Poštni«* plačan* * Ile de France«, ki je takoj nato zapustil newyor-ško pristanišče. Pred svojim odhodom je prejel Laval brzojavko od državnega tajnika Stimsona, v kateri se ta še enkrat od njega poslavlja in poudarja prijateljski ton, ki je omogočil poset in vladal ves čas med pogajanji. Še snoči je Laval z maršalom Petainom bil prisoten na matineji francoske trgovske zbornice v Newyorku in ob tej priliki pred tisoč dvesto gosti imel govor, v katerem je naglašal ameriško gostoljubnost in izjavil, da je izpolnil v Wa-shingtonu važno misijo. — Nič ni opustil, kar bi moglo služiti v dobro držav. Upoštevaje tradicije in brez strasti so se vsi trudili, da omilijo vedno bolj naraščajočo svetovno bedo in da rešijo ogroženo civilizacijo. Z veseljem more ugotoviti, da ta trud ne bo ostal brez uspeha. Sodelovanje med ameriško in francosko državo se bo tudi v bodoče vršilo z vedno večjim upoštevanjem obojestranskih interesov in skupnih dolžnosti. O rezultatu konference ne želi govoriti, ker mora poprej obvestiti o tem svojo vlado, vendar pa more ugotoviti, da je bil v Washingto-nu storjen velik korak naprej z ozirom na mednarodno zbližanje in sodelovanje. Uverjen je, da je s svojim posetom v Ameriki služil miru ter čuval pri tem tudi interese Francije. Newyork, 27. oktobra, n. Z ozirom na svoje informacije v ameriških krogih piše »Newyork Herald«, da namerava Laval takoj po svojem povratku predložiti francoski vladi, da se skliče konferenca z zainteresiranimi krogi v Nemčiji, na kateri bi se razpravljalo o reparacijskem vprašanju. Gre v prvi vrsti za nov plačilni načrt, kateri bi se predložil predsedniku Hooverju kot nadomestilo za moratorij, ki poteče 1. julija 1932. leta. Ta konferenca naj bi se sestala koncem novembra t. 1. v Parizu. Pariz, 27. oktobra, n. Zunanjepolitični dopisnik »Echo de Pariš« piše, da namerava francoska vlada predlagati sestanek konsultativnega odbora po Youngovem načrtu. Vprašanje je, ali bo hotela Nemčija poslušati nasvet francoske vlade in predložiti mednarodni banki za reparacijska plačila, naj imenuje konsultativni odbor, ki naj bi proučil in ocenil plačilno sposobnost Nemčije., Berlin, 27. oktobra, n. V tukajšnjih me-rodajnih krogih se za enkrat še ogibljejo izreči sodbo o uspehih Lavalovega pota v Ameriko. Poudarja se, da še ni prišlo obvestilo nemškega poslanika v Washingto-m . Razen tega se pričakuje, da bo ameriška vlada sama obvestila nemško vlado o uspehih francosko-ameriških dogovorov. >Germaniac vidi politični rezultat wa-shingtonskega sestanka za Nemčijo v tem, da se je razpravljalo o možnosti francosko-nemškega gospodarskega sodelovanja. Problem francosko-nemških odnošajev je postal vsled washingtonskih razgovorov šele bolj nujen. Ncwyork, 27. oktobra. Laval je v Nevv-yorku pred odhodom v Evropo posetil francosko kolonijo in več državnih uradov. Zunanji minister Stimson je izjavil, da so razgovori med Lavalom in Hoovrom opravičili pričakovanja in da so bili doseženi pomembni uspehi glede meddržavnih dolgov, reparacij in zlato denarne osnove. Pred Lavalovim odhodom iz Newyorka sta Hoover in Laval izmenjala brzojavki, kjer z zadovoljstvom ugotavljata, da so bili njuni razgovori plodni. Volilni rezultati na Angleškem Velika udeležba volilcev — Zmaguje narodna vlada delavske stranke Ben Tillek propadel Voditelj London, 27. oktobra, (d) Danes so se v Angliji vršile volitve. Prvi volilni rezultati bodo znani šele okrog polnoči. Pri prejšnjih volitvah je bilo do polnoči znanih okrog 30 odstotkov vseh rezultatov, danes pa pričakujejo, da se bo do te ure izvedelo že za več izidov, ker sta skoro povsod samo po dva kandidata. Vsi izidi bodo pa znani šele v sredo, razen izidov iz vasi na otokih, ki bodo znani šele čez en teden. Dosedaj je izvoljenih 67 kandidatov, ki niso imeli nobenih protikandidatov. Z gotovostjo računajo, da bodo zopet izvoljeni podlanci Henderson, sir Herbert Samuel, Neville in Austen Chamberlain, Clynes, Lansburg, Alexander in dt. — Pri današnjih volitvah se poteguje za mandate 1233 kandidatov, od teli 62 žensk. Po volitvah pričakujejo večjih izpre-memb v razmerju moči med posameznimi strankami. V splošnem pričakujejo poraz delavske stranke in računajo, da bo narodna vlada dosegia večino 150 do 190 glasov. V Angiijo so prišli mnogi inozemski lunkcijonarji, da prouče ves angleški volilni mehanizem. Med drugim je prišel tudi pariški policijski prefekt. Izredno velika udeležba London, 27. oktobra, (d) Naval volilnih množic v volilne lokale je bil po vsej Angliji izredno močan. V mnogih okrajih je do popoldne volila že pretežna večina volilcev. Tako je bilo tudi v Londonu, kjer je bilo sicer običajno prav majhno zanimanje za volitve. Tudi ženski volilci so danes prihajali v velikem številu na volišča. Gosta megla, ki je skoro ves dan ležala nad Londonom in nad južno Anglijo, je le malo vplivala na volilno udeležbo. Do 10. zvečer se mir ni kalil. Samo iz Kensingtona in iz Belhama so prišle vesti o spopadih med komunisti in pristaši u*-rodng vlade.. Obe stranki sla se obdelovali s krepelci, steklenicami za pivo, britvami in železnimi drogovi. Nekaj oseb, med njimi tudi policisti, je bilo ranjenih. To pa so le osamljeni dogodki. Ob 23.15: ugodni rezultati za konservativce London, 27. oktobra, (d) Ob četrt na 12. ponoči je bilo znanih že nekaj delnih rezultatov, ki so vsi ugodni za konservativce in obetajo veliko zmago narodne vlade. V mnogih okrajih so dosegli konservativci porast od 30 do 50 odstotkov. London, 27. oktobra, (d) Prvi končno-veljavni volilni izid je dospel iz Horuse-na. Tu je bil zopet izvoljen konservativni kandidat, ki pa je dobil 33.000 glasov mesto 9000 glasov kakor pri zadnjih volitvah. Do pol 12. se je izvedelo, da je bilo izvoljenih 56 konservativcev, 6 poslancev delavske stranke Ilendersonove smeri, 14 liberalcev smeri Lloyda Georga in 8 liberalcev Simonove smeri. V Londonu so konservativci dosedaj pridobili na novo 3 mandate, ki jih je izgubila delavska stranka. V 3. volilnem okraju v Salfordu, kjer je bil zadnjič izvoljen delavski kandidat, je prodrl sedaj konservativni kandidat. -Znani voditelj delavske stranke Ben Tillek je propadel. V Hastingu je bil zopet izvoljen konservativec lord Percy. Polet v Avstralijo in nazaj London. 27. oktobra. AA. Na letališču Lympne sta davi startala brata Leslie in Kenneih Hamilton za polet v Avstralijo in nazaj. Skušala bost« zboljšati dosedanji letalski rekord v Avstralijo. Upata, da bosta prispela v Karaehi v treh dneh ,v Port Darvviu v Avstraliji pa v sedmih dneh. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 27. oktobra, d. Vreme se bo zjasnilo, mestoma megleno, jutranja slana. Severni ire-trovi, vreme še nestalno. KI« Pavelič - poglavar falsifikatorske tolpe Zanimive izpovedi aretiranega Petra Gruberja — Sestanek v Miinchenu, na katerega so pričakovali tudi Pribičeviča — Paveličev italijanski potni list — Za pet milijonov ponarejenega denarja Sestanek v Miinchenu — Paveličevi Beograd, 27. oktobra, r. Zasliševanje pred dnevi aretiranega emigranta Petra Gruberja se nadaljuje že par dni in njegove izjave so naravnost eenzacijonalna odkritja o delovanju in načrtih izdajalske družbe emigrantov pod vodstvom na smrt obsojenega Paveliča in Perčeca ter bivšega avstrijskega oficirja Perčeviča. Peter Gruber je pobegnil iz Jugoslavije v marcu 1. 1930. ter se nastanil v inozemstvu. Izdajal se je za zastopnika nezadovoljnih Srbov iz Hrvatske ter 6e udeleževal protidržavne akcije, ki jo je vodila v inozemstvu takoimenovana emigracija. Gruber je živel po raznih krajih Evrope, tako na Dunaju, v Budimpešti, Miinchenu, Trstu in Berlinu. V tem poslednjem mestu je izdajal vestnik >Budučnost«, v katerem se je skupno s Paveličem in Perče-cem boril proti narodnemu in državnemu edinstvu Jugoslavije. Bil je tudi v Sofiji, kjer se je pogajal in sporazumeval z vodstvom makedonstvujuščih. Pred dnevi 6e je — kot izjavlja — skesal svojega dosedanjega delovanja. Pravzaprav se je sprl z voditeljem emigracije Paveličem, ker ni hotel odobriti načrta za nove teroristične akcije v naši državi. Ker se je bal, da ga bodo emigranti iz maščevanja ubili ali da ga vsaj onemogočijo pri obla-stvih one države, ki to akcijo podpira, se )e odločil, da se preda našim oblastim. Za-o je odpotoval iz Miinchena, kjer se je sprl s Paveličem, v Jugoslavijo s ponarejenim potnim listom, a na meji se je predal jugoslovanskemu obmejnemu komisarju ter mu povedal svoje pravo ime. K temu koraku pa ga je naganjala tudi okoliščina, da je bil dve leti brez vesti o svoji ženi in svoji družini, kakor tudi obziri do njegovih sorodnikov, ki ga radi njegovega delovanja niso hoteli več poznati. Kljub temu delovanju upa — pravi —, da se bo njegova prostovoljna predaja jugoslovanskim oblastim jemala v poštev. Miinchenu načrti Gruber pripoveduje dalje, da je bil med njim, Paveličem in Perčevičem dogovorjen poseben sestanek v Miinchenu. Na sestanek da je imel priti tudi Pribičevič. Dan sestanka je moral odrediti Pavelič, ki se je tedaj nahajal v Italiji. Ta poslednji je telefoniral iz Turina Perčeviču, naj Gruberju pove, da se bo sestanek vršil na sredo. On, Gruber, je že v torek odpotoval v Miin-chen, kamor je prispel ono sredo ob 7'4". Pavelič je prišel s svojo ženo in dvema osebnima stražnikoma. Prišel je z italijanski potnim listom, iidanim na ime Antonio Vidmar, in se nastanil v hote’u »Oesterreichischer Hof«. Gruber je takoj obiskal Paveliča v hotelu ter mu sporočil, da pričakuje Pribičeviča za ob 10‘35. Priti ima s praškim vlakam preko Dresdena. Perčevič pa je javii, da ne more priti v Miinchen, in zato smo odločili nov sestanek z njim, ki bi > vršil 17. t. m. v Berlinu. Pavelič je začel takoj govoriti o potreci nadaljevanja teroristične akcije v Jugoslaviji. Jaz sem — ^javlja Gruber — bil že prej proti taki akciji, ker kompromitira emigracijo v i : azenistvu in v domovini. Kljub temu je Pavelič zahteval, da e moram tej akciji pridružiti ter je obljubil, da bo poskrbel za dobre bolgarske inštruktorje, ki bodo teroriste izvežbali. Naglašal je, da se mora teroristična akcija obnoviti, ker grozi nevarnost francosko-italijanskega zbližanja, po katerem bi vse njihovo delo propadlo. Akcija je potrebna sedaj, dokler traja sedanji mednarodni položaj. Za pet milijonov ponarejenih tisočakov. Paveliču sem prigovarjal — je izjavil Gruber dalje — da nimam sredstev za takšno obsežno akcijo, na kar mi je on odgovarjal, da naj samo povem, koliko potrebujem. Po teh besedah je vzel iz listnice dva jugoslovanska tisočaka ter mi jih dal v roko z vprašanjem, ali kaj opažam. Bankovce sem pričel tedaj ogledovati in takoj opazil, da se tisočaki razlikujejo od pravih. Ko sem to Paveliču omenil, je rekel, da naj le grem s tisočaki v banko, povsod jih bodo menjali. Nato je vstal in iz nekega kovčega je vzel pet paketov go 100 komadov takih tisočakov. Za sedaj jih imamo natisnjenih za pet milijonov — je rekel Pavelič — a že nam bo treba, jih natisnemo še. Ko je Gruber vprašal, kje jih tiskajo, je Pavelič namesto odgovora zamahnil z roko ter dodal, da ni nobene nevarnosti, ker so vsi na varnem. Gruber je bil ta dan pri Paveliču na kosilu, a popoldne je imel z njim nov sestanek, na katerem mu je sporočil, da se on ne bo spuščal v akcijo s takimi sredstvi, temveč da bo nadaljeval akcijo na svojo roko. Pavelič se je tedaj hudo razjezil nanj, začel groziti in končno rekel, da upa, da se bo Gruber do drugega dne popoldne premislil, preden Pavelič odpotuje v Berlin. Gruber je nato odšel. Paveličeve grožnje so napravile nanj težak vtis in takoj se je preselil v drug hotel. Upal je še, da bo Pribičevičev prihod vso stvar popravij. Toda Pribičevič ni prišel. Ko je drugi dan zopet obiskal Paveliča in mu sporočil, da Pribičeviča ni, se je Pavelič raztogotil in mu očital, da je on tega kriv. Ko se je pomiril, je Gruber zopet vprašal, ali pristane na novo akcijo. Ta mu je odgovoril, da vztraja pri svojem včerajšnjem sklepu. Tedaj je Pavelič zavpil nanj: >Ce ne boste z nami, vam tukaj ne bo obstanka!« Odšel sem — zaključuje Gruber svojo izpoved — ne da bi se poslovil. Dojel sem vso resnost Pavelioevih groženj ter sem se naglo odločil. Sedel sem na prvi vlak in se odpeljal proti Jugoslaviji. V Salzburgu sem se ustavil in zbral neke informacije, katere so me le še potrdile v mojem sklepu, da se prostovoljno izročim jugoslovanskim oblastim.« Peta kandidatura v srezu L j ubij ana-okolica Danes je sodišče potrdilo še eno kandidaturo v Dravski banovini In sicer Šinkovca Rudolfa, direktorja Vzajemne pomoči, za okraj Ljublja-na-okolica. Njegov namestnik je Zadnikar Jakob", posetnik in gostilničar v Brdu, občina Gor. šiška. To je peta kandidatura v imenovanem snezu. Proslava čsl. narodnega praznika v Beogradu Beograd, 27. oktobra. 1. V okviru proslave češkoslovaškega državnega praznika je včeraj priredila tukajšnja češkoslovaško - jugoslovanska liga v svečani dvorani univerze akademijo, na kateri je imel tukajšnji češkoslovaški poslanik dr. Flieder predavanje v našem jeziku o temi: Razvoj češkoslovaške državne misli. Položaj na otoku Cipru London, 27. oktobra. A A. Guverner otoka Cipra je poslal kolonijulnemu uradu brzojavi«), ikrjer pravi, da ee je položaj v mestih razen v Kireniji zboljša1!. V tem mestu so bili nastanjeni le mali policijski oddelki. Prebivalstvo je bilo doslej mirno. V nedeljo pa je nahujskana množica snela angleško zastavo in razobesila grško. Oblasti so takoj poslale vojaška ojačenja, ki so obnovila mir in red. V drugem okraju so uporniki porušili most in prekinili brzojavno zvezo. London, 27. oktobra, n. Kakor izgleda, bo zavzelo protiangleško gibanje, ki se je pred par dnevi pričelo na otoku Cipru, značaj boja za sol po vzorcu lanskoletnega gibanja v Indiji. Na otoku Cipru namreč obstoji monopol za sol, ki je važen vir državnih dohodkov. Sedaj se prehivalstvo počenja baviti z lastnim pridobivanjem soli, da na ta način prekrši državni monopol. Policija je podvzela korake, da se tudi ta pokret v kali zaduši. Brezposelnost v Angliji London, 27. oktobra. AA. Računajo, da se bo ta teden zmanjšala brezposelnost za 30.000 oseb. Ze zadnja dva tedna se je zmanjšalo število brezposelnih za 25.000 odnosno za 33.000. To pomenja, da bo država prihranila letno 1-5 milijona funtov. Odkrita zaloga eksplozivov nemških komunistov Berlin, 27. oktobra, n. Policija, ki vodi preiskavo glede najdenih eksplozivnih snovi, je dane« odkrila mnogo novega materijala, ki zrn obtežuje prijetega komunističnega zaupnika Ueberbriicka. Le-ta je igral v komunistični organizaciji v Nemčiji zelo važno vlogo. Kakor poroča »Lokalanzeiger«, so imeli komunisti po celi Nemčiji skladišča, napolnjena z ukradenimi razstrelivi. Za to delo pa so uporabljali samo gotove zanesljive pristaše. To so ljudje, ki so ostalim komunistom popolnoma nepoznani. Zato je bilo težko priti na sled tej ožji organizaciji V stanovanju Ueberbriicka je policija našla zemljevide S točno označenimi železniškimi progami. Sklepa, da je vsaka skupina imela d'«ie-fjen poseben delokrog, v katerem naj bi izvrševala železniške atentae. V kleti Ueberbriicka so našli tri meterske stote razstreliv, ki bi zadostovala, da se porušijo z njimi tri četrtino mesta. Rezultati Gradi je ve ga obiska v Berlinu Uradno por ožilo o ses Berlin, 27. oktobra. AA. Na banketu, ki ga je priredil državni kancelar dr. Brii-ning za Grandija, so bile izrečene prisrčne zdravice. Grandi, kakor dr. Briining sta opozarjala na sodelovanje med Nemčijo in Italijo pri obnovi svetovnega gospodarstva. Grandi je po banketu sprejel inozemske novinarje. Najvažnejše vprašanje, je dejal Grandi, je razorožitev. V tem vprašanju ima Italija svoje znano stališče. O stališču Italije napram finančnim obvezam, izvirajočim iz svetovne vojne, pa je Grandi govoril na zadnji skupščini Društva narodov. Popoldne se je Grandi s soprogo in v spremstvu nemških državnikov odpeljal v Potsdam. Tu si je ogledal zgodovinske znamenitosti. Vreme je bilo nenavadno lepo. Zvečer je bil v italijanskem veleposlaništvu banket. Komunike o razgovorih tankih in sporazumih med Grandijem in dr. Briiningom pravi, da sta proučila vsa aktualna svetovna in gospodarska vprašanja in ugotovila, da v vsem soglašata. Gospodarske krize sveta ne bo mogoče rešiti brez vzajemnega sodelovanja vseh prizadetih narodov. Berlin, 27. oktobra. AA. Wolff poroča: Za časa bivar.ja italijanskega ministra za zunanje zadeve Grandija v Berlinu je bilo med njim in predsednikom nemške vlade Briiningom več sestankov, na katerih sta izčrpno razpravaljala o politični situaciji. Za podlago razgovorov so služila pogajanja, ki so jih imeli nemški in italjanski državniki v Rimu. Briining in Grandi sta razpravljala o vseh političnih in gospodarskih mednarodnih problemih, posebno onih, katerih rešitev postaja od dneva do dneva nujnejša. Razgovori so se vršili v polnem soglasju. Otvoritev dunajske borze Dunaj, 27. oktobra, n. Danes Je bila zopet otvorjena po petih tednih tukajšnja borza. Službeni promet ee bo vršil od pol 12. do pol 13. V borznih krogih se ne pričakuje posebno živahen promet rafli deviznih odredb v Avstriji in sosednih državah. V privatnem prometu je bila tendenca prve dni slaba radi slabih inozemskih borznih obvestil. Smrt dirigenta Celanskega Praga, 27. oktobra. AA. Davi je umrl v Pragi slavni dirigent Ludvik Celanski. Pred imenovanjem za šefa orkestra narodnega gledališča v Pragi je bil Celanski dirigent narodnega gledališča v Zagrebu. Pokojnik je ustanovil po vsem svetu znani orkester Češke filharmonije. Letalska nesreča v Franciji Pariz, 27. oktobra. AA. Zo poročilu jz Toursa Je včerajšnja letalska nesreča nastala zaradi močnega viharja. Letalo je pri padcu iz višine strmoglavilo na neko drevo in se popolnoma razbilo. Letalec Detroix ima hude poškodbe, vendar njegovo stanje ni brezupno. Zagonetna smrt dveh služkinj v Zagrebu Zagreb 27. oktobra, k. V Zagrebu sta se danes primerila dva zagonetna 6mrtna slučaja. 22-letna služkinja Pavda Cajner, ki je doma iz Podzemlja pri Črnomlju, je služila v g. ilni Kašanina v Petrinjski ulici. Tam je spala v kuhinji. Ker danes zjutraj ni vstala, je prišel lastnik in trkal na vrata. Ker se ni nihče oglasil, je vrata s silo odprl. Našel je služkinjo ležečo nepremično v postelji. Bila j. ..iitva. Vzrok smrti se ni dal dognati. Dekle so zato prepeljali na prosekturo, da tam ugotove, za čim je umrla. Drug sličen slučaj se je dogodil v Kuraičdčevi ulici št. 3, kjer so ktolako našli mrtvo služkinjo Slavico Cvetko. V sobi, kjer so našli mrtvo, se je čutil duh po plinu. Sneg v južni Nemčiji Muenehen, 27. oktobra. AA. V Južno n e niški h krajih je nastal močan vremenski preobrat. V noči na ponedeljek je ponekod hudo snežilo. Po muenchenskih ulicah je ležal 7 cm visok sneg. Bavarsko gorovje je močno zasneženo. Hitlerjeva volilna zmaga v Anhaltu Berlin, 27. oktobra. A A. Pri občinskih volitvah v Anhailtu so Hitlerjevci dosegli velik uspeh. V enem letu so podvojili število svojih pristašev. 30 milijonov posetnikov Pariz, 27. oktobra. AA. KoJonijalno razstavo v Parizu je obiskalo do danes 30 milijonov ljudi. Dunajski sadni trg Dunaj, 27. oktobra, d. Danes so dospeli semkaj trije vagoni madjarskega in 6 vagonov bolgarskega grozdja. Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Ljubljani Slovesna vprizoritev NovAkove »Laterne« Ob priliki češkoslovaškega narodnega praznika so snoči v polnem opernem gledališču izvajali Novškovo opero »Laterno«, ki je tokrat dosegla popoln uspeh, kakršnega bi to viuko kvalitetno delo zaslužilo že pri premijeri. Izvajanje pod Štritofovim vodstvom je bilo vzorno in odobravanje po vsaki sliki spontano. Bilo je polno cvetja in sta ee poleg pevcev morala zahvaljevati za aplavz tudi Štritof in režiser Kreft. Večer eo otvorile himne in vznešen nagevor podžupana dr. Evgena J a i r a. »Lucerna« zasluži še mnogo takih uspehov. Slavko Osterc. !lov velik govor ministra Marinkoviča Beograd, 27. oktobra. 1. Po uspelem nedeljskem zborovanju v Kučevu je imel zunanji minister dr. Voja Marinkovič včeraj dopoldne na shodu v Golubcu nov velik govor. Na shodu je bilo preko 3000 kmetov. Dr. Marinkovič je v začetku govora opisal značaj bližnjih volitev. Nato je go-, voril o ustavi. Kralj je dal ustavo tako, da se z njo zagotovi državno in narodno edin-stvo, ne pa da bi bilo to edinstvo odvisno od volitev, od intrig, sporazumov in blokov. Sporazum se lahko napravi med ljudmi, ki imajo kaj skupnega, med ljudmi, katerim je do neke velike stvari. Potem se lahko delajo koncesije v manjših stvareh. Kadar pa se politični ljudje in politične osnove ne skladajo niti v najvažnejših in največjih stvareh, potem bi pomenila politika sporazumov med njimi končno-veljavno propast. Vi veste, da je manifest od 6. januarja prišel po stanju, po katerem se v sporazumu ni mogla sestaviti nobena vlada. Kje naj bi ti ljudje sklenili ustavo? Ker je bila ustava državi potrebna, jo je bilo treba izdati tako, kakor se je najbolje zagotovil napredek države in naroda, četudi niso vsi politični ljudje s tem soglašali. Dr. Marinkovič je navajal potem primer stare Poljske, ki je propadla zato, ker je bila po njeni ustavi in državni ureditvi potrebna za vsak sklep soglasnost. Zaradi tega so Poljaki ostali nad 100 let v robstvu in jim je šele svetovna vojna prinesla svobodo. Dr. Marinkovič je govoril dalje obširno o gospodarski krizi in pa o finančnih ne-prilikah Grčije v zvezi z našim izvozom v Grčijo. Na koncu je poudarjal, da je potrebno zato, da bo imela nova skupščina čim večjo avtoriteto. Nam je pred nekaj dnevi uspelo, da v tej finančni krizi, v kateri se niti najbogatejšim ne zaupa, tudi ne onim, katerih kredit stoji najbolje, zaključimo posojilo v višini 300,000.000 frankov. V interesu naroda in države je, da 8. novembra greste vsi složno na volišče in s tem dokažete, da odobravate državno in narodno politiko, ki jo je ta vlada vodila in ki jo misli še voditi. Govor dr. Marinkoviča so vsi burno pozdravljali. Shod je bil ob pol 13. zaključen. > Francoski list o finančnem položaju v Jugoslaviji Pariz, 27. oktobra. AA. »Information« priobčuje komentar o jugoslovanskem posojilu v Parizu in pravi med drugim: Jugoslovanska vlada je znižala državne izdatke, da ublaži primanjkljaj v proračunu, ki je nastal zaradi ukinjenih reparacijskih dajatev e strani Nemčije. Sicer pa je znano, da inozemstvo ceni prizadevanja jugoslovanske vlade na finančnem polju, ki je s tem posojilom obenem okrepila devizne zaloge jugoslovanske Narodne banke. Finančni položaj Jugoslavije je tak, da razpolaga vlada z izdatnimi sredstvi. Dva impozantna volilna shoda na zelenem Pohorju Siv. Bistrica, 27. oktobra. S tužnostjo v srcih so vsi naši volilci spre- . jeli vest, da je nenadoma preminul njih kandidat priljubljeni g. Srečko Robič iz Limbuša. V našem mestu samem je nabral njegov namestnik ekonom Gorenjak Vinko okoli 200 podpisov, in to še niso bili vsi, ki so obljubili priti na volišče in oddati 8. novembra svoj glas v znamenju solidarnosti z delom naše vlade. Na-mestu kandidature pokojnega Srečkota Robiča se je prijavila nova kandidatura za srez Maribor desni breg. Kandidira g. I. K r e j č i, ravnatelj tovarne dušika in posestnik v Rušah z namestnikom g. Vinkotom Gornjakom, ekonom iz Slov. Bistrice. Vsekakor pa prikazuje ostra volilna borba med kandidati našega sreza, da te volitve niso le politična gesta, kakor trde poklicni opozicijonalci in hujskači. V nedeljo je priredil g. V. Gorenjak na našem Pohorju dva dobro obiskana volilna shoda, ki sta pokazala, da znajo tudi naši pohorski kmetje ceniti pozitivno delo zadnjih dveh let. Prvi shod je bil v Šmartnem na Pohorju. Otvo-ril ga je domači šolski upravitelj g. Podvršnik ter razložil domačinom volilni zakon in pomen volitev; njegovim izvajanjem so navzoči volilci sledili s pozornostjo in razumevanjem. Politični namen udeležbe volitev je zelo lepo orisal g. Žuraj Ivan, industrijalec v Slov. Bistrici, nakar je namestnik kandidata gosp. Vinko Gorenjak govoril s stališča kmetovalcev do volitev in so njegova izvajanja izzvala vsestranska pritrjevanja. Shod se je zaključil po kratki in globoki debati z nekaterimi domačini. V vseh besedah pa je bilo jasno opažati, da so naši Pohorci res voljni pokazati 8. novembra svoje prepričanje 8 tem, da se bodo v častnem številu udeležili volitev. Proti poldnevu je bil v gostilni Pavlič v Tinju drugi shod, ki je istotako pokazal zanimanje naših mož in fantov volilcev za volitve in njih odkrito željo podpreti pozitivno delo naše vlade z oddajo svojih glasov 8. novembra. Shod je otvoril tudi tukaj domačin g. Tomažič, šolski upravitelj. G. Vinko Gorenjak je potem razložil vsem navzočim političen položaj in pomen volitev v iskrenem in kratkem govoru, ki je vse navzoče navdušil za pravo delo in čisto jugoslovanstvo. Vsi navzoči z č. g. župnikom na čelu so se enoglasno izjavili, da se udeležijo volitev, ter se je shod zaključil z vzkliki kralju in predsedniku vlade. V. V. 661. Vedno žiyahne[še volilno gibanje škofjeloški okraj v eni fronti za volilno zmago Sijajno uspeli shodi sreskega kandidata župnika Barleta Škofja Loka, 26. oktobra. Včeraj je imel kandidat za kranjski srez, župnik gospod Janko Barle celo vrsto javnih shodov po škofjeloškem okraju. Zanimanje za shode je bilo kljub izredno slabemu vremenu naravnost častno in so zborovanja jasno dokazala, da se ljudstvo na celi črti odvrača od demagogije in da bo tudi loški okraj sijajno manifestiral za državno politiko 8. novembra. Posebno naj podčrtamo dejstvo, da ogromna večina volilcev kategorično odklanja abstinenco, kljub neprestanim prigovorom posameznih zapeljancev, ki žele da ostane ljudstvo doma. Simpatični kandidat gosp. Barle, ki vsepovsod na mah osvaja src svojih volilcev, je obiskal v prvih jutranjih urah Poljane, kjer se je vršil pri Vidmu volilin shod. Poljanci, znani borci za srečo in napredek domovine, so se zbrali vsi in so s pozornostjo sledili vedno lepim, prave ljubezni polnim in stvarnim izvajanjem gospoda župnika, kakor tudi govoru stare poljanske korenine gosp. Lovru Perko, ki je v živo očrtal pomen bodočih volitev za državo in za nas vse. S sklepom, da se bo delalo od hiše do hiše, od moža do moža in da mora prav vse na volišče, je bil shod zaključen. Manifestacijski shod v Škofji Loki Dež je lil kakor iz škafa in zato se je moral shod v Škofji Loki vršiti na dvorišču gostilne Albine Jeralove. Že dolgo pred napovedano 11. uro bo se pričeli zgrinjati na prostornem dvorišču volilci iz mesta, izredno velika je bila tudi udeležba mož in fantov iz vseh okoliških vasi, ki so odkrito priznali, da pravzaprav ne vedo čemu volitve so in da so čuli doslej le to, naj se volitev ne udeleže. Prav zato pa, da čujejo neprikrito besedo in da dobe jasnost o važnosti odločitve 8. novembra, so na shod prispeli. Kljub temu, da je bil shod v mestu, so prevladovali volilci, kmetski posestniki. Shod je ot-voril župan mesta Solje Loke gosp. Josip Hafner z željo, da zborovalci pozorno sledijo izvajanjem govornikov in pozdravlja gosp. Barleta in njegovega namestnika tržiškega župana Ivana Lončarja. Gosp. Šink ugotavlja, da volilni boj ni boj strankarstva, ampak je borba vseh treznomislečih, idealnih Jugoslovanov za blaginjo in srečo domovine. Jako lep govor je.imel nato g. Lončar, ki očrtava v markantnih potezah zgodovinske dogodke Jugoslavije do 6. januarja. Dana nam je nova ustava. Zopet bo slovensko ljudstvo odločilo komu naj poveri svoje zaupanje. Entuziastično pozdravljen je nato povzel besedo župnik gosp. Barle, katerega govor je zapustil v vseh navzočih najgoblji dojem. Casi in razmere za kandidata niso zavidljivi! A vendar sem se odločil iz čiste ljubezni do države, da v težkih, hudih časih s svojim sodelovanjem pomagam, kjer je moja pomoč potrebna. Svetovna gospodarska kriza, pomanjkanje denarja, draginja so stvari, ki dado resnemu prev-darnemu človeku misliti. Toda sedaj ko hoče deliti naš modri vladar oblast s svojim ljudstvom, je potrebno da priskočimo vsi, ki smo dobre volje in misli. Delajmo za blagoslov in srečo naših državljanov. Nič zlobe, nič potvore. nič nasprotstev, hujskanj in beganj naj ne bo med nami; bratstvo, ljubezen in sloga naj kakor zlati mostovi vežejo Slovence, Hrvate in Srbe. Pridite vsi, ki ste pogumni, da v skupnem delu zgradimo novo, boljšo in srečnejšo Jugoslavijo. Sprejemam križ kandidata zaradi domovine in zaradi naroda na svoje rame in ne zaradi sebe. Politična arena mi je odvzela moje ljubljence — drobne ptičice, iz mirnega zatišja sem se odločil v viharnost državnega voza. Bratje, podajmo si roke in strnimo se za napredek naše Jugoslavije.< Govor, čestokrat prekinjen z viharnim odobravanjem je bil poln hrepenenja In volje, da se domovini in narodu resnično pomaga. Po zahvali gosp. župana in pojasnitvi, da ima država v ljutih strankarskih prepirih svojega notranjega nasprotnika in v nezaupanju širokega sveta svojega vnanjega nasprotnika, je bil krasni shod zaključen z besedami g. Barleta: »Tako bratstvo in taka sloga naj vladata med nami, da bo država gospodarsko tako močna, da ne bomo potrebovali nobenih posojil.« Ob 13. uri je bil shod v Gorenji vasi pri Šraju, kjer sta bila gosp. kandidat in njegov namestnik, spremljana od več članov sreskega ak-cijiskega odbora, prav prisrčno sprejeta. Gore-njevaščani so z nedeljenim zaupanjem sledili programatičnim govorom obeh delegatov. Mo- žem in fantom se je videlo, da so šle besede g. Barleta do srca in da bo Poljanska dolina šla na volišče brez oklevanja in pomišljanja. Gospodarska, socialna in kulturna obnova Jugoslavije — je program državne stranke; kaj hočejo nasprotniki, ne ve nihče. Voditi domovino v negotovost, črno tmino in nejasnost pa je pravi zločin nad zemljo in njenimi rojaki. Dva shoda v Selški dolini 'Dva, jako posrečena shoda sta bila tudi v Selški dolini. Ob 1530 je bil pričetek zbora pred volilci iz Selc, ki so v mnogobrojnem številu prispeli k Tavčarju. Shod je s pozdravom na goste otvoril podžupan g. Benedik Franc. Kandidat Barle je z njemu lastno govorniško sposobnostjo krepko podčrtal vse vzroke, ki so ga vodili do kandidature, kajti že stari Rimljani so dejali; »Blagobit države je najvišji zakone. Po opisu gospodarskih razmer v Ameriki, Angleški in Nemčiji kjer je svoboda delavca in kmeta na niti, preide govornik na pomen voli- tev v naši državi, ki vsem viharjem prav posrečeno klubuje. Smo sicer res na onekanski zemlji duhov, kar nas pa mora še bolj opogumiti, da se strnejo v eno linijo, vsi, ki gremo v boj za kralja , državo in srečo naroda. Namestnik g. Lončar je predvsem prispodobil gospodarsko važnost teh volitiv, ki so v vsem pomenu nenavadne in bolj indentične s plebiscitom za ali proti državi, ko pa z navadnim volilnim bojem. Že pod noč, ob 18. uri je bil zadnji shod v Železnikih pri Thalerju v salonu. Vodil je zborovanje domači župan g. Karel Dolenc. Vse lepe misli, stremljenja in želje za podvig Jugoslavije v bodočem narodnem predstavništvu so bile ponovno iznešene in podčrtane. Volilci so navdušeno sprejeli svojega kandidata g. Barleta in namestnika Lončarja. Izvrstna izvajanja govornikov so bila sprejeta z viharnim aplavzom in je čisto gotovo, da se bodo Železniki dne 8. novembra sijajno odrezali. Geslo je: Vsi do zadnjega na volišče. V tovariško prijateljskem pomenku se je pomudil g. župnik med Železnikarji precej časa, dokler čas ni klical na odhod. Velik volilni shod v Zagorju Govorili so minister Pucelj, g. Birola in dr. Bohinj« V nedeljo popoldne ob 15. url se je vršni v rudniški restavraciji v Toplicah dobro obiskan shod. Veliki restavracijski prostori niso mogtli »prejeti vse zborovalce, ter so morali mnogi ostati zunaj pred okni, kjer so pazljivo sledili izvajanjem govornikov. Shoda so se udeležili vsi sloji iz Zagorja in okolice in brez razlike pripadnosti k prejšnjim političnim strankam. Ko je dvoril shod zagorski župan g. Albin Grčar, je povzel besedo minister g. Pucelj, ki je orisal v daljšem govoru delovanje strank pred zgodovinskim 6. januarjem in navedel vzrok, zakaj je moralo priti do »diktature«. Ker se ni nihče ganil, ki bi pomiril razbukane sirankarake duhove in jim pokazal pot do složnega delovanja za občo korist vseh državljanov, je moral prevzeti kralj kot vrhovni šef vajetii v svoje roke za toliko časa, da se strasti umirijo in narod uviidi, da le v miru in složnem delu je mogoče ustvarjati nekaj pozitivnega. Od zgodovinskega 6. januarja do danes je imel narod priliko in čas preizkušati saimega sebe in ugotoviti, kam se pride s slogo in kam s prerekanjem. Sedaj se bliiža čas, ko bo lahko vsak pokazal, ali je za mirno delo, za napredek in povzdig našega gospodarstva, ali je za našo veliko domovino. Gospod minister je omenil med drugim tudi agitacijo nasprotnih ljudi, kjer hočejo volivcem dokazati, da nismo svobodni ter jih s tem odvračajo od sodelovanja. Pasivnost je škodljiva za državo, narod in slehernega posameznika 1 In kaj se hoče doseči s pasivnostjo? Vsakemu treznemu človeku je jasno, da le oui nekaj doseže, ki je pri obravnavi, ki se njega tiče, osehno navzoč. Zato je nujno potrebno sodelovanje vsakega posameznika, ki izrazi svojo željo po izvoljenem poslancu v parlamentu, a poslanec bo le tedaj mogel zastopati z uspehom interese svojih volivcev, ako jih ima zadostno število za seboj, ker bo lahko a tem dokazal, da ga je poslal narod, ki ima v njega zaupanje. Zato naj se udeleži volitev vsak upravičenec in s tem manifestira za složno delo, ker samo delo in zopet delo vodi narod k blagostanju. Poslušalci so z zanimanjem sledili govoru g. ministra in so z mogočnim aplavzom dokazali, da se strinjajo z njegovim izvajanjem. Besedo je dobil nato g. dr. Joža Bohinje, ki je zlasti delavstvu dokazoval, kakšne koristi sme pričakovati od parlamenta, ako bo šlo združeno na volišče. Danes, ko tlači gospodarska kriza vse panoge in jo občutita posebno delavec in kmet, ki sta steber države, danes je dolžnost vsakega posameznika, da posveti vse svoje skrbi in meki skupnosti, je vsakemu prva dolžnost, da skrbi za ureditev države in nje ugled tudi od zunaj, da nam bodo druge države zaupale in dale posojilo, s čimer se bo ukrepilo naše gospodarstvo. Samo v gospodarsko močni državi je mogoče omejiti brezposelnost, ki vlada v precejšnji meri tudi med našimi rudarji. Naj nam služita za vzgled Francija in Anglija, kjer »o zatrli osebne interese iin se združili v tem, da rešijo državo propada. V kratkem govoru je dal nato namestnik kandidata g. G vid on Birola pregled svetovnega gospodarstva i.n krize, ki vlada v poedinih državah. Tudi on je dal za vzgled Anglijo, kjer hočejo s skupnim in »motrenim delom rešiti gospodarsko krizo, pa je apeliral na navzoče, naj se udeležijo volitev polnoštevilno. Gospod dr. Bohinje je še na željo volivcev opisal kandidate litijskega sreza, pa so se vsi izjavili, da se udeležijo volitev do zadnjega, ker upajo, da pozna kandidat g. Mravlje težnje industrijskega kraja, vsled česar mu zaupajo svoje glasove. Župan je nato zaključil lepo uspeli shod z željo, naj si vzamejo volivci besede govornikov k srcu in pridejo vsi 8. novembra na volišče. H. P. Sreski kandidat Anton Cerer v Tuhinjski dolini Več uspelih shodov - Ljudstvo bo šlo volit Šmartno, 25. oktobra. Sreski kandidat za kamniški okra] g. Anton Cerer je priredil ta teden 4 shode v Tuhinjski dolini, ki so bili vsi Jako dobro obiskani. V četrtek, 22. t. m. je bil ob 6. url popoldne sklican shod v Zgornjem Tuhinju, katerega se je kljub delavniku in zgodnji uri udeležilo veliko število volilcev iz vseh okoliških vasi. Na shodu so govorili kandidat g. Cerer, veterinar g. Rauter Iz Kamnika in učitelj v Zgornjem Tuhinju g. Stane Svete. Navzoči volilci so pazno sledili izvajanjem vseh govornikov in jih odobravali. Tuhinjsko dolino je gospodarska kriza, ki se je pojavila po vsem svetu, posebno hudo zadela. Glavni vir dohodkov naše romantične doline je bil do sedaj Izvoz lesa in živine. Zadnje leto pa je njihova cena tako padla, da z denarjem, ki ga vrže danes les ln živina, niso kriti niti produkcijski stroški, poleg tega pa še to, kar imaš, težko spraviš v denar. Poljedelstvo ne more preživljati Tuhinjcev, ker je v ozki in stisnjeni dolini le malo prostora za polja, poleg tega pa tudi zemlja ni posebno rodovitna niti podnebje dovolj ugodno. Tujski promet Tuhinjske doline ne donaša nobenih dohodkov, ker je dolina le malo znana in odrezana od velikega prometa. Železnica, o kateri se govori že 20 let in ki je bila že deloma traslrana, bi v revni dolini pospešila razvoj industrije, o kateri danes še ni duha ne sluha. Pravtako bi bila elektrifikacija doline velikega pomena za razvoj obrti in industrije. Za oboje se Tuhinjcl že več let zaman potegujejo. Danes je v Tuhinjski dolini malo dela — obdelovanje lesa je v popolnem zastoju — in prebivalstvo s strahom gleda, kaj mu bo prineslo prihodnje leto. Razumljivo je tedaj, da se Tuhinjska dolina živo zanima za sedanje parlamentarne volitve, kar je zlasti pokazal shod v Šmartnem, ki je bil še mnogo bolje obiskan kot v Zgornjem Tuhinju. Prvi govornik, g. veterinar Rauter iz Kamnika, nam je v poljudnih, vsakomur razumljivih besedah razložil vzroke sedanje svetovne gospodarske krize, ki je tako hudo prizadela Tuhinjsko dolino. Volllce so predvsem zanimala njegova Izvajanja o vzrokih zastoja v lesni tr- govini. o vplivu Rusije na svetovnem trgu — o našem žitnem monopolu Itd. G. Rauter Je končal svoj govor z željo, naj bi v sedanjem težkem času, ko gre vse stremljenje današnje vlade samo za tem, da izboljša in uredi gospodarske prilike, vsak storil svojo državljansko dolžnost ln 8. novembra z udeležbo pri vo litvah izkazal vladi zaupanje, ki ga ona v poln' meri zasluži. Govor g. Rauterja je napravil na vse volil-ce globok vtis in je žel zasluženo odobravanje Burno pozdravljen je za njim povzel besede kandidat g. Cerer, tuhinjski rojak, ki je meč drugim izvajal: Ne bom vam našteval težav ki danes tarejo Tuhinjsko dolino, niti ponavljal, česa potrebujete. Sami to predobro veste ir občutite. Obljubljati vam kot kandidat pred volitvami ne morem ničesar: niti železnice, zii katero se pogajate že toliko časa, niti elektrike ki jo vsa dolina tako potrebuje. Veste, da Je v sedanji gospodarski krizi ln vsprlčo pomanjkanja denarja nemogoče kaj doseči, ker za take Investicije Je treba mnogo denarja ln denarja ravno sedaj manjka. Stremljenje naše vlade in želja nas vseh je, da denar dobimo To željo boste lahko izrazili 8. novembra e tem, da greste volit. Kandidata izberete po svoji uvidevnosti, sami najbolje veste, kdo bo najbolj zmožen zastopati interese Tuhinjske doline. Za g. Cererjem je govoril učitelj g. Svete b Zgornjega Tuhinja, ki je priporočal kandidaturo g. Cererjem je govoril učitelj g. Svete lz Jeli ž burnim odobravanjem. Prihodnji dan Je imel sreski kandidat g Cerer še dva sijajno uspela shoda v Loki ln Podhruškl. Na shodu so govorili gg. kandidat Cerer, veterinar Rauter ln Fran Stare iz Kamnika, ki so vsi pozivali volllce na čim številnejšo udeležbo pri volitvah. Volilci, ki so se tudi tu zbrali v velikem številu, so govornikom glasno pritrjevali in navdušeni med seboj sklenili, da bodo šli 8. novembra vsi na volišče. Motnik, 26. oktobra. Danes Je priredil sreski kandidat g. Anton Cerer dva nadaljnja uspela shoda v Tuhinjski dolini, v Špitaliču ln Motniku. Na obeh shodih se Je kljub skrajno neugodnemu* vremenu ko so bila v velikem deževju vsa gorska pota spremenjena v hudournike, zbralo lepo številc volilcev. Shodu v Motniku je predsedoval župan g. Pran Novak, ki je pozival svoje občane na udeležbo pri volitvah. Govorniki gg. Rauter Cerer in motniškl župan Novak so za svoja izvajanja bili deležni ponovnega odobravanja c strani zbranih volilcev, ki so vsi obsojali brezmiselno abstinenco pri volitvah. Kandidatura g. Cererja Je bila v vsej Tuhinjski dolini spre jeta z vidnim zadovoljstvom, saj je g. Cerei tuhinjski rojak, ki prav dobro pozna vse naš* križe in težave. Obljub pa nam ni prav ni< dajal, kakor so doslej delali poslanci pred volitvami, zagotovil nam je samo, da bo stori kar bo le mogel za dobro in napredek lep« Tuhinjske doline. Led je prebit... Čedalje bolj živahno zanimanje za volitve Mežica, 27. oktobra. Volilna agitacija se je tudi pri nas v gomj mežiški dolini razgibala. Krajevni akcijski od bori so imeli že več sestankov, na katerih si je ugotovilo, da je treba prenesti težišče agi tacije na podrobno delo, od volilca do volilca Prvi koraki v tej smeri so pokazali, da led n tako debel, kakor bi to nekaterim kratkovidne-žem in nestrpnežem bilo po godu. Volilni shodi ki sta Jih priredila v nedeljo sreska kandidati inž. Pahernik in dr. Rapotec v Cml in Mežici so pokazali, da je led prebit. Zanimanje zv volitve same in za njih pomen raste. Siri s< krog onih, ki uvidevajo, da je postala abstinenca nesmiselna in škodljiva v trenutku, kc Je opozicija priznala, da ni zmožna osnovati ir Izvesti lastno organizirano udeležbo pri volitvah Kako bi pa naj taka opozicija prevzela pozneje vladne posle! Zato vsi na podrobno dele za čim lepši uspeh glasovanja dne 8. novembra! Selitve prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na dežele in obratno Vam oskrbi z izurjenim osobjem pe zmerni ceni ^Srzoprom ef" avtoprevozniška družba z o. z. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 4 TELEFON ST. 2182. Clara Viebig: 'Babja vas 10 Roman iz Gifela Med ozkimi vrati sta zadela skupaj z Moffertovimi, malce nenežno se je zaletel Peterček ob nevesto. Razkrečil je usta in hudomušno pomcžikal. »Hola, Lenzova Barbka! Mislil sem, da je zrakoplov!« Lucija se je zasmejala. Lovrenc ga je jezno nahrulil: »pometaj pred svojim pragom, kakor da bi imela Luca od nekdaj krono na glavi. In ti, ti bi vendar lahko sam vedel, ti babjek —« »Molči!« Lucija mu je zaprla z dlanjo usta. »Ne bodi tako neolikan, fant!« Njeni, mehki, malo zdelani prsti so pritiskali trdno in mehko, vse jezne besede so zamrle na mladeničevih ustih. »Nič ne zameri,« je zamrmral. »Spusti, Luca!« »Vse najboljše, Lovrenc,« je rekla prijazno; potem «e je okrenila z veselim smehom k Barbki in ji prisrčno stisnila roki. »Vse najboljše, Barbka, in srečna bodi!« »Hvala!« Dekle ni mogla zapreti ust, tako dobro so ji dele čestitke. »Ne bomo napravili posebnega ženito-vanja,« je rekla važno, »kakih petnajst do dvajset nas bo; ali če sta tako prijazna, naju bo veselilo!« »Hvala!« Moffertova se je lično priklonila. »Ce je vama prav, sva midva z veseljem poleg f« Lovrenc je napravil jezen obraz — ali ni Peter nekoč lazil za njegovim dekletom? Barbka mu je sama pravila. Da mu ni padlo to preje v glavo! Kako dolgo je že od tega? Pa zaupaj ženskam, če moreš! Zdelo se mu je kot bi se spogledovala. Jezno je potegnil Barbko za seboj: »pojdi no!« Tudi Peter je rekel nestrpno: »pojdi!« Nobena ni bila vendar taka kot njegova Luca! Hotel bi z njo od tod, tja, kjer bi ne bilo nobenega človeka; nihče naj bi je ne videl, nihče slišal smejati. Ko je plesal z njo, jo je privijal k sebi, da ji je pohajala sapa. Povsod so se vrtili pari. Vedno hitrejši so postajali plesi, vedno bolj divje so vihrala krila, udarjale noge; gladko spletene hite so se razpustile in tu in tam so viseli nekaterim lasje že v štrenah po hrbtu. Vedno krepkeje so držali moški. Mala Tina je že tudi našla ljubčka. Toponosi Lanfeld jo je pestoval v odmorih v naročju in ji dajal piti iz svojega kozarca. Šele to popoldne se je pričelo. Tina je stala na očetovem vrtu in stegovala vrat, ko je prišel mimo fant. Njene poželjive oči so ga privlačevale, ustavil se je; z rokami oprt na ograjo, je govoril. Ona je bila v svetli obleki in v nedrijih je imela zataknjene cvetlice. Dolgo sta klepetala; ona nagajivo, radovedno in zaljubljeno, on ▼ tonu osvojevalca. Zdaj je bila njegova priznana ljubica. Pa naj jih je prišlo še toliko in prosilo s poklonom: »posodi mi dekleta!« — je plesal samo on z njo. Bil je galanten in ji naročil vina, piva in sladkega likerja. Pila je brez razlike vse; končno ni vedela nič več kaj govori, kaj dela, sedela je nepremično in strmela s steklenimi očmi predse. Takrat jo je odpeljal iz hiše. To ni bil več ples, to je bilo divjanje. Tu ni bilo več takta, ne korakov, niti vrtenja, vse je skakalo divje okoli. Lenzova Barbka je bila sredi med njimi. Lovrenc je bil močno pijan, vrtel jo je divje okoli sebe, da sta 'se zadevala v ljudi, klopi in točilno mizo; navsezadnje sta padla. Nihče jima ni pomagal na noge; spotikali so se čeznja, vsakdo je imel dovolj dela s seboj, nihče ni več stal trdno na nogah. Kdor je mogel hoditi, se je splazil z l jubico na prosto. Par za parom se je plazil okoli kadi za deževnico ob steni hleva v temno gaz med živimi ograjami. — — Tam daleč pa so ležala nočna polja v rosi in porajajoči se zarji. Neka neskončna čistost je bila v zraku, neskončna čistost na nebu; zvezde so sijale v nadnaravni jasnobi predno so zbledele. Neskončna čistost je vela čez hribe, neskončna čistost je padala v dolino. S prita jenim dihom je prisluškovala narava in trepetala pred neskončno čistostjo jutra. Čuj! Že se je oglasil v vasi prvi petelin! Njegov krit zveni kot fanfare, kakor zvok trompete pred pri* četkom novega veselja. Drugi dan proščenja se probuja. Jz ‘Dravshe banovina d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, štev. 66 z dne 28. oktobra 1931 ima sledečo vsebino: Državni odbor: objave o popravkih in izpremembah objave, s katero se določajo volišča in predsedniki volilnih odborov za volitve narodnih poslancev — Zakon o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin. — Odločbi po zakonu o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin in o postajah za kontrolo sodov. — Uredba o natančnejših odredbah za izdajanje občinskih potrdil ob plačevanju bolnične pristojbine. — Pravilnik o predmetih in prirejanju tečajev za socialno medicino. — Pravilnik o odboru in upravi šole za zaščitne sestre društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Beogradu. — Pravilnik o obliki, vsebiniin načinu izdajanja zdavniških potrdil. — Oderdba o pravici do na-«iva specialista za otroško in šolsko higieno. — Podrobrtejše odredbe o specializaciji iz socialne medicine. — Poslovnik stalnega strokovnega sveta za preiskušanje zdravil. — Pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita za uradniške pripravnike drž. osrednjih gledališč. — Objava roka za izpačilo kuponov št. 9 k 4%> obveznicam za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz 1. 1921. — Popravek k ujedbi, s katero se določa tarifa o nagradah javnim be-ležnikom. — Navodila za izvoz žganja v inozemstvo z ugodnostjo. — Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravsko banovine. — Razne objave iz »Službenih novin«. d 66. krajevni odbor Rdečega križa v Dravski banovin!. V področju ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa se je ustanovil v nedeljo 25. t. m. 66. kraj. odbor v Dobovi pod predsedstvom gospoda Cirila Prestorja, Sefa žel. postaje. Predaval je gospod Malnarič. d Darovi Belo krajino: Pisarna Rdečega križa v W61fovi ulici je prejela od dr. Emila Gaja 200 Din, od šole v Špitaliču 4225 Din. Iskrena hvala! d Pri pošti Gomilsko je bila otvorjena 24. t. m. telefonska centrala. d Važno za volitve! V zbirki »zakonov in uredb«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur«, je izšel XV. zvezek, ki vsebuje vse po objavi zakona o volitvah narodnih poslancev proglašene izpre-membe in dopolnitve tega zakona (skupaj 18 raznih objav) in končno še zakon o volitvi senatorjev. Knjižica bo vsem, ki imajo v kakršnemkoli svojstvu posla z volitvami, dobrodošel pripomoček, ker je v njej zbrano vse ono, kar je bilo v zvezi z navedenim zakonom objavljenega v raznih številkah »Službenega lista«. Cena knjižiei znaša 8 Din, po pošti 1 Din za izvod več. Dobiva se v tiskarn} »Merkur«, Ljubljana', Gregorčičeva ulica 23, in v vseh boljših knjigarnah. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d »Vzajemna pomoč« reg. pom. blagajna v Ljubljani Borštnikov trg 3/1 je najcenejši zavod za zavarovanje posmrtnine. 1634 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 765, termometer 46, relativna vlaga 94°/o, tiho, oblačnost 10, dež(604 mm). V Mariboru je karal barometer 765-5, termometer 5, relativna vlaga 96°/o, tiho, oblačnost 10, dež (324 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 7'2, (4'2), v Mariboru 6'4 (2-3), Zagrebu (3-7), Beogradu 103 (6), Sarajevu 234, Skoplju 22-8 (116) in Splitu 206. V oklepajih je označena najnižja temperatura. Hjublfama Sreda, 28. oktobra 1931: Simon in Juda. Pravoslavni, 15. oktobra: Jeft. i Luk. Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Mikošičevi cesti. / * ■ Objava ljubljanskih volišč. Občinstvo se opozarja na razglas o volitvah narodnih poslancev, ki je priobčen v današnjem listu in nabit po mestu. ■ Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je preminula njega dolgoletna in zvesta članica, sestra Mira Me* š e k. Vabimo članstvo — sestre in brate, da store svojo dolžnost ter jo spremijo v čimveč-jem številu na poslednji poti. Zbirali se bode mo v četrtek 29. t. m. ob 4. uri popoldne pred hišo žalosti, Dalmatinova ulica 13. Obleka civilna z znakom. Zdravo! — Uprava. ■ Ljubljanski moški zbori dobe note »Beati mortui« za nastop o Vseh svetih v pisarni Hubadove župe po 1 Din za partiturni izvod. Pre-lovčevo »Zadnje slovo« je naročiti pri »Ljubljanskem Zvonu«. Ostale pesmi za 1. november so znane vsem pevcem. ■Ljubljanski zimsko športni podsavez ima v petek 30. t. m. ob 20 v damski sobi kavarne Emona zelo važno sejo in se prosi polnoštevilna udeležba. Posebno so vabljeni tudi delegati pod-saveznih članov izven Ljubljane. Torej gotovo, točno in vsi! — Tajnik I. ■ Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo v zimskem semestru nadaljeval lanski ciklus javnih predavanj: »sociološke in ekonomske osnove moderne družabne reforme.« — Pričetek predavanj v sredo 28. oktobra ob 18 v zbornični dvorani univerze. ■ Akademski klub gradbenikov bo priredil dne 29. oktobra t. 1. svoje prvo predavanje v študijskem letu 1031/82; Predava univ. prof. dr. ing. Kasal o zanimivi temi:' »Valovanje mo- mentnega impulsa v združenih in večetažnih okvirjih«. Predavanje bo 29. oktobra t. 1. ob 20. v gradbeni risalnici na Tehniki. K predavanju so vabljeni vsi, ki jih zanima. ■ Poplava na Tržaški cesti. Tržaška cesta se lahko meri z najslabšimi podeželskimi cestami. Mar plačujejo 6amo na Aleksandrovi ali Miklošičevi cesti davek? Cesto so razkopali in zdaj vprašujemo, ali bomo čez celo zimo prisiljeni tako hodili v tem blatu. Smatramo tudi Tržaško cesto za eno najbolj prometnih, ki bi morala biti primerno urejena. Naij pridejo občinski svetniki pogledat k nam ob deževnem vremenu! ■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči. 1896 ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77. 1470 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo 2307 M. Tre bar, Ljubljana, Sv. Petra 6 ■ V bolnišnici niso včeraj sprejeli nobenega ponesrečenca. Tudi rešilna postaja ni imela prilike za posredovanje. ■ Iz kriminalnega predala. Gostilničarki Maver Mariji na Jegličevi cesti 5, je bil ukraden iz zaprtega kurnika puran. Odnesel ga je delavec Dominik Z., ki se pa izgovarja, da je bil čisto pijan in da q tatvini ničesar ne ve, čeprav so ga videli s puranom v roki. — Malo vinjen hlapec Valentin K. se je na vogalu Linhartove ulice in Dunajske ceste zaletel z dvovprežnim vozom v kolo jetniškega paznika Vidmarja Franca ter mu ga poškodoval. — Mesarski vajenec Alojz F., ki se je peljal s kolesom po hod-dniku ob Dolenjski cesti, je podrl soprogo ma-gistratnega uradnika v pokoju Marijo Boltar. Poleg rane na levi čelnici in podplutbe na levi strani života, ima raztrgan tudi plašč in klobuk. — Juvan Radi, učenki 5. razreda učiteljišča, je bil iz predsobe na učiteljišču ukraden svilen dežnik, vreden 120 Din. — Služkinji Mariji Tudja, je nekdo odnesfel z obešalnika na vratih kuhinje v Repanškovi gostilni na Bregu 200 Din vreden plašč. GeZ#e * Proračun okoliške občine za leto 1932 je razgrnjen na vpogled na občinskem uradu na Bregu. * Računski zaključek mestnega avtobusnega podjetja za poslovno dobo od 1. avgusta 1929 do 31. decembra 1930 je razgrnjen v tajništvu mestnega avtobusnega podjetja. Morebitne pritožbe je vlagati pri mestnem načelstvu v roku 15 dni. * Obratovanje v trgovinah na dan Vseh svetnikov. Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja svoje člane, da morajo ostati trgovine na dan Vseh svetnikov po členu 34. banske na-redbe ves dan zaprte. Dan pa pade ravno na nedeljo, ko je obratovanje dovoljeno za dve uri dopoldne, toda glede na predpis člena 38., velja v tem primeru strožje določilo, to se pravi, da mora 1. novembra delo v trgovinah ves dan počivali. * Borza dela v Celju išče 3 slikarje in pleskarje, 2 mesarja, po 1 hlapca, poljskega de- : lavca, kleparja, strojnega ključavničarja, sodarja, mizarja, krojača za velike kose, peka z osebno pravico, 3 mizrske, po 2 krojaška, kovaška, mesarska ter po 1 čevljarskega in foto- grafskega vajenca, 7 kmetskih dekel, 3 poljske delavke, 3 služkinje za splošna dela, po 1 li-karico, šiviljo, gostilničarsko služkinjo, sobarico ter šiviljsko vajenko. * Neprestani dež zadnjih dni je ponekod že poplavil polja in vrtove, vendar se zaenkrat še ni bati povodnji, ker so hudi nalivi v zgornji Savinjski dolini že ponehali. Med Ljubnem in Lučami se je radi hudih nalivov zadnjih dni podrla škarpa na cesti. Mestni avtobus vozi radi tega samo do Ljubnega. * »Živi mrtvec« v Mestnem kinu. Danes in jutri predvaja Mestni kino znameniti zvočni film »Živi mrtvec« po znani drami Tolstega. V glavni vlogi iz ruskih filmov dobroznani John Gilbert. Ta krasna drama je prepletena z originalnimi ruskimi zbori in solopetjem. * Padec z drevesa. 8-letni sin malega posestnika Esih Jožef iz Sv. Ožbalta pri Ponikvi ob juž. žel. je 25. t. m. padel z drevesa in si zlomil levo roko. Fanta so spravili v celjsko javno bolnico. JMaribcr m Proračunska seja mestnega občinskega sveta. V četrtek, dne 5. novembra ob 18. uri bo v mestni posvetovalnici na magistratu redna seja mestnega občinskega sveta, na kateri se bo pretresal novi proračunski osnutek za poslovno leto 1931-1932. m Češkoslovaški narodni praznik in srednje šole. Po znani konvenciji med Jugoslavijo in Češkoslovaško, se mora v naših šolah slaviti češkoslovaški državni praznik »28. oktober«, na češkoslovaških pa jugoslovanski »1. december«. Naše srednje in strokovne šole so se tudi v nedeljo udeležile tukajšnje proslave. Navzoče je bilo djjaštvo vseh treh učiteljišč, klasične in realne' gimnazije,' akademije, vinarske ter gozdarske šole s profesorskimi zbori. m Promet med mestom in pokopališči. Na dan Vseh svetnikov dne- 1. novembra 1931. se ob priliki obiska grobov na Pobrežju radi prevelikega navala občinstva brezpogojno prepoveduje od 12. do 19. ure vožnja vsem vrstam vozil, razun mestnim avtobusom po Pobrežki cesti, t. j. 'od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj vozijo eventuelno po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobrežke ceste, kjer se ustavijo. m Koncert Slovaške filharmonije. Slovaška filharmonija iz Bratislave bo priredila svojo turnejo po Jugoslaviji šele v decembru, zato tudi njen koncert v Mariboru ne bo dne 6. novembra, kakor je bilo prvotno določeno, ampak pozneje. m Poroka. V ponedejek sta se tukaj poročila g. Otmar H u m m e 1 in gdč. Juljana P e n š k o -v a. Čestitamo! m Rdeči križ na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju bo priredil v soboto, dne 31. t. m. ob 20. uri v dvorani gospoda RenČlja gledališko predstavo. Vprizorila se bo času primerna žaloigra »Domen«. Ker je čisti dobiček namenjen za prireditev letošnje božičnice za šolarje, se občinstvo vabi, da se v čimvečjeni številu udeleži predstave. m Smrt Rajka Cvirna. V ponedeljek je v 64 letu starosti umrl vpokojeni višji bolnišniški upravitelj g. Rajko Cvirn. Pokojnik, ki je bil brat znanega upokojenega podpolkovnika in Maistrovega sodelavca Cvirna, je služboval 23 let pri mariborski splošni bolnišnici, naposled kot upravitelj in višji upravitelj. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri, v četrtek popoldne. Bodi mu ohranjen časten spomin; preostalim naše globoko sožalje! m Dež in sneg. Po lepih solnčnih dneh preteklega tedna je v soboto popoldne nastopil čas deževja, včeraj zjutraj so pa začele naletavati prve letošnje snežinke. V mestu in okolici je sneg, ki je bil pomešan z dežjem, sproti kopnel, na Pohorju in Kozjaku pa se bo najbrže obdržal. Zaradi deževja na Tirolskem in Koroškem je tudi Drava narastla že včeraj zjutraj za 1*50 m in narašča še dalje. Tudi Pesnica in Jz drugih banovin Borba proti razkošju in nedostojni modi Arhimandrid dr. Simeon Stankovič je v zadnji številki službenega lista srbske pravoslavne patriarhije objavil članek o obleki, modi in razkošju, ki je vzbudil v javnosti mnogo zanimanja. Med drugim pravi dr. Stankovič o tem tole: Način oblačenja, mode in razkošja je tudi danes važen etičen in socijalen problem. V starih časih so države izdajale celo zakone, s katerimi so predpisale obleko in pobijale pretirano razkošje ter nemoralno modo. Pretirana moda in luksus so danes za mnoge vzrok moralne ln materijalne propasti. Lahko trdimo, da je dandanes več pretiranja in razkošja pri oblačenju, kakor kdaj v preteklosti. Obleka naj bi Imela samo namen čuvati človeka škodljivih vremenskih uplivov, ščititi človeško sramežljivost in ga obvarovati spolne razburjenosti, ločiti v družbi moške od žensk in ljudi po poklicih ln položaju. Naposled se z obleko človeka tudi olepša. Dr. Stankovič pa zaključuje, da se. današnja moda prizadeva, da bi razgalila čim več telesa, da bi se videli tudi oni telesne deli, katerih videti ni treba. Zato Je pri nas nujno potreben zakon za pobijanje pretirane in brezsmiselne mode in razkošja. Ladja brez dna ali plavajoč otok Zanimiv izum inž. Bjelovučiča Inž. Leposlav Bjelovučič iz Zagreba je prijavil te dni v odelku za zaščito Industrijske svojine v ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu zelo zanimiv izum: ladjo brez dna ali plavajoči otok, kakor izumitelj naziva svoj izum. BJelovučičeva ladja nima dna. Spodnja stran ladje, ki leži v vodi. Je popolnoma odprta. Bjelovučič trdi, da ostane ta ladja tudi pri najbolj razburkanem morju povsem mirna. Ladja služi lahko za otok na odprtem morju, na katerem pristajajo letala ali ladje. Ta plavajoča ladja Je lahko tudi plavajoči hotel ali zavod ali zabavišče in okrevališče. Ladja ima obliko škat-lje, katere spodnja stran ni zaprta. Dolgost ladje bi morala biti najmanj tolikšna, kolikšna je dolgost največjega morskega vala. S to dolgostjo se ladja obdrži vedno vodoravno. Ladja sega precej globoko v morje in ima v najnižjem delu težišče, ki onemogoča valovanje ladje v razburkanem morju. Gornji del ladje, kjer je prostor za kabine ali za tovor, je ločen od spodnjega, ki je pod vodo. Ker je spodnji del ladje odprt in prodre voda pod ladjo, stisne v dolnjem prostoru zrak, tako da ladja plava prav za prav na neki vrsti zračne blazine. Zaradi tega ladja ne valovi, ali valovi v največjih morskih vlovih komaj vidno. Morsko valovanje se prenese tudi pod ladjo, kjer valovi samo spreminjajo obliko in gostoto »zračne blazine«. Izumitelj praivi, da se bo dal njegov izum z največjim uspehom uporabiti za plavajoče otoke na morju, na katerih bodo pristajala letala. Ni izključeno, da je z Bjelovučičevim izumom rešen problem pristajanja letal v letalskem prometu med Evropo In Ameriko. b Na beograjski univerzi je 10.000 dijakov. Najpopolnejši znanstveni zavod v naši državi je beograjska univerza. V 6 fakultetah te univerze je okoli 50 zavodov za razne znanstvene panoge. Manjka samo še: zavod za eksperimentalno patologijo in za živinozdravništvo. Profesorjev in drugih učnih moči je na univerzi okoli 400, dijakov pa okoli 10.000. b Smrt najstarejšega banjaluškega meščana. V Banji Luki je umrl Mato Blažovlč, star 101 leto. Bil je najstarejši banjaluški meščan. b 19.990 besed na dopisnici. V tekmovanju v drobni pisavi na poštni dopisnici je dosegel nov rekord trgovec Mijo Mličkovič. Na običajni poštni dopisnici je napisal 19.990 besed, in sicer vse pesmi iz. pesniške zbirke Branka Radičeviča in eno pesem s 'Besnega Rolanda. Mura naraščata in se je bati v Pesniški dolini in v Prekmurju poplav. m Prodaja blaga na carinarnici. Danes, v sredo 28. t. m. bo ob 9. uri dopoldne na tukajšnji glavni carinarnici licitacija raznega zaplenjenega in nedvignjenega blaga. m Ceneno meso. V četrtek, dne 29. t. m. se bo na stojnici za oporečno meso prodalo od 7. ure zjutraj dalje 300 kg teletine po 7 Din kg. Stojnica je pri mestni klavnici. m Ženica pod kolesom. Na Koroški cesti se je hotela že priletna Margareta Harc izogniti nekemu avtomobilu, pri tem se je pa zaletela v neko kolesarko, ki jo je podrla na tla. — K sreči se je Harcova le neznatno potolkla, dočim je kolesarka ostala nepoškodovana. m Nesreča viničarke. V Dobrenju je pri delu počila kost v nadlahtju desne roke 48-letni viničarki Ani Žižkovi. Zdravi se v tukajšnji bolnici. Novo mesto Mlada prijateljica tujega imetja. Pri Korbarjevih v Mali Bučni vasi so presušali obleko. Vse je bik) razbešeno za podoin, domači pa v hiši. Pa je prišla mimo neka 13-letna deklica iz bližnje vasi, se ustavila, in zavila za pod. Opazil jo je Korbarjev sinko,, pa se dalj? ni zmenil zanjo. Zvečer šele, ko so spravljali obleko in zapazili, da nekaj manjka, se je spomnil nanjo, da se je v mesto in iz mesta grede smukala za podom. In so bili skupaj. Denarna afera mestne hranilnice v Črnomlju pride v četrtek na tukajšnjem okrožnem sodišču pred senat trojice. Obtožnica obsega nad devetdeset s strojem pisanih strani. Zagovarjati se bo moral bivši njen tajnik J. K. V petek je položila pa zagrebški univerzi farmacevtski izpit Novomeščanka gdč. Hedi G u n d e. Isti dan je Papravil pri višjem sodišču V Ljubljani sodni izpit Jože R e z e 1 j, sodni pripravnik tukajšnjega okrožnega sodišča. Čestitamo! Cerknica V nedeljo 25. t. m. je vprizoril dramatični odsek Cerkniškega Sokola šaloigro »Glavni dobitek«. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana Sok. doma precej zasedena, kar je ugodno vplivalo na razpoloženje igralcev ln pripomoglo k dobremu uspehu. Vse vloge so bile v prav dobrih rokah in vsak igralec posebej se Je popolnoma uživel v svojo vlogo. Izvrstna sta bila profesor Brvar in njegova žena Matilda (g. Kobal in gdč. Bašca). Prav dober, popolnoma na mestu ta originalen kot vedno Je bil Krištof (g. Harmel). Pa tudi ravnatelj Babič, Branko, Martca, Kocjančič s svojo strogo ženko Agato so bili vsi prav dobri in vedno v svojih vlogah. Da ne pozabim Marjete, ki Je v pristnem cerkniškem narečju prav dobro povedala misU in nazore današnje branjevke. Hvalevredna je požrtvovalnost ta trud igralcev, ki po dnevni službi in drugih opravilih žrtvujejo proste večerne ure skušnjam in vajam. Igralci, igralke I Pripravite nam kmalu zopet prijeten in zabaven večer! Zagorje Pogreb Žagarjeve mame. V pondeljek popoldne, ko je nebo najbolj rosilo, so pokopali poznano Žagarjevo mamo, ki je bila tudi v okolici Zagorja dobro znana. Klicali so jo namreč vedno k mrličem, ki jim je ona najbolje uredila zadnjo posteljo. Vzlic hudemu nalivu so jo spremili na njeni zadnji poti številni prijatelji. Bodi ji zemljica lahka, preostalim naše sožalje! Nogo si je zlomil. Kakor nam javljajo, si je zlomil nogo v nedeljo dopoldne na igrišču v Trbovljah sin tukajšnjega rudarskega nadpaz-nika Bruno Kanka. Prenesli so ga na dom, kjer ostane začasno v domači oskrbi. Litija Blejsko jezero. Po večdnevnem deževju je nastalo pred restavracijo »na Pošti« blejsko jezero s precejšnjo vodno površino. Ker deževje še traja, upamo, ker tukaj ni nobene kanalizacije, da se bo spojilo z reko Savo, in bo tako vsaj na to stran dobilo svoj odtok. Povodnji mož. Tako lepe in posrečene igre še ni bilo kmalu v Litiji. Skratka bili smo presenečeni. Izborno so igrali Anželjnova, Vidovičev in Hermanov. Vsa čast in priznanje režiserjem gdč. Kodrmanovi, Habjanovi in g. Vidicu. V nedeljo 15. t. m. bomo videli francosko igro »Namišljeni bolnik«. Kamnik Smrtna kosa. V Beogradu je umrl gojenec podoficirske šole 16-letni Miloš Kemperle, brat kamniškega trgovca Pavla Kemperla! Naj počiva v miru; Žalujočim naše sožalje! Nova kamniška senzacija je vrtiljak »Morski valovi«, ki je že prejšnji teden prispel v Kamnik, a do danes radi skrajno slabega vremena še ni »stopil v akcijo«. Nevarnost poplav je nastopila v ponedeljek. Vsled trajnega dežja v nedeljo in ponedeljek so se struge rek hitro napolnile ta že v nedeljo je bilo stanje vode v Kamniški Bistrici 1 meter nad normalo. Nastopila je bojazen, da ne bi Bistrica poškodovala novih naprav, ki so v delu za varstvo mosta v Radomljah, kjer je voda V zadnji poplavi napravila veliko škodo. Na srečo je deževje v torek prenehalo, s čimer je nevarnost, ki je grozila, zaenkrat odstranjena. — Okolico Trzina do črnuč pa je zopet poplavila voda, ki je še v torek stala visoko nad polji in travniki. Sava je tako močno narasla, da Je na Ježici poplavila trikot med državno cesto in železnico poldrug meter visoko. Tako narasla ni bila Sava niti v poletni poplavi. Do torka opoldne pa Je upadla že za cel meter. V zaporu se je obesil. V soboto so kamniški orožniki, ki so dobili iz Gornjega grada obvestilo, da je bilo tam vlomljeno v neko trgovino, ustavili na kolodvoru neznanega moškega, o katerem se je izkazalo, da je pravi vlomilec. S silo so ga morali spraviti v zapore kamniškega okrajnega sodišča. V noči od nedelje na ponedeljek pa je vlomilec izvršil samomor. Postavil Je dve postelji pokoncu, počez je položil desko ln se obesil nanjo * nogavicama. Samomorilec Je doma od Naklega pri Kranju ta se piše Pran Rakovec. Pred par tedni Je bil Izpuščen iz mariborske kaznilnice, kjer Je odsedel 6-letno kazen. Minister Pucelj pred rudarji Velik govor o velikem pomenu volitev — Ostra polemika s propa-gatorji abstinence odločneje odklanjajo. Nad vse dvomljivo pa je tudi, že bj Koroščevi ljudje hoteli iti s Pribi-čevičem, ki je bil bivši SLS vedno trn v peli Takšna je torej ta opozicija, ki bi hotela imeti abstinenco 1 Pa še nekaj! Če bi prodrla opozicija, potem bi se zopet pričela 8La ra nesoglasja in stani prepiri. Uvidevni ljudje tudi iz vodilnih vrst opozicije so meni že priznati: »Bog ne daj, da bi pričeli zopet tam, kjer smo 6. januarja nehali!« Važnost volivne udeležbe. Poslanca, ki jih boste izvolili, morajo imeti dovolj glasov, da bodo mogli z uspehom zagovarjati zahteve delavnega ljudstva. Čisto naravno je, da ni vseeno, če dobi poslanec več tisoč glasov ali pa le nekaj stotin. Kajti če bi dobil kateri poslanec le malo glasov, potem bodo po pravici dejali v Beogradu, da nima ta srez posebnih potreb, ker se sploh ne zanima, kdo je njegov zastopnik. Posledice take abstinence morajo zadeti zlasti hudo delavski stan, kajti bodoči parlament ne bo strankarski, temveč bo parlament gospodarskega dela. Cela vrsta zakonov, ikd so najbolj potrebni ravno delovnemu narodu, bo prišla v novem parlamentu na razpravo. Nato je govornik z močni im argumenti in iakreno občutenimi besedami opozoril vse n« posledice, ki bi nastale, če bi mogli naši zuna-nji nasprotniki vsled neudeležbe Slovencev agitirati proti naši državi, s teni, češ da so se 81oven«i izjavili proti državi; Če hi danes še živel pokojni Radič, bi to postopanje užaljenih politikov brez dvoma ostro obsodil, kajti sam je že spoznal, kako škodljiva je m narod abstinenca. Stranka, ki je za abstinenco, ne služi več svojemu namenu, nima obstojne upravičenosti in zato jo je treba zavreči, kakor staro nerabno orodje. Ljudje, ki agitirajo danes za abstinenco, preje pa eo sodelovali v diktaturi, ti ljudje pravijo s svojim postopanjem, da imajo rajše diktaturo kakor pa parlament, v katerem odločuje narodna volja in v katerem sodeluje narod po svojih izvoljenih zastopnikih. Danes ne agitiramo ■ obljubami, ne obljubljamo ne zvišanja plač uradnižtvu in delavstvu in ne znižanja davkov kmetom in drugim slojem, ker ni danes čas za demagogijo. Kljub težki gospodarski kriza pa moremo reči, to da se nam je posrečilo obvarovati nag dinar, da je stabilen, pa čeprav so se omajali temelji finančne politike v denarno najmočnejših državah, kakor n. pr. v Angliji. A ne samo to, da je naš dinar stabilen, temveč se stalno dviga tudi njegova zlata podloga. Da pa uživa naša državna politika zaupanje tudi v tujini, je najboljši -dokaz posojilo, ki smo ga pravkar dobili. Kako je škodljiva abstinenca, dokazuje najbolj abstinenca Čehov v avstrijskem parlamentu. Vsled njih odsotnosti so mogli Nemci po svoji mili volji kovati zakone, ki so bili za Čehe vse prej ko koristni. Staročehd, ki so zakrivili to abstinenco, so vsled te svoje napake izgubili prav ves političen upliv in njih stranka je popolnoma propadla. Podobni smo mlademu gospodarju na posestvu, ki ga šele nekaj let upravlja. Če dobro upravlja, pridno obdeluje in če varčuje, »potem se mu ni bati propada. Tudi mi smo taki gospodarji in naša država je posestvo, ki je bogato na vseh mogočih zakladih. Ali vsa ta bogastva ne zadostujejo, če ne bomo tudi dobro gospodarili. In baš Slovenci bomo v bodočem parlameutu poklicani, da čim bolj skrbimo za dobro gospodarstvo. Obenem pa bomo morali ravno mi v prvi vrsti skrbeti tudi za to, da se socijalna zakonodaja izpopolni in da se bodo delavske pravice čim bolj spoštovale. In zato je potrebno, da pridejo slovenski poslanci s čim večjim vplivom v parlament in da imajo Čim boljšo legitimacijo.Legitimacija poslanca pa je odvisna od tega, koliko volivcev ga je izvolilo. In zato vsi na volišče, da bo novi parlament dobro in mnogo delal. Minister Ivan Pucelj V nabito polni dvorani Sokolskega doma se je vršil v nedeljo velik volilni sestainek, na katerem je, burno pozdravljen od vseh, imel minister Pucelj velik govor. Med drugiin je izvajal: Kakor vaan je znano sem preje pripadal slovenski kmetijski stranki in zato tudi nisem prihajal v rudarske revirje. Sedaj pa nisem več •trankar in zastopnik samo enega stanu, temveč širokih plasti jugoslovanskega naroda. Od nekdaj sem bil pobo.rnik čim ožjega sodelovanja kmetov in delavčev, kajti ta dva stanova •ta jedro delavnega ljudstva. Prišel sem, da vam razložim namen in cilje novemberskih volitev. Nikomur nočem svojih nazorov vsiljevati, temveč vsakdo naj o njih premišlja in če jih osvoji, širi dalje med delavnim narodom, da se ta odloči in v čim večjem številu pohiti na volišče. Kajti danes je treba odločiti, ali naj bo naša mlada država na znotraj trdna in ali se naj pravilno rešijo vsa socijalno-gospodarska vprašanja, ali pa naj vsled nezanimanja njenih državljanov propada. Vaša sijajna udeležba priča, da vi tega ne bost« dopustili. Leta 1918 smo prišli v našo mlado državo k bolj po sreči, vsled srečnega izida svetovne vojne. Zato pa tudi nižino znali prav ceniti Vridobljene narodne svobod«. Mesto da bi složno delali, smo pričeli ustanavljati brez števila •trank, ki so se besno med seboj napadale, dokler ni medsebojna mržnja povzročila 20. junij, ko so padle krvave žrtve v parlamentu. Ali tako ni moglo iti naprej! Zato je naš modri in plemeniti kralj napravil temu konec in ustvaril s 6. januarjem možnost za složno delo. Kraljev poziv je našel v najširših plasteh naroda popolen odziv in danes se zbirajo vsepovsod v gostih množicah fantje in možje, ki nočejo dopustiti, da bi propadla s težkimi žrtvami dosežena narodna svoboda. Vsi ti hočejo •ložno Sin v miru delati za izgraditev države in njen napredek. Abstinenca je napačna! Pozivu za sodelovanje pa se niso odzvali nekateri politični voditelji iz strahu za svoj pre-•tiž in za svoje stranke. Ti voditelji so izdali poziv, da se narod naj volitev ne udeleži. Toda naš narod ne bo sledil njih pozivu. Po zadnjih zgodovinskih dogodkih od 6. januarja nisem bil jaz niti Kraimer najmanje užaljena. Dr. Korošec, ki je bil polnih 20 mesecev v vladi diktature, pa poziva sedaj k abstinenci, češ, da ni sedaj svobode. Ko je šel v vlado, ni vprašal stranke, če sme v vlado diktature, sedaj pa, ko gre za to, da se iz diktature preide v normalno parlamentarno življenje, pa poživlja dr. Korošec k abstinenci. Ko je nastopil zgodovinski 6. januar, je dr. Korošec svečano izjavil svojim pristašem, da zahtevajo višji dr-šavni interesi razpust tudi SLS. Danes pa, ko ■ahtevajo isti državni interesi njegovo sodelovanje, pa noče g. Korošec o tem nič slišati. A ne samo dr. Korošec, tudi drugi gospodje od bivše SLS so sodelovali v diktaturi. Tako je bil imenovan po 6. januarju dr. Natlačen za komisarja ljubljanske oblastne skupščine, in dr. Leskovar za komisarja mariborske. V Čem •o torej upravičeni ti njih veliki pomisleki zaradi svobode? Notranja neenotna »pozicija razpada Dne 8. novembra bo narod z vso jasnostjo izjavil, da hoče aktivno sodelovati pri reševanju vseh važnih gospodarskih in sooijalnih vprašanj. Opozicija pa računa in si obeta, da se bodo vsi glasovi, katere vlada pri teh volitvah ne bi dobila, zapisali njej v dobro (Vzkliki: oho!) in zlasti se veseli na učinek v tujini, ker upa, da bo potem morala priti opozioija na krmilo. Ti računi pa so do temelja zgrešeni. Ne samo, da ni opozicija v svojih smernicah in ciljih enotna, temveč je tudj duhovno popolnoma razstrojena in so se vsled tega v zadnjem času mnogi njeni ugledni prvaki ločili od nje ter kandidirajo na vladni listi. Spoznali so pač popolno neresnost in slabost opozicije, ki je zato v razpadu. A drugače tudi biti ne more. Vodja srbske opozicije Aca Stojanovič hoče veliko Srbijo, ki jo Mačkovi pristaši kar naj- Anton Cerer, kandidat v kamniškem srezu. irjajte Jugoslovana! Načrt ljubljanske policije za preprečenje velikih vlomov Z alarmno napravo, katere centrala bi bila na policijski upravi, bi bili vlomi onemogočeni V zadnjem času sta bila izvršena v Ljubljani dva drzna velika vloma, in to v Obrtno banko in v blagajno Stavbne družbe d. d. Včeraj so pa drzni vlomilci pri belem dnevu izpraznili blagajno v Krisperjevi trgovini na Mestnem trgu. Razen tega je bilo več manjših vlomov. V vseh primerih so ostali vlomi nepojasnjeni. Policija je napela vse sile, toda vse kaže, da vlomilci, ki so si zadnje čase izbrali Ljubljano, niso domačini. Pri vlomu v Stavbno družbo so so našli vlomilsko orodje, imenovano >svinj-ska noga«, kakršnega uporabljajo vlomilci zlasti v Trstu. Zadnje čase so s takim orodjem poskusili svojo srečo neznani vlomilci tudi v Zagrebu. To in še mnogo drugega kaže, da pridejo vlomilci k nam čez mejo in izginjajo s plenom zopet čez mejo, preden jih doleti roka pravice. Naša policijska oblast kljub vsej čuječnosti in vedni pripravljenosti takih vlomov seveda preprečiti ne more. Zato bo treba misliti na preventivna sredstva, Treba bo onemogočiti vlome z napravami, ki avtomatično javijo vlome in požare, ako so nameščeni na blagajnah itd. Ljubljanska policijska uprava je pripravljena, kakor nam je zatrdil upravnik dr. Kerševan, dati na razpolago policijsko osobje, avtomobil in oboroženo moštvo ter prostor za namestitev centrale za take alarmne aparate. Aparati so električni in se nameste tako, da so nevidni in vlomilec niti ne sluti, da je centrala na policiji opozorjena, bržko se dotakne blagajne. Četudi vlomilec prereže električne vodne naprave, kličejo alarmni aparati v centrali še s podvojeno silo. Ljubljanska policijska uprava seveda nima kreditov za napeljavo take centrale in alarmnih aparatov. Poslala pa je že okrožnice raznim zavodom, naj bi našli interesente za te varnostne naprave. Interesenti bi bili predvsem večji podjetniki, banke, javni uradi z velikimi blagajnami, pa tudi zasebniki itd. Prizadete so tudi zavarovalnice, ki morajo — Interesenti naj se javijo! sedaj izplačevati velike zavarovalnine za izvršene vloine. Uprava ljubljanske policije prosi zato vse interesente, naj pošljejo svoje prijave, ki niso obvezne, da se v načelu strinjajo s tem predlogom in so pripravljeni sodelovati pri tej akciji za povečanje imovinske varnosti. Ako se bo oglasilo dovolj interesentov, bo policijska uprava poskrbela za načrte in proračun ter za napeljavo alarmnih aparatov. Stroški za vzdrževanje naprave so malenkostni. Interesenti naj tudi upoštevajo, da bi si znižali drugi stroški, kakor za čuvaje, razsvetljavo itd., če bi imeli v hiši te aparate, ki so v mnogih mestih v Evropi že v porabi in so se z velikim uspehom obnesli. Aparat, ki je nameščen na pr. na blagajni, alarmira v centrali parmanentno čuječega stražnika. Ta pošlje na kraj, kjer se je vlom izvršil, takoj avtomobil z oboroženim moštvom, ki obkoli hišo in prime vlomilca. Aparat pa javi tudi takoj požar, tako da so z njegovo pomočjo onemogočene tudi požarne katastrofe. Drzen vlom pri belem dnevu v Krisper je vo trgovino v Ljubljani Ljubljana, 27. oktobra. Danes med opoldanskim odmorom je biU vlomljeno v trgovino Krisper v Ribji ulici. Ne-inani vlomilci so odprli s silo izložbeno okno ter razbili šipo, da so mogli v trgovino. Z dletom so odprli oba predala blagajne in pobrali iz obeh 9000 Din v bankovcih in drobižu. Po izvršenem delu so nemoteno zapustili trgovino, ne da bi si prilastili drugega blaga. Na licu mesta so pustili vlomilno orodje, nted katerim j« bila odlomljena pila, dva velika močna žeblja, vetrih, na nevaden način upognjena železna kljuka ter dleto. Policija je uvedla preiskavo. 3 postajališča za avtobuse na Vse svete Zaradi varnosti samo enosmerni vozni promet Ljubljana, 27. oktobra. Doslej so avtobusi za Vse svete vozili na pokopališča samo z enega mesta, t. j. z Marijinega trga. Ta način vožnje je bil skrajno nevaren za prebivalstvo. Tudi gneča ob avtobusih je bila nevarna in neprijetna za potnike. Zato so oblasti določile za avtobuse, ki bodo vozili na pokopališče za Vse svete,tri postajališča. Avtobusi bodo vozili Bamo v eni smeri, se na postajališčih torej ne bodo obračali. Obračanje je najbolj nevarno za osebno varnost potnikov. Vozili bodo tudi po več ulicah, kakor je razvidno iz sledečega novega voznega reda za avtobuse. Občinstvo pa opozarjamo, naj bo na cestah obzirno in naj vpošteva izredno živahen avtobusni promet ter naj se strogo drži vseh cestno-policijskih predpisov. Ob priliki praznika Vseh svetnikov odreja uprava policije sporazumno z mestnim načelstvom, da se vrši na pokopališče k Sv. Križu 31. oktobra ter 1. in 2. novembra t. 1. izključno enosmerni vozni promet, in sicer je dov-u na pokopališče dovoljen samo po Šmartinski cesti, odvoz pa samo po Savski in Linhartovi ulici ter Dunajski cesti. Ker bo v teh dneh obratovalo na tej progi večje število avtobusov, se zaradi prometne varnosti in v interesu občinstva odreja dogovorno z mestnim načelstvom za avtobuse sledeča postajališča: 1. postajališče (v obratu 5 do 6 voz) Dalmatinova ulica desna smer proti Miklošičevi cesti Zadnji voz sme stati pri vhodu na dvorišče skladišča tyrdke Schneider Verovšels. Za ta vozila velja kot dovoz na pokopališče sledeča pot: Dalmatinova - Kolodvorska - Komenskega - Vidovdanska - Jegličeva - Šmartinska - Savska -Med hmeljniki - pokopališče. Odvoz: pokopališče - Savska - Linhartova - Dunajska • Dalmatinova. 2. Postajališče (v obratu 5 do 6 voz) Marijin trg, desna stran, prvi voz stoji pri lekarni Suš#-nik. Dovoz na pokopališče: Miklošičeva - Dalmatinova - Kolodvorska - .Komenskega - Vidovdanska - Vrhovčeva - Jegličeva - Šmar!inska Savska - Med hmeljniki - pokopališče. Odvoz: Pokopališče - Savska - Linhartova - Dunajska -Prešernova - Marijin trg 3. Postajališče (v obratu 5 do ‘1 voz' Krekov trg. Vozovi stoje na trgu pred Mesenim domom Dovoz na pokopališče: Krekov trg - Kopitarjeva - Resljeva - Komenskega - Vidovdanska -Vrhovčeva - Šmartinska - Savska - Med hmeljniki - pokopališče. — Odvoz: Pokopališče -Savska - Linhartova - Dunajska - Prešernova -Marijin trg - Stritarjeva - Pred škofijo - Mestni dom. Občinstvo, posebno starše z otroci opozarjamo, nai se držijo desne strani ceste, da se izognejo nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem prometa. žUi cesto v dolžini 100 metrov, in pomagali pri gradnji novega betonskega mosta. Na Rodici pri Domžalah so razširiti cesto, v Radomljah pa popravljajo sedaj cesto in most čez Bistrico, katerega Je voda v zadnji poplavi močno poškodovala. Cesto od Trzina do Mengša bodo š« v letošnjem letu znatno razširili in omilili ovinke. Pa tudi kamniški kulukarji se lahko postavijo. Poleti so pomagali cestnemu odboru v posipanju cest, pred štirinajstimi dnevi pa so pričeli velika regulacijska dela na koncu Grabna. Tu so podrli prvi objekt tovarne »Vesna«, kjer bodo sedaj izpeljali novi del ceste proti kapelici sv, Barbare. S tem bosta odrezana dva nevarna ovinka. Vsa ta dela vrše kamniški kulukarji, le žal, da so morali sedaj radi volitev prekiniti kuluk. Kulukarji v kamniškem srezu se postavijo... V nobenem srezu naše banovine se v letošnjem letu ni s kulukom napravilo toliko kot v kamniškem Zanemarjene in po avtomobilskem in avtobusnem prometu razdrapane ceste se danes obnavljajo in popravljajo na vseh koncih našega sreza. Večina teh del se vrši s kulukom. Proti kuluku so se že ob njegovi uvedbi pojavili najrazličnejši pomisleki in čeprav je za naše razmere res neprimeren, je vendar samo njegova zasluga, da so se ceste v kamniškem srezu v letošnjem letu toliko Izboljšale. V Tuhinjski dolini so kulukarji na mnogih krajih razširili ln popravili ceste, tako zlasti v Šmartnem in v Zgornjem Tuhinju. Na cesti Kamnik —Stahovica so kulukarji pri »Blekarju« prelo- Lepa proslava Ljudske univerze v Celju V ponedeljek zvečer se je na Ljudskem vseučilišču vršila lepa proslava, ko sta predavala predsednik sarajevske »Prosvete« g. dr. Sava Ljubibratič ter nje tajnik g. Vasilije Grdjič. Predsednik Ljudskega vseučilišča g. vladni svetnik Lilek je ob burnem ploskanju številnega občinstva predstavil gosta, nakar je g. LJubi-bratič slavil zasluge g. vladnega svetnika Ll-leka, katerega učenca sta bila on ter g. Grdjič in ki je za časa svojega službovanja v Bosni neustrašeno vzgajal poverjeno mu mladino v Jugoslovanskem duhu. V znak priznanja mu je izročil krasno diplomo častnega članstva sarajevske »Prosvete«. Nato je podpredsednik celjskega Ljudskega vseučilišča g. Cilenšek izročil g. vladnemu svetniku LUeku diplomo častnega članstva celjskega Ljudskega vseučilišča. Diploma je delo g. strokovnega učitelja Gražerja. Ginjen se Je zahvalil vladni svetnik g. Lilek za diplomo in za čestitke. G. Grdjid je nato predaval o nastanku in pomenu sarajevske »Prosvete«, ki ni bila društvo, kakor druga prosvetna društva, temveč močno narodno gibanje, v katerem so se zbirali vsi, ki so delovali za odcepitev Bosne in Hercegovine ter za ustanovitev velike Jugoslavije. Pragersko Pasji zapor. Ker se je pojavila med psi steklina, je oblast odredila v vaseh Črešnjevec, Vrhloga in Pretroš najstrožji pasji zapor. Gostilničarjem! Gostilničarji se ponovno opozarjajo, da se dne 7. in 8. novembra, ob času volitev v narodno skupščino, ne bodo smele točiti nobene alkoholne pijače. Preselitev. Iz Spodnje Poljskave se je na Pragersko preselila babica ga. Katarina Senekovičeva. Ceneno meso. V soboto in nedeljo se bo pri g. Kobanu prodajalo prvovrstno volovsko meso po 10 Din za kg, pri g. Sagadinu pa srnina po 11 Din kg. Jesenice »Jugoslovana« dobite na Jesenicah v treh trafikah, in sicer v postajni g. Nikolavčiča Antona, v trafiki gdč. Mici Mesarjeve na Gosposvetski cesti in v trafiki gdč. Ane Klinarjeve na Cankarjevi cesti. Kupujte ta dnevnik, ki je najcenejši v Dravski banovini, saj stane ob nedeljah in praznikih ter ob delavnikih samo 1 Din. Dozidava. Čevljarski mojster in posestnik na Jesenicah Fran Rabič dozidava svoji hiši ob Prešernovi cesti nov objekt, a čimer bo dosedanja hiša razširjena. Živilski trg v zadnji tržnih dneh je bil zopet zelo obilno založen in tudi dobro obiskan. Sploh se lepo razvija. Tudi na Jesenicah živimo v znamenja volitev. Čuti je živahne volilne debate, debate o volitvah, njihovemu velikemu pomenu in obliki, o kandidatih, seveda specielno naših, ki ata g. Mohorič, gen. taj. TOI in g. Ažman, posestnik in iupan v Lescah. Strahotne številke Gospodarska kriza in gospodarski patriotizem V južnih predelih naše države se s širokogrudno in izdelano organizaoijo propagira nakup domačega blaga s strani kupujočega občinstva. Mi sino v našem listu opetovano poživljali našo javnost na ogromno važnost take propagande in že pred letom dni sprožiLi misel, naj se tudi pri nas že enkrat prične misliti na gospodarsko zaščito domačega blaga s strani konsumeutov. Naši apeli niso našli razumevanja v ožji domovini, s tem večjim zadoščenjem ugotavljamo, da se ta pokret širi po drugih banovinah. Naši gospodarski in tudi drugi merodajni krogi niso smatrali tega našega apela vrednega vpoštevanja. In ravno pri nas bi morala propaganda gospodarskega patrijotizma s podvojeno silo na delo, saj je baš naša banovina obkrožena od treh držav, ki nam stalno vsiljujejo svoje proizvode. Tajnik banatske Zbornice za TOI g. Al. Sta-nojlovič je v nedeljo pred velikim številom gospodarstvenikov predaval o »Gospodarski krizi«. Njegova izvajanja so velike narodno gospodarske važnosti, zaito jih v izvlečku prinašamo našim čitateljem. Dvoje kril gospodarske krize Gospodarska kriza se izraza v dveh smereh: v pomanjkanju tujih tržišč in r nazadovanju kupne sile pri domačem prebivalstvu. Uspešno zdravilo za rešitev prvega vprašanja se doseže samo takrat: 1. ako se spoštujejo mednarodne pogodbe, 2. ako se narodi odpovedo vsakemu ravanširanju, 3. ako se uveljavi znatno in iskreno razoroženje in naposled 4. ako se, oe ne na vsem evropskem kontinentu, vsaj v Srednji Evropi vpoatavi močno carinsko področje, katerega bi morale sestavljati: Poljska, Češkoslovaška, Avstrija, Madjarska, Romunija in vse balkanske države. Samo tako veliko področje potrošnikov s ca 150 milijoni prebivalstva bi zamoglo zasigurati prosperiteto agrarnih kakor tudi industrijskih proizvodov v vseh državah. Na ta način bi se okrepila tuja tržišča in bi bila prva smer gospodarske krize omiljena, mogoče tudd odstranjena. Povsem drugačno je vprašanje nazadovanja kupne sile pri domačem prebivalstvu. Vse dotlej, dokler se ne reši prva smer gospodarske krize, moramo nujno posvetiti vse svoje sile reševanju diruge smeri. Bivši trgovinski minister g. Juraj Deonetrovnč, je na gospodarskem kongresu leta 1930 pred forumom gospodarskih zastopnikov vse države sprožil to vprašanje. Naš veliki narodno gospodarski interes je, da kolikor mogoče malo našega nacijonailnega novca pošljemo v inozemstvo za razne nabavke, zato smo primorani, da odjem našega blaga v prvi vrsti zasiguramo na domačih tržiščih. Naša dolžnost je, da pni domačem konsumentu ustvarjamo zavest, voljo in obveznost za kupovanje domačega blaga. Po današnjem stanju političnih razmer, je edina rešitev posameznih držav v tem, da prvenstveno uporabljajo domače proizvode. Naše kupujoče občinstvo, ki si ni malo tolmačiti potrošnje domačega ali tujega blaga, je dovedlo naše državne finance v ne ravno cvetoče stanje. Strahotne številke Na podlagi statističnih podatkov o naši zunanji trgovini, ki jo je sestavil glavni tajnik beograjske Zbornice za TOI, g. Svetislav Ma-rodič, predstavlja neko blago v našem uvozu ogromno svoto, ki bi lahko povsem izostala. Od leta 1922 do 1939 smo uvozili za okroglo 1050 milijonov dinarjev riža, medtem ko naš izvoz istega proizvoda znaša vsega 61 milijonov. V zadnjih devetih letih smo uvozili za 54 milijonov — čebule, izvozili pa smo jo jedva za 87 milijonov. V 1. 1924 smo uvozili krompirja za 3 mili j., izvozili pa za 17 milij. V 1. 1929 smo krompirja uvozili za 36 milij. medtem ko smo ga izvozili za — 1 milij. Graha, sočivlja in sl. smo uvozili v devetih letih za preko 34 milij. izvozili pa ja jedva 4 milij. Uvoz citron nas stane v 9 letih 120 milij., oranže in mandarini polnih 183 milij. dinarjev. Repnega, makovega i. dr. semena emo uvozili za 124 milij., izvozili pa nismo ničesar. Sezamovega semena smo uvozili za 94 midlj., tudi tega nismo skoro nič izvozili. Za laneno seme smo plačali 120 milij. Svinjske masti smo uvozili za ca 326 milijonov, medtem ko simo jo izvozili za borih 71 milijonov dinarjev. Loja smo uvozili za 274 milijonov, izvozili pa za 1 milijon. Živinskih črev tudi v zadnjem času več uvozimo, kakor pa izvozimo. Za olje iz bukovega žira, maka, solnč-nice in za ostala olja smo plačali 270 milijonov, izvozili pa smo tega blaga komaj za 31 milijonov. Za laneno olje smo plačali inozemstvu 66'5 milij., izvozili pa emo ga za cel milijon in pol. Ce k temu dodamo zgodnjo povrtnino, vosek, volno, razne kože in krzna, prašiče, pridemo do zaključka, da smo za proizvode, ki bi jih brez nndaljnega lahko producirali doma, plačati v teku 9 let inozemstvu nič manj kakor 5,252-5 milijonov dinarjev. To je denar, ki bi lahko vstal v našem narodnem žepu, pa Je moral radi zavestne ali nezavestne krivde konsumentov (ml bi rekli tudi trgovcev! op. ur.) v tujino. Kaj vse bi moglo naše gospodarstvo ustvariti • to ogromno vsoto denarja! Z največjimi napori se mučimo s prodajo naše pšenice, kljub temu, da je izvrstne kakovosti. Angleži, Nemoi in drugi narodi združeno pobi- jajo ceno naši pšenici in nam ponujajo borih 50—60 dinarjev za 100 kg. Kaj pa mi delamo? Mi kupujemo ameriško mast, angleško blago po 300—400 dinarjev meter, nemške stroje in češko platno in posodo po visokih cenah. Med tem ko Angleži uvažajo v našo državo blaga za 411 milijonov, izvažamo mi v Anglijo komaj nekaj preko 100 milij. našega blaga. V skoro istem razmerju se nahajamo s Češkoslovaško. Mi izvažamo v to državo za ca 550 milij. dinarjev naših pridelkov, oni pa nam naterajo blaga za preko 1,225 milij. dinarjev. Deset milijard zapravljenih Če vsem tem strahovitim številkam dodamo letno še nekoliko stotim milijonov, ki jih puščajo naši ljudje v inozemskih kopališčih in letoviščih, potem se nam zablišči nasproti goro-stasna številka okroglo desetih milijard dinarjev, ki smo jih v teku zadnjih 10 let mi sami, to se pravi ne država, pač pa njeni državljani povsem lahkomiselno razmetali v inozemstvo. Ta denar danes krvavo potrebujemo. Kaj bi mi lahko vse storili s to ogromno vsoto. Koliko stotin km železnic, cest, koliko trgovskih ladij in drugih javnih naprav bi lahko vpostavili s tem denarjem. Na pripombo, ki bi se mogoče postavila, Češ da ni lahkomiselnost, če poletni odmor preživimo v inozemstvu, saj tudi tujci prihajajo k nam na letovanje, se mora odgovoriti, da tujci ne prihajajo k nam v takem številu, kakor po-sečamo mi tuja kopališča in letovišča. Po publikaciji dr. A. Bormana »Die Lehre iiber Frem-denverkehrt dobivajo posamezne države v postavki tujski promet sledeče dohodke: Francija 20 milijard dinarjev, Italija 8 milijard dinar- jev, Nemčija 4 milijarde, Švica 4 milijarde, Avstrija 2-5 milijarde, Češkoslovaška 1\5 milijarde, Jugoslavija pol milijarde dinarjev. Mi več damo v tujino, kakor prejemamo na račun tujskega prometa Kakor razvidimo je tujski promet pri nas šele v razvoju. Leta 1926 smo prejeli od tujskega prometa 337‘5 miilij., dali pa smo inozemstvu 513 milij. Leta 1927 je bilo stanje nekoliko bolje. Prejeli smo 405 milij., dali pa smo 500 milijonov. Šviioa prejema na vsakega prebivalca letno po 1250 dinarjev, kar skoro zadostuje za osigu-ranje državnega gospodarstva. Poleg tega Švicar ne potuje v inozemstvo. Po publiikaoiji dr. A. Bormana vsi narodi, ki posedujejo ugodne tujskoprometne točke, ne potujejo v inozemstvo. Mi pa, ki imamo doma prav vse, karkoli si želimo, razmetujemo naš denar po inozemstvu. Vsa ta dejstva nam dokazujejo, da ni vseeno, ali kupujemo domače ali tuje blago in ali ostaja naš denar v tuzemetvu, ali ga pošiljamo lahkomiselno preko državnih ineja. Ce pa je temu tako in če ta dejstva vpošte-vajo prav vsi narodi, potem je -povsem jasno, da se tudi mi ne moremo držati drugačnih načel, pač pa da do ustvarjenja onega velikega konsumnega področja vse, ali vsaj nekaterih predelov Evrope negujemo domačo potrošnjo publiko s krilatico: »Svoji k svojim!« V interesu napredka narodnega gospodarstva je potrebno vršiti kar največjo propagando za čim večjo potrošnjo domačega blaga in sa posečanje samo domačih kopališč in letovišč. Borzna poročila dne 27. oktobra 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 27. oktobra. Amsterdam 2267-18 do 2274-02, Bruselj 783-18—785-55, Curih 1098-45-1101-75, London 215-71-223-21, New-york kabel 5603-33-5620-33, Newyork 5592-33 do 5609-33, Pariz 220-72—221-38, Praga 165-86 do 166-36, Trst 287-97—293-97. Zagreb, 27. oktobra. Amsterdam 2267-18 do 227402, Bruselj 783-19-785-55, London 215-71 do 216-53, Milan 287-97—288-87, Newyork kabel 5603-33-5620-33, Newyork 559233-5609-33, Pariz 220-72—221-38, Praga 165-86—166-36, Ztt-rich 1098-45—1101-75. Beograd, 27. oktobra. Amsterdam 2267 do 2274, Berlin 1321-50-1348-50, Dunaj 753-777, Bruselj 783-19-785-55, Curih 1098-46-1101-75, Newyork 5592-33—5609-33, London 215-97 do 293-97, Milan 287-97—293-38, Pariz 220-72 do 221-38, Praga 165-86—166-30. Curih, 27. okt. Beograd 9-05, Pariz 20-0925, London 19‘96, Newyork 510-12, Bruselj 71-25, Milan 26-3250, Madrid 45'45, Amsterdam 206-50, Berlin 11925, Dunaj —*•—, Stockholm 113"50, Oslo 110, Kopenhagen 110, Sofija 3-70, Praga 15-10, Varšava 57-17, Budimpešta 90-0250, Atene 6-50, Carigrad 2-36, Bukarešta 3'04, Helsingfors 10-40. Vrednostni papirji Ljubljana, 27. oktobra. Drž. papirji: 7% Bler 59, 8% Bler 68. — Banke: Celjska pos. 150, Kred. za v. 195. — Industrija: Stavbna 40, Ruše 125. Zagreb, 27. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 65—67, vojna škoda ar. 290—295 (294), kasa 290-295 (294-295), dec. 295-298 (298 do 300), 4% agr. ob v. —, 7% Bler aČ. in kasa 58—65, 8% Bler ar. in kasa 63—69, 7% pos. hipot. b. 63—67, 6% beglučke obv. 43—44 (43). — Delnice denarnih zavodov in industrijskih podjetih do nadaljnega ne notirajo. Žitna tržišča Novi Sad, 27. oktobra. Pšenica: sremska 78kg 1% 225 zaklj. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: stalna. Promet: 29 vagonov. Sombor, 27. oktobra. Radi praznika tukajšnja 'borza ni poslovala. Budimpešta, 27. oktobra. Tendenca: slabša. Promet: sreden. — Pšenica: dec. 10-78—10-84 (10-76), marc 11-83-11-90 (11-86-11-88). - Rž: dec. 11-55-11-60 (11-53-11-55), marc 12 58 do 12-67 (12-55—12-57). — Koruza: maj 1316 do 13-30 (1319-13-21). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, promet: 1 vagon oglja, 1 vagon bukovih plohov. Ljubljana, sreda, 28. oktobra. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gregorič Jože: Kmetski upori, III. del. 19.00 Dr. Nikola Preobrazenskij: Ruščina. 19.30 Literarna ura: N. Velikonja: Otroci (S. Šker). 20.00 Glasbeno predavanje, dr. A. Dolinar. 20.30 Večer ruske glasbe (pojejo ga. Štefanija Vukova, sopran, Vladimir Semjonovič Žolfenko, tenor, De Make, bariton, pri klavirju Josip Grbec). 21.15 Salosnki kvintet. 22.00 Cas in poročila, napoved programa za naslednji dan. Beograd, sreda, 28. oktobra. 10.00 Šolski radio. 1090 Plošče. 12.05 Radio orkester. 13.80 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Češke narodne pesmi. 17.30 Radio orkester. 19.30 Predavanje 20.00 Praga. 22.00 Novice in šport. Zagreb, sreda, 28. oktobra. 12.20 Kuhinja, 12.30 Plošče. 18.80 Poročila. 17.00 Plošče. 19.35 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Praga. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Kino . Praga, sreda, 28. tktobra. 19.00 Uvod slavnostnemu večeru. 1950 Recitacije. 20.00 Prenos koncerte is Smetanove dvorane. Ljubljana, četrtek, 29. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbo-hrvašči-n-a. 20.00 Prenos opere iz Zagreba — Gotovac: Morana. 23.00 Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Beograd, četertek, 29. oktobra. 11.05 Plošče. 12.05 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne melodije, harmonika in violina. 17.30 Jazz. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.90 Senatni večer. 21.15 Ljubljana. 22.30 Novice in šport. 22.50 Radio orkester. Zagreb, četrtek, 29. oktobra. 12.20 Kuhinja. 12.90 Plošče. 13.90 Novice. 17.00 Balalajke. 19.05 Kulturne in društvene vesti. 20.00 »Mo-narna«, opera. Praga, četrtek, 29. oktobra. 11.00 Plošče. 12.85 Brno. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.20 Brno. 19.20 Pesmi. 19.45 Brno. 21.00 Bratislava. Brez tretjega (K nocojšnji premijeri.) Nocoj se bo v drami vršila premijera »Brez tretjega«, drame v treh dejanjih znanega ln uglednega hrvatskega književnika Milana Be-govlča. Drama je ob svoji krstni predstavi v Zagrebu, kjer sta edini osebi predstavila Podgorska in Dujšln, doživela zelo lep uspeh ln upamo, da bo dosegla tudi v Ljubljani, kjer bosta v režiji prof. šesta podala stvar gdč. Danilova in Levar. Brez tretjega je tragedija dveh duš, ki jima je srečo zmandrala In zmrvlla svetovna vojna. On, ki je na dan poroke moral od svoje žene na fronto, se po osmih letih vrne. Ona ga je čakala, čista ln njegova, kakor je bila ob url slovesa. Toda v njem Je strašna bojazen za teh osem let, v njem je vzkalll sum, da ga Je Izdala, ln ob raznih drobnih rečeh se ta sum razrase do obtožbe. Ljubezen, ko jo Je tako plaho čuvala do svidenja, v mukah ln ponižanju hipoma obupa, revolver je njen silobran. Drama je notranje tako silna, da mora človeka vsega osvojiti. Premijeri bo prisostvoval tudi avtor. Pe Cl sistema Lutfz In emajlirane napisne, nad- 1,65 pisne table vseh velikosti — Pasje znamke Najsolidnejšl izdelki in najnižje cene le pri tfvrdlri Golob Alojz Ljubljana, Puharjeva ulica 3 Nogavice, rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOO Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg OgtaSujfo v Jugoslovanu!« vseh vrst Izdeluje, vse uniformske potrebščine ln dežne plašče zalogi Simon Klima-nek, Ljubljana, Selen-burgova ul. 6. 2198 Vreče 1758 nakup in prodaja Aloja Grebenc Ljubljana, Dunajska cesta 36 VIII št. 21400-31—156. Razgl i as Volitve narodnih poslancev Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo se vršč v nedeljo, dne 8. novembra 1931 po predpisih zakona z dne 10. septembra 1931, Sl. 1. Št. 352-55. Državni odbor je določil za mestno občino ljubljansko 26 volišč in sicer: Volišče: Poslopje: I. II. državna realna gimnazija na Poljanah, II. II. državna realna gimnazija na Poljanah. III. Mestni dom, IV. Šentjakobska dekliška osnovna šola, V. Deška osnovna šola na Prulah, VI. Gostilna Cešnovar, Dolenjska cesta 3, VII. Vojaško strelišče. Dolenjska cesta 15, VIII. Otroški vrtec, Cerkvena ulica 21, IX. Tehniška srednja šola, Aškerčeva cesta 9, X. Deška osnovna šola, Cojzova cesta, XI. I. drž. realna gimnazija, Vegova ulica, XII. Zenska realna gimnazija, Blelwelsova cesta 23, XIII. Državna klasična gimnazija, Tomanova ulica, XIV. Sodišče, XV. Moško učiteljišče, Resljeva cesta. XVT. Deška osnovna šola, Komenskega ulica 19, xvn. Mestno zavetišče, Japljeva ulica 2, XVin. Mestno zavetišče, Japljeva ulica 2, XIX. Sodišče, XX. »Koutny«, Vodovodna cesta 2, XXI. Šišenska deška osnovna šola, XXII. Šišenska deška osnovna šola, XXIII. šišenska dekliška- osnovna šola, XXIV. šišenska dekliška osnovna šola, XXV. Zensko učiteljišče, Resljeva cesta, XXVI. Zensko učiteljišče, Resljeva cesta. Volilcl so razdeljeni na posamezna volišča po svojem bivališču, kakor je razvidno iz razglasa o volitvah narodnih poslancev, ki je nabit po mestu. Državni ln javni samoupravni uslužbenci, ki so vpisani v ljubljanski volilni imenik, a ne stanujejo v Ljubljani, volijo na ženskem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: oni z začetnico rodbin, imena A do L na XXV. volišču in oni z začetnico rodbin, imena M do Z na XXVI. volišču. Glasovanje pri volitvah narodnih poslancev je javno in ustno. Vsak volilec sme glasovati samo enkrat, samo osebno, samo na volišču, kjer Je vpisan v stalni volilni Imenik In samo za potrjeno državno kandidatno listo. Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnlm za boj, razen, kadar pozove predsednik volilnega odbora oboroženo pomoč, da vzdržuje red na volišču. Niti državni niti samoupravni uslužbenci, ki nosijo po službenih predpisih orožje, ne smejo priti na volišče z orožjem, da izvrše svojo volilno pravico. Vsak volilec mora, ko vstopi v glasovalno sobo, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volilnega odbora, svoje rodbinsko ln rojstno ime, poklic ln stanovanje. Volilca, ki ga nihče v volilnem odboru ne pozna, in ki na zahtevo odbora o svoji Istovetnosti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, volilni odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Vollleo glasuje za listo javno s tem, da Imenuje njenega nosilca in mestnega kandidata. Ko je volilec oddal glas, mora oditi z volišča. Glasovanje traja nepretrgoma ves dan od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Kdor je lz kateregakoli razloga na nejasnem, na katerem volišču glasuje, dobi lahko pojasnilo v domovinskem uradu mestnega načelstva ljubljanskega, Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 46, vsak dan med 9. in 12. uro, na dan volitev pa od 7. ure zjutraj do 6. uro zvečer. Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. Kdor zoper predpis toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od IS dni do 6 mesecev in v denarju od 100 do 500 Din. Nadalje določa zakon o volitvah narodnih poslancev stroge kazni za onega: a) ki z nasiljem ali s pretnjaml odvrne državljana, da ne uporabi svoje volilne pravice; b) ki da ali obeta volUcu darila, ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, ali ki kot vollleo sprejme darilo, ali pa si ga da obljubiti; c) ki da sredstva ali pa pomaga, da se izvrši eno Izmed dejanj pod a) ali b); č) ki glasuje več kot enkrat pri istih volitvah; d) ki glasuje ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega in pod njegovim imenom; e) ki se vede pri glasovanju nedostojno ali po glasovanju kljub opominu predsednika volilnega odbora ne odide z volišča; f) ki pride na volišče, pa ni vpisan v stalni volilni imenik, če ne odide kljub opominu pri stojnih oseb; g) ki razžali ali dejansko napade volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana; h) ki pride na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnlm za boj, razen, če je poklican za vzdrževanje reda ali za straženje volišča; i) ki na volišču zaradi agitacije raznaša neresnične vesti ali razširja slike, lepake ln dr** ga sredstva za agitacijo; J) ki bi z vpitjem ali pretnjaml oviral volilni odbor ali poedine volilce pri njihovem delu; k) ki namenoma pokvari, uniči ali odnese katerokoli listino o volitvah ali katerikoli predmet, ki služi za volitve, ali ki izpremeni število glasov, oddanih za poedine kandidatne liste, ali ki to samo poizkusi.. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 27. oktobra 1931. Sreda. 23. oktobra 1931. JUGOSLOVAN tfgl&dališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer Sreda, 28. oktobra: Brez tretjega. Red D. Pre-mijera. Četrtek, 29. oktobra: Kralj na Betajnovi. Red A. Petek, 30. oktobra: Zaprto. Opera Začetek ob 20. uri zvečer. Breda, 28. oktobra: Vijolica z Montmartra, opereta. Red E. Četrtek, 29. oktobra: Zaprto Petek, 30. oktobra: Zaprto. Premijera v naši drami. Drevi vprizorl naša drama Begovičevo trodejansko igro »Brez tretjega«. Begovlč je izredno plodovit in učinkovit Jugoslovanski dramatik, katerega dela se Igrajo na vseh slovanskih in drugih odrih po Evropi. Kot dramski pisatelj je izvrsten poznavalec oderskih učinkov, izredno spreten v vseh za-pietljajih, zato moremo skoro vsakemu njegovemu delu prorokovati na odru popolen uspeh. Isto velja tudi za dramo »Brez tretjega«, katero odlikuje strnjena enotnost in izredna dramatična napetost. To najnovejšo Begovičevo dramo igrata Mira Danilova in Levr. Režija Je prof. šestova. Pri premijeri bo navzoč tudi avtor. Premijera se vrši za red D. Repertoar narodnega gledališča v Mariboru Začetek ob 20. url. Breda, 28. oktobra: Zaprto. Četrtek, 29. oktobra: »Mayerling«. Ab. A. Petek, 30. oktobra: Zaprto. Bobota, 31. oktobra: »Zemlja smehljaja«. Ab. B. Nedelja, 1. oktobra: »Cirkuška princesa«. Prvič v sezoni. »Cirkuška princesa«, ognjevita in zabavna Kalmanova opereta, ki Je bila najboljša operetna uprizoritev lanske sezone, se bo ponovila tudi v letošnji sezoni. Prva letošnja uprizoritev bo že to nedeljo, na praznik Vseh svetih ob 20. uri. Iz gledališča. V četrtek, 29. oktobra se bo ponovila zgodovinska drama »Mayerllng«, ki je pri vseh svojih dosedanjih vprizoritvah privabljala izredno mnogo občinstva. — »Zemlja smehljaja«, Leharjeva divna opereta, ki so bile doslej vse njene predstave razprodane, se bo ponovila soboto, 31. t. m. za ab. B. Futbal u Sloveniji Pod gornjim naslovom je priobčil ljubljanski dopisnik beogradske »Politike« g. čulafič v včerajšnji številki daljši članek o ljubljanskem nogometu. NaJpreje konstatira dopisnik, da slovenski nogomet ni dorasel onemu iz Beograda, Zagreba, Splita in Sarajeva. Dokaz temu je, da sta se oba ljubljanska kluba plasirala v državnem prvenstvu na zadnjih mestih. V članku stoji nadalje, da so drugače Slovenci na vseh ostalih športnih poljih pokazali izredno lepe rezultate, edino nogomet je stal vedno na stopnji drugorazredne kvalitete. Dopisnik se vprašuje, kaj da je vzrok temu — da-li nezadosten trening, slaba šola ali preredka srečanja z boljšimi nasprotniki? Odgovarja, da je vsakega malo, največ pa dolg odmor, ki traja skoro pol leta. Od oktobra do maja vživajo nogometaši — ako niso slučajno aktivni zimski športniki — lavorike, katere so sl nabrali tekom sezone. Dopisnik nadaljuje, da sta v podsaveznem prvenstvu še vedno najmočnejša oba ljubljanska vodilna kluba, da pa morata skrajšati zimski odmor, ako hočeta doseči višino boljših klubov v državi. Igralni materijal Je dober. Tekom poletne sezone se je opazilo, da so bili klubi tem boljši, Čim več so igrali. In ravno, ko so v najboljši formi, se prične odmor. O. čulafič ima v marsičem prav. Vidi se, da je članek napisan v namenu, da zboljša naš nogometni razred. Zdi se pa, da člankar ni zadostno Informiran o naših razmerah. Tako Ilirija in Primorje se trudita, da bi pridobila za gostovanje boljše klube. Večina takih pogajanj je ostala negativna: ali so klubi zahtevali tako odškodnino, da je v Ljubljani pod nobenim pogojem ne moremo plačati, če nočemo tvegati visoke izgube ali pa Je bil ponuden termin, ki ne odgovarja. Jasno je, da se klubu, ki se ofe-rira za konec meseca, ne more toliko plačati kot v začetku meseca, ker je treba računati na znatno manjši obisk. Poleg tega pozabi g. ču-lafič, da nismo v Beogradu, temveč v Sloveniji, kjer imamo ravno v tem času deževno dobo. Noben klub, ki količkaj dobro gospodari, ne bo hotel zaiti v dolgove, katere bi si nakopal radi občutnih defecitov. Za primer navajamo, da Je n. pr. beogradska Jugoslavija zahtevala za gostovanje v Ljubljani 25.000 Din. Ta vsota, čeprav Je dosti velika, bi bila v začetku meseca še sprejemljiva, vendar bi bila riskantna radi ne-preračunljivega vremena. So še drugi razlogi, naj navedemo le enega. Prvenstvo nlžje-razred-nih klubov je še v toku in nikakor ni v interesu življenskega obstoja teh klubov, da se vrše v času njihovega tekmovanja konkurenčne prireditve. Iz prakse vemo, da Je podsavez že večkrat prepovedal tovrstne konkurenčne prireditve. Navedli smo le nekatera dejstva — so sicer še drugi argumenti, toda že ti zadostujejo. G. čulafič predvsem pozabi, da nismo v Beogradu, temveč v Ljubljani, kjer je treba računati s povsem drugimi prilikami. V ostalem pa se strinjamo z g. čulafičem. Zimski odmor Je na vsak način treba skrajšati. Igračem naj se da priliko, da v težjih nastopih pokažejo, česa so se priučili tekom leta. M. Pevalek. Razširjajte Jugoslovana! Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 385/31—b. 2984 Dražbeni oklic. Dne 18. decembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. dražba Vi nepremičnin: zidane, z opeko krite hiše v Krškem št. 75, hleva, svinjaka, 9 zemljiških parcel, zemljiška knjiga k. o. Krško, vi. št. 94, zemljiška knjiga k. o. Krško, vi. št. 1115, 2 vrta. Skupna cenilna vrednost: Din 128.444, cenilna vrednost: polovice 64.222 Din, najmanjši ponudek: Din 42.814"66. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 22. septembra 1931". E 264/31-10. 2983 Dražbeni oklic. Dne 3 0. decembra 1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k .o. Korita, eno polovico vi. št. 126. Cenilna vrednost: 15.882'— Din; vrednost pritikline: 235'— Din; najmanjši ponudek: 10.588"— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 18. oktobra 1931. E 492/30—26. * Sklep. 3000 V izvršilni zadevi zahtevajoče stranke Kreditnega društva mestne hranilnice v Mariboru, sedaj v likvidaciji, ki jo zastopa dr. Juvan Alojzij, advokat v Mariboru, zoper zavezano stranko Jamnik Terezijo, posestnico na Otiškemvrhu, radi 326.123 Din s prip., se dražbeni oklic z dne 29. septembra 1931, objavljen med »Službenimi objavami« dnevnika »Jugoslovana« dne 16. oktobra 1931, uradoma takole popravi: Cenilna vrednost polovice vseh nepremičnin znaša po odbitku bremen...............Din 143.209-10 cenilna vrednost polovice k nepremičninam spadajočih pritiklin....................Din 25.61550 skupaj . . Din 168.824-60 Z ozirom na skupno cenilno vrednost nepremičnin s pritiklino vred znaša najmanjši ponudek 112.549 Din 73 p, pod katerim se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 22. oktobra 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se lzpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 1160. Sedež: Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dan vpisa: 1. oktobra 1931. Besedilo: Henrik Kieffer, tovarna kos, srpov, slamoreznih nožev, drugega železnega in jeklenega blaga ter nožev, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Družba se je razdružila in stopila v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme: Henrik Kieffer, tovarna kos, srpov, slamoreznih nožev, drugega železnega in jeklenga blaga ter nožev, Sv. Lovrenc nad Mariborom, v likvidaciji. Hoinrich Kieffer, Sensen, Sichel und Strohmesserfabrik, Eisen-und Stahlwaren aller Art, aucli Messer, Sv. Lovrenc nad Mariborom, in Liquidation. Likvidatorja: dosedanja družabnica Kieffer Ema, tovarnarka v Klinzelsau-Wiirten-berg, in Morocutti Anton, tovarniški ravnatelj v Mariboru, Stolna ulica štev. 5, kot skupni pooblaščenec po umrlem družabniku Kieffer Frideriku. Za namesto vanje upravičena: oba likvidatorja vsak zase samostojno. Firmo podpisujeta oba likvidatorja, oba samostojno tako, da njenemu pisanemu, tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 1. oktobra 1931. Firm 868/31 - Rg Ges I 30/26. Konkurzni razglasi Sa 19/31-7. 2998 Potrditev poravnave izven not. stečaja. Poravnalna zadeva Teppey Josipa, trgovca v Vitanju. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 30. septembra 1931 in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki ih ne dosega poravnava, prvenstveno pla-Sati v celoti, ostali upniki da prejmejo 45% kvoto, plačljivo v 10 mesečnih edna-kih obrokih, pričenši 60 dni po pravomoč-nosti potrditve poravnave, da pristopi k tej poravnavi kot porok in plačnik Holbauer Rajmund, trgovec v Konjicah, s pravico takojšne izvršbe po zapadlosti terjatev. Okrožno kot poravnalno sodišče Celje, odd. I., dne 13. oktobra 1931. •jt Sa 15/31—12. , 2999 Konec poravnalnega ii62. postopanja. Poravnalno postopanje o imovini tvrdke K. Hrepevnik, trgovine z mešanim blagom in lastnice iste Hrepevnik Karoline v Slov. Konjicah, je končano s poravnavo. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. oktobra 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev T. N. 1247/5. 3004—3—1 Razglas o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci—Muretinci Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg razpisuje po naročilu kr. banske uprave Dravske banovine z dne 19. oktobra 1931, V. No. 110/42, in na podstavi člena 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb oziroma izpopolnitev za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci-Muretinci I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 16. novembra 1931 ob enajstih dopoldne v prostorih tehničnega razdelka (soba štev. 51/11.) sreskega načelstva Maribor-levi breg. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega razdelka v sobi 51/II. sreskega načelstva Maribor-levi breg. Ponube je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša 318.000-— dinarjev. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100-— Din (vsaka priloga s kolkom za 2-— Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za izvršitev regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci—Muretinci« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in U. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo pod pogojem, če ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih jih brez pridržka sprejme. Poznejše ali nepravilno opremljene in brzojavne ponudbe ne bodo upoštevane. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo, ki znaša 32.000-— Din. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni hranilnice Dravske banovine v Mariboru v gotovini, vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86 zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B- Pogodbe in nabave. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobre-nje ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti še pooblastilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji. Stran 7 Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo po otvoritvi tozadevnih kreditov, ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni (šestdeset dni) po licitaciji. Sresko načelstvo Maribor-levi breg v Mariboru, dne 26. oktobra 1931. $ 2926—2—2 Razglas o prvi pismeni ponudni licitaciji sa zgradbo mehanične čistilne naprave »Oms« v javni bolnici v Ptuju. Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine na podlagi odloka V. No. 3123/11 z dne 30. septembra 1913, razpisuje sresko načelstvo sreza Maribor levi breg v Mariboru na podstavi čl. 86—98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe mehanične čistilne naprave »Oms« v javni bolnici v Ptuju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 9. novembra 1931. ob enajstih v sobi štev. 51/11. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 50 Ponudbe je položiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) za celokupno delo Din 82.427. Na uradnem formularju lastnoročno spisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-— (vsaka priloga s kolkom za 2-— Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Po- nudba za zgradbo mehanične čistilne naprave »Oms« v javni bolnici v Ptuju« od ponudnika N. N., in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe ne bodo upoštevane. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo, ki znaša za celo delo 9000-— Din odnosno 17.000-— Din za tujo državljane. _ Kavcija se mora položiti pri blagajni hranilnice Dravske banovine v Mariboru najkesneje na dan licitacije do 10. ure, bodisi v gotovini, v drž. vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 88 zak. o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« Pogodbe in nabave. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. Obenem s predložitvijo ponudbe je treba predložiti predsedniku licitacijske komisije v odprtem stanju sledeče dokumente: položnico o vloženi kavciji, potrdilo davčnega urada, opremjeno s kolkom za Din 20"—, da so plačani vsi davki za tekoče četrtletje, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo zbornice za trgovino obrt in industrijo o sposobnosti za izvršitev po-nudenega dela. Pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na višino ponudene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji. T. No. 1439/18. od Sreskega načelstva za srei Maribor levi breg, v Mariboru, dne 15. oktobra 1931. * Štev. 1136/31. 3002 Objava. Po § 8 adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Brence Ljudevit z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani. Advokatska komora v Ljubljani, dne 26. oktobra 1931. Razne objave Objava. 3005 Pripravljalni odbor za »Krajevno skupino organizacije diplomiranih tehnikov v Ljubljani« je na svojem izrednem občnem zboru dne 2. oktobra t. 1. sklenil, da se krajevna skupina ODT. ne ustanovi, ker je bil med tem časom centralni odbor omenjene organizacije premeščen iz Maribora v Ljubljano. Pripravljalni odbor. * 8003 Objava. Izgubil sem maturitetno izpričevalo 1. drž. humanistične gimnazije v Ljubljani za 1. 1922/23 na ime: Lindtner Adalbert, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Lindtner Adalbert, * r. ' Nikogar nisem Cul da bi prihajal. Naenkrat m® je nekdo potrepljal po rami. Ozrl sem se. — Prosim, pridite za trenutek ven, je rekel mož. Kaj se me še spominjate? Nisem pozabil, kaj ste v El Renu storili zame. Zdaj vam hočem vrniti svoj dolg. Takoj sem ga prepoznal. Nekoč sem ga bil otel kaznilnice, ko sem še bil okrožni pravdnik v El Renu. Obtožen je bil nekakšne poneverbe pri Wells Fargo. Jaz sem bil tožnik. Po vsem videzu je bil človek kriv, toda dokazi zoper njega nikakor niso bili zadostni. Predlagal sem oprostitev — saj pravno je bilo to edino, kar je bilo mogoče. In ta kruhek, ki sem ga tedaj bil vrgel na vodo, mi je zdaj priplaval nazaj kot najboljša pogača. — Jaz sem pri Wells Fargo, ml je šepetal. Celo krdelo detektivov imate na sledi. Izvedeli so, da Je Al Jennings v tem hotelu. Obkolili so ga. Jaz sem edini, ki vas pozna. Ukrenite, kar morete. Nobene besede nisem odvrnil. Moje srce je tolklo kakor s težkim kladivom. Ce sem se sploh kdaj t življenju smilil samemu sebi, tedaj sem se smilil tisto minuto. Ta sramota, ta neznaska sramota pred najinimi prijatelji, ki so naju tako častili! Ves sem bil mizeren in ubog pred samim seboj. Vrnil sem se na balkon. — Kaj je hotel, Al? je vprašala Margaret z belimi, spačenimi ustnami. Beda v Angliji Marsikateri del Londona nudi ponoči žalostno sliko, posebno na jesen in na zimo. Ob obeh bregovih Temze vidiš ponoči postavati mlade ljudi obeh spolov pa tudi stare in utrujene in onemogle osebe, ki posedajo po klopeh in se zavijajo pred mrazom v časopisni papir, ker nimajo potrebne zimske obleke. Spati na klopeh ne smejo, sicer jih vzame stražnik s seboj. Tako ti nesrečneži niti v sanjah ne morejo pozabiti svojega gorja. Včasih so pa klopi ob Temzi tako prenapolnjene revežev, da jih stražniki kar mirno puste dremati. Tudi ob vhodih v londonske cerkve in razne zgradbe vidiš isto sliko. Ni pa nič posebnega, če zagledaš med temi siromaki tudi čedno oblečene ljudi, ki pa nimajo nikjer stanovanja. Plašči, obleke in klobuki in obuvala kažejo, da so ti ljudje nekdaj vživali boljše dni. Večinoma so to bivši trgovski pomočniki ali pa privatni uradniki, ki so pa sedaj brez posla, ker jim je vzela kruh in zaslužek sedanja gospodarska kriza. Podporo za brezposelne dobivajo namreč v Angliji le brezposelni nižji in slabo plačani uslužbenci. Tisti pa, ki so nekdaj bili bolje plačani in ki si niso nič prihranili, morajo sedaj na cesto ... Nevaren diamant V krogih ameriških finančnikov vzbuja veliko pozornost ločitev zakona izdajatelja in založnika lista »Washington-Post«. Zakonca Makleane sta živela 25 let v miru in slogi. Nedavno pa je kupila gospa Makleane za velik denar diamant »Hope« in od tega dne naprej se je začela nesreča v hiši. Komaj par tednov po nakupu tega dragega kamena je avto povozil sinčka Makleane-ovega. Diamant »Hope« telita 111 karatov in je že znan po tem; da prinaša vsakemu lastniku nesrečo. Kamen je nekdaj krasil oko nekega malika v Indiji. Francoski pustolovec Never-gier je kamen ukradel in ga je poklonil kraju Ludviku XIV. Rodbina Bourbonov je imela kamen okoli 100 let; nazadnje so ga vdelali v krono nesrečne zadnje francoske kraljice Marije Antonije. Po usmrtitvi kraljice pa je kamen neznano kam izginil. Pred vojno so nekoč ugotovili, da ga ima turški cesar Abdul-Hamid. Ko so tega pregnali, je kupil kamen neki španski žid, ki je pa kmalu po nakupu kamna utonil v morju. Potapljača, ki je kamen zopet izvlekel iz. morja, je pa neki njegov tekmec ubil. Eden zadnjih lastnikov diamanta je bil angleški lord Ilope. Ta se je oženil z neko ameriško igralko in ji je poklonil diamant. Kmalu po poroki pa mu je žena pobegnila in tako je ta diamant vsaj enemu človeku prinesel srečo. Diamant je kupila sedaj, kakor rečeno, gospa Makleane in tej je že prinesel — ločitev ... Čudne krave V okolici (Morda živi neka krava, ki silno ljubi nevarnost. Ta krava je že preplavala širok prekop, preplavala je tudi že široko reko, nekoč pa se je zaletela v gručo 30 oseb in jih razgnala. Tudi v lokomotivo se je že zaletela in prav rada se sprehaja v železniškem predo-ru.To nenavadno kravo so pripeljali z vlakom iz Biester-ja. Ko pa se je vlak na postaji ustavil, je krava ušla na peron in hotela nabosti vsakogar, kdor se ji ni mogel umakniti. Potem pa je obstala na peronu in ovirala vsak promet celi dve uri, dokler se ljudem ni posrečilo vreči ji vrv okrog vratu in odpeljati. Kako hitro plavajo ribe Mnogo ljudi se čudi trditvi, da plavajo ribe približno tako hitro kakor hitro letijo ptiči. Hitrost ptičjega leta so že dostikrat merili, malo pa so še proučevali, kako hitro plavajo ribe. Neki angleški opazovalec je poskušal ugotoviti postrvi s tem, da je metal v vodo kamenčke, da so se postrvi vse preplašene razbežale. Ugotovil je, da plavajo postrvi približno s hl- Prvakinja v tenisu Cecilija Aussem potuje v Južno Ameriko. Prvakinja v tenisu Aussem potuje s svojo tovarišico Irmo Rost v Južno Ameriko. Na sllld jo vidimo pri vajah na krovu ladje. Novo sredstvo za lepoto Zavodi za lepotičenje v Londonu so iznašli novo sredstvo za lepoto, zlasti za dosego lepa in zdrave kože na obrazu. Za novo sredstvo delajo ogromno reklamo. Novo sredstvo je jako enostavno: treba je vsak dan samo po 5 minut stati na glavi i Ženske, ki žele svojo kožo na licu osvežiti, prihajajo zjutraj v zavode za lepotičenje, kjer jih v pravem pomenu besede postavljajo na glavo. Izšla je tudi brošura, kjer obširno popisujejo učinke nove metode. Med drugim beremo v tej knjižici, da kri mnogo hitreje kroži v ljudeh, dokler stoje na glaVi, kakor kroži sicer, in ravno hitrejši obtok krvi osvežuje kožo in dela človeka zdravega. Stati na glavi po pet minut, zaleže toliko kakor 1 ura telovadbe. Kdor ne verjame, naj kar poskusi! Recept za debeluharje Kolikor hujša je gospodarska kriza, toliko več predlogov se pojavlja za njeno omiljena«. Jako zanimiv pa je predlog dr. Hahn-a, ki ga je objavila dunajska »Neue Frede Presse«. Dr. Hahn predlaga, naj bi se združilo to, kar je socialno koristno, g tem, kar je dobro za zdravje. Na Dunaju n. pr. je še vedno prevefl debeluharjev. Na debeluharskih tekmah so nastopali do 185 kilogramov težki možje in po 150 kg težke ženske. V interesu njihovega lastnega zdravja bi bilo treba debeluharje odvaditi preveč jesti, kar pa bi ti prihranili na jedi, naj bi razdelili med reveže bodisi v denarju ali pa v naravi. Tako bi se »suhci« in debelil-barji srečno znašli na neki srednji potii. Nekaj, kar mnogi ne vedo Mnogo ljudi ne ve, da raste koruza ponoči hitrejše kakor po-dnevi, posebno če je noč topla; da je suh pesek težji kakor moker; da prodajajo »egiptovske« cigarete po vsem svetu, v Egiptu pa je sajenje tobaka prepovedano; da je »a« prva črka v vseh abecedah razun v staronemški; da je v življenju ženske najhujših tistih 10 let od 20. do 30. leta. trostjo 45 kilometrov na uro. V splošnem pa plavajo ribe toliko hitrejše, čim večje so. Sulec plane zelo naglo, tudi če se vjel na trnek in mora vleči vrvico za seboj. So pa tudi ribe, zlasti morske, ki plavajo po 80—120 kilometrov na uro. Med najhitrejše plavače spada som, kita pa ne moremo primerjati z ribami, ker je sesavec. Zanimiv drobiž Največje sportsko mesto v Evropi je glavno mesto Norveške Oslo. Tam imajo prostore za zimski šport v neposredni bližini mesta. Poleti pa uganjajo poletni šport — skoraj istočasno pa ne skrbi za obe vrsti športa nobeno drugo mesto kakor Oslo. * V največji muzejski dvorani na svetu, ki se nahaja v Berlinu, imajo shranjene velike dele staroveške arhitekture. V mestu Furtwangen imajo največjo zbirko ur na svetu, v Aachen-u pa največjo časopisno zbirko. V kopališču Pe-štiany na Slovaškem imajo cel muzej — ber-gelj; v Ameriki pa ima Ford v svojem muzeju kar cele hiše razstavljene. * iNajbolj poceni živiš dandanes v Bolgariji. Tam dobiš obed že za 35—40 nemških beličev — 6 do 8 dinarjev — pol litra vina za 20 beličev, 20 cigaret pa za 15 beličev. Modri izreki o ženskah in o zakonu Zakon brez ljubezni je zelo drag m ženske, za moške je pa draga ljubezen brez zakona. Najbolj nesrečna ljubezen brez zakona pa je boljša kakor najsrečnejši zakon brez ljubezni. Lastnosti, ki jih ženska res ima, je ne delajo smešne, ampak samo tiste lastnosti, ki bi jih rada imela. Pri ženskah ni važno to, o čemur govore, ampak to, o čemur molče. Ljubosumne ženske ne mislijo nikdar nič slabega o moških, ampak samo o ženskah. Lepe žene in znameniti zdravniki uživajo dostikrat dober sloves, ki ga ne zaslužijo. Nobene stvari ne ponavlja ženska tolikrat r svojem življenju kakor svoj prvi in zadnji poljub. Noben moški ne misli o ženski tako slabo, da ne bi kakšna ženska o njej še slabše. Mnogo aakonov je zato podobnih paradižu, ker se nahaja v njem tudi kača. Tudi najgloblji izrezek na prsih ne odkriva ženskega srca. Pogreb žrtev rudniške nesreče v rovu »Mont Ceniš« (Vestfalska). V četrtek so pokopali 17 rudarjev, ki so prišli ob življenje vsled vnetja plinov v rovu Mont- Cenis na Vestfalskem. Ameriško zlato za Francijo. Zadnje tedne so poslale- Zedinjene države ogromno množino zlata v Francijo, ker so Francozi odpovedali Amerikancem kratkoročne kredite. Zlato dovažajo v francosko pristanišče Le Havre, odtam pa pod strogim nadzorstvom v Pariz, kjer hranijo z zlatom napolnjene sodčke v zakladnici francoske narodne bank«. Al Jennings: 20. Pesnik in bandit In vse stvari so v tistih prvih dnevih še podžigale to varavo čuvstvo varne gotovosti. Ko sem se malo po našem prihodu potikal po francoskem delu mesta, je šel nekdo mimo mene, se naenkrat okrenil za menoj, se vrnil in me zagrabil za roko. Jaz sem mislil, da so me prijeli, potegnil sem revolver iz žepa ter sem ga sunil onemu v trebuh. — Za božjo voljo, Forney, kaj me več ne poznaš? Ko sem spoznal v njem Eda, svojega starega prijatelja z vojaške šole v Virginiji in sva si stisnila roke, bi bil dal ne vem kaj za to, da ne bi bil tako brez glave privlekel svojega revolverja na dan. Ta moja nagla nepremišljena kretnja mu je morala moj položaj naravnost izkričati v obraz. Pa se mi je vendar zdelo, da ga vse skupaj ni prav nič osupnilo. Ed je bil neke vrste oboževatelj Junakov. Na šoli me je visoko cenil in spoštoval, ker je vedel, da sem bil svoj čas kovboj in da sem na farmah govedom vžigal znamenja v kožo. In iz tistega razloga se mu Je tudi življenje banditov zdelo nekaj izrednega in drznega, nekaj, za kar se je vredno navduševati. S I tisto ljubeznivo gostoljubnostjo, ki je običajna na Jugu, me je povabil, naj obiščem njegovo rodbino. Bili so to bogati ljudje. Njegov oče je bil visok j uradnik v Luisiani. Bila sva lahko čisto gotova, da raju na njegov dom ne bodo hodili iskat. S Frankom sva šla tja in sva teden dni živela kakor dva norca v paradižu. Življenje se nama je začelo zdeti ena sama večna vesela živa slika. Zmirom sva hrepenela po domu in Iz tega obiska nama je vzšla ena sama prečudna, nikoli pričakovana opojna radost. Ed je imel sestro in ime ji je bilo Margaret. Bila je majhna in fantastična in je imela črne oči. Začel sem razumevati Franka in njegovo zaljubljenost. Poletje na jugu ima vse polno lepot. Jaz bi bil želel, da bi ta zeleni praznik trajal na veke. S Frankom sva najela jahto za daljšo vožnjo po zalivu. Margaret, njena mati, dve sestrični, Frank in jaz smo skupaj napravili izlet. V Galvestonu je bivala odlična stara rodbina, ki je bila v prijateljstvu z Edovimi starši. Vsidrali smo se tam in smo jih obiskali. Razveselili so se nas in v zahvalo so nam na čast v kopališkem hotelu takoj priredili ples. Ta večer je bil najsrečnejši v vsem mojem življenju. Kaj je Margareti ugajalo, ne vem. Sedela sva na balkonu. Jasmin na vrtu je čudovito duhtel in na nebu je visel mesec, velik in sijajen kakor biser. Z rahlo veselo nežnostjo je godba spremljala najine misli. Bila je prečudna noč. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Michilek, — Urednik Milan Zadnek, — Za inseratni del odgovarja Avgust Kuzman. —• Vsi » Ljubljani.