BRAČUN — Maribor: Ali bomo res molčali? Na slede5i zadevi sicer sam nisem prizadet, vendar mie boli očividha krivica. k« io troiio nekateri tovariši temboli. ke.r se pp 7?aTie tisti forum ki bi bil poklican. da iih brani. Zakai nam je profesorsko društvo. ako se ne. mara zanimati 7.a stvari. ki so velevažnp za stan? V prejšnji držlvi smo ime'i profesorji (slično kakor sodnil!<i in učitelii) tako dovršeno rasovno naoredovanie. da nam mi bilo treba niti Drošeni vlaeati za petletnice. Zadostovalo le opozoriti nadrejeno oblast. da se ip riakaza'a povišica avtomatično z dnem dosoelosti. Povišice so bile neodvismpi od imenovania.. To se ie mo^lo tudi zakasniti nikdar 0a ni smela izostati Rripada.io5a višia doklada. razven v slučaiu slalbe ocen^ ali disciplinarnp preiskave. To časovno napredovanie ie bilo ureJetio za orofesorip v avstr. službeni nrat^matiki in tozadevnih uredbab Iki so točno določevale razmerje med ^lužbodaialcem — državo in deloiemalci — orofesorii. VsaV 'zakon takp vrste ie oo^odba. kl se nn medniarodtiih obič»iih n* «me kršiti. Kakor sem dolžen olaCati hiroteko, ki 'o ip naiel nrpišnij ^osnodar /^ bišo in mi ie ori prodaii ni zamolča' tako ie dolžna izpolnjevati poeodbe država. saj pravi ?e dvatisor let stari nre^ovor: »Fundamentum reeriofUTri! in«; est«. Stara država. ki nam ie bila mačeba. ne rod'na mati nom nravice rasovneea napredovaniia: ni nikdar Ikršila.- Tudi v Jnffoslaviii so nam dr> nainoveišeea časa nakazova1' nreiemkp no razVrstl>'ni naredbi ministrskepr-, SVpta v skladti s čl. 106. uradjniškecra zakona. Ntešteto ukazov v katerih se dan oodnisa ni ujemal z dnem dosoelo.sti. ip. Havna kontrola aii brez Dridržka odobri'^ ali na se od slučaja do slučaia pritožila na državni wet ki m i> v takih snorih o4ločal redtio v ori^oe uradnikoTn1 — do nainoveišp dobe. Iz tefa razvidimo, da so se merodajni 5initelii zavedali. da so no mednarodnib običaiib vezani na Rreišnio pogodbo in da io ne smejo kršiti. Zakoii sam že omeniptia razvrstilna naredba ministrskepa sveta in oraksa do poinretpklp dnbp Važeio. da imaio profeso.ni V s'učain dobre kvalifikaciie Dravlco do cclnepf-> časflvneo^ tiatjiredovania i ozircm n* osnovno in octežaino niačo. To pravico so nam zač.eli kratiti v nainoveiši dobi. sklicuioč. se na odlok državnpcr^ svpta. k? io v nroHsiovin ? svoiimi nreišn'inii sk'eoi rešil da se moraio preiemki ob nriliki naPTedbvania iznlačevati z dnem oodpisa ukaza. ne oa z dnem dospeiosti. Ta odlok državneea sveta nasorotuip očividno čl. 106. uradniškeor'' zakona in ra'7vrsti]ni naredhi mvnisfrskpea sveta nasnrotuie dosedai.i; PToksi ter odpira samovo'ii posameznih refepentov širlko Rolie Ze^odilo sp ie da sta profesoria istet^a zavoda ored nastooom dočitnic orosila za povišici nrinadaiTri jirra <; nričptkoTn naslednfeea šolskepa leta. Z^odilo se ie. da ie eden: izmed prizadetih orepfea' lozadjetvno t»fotšnK) od drup-e^a in ir> vložil nekoliko dni oozneje pri nadreieni oblasti. dobil jo ie pa rešenn oravočaSno. med tem k,n tro! druei dva meseca škodie. Iz teea sledi. da en no nifliše rpferente ne moremi^ t.j»« našati. Radi tee^a moramo napeti vse sile. da se omenieni od'ok (ali .odloki?) dr^avnecfl svpta kot Tienitemielien np v r?raksi ne v zakonu sistira in izbiiV s rpm <rlavni kontroli o^ožip iz rok. Profesorskn rfruštvo t\W v imenu Prizadetih tovaHšev vlo^i tožbo na državni svet. nai utemelii orimerno svoi priziv ter zainteresuie tudi izborna nravnika v državnpm svptn Sa^adina in Skarjo v tei zadevi. da se stvar pospeši! Nobene milosti ne iščemo temveč Dravice. Na uspebn ne dvomim. sai leži stv?r na diani.