-■'UUAJ81CF krijižnic
64000
a
Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 39. • LETO X # 9. OKT. 1971
ISKRA COMMERCE sodi med
največje industrijske komer-
m a	■	■■	■	■■■■
cialne organizacije v Jugoslaviji
Z izdelki, ki predstavljajo vrednostno večino v proizvodnji, ima Iskra večinski delež na jugoslovanskem trgu
Zaradi zelo širokega proizvodnega programa in teritorialne razporeditve tovarn, ima Iskra zelo decentralizirano notranjo strukturo, ki ji omogoča veliko elastičnost in dobro gospodarjenje. Razen vodstva podjetja in osrednjega računskega centra ima Iskra le dva organizma, ki se ju poslužujejo vse organizacije združenega dela. To sta osrednji institut za razvoj in raziskave (ZZA) in osrednja komercialna organizacija Iskra Commerce. Tržna usmeritev je najvišji zakon v poslovanju vseh organizacij združenega dela v Iskri. Temu načelu ustreza močna centralna komercialna organiza-oija. Iskra Commerce pa ne opravlja za Iskro le prodaje in nabave na domačem in tujem trgu, temveč opravlja širok komoleks nalog s področja marketinga in financiranja. Iskra Commerce sodi med na ¡večje jugoslovanske industrijske komercialne organizacije in zaposluje prek 1300 delavcev. Iskra Commerce prodaja izdelke Iskrinih tovarn na jugoslovanskem trgu kot grosist in kot delaj-list. V vseli večjih gospodar-
skih središčih ima svoje filiale in predstavništva, ki jih dopolnjuje mreža lastnih maloprodajnih trgovin.
Tovarne Iskre prodajajo Prek Iskra Commerce na domačem trgu vse izdelke, razen manjšega dola, ki ga v okviru kooperacijskih sporazumov, dobavljajo drugim jugoslovanskim industrijskim firmam.
Z izdelki, ki predstavljajo vrednostno večino v proizvodnji, ima Iskra večinski delež na jugoslovanskem trgu. Zagotavlja si ga ne samo s skrbnim posluhom za tržne Potrebe, temveč tudi z načrtnim uvajanjem novih izdelkov ter z opravljanjem projektive in inženiringov za kupce. Iskrini strokovnjaki Pa so pripravljeni sodelovati m pomagati tudi drugim Projektantskim organizacijam Pri načrtovanju, bodisi direktno ali s prospektnim gradivom s popolnim tehničnim °Pisom naprav in izdelkov.
ki jih nudi Iskra iz lastne proizvodnje ali na osnovi kooperantskih in drugih sporazumov. Pomemben vpliv na dob'’#* sloves Iskrinih izdelkov ima tudi skrbno urejena servisna služba s 16 lastnimi servisnimi centri po vsej državi in preko 500 pogodbenimi servisnimi delavnicami.
Za dober stik s kupci ima Iskra Commerce filiale in predstavništva v naslednjih središčih :
Ljubljana, Titova 19, Beograd, Obiličev venac 26, Zagreb, Preradovičeva 4, Sarajevo^ Šaloma Albahari-ja 3,
Skopje, Kej 13, noemvri. Reka, Rade Končara 17, Split, Žitava fašizma 42, Maribor, Partizanska 11, Novi Sad, S. Miletiča 19, Titograd, 1. Milačiča S-24, Banja Luka, Danka Mitro-va 27,
Priština, Ramiza Sadika 12, Osijek, Djakovština 3,
Niš, Hajduk Veljka 8.
V vseh Iskrinih filialah dobijo kupci lahko tudi vsa potrebna pojasnila in strokovne nasvete.
Iskra se dobro zaveda, da so nenehni in kar najtesnejši stiki s kupci zelo pomemb-
ni. Zato jim posveča posebno pozornost. Tako prireja številna strokovna posvetovanja, seminarje in simpozije, zalaga prek tisoč pomembnejših kupcev z vsemi novimi ko-mercialno-tchničnimi publikacijami, izdaja posebno strokovno revijo »Poročila Iskre«, sodeluje na vseh pomembnejših domačih in mednarodnih sejmih, razstavah ter prireja še vrsto specializiranih razstav v industrijskih centrih v državi. Najotipljivejši dokaz za tesne vezi, ki vežejo Iskro s prek 15.000 kupci na domačem tržišču, so desetine dolgoročnih poslovnih sporazumov in kooperacijskih pogodb, ki zagotavljajo tudi jasno perspektivo za nadaljnji razvoj v mnogih smereh. Lastna služba za trane raziskave omogoča Iskri zanesljivo načrtovanje razvoja, služba za industrijsko oblikovanje, ki je prejela že vrsto mednarodnih priznanj, pa daje izdelkom Iskre značilno zunanjo podobo. Da ponovimo! Iskrini strokovnjaki delajo za vas. Kadar torej potrebujete izdelek Iskre, ali pomoč pri načrtovanju, obrnite se na te strokovnjake. Z veseljem vas bomo pozdravili v naši sredini, pa naj si bo to v eni izmed naših filial ali predstavništev ali pa v centrali v Ljubljani. Mi projektiramo, proizvajamo, montiramo in vzdržujemo naprave za vas.
IDS ZP sprejel predlog samouprav*. _ sporazuma o osnovah in merilih za selitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektro industrije Slovenije.
Delavski svet ZP Iskra Kranj je na svojem 4 zasedanju 6. 9. 1971 sprejel naslednji sklep:
• DS ZP Iskra Kranj sprejema predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektro industrije Slovenije z dne 29. 9. 1971 v enakem besedilu kot ga je posredovala Komisija za izuelavo osnutka samoupravnega sporazuma kovinske in elektroindustrije (VII. sporazum) in na osnovi 21. člena Splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka n osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona (Ur. 1. SRS št. 19/71) sklene ta samoupravni sporazum za organizacije v sestavi ZP Iskra Kranj, razen za Zavod za avtomatizacijo.
© DS ZP Iskra Kranj pooblašča generalnega direktorja tov. Vladimirja Logarja, dipl. oec., da podpiše samoupravni sporazum za vse delovne organizacije ZP ISKRA, razen za ZZA, ki bo samostojno pristopil k samoupravnim sporazumom po načelu čiste dejavnosti.
»ELEKTRONIKA 7t«
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo v dneh med 12. in 17. oktobrom spet razstava sodobne elektronike, ki že leto za letom privablja domače in tuje proizvajalce k sodelovanju.
Na letošnji razstavi bo (po dosedanjih prijavah) sodelovalo 288 podjetij s področja elektronike iz skupno 18 držav, ki bodo razstavila svoje najnovejše izsledke na področju elektronike.
Družno z domačimi in re-nomiranimi tujimi podjetji elektronske industrije bo razstavljala tudi Iskra in sicer vse, kar proizvaja v elektron-
skem delu proizvodnega pix>-grama, razen tega precej številne novosti, ki bodo prav gotovo pritegnile pozorno it obiskovalcev in strokovri a-kov. Za danes le še to, da že nekaj dni teko živahne priprave Iskrinega razstavn ga prostora, ki bo letos za spremembo od prejšnjih razstav sodobne elektronike bogateje in sodobneje urejen, razen tega pa precej večji kot doslej, saj bo obsegal malone 700 m2.
Seveda bomo prihodnjič bralcem posredovali obširnejši zapis z letošnje razstave sodobne elektronike.
Obširen dnevni red 23. seje CK ZKS
V Ljubljani je bila 29. in 30. septembra 23. seja Centralnega komiteja ZKS, za katero pripravljeni dnevni red je bil dokaj obširen. Osrednja točka dnevnega reda prvega dne sestanka je bila razprava o uresničevanju sta-
Clan sveta federacije Miha Marinko govori na zboru prvoborcev ZP Iskra na Mimi gori
lišč in sklepov 6. seje CK ZKS in o nalogah Zveze komunistov pri nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela. Nadalje so na tej dvodnevni seji obravnavali tudi predlog za sklic 3. seje konference ZKS, na kateri bo govora o socialnem razlikovanju in o predlogu poročila o delu CK ZKS med 2. in 3. sejo konference ZKS. Prav tako so sklepali tudi o volitvah delegatov za konferenco ZKJ v organizacijah ZKS.
Pretežni del razprave drugega dne seje je zajelo delo CK ZKS med 20. in 23. seio centralnega komiteja. Pri tem je posebno pozornost-vzbudilo poročilo o stališču sekretariata, ki ga je le-ta zavzel do akcije skupine poslancev, oz. njenih organizatorjev. Uvodno besedo o tem je imel predsednik France Popit, ki je med drugim dejal, da po njegovem mnenju treba skozi prizmo ustavnih sprememb točneje opredeliti vlogo subjektivnega faktorja v naši družbi, ker je nemogoče dopustiti, da bi posamezniki ali skupinice, bodisi zaradi ne-
(Dalje na 2. strani)
S seje republiškega izvršnega sveta	Manevri »Sinoda 7!« preiz-
Bitka za Stabilizacijo se je Šele začela kušnja naše bojne prpravljenosti
Izvršni svet je na seji 1. oktobra dal vso podporo dosedanjemu delu ne samo verifikacijske komisije, temveč vsem, ki so pri uresničevanju družbenega dogovora oziroma pri sprejemanju samoupravnih sporazumov sodelovali. Poudarjeno je bilo tudi, da pri samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodka in osebnega dohodka ne gre za enkratno kampanjo, temveč za trajen proces, ki bo postal sestavni del ekonomsko - političnega sistema. Izvršni svot meni, da je sedaj naloga SDK ugotavljati, če se podpisniki samoupravnih sporazumov dejansko obnašajo v skladu z do-
ločili zakona in samoupravnih sporazumov.
Na seji so menili, da dosedanje delo komisije za pripravo osnutkov splošnih družbenih dogovorov, šc posebno pa verifikacijske komisije, v javnosti ni vselej dobilo zadosti politične in moralne podpore, kar pa ne pomeni, da se je treba izogibati javnim razpravam o spornih vprašanjih, ki so se pokazala pri sprejemanju sporazumov. Kajti gre šele za začetek dolgotrajnega procesa in je nujno sistem delitve nenehno izpopolnjevati.
Na podlagi gradiva, ki ga je pripravil republiški sekretariat za gospodarstvo, je iz-
Obširen dnevni red 23.seje ZKS
(Nadaljevanje s 1. strani)
sposobnosti in neznanja, bodisi zaradi karierizma in osebne borbe za oblast, spodkopavali začrtano pot graditve našega sistema. Prav zato komunisti akcije skupine poslancev ne smejo gledati drugače kot skozi ta dejstva, vse pobude pa je treba uresničevati skozi SZDL, ki je najširši ljudski parlament slovenskega naroda.
CK ZKS je nato sklenil, da bo seja konference ZKS o socialnem razlikovanju 17. in
18.	oktobra, medtem ko bo treba volitve 'delegatov za konferenco ZKJ opraviti po
organizacijah do 15. oktobra.
Dobršen del razprave drugega dne seje CK ZKS je bil posvečen vprašanju samou-upravnega sporazumevanja, katerega so na seji, kljub nekaterim pomanjkljivostim ocenili kot največ ji uspeh, ki smo ga v zadnjem obdobju dosegli na področju razvoja samoupravljanja. Samoupravljanja. Samoupravno sporazumevanje je proces, ne pa enkratno dejanje, odpravilo pa naj bi neutemeljene razlike med panogami, zagotovilo denar za minulo delo in za ustrezno stopnjo akumulacije.
OBJAVA
Inštitut za javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulteti. Trg revolucije 11, organizra v dneh 12., 13. in 14. oktobra v Portorožu tridnevni
SEMINAR »VARSTVO PRI DELU«
Priznani strokovnjaki s področja uprave, zdravstva in pravosodja bodo v svojih referatih pripravili ter v obširnejših razpravah obrazložili naslednje teme:
—	pozitivno pravna ureditev varstva pri delu s posebnim poudarkom na obveznostih delovnih organizacij ;
—	odškodninska odgovornost delovnih organizacij za nesrečo pri deluj
—	aktivno zdravstveno varstvo pri delu — celokupen kompleks zdravstvenega varstva s poudarkom na pravkar sprejetem pravilniku o preventivnih zdravstve-inh pregledih delavcev;
—	oblikovanje delovnega mesta (ekološki, fiziološki in psihološki vidik delovnega mesta);
—	tehnično varstvo (vzdrževanje delovnih priprav in naprav s stališča varstva pri deta ter tehnična varnost v podjetju).
Seminar je namenjen predvsem tistim delavcem, ki so v posamezni delovni organizaciji neposredno zadolženi za področje varstva pri delu, kot tudi delavcem, ki se ukvarjajo v delovni organizaciji z normativnim urejanjem varstva pri deta.
Vabimo delovne organizacije, da prijavijo svoje delavce za seminar. Prijave sprejemamo na naslov: Inštitut za javno upravo in delovna razmerja, Ljubljana, Trg revolucije 11 do 8. oktobra.
Kotizacija za udeležbo na seminarju ter za seminarsko gradivo znaša 750.— N din za udeleženca iz posamezne delovne organizacije, za vsakega naslednjega udeleženca iz iste organizacije pa 650.— N din. Udeleženci iz delovnih organizacij, ki so kolektivni člani našega inštituta kotizacije ne plačajo. Žiro račun inštituta je 501-3-28.
Za eventualne informacije v zvezi s seminarjem lahko pokličete na telefon št. 22-564.
■■
vršni svet razpravljal o gospodarskih gibanjih v letošnjih devetih mesecih in o nekaterih najaktualnejših pro-hlemih slovenskega gospodarstva. Čeprav se v zadnjem času sicer kažejo določeni znaki umirjanja tržišča, predvsem v zmanjšanju prodaje na debelo in na drobno in v zmanjšanem obsegu investicij, je na seji prevladalo mnenje, da še ni mogoče govoriti o kvalitetnih spremembah. Poudarjeno je bilo, da na osnovi nepopolnih podatkov in nekaterih delnih rezultatov še ni mogoče trditi, da se je že začel stabilizacijski proces. Zaostrovanje nelikvidnosti kot sintetičnega odraza gospodarskih gibanj kaže, da se je ta bitka za stabilizacijo šele začela in da bo to dolgotrajen proces. Na to kaže tudi npr. vrsta odprtih sistemskih vprašanj in žarišč inflacije, kot so kreditno-monetarna politika, emisija, politika centrale NB, kotizacija, dolgovi družbenopolitičnih organizacij, izgube v gospodarstvu, zadolževanje v tujini itd. Sedanje izkušnje kažejo, da z delnimi rešitvami, vključno s kliringom, ne bomo dosegli normalnega delovanja trga. Nelikvidnost je potrebno odpraviti s sistemskimi ukrepi, pa čeprav na račun omejevanja splošne in investicijske porabe.
Iz gradiva je razvidno, da so se razen v zadnjih treh mesecih, ko se izvoz v poprečju povišuje mesečno za 20%, uvoz pa le za 6%, v ostalih mesecih letošnjega leta negativna gibanja v zunanjetrgovinski menjavi nadaljevala, povečal se je primanjkljaj plačilne bilance in zadolženost v tujini. Izvršni svet je bil zalo mnenja, da je treba za odpravo takega stanja čimprej uveljaviti novi zunanjetrgovinski in devizni režim, ki bo namesto administrativnega arbitriranja z ekonomsko ■prisilo vplival na položaj in obnašanje gospodarskih subjektov.
Ko to pišemo, potekajo na področju desetih občin in dvajsetih krajevnih skupnosti Bele krajine, Korduna, Li, ke, Banije in severozahodne Bosne veliki, doslej največji manevri naše ljudske armade »Svoboda 71«. V teh manevrih naj bi preverili borbeno pripravljenost naše armade, hkrati pa tudi sposobnosti teritorialnih in partizanskih enot, enot civilne zaščite, mladine, skratka moč vseljudskega odpora.
V »vojnih« operacijah, katerih vrhovni komandant je generalpolkovnik Viktor Bu-banj, komandant napadalcev
— »modrih« in branilcev — »rdečih« pa sta generalpodpolkovnik Stane Potočar in generalpodpolkovnik Djoko Jovanič, sodelujejo vsi rodovi naše suhozemne vojske, prav tako pa tudi naše vojno letalstvo z lovskimi bombniki, lovci, helikopterji in iz-vidniškimi letali.
Široko zasnovane in skrbno pripravljene »vojne« operacije potekajo v duhu sodobne bojne doktrine, obe »vojski«.
Na 11. zasedanju, 5. oktobra, je delavski «vet »Elek-tromehanike« najprej obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov kovinske in elektro industrije Slovenije in ga v celoti tudi potrdil.
Izračun paših osebnih dohodkov kaže, da bomo v okviru podpisanega sporazuma lahko dosegli predvideno povišanje osebnih dohodkov in da sporazum pri tem ne bo ovira. To se pravi, da bodo osebni dohodki odvisni samo od uspeha tovarne. Delavski svet je obravnaval tudi poročilo o grad-
napadalna in branilska pa pri tem uporabljata vsa moderna borbena sredstva, s katerimi razpolaga naša dobro oborožena armada. Celoten potek manevrov kaže na solidno pripravljenost in udarno moč armade, pa tudi vseh drugih enot, ki sodelujejo v napadu in obrambi napadenega področja in dokazujejo hkrati tudi visoko raven vseljudske, ga odpora.
Na »vojno« področje je v torek, 5. oktobra prispel tudi predsednik republike in vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito, ki bo spremljal glavne operacije letošnjih manevrov, hkrati pa obiskal nekatere I kraje na maneverskem področju. Manever »Svoboda j 71« pa razen predsednika Ti- I ta spremljajo tudi številni 1 državni, politični in vojaški funkcionarji, med katerimi iz Slovenije Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, France Popit, Janez Vipotnik, Stane Kavčič, Mitja Ribičič, Marko Bulc, Stane Dolanc, Miha Marinko, Franc Leskošek, Marijan Brecelj in Rado Pehaček.
rji <■	046 (nova stavba
ATN) in ugotovil, da gradnja poteka po predvidenih načrtih. Obenem je delavski svet potrdil povišanje stroškov, zaradi dodatnih del in izboljšanja naprav. Skupno z. gradnjo stavbe ATN bo zgrajena tudi nova vratarnica, in sicer na prostoru, kjer je prej stala provizorična vratarnica. Delavski svet je potrdil tudi nakup licence za »G« role od firme SEL iz 2.R Nemčije. Z uvedbo »G« releja bodo doseženi v proizvodnji relejev bistveni prihranki. Delavski svet je odobril tudi prodajo dveh izrabljenih osebnih avtomobilov in nakup dveh novih. Tr
»Elektromehanika« Kranj
Z zasedania OS
1. oktobra je prispela v Škofjo Loko 12-članska uradna delegacija občine Smederevska Palan-ka. Med svojim bivanjem je delegacija obiskala tudi našo tovarno gospodinjskih aparatov v Retečah, si ogledala tovarno in potek proizvodnje, žal, si gostje niso mogli ogledati delovanja nove lakirnice in emajlimice, ker še nista dokončno urejeni. V razgovoru jim je direktor tovarne Ljubiša Slavkovič razložil razvojno pot in jih seznanil z načrti tovarne v bodoče. Gostje so bili prijetno presenečeni ob naglem in uspešnem razvoju
KOMERCIALNO-TEHNIČNE INFORMACIJE
Trideset najmočnejših
podjetij Jugoslavije [j PnEnrevcdniki
1970 (industrija)	g
INDUSTRIJA NAFTE INA (ZAGREB)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 4,367.028. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev): 2,489.810.
Povprečno število zaposlenih: 16.092.
ZDRUŽENO PODJETJE »INKOTEX«
(BEOGRAD)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 3,366.923. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev); 841.905.
Povprečno število zaposlenih: 14.439.
»JADRANBROD« (ZAGREB)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 3,301.845. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev): 2,430.134.
Povprečno število zaposlenih: 19.798.
RUDARSKO-METALURŠKI KOMBINAT (ZENICA)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 2,981.770. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev): 3,007.957.
Povprečno število zaposlenih: 23.531.
ZDRUŽENO PODJETJE »ISKRA« (KRANJ)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 2,876.309. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev): 1,131.248.
Povprečno število zaposlenih: 18.516.
»CRVENA ZASTAVA« (KRAGUJEVAC)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 2,505.577. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev): 1,559.910.
Povprečno število zaposlenih: 19.585.
»SLOBODAN PENEZIČ-KRCUN«
(TITOVO UŽICE)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 2,487.349. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev): 677.021.
Povprečno število zaposlenih: 3.502.
NAFTNA INDUSTRIJA »NAFTAGAS«
(NOVI SAD)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 2,1)4.268. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev): 4.794.
Povprečno število zaposlenih: 4.6'6.
RUDARSKO-TOPILNIŠKI BAZEN (BOR)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 2,057.204. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev); 1,612.215.
Povprečno število zaposlenih: 11.708.
ZDRUŽENO ELEKTROGOSPODARSKO PODJETJE (BEOGRAD)
Celotni dohodek (v tisoč dinarjev): 2,023.505. Povprečno uporabljena osnovna in obratna sredstva (v tisoč dinarjev): 4,300.042.
Povprečno število zaposlenih: 8.979.
Preostala dvajseterica (po celotnem dohodku v tisoč dinarjev v letu 1970):
11. Kmetijski kombinat (Beograd) 1,917.880, 12. »Energo-invest« (Sarajevo) 1,783.627, 13. Združeno podjetje »Slovenske železarne« (Ljubljana) 1.775.524, 14. Združena kovinska industrija »UMI« (Novi Beograd) 1,722.650, 15. Jugoslovanski kombinat gume in obutve »Borovo« (Borovo) 1,369.099, 16- Elektronska industrija (Niš) 1,369.058, 18. Kombinat svinca in cinka »Trepča« (Kosovska Mitroviča) 1,322.820, 19. »Rade Končar« (Zagreb) 1,302.149, 20. Industrijsko-kme-'ijski kombinat (Osijek) 1,275.311, 21. Agrokombinat (Za-Steb) 1,188.411, 22. Industrijsko-kmetijski kombinat »Servo Mihalj« JZrenjanin) 1,158.098, 23. Združeno podjetje »Jugo-Ntun« (Skopje) 1,142241, 24. »Sljeme« (Zagreb) 1,127227, “• Združeno podjetje »FAP-Famos« (Beograd) 1,037.559, 26. Industrija kablov »Moša Pijade« (Svetozarevo) 1,087.527, J- Združeno podjetje »Mašinogradnja« (Beograd) 1,032.891, ”• Metalurški kombinat »železarna Sisak« (Sisak) 1,000.508, ™ Tuvama avtomobilov in motorjev (Maribor) 994.574.
Nobeno področje v elektrotehniki ni naredilo tolikšnega napredka kot polprevodniška industrija.
■■
■ ■
M
■*a
K9
ea
ESS
BS
Ka
ca
Eti
ca
BS
E-a
ES
ea
ES
KB
HEJ
aa ■ a aa
KB
an
aa
K9
EH
■ ■ ■ ■
S« ■ H
aa
■■
KB
BB
(9
srn
ca
Zahteva po miniaturizaciji, zanesljivem in tihem obratovanju, je povzročila ekspanzijo polprevodnikov in s tem v zvezi vse spremljajoče industrije. Razumljivo je, da Iskra pri tem ni mogla stati ob strani. Sedanji program Iskre je po dogovoru z nekaterimi ostalimi proizvajalci o delitvi programa, usmerjen v proizvodnjo, diod, tiristorjev in močnostnega programa polprevodnikov.
V	glavnem je proizvodni program ^naslednji:
—	selenski stavki in plošče,
—	germanijeve diode,
—	silicijeve planarne diode,
—	silicijeve plastične diode,
—	silicijevi plastični stavki,
—	tiristorji in tiristorslci stavki,
—	diaci in triad,
—	visokonapetostne diode in TV triplerji,
—	zener diode,
—	podsestavi za usmerni-ške in regulacijske naprave,
—	altematorskc diode,
•— močnostne diode in stavki.
Oglejmo si bolj podrobno močnostni program. Sclenske stavke izdeluje Iskra že dolgo časa. Največ se še vedno uporabljajo v galvanskih napravah in težkih bremenih. Približno polovico vse proizvodnje prodamo na tujih trgih. Močnostne silicijeve diode in stavke je Iskra prvotno izdelovala po licenci Semicron, sedaj pa uvaja licenco General Electric. Diode izdelujemo do tokov 240 A, v pripravi so za 450 A, stavke pa do nekaj tisoč amperov. Diode so robustno izdelane in prenesejo velike tokovne preobremenitve. Zaradi rentabilnosti izdelave Iskra precejšen del te proizvodnje izvaža. Uporabnost teh diod je v velikih industrijskih usmernikih, kot na primer za električno vleko, elektrolizo in podobno. V proizvodnji tiristorjev pokriva trenutno Iskra območje od 7,4 do 110 Aef. V pripravi je osvajanje proizvodnje močnejših, do 470 Arf. Napetostno sežejo do 1200 V, v pripravi pa so do 2000 V.	•
V	vseh sodobnih vezjih se vse bolj uporabljajo za regulacije električnih veličin tiristorji. Naprave, ki vsebujejo tiristorje, se odlikujejo s samodejnim uravnavanjem izhodnih veličin, ne glede na variacijo napetosti in frekvence v omrežju. V zadnjih letih imajo pri uporabi tiristorji prednost v usmernikih za elektronske telefonske centrale, kot jc npr. Iskra — Metaconta 10 C. Za ceneno široRo potrošnjo se za regulacijo napetosti vse bolj uporabljajo kombinacije triac-
diac. Imajo to lastnost, da jih lahko krmilimo v obe smeri priključene izmenične napetosti.
Sedanja Iskrina proizvodnja triacov obsega območje od 3 do 15 Aer., v pripravi pa je razširitev programa do 40 A,f. Vsi tiristorji in triad so izdelani po licenci General Electric, kar zagotavlja dobro kvaliteto Iskrinih elementov'. Plastične diode so pol-prevodniški element, ki ga Iskra izdela letno okrog 12 milijonov kosov. V izvoz gre približno 60% vse proizvodnje. Uporabnost teh diod je v TV in radijskih sprejemnikih. Planarne diode izdeluje Iskra v DHD ohišju, ki zagotavlja veliko zanesljivost tudi v težkih delovnih pogojih. Uporabljamo jih v hitrih, logičnih vezjih in tudi kot IF detektorje. Izdelane so )>o licenčnem postopku General Electric. Plastični stavki so izvedeni v tokovnih območjih od 0,4 do 5 A, v enofazni mo-stični vezavi. Namenjeni so
transistorskim in elektronskim vezjem, napetostno segajo do 600 V. Izdelujemo jih po lastnem postopku.
Altematorske diode izdeluje Iskra v običajnem ohišju in za jakost toka 25 A ter napetost do 400 V. Zmogljivosti presegajo jugoslovansko tržišče. Izdelane so po licenci General Electric. Visokonapetostne diode izdeluje Iskra za potrebe televizije. Uporabljajo se kot VN usmerjevalke ali pa vgrajene v triplerju za barvne televizorje. Napetost sega do 30 kV. Izdelujemo jih po lastnem, doma razvitem postopku. Varicap dioda in zener dioda sta v proizvodnem programu in bosta na tržišču ob koncu letošnjega leta. Uporabljata se v TV tunerjih in praktično povsod, kjer je treba vrtljivi kondenzator nadomestiti z neprimerno manjšo in cenejšo diodo. Približno 80% teh diod bomo izvozili. Podsestavi za naprave vsebujejo kompletno vezje za tiristorsko krmiljenje, krmiljenje s tri-aci m podobno. Sedaj jih izdelujemo v malih serijah, vendar bo s povpraševanjem proizvodnja narasla.
Japonsko izzivanje
Po »izzivu Amerike« se danes Evropa srečuje še z izzivom Japonske. Podatki, na katerih slone predvidevanja o bodočem razvoju Japonske v celoti zaprepaščajo. Japonski narodni proizvod se je na primer od 1. 1955 potrojil. Medtem ko je 1. 1969 znašal 200 milijard dolarjev, pričakujejo njegov porast v 1. 1975 že na 400 milijard dolarjev. Dohodek na prebivalca bo takrat znašal 4.000 dolarjev. V desetih letih bo Japonska industrija dosegla bruto produkt celotnega »skupnega tržišča zahodne Evrope«! Že leta nazaj na Japonskem raste produktivnost s po 9 % na leto, a kvota štednje (21 %) je vsekakor najvišja na svetu. Povečanje japonskih izdelkov je I. 1970 znašalo kar 43 %. V 1. 1975 bo na primer proizvodnja jekla porasla na Japonskem že na 160 milijonov ton, medtem ko je 1. 1970 znašala 93 milijonov ton. Tudi na področju avtomobilske industrije se je Japonska močno razvila, saj je avtomobilska industrija Japonske ustvarila že 5,4 milijonov vozil.
Za to izredno hitro gospodarsko rast navajajo naslednje razloge: visoka kvota štednje in investicij, visoka raven izobrazbe, razpolaganje z visokoproduktivnim kapitalom in zelo visoko vrednostjo proizvodne opreme — izračunano na zaposlenega industrijskega delavca, rizično financiranje, visoka tehnična raven, ki je že prehitela ev-
ropsko in se pospešeno približuje ameriški, napredni, ambiciozni in zvesti kadri, visoka delavska morala, sposobnost prilagajanja in pripravljenost na žrtve v izmenjanih položajih, japonski sistem ekonomike, tehnike in managementa (upravljanja).
Posebej je treba naglasiti zvestobo japonskega delavca svojemu podjetju, saj leta svoje podjetje pojmuje kot neke vrste »življenjske skupnosti«. V podjetju delavec ostaja od mladosti do upokojitve. Podjetje jamči delavcu doživljenjsko. zaposlitev. Zaradi tega je izredno razvita pripadnost delavstva podjetju. Za razliko od ostalega svetovnega gospodarstva — na Japonskem ni sindikalnega boja za osebne dohodke. To izhaja iz dejstva, da nagrajevanje delavcev raste z njihovo starostjo in, ker se vsem redno polletno izplačujejo premije, kot udeležba na dobičku podjetja.
(Iz MTO 6/7/1971 prevedel
I. S.)
DOPISUJTE
V ISKRO!
Bogata športna dejav
nost tudi v prihodnje
Seveda bo športna dejavnost na splošno v našem podjetju še veliko bogatejša, saj se športniki posameznih delovnih organizacij pogostokrat srečujejo med seboj v posameznih športnih zvrsteh, ali pa tekmujejo s športniki drugih delovnih kolektivov, ali pa sodelujejo na raznih sindikalnih prvenstvih svojih področij. Skratka — tudi prihodnje leto naši športniki ne bodo počivali, pač pa skušali doseči čim bolj živahno dejavnost na raznih športnih področjih.
Ob navedenih osrednjih prireditvah naše korhisije za šport in rekreacijo pa bi bilo želeti, da bi vodstva delovnih organizacij ZP upoštevala koledar športnih prireditev za 1. 1972 pri določanju prostih sobot, saj bodo tako odpadle težave športnikov za udeležbo na teh skupnih športnih manifestacijah.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega očeta
JOŽETA HOČEVARJA
se iskreno zahvaljujem svo< jim sodelavcem v GPP —
AT N Elektromehanika Kranj za izraze sožalja, vence in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Jože
ZAHVALA
Ob smrti drage mame ANGELE PAVLIN
sc iskreno zahvaljujem "sem sodelavcem iz »vzdrževanja strojev« v kranjski tovarni za podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na ujem zadnji poti.
Sin Franc Pavlin
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dobrega svaka in strička
ALBINA PERGARJA
Poglejmo za trenutek ali dva na sejo komisije za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP Iskra. V torek, 28. septembra 1.1. so se spet sestali športni referenti iz vseh naših delovnih organizacij ter se porazgovorili o nadaljnji športni dejavnosti športnikov združenega podjetja Iskra. Kot navadno, je bilo tudi na tej- seji dokaj živahno, pa tudi ni manjkalo (kot navadno) različnih mnenj in stališč. Kljub vsemu temu, pa je bila razprava plodna in je prinesla koledar športne dejavnosti v ZP Iskra v prihodnjem letu, ki je dokaj bogat in raznolik.
Kot prva velika športna manifestacija Iskrašev bodo tradicionalne zimskošportne igre Iskre. Le-te bodo v Kranjski gori, kot zdaj že nekaj let nazaj in sicer
26.	februarja 1972.
Letne športne igre Iskre bodo 10. in 11. junija in sicer v vseh tistih športnih disciplinah kot doslej.
Na dan 9. septembra 1972 bo že drugi avtorally Iskre, na katerem pričakujejo še večjo udeležbo kot na prvem v letošnjem letu.
Kot zadnja športna prireditev Iskrašev bo 30. septembra povratno srečanje športnikov Iskre s športniki iz Elektronske industrije Niš, medtem ko bo prvo srečanje med športniki obeh podjetij že letos, med 14. in 18. oktobrom v Nišu.
Komisija za šport in rekreacijo pa bo razen tega v času med 15. januarjem in
15.	februarjem organizirala tudi smučarske tečaje za začetnike in že bolj izurjene smučarje in sicer v Gozd •Martuljku, kjer so za to dokaj ugodni pogoji. Tečajev bodo organizirali toliko, kolikor bo zanje zanimanja in s tem zagotovili soliden uspeh. Tudi v času zimskih počitnic računajo na smučarski tečaj za otroke Iskrašev, če seveda bo zanj zanimanje. V tečaju naj bi bilo prostora za do 30 tečajnikov* trajal naj bi 7 dni, poskrbeli pa bodo za zmerne cene tečaja.
»Avtomatika« Ljubljana
Udeleženci prijetnega sindikalnega izleta v Logarsko dolino
Nogometa-si	preme»
geli ekipo is Bologne
reč dvakrat po 35 minut), pa je Franco Guadagni izenačil na 2:2.
Ves drugi polčas tekma ni bila preveč zanimiva, kajti gostom sc je poznala utrujenost, pa tudi ekipa ZZA ni dala od sebe tega, kar smo bili vajeni gledati zlasti na tekmah v okviru letnih športnih iger Iskre. Nekaj neizkoriščenih priložnosti za gol sta zapravili obe napadalni vrsti vse do 33. minute drugega polčasa, ko se je znova izkazal strelec prvega gola za domače Franc Hočevar in z lepim golom postavil končni rezultat tega prijateljskega srečanja nogometašev ZZA in gostov iz Bologne.
Po končani tekmi so se igralci obeh moštev zbrali v bifeju na igrišču Slovana k skromni zakuski. Ob tej priložnosti je športnikom spregovoril predsednik komisije za šport in rekreacijo pri mestnem sindikalnem svetu Ljubljana, Milan Gerželj, ki je izrazil željo, da bi takšna srečanja postala tradicionalna. Govoril je tudi vodja gostov, se zahvalil za lep sprejem in gostoljubje in izrazil upanje, da se bodo tudi nogometaši ZZA na povratnem srečanju spomladi prihodnjega leta v Bologni dobro počutili.
Tako je ekipa nogometašev ZZA, čeprav v prijateljskem dvoboju, zabeležila nov, to pot mednarodni uspeh. -J-
2e nekaj let sem nogometna ekipa Zavoda za avtomatizacijo sodeluje v sindikalnem prvenstvu Ljubi:ane z lepimi uspehi, ki so bili izraziti še posebno lani in letos. Prav zaradi tega je na pobudo in v organizaciji mestnega sindikalnega sveta, oz. njegove komisije za šport in rekreacijo, v nedeljo, 3. oktobra 1.1. popoldne prišlo do prijateljskega nogometnega srečanja med ekipo ZZA in ekipo iz Bologne v Italiji.
Za tekmo med našimi in italijanskimi nogometaši je sicer vladalo precejšnje zanimanje, kljub temu in lepemu vremenu pa je bilo na stadionu ŠD Slovan na Kodeljevem prav malo gledalcev. V predtekmi so se gosti iz Bologne srečali najprej z ekipo Litostroja, malo po 16. uri, pa se je začela tekma z ZZA. Gostje so imeli maloštevilno
ekipo, zato je bila večina njihovih igralcev utrujenih že od tekme z Litostrojem.
Potem, ko sta si kapetana obeh ekip izmenjala tradicionalna šopka, se je na sodnikov žvižg začelo, igralci ZZA so začeli tekmo z željo, da bi jo odločili v svojo korist. Čeravno niso bili tako hitri kot gostje, pa so bili na igrišču kar dobro »doma« in že v 6. minuti prvega polčasa, je Franc Hočevar iz penala povedel ekipo ZZA v vodstvo 1:0. Dvajset minut pozneje, ko sta obe ekipi zaigrali že nekaj priložnosti za gol, je Ivo Koretič povišal vodstvo ZZA na 2:0, vendar le tri minute za tem je Marco Cava-gnino znižal rezultat na 2:1, malce po zaslugi vratarja, ki se je preveč oddaljil iz svojih vrat. V 29. minuti, torej sedem minut pred koncem prvega polčasa (igrali so nam-
Kapetana ekip ZZA in Bologna sl izmenjujeta šopke cvetja pred tekmo
Nogometaši obeh ekip — ZZA v temnih In gostje iz Bologne V belih dresih pred začetkom prijateljskega dvoboja
Uspel smdikaSnš izlet
Lepo jesensko vreme letos kar izziva k organizaciji enodnevnih izletov v prelesti narave. Nič čudnega.torej, če se je sindikalna organizacija v naši tovarni ogrela za organizacijo sindikalnega izleta v čudovito Logarsko dolino.
V soboto, 2. oktobra se je nad 40 delavcev in delavk »vkrcalo« v udoben avtobus, ki jih je odpeljal v Logarsko dolino, do slapa Rinka. Toda sama vožnja z avtobusom., čeravno je bila prijetna in je. skupina izletnikov v njej uživala, bi bila premalo, če ne bi po občudovanju lepega slapa, zakoračili še v breg. Od-
ločili so se za vzpon na Okrešelj. Ne preveč zahtevna pot je bila kriva, da so se na vrhu veseli razgledali po okoliških vrhovih, nato pa po prijetnem počitku spet spustili do doma v Logarski dolini. Na poti domov so se izletniki ustavili še v Šoštanju, ogledali pa so si tudi moderno urejeno Velenje, nad katerim so bili zares navdušeni. Prepolni lepih vtisov s prijetnega izleta so se okrog 21. vrnili v Ljubljano, trdno odločeni, da tudi na prihodnjem izletu ne bodo manjkali, saj si na ta način lahko ogledajo posamezne delčke prelepe slovenske zemlje.
se iskreno zahvaljujeva sitv dikalni organizaciji kranjske tovarne za podarjeni venec in vsem, ki so ga spremljali ne njegovi zadnji poti.
Marija in Zdenko Pergar
ISKRA — glasilo delovne' ga kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije elektroniko m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — O“" govorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokop* sov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 - Tisk in kJišejij »CP Gorenjski tisk« Kranj