Pofitnina plačana ▼ gotovini Leto XXI. NaroCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */« leta BO din, za >/< leta 45 din. meaečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Pla-** in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka 4. Časopis za trgovino, industriio Uredništvo ln upravnl.ltvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 25-51 izhaja •rede In petek Liubllana, petek 7. ianuaria 1938 Cena Številki din VSO Ne cenimo svojih surovin Zadnji vzrok vseh velikih mednarodnih konfliktov je boj za surovine. Kdo bo gospodar nafte, že-lpza, kavčuka, bakra itd., to je zadnji vzrok vseh mednarodnih konfliktov v zadnjih desetletjih in 8 tem je dovolj jasno povedano, kako velikanski pomen imajo surovine za gospodarski napredek slehernega naroda. Moremo tudi reči, da se vsi narodi važnosti- surovin zavedajo, le mi se njih važnosti ne zavedamo. Menda po onem starem pregovoru, da začne ceniti človek kakšno stvar šele takrat, kadar jo je že izgubil. Mi smo dejansko tudi res že na tem, da bomo izgubili svoje surovine, ker postajajo te iz dne v dan vedno bolj last tujcev in tujih družb. V tem je najbrže tudi vzrok, da v zadnjem času vedno bolj oglašajo glasovi, ki zahtevajo, da posvetimo svojim surovinam vedno yečjo pozornost. Med temi glasovi jo pač najpomembnejše opozorilo, ki ga je napisal general Vojin Maksimovič, inšpektor državne obrambe, v listu »Ratnik«. Ves njegov članek je en sam klic: Naše rudno bogastvo najprej z a nas! Iz nobene prazne sentimentalnosti ni nastal ta klic, temveč na podlagi lastnega preudarka moža, ki ve, kaj potrebuje državna obramba in ki ve, kakšne velike važnosti so surovine v primeru vojne. Na teh argumentih je tudi zgrajen cel čianek. Y *vot®rn članku naglasa general Maksimovič, da bo prihodnja vojna totalitarna, da bo segala na vsa področja in da bo v njej pripadla odločilna vloga tehniki, ki pa potrebuje surovine. Mi imamo velika ležišča surovin ter bi mogli z ozirom na svoje rudno bogastvo mirno gledati v bodočnost. Toda naše rudno bogastvo mi racionalno ne^ izkoriščamo. Zlasti je velika naša napaka, da izvažamo v tuji-*J° rude, namesto da bi sami ru-t*0 predelovali v kovine. Nato končati ra general Maksimovič, da bi morala biti naša proizvodnja železa najmanj petkrat večja. Druga nujnost je, da začnemo sami proizvajati koks. Sedaj izdajamo za tuji koks po 80 milijonov din na leto. Nikakor se ne sme več dovoliti, da bi šla naša železna ruda nepredelana v svet. Glede bakra je gen. Maksimovič mnenja, da borska družba neusmiljeno izkorišča borske rudnike. Proizvodnjo bakra v Boru je treba zmanjšati. More se sicer dogoditi, da bodo ti rudniki v par desetletjih izčrpani. In kaj potem? Rešitev bi bila, če bi se borski rudniki nacionalizirali, ker samo ,tako se more preprečiti »Raubbauc v njih. General Maksimovič razpravlja nato tudi o izkoriščanju vseh drugih rud ter navaja raz.ne nedostatke našega izkoriščanja. Zlasti opozarja, da je kovina bodočnosti aluminij in da zato ne gre, da bi se smel izvažati boksit tudi za slepo ceno v tujino. Nadalje opozarja na možnost, da aatni pridobivamo nafto. Če tuje družbe ponujajo kapital za izkoriščanje naših ležišč nafte, če dobe Potem oni koncesijo, je v tem dokaz, da morajo biti pri nas ležišča nafte. Sicer pa bi mogli pridobi-vati bencin iz skriljevca, pa tudi na sintetični način iz nafte. Iz nagega lignita bi poleg tega mogli poleg bencina pridobivati tudi to-guol, ki je izhodna surovina, za Prirejanje razstreliva trotiL Pa še na druge naše surovine opozarja gen. Maksimovič, vedno pa s temeljno mislijo, da mora biti naše rudno bogastvo najprej za nas! Zato tudi predlaga, da mora biti osnovno načelo za vse predpise naše rudarske zakonodaje določba čl. 106 ustave, da so vse rude v državi last države, ne pa onega, čigar je zemljišče. Država bi morala biti lastnica vsaj 51% vseh delnic in deležev vseh rudarskih in topilniških podjetij v državi, ki so važna za državno obrambo. Pravica proučevanja in preiskovanja ležišč se mora ločiti od pravice izkoriščanja teh ležišč, ker se s tem preprečuje, da bi se ležišča izkoriščala. Končno zahteva gen. Maksimovič, da se rudarske koncesije ne bi smele dajati na 50 let, temveč samo na 25—80 let. Samo veseli nas, da je tudi v vojaške kroge prodrlo spoznanje, da sedanje gospodarjenje z našimi naravnimi zakladi ni pravilno. Že celo pa je čudno, kadar dajemo posebne privilegije tujim družbam zato, da kar neusmiljeno izkoriščajo naše rudnike, dočim uvajajo v svojih rudnikih doma najbolj varčno proizvodnjo. Mi vodimo svojo rudarsko politiko z vzorno lahkomiselnostjo, drugi pa s tem bolj tehtno preudarjeno razumnostjo. Seveda ostaja zato glavni dobiček drugim. Ce je najbolj prava pot, da država sama postane lastnik rudni- kov, o tem zelo dvomimo, ker pač naš upravni aparat ni na tej višini, da bi znal res dobro gospoda-riti. Mnogo bolje bi bilo, če bi država pospeševala nastanek domačih rudarskih družb in za prva leta tem držbam tudi garantirala primerno obrestovanje. Da bi domačega kapitala za take družbe ne bilo dovolj, pač ni mogoče trditi z ozirom na milijarde, ki leže brezplodno v državnih denarnih zavodih. Vsekakor pa je razveseljivo, da se začenja posvečati pravilna in zdrava pažnja našim rudnim bogastvom, in sicer še v času, ko ta vendar še niso popolnoma v tujih rokah. Je to res že izpametovanje v zadnjem hipu. Mednarodna izmenjava pomočnikov v svrho strokovne in iezikovne izpopolnitve Seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani, bo v sredo dne 12. januarja 1938. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Trgovski dom, Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Delegiranje zastopnika v Strokovni odbor za lesne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. 3. Tekoče zadeve. 4. Slučajnosti. Radi važnosti dnevnega reda naj se udeleže seje vsi člani odseka. V Ljubljani, dne 4. januarja 1938. Predsednik: Tajnik: Fran Škrbec s. r. Milko Gornik s. r. Zveza trgovskih združenj v Ljubljani sporoča: Na predsedstveni seji v Celju dne 19. novembra 1937 je bil sprejet predlog ljubljanskega združenja, da Zveza začne širšo akcijo za izmenjavo našega trgovskega naraščaja s trg. naraščajem iz Avstrije in Nemčije. Na vlogo ljubljanskega združenja je Zbornica za TOI v Ljubljani stopila v stik z zltornicami v Gradcu, na Dunaju in Berlinu. Iz odgovorov, ki so jih poslale te ustanove izhaja, da je zamisel izmenjave trgovskega naraščaja posebno v Nemčiji že davno realizirana in da se vrši taka izmenjava med Nemčijo in velikim številom držav že več let zelo uspešno. V Berlinu je poseben odbor (Ausschuss fiir den Austausch junger Kaufleute), ki kot samostojna koncesionirana organizacija vodi brezplačno vse posredovalne posle v zvezi z izmenjavo trg. naraščaja, Ta odbor iskreno pozdravlja pobudo našega trgovstva, da se tudi z našo državo začne ta splošno koristna akcija in nam je zato poslal prospekte in smernice za organizacijo take izmenjave. Zveza dostavlja te smernice in pogoje onim združenjem, ki imajo take člane, kateri bi bili pripravljeni poslati kakega svojega na-stavljenca v Avstrijo ali Nemčijo ter »prejeti v zameno kakega inozemskega trg. pomočnika v zaposlitev za dobo izmenjave. Ideja je zelo zdrava ter zlasti za naš trgovski naraščaj izredno važna in koristna, zato apeliramo na one gg. trgovce, ki imajo na tem interes in primerne pomočnike, ki po svoji sposobnosti zaslužijo, da se jim omogoči izpopolnitev v stroki in jeziku, da se temu našemu vabilu odzovejo ter čim prej javijo spodaj navedene podatke. Nemška organizacija za izmenjavo je namreč pripravljena takoj izposlovati zaposlitev našim pomočnikom, Čim jim javimo pogoje in ostale okoliščine za isto številno zaposlitev njihovih interesentov Pri nas. Interesenti naj sporoce: Ime, priimek, dan, mesec in leto rojstva, naslov in državljanstvo. Podatke o dosedanji izobrazbi, katere šole je dovršil pomočnik, koliko časa je bil zaposlen kot vajenec, koliko časa je že pomočnik, katere jezike obvlada (vsaj pri- merno). Nayesti je stroko, v kateri želi biti v inozemstvu zaposlen ter tvrdko (podjetje), pri kateri bi bil sprejet izmenjani inozemski partner in istočasno sporočili stroko te tvrdke (podjetja) in njen približen obseg. Končno naj se navedejo pogoji, pod katerimi bi bil pri tukajšnjem podjetju sprejet pomočnik iz inozemstva. Izmenjalna doba naj bi znašala 6—12 mesecev. Imetniki obratov, ki bi bili pripravljeni pripomoči pri izmenjavi pomožnega osebja, naj blagovolijo javiti: Ime, priimek stroko ter točen naslov. Opišejo naj obseg otirata ter navedejo, kako strokovno in siceršnje znanje naj ima oseba, ki bi jo bili pripravljeni sprejeti v zameno za našega nameščenca. Kdaj inozemec lahko nastopi in kako dolgo bi mogel biti v podjetju zaposlen. Kako plačo (mesečno, tedensko) bi prejemal inozemski nameščenec ter ali bi imel v hiši službodavca eventualno tudi vso oskrbo. Te podatke prosimo, da nam združenja pošljejo v teku enega meseca, tako da bi se prva izmenjava* mogla izvršiti že v teku aprila meseca 1938. Smernice za izmenjavo posebno sposobnih mladih trgovcev (trgovskih pomočnikov). 1. »Odbor za izmenjavo mladih trgovcev« je pooblaščen od državnega ministrstva za delo in deluje kot zasebna ustanova z vsemi gospodarskimi krogi, ki so udeleženi pri mednarodnem prometu z inozemstvom. 2. Spričo brezposelnosti, ki vlada skoro v vseh deželah sveta, je izmenjava najboljša metoda, da se nudi mladim trgovcem možnost i7/>braziti se v drugih državah. 3. Izmenjava ne obremenjuje nikjer delovnega trga in ni radi tega naletela pri zunanjih ministrstvih za delo na nikak odpor, tudi ne pri nemškem državnem ministrstvu za delo. 4. Število v poštev prihajajočih pomočnikov (mladih trgovcev) more biti v'danih razmerah le omejeno; to tembolj, ker se mora za interesente izkazati še posebna usposobljenost. 5. Zahteva se prestana normalna učna doba, nadalje najmanj eno do dve leti pomočniške dobe in najboljša izpričevala. Prav tako se zahteva absolutna nravstvena neoporečnost, uglajenost v občevanju in vsaj delno poznanje tujega jezika. 6. Takemu interesentu bo odbor skušal preskrbeti primerno mesto v inozemstvu na osnovi protiizme,-njave, v kolikor se izjavi primerna nemška tvrdka, da je pripravljena nastaviti inozemskega partnerja za dobo izmenjave (6 do 12 mesecev). 7. V interesu gospodarjev samih je, da omogočijo posebno sposobnim mladim sodelavcem izmenjavo, kar se izvrši najenostavneje s tem, da sami prevzamejo v zameno mladega inozemskega interesenta. V primeru da tvrdka, pri kateri je kompetent zaposlen, ni pripravljena ali da ne more prevzeti v zameno inozemoa, mu lahko preskrbi zaposlitev pri kaki drugi tvrdki. 8. Prejemki izmenjanega pomočnika (mladega trgovca) v Jugoslaviji naj bi bili enaki prejemkom inozemca in obratno. V obeh primerih je pač gledati na to, da so prejemki zadostni. Potne in selitvene stroške nosi ali interesent sam ali tvrdka, pri kateri je doslej delal. Ce bi pri tem nastale težkoče, naj organizacija intervenira v korist nastavljenca. V soboto ob pol devetih v Trgovskem domu v Ljubljani JeOM/slu Reklamacije vabil pri tvrdkah Golob, Magdič in Sport-Kmet Rudnike hočejo kupiti Nemci v Jugoslaviji »Jugoslovanski Kurir« poroča, da je neka skupina nemških industrialcev zaprosila nemško vlado za dovoljenje, da sme izvoziti v Jugoslavijo za 50 milijonov mark deviz. Ta denar bi porabila skupina za nakup nekaterih industrijskih objektov v Jugoslaviji, predvsem pa za nakup nekih rudnikov. Trdi se, da je nemška vlada pripravljena dovoliti izvoz napro-šenih deviz, toda pod pogojem, da se za isti znesek izvozijo v Jugoslavijo nemški stroji. Podoben primer je bil že lani, ko je dobila nemška tvrdka Tietz dovoljenje, da sme iznesti v Jugoslavijo za 13 milijonov mark deviz pod pogojem, da izvozi za isti znesek v Jugoslavijo nemških strojev. Dospelost davkov Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zak. o neposrednih davkih v I. četrtletju 1938 v plačilo: A. dne 1. januarja 1938 I. četrtletni obrok zgradarine, pridobni-ne, rentnino, družbenega davka, davka na neoženjone osebe, davka na poslovni promet, in vojnice; B. dne 15. avgusta 1938 I. polletni obrok zemljarinc. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave v Ljubljani, Vodnikov trg 5 in mestnega načelstva v Ljubljani. Desetletnica Slovenskega krožka na Dunaju V nedeljo, dne 16. januarja proslavi Slovenski krožek na Dunaju v veliki dvorani češkega Narodnega doma, XV. okraj, Turnergasse 9, svojo lOletnico. Slovenski krožek si je pridobil za ohranitev slovenskega življa na Dunaju zelo velike zasluge, zlasti z vzdrževanjem slovenske šole ter s svojimi koncertnimi, družabnimi in kulturnimi prireditvami. Ob svoji uspešni desetletnici se obrača Slovenski krožek na slovensko javnost s prošnjo, da mu ta z denarnimi prispevki omogoči še uspešnejše delo. Apeliramo na vse gospodarske ljudi, da ne prezrejo te prošnje naše dunajske kolonije in da izrečejo ob lOletnici delavnemu društvu vsaj s skromnim prispevkom svoje priznanje. Za zavedne Slovence je to samo po sebi razumljiva dolžnost. t Jurli Krašovk Pne 4. t. m. je umrl v Žalcu veletrgovec Jurij llrašovic v šestinšestdesetem letu svoje starosti. Pokojnik, ki se je udejstvoval tudi v javnem življenju ter zavzemal mesto podpredsednika Savinjske posojilnice v Žalcu, občinskega odbornika trške občine žalske itd., je bil svetel vzor neumorne delavnosti in podjetnosti. Bil je pravi selfmademan, kakršnih najdemo le malo v naših poslovnih in pridobitnih krogih. Rodil se je dne 24. aprila 1872 v prijaznih Braslovčah v Savinjski dolini kot sin kovača in posestnika. Po končani ljudski šoli je vstopil v uk kot trgovski vajenec pri uglednem žalskem trgovcu Jakobu Janiču, po dovršeni učni dobi pa je serviral kot trgovski sotrud-nih pri večjih firmah v Ljubljani ter se končno osamosvojil kot trgovec na Jesenicah v času gradnje karavanškega predora. S pridnostjo in varčnostjo mu je uspelo pridobiti si toliko prihrankov, da Je kupil leta 1906. od svojega bivšega šefa Jakoba Janiča v Žalcu 6taro in vpeljano trgovino z mešanim blagom, železnino, razstrelivi itd. Tako je nadaljeval svojo trgovsko kariero v hiši, kjer je prejel nekoč svoje prve nauke kot trgovski vajenec. Z neverjetno energijo, žilavostjo in spretnostjo je vodil svoje trgovske posle ter tekom let dvignil svojo trgovino na zavidanja vredno višino. Za življenjsko družico si je izbral svojo braslovško rojakinjo iz ugledne in narodno rodbine Pla-skanove, ki mu je bila ves čas njegovega plodonoenega življenja zvesta in krepka opora. V srečnem zakonu se mu je rodilo pet otrok, od katerih živita dva sinova Branko in Milan ter hčerka Nada. Svoje otroke je vzgojil v odločno narodnem duhu. Pred dvema letoma je zgradil v Braslovčah, na mestu, kjer je stala prej rojstna hiša njegove soproge Marice, moderno, komfortno urejeno trgovsko hišo, ki jo je posetil še na dan svoje smrti. Tam mu je postalo nenadoma slabo in se je zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga takoj z avtomobilom v Žalec, kjer se je pred večerom še enkrat zavedel, nato pa za vedno zatisnil svoje oči ob 20.30 uri po kratkem trpljenju. S pokojnikom lega v grob markantna trgovska osebnost, kakršnih je le malo v našem podeželju, mož, ki mu je bilo vse njegovo življenje en sam delovni dan, posvečen trgovini in svoji ljubljeni .rodbini. Pogreb uglednega pokojnika je bil dne 6. t. m. ob 16. uri na pokopališče pri Sv. Kancijanu v Žalcu ob veliki udeležbi ljudi. Ohranimo nepozabnega pokojnika v trajnem in Častnem spominu, /žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje! Indeks industrijske proizvodnje znašal v Italiji (1923=100%), oktobru 117 proti 102, 111, 95, t in 77‘5% v zadnjih petih letih. Proizvodnja valjarn se je povečala prvih desetih mesecih od 1,4 v 1936. na 1,5 milijona ton v le-1937., proizvodnja surovega že- Italijansko gospodarstvo koncem leta 1937. Italijanska trgovinska bilanca je bila v prvih 11 mesecih 1. 1937. pasivna za 5241 milijonov lir, v istem času 1. 1936. je znašala pasivnost samo 1962 milijonov lir. Upoštevati pa je treba, da je bil dohodek Italije lani od tujskega prometa zelo velik, dočim je bil 1. 1936. zaradi etiopske vojne minimalen. S tem je pasivnost tr govinske bilance zelo izravnana. Zelo se je povečala trgovina Italije s kolonijami. Tako je izvozila Italija v Etiopijo blaga za 2303 milijonov lir, uvozila pa samo za 340 milijonov. Tu je torej aktivna, Seveda pa je treba pri tem upoštevati to, da je šel velik del tega izvoza na račun investicij, ki jih bo morala plačati JLtalija sama. leza pa v Istem času od 700.000 na 722.000 ton. Cene so se kljub devalvaciji lire zaradi stroge kontrole cen primeroma le malo dvignile. Indeks cen v trgovini na debelo se je od oktobra do novembra dvignil samo za 2,1 na 96,1 (1928=100%) odstotka. V novembru 1936 Je znašal 77,8 in se je torej v celoti dvignil za 22 točk. Indeks cen za živila pa se je dvignil od 85,5 v novembru 1936 na 96,9 v novembru 1937. V vsem letu pa je na-rastel za 13*3%. Pozor, izvozniki deželnih pridelkov Nedopustne manipulacije tvrdke V živem spominu je še, kako mnogo denarja so izgubili naši gozdni posestniki, ker so se lotili lesne trgovine in prodajali v Italijo les tvrdkam, ki so obstojale le na papirju in katerih edino premoženje je bila dostikrat le štampiljka, s katero so lovili kaline v Sloveniji. Te težke izgube so iz-pametovale ljudi in danes vsaj v lesni trgovini lij udje ne prodajajo več na slepo, temveč le firmam, ki jih poznajo. Enako nevarna je tudi trgovina z deželnimi pridelki. Tudi tu so že naši ljudje mnogo izgubili, ker so postali plen tvrdk, ki so znale z raznimi manipulacijami doseči, da so kupili dobro blago naših ljudi za slepo ceno. Mnogo teh izgub bi se preprečilo, če bi bili naši ljudje vedno tako solidarni, da bi tudi drugim povedali svoje izkušnje ali če bi imeli osrednjo izvozno organizacijo, ki bi pravočasno informirala naše izvoznike o nesolidnih tujih firmah. Ker pa takšne organizacije nimamo in ker naši ljudje niso še tako solidarni, zato se še vedno dogaja, da doživljajo naši ljudje pri izvozu gob in deželnih pridelkov .velikanske izgube, namesto da bi kaj zaslužili. Tuja nesolidna tvrdka pa žanje uspeh njih dela. V potrditev resničnosti prednjih vrst objavljamo dopis, ki smo ga prejeli od prijatelja, ki se je mudil v decembru v Strasbourgu. Piše nam: Mlad slovenski podeželski trgovec z deželnimi pridelki je prodal v Strasbourg okrog 1000 kg suhih gob za 37.000 din. Firma, na katero je bilo blago naslovljeno, je na trgu v Strasbourgu ijako znana kot nesolidna. Zlasti je znano, da je njena posebnost naročati blago, ga pod to ali ono pretvezo protestirati, zavleči carinske operacije tako dolgo, da more govoriti o neki škodi, čeprav le imaginerni, nakar si pusti v povračilo te škode izstaviti zaporo na blago, da ne more nihče rfrug do blaga. Ko se pa blago že malo poleži, izposluje firma prisilno ali pa carinsko draž bo ter na ta način pride do blaga visoke vrednosti za par tisoč fran kov. Ta firma ima še to posebnost, da posluje naenkrat pod tremi imeni. Ena tvrdka kupuje, njen kapital znaša 25.000 fr., druga prodaja, tudi njen kapital znaša 25.000 frankov, tretja firma pa se glasi na ime lastnika. Ta kupuje in prodaja, kadar se je bati, da bo stvar šla krivo. Da bo stvar izgtedala lepše, posluje ena na stanovanju lastnika, druga v prostorih skladišča, a tretja nima stalnega naslova. Vse tri firme, katerih je lastnik vedno ena in ista oseba, iz Nemčije izgnan poljski žid, so kakor vse kaže in kakor pravijo izjave uglednih štrasburžanov, ustanovljene samo za fiktivno poslovanje, ki špekulira na nereeJ-nosti in trike. Videl sem izjave in dokumente, ki so pričali, koliko in kateri naši trgovci so že nasedli tej dični družbi, ki gotovo Francozom in Nemcenk v Alzaciji ne dela časti. Da je pa stanje tako in da propade toliko našega denarja v tujini, so krivi tudi naši izvozniki sami. Vse take sleparske primere bi morali prijaviti in objaviti, da bi vsaj drugi ne nasedli! A zdi se, da raje molče in si mislijo, naj še drugi malo »gor plačajo«. In tako so nasedli naši stari in ugledni trgovci, pa tudi začetniki, ki mislijo, da so vsi tako pošteni kakor oni. Kako malo previdni so naši ljudje, se vidi iz tega, da je ena naša firma trikrat nasedla in samo enkrat je še imela čas blago rešiti in prodati drugam. Dvakrat pa je bilo blago, ki jo je veljalo vsakokrat okrog 30.000 din, prodano za bagatelno ceno. Po izjavah ljudi v Strasbourgu so naši ljudje krivi tudi zato, ker ne iščejo informacij, preden od-pošljetjo blago, temveč se zanesejo na izjave tega ali onega znanca ali pa celo na reference, katere navede dotični trgovec sam. Zgodilo se je celo, da so ljudje iskali reference pri eni izmed njegovih firm. Opominjam vse naše izvoznike gob, zdravilnih zelišč ter drugih deželnih pridelkov, naj bodo sila previdni ne samo pri prodaji na trg Strasbourg, nego tudi pozneje, ko je blago že enkrat tam. Kajti firma velikokrat daje dispozicije tako, da človek ne more uganiti, kaj hoče. Velikokrat disponira blago, da zamegli vso stvar na špediterja v Kehl samo z namenom, da otežkoči sporazum oziroma pravočasno predisponiranje blaga. Kakor sem videl, dobavljajo blago razni naši trgovci in baš te dni je neka pošiljka bila deležna usode, ki ji je bila namenjena že od samega začetka. Pri sodišču v Strasbourgu leži proti navedeni firmi oziroma je v teku več tožb, med temi tožbe z Dunaja, iz Jugoslavije, s Poljske in iz Romunije. Tem se je pridružila še moja kazenska ovadba proti temu izgnanemu židu ter ovadba radi izstavitve čeka brez kritja. Čudim se samo teinu, kako more taka firma sploh obstajati in poslovati že nekaj let. Francoski zakoni so vendar strogi in francoski narod da nekaj na svojo čast. Pa pride tak izgnanec, se pusti naturalizirati in kot tak onečašča in vzbuja nezaupanje povsod. Podatki o izvoženem mehkem lesu v letu 1937. Osredni lesni odsek pri Zvezi trg. združenj naproša vse izvoznike mehkega rezanega lesa, da mu nemudoma javijo količine mehkega rezanega lesa, ki še niso bile dobavljene na račun sklepov in prodaj v letu 1937. ter stanje dne 1. januarja 1938. Ti podatki so nujno potrebni Stalni delegaciji za lesno gospodarstvo za sejo ETEC-ja v Varšavi, ki bo v kratkem. Na ta način bo mogoče izračunati ali se je izvozna kvota popolnoma izkoristila ter v primeru, da se ni izkoristila, zahtevati event. prenos na tekoče leto. Konkurzi - poravnave Razglašeni so konkurzi o premoženjih: zapuščine po pok. Ivani Kovičevi, sodanjevi ženi v Tacnu; kon-kurzni sodnik Orožen, upravnik mase odvetnik dr. Kamušič; ogla-sitveni rok do 31. januarja, ugotovitveni narok dne 7. februarja pri sodišču v Ljubljani ob 9.; Franca Okorna, posestnika, kovača in osebno jamčečega družbenika tt. >Liv«, kovinske ind. kom. družbe v Št. Vidu nad Ljubljano; konkurzni sodnik dr. Šašelj, uprav- l R. Z. Z NEOM. Z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, v lastni palači obrestufe hranilne vloge natugodneie Kave vloga vsak čas razpola?! ivs sMje pa 4%, prati oflpoietli po 5% nik mase odvetnik dr. Brence; oglasitveni rok do 31. januarja; ugotovitveni narok dne 7. februarja ob 9. pri sodišču v Ljubljani; tvrdke »Liv«, kovinsko industr. kemanditne družbe F. Okorn v St. Vidu nad .Ljubljano; konkurzni sodnik dr. Sašelj, upravnik konk. mase odvetnik dr. Brence; oglasitveni rok do 31. januarja, ugotovitveni narok dne 7. februarja ob 9. V poravnalni stvari Strojne tovarne in livarne v Ljubljani se preloži poravnalni narok na dan 22. januarja ob 9. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Leopoldine Ilepšetovc, lastnice neprotokolira-ne tvrdke Ignacij Repše, mizarstvo in trgovina s pohištvom v Ljubljani. Poravnalni sodnik Ba-ričevič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Ivan Vrtačnik. Narok za sklepanje poravnave dne 26. januarja ob pol 9., rok za oglasitev do 2‘2. januarja. Potrja se prisilna poravnava, ki jo je sklenil trgovec Edvard Povalej v Mariboru, reg. pod firmo »Eksploziva Edvard Povalej«, s svojimi upniki. Risarski tečaj za notranjo arhitekturo Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Ljubljani risarski tečaj za notranjo arhitekturo. Tečaj bo trajal do poletja ter bo ob sobotah zvečer in v nedeljah dopoldne. Sprejemajo se v tečaj samo mizarski mojstri in taki pomočniki, ki že obvladajo strokovno risanje ali so dovršili mizarsko delovodsko šolo v Ljubljani. Prijave za tečaj z natančnim naslovom je treba poslati najkasneje do 10. januarja t 1. na Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani. Sprejeti udeleženci bodo obveščeni pismeno o dnevu pri četica tečaja. Politične vesti Bolgarski uradni list Je objavil razpis volitev, ki bodo marca meseca. Za moške velja volilna dolžnost, ne pa tudi za ženske. Ministri, državni in samoupravni uradniki ter državni dobavitelji ne smejo kandidirati. Pač pa smejo kandidirati vsi, ki so bili obsojeni, ker so še nadalje ostali organizirani pristaši razpuščenih strank. Voditelji bivših političnih strank se prizadevajo, da bi se ustanovil blok bivših strank, ki bi šel enotno na volitve. Titulescu je vstopil v romunsko kmečko stranko. Tudi nekateri drugi romunski politiki so vstopili v kmečko stranko. Izvršilni odbor kmečke stranke je izrekel predsedniku Manlu svoje popolno zaupanje. Prijateljski pakt bo po poročilih romunskih listov v kratkem sklenjen med Romunijo in Italijo. V nedeljo se sestanejo v Budimpešti zunanji ministri Italije, Avstrije in Madžarske, da se pogovore o aktualnih vprašanjih srednje Evrope. Po sestanku zastopnikov držav rimskega bloka bo priredil državni upravitelj Horthy za vse udeležence velik lov. Avstrijski kancelar dr. Sušnik je izjavil dopisniku nekega angleškega lista, da se motijo vsi, ki gledajo črno na Avstrijo in ki mislijo, da bo kar v kratkem postala plen nacistične Nemčije. Avstrija hoče živeti svoje lastno življenje in ga tudi more živeti. Napačne so tudi trditve, da je Avstrija danes samo privesek Italije, ker vodi Avstrija samostojno politiko. Dr. Sušnik Je nadalje izjavil, da je sam sicer odločen monarhist, da pa vprašanje povratka Habsburžanov danes ni aktualno. Gospodarski odnošaji v Podonavju so se zboljšali ter je prepričan, da bo gospodarsko sodelovanje podonavskih držav, ki dobiva že konkretne oblike, pospešilo tudi njih politično zbližanje. Italijanski listi so zelo nezadovoljni z Rooseveltovo novoletno poslanico, ki jo imenujejo za prazno iluzijo, ker se države, ki so se demokracije oprostile, ne bodo nikdar več vrnile pod oblast demokracije. Se bolj nezadovoljni so z Rooseveltovim govorom nemški listi. V celoti pa nemški listi Rooseveltovega govora sploh niso mogli objaviti, ker je to cenzura preprečila. Novi angleški vojni proračun bo spet povišan ter bo znašal 350 milijonov funtov, kar pomeni rekordno višino. V primeri s sedanjim znaša zvišanje 80 milijonov funtov. Za vojno mornarico je določenih 125 milijonov, 123 za letalstvo in 102 milijona za vojsko. Poljski vladni list »Gazeta Poljske« naglaša v uvodniku, da so brez podlage vse vesti, kakor da bi hotela Poljska uvesti totalitarni režim ali ukiniti ustavo, ki je v svojem jedru demokratična. Teruel jc ves razdejan, a še vedno ni zavzet od čet generala Franca, temveč se kljub silnemu mrazu vodijo sredi mesta ogorčene bitke med republikanci in franki -sti. General de Liano je v svojem radijskem poročilu dejal, da se bo usoda Teruela in drugih mest odločila na drugih bojiščih. Ta tjdo oživela, kakor hitro se bo vreme zboljšalo in potem bodo Frankove čete hitro in definitivno obračunale z nasprotnikom. Nemo pro-pheta in pa tria! Japonski notranji minister admiral Sueguca je objavil v novoletni številki lista »Suokoron« izjavo, v kateri čisto odkrito pravi, da gre na Daljnem vzhodu za boj med belo in rumeno raso. V Izjavi tudi čisto odkrito grozi Angliji, da bo prišlo do vojne med Japonsko in Anglijo, če bi Anglija še nadalje podpirala Kitajsko. Prepričan je, da v primeru vojnega konflikt^ Amerika ne bo podpirala Anglije. Rusija pa naj se namesto na Daljni vzhod raje obrne na Tibet in Indijo. Izjava japonskega^ notranjega ministra, ki se označuje kot bodoči japonski ministrski predsednik, je napravila v vseh prestolnicah velesil zelo močan vtis. Ameriška vlada bo zahtevala, kakor se poroča, nekatera pojasnila k izjavi notranjega ministra. Na konferenci prvih japonskih vladnih mož, t. J. predsednika vlade, zunanjega, vojnega in mornariškega ministra, je bilo sklenjeno, da bo Japonska nadaljevala brezobzirno vojne operacije, dokler Kitajska ne prizna svojih napak. Sicer pa da je Japonska za mir!! V egiptskem parlamentu je bivši ministrski predsednik Nahas paša preprečil, da bi se prečital ukaz o razpustu parlamenta. Vafdlsti so izključili iz svoje stranke predsednika egiptskega parlamenta, ker se je pridružil novi vladi. Tako senat ko parlament sta izrekla novi .egiptski vladi svojo nezaupnico Denarstvo Narodna banka v letu 1937. S podanim izkazom stanja Narodne Lanke z dne 81. dec. 1937 ie omogočen celoten pregled o delovanju Narodne banke v celem letu. V naslednjem par primerjav ________^ 0 Postavkah banke, kakor jih na-1 Nove''vloge so pri Mestni hranilnici vajajo njeni redni tedenski izka- v Brežicah že dosegle 2 milijona *i. (Vse številke v milijonih din.) din- Vloge pri Mestni hranilnici ljubljanski so v zadnjem četrtletju narasle za IF1 na 923 milijona din, in sicer je znašal prirastek novih vlog v oktobru 3'2, v novembru 2 6 in v decembru 6 2 milijona din. Mestna hranilnica v Brežicah bo začela s 1. februarjem izplačevati vse stare vloge do 10.000 din. Hra-nilniška uprava je nadalje sklenila, da bo izplačala obresti za poldrugo leto za vse vloge od 10.000 do 30.000 din, vsem ostalim vlagateljem pa obresti na eno leto. Kovinska podloga je v 1. 1937 Zanatska banka bo odpovedala , vse kredite pooblaščenim inženir narasla za 83 na 1.709,1. Zlato v | jem> j^r niso več včlanjeni v obrt-blagajnah se je povečalo za 113,2 na 1.701,5, dočim se je zlato v tu-1 iini zmanjšalo za 30,2 na 7.4. Dcvize izven podloge so se | z^anjšale za 112,3 na 439,9. Naj-Vlšje stanje so dosegle devize iz-Ven podloge koncem junija, ko so | znašale že 880,3. niških zbornicah, temveč samo v inženirskih zbornicah. Hranilne vloge v praško Poštno hranilnico so lani narasle za 168 na 550 milijonov Kč, pri čemer pa kapitalizirane obresti niso upoštevane. Novi romunski finančni minister je izjavil, da je vlada trdno odločena, da brani romunski lej. Da se urede zunanji dolgovi Romunije, se bodo v kratkem začela pogajanja s tujimi upniki. Predsednik Roosevelt je znižal ceno srebra od 75’57 na 64 04 centov za unčo. Norveška državna banka je znižala obrestno mero od 4 na 3‘5'Vo. Dosedanja obrestna mera j« bila v veljavi od 7. decembra 1936. Kdaj pa bo naša Narodna banka znižala obrestno mero? Naše gospoda v novembr Narodna banka je izdala svoje poročilo o stanju našega gospodar- Posojila so skupno padla za I stva v novembru. 12,75 na 1.704,6. More se reči, da padajo posojila pri Narodni banki Državni dohodki: Podatke za državne dohodke si- 1. 1932. stalno. Takrat so zna-ler še ne navaja, a so bili med «. še 8korai 2 j« Pol milijardi. tem že objavijeni in jih je tudi že drtK-a^n da je baš v L >Xrtr. list« objavil v prejšnji Stemni' *® Narodna banka tako y novembru so znašali dr- sojiH P01""8*13 gospodarstvu s po- žavni dohodki 1.124,6, za 215 mi-' . _ lijonov več ko po proračunu, dr- ■lenična posojila so se znižala I j^vni izdatki pa so znašali le 23 26’7 na 1431,8, lombardna Pa 966,8 milijonov din, da so za 80 se Povečala za 13,9 na 272,7. I jgg g milijona din manjši od do-Vrednostni papirji so se poveča- hodkov. n za 84.4 na 201,2. Vrednostni pa- Večje dohodke so dali skoraj P'rji so v stalnem dvigu ter so Vsi posredni in neposredni davki, znašali leta 1932. le 15,4. Vredno- od drž. podjetij so najbolj povesti rezervnega fonda so se pove- čale SVoje dohodke železnice, jahale za 2918 na 166,8, vrednosti 8en dokaz, da je zvišanje železni-drugih fondov pa za 1,29 na 29,56. | ških tarif nepotrebno. Prejšnji predjemi države so se znižali za 9.49 na 1.638,35, začas-. . . ni pa so znašali nespremenjeno P"™®* na efektmh borzah je ftoo mili, ,, znaSal 17 milijonov, za 10 manj ko 600 milijonov din Nepremičnine so se povečale za 4,95 na 160.07, zlasti zaradi zgra ditve zavoda za izdelavo novčanic. Najbolj so se povečala razna aktiva, in sicer za 1.211,3 na - 030 6. Podrobnih navedb, kaj vse v novembru 1936 in za 3 milijone manj ko v oktobru 1937. Promet v devizah in valutah pa se je dvignil od 262 milijonov v nov. 1936 na 333 v oktobru 1937 in na 341 milijonov din v novem- šteje Narodna banka pod raznimi p*13 |^37 aktivami, še vedno ni Tečaji delnic so znatno narasli Delniška glavnica le ostala ne-|Tak° V°jne Škode 377,68 V t - I vembru 1936 na 419.05 v novem- bru 1937. Celotni indeks delnic se lzpremenjena m se navaja v višini 180 milijonov din. Rezervni fond se je povečal za 45 8 na 199,3, drugi fond pa za 4,08 na 33,9. 01 tok bankovcev se je dvignil v J. 1937. za 425.5 na 5.834.07. ^.vig je deloma v zvezi z zvišanjem raznih aktiv in pa vrednostnih papirjev. Še mnogo bolj pa so se dvignile I obveze na pokaz, m sicer za 829,3 I na 2-458,5. Depoziti po tekočih ra- mineralni Čunih so narasli za 739,4 na 1.390 5, razni računi pa za 110,3 na 1.028,9. Obveze na pokaz -so v stalnem in ugodnem dvigu ter so znašale skupno koncem leta: je dvignil od 72.1 v novembru 1936 na 79,3 v novembru 1937. Indeks cen Indeks za cene na debelo, pri čemer je upoštevano 55 proizvodov, se je gibal takole proizvodi: 1926 = 100% nov. okt. nov. 1936 1937 1937 657 85'3 84‘6 654 670 67'1 8F0 89-0 87-2 industrijski celotni indeks 72T 82'0 817 795 69‘8 80'0 Denarni trg Tečaj dinarja v Curihu je že več ko leto dni neizpremenjeno 10‘—. Tečaj angl. funta je tudi stabilen in znaša 238*— din. Obrestna mera se enako ni spremenila. Skupne vloge v vseh bankah in hranilnicah so se povišale od 10.644 milijonov v nov, 1936 na 11.807 s nov. 1937. Od oktobra 1937 so narasle za 52 milijonov. V glavnem so narasle v državnih denarnih zavodih, in sicer pri Poštni hranilnici in Drž. hip. banki od 2113 milijonov v nov. 1936 na 2512 v oktobru 1937 in na 2533 v novembru 1937. Vloge pri 20 največjih bankah so narasle le od 3028 v nov. 1936 na 3248 v nov. 1937. Gotovina v 20 bankah se je povečala od 293 v nov. 1936 na 350 v nov. 1937, a se je zmanjšala za 16 milijonov v primeri z gotovino v oktobru 1937. Posojila v 20 bankah so se ne znatno dvignila od 4136 v nov 1936 na 4150 v nov. 1937. Rudarska proizvodnja Indeks rudarske proizvodnje je rastel takole: rudarska proizvodnja topilniška nov. 1936 okt. 1937 nov 1937 1397 140' ducL firikene Arnike so zadovoljne s Knoippovo sladno kavo. Vsaka prodaja Knelp->ove sladite kave prinaša siguren denar, ker je to blago, katero odgovarja okusu kupca. dijaki bombaž. Lanska svetovna letina bombaža se ceni na 37‘96, nova se ocenja na 307 bal. To je 2 milijona več ko po starih cenitvah. Povečala se je obdelovana ploskev. Ni pa gotovo, ali poraba res doseže 12'5 mil. bal, kakor jo ceni newyorška borza. Padla je predvsem poraba v USA, Angliji in Franciji. Negotova pa je Japonska. Trden je položaj volne, ker ga pospešuje konjunktura odjemnih dežel, zlasti pa sporazum Japonske in Avstralije. Samo zaradi japonskih nakupov v Avstraliji so cene zrasle za 15—20%. Potem je cena občutno padla in obstala za nekaj vrst volne celo na 30% pod lansko ceno. Rastlinska olja (lan, soja, kopra) so zaključila negotovo. Prav tako so padle cene za surovo maslo, boljše pa so za mast. Kolonialno blago je trdno. Po sporazumu med Brazilijo in Kolumbijo se je utrdila brazilska kava, morali bodo pa še nadalje nekaj tega blaga uničevati kot doslej. V 11 lanskih mesecih je bilo tako uničenih 15'5 milijona vreč — rekord! Caj se bo bržkone še precej podražil, enako tudi kakao. Sladkor je nestalen. Najbolj je padla cena kavčuka, ki ne krije niti pridelovalnih stroškov. Pripravlja se sieer nov sporazum, a so zaloge še preveč velike za ustalitev na trgu. Preračun Beograda vzela vso pšenico, bi bila za to potrebna vsota 100 milijonov Novi proračun beograjske občine funtov. , .j nno c, -1-- „ j- s„ I Svetovna proizvodnja avtomobi- predvideva 336,8 milijona dm iz- ,oy Je znašala v j 1936 5,810.000, datkov in prav toliko dohodkov. v j 1937 pa 6,650.000 voz in se je Osebni izdatki so povečani za 5,91 torej zvišala za 15°/o. Proizvodnja na 99,3 milijona, redni materialni I ktal P»a Je celo narasla od 51.000 izdatki pa za 5,1 na 219,5 milijona | ^f 000 in 86 * toreJ zvišala 23 Francosko-ruska provizorična tr- di nanje v. Izredni izdatki so pro-računani na 17,9, šolski pa na 72 milijonov din. vinska pogodba Je bila podal J -na zopet za eno leto. Značilna je skrb občine za dvig I ^tiiigent'z^žmeffsviK tujskega prometa ter se poviša I Japonske tvornice za volneno fond za tujski promet od 30.000 na I blago so sklenile, da bodo letos 1200 000 din. | znižale svojo proizvodnjo za 60»/., 1317 146’9 Za promet še ni podatkov za november. Prav tako tudi še ni objavil SUZf'R svoje statistike o zaposlenju delavstva. O uspehih naše zunanje trgovine v novembru pa smo že obširno poročali. Več ko polovico vseh izdatkov d* bo dovolJ deviz 23 v°3sko-občine krijejo dohodki mestnih podjetij, tako bosta dala tramvaj in elektrarna 150, vodovod 23 in klavnica 12 milijonov din. Občina bo ]>obirala 20%no občinsko dokla-1 do, ki bo dala 14,6 milijona din. Dohodek od trošarin je proraču-1 nan na 88, taks pa na 21,9 milijona dinarjev. Finančni položaj Beograda se je zelo zboljšal. Dne 1. januarja 1935 | je imela beograjska občina še 895 1'68*1 147‘81 milijonov din dolga, 1. januarja' 11938 pa samo še 580 milijonov din. I 1932 1933 1934 1935 1936 1937 697.8 1.031.0 865.8 1.213.0 1.385,6 2.458,5. Slabši razvoi surovin Cene kovinam padaio Poročila prvega tedna v letu se Iv primeri z negotovim položajem surovin v minulem letu drže še bolj rezervirano. Glavni vzrok za Obveze z rokom so ostale s 50 mrtvilo na svetovnih trgih surovin milijoni nespremenjene. sta še nadalje znižanje porabe v Nespremenjena je ostala tudi USA, kjer se je še poostril boj za obrestna Inera 1 i»«k„„..„ Sprememba deviznega pravilnika sebnega gospodarstva z Roosevel tovo vlado, in v precejšnji meri zadnji padec vrednot na new-yorški borzi. , .V Združenih državah se preso- Poročali smo ze, da morajo iz- ja jo obljube novega dviga zelo pe-vozniki od 1. ja n ua tja naprej po-1 si mistično. Se vedno ni rešeno na-nuditi Narodni banki v odkup lejsprotje med produkcijo in konsu-25% in ne več 33% svojih deviz. Imom, na katerem eksperimentira Dostavili »smo tudi k tej vesti, da vlada že nekaj let, in sicer izme-Pričakujemo, da bo tudi sedanji I noma z omejitvami in z umetnim odstotek deviz, ki jih morajo od-1 pospeševanjem. Dvig cen za suro-stopiti izvozniki, znižan, ker po- vine ne uspe zaradi avtarkičnih meni še vedno preveliko obreme- teženj Nemčije, Rusije, Italije in ni.tev našega izvoza. Japonske. Na to vpliva seveda tudi Spremenjen pa je tudi čl. 14. de- napredek v pridobivanju sintetič-viznega pravilnika in ni treba se- nih surovin. Indeks glavnih pred-daj več ponuditi Narodni banki metov se je razen za žito in za šalterskih deviz v odkup, razen če kolonialno blago spet znatno zni-gre za devize, ki prihajajo iz tu-1 žal. jine z namenom, da se spremene [ v svolvodne dinarske terjatve. SI tem je zopet vpostavljeno stanje, I Kovine ki je bilo v veljavi 1. 1936. ■ Žito 4.1. 28. XII. 3.1. 1937 1938 144'5 113-8 U31 160-7 126*9 128'1 107*1 106’8 109-9 74-8 120’8 109-3 74'8 1211 293-8 135-9 Tekstilije ■ 138"1 Ziv., rasti. prod. in olje 196 1 Nafta in olj. pr. 74 8 Koloniale 147*4 Kavčuk 402*2 308 8 Žel. in premog 102'8 135"8 Londonsko tržišče srebra sporoča padec cen na globinsko točko od maja 1934, "kar je učinek znižbe nabavne cene v USA (od 77 57 centov na 64"64 centov za unčo) in pa novih pogodb s Kitajsko, Mehiko in Kanado. Razvoj cen za ostale kovine in enovit. Malo se je poslabšala cena bakra, svinca; nadaljuje se padanje cene za cink. Nov kartel še ni ustanovljen. Enako je spet padla cena kositra, čeprav se je proizvodnja zelo omejila. Svetovna žitna tržišča so brez prometa zaradi praznikov. Slabša sta trenutno pšenica in oves; bolj trdni pa koruza, ječmen in rž. Indeks tekstilij še pada, predvsem zaradi lanske rekordne žetve. Zadnje prodaje amer. bombaža so dosegle že višjo ceno, a še ne enake kot v začetku 1937. Podobno je nestanoviten egiptski in in fgp Frančiškanska ulica 3 A. Šarabon UUBUANA Bwo» kolonljalne robe Veletrgovina s Špecerijo Zunanja trgovina Velepražaroa m kavo Hlini »a difove Slavna zaloga radii* skife vodi Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon it. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Češkoslovaška vlada je podalj- Tret ii zvezek Wp11sovp šala veljavnost uredbe, da se uve- ^ vveiiuuve de za sladkorne tovarne numerus »bvetOVIie ZgOCOVine« IZSel clausus. Nadalje je sklenila vlada, I ho$ijlie praznike je izšel III. da se uvede numerus clausus tudi * _ .j* _ za konfekcijske tovarne. zvezek Wellsove >Svetovne zgodo- Zastopnik nemške tvrdke »Berg- vine«, ki jo je izdala zalozba mann« je kupil v Kavali 600.000 kg I Modra ptica. Za danes samo opo-grškega tobaka. Zastopnik druge xarjamo vse naše bralce na to nemške tvrdke pa je kupil 1,2 mi- * . . , . „„ lijona kg grškega tobaka. knjigo, ki si jo bo pač gotovo na- Romunija je jiodaljšala prepoved bavil vsak, ki ljubi dobro knjigo, izvoza koruze. V trgovskih krogih I Obširneje bomo poročali o knjigi pa so s to prepovedjo nezadovolj-1 v enj prihodnjih številk, ni, ker ima Romunija na vsak na-1 1 čin 20.000 vagonov koruze več, kakor Jo potrebuje. Vsaj ta koruza bi se morala po mnenju trgovskih krogov na vsak način izvoziti. Vinske zaloge Francije znašajo barva, pletiva la kemične tnali obleke, klobuke iz letošnje trgatve 66,8 milijona hi, I itd. Škrabi in tveilolika trajee, ovrat Ze v 24 urah skupno 77,2 milijona hi vina na| zalogi. Proizvodnja sintetičnega kavču- lika domače perilo tovarna JO S. REICH ka v Nemčiji znaša sedaj 200 ton Poljanski nasip 4-6. Sclenburgova nL • mesečno. Proizvodnjo nameravajo v 1. 1938. povečati na 2000 ton mesečno, pa čeprav velja sintetični kavčuk trikrat toliko ko naravni. Anglija je na pobudo vojnega ministra izrekla opcijo na vso kanadsko žetev pšenice, da bi bila Telelon it 22 72. Velesejem v Plovdivu nausKO ™ psemce, ua m ona, V Plovdivu (Bolgarija) bO VL Anglija preskrbljena za vsak pri- vzorčni velesejem od 25. ap mer. Ce bi Anglija v resnici pre-1 do 8. maja 1938. SLOVENIA-TRANSPORT Ljubljana 'Meloni: 27-18. 37-18. 37-IH. carinska pisarna 24-19 po uradnih urah OCARINJENJE uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rekurzi — carinsko-tarilnc inlor macije itd. Doma ii po sveto Na seji vodstva bivše HSS je bilo sklenjeno, da se bo stranka v savski In primorski banovini udeležila senatnih volitev, ker ima večino županov v teh banovinah in bodo zato njeni kandidati tudi najbrže izvoljeni. Kot kandidate bo postavila predvsem one člane vodstva stranke, ki pri zadnjih parlamentarnih volitvah niso mogli kandidirati, kakor inž. Košutič, dr. Pemar in prof. Jelašič. Srbi-janska združena opozicija pa se senatnih volitev ne bo udeležila. V Pragi je umrl bivši dolgoletni župan Prage dr. Baxa v starosti 75 let. Dr. Baxa je šele lani stopil v pokoj, že zgodaj se je posvetil političnemu življenju ter je bil že 1. 1895. izvoljen v deželni zbor, nato pa še v državni zbor. Po preobratu je bil izvoljen za praškega Zahvala Podpisana ee prav lepo zahvaljujem Trgovskemu dobrodelnemu društvu »Pomoč«, reg. pom. blag. v Ljubljani, za izplačano posmrtnino po moji umrli sestri Antoniji Cerar, uradnici iz Ljubljane. Obenem priporočam društvo »Pomoč« vsem trgovcem in trgovskim nameščencem. S članstvom pri »Pomoči« si bodo zagotovili denarno pomoč svojim najbližjim ob svoji smrti. Ljubljana, dne 5. januarja 1938. S spoštovanjem MARIJA CEKAR uradnica, Ljubljana. jr Vse vrste manulahtur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča 'M' [ Lingarjeva ulica šl.l župana ter ostal na tem mestu do lani, ko je stopil v pokoj. Dr. Baxa je bil zanesljiv in zvest prijatelj Slovencev ter je našim dijakom v Pragi vedno rad pomagal. Večna slava spominu velikega Slovana in narodnega delavca dr. Baxe! Novo imenovani ban drinske banovine dr. Dušan Davidovič je nenadoma umrl. Pokojnik je bil preje direktor sarajevske mestne hranilnice ter se živo udejstvoval v gospodarskem življenju Bosne in Hercegovine. Prometno ministrstvo je naročilo na Madžarskem 75 posebnih vagonov za prevoz kvalitetnega sadja, oglja in bencina. Naročila so oddana proti kompenzaciji, da bo z njimi pomagano tudi našemu izvozu. V Novem Sadu se bo z novim letom pocenil električni tok, ter bodo imeli v Novem Sadu električni tok ceneje kakor ga pa imamo ml v Ljubljani. Tako bo veljal tok za razsvetljavo v zasebnih stanovanjih samo 4'5 din, dočim bo veljal za urade 5'5 din. Cestni odbor za oba mariborska okraja ima 2,6 milijona din primanjkljaja, ki ga bo kril z 18"/nno doklado na neposredne državne davke. Četniško udruženje v Splitu je razpustila banska uprava primorske banovine, ker da je prekoračilo svoj delokrog. Ves ladijski promet po Donavi je v Jugoslaviji zaradi velikih ledenih plošč ustavljen. Virovitica je ostala brez električne razsvetljave, ker je elektrarna ustavila tok občini zaradi dolgov, ki jih občina kljub vsem opominom še ni plačala. V poplavljenih krajih- Srema, Bosne in Slavonije grozi lakota ter nevarnost raznih epidemij, ker ljudje ne morejo priti do zdrave pitne vode. Upravni odbor družbe Putnik je sklenil, da kupi v Beogradu hišo, kjer bo imela družba svoje uradne prostore. Lutz-pefi, Ljubljana VII. — Šiška, tel. 32-52. Zima pritiska vedno bolj. V Italiji je padla temperatura že v nekaterih krajih na —20. Tudi iz vse severne in vzhodne Evrope priha jajo vesti o silnem mrazu, ki je v mnogih krajih tudi že znova zahteval smrtne žrtve. Angleški kralj bo letošnje poletje obiskal Pariz. Velikansko letalsko oporišče namerava Vel. Britanija zgraditi ob Sueškem prekopu. To bo največje letalsko oporišče na vsem bližnjem vzhodu. Od 1500 Romunov, ki so prišli v Rim na proslavo 2000 letnice rimskega imperija, je sprejel Mussolini delegacijo 50 mož. Vodja delegacije bivši minister Maniolescu je pri pozdravu Mussolinija poudaril, da niso prišli Romuni v Rim, da si ogledajo samo stari Rim, temveč si hočejo predvsem ogledati novi, Mussolinijev Rim. Ves romunski narod je v duhu združen s 1500 romunskimi rimskimi romarji. Svoj govor je zaključil z vzklikom: živela cesarska in fašistična Italija! Mussolini je v svojem odgovoru naglasil, da se je sedaj prvič zgodilo, da je prišla tako velika skupina Romunov v Rim. Prepričan je, da bo romunski obisk zapustil neizbrisen spomin. Nizozemski ministrski predsednik Colijn Je poslal poslanski zbor nici spomenico v kateri opozarja, da se mora Nizozemska oborožiti če hoče, da se more ubraniti vsaj prvega napada, dokler ne dobi pomoči tretje sile. Ni dvoma, da bo parlament njegovo spomenico odobril. »Daily Ilerald« poroča, da sc je v Cadivu izkrcalo 4000 italijanskih vojakov, ki so bili takoj nato poslani na teruelsko fronto. V Cevto pa je prišlo nad 100 italijanskih aeroplanov. Češkoslovaška vlada je z ozirom na spremenjene notranje razmere v Romuniji zopet uvedla obvezni viz,um v prometu z Romunijo. Nova romunska vlada je razpustila vse okrožne in okrajne samoupravne odbore. Trije varšavski dnevniki so bili zaplenjeni, ker so pisali, da bo gospa Lupescu v kratkem zapustila Bukarešto. Pariška razstava ne bo podaljšana ter jo bodo začeli še ta mesec podirati. Nemško letalo, ki je oskrbovalo redni zračni promet z Milanom, se ; e na letališču Rena-Main tik pred pristankom ponesrečilo. Trije potniki in vsi trije možje posadke so bili ubiti. Na železniški progi Kanton— Hankov se je dogodila • velika železniška nesreča. 40 ljudi je bilo ubitih, nad sto pa težko ranjenih. Zaradi avtomobilskih nesreč je bilo lani ubitih v Združenih državah Sev. Amerike 42.000 ljudi. Novo in še nedograjeno krilo državne pisarne v Berlinu se je podrlo. To je že druga nesreča pri tej stavbi. Policija pravi, da se je stavba podrla le zaradi malomarnosti pri zidanju. Tržna pertčila M Naj večji slovenski denarni zavod I Iestna HRANILNICA LJUBLJANSKA ima lastnih rezerv okoli Din 25,000.000*— Nove in oproščene vloge Din 195,900.000*— so vsak čas izplačljive brez vsake omejitve Za vse obveze hranilnice jamži MESINA OBČINA LJUBLJANSKA Lesne cene na ljubljanski borzi dne 5. I. 1938. Tendenca za les mlačna Smreka, jelka: Hlodi I., II., monte . Brzojavni drogovi . . Bordooali merkantilni Filerji do 576' . . . Trami ostalih dimenzij škorete, konične, od 16 cm naprej . . . Škorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . Škorete, podmerne. od 10 do 15 cm . . . Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . Brusni les za celulozo Kratice, za 100 kg . . Bukev: Deske-plohi, naravni. neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. . Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, oktrorobi, I. in II. . Hrast: Hlodi I., II., premera od 30 cm naprej . . Bordonali . . . • . . Deske-plohi, boules . Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II . . Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... Frizi I., širine 5, 6 In 7 cm................... Frizi I., širine od 8 cm do 12 cm naprej . . Oreh: « Plohi, neparjeni, I., II. Plohi, parjeni, I., II. Brest; Plohi neobrobljeni I-, II. Javor: Plohi neobrobljeni I-. 1 1.................... Jesen: Plohi neobrobljeni I., II. Lipa: Plohi neobrobljeni I., II.................. • Parketi: hrastovi, za m* . • • bukovi, za m’ . • • Želean. pragi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad . Drva: bukova, za 100 kg . hrastova, za 100 kg Oglje: bukovo, za 100 kg . . »canella«, za 100 kg , Povpraševanja: Išše se večja količina desk tomban te, prizmlrano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 18' dolžine, od 4" naprej medija, 6" šir. Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah. I/II hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. din 135— 150*— 180'— 180'— 165'— din 175— 170— 200— 200— 195— 345— 395— 390— 440— 300— 340— 300— 330— 335— 130— 50— 375— 140— 80— 250— 300— 390— 450— 290— 340— 595— 730’— 300— 820— 900— 350'— 920'— 1000— 750'— 850— 1 Š 00 950— 795— 845— 850— 900— 800— 910— 900— 1000— 455— 545— 505— BOS- 695— TON- 505— 605— 60— 40— 1 1 8 3 39— 26'- l.l 3* 'tN 1 1