanke, 16.45 Prisluhnimo tišini, 17.25 Alije pilot v letalu, ameriški film, 19.00 Kino, 19.30 TV dnevnik, 20.05 M. Vitezovič: Vuk Karadžič, 8. del nadaljevanke Tv Beograd, 21.10 Zdravo.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila, 9.00 Danes za jutri in igrani film, 12.00 Anglunipe, oddaja v ro-manščini, 12.15 Oddaja resne glasbe, 18.45 Oddaja iz kulture, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zgodovina izumov, dokumentarna serija, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Maupassantove novele, 22.00 Dokumentarna oddaja, 22.45 Mali koncert, 23.05 TV galerija.
TV ZAGREB
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Zdravje, 14.00 Grizly Adams, 14.50 Nedeljsko po poldne, 16.40 Reportaža, 17.15 Otroci v toku (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vuk Karadžič, 21.00 Zabavna oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.05 športni pregled, 22.35 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Duša Srbije (dok. film), 9.50 Dežela gora, 10.35 Tednik, 11.00 Dok. film, 12.00 Usmeritev, 13.00 Halo Avstrija, 13.30 Portugalska, 14.05 Otroški in mladinski spored, 19.30 Ljubljena dežela, 20.15 Gledališče: Samotna pot (drama), 22.35 Spektrum.
Drugi program
19.00 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.50 Šport, 22.35 Začeti znova, 0.20 Chicago (nadaljevanka).
TV MADŽARSKA
11	.05 Matineja, nedeljski magazin. 12.15 Panorama, pon. 14.40 Pesem doni. 15.00 Mivioni, za najstnike. 15.45 Srečno, kviz. 16.30 Oglejmo si skupaj. 17.00 Živim v pesmi, 3. del. 18.05 Mojstri, opekar. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 18.55 Pravljice. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Tamas Vi-tray, 21.20 Derrick, kriminalka. 22.25 Varstvo mest.
23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Program dneva. 14.15 Nenavaden kult — telefilm. 15.20 Sinfonija smrti; film. 16.54 Dokumentarec. 17.15 Zdravila — sovražniki ali prijatelji. 17.30 Film. 19.00 Strel v sadovnjaku — domača drama. 20.00 Tv — dokumentarec. 20.30 Sedemdni — tedenski zunanje politični pregled. 21.00 Austerlitz; film. 23.30 Šport
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Reklame-glasba, 18.00 — Iskanje-znanje-ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Zrcalo tedna, 10.20 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film (do 12.05), 17.05-23.35 Teletekst RTV Ljubljana, 17.20 Video strani, 17.35 TV mozaik — zrcalo tedna, 17.55 Radovedni Taček: Smrček, 18.10 Pamet je boljša kot žamet, 13. oddaja, 18.15 Brahmsove ljubezenske pesmi, 19.00 Obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 D. Steel: Usodna križanja, 6. — zadnji del ameriške nadaljevanke, 21.00 Aktualno, 21.40 Preselj poželenje, . glasbeno plesna oddaja, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Jugoslovanska teveteka, 4. oddaja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Beograjski TV program, 18.55 Premor (samo za LJ 2), 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja, 20.30 Mali koncert resne glasbe, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Veliki Sigfield, ameriški film, 22.35 Znanstveni grafiti.
j TV ZAGREB
Prvi program
8.45 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Milan Dar (drama), 21.25 Manjšine — bogastvo Evrope, 21.55 Dnevnik, 22.15 Nočni program.
I TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Praznični spored za otroke in mladino, 19.20 Ljubljena dežela, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.35 Miami Vice, 22.22 Nebo in pekel, 23.20 Človek in glasba.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.15 Zabavna znanost, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Zabavno okrožno sodišče, 21.15 Avstrija 2000, 22.00 Čas v sliki,
22.22 (film), (film).
Pošiljka hudiču 0.05 Služabnik
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
17.00 Dijaška gala ’87.
18.05 III. rock-randevu Vzhod-Zahod, Wunsiedel (ZRN) 1987. 18.45 Tudi to je zmaga, dokumentarni film. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kodolanyi: Rodi se otrok, Tv film. 21.05 Šestinšestdeset, gost oddaje dr. Laszlo Bekeši, namestnik ministra za finance. 21.55 Koncert ob 80-letnici Gyorgy Ranki-ja. 22.50 Poročila.
| TV KOPER
14.00 Programa dneva. 14.15 Tv novice. 14.20 Alibi — telefilm. 15.15 Mama Vittoria — telenovela. 16.25 Program za otroke — risanke, telefilm in dokumentarec. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Neverjetni dr. Hogg, telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Sinfonija smrti. 22.00 TVD Vsedanes. 22.15 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 23.00 Košarka: Neutro Roberts Firenze: Benetton Treviso.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Agktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo, 17.30 — Reklame-glas-ba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vljučitev osrednjega slovenskega sporeda.
||TV LJUBLJANA
10.00 Šolska TV - Kemija, 11.00 Jezikovni utrinki, 11.05 Tuji jeziki, 15.40—22.20 Teletekst RTV Ljubljana, 15.55 Video strani, 16.10 TV mozaik — šolska TV, ponovitev, 17.15 Koncert za Unicef, 18.15 Pehar je pripravljen — pehar je nastavljen, 19.00 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 M. Karadžič: Ko se to začne, ne odneha, komedija TV Tg, 21.20 Operne zvezde na Dunaju: Alfredo Kraus, 21.50 TV dnevnik, 22.05 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Tuji jeziki, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: danes Pokrajinski muzej Maribor, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Manjšine — bogastvo. Evrope, dokumentarna serija Ljudstvo, ki ne potrebuje junakov — Rusini v Jugoslaviji, 21.20 Narodna glasba — vključitev, 21.50 Zabavni program.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dokler minevajo leta in dnevi, 21.05 Kontaktni magazin, 23.05 Dnevnik, 23.25 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Praznični spored za otroke in mladino, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sreča zasleduje (nadaljevanka), 19.20 Ljubljena dežela, 20.15 Dogodivščine ob Amazonki, 21.06 Dinastija, 21.55 Super fliper, 22.22 Koncert, 23.25 Šport.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Dok. film, 17.30 Usmeritev, 18.00 Posebni primeri Eichbergerja, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki. 20.15 Modrobele zgodbe, 21.07 Letni pregled, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Pošiljka hudiču (film), 0.05 Plamteča zvezda (film).
/O ljubljanska banka
Pomurska bank*
8.20 Šolska TV. 9.00 Počitniška matineja. 11.35 Delta, pon. 12.00 Telovadba za invalide. 16.25 TV program za 3 dni. 16.30 Najboljši klipi, izbor. 17.00 El Greco, slikar Toleda. 17.35 Otroci za mir. 18.30 Ekvadorski utrinki. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kraljičin vitez, francoski film. 21.40 Studio ’87, razgovor z J. Maraisom. 22.25 Jubilej madžarskih društev. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Program dneva. 15.15 Tv novice. 14.20 Nakit, kakšna strast — telefilm. 15.15 Mama Vittoria — teenovela. 16.20 Program za otroke. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stiči-če. 19.45 Mesto danes. 19.55 Neverjetni mr. Hogg — telefilm. 20.20 Loto — žrebanje. 20.25 Tv novice. 20.30 Banacek - telefilm. 21.45 TVD Vsedanes. 22.45 Košarka: Čuki Mestre :Alno Fabriano.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30—Reklame- glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad; mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.00 Integrali, 10.40 M. Karadžič: Ko se to začne, ne odneha, komedija TV Titograd, 12.35—23.20 Teletekst RTV Ljubljana, 12.55 Oberstdorf: smučarski poleti, prenos, 16.00 Tuji jeziki, 17.00 Aids, 3. del, 17.30 Kljukčeve dogodivščine, 17.45 P. Zidar—L. Troha: Utonilo je sonce: Utonilo je sonce, 18.15 Pehar je pripravljen— pehar je nastavljen, 19.00 Obzornik, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Ljubimec velikega stila, angleški film, 21.45 Po sledeh napredka, 22.25 TV dnevnik, 22.40 Rezerviran čas, 23.10 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik, 17.30 Otroška serija, 18.00 Izobraževalna odadja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.00 TV koledar, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Koncert ZN iz New Yorka, 21.30 Včeraj, danes, jutri, 2L45 Umetniški večer.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Počitniški spored za otroke in mladino, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sreča zasleduje, 19.20 Ljubljena dežela, 20.15 Bullit (film), 22.05
Tiha lepota, Rock’n’roll. Drugi program
12.55 Smučarski
16.00 Program po
23.05
skoki, željah,
17.00 Carlo Bergonzi, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Obrazi Evrope, 18.10 Tedenski tv spored, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Nemir (film), 22.00 Čas v sliki, 22.22 Volkovi (film), 0.20 Daljno obzorje (film).
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor, infarkt, 2. del. 9.15 Počitniška matineja. 10.55 Tom in Jerry, risanka. 11.20 Studio ’87. pon. 15.20 Tretji kanal, sci-fi serija. 16.35 Jezikovne uganke. 17.20 Draga, dokumentarna reportaža. 18.00 Ekvadorski utrinki. 18.30 Za boljši jezik. 18.50 Cim cim. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Silvester okorelega samca, češki film. 20.45 Zabavni film. 21.15 Zgodilo se je letos. 22.15 TV dnevnik.
TV KOPER
... Smučarski skoki: Oberstdorf — svetovno prvenstvo. 14.15 Tv novice. 14.20 Morilec — teefilm. 15.15 Mama Vittoria — telenovela. 16.45 Program za otroke: risanke.telefilm in dokumentarec. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Srečanja — gledališče. 20.25 Tv novice. 20.30 Glasbena oddaja. 21.50 TVD Vsedanes. 22.05 Svet živali — dokumentarec Davida At-tenbourgha. 22.40 Film: Gigo-lojeve avanture.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Posebna prednovoletna glasbena od
daja, 19.00 osrednjega sporeda.
- Vij učite v slovenskega
TV LJUBLJANA
11.00 Igrani film, ponovitev, 12.55 Video strani, 13.10 Ta ljubka zelena trava, madžarski risani film, 14.30 J. Aidrige: Moj brat Tom, 1. del avstralske nadaljevanke, 15.15 Novoletni otroški program, 18.15 Pehar je pripravljen, pehar je nastavljen, 18.45 Risanka, 19.00 Obzornik, 19.25 Zrno, vreme, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Silvestrski spored.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 TV dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna odaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 TV koledar, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Silvestrski spored.
TV ZAGREB
Prvi program
12.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Novoletni spored.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Počitniški spored za otroke in mladino, 19.00 Prednovoletni spored, 0.00 Ob menjavi leta, 0.12 Zabavni spored. Drugi program
13.20 Natopir (opereta), 16.20 Beg rožnatega panterja (film), 18.00 Karikatura 87, 18.30 Šport, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Filmi: Rožnata vrtnica iz Kaira, Trdo življenje, Allotria, Varuh.
TV MADŽARSKA
8.10 Madžarska narodna galerija, pon. 8.25 Počitniška matineja. 11.30 Rock okoli Wagnerja, pon. portreta Petra Hofmanna. 14.50 Poročila. 15.00 Silvestrski program, vmes Sosedje, 18. del TV romana. 18.40 Miki in Donald, risanka. 19.05 Večerna pravljica. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Silvestrski program do 3.00, vmes ob 24.00 Himna.
TV KOPER
12.50 Program dneva. 13.00 Košarka: Benetton Treviso :Ba-libert Livorno. 14.15 Tv novice. 14.20 Navdušeni — telefilm. 16.00 Program za otroke. 18.00 Mama Vittoria — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Novoletni program do 2.00.
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1887
STRAN 21
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA v času od 24. do 31. dec. 1987
24. dec. ob 17. in 19. uri franc, krim. film SPECIALISTA
25. dec. ob 17. in 19. uri amer. akc. film ROCKY, IV. del
Režija in gl. vloga Silvester Stalo-ne!
27. dec. ob 15., 17. in 19. uri amer, akc. film ROCKY, IV. del
28. dec. ob 17. in 19. uri amer, film LISTA SMRTI
29. dec. ob 17. uri amer, film LISTA SMRTI
29. dec. ob 19. uri ni kinopredsta-ve!
30. dec. ob 20. uri nem. erot. film CARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
prodam
GOLF, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 23 495. M-OP GRADBENO PARCELO v Dankov-cih, veliko 27 a (možnost gradnje stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja), prodam. Inforamcije po telefonu: 22 884. M-1252 STANOVANJSKO HIŠO, novo, s 45 ari zemlje, 10 km iz Gomje Radgone, prodam. Možna obrt. Tel.: (069) 74-531 dopoldan in (069) 74 256 popoldan. M-1256
HIŠO. Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM na 12-arski parceli prodam. ’ Cemelavci, Zadružna 30. M-1276
PARCELO ZA VINOGRAD na sončni legi, asfalt, vodovod, elektrika, prodam. Tel.: 25 520 ali ponudbe pod šifro »21,5 ara«. M-1287 ENOSOBNO STANOVANJE v bloku (ogrevano), prodam. Naslov v upravi lista. M-1295
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v Dobrovniku št. 2,5 arov zemlje, pohištvo za spalnico in ponjavo 6 x 4 m, domače platno, prodam. Informacije v Dobrovniku 98. M-1340
KMETIJO, 7,5 ha, prodam. Naslov na upravi lista. M-1342
ZIMSKE GUME 165 x 13, prodam. Brezovci 2. M-1344
TELICO, visoko brejo, prodam. Fer-čak. Lipa 67. M-1345
PRIKOLICO za prevoz živine, prodam. Bakovci, Mladinska 26. M-1348 DVE ZAZIDLJIVI PARCELI v Krogu prodam. Tel.: (069) 26 553. M-1350
ELEKTRIČNI BOJLER, malo rabljen, električni kabel RP za grobe inštalacije, prodam. Petanjci 6 b, p. Tišina. M-135I
MOTOR MZ 250, letnik 1987, prodam. Vili Markovič, Sovjak 51, p. Videm ob Ščavnici. M-1352
Š-100, lahko po delih, prodam. Tišina 36. M-1353
HRASTE in ostrešje za gospodarsko poslopje 5 x 14 m prodam. Ivanovci 15, p. Fokovci. M-1354
TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Odranci 115. M-1355
AUDI 80, letnik 1968, dobro ohranjen, neregistriran, prodam za 50 SM. Jožef Toplak, Dobrovnik 244. M-1356
OPEL ASCONO 2,0, letnik 1978. prodam. Kramarovci 19. M-1358 RENAULT 4 GTL, letnik 1983, prodam. Kuštanovci 36. M-1359 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 400 I, stensko oblogo 30 m*, prodam. Naslov na upravi lista. M-1360 AVTOPRIKOLICO prodam. Žižki 106. M-1362
RENAULT 4, star 4 leta, prodam. Tel.: 48 294. M-1363
ZASTAVO 101, mediteran, letnik 1982, prodam. Tel: 72 563 popoldan. M-1363
R 6, razstavljen, deli primerni za R 4, prodam. Informacije po telefonu 26 522. M-1392
LADO — 1500 SL, prodam. Murska Sobota, Ul. 17. oktobra 21. M-I393 ZASTAVO 101, letnik 1977, in otroško posteljico, prodam. Naslov v upravi lista ali tel.: 24 520. M-1394
OBČANI - ZDOMCI
IMATE PROBLEME S PRODAJO ALI NABAVO NEPREMIČNIN, STROJEV, NAPRAV PRI IZGRADNJI HIŠE ALI DRUGIH OBJEKTOV, OBRTNIMI STORITVAMI, PRI UREJANJU RAZNE DOKUMENTACIJE, DOVOLJENJ, IMATE IDEJO, KI BI JO RADI REALIZIRALI A NE USPETE SAMI, RADI BI POSTALI ZASEBNIKI, PA NE VESTE KAKO IN S ČIM BI SE UKVARJALI, IMATE TEŽAVE PRI OPRAVLJANJU SVOJE DEJAVNOSTI, ALI IMATE DRUGE TOVRSTNE PROBLEME, KI JIH NE MORETE SAMI IZ KAKRŠNIHKOLI RAZLOGOV REŠITI, PREPUSTITE DA VSE TO ZA VAS UREDI, ORGANIZIRA ALI REŠI
STORITVENI BIRO
ING. KELEMEN JOSIP dipl. oec.
Gregorčičeva 46,
Murska Sobota ali tel.: 23-264, obiščete ali pokličete nas pa lahko tudi izven delovnega časa.
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj,. Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana-50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
150 KG SVINJO, rejeno z domačo hrano, prodam. Naslov v upravi lista. M-1396
KRAVO, STARO 5 let, brejo 8 mesecev, prodam. Krašči 57, Cankova. M-1397
AVTOMATIK A3MS, star 18 mesecev, in namizni vrtalni stroj prodam. Telefon 48 354 po 17. uri. M-1398 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Puconcih prodam. Polana 37, p. Puconci ali tel.: 23 297. M-1399 RENAULT 5 TL, traktor STEYR 28, traktor DEUTZ 606 in gradbeni material, prodam. Čepinci 75. M-1402 ZASTAVO 101, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Partizanska 48) Bakovci. M-1403
BARVNI TV Gorenje prodam. Jože Kuzma, Dokležovje 17 d. M-1404 KOMBI IMV RENAULT, letnik 1971, prodam. Tel.: 26 329. M-1405 Z-125 P, letnik 1980, registriran do junija 1988, prodam. Tel.: 74 595. GR-13722
L-1200, obnovljeno, registrirano do 23. 11. 1988, ugodno prodam. Tel.: 74 893, popoldan. GR-13723 MENJALNIK IN HLADILNIK za mercedes D prodam. Tel.: 74 051. GR-13725
TRAKTOR VLADIMIRAC, ugodno prodam. Krušeč, Segovci 41. GR-13726
SVINJE ZA ZAKOL prodam. Partizanska 16, Murska Sobota. M-HH-S OPEL ASCONA 1,6 S sport, letnik 1984, prodam. Janez Panker, Lucova 37. Tel.: 75 102 dopoldne in 78 068 popoldne. M-MM
STANOVANJSKO HIŠO s parcelo v Mali Polani in mlin, prodam. Tel.: 23 165. M-1218
STANOVANJSKO HIŠO z nekaj zemlje v Skakovcih prodam. Gumilar, Cankova 53 f. M-1366 TRAKTOR FERGUSON 50 in mo ped s 4 prestavami, voz z gumijastimi kolesi, železen, nov, prodam. Banovci 7. M-1369
DVA ŠTEDILNIKA (en plin - popolnoma nov) in en elektrika, prodam. Ilič, Lendavska 6, Murska Sobota. M-1370
KRAVO, staro 5 let, 7 mesecev brejo, prodam. Prosečka vas 11. M-1371
ŠE NISTE PORAVNALI SVOJIH DOLGOV ZA VESTNIK?
ŠE JE ČAS DA TO OPRAVITE V TEM LETU. VSAK DAN MED 7. IN 15. URO VAS PRIČAKUJEMO NA UPRAVI VESTNIKA V MURSKI SOBOTI, V INTEGRALU V LJUTOMERU IN NA UPRAVI V LENDAVI TER VSAKO SREDO MED 8. IN 12. URO V GORNJI RADGONI.
NOVE SMUČI, prodam. Tel.: 71-764. M-1373
HI-FI stereo kasetofon MARANTZ S D — 1010 R prodam. Telefon: 22 640, interna 33. M-1374
MOTOR FORDA z manjalnikom prodam. M. Črnci 14. M-1375
VINQ - LAŠKI RIZLING IN ŠIPON ugodno prodam. Informacije: Kobilje 31 ali tel.: 70 416. M-1378 SMUČI ELAN RC 170, komplet, s smučarskimi čevlji, prodam. Lemerje 12. M-1380
MOPED 15 SLC, prodam. Tišina 4 a ali tel. 46 018. M-1381
SOD ZA GNOJEVKO 2700 1, pro dam. Jože Kuhar, Ul. Slavka Osterca 8, Veržej ali tel.: 87 178. M-1382 SMUČI ELAN LC, dolžina 2 m, prodam. Lendavska 59, M. Sobota ali tel.: 24 995. M-1383
ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1979, karamboliran, prodam za 60 SM. Tel.: 73 214, popoldan. M-1384 VW 1200, karamboliran, letnik 1973, prodam za 70 SM. Tel.: 24 266, popoldan. M-1385
TRAKTOR IMT 558, letnik 1979, in traktorsko gumo 14,9 B 13 x 28 prodam. Kapca 77 a. M-1387
DOBRO OHRANJEN KAVČ in dva fotelja, prodam. Martjanci 18 a. M-1389
KAVČ garnituro prodam. Tropovci 16 c ali tel.: 46 291 popoldan. M-1390 FIAT 850 šport, nevozen, registriran, prodam za 20 M, in smuči Elan 15 M, prodam. Dušan Bedek, Dolenci 4. M-1391
OBČANI - ZDOMCI
Vseljivo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, velikim dvoriščem in sadovnjakom v Gorici 30 (4 km od M. Sobote) ugodno prodam.
Prodaja se bo vršila do nedelje 3.
1.	1988, ko bo tam, v kolikor ne •bo že prodano, ob 10. uri javna dražba. Ogled možen po dogovoru.
Informacije:
STORITVENI BIRO KELEMEN JOSIP Gregorčičeva 46
69000 MURSKA SOBOTA ali tel. 23-264
KOSILNICO BCS prodam. Petanjci 91. M-1246
HRASTOVE PLOHE 6,5 cm in
4,5 cm prodam. Sebeborci 73. M-1407
OSEBNI AVTO CHRYSLER AVENGER 1,6 LS, letnik 1978, prodam. Tel.: 22-083, popoldne. M-1410
izdelava stopniščne in balkonske ograje drobnih lesenih predmetov in celotna montaža stopnišča
CIRKULARKO za žaganje lesa prodam. Nedelica 72. M-1411
MOTORNO ŠKROPILNICO za škropljenje vinograda in visokotlačne cevi, 120, s Tomosovim motorjem, skoraj novo, prodam. Tel: 23-216. M-1412
ZASTAVO 101 letnik 1977, obnovljeno, prodam. Janez Koštric, Melinci 39. M-1413
TRAKTOR IMT 558 prodam. Ivan Kokol, Mele 15, Radenci. M-1414 VARTBURG KAMIONET, star 33 mesecev, nosilnost 550 kg, prodam. Branko Weindorfer, Rihtarovci 7, Radenci. M-1415
ZASTAVO 101, letnik 1976, potreben popravila, lahko po delih in JAWA 350, potreben manjšega popravila, prodam. Tel.: 22-649 dopoldan. M-1416
ZASTAVO 101, neregistrirano, potrebno popravila, prodam. Angela Čeh, Mladinska 3, Turnišče. Ogled v nedeljo po 14. uri. M-1417
BREJO SVINJO prodam. D. Bistrica 18. M-1418
V SOVJAKU PRI VIDMU OB ŠČAVNICI prodam pod ugodnimi pogoji vinograd z vikendsko hišico. Informacije pri odvetniku Jožetu Ra-tniku, M. Sobota, Kidričeva 33 a. M-1421
NAPRODAJ SO NASLEDNJE NEPREMIČNINE:
- v BELTINCIH
Stanovanjska hiša v Ravenski ul. 6 s pripadajočim zemljiščem, parcela št. 155 in 156 (domačija Ši-poš)
- v BREZOVCIH
Stanovanjski in gospodarski objekt pod hišno št. 12 s pripadajočimi zemljišči — pare. št. 649, 650 in 651 (domačija Domjan).
Informacije: Odvetniška pisarna TOTH, Titova 31, M. Sobota.
TRAKTOR URSUS 335, koso in jer-menico, prodam. Karel Merklin, Va-darci 28, p. Bodonci. M-1422 ZASTAVO 126 P, letnik 1979, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Stara Nova vas 11 a, Križevci pri Ljutomeru. M-1423
126 P, dobro ohranjen, prodam. Alojz Gaberc, Stara Nova vas 27, Križevci pri Ljutomeru. M-1451 ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Tropovci 51 d. M-1452
RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prodam. G. Bistrica 124, Črenšovci ali tel.: 70-158. M-1453
PUJSKE prodam. Krajna 11. M-1454 NJIVO V RAKIČANU 0,5 ha, prodam. Rakičan, Kotna 12. M-1457 LADO 1500 SL ugodno prodam. Ogled po 15 uri. Petanjci 12. M-1458 10-arsko parcelo s staro hišo prodam v Čemelavcih. Informacije: Černelav-ci, Gederovska 20, vsak dan po 16. uri. M-1459
REGAL, KAVČ, DVA FOTELJA, MIZO, TEPIH ZA DNEVNO SOBO, NOVEJŠI MODEL, in kavč, dva fotelja, mizo in tepih, starejši model, ugodno prodam. Štefan Bagola, Ko-rovci 36 a. M-1460
ZASTAVO 101 prodam. Gaberje 19. M-1465
TOMOS BT 50, 1. 1986, nujno prodam. Tel.: 25-529. M-1466
Obnovljen vinograd s kletjo v Dobrovniku prodam. Tel.: 23-463. M-1467
OSTREŠJE, 12 x 5 m krito z zare-zno opeko, prodam. Šalamenci 54. M-1461
STAREJŠO HIŠO na Lendavski cesti v M. Soboti prodam. Informacije Rajnar, Mladinska 35, M. Sobota (tel.: 22-967). M-1462
MOTOR za opel rekord C ali D 1700-1900 kupim. Telefon: 22-629. M-1464
R 4 GTL, letnik 1983, prevoženih 40.000 km, prodam. Kupšinci 4 a ali tel.: 24-547. M-1468
TRAKTOR IMT, tip 567, 60 KS, ugodno prodam. Vidonci 137 ali tel.: 77-675. M-1470
PLANIRNO DESKO prodam. Ren-kovci 109, p. Turnišče. M-1379 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, ali kravo po izbiri, ZASTAVO 101, letnik 1977, karamboliran prednji del, in moped avtomatik A 3 MS prodam. Lipa 131. M-1333
HIŠO V ČENTIBI z vinogradom, vseljivo, prodam. Inf.: Avgust Novak, Mlinska 10, Lendava. M-1232 NEDOGRAJENO starejšo hišo z lokalom na prometni točki prodam. Naslov v upravi lista. M-MOP
TITAN Jože
lesostrugarstvo
Krog Murnova 13 69000 Murska Sobota S 069/26 159
O
OJ
O > o c
o c >o
V-
GRADBENO PARCELO, veliko 2,70 a, v podaljšku travnik, velik 27 a, ob novem naselju v Čmelavcih, prodam. Vprašati od 8. do 20. ure na tel.: 75-248. M-1267
ZASTAVO 126 P, letnik 1979, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Stara Nova vas 11 a, Križevci pri Ljutomeru. M-1424
ZASTVO 101, letnik 1980, prodam ali ugodno menjam za 126 P. Tel.: 069 78-011. M-1424
ZASTAVO 101, star 10 let, prodam. Mojstrska 1, M. Sobota. M-1425 LADO 1200 prodam. Panonska 90, Beltinci. M-1426
PLINSKO PEČ staro eno leto, prodam. Satahovci 6, Sever. M-1427 RENAULT 4 GTL prodam. Bogojina 7. M-1428
BARVNI TV Gorenje prodam. Franc Gaber, Stara 80, M. Sobota. M-1429
SPAČKA prodam. Tel.: 24-341. M-1475
SLAMOREZNICO prodam. Dokležovje 140. M-1430
KOMBIBUS zastava 850, star 2 leti, za prevoz ljudi, in štedilnik Gorenje na trda goriva nov prodam. Franc Grah, Čemelavci, Zadružna 8 ali tel.: 23-109. M-1432
FOTOAPARAT CANON T 50 z objektivom 28-55 mm prodam. Informacije v uredništvu lista. M-DL
GS 1220 prodam. Prešernova 13, Ljutomer. IN-18664
F 125 letnik 1982, ugodno prodam. Tel.: 26-508 popoldan. M-HHK
R 5 GTL, letnik 1985, oktober, prodam. Informacije na tel.: 79-222. IN-18670
VEČJO KOLIČINO BELEGA VINA (rizling-šipon) prodam — dostop po asfaltirani cesti. Leskovec 47 pri Štri-govi. IM-18671
KRAVO, staro 9 let, brejo 6 mesecev, prodam. Marija Furlan, Moravci 22, Bučkovci. IN-18674
HOBBY MLIN Mio standard in peč na olje prodam. Tel.: (069) 81-971. IN-18665
MOPED AVTOMATIK, star dve leti, prodam. Tel.: (069) 81-377. IN-18667 HIŠO v Lukavcih pri Ljutomeru prodam. Zadravec. Veržej, tel.: 87-152. IN-18660
KRAVO, brejo sedem mesecev, staro 6 let, prodam. Kapca 107. LE-13146 TAM 5000 in ZASTAVO K 850 prodam. Tel.: 75-049. LE-13157
TOVORNJAK MERCEDES L 1113 B, s prikolico, registriran do julija 1988, prodam. Milan Kosi, Logarovci 50, Križevci pri Ljutomeru. IN-18676 VINOGRAD blizu Ljutomera, 36 arov na žici, prodam. Tel.: (069) 87-439. IN-18678
DIANO, letnik 1979, ugodno prodam. Ivšek, Križevci pri Ljutomeru 127 ali tel.: (069) 87-123 - popoldan. IN-18677
UGODNO ZA ZDOMCE! Lepo gradbeno parcelo, kjer je že stala hiša, z zemljo po želji, ugodno prodam. Tel.: (069) 24-381. IN-18681
PEVSKO OZVOČENJE 100 W MONTARBO (primerno za gostije), ORGLE YAMAHA 6100 (odlična spremljava), DX 7F II in DX 21, prodam. Tel.: (069) 81-222. IN-18683 HIŠO 80 m‘, gospodarsko poslopje, garažo, sadovnjak, gozd in 1 ha njive, takoj vseljivo v Marofu, pošta Martin na Muri — Medžimurje — ugodno prodam. Tel.: (069) 81-708 vsak dan od 17.00. IN-18684
GOSPODARSKO POSLOPJE (20 x 8 m) za uporabo (možnost obrti) ali rušenje, s parcelo (8 a), prodam. Maučec, Zg. Krapje 24 a. Veržej. IN-18686
R 18, prodam po 18. uri. Benkovič, Lendavska 37 c. M-1433
KRAVO, visoko brejo, prodam. Gan-čani 130. M-1434
TRAVNIK, velik 37 arov, v Gornji Ščavnici, prodam. Roman Klemenčič, Lešane I, p. Apače. M-1435
Z 101, letnik 1975, registrirano do julija 1988, prodam. Rakičan, Jezera 27. M-1436
TRIINPOLSOBNO stanovanje v centru Murske Sobote, prodam. Tel.: 24-711. M-1438
TERMOAKUMULACIJSKO peč prodam. Zorana Velnarja 19, Murska Sobota. M-1439
LADO 1500, tudi po delih, prodam. Beznovci 30 ali tel.: 76-981. M-1440 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 45, p. Tišina. M-1473
4 GRADBENE PARCELE, skupaj 39,34 ara, v G. Petrovcih, najboljšemu ponudniku — sedaj je sadovnjak v bližini šole — prodam. V najem dam 45,96 arov krasne obdelovalne zemlje za kmeta ali vrtičkarja v biliži-ni osnovne šole. Informacije po telefonu: 22-079, osebno ali pisno na naslov: Aleksander Šarkanj, Tomšičeva 12, 69000 Murska Sobota. M-1442 LADA SAMARA, letnik 1987, z bos-hevo elektroniko, in dve traktorski prikolici prodam. Tel.: 79-616 (069). M-1443
DOMAČE VINO in SLIVOVKO po ugodni ceni prodam. Ignac Nemec, Bukovnica 19. M-1444
SMUČI ELAN 175, vezi TYROLIA 150, palice, smučarske čevlje kastin-ger 42-43, drsalke adidas 38, malo ra, bljeno, prodam. Tel.: (069) 21-169. M-1445
MOLZNI STROJ vestfalia, uvožen, nov, prodam. Prosenjakovci 27. M-1447
ZASTAVO 750 obnovljeno, prodam. Pečarovci 118. M-1448
25 arov mešanega gozda, bor — breza, ob glavni cesti v Mačkovcih, prodam. Naslov v upravi lista. M-1449 PEUGOT 204, reg. do nov. 1988, ohranjen,, nujno prodam. Cena po dogovoru. Porabska 6, stan. 4, (Trate) G. Radgona; M-1450
BARVNI TV Gorenje prodam. Puconci 90 e. M-SK
GOSTILNO s stanovanjem in gospodarskim poslopjem v Zenkovcih prodam. Informacije in ponudbe: Laci Šparaš, Maribor, Smetanova 86 (Tel.: (062) 25-495). M-1469
BARVNI TV GORENJE - KOR TING prodam za 45 SM. Tel.: 22-336. M-1471
TRAKTOR URSUS 335 s koso prodam. Škafar, Odranci 325. M-1472 OJAČEVALEC MARSCHALL 160 W, primeren za kitaro in klaviature, ugodno prodam. Fokovci 47. M-1477 MALE PUJSKE prodam. Krajna 69. M-1473
MLADO KRAVO s teletom prodam. Bakovci, Zvezna 7, Jože Žilavec. M-1480
TRAKTOR IMT 542 de luxe prodam. Franc Lasbaher, Ženjak 10, Benedikt. M-v. c.
Kupim
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO kupim. Gomboc, Večeslavci 126, Roga-šovci. M-1365
GARSONJERO V MURSKI SOBO-
TI kupim ali vzamem v najem. Pod šifro »30.«. M-1376
4001 KURILNEGA OLJA v sodu (2 x 2001), kupim. Tel.: 74-029. M-1431
BOČNO KOSO s priključkom za traktor STEYR, tip 84, letnik 1961, kupim. Tel.: (069) 82-057. M-18672-IN
TRAKTORSKO jermenico kupim. Ludvik Gorčan, Moravske Toplice, Cuber 61. M-1419
SILAŽNI KOMBAJN MENGELE v okvari kupim. Tel.: (069) 81-283. IN-18682
OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE kupim. Žerovinci, tel.: (062) 714-113 od 11. do 16. ure. IM-18680
SUHE HRASTOVE PLOHE, 8 cm, kupim. M. Maučec, tel. dop. 21-232, pop. 76-657. M-MM
Zaposlitve
Gos.ilna Slavic iz Lipovec sprejme KV ali priučeno natakarico. Urejen delovni čas. Stanovanje in hrana preskrbljena. M-1420
Mnogo prerano nas je zapustil dragi oče in mož
Endre Kocon
Toda v teh tragičnih trenutkih nisva bili sami, saj so ob najini strani stali tudi njegovi sodelavci.
Zato se po tej poti najiskreneje zahvaljujeva za vso pomoč katere sva bili deležni delavcem MER-
KATOR UNIVERZALA iz Lendave.
Še enkrat iskrena hvala.
HČERKA DORIS IN ŽENA ELIZABETA
V SPOMIN
26. decembra 1987 bo minilo leto žalosti, odkar nas je veliko prezgodaj zapustil naš dragi
Anton Weinger!
iz Murske Sobote
Nikoli ne boš pozabljen; dokler bomo živeli boš v naših srcih živel tudi ti. Rože, ki si jih tako ljubil, so nema priča naše bolečine in usmiljenja do tebe, ko stojimo ob tvojem preranem grobu.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
GLOBOKO ŽALUJOČI: vsi tvoji najdražji

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite 
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK, POLANA pri Murski Soboti, želi vsem cenjenim gostom, poslovnim partnerjem in sovaščanom
SREČNO in uspešno
NOVO LETO 1988
Cenjene goste obveščajo, da bo gostilna od 24. decembra do 11. januarja odprta neprekinjeno, tudi ob torkih in sredah, razen na NOVO LETO.
Za obisk se priporočajo 1
WIWWVWWWWM
Razno
PROJEKTIVNI BIRO PROJEKTI-
RA VSE VRSTE NAROČIL - od zamisli do izvedbe. Se priporoča Marijan Hoblaj, samostojni projektant, Lendava, Partizanska 9, tel.: (042) 816-101. M-1329
PREKLICUJEM veljavnost indeksa št. 81253953, izdanega na Univerzi v Mariboru, Krekova 2, na naslov Borut Štraus, Puconci 8 c. M-1346 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da je na novo odprt ženski frizerski salon na Kapelski 32 v Radencih. Za obisk se priporoča SALON MINKA s Kapelske 32. M-1347 HIDROIZOLACIJO PROTI VLAGI IN VODI izvaja Janez Hak, 69223 Dobrovnik 244. M-1356
KAM NA ŠTEFANOVO’ V Veliko Polano na veselico z bogatim srečelovom. Vabi vas nogometni klub Polana. M-1377
IŠČEMO KLAVIATURISTA, po možnosti vokalista, zaželjeno poznavanje not. Tel.: 22-082. M-1388 PREKLICUJEM VELJAVNOST SPRIČEVALA L letnika, izdane v šol. 1. 1979/80 na CPŠ v Murski Soboti, Miran Pajek, M. Sobota, Lendavska 17 c. M-1400
STROJNI INŽENIR inštruira matematiko za osnovno in srednje šole. Tel.: 25-309. M-1464
IZDELUJEM VSE VRSTE BALKONSKIH OGRAJ (lesenih). Priporoča se: Marjan Kavaš, Cven 102, Ljutomer, Tel.: (069) 81-971. IN-18666
ROLETE, PLASTIČNE, V RAZLIČNIH BARVAH in izvedbah, montiram. Dušan Golubič, Vrbanska 12, Maribor. Tel.: (062) 26-103. M-OP GOSPODINJE!
Izolacijo v hladilnih skrinjah izdelamo z uvoženimi materiali takoj — z garancijo, večletna praksa. Tel.: (062) 774-806. M-24391
STRAN 22
VESTNIK, 24. DECEMBRA 1987
Leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
Ko je žalost prevelika, se tudi solza posuši, le duša preveč trpi. Dan, ki nam je zarezal bolečino, ki je naredil med nami praznino, ta zimski dan bo za vedno ostal v našem spominu. Tega dne, 26. decembra, se izteka leto polno žalosti in bolečine, odkar ni več med nami drage žene, mame, stare mame, hčerke in sestre
Katarine Hozjan
iz Gaberja 138
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in se kdaj z drobno cvetko ali s prižgano svečko ustavite pri njenem grobu.
TVOJI NAJDRAŽJI
Ni hujših bolečin, kot nate je boleč spomin.
V SPOMIN
23. decembra bo minilo pet bolečih let, odkar naju je za vedno zapustil dragi sin
Franc Šebjan
iz Šalovec
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in mu prižigate sveče.
GLOBOKO ŽALUJOČA: mama in oče
ZAHVALA Nepričakovano nas je v 86. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra
Genovefa Žižek iz Dolnje Bistrice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred in pevcu za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: hčerka Marija z družino ter sinovi Štefan, Ivan, Martin, Franc in Lenart z družinami
Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živ si, kot si bil. saj vso ljubezen in dobroto si za nas izlil.
(narodna)
V SPOMIN
25. decembra mineva boleče leto, odkar nam je neozdravljiva bolezen vzela voljo do življenja in našega dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očeta
Hermana Kočarja
iz Serdice
Naš dom je ostal prazen, ostala je tiha žalost srca, ostali so le sledovi pridnih rok in lepi spomini. Mnogi ste z nami sočustvovali.
Mnogi ste stali ob njegovi krsti in njegovem grobu. Mnogi se še ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke — vsem iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Vilma, sinova Viktor in Franc, hčerki Helena in Marijana z družinami ter sin Emil
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek
Ludvik Domjan
iz Bodonec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Helena, sin Dezider z ženo Cvetko in vnuk Darko, hčerka Hermina z možem Belekom ter vnukinje z družinami in drugo sorodstvo
Vsak večer spomini so pri tebi, vsak večer za nas je hud, bila takrat je tvoja zadnja ura, za vse nas prerana smrt.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je v 62. letu starosti nenadoma zapustila naša najdražja žena, mama in babica
Marija Horvat
roj. Farič s Petanjec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so bili nam v težkih trenutkih v pomoč, nam izrekli osebno ali pisno sožalje, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, kolektivu Drevesnice Tišina in gasilcem.
VSI NJENI
V SPOMIN
7. oktobra je minilo 10 žalostnih let, odkar smo se za vedno poslovili od dragega očeta, .starega očeta in pradedka
Karla Zorgerja
mlinarja iz Kruplivnika
1. januarja pa bo minilo 11 žalostnih let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi brat
Karči Zorger
iz Kruplivnika.
Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu.
ŽALUJOČI: vsi vajini
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Jožefa Fujsa
iz Ižakovec
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, za darovano cvetje in podarjeno v druge humanitarne namene.
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju oddelka za ušesa, nos, in grlo, Splošne bolnišnice M. Sobota za zdravljenje in skrbno nego med njegovo težko boleznijo.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede.
Ižakovci, M. Sobota, Melinci, Montreal, 22. oktobra 1987
VSI NJEGOVI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ludvik Hozjan
iz Žižkov 65
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, del. kolektivu Integrala iz Lendave in sodelavcem Prometa — delavnice.
Posebna hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žižki, 12. decembra 1987
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Ignac z ženo Angelo, hčerka Gizela z možem Jožetom, hčerka Rozina z možem Ivanom iz Kanade, sin Ignac z ženo Ivanko iz Amerike ter vnuki Bojana, Nacek, Robert, Darinka, Mark, Danica in Ann Marie
Rožice vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako bi rade še cvetele, a tebe več nazaj ne bo.
Prisrčno smo ti vsi hvaležni za vse, kar storil si
za nas, bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je po daljši bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Koloman Kranjec
mizar iz Stanjevec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju bolnice internega oddelka, ambulanti iz Gornjih Petrovec, gasilcem, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za besede slovesa.
ŽALUJOČI: žena Irma, sin Štefan, hčerki Ema in Erika ter vnuk Robi z družinami
Nad domačijo svojo zdaj boš mirno spal, a tvoj lik v naših srcih za vedno bo ostal.
ZMdNNLN
Po daljši bolezni nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Viljem Hajdinjak
iz Rogašovec 82
Iskrena hvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se dr. Peričevi za številne obiske na domu, prav tako tudi patronažnima sestrama.
Posebna hvala g. župnikoma, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu in DO Mura iz Murske Sobote.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Kdo nam je odtrgal nežen cvet mladosti? Kdo nam je pretrgal vse nade in radosti?
ZAHVALA
Nenadoma nas je po težki bolezni v 10. letu starosti zapustila naša ljuba hčerka, sestrica in vnukinja
Renata Kalamar
od Grada
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter vsem, ki so našo drago Renato spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili številne vence in cvetje, nam pa kakorkoli pomagali in izrekli pisna ali ustna sožalja. Posebna hvala zdravniškemu in medicinskemu osebju UKC Ljubljana za lajšanje bolečin, č. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku in govornici ob odprtem grobu, sošolcem 4. b in a ter 5. b in a razredu, učiteljem ter vsem drugim na OŠ Grad, kolektivu oddelka milice Rogašovci za prvo pomoč, sodelavcem podjetja DIMNIKAR Beltinci in sosedu Kovaču za pomoč.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Grad, 2. december 1987
NEUTOLAŽLJIVI: ati, mamica, sestra Klavdija, stari starši, tete in strici z družinami ter vsi drugi
VEŠTHlk,24.DECtMBRA 1987
StRANŽJ

v besedi in sliki
FRANC PODLESEK iz Murske Sobote, sredozemski prvak v rokoborbi v grško-rim-skem slogu, in MARIJA
NAGY iz Dobrovnika, svetovna prvakinja v kegljanju. Po anketi Vestnika in Radia Murska Sobota sta bila izbrana za športnika Pomurja 1987 med tistimi, ki nastopajo za klube izven Pomurja.
Podlesek tekmuje za beograjski Rad-nički, Nagye-va pa za EMO iz Ce-Ija.
Gostišče IZLETNIK — IGNAC RAJH, Bakovci
želi srečno in uspehov polno novo leto
vsem svojim gostom, poslovnim partnerjem in sovaščanom!
Obenem sporočamo, da bo gostišče 28. decembra odprto, zaprto pa samo 1. januarja 1988.
Sodelovanje in sožitje ob meji tudi v madžarščini
Minulo sredo v Szombathelyu, v četrtek pa še v Monoštru so predstavili knjigo ali besedilo o skupni madžarsko-slovenski raziskavi položaja pripadnikov narodnosti v Dobrovniku in na Gornjem Seniku oziroma v Prekmurju in Porabju. Naslov knjižne izdaje je Sodelovanje in sožitje ob meji, ki jo je izdal oddelek za narodnosti pri državni knjižnici Maksim Gorki v Budimpešti. V slovenskem jeziku je ta knjiga izšla že pred meseci (v založbi ČZDO Komunist in Inšti-
ANSAMBEL LEGIJA VABI NA SILVESTROVANJE V PUCONCE »31. 12. 1987 IN NOVOLETNI PLES V ŠALAMENCE 1. 1. 1988!
NOVOLETNI SEJEM
Da so naši pomurski trgovci še preveč togi in nezainteresirani za popestritev ponudbe, je že staro dejstvo. Vendar ne smemo metati vse v isti koš. Zamerili bi nam pri Potrošniku, saj so se (kljub številnim pomanjkljivostim) zadnje leto kar močno potrudili. Prav tako pa bi nam zamerili v Mercator Slogi v Gornji Radgoni, kjer se zavedajo, da kupci vse težje zberejo večjo vsoto denarja za nakup pohištva ali nujnih električnih gospodinjskih aparatov.
Že lani so uvedli obročno odplačevanje kupljenega blaga in imeli kot začetniki v Pomurju pri tem številne preglavice. Mercator
tuta za narodnostna vprašanja Ljubljana), in sicer so jo predstavili na priložnostni slovesnosti v Lendavi. Takrat so smo jo delno predstavili tudi v našem časniku.
Poleg prikaza stanja so podani tudi konkretni predlogi, kaj bi bilo treba postoriti za izboljšanje položaja narodnostne skupnosti. V Porabju so to predvsem ustreznejša oblika dvojezičnega pouka v osnovnih šolah in vzgojno-izo-braževalnega dela v otroških vrtcih, uveljavitev dvojezičnega poslovanja v občinskih svetih, kjer
je imel vsakih nekaj mesecev novo akcijo — če lahko tako rečemo načrtnemu pospeševanju prodaje — zadnja je Klub Mercator.
Tudi trgovška organizacija Mercator Sloga v Gornji Radgoni ne zaostaja. Od 12. decembra 1987 do 23. januarja 1988 je v rumeni hali na sejmišču v Gornji Radgoni organiziran novoletni sejem. Na njem prodaja vse, kar je mogoče kupiti v trgovski hiši Mercatorja v središču mesta, le da pod ugodnejšimi pogoji. Za blago, ki je v njihovih skladiščih, dajejo 20-odstotni popust, za plačilo z gotovino pa dodatnih 10 odstotkov.
Seveda pa pri tem, ko dajejo kupcem ugodnosti, mislijo tudi na svoje koristi — ob koncu leta bodo imeli v skladiščih manj blaga, december in januar,
TRNOVA POT UKA DEMOKRACIJE
Politično življenje v Jugoslaviji se je v splošnem skoraj v celoti uniformiralo, postalo je glasnik nujnosti premaganja krize, kar je sicer temeljna naloga ekonomije in torej nacionalnega gospodarstva. Če je tak način prinesel več koristi kot škode, pa tako ali tako sami radi presojamo v vsakdanjih pogovorih. Že zavoljo tega smo Pomurci lahko ponosni, da prispevamo nastavke za prekinjanje tovrstne politične monotonije.
V mislih imamo dogajanje v pomurskih občinskih mladinskih organizacijah, posebej programsko-volilni konferenci v Lendavi in Ljutomeru.
V Lendavi so se tokrat prvič odločili, da bodo za funkcijo podpredsednika predlagali dva kandidata — Antona Bukovca so predlagali mladinci Ine Nafte in Bruna Pintariča mladi iz osnovnih organizacij Dobrovnik, Primat in Gorenje Varstroj. Že po številu predlagateljev ni težko ugotoviti, da je na volitvah zmagal slednji. Bolj kot izid volitev pa je pomembno spoznanje mladih (tudi v Lendavi), da je politično delo mogoče prevetriti, mu dati novih impulzov, in to predvsem z animiranjem delegatov (s tem posredno članstva), ko imajo občutek, da lahko sami vplivajo na določene odločitve — in tovrstne volitve to vsekakor so. Značilno pa je, da takega dela v Lendavi niso vajeni, zato je pri samem volilnem postopku prišlo do manjših zapletov, ki pa so jih srečno prebrodili.
Povsem drugače se je zgodilo v Ljutomeru, kjer so predvolilni boji po naše že kar znana zadeva, miselna nasprotja pa so stara
imajo opravek porabski Slovenci (Dolnji Senik, Stevanovci in Monošter za Slovensko ves), zapisovanje osebnih imen (v uradnih dokumentih) v slovenski obliki, opravljanje dvojezičnih poročnih obredov, ustanavljanje zasebnih in zadružnih podjetij v naseljih, kjer živijo Slovenci, bogoslužje v slovenskem jeziku in ureditev mejnega prehoda pri Gornjem Seniku, s čimer bi omogočili neposreden stik narodnostne skupnosti z matičnim narodom v Sloveniji.	Jože Graj
ko bodo prostori edine trgovske hiše v Gornji Radgoni prazni, pa bodo izkoristili za obnovo le-te. Stala jih bo okrog 250 milijonov, opremo pa imajo že kupljeno.
Novoletni sejem je že sam po sebi dobra zamisel, saj ga edino pomurska mesta še niso organizirala. Na sejmišču v Gornji Radgoni so v tem času na voljo: spalnice, dnevne sobe, kuhinje, jedilnice, predsobe, kopalnice, tapete, posteljnina, zavese, gospodinjski aparati, izdelki bele tehnike, akustični aparati, tv in radijski sprejemniki, kolesa in motorna kolesa, stavbno pohištvo, keramika in zimska oprema. Na kraju prodaje bodo kupcem odobrili potrošniška posojila na trimesečno obročno odplačevanje brez obresti, za šest- in enajstmesečno odplačevanje bodo obresti ugodne.
Čeprav to ni novoletni sejem, kakršnega bi si želeli, pa je hvale vreden že sam začetek. Upamo, da se bodo Mercator Slogi na prihodnjem novoletnem sejmu pridružili tudi druge trgovske organizacije in zasebniki.
Bernarda Peček
— B0 REFERENDum USPEL?
27. decembra se bodo krajani Rad-možanec na referendumu odločili za hitrejši razvoj vasi. V vasi so bili tudi doslej pridni, saj so asfaltirali ulice, uredili vaški dom, pomagali pri gradnji novega transformatorja in postorili še kaj za lepši videz kraja. Posebno pa so veseli, da uspešno dela kulturno društvo, ki jih po trdem delu razveseljuje v domači dvorani, nastopa pa tudi v drugih krajih. Za razvoj vasi pa je v tem
vsaj toliko, kot zdaj razrešeno mladinsko vodstvo. Programsko-volilna konferenca se je v prleškem središču zavlekla na dobre tri in pol ure, nato pa so jo prekinili, ker nobena od dveh skupin ni dobila potrebnega števila (tretjinska večina) glasov. Gre za že znani skupini okrog Gorana Šosterja in Branka Jagrinca, ki sta bila predlagana za možna predsednika. Predvsem prvi (poenostavljeno označeni kot alternativci) so pred konferenco izkoriščali skoraj vse možne poti za legalen predvolilni boj, med temi tudi javne medije. Kljub vsemu (vendarle po pričakovanjih!) so bili deležni manjšega števila glasov. Za zdaj torej še ni jasno, kdo bo vodil ljutomersko mladinsko konferenco v naslednjem mandatnem obdobju, v kontekstu tega pisanja pa je bistvenejša ugotovitev, ki smo jo zapisali v naslov. Sama konferenca je pokazala, da spoštovanje demokratičnih načel, udejanjanje demokratizacije politične-
Dedek Mraz je obiskal Mursko Soboto že minuli petek. Sodeloval je na modni reviji v Potrošnikovem Salonu mode. Številni otroci so ga bili veseli. Se posebno so se ga razveselili Savlovi četverčki iz Murskih Črnec. Njim je razdelil dedek Mraz Potrošnikova darila. Četverčki Uroš, Aleš, Sonja in Sandra praznujejo te dni drugi rojstni dan in so radovedno gledali dobrodušnega dedka, ki jim je zaželel vse lepo v življenju. In vesela je bila še mamica Zdenka, oče Slavko, babica... Skratka, dedek Mraz je dejal, da je bil s prvim obiskom v Murski Soboti izredno zadovoljen in da bo obiskal tudi druge kraje v Pomurju in tudi v Soboto se bo še vrnil. Foto: L. Klar
trenutku najbolj potreben vodovod. Večino sredstev, ki jih bodo zbrali s krajevnim samoprispevkom, seveda če bo referendum uspel, bodo namenili za vodovod. Te dni so uspeli kupiti tudi gasilsko sireno, ki jo bodo gasilci montirali na vaški dom, s čimer bodo pripomogli k še večji požarni varnosti. V Radmožancih predlagajo, da bi za krajevni samoprispevek delavci plačevali 3 odstotke od osebnih dohodkov, kmeto
ga dela zahteva sposobne kadre, pripravljeno delovno predsedstvo, predvsem pa strpen, zrel dialog obeh strani, ki sta si zgolj v miselnem, ne pa tudi medosebnem nasprotju. Vse to (ali pa večino) smo v ljutomerskem primeru pogrešali, zato je na sestanku vladala konfuzija, večino časa ni bilo jasno, kako se bo vse skupaj razpletlo. Zato epilog (prekinitev) morda niti ne čudi preveč.
Zdaj vlada mladinsko brezvladje, saj so stari voditelji razrešeni, novih pa niso izvolili. Po treh tednih bo znova programsko-vo-lilna konferenca in verjetno se do takrat razmerje političnih moči ne bo bistveno menjalo.
Kakorkoli že, nastavki za demokratizacijo so, kot smo že zapisali, na dlani. Vendar pa je še daleč dan, ko bo tovrstno obnašanje ustaljena praksa. Zato, ker demokracija ni puhla politična fraza, pač pa težko dosegljiva dejanskost, do katere se ne pride čez noč. Tudi zato moti, da so se po konferenci »alternativci« zbrali v hotelu Jeruzalem, Jagrin-čeva skupina in staro vodstvo pa v sekretarjevi pisarni. Resnično demokratičen dialog bi jih nedvomno združil tudi po uradnem koncu sestanka!
Bojan Peček
valci 10 odstotkov od katastrskega dohodka in delavci, zaposleni v tujini, 3 odstotke od povprečnega osebnega dohodka v republiki.
V vasi se nadejajo, da bodo vodno zajetje gradili skupaj s Kamovci in Genterovci, da bi problem oskrbe s pitno vodo rešili za vso krajevno skupnost. Upajo, da bo referendum uspel.
Jani D.
MINILA POLOVICA UKREPA DRUŽBENEGA VARSTVA V MATERIAL-
NIH SISIH
Vsak svoj gospodar
Minuli teden so bile v Gornji Radgoni skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialnih dejavnosti. Na vseh so obravnavali tudi poročilo o izvajanju ukrepa družbenega varstva v skupnih strokovnih službah sisov materialnih dejavnosti.
Ukrep družbenega varstva, (ki je nekoliko neobičajen) so sprejeli delegati skupščine občine na seji 2. oktobra 1987. Glavni razlogi so bile številne ugotovljene nepravilnosti pri delu strokovnih služb, predvsem v stanovanjski skupnosti, ter neimenova-nje vodje le-teh. Začasni kolegijski organ, ki mu predseduje Feliks Petek, je do sedaj odpravil številne pomanjkljivosti — za nekatere je bil potreben le telefonski klic na pravo mesto. Kar se ni rešilo v nekaj letih, se je v nekaj mesecih, zato so delegati skupščin in člani predsedstva O K ZKS Gornja Radgona, ki so tudi obravnavali to poročilo, zahtevali ustrezno kaznovanje vseh (ne)odgovornih, ki potrebnega niso storili že prej.
Ni pa jim uspelo vpeljati primerne organiziranosti skupnih strokovnih služb materialnih dejavnosti. Veliko stvari se je urejalo mimo vo-daje strokovni delavci — ki so bili skupni le na papirju, v resnici pa vsak gospodar zase — pa mu o svojem delu niso niti poročali. Po drugi strani pa je vsa odgovornost ostala na njegovih ramenih.
Še vedno pa ni rešen problem, ki je prav tako pomemben, če ne še bolj: kakšna dela in naloge bo opravljal bivši vodja SSS. Vse od oktobra je na bolniškem dopustu, to pa ne pomeni, da lahko pustijo zaposlenega brez razporeditve na delovno mesto.
Bernarda Peček
OSTANITE NAŠI’
Nekoč je bilo na začasnem delu v tujini tudi več kot 10 tisoč Po-murcev. In bili so časi, ko smo jim lahko ponudili zaposlitev doma ter jih vabili, naj se vrnejo. Mnogi so se zares vrnili. Dandanes so razmere drugačne. Ne da zdomcev ne bi želeli sprejeti pod svojo streho, še kako radi bi bili, da bi ostali naši, le službo jim je težko zagotoviti, predvsem pa takšno, kot bi si želeli oni, in da bi bila dobro plačana. Zdaj so namreč navajeni, da dobijo za svoje delo tudi po 8-krat večje dohodke, kot zaslužijo naši delavci, če tuje plače preračunavamo v dinarje. Takšne primerjave pa seveda niso realne.
No, kakor koli že, na tujem je še vedno od 4 do 5 tisoč Pomurcev in te dni se jih je večina vrnila domov, da bi preživeli v rodnem gnezdu, skupaj s svojimi domačimi, znanci in prijatelji, vsaj novoletne praznike. Kako jih bomo (smo) pričakali ? Kot je že v navadi, so se na njihov prihod posebno pripravili delavci na mejnih prehodih, na bencinskih črpalkah in v gostiščih pa cestna služba, tehnična baza AMZ in drugi. Zdomci, pa tudi drugi občani lahko te dni, ne glede na to, ali so uradne ure ali ne, urejajo svoje zadeve na občini, službi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na sodišču in drugih ustanovah. In kdor se želi podrobneje seznaniti o družbenoekonomskih razmerah pri nas ter dobiti še druge informacije, je vabljen 29. decembra na OK SZDL Murska Sobota na srečanje oziroma informativni pogovor.
Jože Graj
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
V brezcarinskih prodajalnah na mejnih prehodih Dolga vas, Gederovci in Gornja Radgona vas ob nakupu viskija čaka novoletno presenečenje.
Za obdaritev vaših najdražjih pa vam nudimo originalne izdelke'svetovno znanih izdelovalcev:
— več kot sto različnih pijač
francoski konjak
škotski viski
likerji
šampanjci
aperitivi
vina...
Cigarete z vsega sveta: mariboro, dunhiU, cartier...
Parfumerijske izdelke znanih izdelovalcev: Yves Saint Laurent, Yves Rocher, Lancome, Balenciaga, Guerlain...
Zlatnino, kombinirano z briljanti, ure
Tehnično blago do walkmana do televizorja in za najmlajše pestro izbiro LEGO kock in sladkarij
PRIDITE, PREPRIČAJTE SE - IN ZADOVOLJNI BOSTE, SAJ JE V KOMPASOVIH BREZCARINSKIH TRGOVINAH CENEJE KOT V TUJINI!