6 rev. 145
TRST, ¥ soboto 27. maja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
tatft «k nt4«IJah la prMPlklh «h 5., »Miiiljklfcil •. ijotra). Nualiie lt«T. s« produbio po S nv6. (S «**) t mnojpA ▼ Trsku In okolici. Gorici. Kraaja, Si. ntn, Pestoini, Salanl, Nabr«*iai, St. Lnetfi, Tolmin«, Ičini, Dornberg* iid. Zastaral« Ste*, pa 5 nr4. (ti stot.). 9CUA8I SE RAČUNAJO «A MILiMETRK ▼ firotaa« 1 kolona. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po
smrtnice, »ahrale, poalaaioo. oglnai denarnih mnTodoT po tO st- vam Za ©glase ▼ tekstu lista do 5 vrst 20 K, vanka udaljns vrsta K 2. MaU oglaai po 4 stoi. beaada, aaj-
fcsDj pa 40 stot. Oglaaa sprejema Insaratni oddalak uprava Sidinosti". — Flaftnje sa izkljnftno la upravi „EdinoaU* ■r- ■ — Plačljiva la utožljtve a Trstu.	'
lato S4 K, pol lota H K.S maaaea i K; bi si km dopoalana aaroAniao, sa aprnva na o sira.
Glasilo politiinaga druMva
xa Primorska. T •Umntti ja m* t
1*1 lato Im IM. Tri dopU saj sa poMjsio aa nvodmiltvo liata. Nafranko-
vaaa piama m aa tprajaaaja ia rakapM aa m vrstej« SuvtekM, agiaoa ta reklamacija}« potikati aa mpravo lista.
UmKDKEAlTO i aHaa 0t«r«fe Oatatt] ft (Maradst bdaiatat) ta odgovorni uodnik ftTKFAN	Lastnik
konaoreg HaU .Edinost-. - Natisnila Tiskarna .Edinost" Tpiannn aadraga s omejenim poreitvom t Trata, aliaa n	Oiorgio O alatki Hov. 18.	t ns
Poitno-hraallnibti riba it Ml «52. TELEFON I«. 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za ponedeljek, dne 29. maja
ob 8. uri zvečer v gledališko dvorano „Narodnega doma"
1
na katerem se predstavijo'naši kandidatje za predstojeće državnozborske volitve ter. razvijejo naš program. Ker mora to v najveći meri zanimati vsacega volilca, pričakuje odbor pol. društva „Edinost" velike udeležbe.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje sledeče
volilne shode
in sicer:
za danes, dne 27. maja 1911
J) Ob 8. uri zvečer v „Gospodar. društvo" v Skednju.
Za nedeljo dne 28. maja
1)	Ob 11. uri predpoldne v „Obrtno in kons.
društvo" pri Sv. Ivanu (pri cerkvi).
2)	Ob 5. uri popoldne v gostilno g. Antona
Čiač (Kačun) pri Sv. Mar. M. Spodnji.
3)	Ob 5. url popoldne v gostilno g. Markona
„Al eolle di Scorcola".
DNEVNI RED:
Državnozborske volitve.
Poroča g. dr. O. Rybif.
ROJAKI! Zberite se v velikem številu, 4a trdno sklenemo svoje vrste in se skupno •krepimo za bližnji boj!
Slovenski volilci I. in IV. okraja!
Jutri v nedeljo dne 28. maja
vsi na
veliki volilni shod
pod milim nebom
na prostoru gosp. Ivana Preloga pri cerkvi Sv. Jakoba. — Začetek ob 10xj% predpoldne.
Politično društvo „Edinost".
BRZOdfiUNE UE5TI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je nadaljevala splošno debato o proračunu za bogo-eastje. Govorila sta posl. Samuel Kelemen (Justhova stranka) in posl. Kotmar (delavna stranka), nakar je bila razprava prekinjena
z ozirom na pogreb barona Banffy-ja, ki se je imel vršiti ob 3. uri popoludne. Prihodnja seja jutri.
Pogreb vojnega ministra Berteauxa.
PETROGRAD 26. Pogreb vojnega ministra Berteauxa se je vršil danes predpol. ob zelo veliki udeležbi. Pogreba so se udeležili predsednik Fallieres in ministri, biro obeh zbornic, vsi členi diplomatičnega zbora, general French kakor specijalni odposlanec angleškega kralja.
PARIZ 26. Na pogrebu vojnega ministra Berteauxa sta govorila v poslopju vojnega ministra senatni predsednik Dubost in zbornični predsednik Brisson, ki sta slavila patrijotizem umrlega. V imenu vlade je govoril Antoine Perreer, ki je poveličeval odlično delovanje Berteauxa. — Nato je bila s trobojnico pokrita krsta položena na topničarski munidjski voz. Pogrebni sprevod se je pomikal skozi špalir nastavljenih čet po aveniji de Champes Elysees do kolodvora v Boulonjskem gozdiču, odkoder prepeljejo truplo v Chateau.
Novi vojni minister.
PARIZ 26. Poveljnik 6. armadnega zbora, general Goirand je vsprejel listnico vojnega ministerstva, ki mu jo ]e ponudil ministerski predsednik Monis.
Kazenska razprava proti branitelju dr.
Hinkovlću.
ZAGREB 26. Danes predpoludne je pričela pred tukajšnjim sodiščem glavna razprava proti odvetniku dr. Henriku Hin-koviču radi obrekovanja in ščuvanja. Po prečitanju obtožnice je obtoženec priznal, da je sestavil in odposlal na banski stol naslovljeno ulogo, ki je bila na to dobesedno prečitana. Obtoženec se ne prizna krivim.
Letalna tekma Pariz—Madrid.
MADRID 26. Vedrines je dospel na letališče v Cetafe še le ob 8 uri 6' 41". Vedrines je preletel progo Burgos-Madrid v dveh urah 45'.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 26. Kosovski vali poroča, da sta bila v včerajšnjem boju med Črnogorci in turškimi vojaki stražarice Froska v okrožju Mioskovac ubita dva Črnogorca.
Italijanski dijaki pričeli zopet z agitacijo za italijansko vseučilišče.
DUNAJ 26. „Fremdenblatt" poroča: Danes predpoludne je prišlo odposlanstvo italijanskih dijakov k kancelijskemu ravnatelju vseučilišča dr. Blumauerju in mu je izjavilo, da prično italijanski dijaki z današnjim dnem zopet agitacijo za ustanovitev ; italijanske pravne fakultete. Odposlanstvo je j dostavilo, da ni manifestacija italijanskih dijakov naperjena proti vseučilišču oziroma proti kaki narodnosti. Dr. Blumauer, ki je v začetku 'nameraval, da ukaže zapreti avlo, je to opustil, ko se mu je zajamčilo, da se ohrani mir na vseučilišču. — Italijanski dijaki so šli na to — njih 200 — pred naučno ministerstvo, kjer so priredili hrupno demonstracijo. Neprestano so se čuli klici za italijansko pravno fakulteto in klici proti vladi. Prišlo je veče Število redarjev, ki so aretirali 12 dijakov. Italijanski dijaki so bili potisnjeni z Minoritnega trga ter so se nato pevaje narodne pesmi, podali preko Ringa k vseučilišču, kjer so bili nemški dijaki zasedli obe rampi in stopnice. Tukaj so italijanski dijaki zopet zapeli narodne pesmi,
PODLISTEK
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Dobil je meščansko pravico v Starem mestu, kjer je imel hišo imenovano „Pri zamorcu*, poleg tega je imel še drugo veliko hišo v Poštovski ulici in za mestnim obzidjem v isti smeri dva mlina ob VItavi; tudi na Mali Strani mlin in v Sredini Vltave velik otok s trdnjavico in vrtovi, slednjič razsežen vinograd gori na Petfinu.
K temu velikemu bogatstvu premetenega Laha je že nekaj let radovoljno dajala prispevke tudi gospa Kristina Rokyčanska, da, v resnici obilneje, nego katera koli druga krasotica, bodi na dvoru, bodi doli v praškem mestu. Apotekar, ob enem vešč zdrav-oiški umetnosti, je moral prihajati k njej dan na dan takoj zgodaj zjutraj in posve-j čati dobro uro okitnemu urejenju njenih las, j njenih obrvi, trepalnic, ušesnih trebuščkov,! lic, ustnic, zob, nohtov in njene polti na vratu, ramenih in grudih, do kamor je imela | biti vsakateri dan izložena občudovanju. , Apotekar, že postaren droben mož, za-'
gorelega lica, prebrisanega, sladko smehljajočega se izraza, odet širokim baretom iz črnega baržuna in dolgim gubastim talarjem iz finega svilenega blaga iste barve, je dovršil danes svojo nalogo pri gospej Kristini s ponosno zavestjo pravega umetnika.
Ko je bil že odšel, je gospa Kristina v eni izmed prijaznih, krasno opremljenih sobic, ki so, v zadnjem delu hiše, imele razgled v razsežne, senčne vrtove, tudi še dolgo z veseljem gledala v dragoceno be-nečansko zrcalo, ki je v zlatem okvirju od stropa do tal dičilo steno, in je z veščim očesom razbirala in promatrala krasoto in zapeljivost bujne svoje postave, ki je bila le malomarno oblečena v belobleščečo jutranjo obleko in je pod čipkastim robom čara polnega života bolj kazala nego zakrivala.
Ljubeznjivo se je smehljala in je bila popolnoma zadovoljna z delom apotekarje-vim in sama s seboj. Zopet in zopet se je pregibala v labodjem vratu in lepoustvarje-nih bokih, da se ogleda z vseh strani; poskušala je svoje lice v najrazličnejših spre-menah notranjega razpoloženja in stopnjevanja občutkov; imela je radost sama seboj ! Leta prvega cvetja so seveda že mi-noJa, toda polna razvita roža ima marsi-
nakar so se razkropili, ne da bi bilo prišlo do spopada z nemškimi dijaki.
Meksiko.
NEW-JORK 25. Iz El Pasa poročajo: Carjabal je v imenu meksikanske vlade očital Maderu, da je bilo v 6 državah republike kršeno premirje. Carjabal je predložil Maderu, naj bi se nemire udušilo s pomočjo zveznih čet.
LONDON 25. „Reuterjev biro« poroča iz Meksike, da je prišlo v mestu do nemirov, ker se predsednik Diaz in podpredsednik Corral branita odstopiti do četrtka. Vojaki in redarji so streljali na množico, mnogo oseb ubili in ranili. Pravijo da je mrtvih od 7 do 18 oseb.
Diaz in Corral odstopila.
Tudi ministerstvo odstopilo.
NEW-YORK 26. Neka brzojavka iz Meksike pravi, da so poslanci enoglasno vzeli na znanje odstop predsednika Diaza in podpredsednika Corrala. V pismu, v katerem se Diaz odpoveduje predsedništvu, je izjavil, da si ni svest nobenega čina, ki bi bil provzročil revolucijo. Odstopil je, da prepreči nadaljno prelivanje krvi in da se dežela rehabilitira. — Odstopilo je tudi ministerstvo.
LONDON 26. Glasom neke brzojavke iz Meksike je predsednik Diaz odstopil včeraj ob 4 45 popoludne. S tem trenotkom je provizorično predsedništvo prešlo na ministra za unanje stvari De la Barra. Po ulicah glavnega mesta se vali velikanska množica ljudstva. Do nasilstev ni prišlo.
MEKSIKO 26. De la Barra je prisegel na ustavo. Predsedništvo bo vodil do prihodnjih splošnih volitev.
TURČIJA.
CARIGRAD 26. Senat je z 25 proti 24 glasom vsprejel proračun v splošnosti.
CARIGRAD 26. Listi poročajo, da obišče veliki vezir na svojem potovanju po Evropi Dunaj, Berolin, Pariz in London.
Zasedanje ruske dume zaključeno.
PETROGRAD 26. Duma je vsprejela predlogo o nakazu 14,700 000 rubljev za poplačanje dolga resorta vojne mornarice.
PETROGRAD 26. Danes je bilo zaključno zasedanje državne dume. Prihodnje zasedanje prične dne 28. okt. t. 1.
Maroko.
PARIZ 26. Ag. Ha vas poroča iz Suk-el-Arbe od 24. t. m.: Marokanci so prekora-čivši reko Beht napadli kolono Gourandovo, ki je sledila koloni Moiniera v razdalju tri dni hoda. Gourad je pognal sovražnika v beg, a je izgubil pri tem'5 mrtvih in 20 ranjenih. Sovražnik je pustil na bojišče 120 mrtvih razun orožja in municije. Gourand je potem nadaljeval svoj marš.
Turin 26. Danes so dospeli semkaj členi nižeavstrijskega obrtnega društva. Na kolodvoru so jih pozdravili župan, senatorji in predsednik trgovinske zbornice ter avstro-ogrski konzul.
Zagreb 26. Nadvojvoda Leopold Sal-vator je včeraj obiskal stolno cerkev, potem pa hrvatsko umetniško razstavo. Nato se je nadvojvoda odpeljal na Dunaj.
Kodanj 26. Druga divizija atlanske eskadre Združenih držav je dospela danes semkaj na večdneven obisk. Divizija obstoja iz 4 oklopnjač in enega pomožnega križarja. Na čast častnikom in moštvu bo prirejenih več slavnosti.
katero krasoto, s katero se tudi najlepši popek ne more ponašati.
Njenemu Čaru ni moglo nasprotovati nobeno možko srce. Bujno, prožno telo, bogatstvo las, ogenj oči, zapeljivi nasmeh rožnatih lic in koralnih ustnic, alabastren blesk in snežna čistota polti .. . koliko krasotic bi moralo vse svoje prednosti in dovršenosti združiti v eno celoto, da bi dosegle njo ? ...
Malo svežosti, ki je z leti minola, pri-daja jej vsak dan apotekar. Za to imamo kopeli, razne vode, pomade in druge izdelke zdravniške umetnosti . . . Ona more dalje plavati v polnem toku telesnih razkoŠnosti; apotekar Augustin je radi tega na svetu, da ji ohranja njeno lepoto in moč.
V teh mislih jo je Še utrdila njena pokorna strežnica in zaupnica Aluša, tridesetletna osebica, prinašajoča iz sosedne sobe na blazinici iz modrega baržuna dragocene zlatnine: čelanke, uhane, spone, zapestnice, prstane in igle iz zlata, srebra, biserov in dragega kamenja, na izbero za današnjo slavnost Pri pogledu na svojo gospodarico je dejala prikupljivim nasmehom :
„Hotela bi uganiti, kdo da bo na današnjih borbah zmagovalec."
Izbiraje si v kopici dragocenosti, žare-čih v vseh barvah, tako nepozorno, kakor
Filadelfija 26. Včeraj so tukaj spustili v morje linijsko Iadijo „Wyoming". Ladija ima- 26.000 ton. in je najveća bojna ladija sveta.
Beligrad 25. Kralj Peter je dospel semkaj sinoči ob 7. uri. Na kolodvoru so ga pozdravili ministri in državni dostojanstveniki.
Beligrad 25. Koncem meseca junija otide princ Jurij v Pariz. Vlada je storila pri francoskem ministerstvu primerne korake, da bo princ Jurij vsprejet v vojno akademijo.
Berolin 26. Kakor poroča „Militar-wochenblatt", je cesar Viljem dne 16. t. m. v palači Buckingham imenoval angleškega kralja za generalnega feldmaršala pruske armade.
Rim 26. Danes zjutraj je bil v navzočnosti kralja otvorjen mednarodni ribarski kongres.
Sopronj 26. Sinoči je vsled velikega viharja pri železniški postaji Szopron Ivan padel na tla z Dunaja došli zrakoplov. V jerbasu sta bila en stotnik in en poročnik. Oba sta se poškodovala. Zrakoplov so z železnico poslali nazaj na Dunaj.
Bukarešt 26. Generalni tajnik za unanje stvari Nikolaj Cantacuzene je imenovan pooblaščenim ministrom v Bernu.
Bukarešt 26. Romunska kraljica Elizabeta se je predpoludne vkrcala na paketni parnik Dacia Consfanza, na katerem se je podala v Euksinograd na poset bolgarske carice Eleonore.
Odesa 26. Danes je konferenca zastopnikov južno-zapadnih železnic in avstrijskih železnic glede ureditve blagovnega prometa imenovanih železnic.
Rim 25. Načelnik generalnega štaba vojne mornarice Bettolo je radi starosti izstopil iz službe. Tem povodom mu je poslal kralj lastnoročno pismo, v katerem omenja, da je 46 let služil domovini ter mu v znak hvaležnosti podeljuje grofovstvo.
5 Občutljivost socijalistov.
Socijalistom je zelo neugodno, da se je na naših volilnih shodih začelo prerešeto-vati tudi strokovno delovanje njihovih agitatorjev in parlamentarno delo njihovih poslancev.
Svojim neprijetnim občutkom dajajo duška takoj na shodih s — kričanjem in žvižganjem, a p o shodih v — anonimnih pismih, ki jih pošiljajo nam, ali pa našemu kandidatu.
Tako je ta poslednji te dni dobil tudi iz Nabrežine dopis, v katerem se socialističen „junak", ki se skriva za podpis „opazovalec", huduje, ker je gr. Rybar na shodu na Katinari konštatiral, da so socijalistični agitator.i s svojimi neprestanimi, mnogokrat naravnost objestnimi štrajki oškodovali nekdaj tako cvetočo kamenoseško obrt in s tem v prvi vrsti škodili ravno delavstvu, ki je vsled pomanjkanja dela izgubilo zaslužek. Anonimni pisec žuga z odkritji v javnosti, ako ne nehamo „z Nabrežino".
Tu vidite socijalnodemokratične junake, kako so korajžni! Najprej napadajo naše stranko in naše voditelje anonimno (brez podpisa) v svojih listih in razdeljujejo dotične številke brezplačno mej naše okoličane; če pa naši voditelji potem odkrito nastopajo in javno odgovarjajo, pa jim pošiljajo anonimna (nepodpisana) pre-
j tilna pisma 1 Ali je to pošten način boja ? !
—
bi bilo vse brezceno smetje, je dvignila gospa Kristina svoj vprašujoči pogled na svojo služkinjo, ki ni zamudila dopolniti svoj govor:
„Orožje vseh plemičev in vitezev, ki bodo danes pričujoči na slavnostnem turneju, se bo klanjalo pred krasoto Tvoje : milosti."
AluŠa je bila vajena dobivati tudi za manjše laskanje od gospe Kristine kako dragocenost v dar. Zato se je jako začudila, ko se je njena gospodarica z nejevoljno kretnjo obrnila od nje in na pol s trpkim na pol z žalostnim glasom odgovorila :
„Mogla si že opaziti, da me vsi ti plemiči in vitezi, ki mi dvorijo in se mi klanjajo, že strašno dolgočasijo."
In hoteča potrditi resničnost svojih besed, je gospa Kristina glasno zazdehala in se brezbrižno vrgla v bližnji, z modrim bar-žunom prevlečeni naslonjač.
„Seveda, seveda," je pripomnila dov-tipna Aluša, polagajoč blazinico z dragocenostmi na mizico poleg ogledala. „Tvoja milost nima med plemiči in vitezi, domačimi in tujimi, veliko na izbero za svojo zabavo. Kdor izmed njih je v obče imel kak smisel za žensko lepoto in ljubezen, je že v teh sobah ponižal pred teboj svoje čelo iit izsipal svoje zlato..."	(Pride še.)
diran II.
Naše stališče je sledeče. Mi v sedanjem volilnem boju nismo iskali in tudi nismo smatrali koristnim boj s socijalno demokracijo. Kakor sta dokazali že dve vo-litvi (l. 1907 in 1. 1909), ne more socijalna demokracija v Trstu sama, s svojimi lastnimi močmi, zmagati nad kamoro. Naši glasovi so ji bili potrebni, ako je hotela, da bodo izvoljeni njeni kandidatje. M i smo tudi na obeh zadnjih volitvah na ožji voli-tvi do zadnjega moža volili soc. demokratične poslance, ker smo resnični in neizprosni nasprotniki kamore in ker hočemo zlomiti njeno moč. Mi smo v svojem sa-mozatajevanju šli tako daleč, da smo za soc. dem. kandidate glasovali, akoravno soc. demokracija ni hotela glasovati za tiste naše poštene kandidate, ki so na občinskih volitvah L 1909 prišli v ožjo volitev. Ravno ozirom na to nismo v našem listu do sedaj v tej volilni borbi napadali soc. demokratov, ker nismo namreč hoteli razburjati naših delavcev, ki so že na ožji volit vi leta 1909 le s težkim srcem glasovali za soc. dem. kandidate in ki so sedaj tako ogorčeni, da nas na naših shodih prosijo, naj jih več ne silimo, da na even-tuvalni ožji zolitvi glasujejo za soc. demokracijo ! !
Mesto, da bi slovenski soc. demokratje to uvideli in uvaževali, začeli so v „Rude-čcm praporju" naše voditelje sramotiti in
napadati!
Mi gotovo ne zahtevamo hvaležnosti od soc. demokracije; ali v svojem lastnem interesu bi morali oni nasproti nam v mestu in v naši okolici voditi vol. agitacijo tako, da ne ozlovoljajo našega ljudstva! Kajti, to naj si zapomnijo gospodje z rudečimi kravatami: naše samozatajevanje ne gre tako daleč, da bi mi na njihove napade v „Rudečem pra-porju" molčali in potem še na ožji volitvi glasovali za laške socijalne demokrate v mestu !!
Mi bi se svojega stališča obžalovali, ako bi se naš volilni boj tako poojstril: obžalovali že zaradi tega, ker moremo konstatirati, da se vkljub vsem grehom, ki so jih soc. dem. zastopniki v [občinskem svetu zagrešili proti nam, njihovo glasilo „Lavora-tore" vede dosedaj vendar precej dostojno napram naši stranki. Ako bi bili torej mi prisiljeni v spremembo svoje taktike napram tržaški socijalni demokraciji, naj se laški socijalni demokratje zahvalijo za to pri svojih slovenskih — sodrugih.
Mi pa se žuganj ne bojimo, temveč bomo na neopravičene in zlasti na osebne napade odgovarjali z vso odločnostjo. To naj blagovolijo vsi anonimni junaki vzeti na znanje!
Volilni shod na Opčinah,
Volilni shod, ki se je vršil predvčerajšnjim na Opčinah, je bil prav dobro obiskan. Videli smo na shodu skoro vse naše ugledneje openske može in mnogo vrlih mladeničev, kar nam daja najboljše nade, da se Opčine, kakor vsakikrat, tudi takrat častno izkažejo, da dokažejo Openci tudi letos dne 13. junija, da so Opčine bile in da hočejo tudi ostati zveste narodnim idealom.
Shod je otvoril dr. S I a v i k, ki je pov-darjal, da moramo pred glavno bitko urediti svoje vrste, da bo dan 13. junija za nas čim častneji, ker ni dovoli, da le zmagamo, temveč moramo tudi častno zmagati.
Dr. R y b a r je povdarjal naš napredek v zadnjih letih. To dokazuje najbolj volilni proglas italijanske liberalne stranke, v katerem ni govora o drugem, nego o strahu pred Slovenci. Govornik je povdarjal, da imamo mi poleg številnih društev v mestu in okolici, več bank v mestu in zadrug v okolici. Mejtem, ko mi napredujemo, so Italijani zgubili edina dva zavoda, ki sta bila v njihovih rokah. Banka „Commerciale" je bila radi slabega gospodarstva na robu propada; saniral jo je dunajski „Bankve-rein", tako, da je sedaj njen pravi gospodar dunajski nemški kapital. „Banca popolare" pa se nahaja v likvidaciji. Sedaj si naš človek, ki potrebuje posojila, more pomagati, dočim italijanski denarni zavodi za slovenskega okoličana sploh nikdar niso imeli denarja.
Pa tudi sicer smo napredovali glede pravic našega jezika v uradih, imamo v mestu slovenske Šole, ki jih obiskuje 1500 otrok, ne vštevši onih, ki obiskujejo italijanske in nemške šole ; in sedaj zgradimo v mestu šolsko poslopje, ki bo stalo 400 tisoč kron. A da smo tako napredovali, na tem se imamo zahvaliti le svojemu lastnemu delu, svoji lastni pridnosti in varčnosti.
Ali naj bi potem, ko smo toliko napredovali — je vskliknil govornik — padli pred rdečo zastavo ? On bo, kakor dosedaj, tudi zanaprej zastopal koristi delavstva in koristi kmeta; in dokler ne zagotovimo svojemu narodu obstanka, pojdemo naprej pod svojo zastavo do zmage. (Viharno odobravanje).
Zborovalec S o s t č je povdarjal, da za boj za narodne pravice moramo biti že z gospodarskega stališča, ker se našega oko-ličanskega kmeta in delavca, ki prinaša v mesto na prodajo svoje proizvode, ali ki prihaja notri za delo, preganja zato, ker sta i Slovenca.	'
Govornik je potem povdarjal važnost nič ne pomagalo, ker dokler ni na razpo-volitev in da se ljudje vse premalo brigajo j lago dovolj zdravih stanovanj, morajo ljudje za državnozborske volitve, da-si je od izida najeti tudi nezdrava stanovanja. Ze pred 10
___v _ J_V______»• 1 _XS 2-	nvninfiiilr rl rtrtn o I	Ho ia iT
teh volitev odvisna usoda države, način njenega vladanja.
Zborovalec KamuŠčič je povdarjal važnost trgovske izobrazbe. Minulo leto je dovršilo Mahrovo trgovsko Šolo 65 gojencev ; od teh so bili, razven dveh, vsi Slovenci, ki so, še predno je Šola končala, dobili nameščenja pri raznih trgovskih tvrdkah v Trstu. To dokazuje potrebo trgovske Šole, da bo tudi sinovom našega okoličanskega kmeta omogočena trgovska izobrazba. Naš cilj bodi, da delamo za narodno, intelektualno in ekonomično povzdigo našega naroda.
G. Š k r j a n c je povdarjal, da je imel večkrat priliko opazovati, kako ima med nami Slovenci mednarodnost vedno za posledico raznarodenje, pri nas na jugu poita-lijančenje, na severu ponemčenje. Priporoča volilcem, naj dne 13. junija oddajo složno svoje glasove za dr. Rybafa.
G. J a k 1 i č je izrekel nado, da kakor je okolica nastopila vedno častno za slo vensko narodno stranko, nastopi tudi takrat
Dež. poslanec g. F e r 1 u g a je konečno v vznešenih besedah priporočal kandidaturo dr. Rybara, nakar je dr. Slavik zaključil shod.	_
Novo nasilje bana TomaSIća.
Za nezaslišanim proganjanjem odvetnika dra. Hinkovića, za poskušeno aretacijo poslanca Radića, je prišla sedaj aretacija poslanca Ivana Peršića radi članka, v katerem je pozival naročnike telefona, naj sežgo na javnem trgu madjarske imenike in ker je aludiral na dogodke 1. 1903, ko je celo kri tekla radi Khuenovega nasilja. PerŠic je sicer obdolžen radi tiskovnega delikta in bi moral priti pred poroto. Ali pred ta forum ne pojde nasilnik Tomašić, marveč bodo bržkone držali Peršića par mesecev v zaporu in potem — ustavijo preiskavo.
Ban Tomašić, sin hrvatske matere, se torej bolj in bolj očitno kaže kakor pokornega izvrševatelja Khuenove madjarsko-po-litične zapuščine na Hrvatskem. Po vsej pravici označuje „Pokret" vso Tomašićevo politično in moralno kvaliteto vsklikom: Strahopetec navzgoraj — nasilnik navzdo-laj! — in pravi, da je Tomašić s tem svojim najnovejim nasiljem vrgel od sebe še zadnjo senco pa tudi najskromnejega pa-trijota.
Analogno temu pravi „Agramer Tag-blatt", da je Tomašić političen biciklist, ki ima navzgoraj zakrivljeno hrbtišče, in ki navzdolaj pritiska z nogama! Drastično in izborno označenje zares I Ali Tomašić se moti — pravi „Tagblatt" — če misli, da bo s tako krivo uporabljeno „energijo" do-sezal vspehov. Kje pa je bila njegova energija tedaj, ko bi bilo treba zagotoviti veljave hrvatski delegaciji v Budimpešti ?! Kje je bila njegova energija tedaj, kje je trebalo uresničiti „grožnjo", da z demisijo prisili ogrsko vlado v respektiranje nagodbenega zakona ?! In to grožnjo je izrekel javno in slovesno v hrvatskem saboru! Kako malo resna in iskrena je bila ta grožnja, je hitro pokazal ban Tomašić s tem, da je poskrbel, da te grožnje v Budimpešti — niso Čuli!!
Tudi ,Obzor", ki je toliko časa ohranjal vero v poštenje namenov TomaŠićeve politike, obsoja ta banov čin in pravi, da s tem doseže hrvatska vlada nasprotno od onega, kar je hotela doseči tudi pri vladnih pristaših!
„Hrvatska Sloboda", ki jej je aretirani Peršić urednikom, pa sodi, da je hotel Tomašić s tem pokazati „močno roko", ker čuti, kako vse vre v narodu od nezadovoljstva. On ve, da ga nihče ne more več trpeti in da narod vidi v njem le poslabšano izdanje Khuena in Pavla Raucha. Ne čuti se varnim, pa vstrepeče vsled vsacega šuma in vidi duh punta in revolucije. Izgubil je duševno ravnotežje; prišel je v stadij Macbeta, ki ga je preganjal duh Banca. Zapuščen od vseh, misli, da z brutalno silo pokaže, „kdo je on". S tega pogleda vzbujajo njegovi koraki v njih, ki so še kaj držali do njega, le sočutje, v drugih pa prezir in sklep za borbo do skrajnosti z vsemi zakonitimi sredstvi. Z aretacijo posl. Peršića ne doseže ničesar, marveč le oje-kleni vse patrijotične duhove in jih prisili v slogo in medsebojno podpiranje v borbi proti nasilju in brezzakonitosti!!
Mestni svet tržaški.
(Seja dne 24. t. m.)
Župan je otvoril sejo z običajno zamudo ob 7 30 zvečer.
Potem ko je bila sprejeta v tretjem čitanju predloga o reiormi vprašanja bolnišnice, se je prešlo na razpravljanje o zdravstveno-statističnem uradu hiš.
Svetovalec P u e c h e r predlaga, da se osnuje mestni statistični urad za izkazovanje praznih stanovanj.
Svet. M o r d o izjavlja ironiŠki, da se pridružuje predlogu dr. Puecherja.
Svet. Braidotti predlaga osnutje urada, ki bo imel v evidenci stanovanja glede njih urednosti iz zdravstvenega stališča.
Svet. C e r n i u t z je mnenja, da bi to
leti je mestni protofizik dognal, da je v mestu 1000 stanovanj neprimernih za prebivanje.
Svet. P i 11 o n i pravi, da je bivši župan Sandrinelli že leta 1894 mislil na to, da bi se zgradilo v naglici lesene barake, da bi se ljudem takoj nudila zdrava stanovanja na mesto sedanjih nezdravih. Sicer je pa Pittoni mnenja, da bi bilo to vse drugače, ko bi imeli socijalisti veČino v parlamentu na Dunaju in v mestnem svetu v Trstu. (Potem bi letela lačnim ljudem pečena pi-ščeta sama v usta!)
Predloga je bila sprejeta z dostavkom Puecherja in Braidottija. Prešlo se je na to na sklepni račun mestne uprave za leto 1909.
ki izkazuje: rednih prejemkov . K 14,081.600 03 in rednik izdatkov . „ 12,812.816 32 . torej preostanka . . K 1,268.783 71 ter izrednih prejemkov ...... 1,009.89615
in izrednih izdatkov torej primankljaja . Svet. P u e c h e r
6,781.761 85
K 5,771.865*70 pravi, da so dobili svetovalci poročilo finančnega odseka šele 24 ur pred sejo in torej istega niso mogli preštudirati. Predlaga naj se predmet odloži na drugo sejo.
Svet. A r c h pravi, da so svetovalci dobili sklepni račun že pred dvema mesecema in so torej imeli dovolj časa za pre-študiranje istega.
Svet. C e r n i u t z pravi, da so svetovalci pač dobili sklepni račun, a nihče ne more zahtevati od njih, da bi isti takoj preštudirali. Zato bi morali dobiti vabila pravočasno, da morejo preštudirati predmete dnevnega reda.
Dr. Wilfan se pridružuje predlogu dr. Puecherja.
Župan pravi, da nima ničesar proti odloženju te točke, če mestni svet privoli v to.
Mestni svet je enoglasno pristal na ta predlog.
Potem ko je bilo rešenih več manj važnih točk, bi se bilo imelo začeti razpravljati o nekih predlogih svet. Cerniutza, a župan je konstatiral, da je seja nesklepčna.	_
Dnevne novice.
Proganjanje Biankinija. Iz Zadra poročajo, da so izdali dalmatinski poslanci volilni oklic proti klerikalni stranki, na katerem je bil podpisan tudi urednik „Nar. Lista", duhovnik Biankini. Žaradi tega ga je nadškof Pulišic suspendiral a divinis za 8 dni.
Splavljenje prvega dreadnoughta. Z Dunaja poročajo, da bo povodom splav-Ijenja prvega avstrijskega dreadnoughta zastopal cesarja prestolonaslednik nadvojvoda! Fran Ferdinand. Botra bo ena nadvojvodinj.'
Prenos pravice pomiloščenja na; prestolonaslednika. Nekateri dunajski listi j poročajo : Slabo zdravje in visoka starost! sta napotila cesarja, da prenese na presto-' lonaslednika svoje pravico podeljevanja po-! miloščenja in abolicije, ki mu po ustavi pri- j pada. Neke akte poslednjih pomiloŠčenj da' je že rešil prestolonaslednik. Znano je, da so bile že pred nekoliko leti neke agendej dodeljene nadvojvodi prestolonasledniku.
Državni zbor bo baje sklican na kratko 14 dnevno zasedanje dne 11. julija, nakar bo zasedanje zopet odgodjeno.
Volilni pastirski list metropolita Šeptyckega na duhovščino. Malorusko-katoliški lvovski nadškof in metropolit, grof Andrej Beptycki, je skupno z maloruskima škofoma v Przemyslu in Stanislavu izdal povodom predstojećih državnozborskih volitev pastirski list na duhovščino. V tem pastirskem listu svari nadškof duhovščino, naj se preveč ne udeležuje volilnega gibanja. Pastirski list naglaša dolžnosti duhovščine in nje stališče do občine in utemeljuje duhovščini dani svet, naj s posezanjem v večkrat grdo borbo strank, ne omadežuje časti svojega stanu.
Poneverjenja v rusko-japonski vojni. Iz Petrograda poročajo: Revizije, ki so jih senatorji uvedli o poslovanju na skrajnem Vztoku, so dokazale, da je bil ruski državni erar za časa rusko-japonske vojne okraden za lepo svoto 30 mil. rubljev. Preiskava ni še zaključena in utegne spraviti na dan še večo svoto. Na poneverjenjih so udeleženi državni in železniški uradniki vseh kategorij in tudi mnogo častnikov.
Na Dunaju je bilo vloženih 43.705 reklamacij proti volilnim imenikom, to je 11 /*°/o vseh volilcev, katerih število znaša 380.122.	*
Žalostna statistika. Neki madjarski pedagogični list je ob|avil zanimivo, vendar za razmere na Ogrskem žalostno statistiko, po kateri je na Ogrskem 16.000 ljudskih šol in 66.000 gostilen.
Volilna pisarna v „Nar. domu" posluje dalje (od 9.—1. ure in od
4.—8. ure zvečer) in daje vsa potrebna pojasnila in navodila za te dni, ko Vam bode treba dokazati, kako neopravičeno so Vas brisali nasprotniki iz volilnih list.
Domače vesti.
Danes se razpošljejo pozivi vsem onim volilnim odborom, ki do danes niso poslali podpisanemu imena onih, katere predlagajo za člene volilnih komisij in za zaupnike slovenske narodne stranke v volilnih lokalih.
Podpisani vabi volilne odbore tudi tem potom, da naj ustrežejo pozivu do ponedeljka, dne 29, t. m., predpoludne, tako, da se v popoludanski odborovi seji lahko sestavi definitivna lista volilnih komisarjev in zaupnikov.
Odbor Polit. Društva „Edinost".
Pozor rojaki! V teh dnevih prejmete obvestila od oblasti, da je kak nasprotnik vložil proti Vam reklamacijo, da vas izbrišejo iz volilnega imenika, češ, da nimate volilne pravice iz katerega si bodi izmišljenega vzroka.
Vsled obvestila o taki proti vam naperjeni izbrisni reklamaciji se je vam izraziti takoj, in sicer že v teku 24 ur.
Opozorite svoje domače na ta obvestila, da jih ne zavržejo, in obrnite se takoj d# centralne volilne pisarne v nNar. domu"- za nasvet in pomoč.
Volilci! Pazite in bdite! Branite svojo volilno pravico.
Socijalno-demokratičen shod. Jugoslovanska socijalna demokracija je sklicala za sinoči v četrtem okraju, na planem pred že-lezničarskimi hišami, shod, ki je pa zelo slabo vspel. Udeležilo se je shoda kakih 100 volilcev, od katerih pa je bila vsaj polovica slovenskih narodnih železničarjev. Kar so gospodje govorili, ni niti poslušalcev zanimalo ; zato niti ne poročamo o tem. Pač pa je zanimivo, da je na tem shodu s!ovenski soci-jalnodemokratični kandidat za slovensko okolico in ob enem slovenski pisatelj iz slovenske Ljubljane, gospod Etbin Kristan, pred slovenskimi železničarji govoril izključno le v nemškem jeziku !! Morda je to storil za to, da pripravi svoje nemške sodruge v Ljubljani, da pri prihodnjih volitvah ne bodo več volili nemških nacijonalcev, temveč njega, ki je prišel v Trst širit nemško kulturo. Res, primeren kandidat za slovensko okolico !
Drugi nemški govornik je bil oboževa-telj Lege Nazionale, gospod C e r n i u t z, ki je v zelo slabi nemščini agitiral za laškega socijalnega demokrata. Ta gospod je na začetku svojih izvajanj izjavil, da slovenski kandidat v tem okraju ne pride niti v pošte v, a na koncu je rotil slovenske volilce, naj glasujejo za laškega socijalnodemokratičnega kandidata, ker bi sicer prišel v ožjo volitev z laškim liberalcem — slovenski narodnjaki
Slovenski govor so prepustili milostno g. Regentu, ki je na interpelacijo nekega narodnega železničarja, zakaj ne postavijo socijalisti vsaj enega slovenskega kandidata v mestu, prav osorno odgovoril, da to narodnjake nič ne briga, da oni postavljajo kandidate, kakor je njim prav.
Po tem odgovoru nimajo torej slovea-ski volilci druge pravice, nego molčati in glasovati, kakor ukazujejo v ulici Boschetto.
V zaključek še eno besedo na naslov g. Kristana. V zadnjem času se socijalisti ba-hajo, da so boljši narodnjaki, nego pripadniki narodne stranke. Kako se ujema s tem sinočnji nastop g. Kristana, ki je na shodu, sklicanem od jugoslovanske socijalne demokracije le nemški govoril ?! To ni niti narodno, niti internacionalno !
Dr. Tuma in Stepančič. Na shodu v Sežani minole nedelje je gosp. dr. Tuma par-krat omenil tudi dr.a Gregorina. Rekel je, da je to pošten možy da ga spoštuje, da je bH vedno v dobrih odnošajih ž njim in naj ga Sežanci kakor domačina le volijo. Neki zborovalec je na to zaklical dr. Tumi, naj pove tudi kaj o Stepančiču. Dr. Tuma se je tem* rad odzval in povedal sledeče : „Dr. Stepa«-čič je sodnik, torej c. k. mož in kot ta*, nezmožen, da bi svobodno in brez strahu zastopal svoje volilce, ker je odvisen. Da je to resnica, imate izgled v meni samem. — Ko sem svoječasno kakor c. k. sodnik prirejal politične shode, se mi je od višje strani reklo takole : „Ali pusti politiko, ali pa sodnijo ! Kakor sodnik ne moreš prirejati shodov m ljudi šuntati proti vladi. Zato pusti sodnijo in posveti se politiki. Ako pa hočeš še nadalje hoditi po tej poti, potem že najdemo sredstva, da te spravimo iz Gorice". Preo-stajalo mi ni druzega — je nadaljeval dr. Tuma — nego da sem pustil sodnijo in prestopil k odvetništvu".
Tako dr. Tuma. Njegov slučaj je pač najlepši dokaz za to, kar mi vedno trdimo in pišemo, da c. k. sodni svetnik Stepančič ne more svobodno zastopati svojih volilcev. Tuma docet!
Evo laž! V zadevi umorstva na Opčinah je „Piccolo" napisal dva daljša članka. Iz obeh smo takoj spoznali, da sta napisana s posebnim namenom. V zadnjem članku trdi „Piccolo", da sta bila morilec in umorjeni skupno potrjena v vojake. Konstatiramo, da umorjeni Tavčar ni bil ne potrjen, ne na novačenju, ker mu je bilo šele 18 leti! Tudi nites, da je poboju prisostvovala večja družba openskih mladeničev, kakor trdi „Pic-
V Trstu, dne 27. maja 1911.
»EDINOST« št. 145.
Stran III.
colo", hoteč opravičevati morilca. — Priča umorstva je bil le mladenič Vremec „Čelik", ki je pa odšel, ko mu je morilec zagrozil: „ Va via de qua, se no te dago anca a ti un per de cortelade !u Drugo je sama laž!
Posl. Daszynsky in legitimacijski odsek. V včerajšnjem poročilu o shodu v sv. Križu je bilo rečeno, da je bil Daszynsky podpredsednik legitimacijskega odseka, ki ni prišel do dela. To treba popraviti v toliko, da je Daszynsky bil predsednik. Ko bi v tem odseku bil imel priti na razpravo predlog o sodniji, ki naj bi razpravljala o volilnih prepirih, je Daszynsky odšel v Ameriko, kjer je imel plačana predavanja, dočim ni med tem odsek prišel do dela.
Zapostavljanje domačinov. S Prošeka pišejo : Komisija za pogozdovanje Krasa je imela oddati mesto gozdnega čuvaja za zgornjo okolico in sicer za vasi Prosek in sv. Križ. Za to mesto so prosili tudi domačini, od katerih so bili nekateri celo izvrstno kvalificirani. Tudi naši zastopniki so se potegovali na merodajnih mestih za to, da bi dobili to mesto domačini, kar bi bilo gotovo tudi v interesu službe same, ker zahteva ravno gozdna služba prijazno razmerje med čuvajem in prebivalstvom. Vkljub vsemu temu pa je bilo mesto oddano od zunaj priseljenemu bivšemu orožniku, o katerem se govori, da je šel v pokoj edinole zato, da dobi to službo. V svoji prošnji za upokojenje seveda tega razloga ni navedel, temveč se je skliceval na to, da trpi na revmatizmih in da vsled tega ne more več vršiti orožniške službe. Gotovo se vsiljuje vsakemu vprašanje, ali mu gozdna služba ozdravi njegove revmatizme ?!
Mi Tržačani gotovo privoščamo vsakemu košček kruha, da se pa pri takih imenovanjih na tak način zapostavlja domačine in protežira ljudi, ki imajo že itak svojo službo, ta mora vzbujaii največo nezadovoljnost.
Volilni shod sklicuje pol. društvo „Edinost" za soboto dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v goslilni gosp. Viktorja Kosiča v ulici Sv. Marka.
Otroško veselico priredi Rojansko uči-teljstvo v nedeljo, dne 28. majnika ob 4. in pol pop. v dvorani „Kons. društva" v Ro-janu. Ker pripade čisti dobiček revnim otrokom in Rojanski šolski knjižnici, apeliramo na vse rodoljube in prijatelje mladine, da se udeleže veselice, ki jo priredi sebi v korist šolska mladina s svojim učiteljstvom. Kdor je pa ta čas zadržan, in mu je kaj ležeče na človekoljubni prireditvi, naj se oddolži naši revni mladini s kakršnim si bodi prispevkom, ki jih vsprejema Ivan G r b e c, učitelj v Rojanu.
Blagoslovljenje nove cerkve. Jutri ob 9.30 dopoludne blagoslovi generalni superijor Salezijancev don Pavel Albera v navzočnosti škofa mons. dr.a Karlina novo salezijansko cerkev v Istrski ulici.
Jutri vsi v Barkovlje ! Pevsko društvo „Trst" priredi jutri v prostorih „Narodn. domac v Barkovljah dramatično predstavo „Zimsko solne e", spisa' Viktor Emin Car. Slika iz istrskega življenja v 4 dejanjih s petjem. Iz prijaznosti sodelujejo člani slov. gledališča pod vodstvom režiserja g. Leona Dragutinovica. Začetek točno ob 4. uri po-poludne. Vstopnina 60 stotink za osebo, sedeži 40 stotink.
Ta igra je najbolj primerna za sedanjo volilno dobo. V njej vidimo življenje istrskih Hrvatov ter politični boj med Hrvati in Italijani. — A najlepši je moment, ko zmagajo Hrvatje in pridejo pevajoč našo himno „Lepa naša domovina", z živio-klici in narodnimi trobojnicami v mesto. — Zato najtopleje priporočamo slavnemu občinstvu, da pohiti jutri v velikem številu v naše zavedne Barkovlje. Opozarjamo, da bo dvorana odprta tako, da bo moglo slavno občinstvo tudi z vrta slediti igri.
Ker je pevsko društvo „Trst" moralo radi sodelovanja s svojim zborom v slovenskem gledališču opustiti vse nameravane prireditve, 3e nadeja, da bo slavno občinstvo znalo ceniti zasluge, ki si jih je pridobilo društvo tekom naše gledališke sezone v Trstu ter da pohiti v nedeljo v velikem številu na to prireditev in s tem vspodbudi naše vrle pevce za prihodnjo gledališko sezono. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Prihod argentinskega mesa. Iz Bue-nos-Ayresa je predsinočnjem priplul v Trst parnik Austro-Amerikane „Sofia Hohenberg". Parnik je pripeljal v Trst 700 ton argentinskega mesa, od katerega ostane del v Trstu.
Sestanek absolventov grmske šole. Na željo, izraženo od raznih strani, bo na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave za ta sestanek bo vodil odbor, sesto-ječ iz nekdanjih učencev. Da se dobe potrebni naslovi in da se določi najprikladnejši čas za ta sestanek, se vabijo že sedaj nekdanji absolventi, da prijavijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu.
Jutri torej se vrši izlet Št. Jakobske Čitalnice v Prvačino. Vreme, kot kaže, nam bode milo; opozarjamo pa, da se vrši izlet in koncert ob vsakem vremenu. Komur je mogoče, naj pride jutri v Prvačino : ne bo mu žal, ker zabave ne bo manjkalo. Kdor se še želi udeležiti, naj se javi danes tekom jutra R. Cotiču, ulica Molin piccolo št. 8. Kdor ne more s prvim vlakom, se lahko posluži vlaka, ki odide iz Trsta ob 1. uri popoludne.
Kdor se popelje s prvim vlakom ob 5.55 zjutraj, ima popust, ako se pred odhodom javi pri predsedniku Čitalnice. Izletniki se povrnejo z zadnjim vlakom, ki odide iz Prvačine, ob 9.30 zvečer.
Slovensko mladino vabijo na važen se- 1 stanek, ki se bo vršil v nedeljo 28. t. m. j ob 3. uri popol. v prostorih NDO ulica Lavatoio 1 I.	Mladeniči-sklicatelji.
Tržaška mala kronika.
Pri odpiranju botiljke si poškodoval
prst. Atilij Carcinai, star 33 let, natakar v hotelu de Ia Ville, je včeraj odpiral botiljko šampanjca, pri tem se je pa pri grlu odlomil kos botiljke in steklo je natakarju prerezalo žile na palcu. — Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja, ki ga je poslala v bolnišnico, kjer so mu morali palec odrezati.
Goljuf in nasilnež. V neki žganjarni v ul. Riborgo je bil včeraj zjutraj aretiran 33-letni kovač Jakob Partl iz Bistrice na Koroškem, stanujoč v Škednju štev. 27, ker je imel pri sebi ponarejen pečat občinskega urada v Halleinu na SolnograŠkem. Izgovarjal se je s tem, da ga je v tukajšnji bolnišnici dobil od nekega neznanca. Ko ga je redar aretiral, se je zoperstavil in je brcnil redarja.
Zblaznelo dekle. Včeraj zjutraj ob 3. uri so v jarku poleg ulice Sv. Marka našli deklo Pavlo Reznik, staro 21 let, iz Reichen-burga na Štajerskem, stanujočo v ul. Con-cordia št. 6 s svojo materjo. Nesrečno dekle je bilo blazno in je uganjalo razne nezmi-selne čine. Pozvali so Trevesa, ki je nesrečno dekle odvedel v bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes : Beda cerkv. uč. — Jutri : Nedelja po Vnebohodu.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 18° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno. Tupatam dež. Temperatura mila. Zmerni vetrovi.
Društvene vesti.
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda na Opčinah se bo vršil jutri dne 28. maja ob 6. uri popoludne v Sokolovi dvorani.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan"
naznanja vsem kolesarjem iz Zgonika in okolice, da se vrši sestanek jutri ob 3. uri popoludne v gostilni „Konsumnega društva" v Gabrovci pri Prošeku, kamor so vsi vabljeni. Ob enem naznanja vsem onim, ki se hočejo vpisati, da se lahko zglase pri gosp. Alojziju Petelin iz Zgonika štev. 6. Odbor je v svoji seji dne 23. t. m. potrdil gosp. Al. Petelin izvolitev in njega imenovanje krajnim konzulom za Zgoniško občino.
Novi člani kolesarji, dobro došli I
Godbeno društvo „Volarič* v Lonjerju naznanja slavnemu občinstvu, da radi veselice tržaške podružnice CMD pri sv. Ivanu prenese svojo vrtno veselico za prihodnjo nedeljo t. j. dne 25. junija in ne, kakor je bilo parkrat objavljeno, dne 18. junija. Na vspo-redu bo godba, petje, enodejanska igra in tombola. Po veselici se bo vršil ples. Slavna pevska društva naj to prireditev vpoŠtevajo pri določanju svojih veselic.
Občni zbor „Slovanske Čitalnice". Opozarjamo člane in članice „Slovanske Čitalnice" na današnji glavni občni zbor, ki se vrši ob 8. in pol uri zvečer v društvenih prostorih.
Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo preglednikov. 5. Knjižni-čarjevo in oskrbnikovo poročilo. 6. Poročilo o asanaciji društvenih financ. 7. Volitev predsednika in odbora. 8. Volitev treh preglednikov. 9. Slučajnosti.
Pevski zbor učiteljskega društva. V nedeljo točno ob 10. uri (ne ob 10. in pol kakor dosedaj) je zadnja pevska vaja v mali čitalniški sobi. Ker je zadnja, udeležite se je gotovo vsi 1 Posebno gg. pevce se poživlja, da se polnoštevilno udeležijo. Od zadnje vaje je odvisno, ako sploh nastopimo.	_
Nar. de!, organizacija.
Vsi zasebni težaki, člani N. D. O. so vabljeni, da se čim prej zglase pri strokovnemu tajniku vsaki dan od 5—7 ure zvečer j oziroma pri uradniku ob uradnih urah od i 9—12 in od 4—8 ure zvečer.
Zaupniki vseh skupin, ki so prejeli vpi-sovalne pole, so naprošeni, da jih vrnejo strokovnemu tajniku v prostorih N. D. O. (ulica Lavatoio št. 1, I.) najkasneje do jutri, dne 28. t. m. od 9—12 predpoludne točno izpolnjene. Oni tovariši, ki še niso prejeli vpisovalnih pol, naj se nemudoma zglase pri strokovnem tajniku. To velja zlasti za naše tovariše iz onih delavnic, v katerih je nameščenih več naših delavcev!
Skupina NDO. „Prosta lukaa sklicuje za danes dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v prostorih NDO.
Pozor!
Starš In prsa slov. turdka na Primorskem
priporoča slav. občinstvu svojo
....bogato zalogo šivalnih strojev a^l"«"
" ~	jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier",
„IpagM in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto
istih se jama - - - - jOS|p OEKLEVA
be priporoča slav. občinstvu ^ .	, , ,	,
r y	GORICA — nI i ca Mn»lcipio št. 1 — GORICA
^i
Pralni ekstrakt „Ženska hvala"
za namakanje perila. Najpopolnejše nadomestilo Ta belenje perila.
Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek.
Pralni prašek je zaupljiv predmet Ako hočete Vaše drago perilo ob« varovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami!
■ „Slavija
a
uza], zaoarov. banka o Pragi
Rezervni fondi K 48,812.797 —.
Izplačane odškodnine in kp italije Kron 109,356.860 —
Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGNAR, ul. Casermn 12,1.
TELEFON št. 21-47.
:: Nizke eeiie ::
'rHRau.'
Oualtiero Oozzio 1
P&sso San Glovanni 8
ln Torrente 1» (nasproti Cblozzi) Trst
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
La električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
Večji mlin na Kranjskem
sprejme za takojšni vstop
izurjenega
k iij I g ovo d j a
Oziralo se bode le na zelo izvežbane moči, ter imajo isti, kateri so v tej stroki že izvežbani prednost. — Ponudbe pod „M. N. štev. 891" na naš Inseratni oddelek.
SSgjBjggSgBajHM B
9 mm se ođdalo bicikli
haloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella **
Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop.
Umetni: fotoorafični
■ pri Ev. Jako- ffyA|f A pni sv. Jakobu - TRST. U l Ulj |J bu - TRST.
B ulio* Rivo Stev. 42 (pritli£j«)
DBSW
UMETNI ZOBJE
Plombiranja lobov
Izdiranje zobev brei vsake bolečine
V. Tuscher
konccsij. zobni tehaii
- TRST "
ulio* deli« G&aerm& it. 13, IIf n.
Dr.J.Čermdk
: zobozdravnik :
213 1
Iirriojc vsako fotograflino delo, kakor tudi razglede, poenetke, notra-njoat lokal ot, porcelanast« ploite s* vsakovrstne spomenike Itd. Itd. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov ■prejema naroćbe ln Jlb larrioje na doma, eventuelao tudi sanaj mesta.
Zaloga tu- in Inozem. vin, špirita likerjev ia razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via dsHe Acque št 8, Trst
(Nasproti Cafie Centrale) Velik izbor ftnacoekega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih ia avitro - ograkih vin. Bordeaur Burgunder, renskih Tin, Mosella ia Ghianti. Ram, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, e&vovec in briojeTec. Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajeT. Vsaka nuodba ae takoj izvrši. Razpošilja ae po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 263
Skupina Slovenskega ženstva NDO.
sklicuje za jutri, dne 28. t. m. ob 5. uri pop. v prostorih NDO. ulica Lavatoio št. 1 sestanek. Vabljene so vse tovarišice, da se tega sestanka vdeleže v polnem številu ozi-rom na jako važni dnevni red.
VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE"
TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST
= V soboto 27., nedeljo 28. in pond. 29. maja: -
tednf za	£ „MOStlli SKIT,
žalosten prizor. - 3. Butec v Soiru, za smeh.
Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. 11
priporoča slavnemu občinstvu svojo
trgovino lestoln in kolonUalnegu Masa. • s? t
in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postieže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze Ln moke. __ PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO.	—
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10.
Stran IV.
„EDINOST" St. 145.
V Trstu, 27. maja 1911.
n a d n v i	I r°ka in kapelana in ljudsko šolo s ćirilskim
„ o rt u r, « «_ ,, J in — italijanskim napisom. Učitelj je kapelan. — Za „Sokola na Prošeku nabral brat pred nekoliko leti, ko je bil še živ stari Ferfolja pri g. Luliku K 160, v „Gospodar. • visoki in dobri paroh, se je delila politika društvu- K 2-20, naborniki in dva prijatelja! v dva tabora. Stari je bil Slovan, kapelan darovali K 172, gosp. Dragotin Cibic K l,'(z malo naobrazbo) pa — itaiijanaš. Za svo-brat blagajnik nabral med „Sokoli- in pevci jima svečenikoma se je delil narod. Večina „Hajdriha" in „Danice" K 8, brat Albert dal ,e bjla na strani kapelana in — manjadore. bratom nosilcem pokojnega brata Evgena K, $teviIo ljudstva se krči vsled ženitev med 5, in ti so jih darovali Sokolu ; posnemanja sorodniki. Hoteli so kolonizirati iz Dalma-vredno I Brat Rudolf Cibic daroval 1 krono. cij-e^ ali ni šlo wln tak0f gospodine moj —
j je rekel pok. paroh — smo prišli od 80 na
Vosti iz Goriško« 50 °b]iudenih h& Da-si ,eP krai (med Vod~
' njanom in Fazano, nedaleč od morja) opu-Volilni shod v Crničah je sklican za stoŠi, in to vse radi vere.a
prihodnjo nedeljo 28. t. m. Vršil se bo v	-
gostilni Josipa Kosovela ob 2Va uri popol.	RciZnO VOStU
Na shodu se predstavi volilcem kandidat dr.'	»m«^	■
Gustav Gregorin.

• •
Restaurant Wurschinger ::
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne.
KI ubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement ——- s popustom 20 9/#

Ploonuii* za koncerte se proda po nizki ceni.
UlaSUVir Ulica Giuliani 29, pritličje. 92(5
V tlQ Som 86 zemljišče s kmečko hišo, ndJOm obstoječo is sobe, hleva in brama. češka kraljevska krona najdena. Obrniti se treba na vratarico ul Paolo Diacono 5. Iz Sežane. G. dr. T u m a je na shodu Praški „Hlas Naroda" javlja iz dobro ob-	921
v Štajerske ceni. Trgovec
£27
minolo nedeljo v Sežani nas Sežance ope-	veščenih političnih virov, da so krono sv.	nrflflsii 80 glav Pre5iče
tovano imenoval meščane in malomeščane.	Vaclava našli. S to krono so bili kronani	I" «U«*J pamne in po nizki ce
Rekel je, da so sežanski malomeščani rav-	češki kralji. Zadnji je bil kronan leta 1835	Sava JunS. Lonjer rPn žnpac.n".
notako zabiti in nepoboljšljivi,	cesar Ferdinand. Koso leta 1866 Prusi	lin*p| rootsurant na deželi» z 40 mebli'
kakor dunajski malomeščani. Za Sežance je	vdrli v Češko, odnesli so krono na Dunaj.	nuH/rJTOWUrdlll ranimi sobami, lep
to vsekako kompliment, da je dr. Turna	Naslednje lete> so► krono zopet prenesli v	jjg
povzdignil naš kraj v mesto, in nas ime-	Prago. Od tedaj se ni za krono nič več	varna £orao od	Trat	928
noval meščane. Za to se mu na tem mestu	znalo. Krono so hranili v posebnem pro-	---:----
zahvaljuje več sežanskih volilcev.	štoru nad kapelo sv Vaclava v stolni cerkvi	Pekama ££i« Stti v 4e°m poTdt
(jlavarstvo općine Veprinac
Br. 891.
IČIĆl dne 23. maja 1911.
Oglas natječaja. ž
Na temelju zaključka opčinskoga zastupstva od 22 ovog mjeseca, i članka 5. ustrojnog pravilnika za općinske službenike, otvara se natječaj na mjesto
općinskog tajnika - blagajnika kod ovog glavarstva općine Veprinac
Iz Temnice. — Naše mlado društvo sv. Vida na Hradčanih. Ta prostor SO Čuvala	^rimi pogoji ObmitI se* KolarfiiČ kavama Corao,
„Jenko" priredi na Binkoštni ponedeljek, 5. debela vrata s sedmimi ključavnicami. Ključe	Trat. 929
junija svojo prvo narodno veeelico z zani- so hranili nadškof praški, vrhni maršal kra- —- .—--——---—;- sa sjelom u Ičićima, sa godišnjom pla-
mivim vsporedom, na kateri bosta sodelo- Ijevine Češke in pet drugih cerkvenih in sve-	HlSa hSSTk TTetTo'tfdSSvfau - HiS ćom od K 2400 (dve tisuće 1 četiri sto
~ ' v' ' **- " * -------• - -——*—"—	2 sobi, kuhinja, shramba, vrt, vodnjak, skopno 106 kruna) isplativom u mjesečnim predplatnim
=====	sežnjev □ zpmljiSča na Istrski ctsti. — Zemijtsče; obrocima, i sa pravom na mirovinu u smislu pri HV. Manji Magdaleni zg. roji 880 sežnjev □ po: zemaljskog zakona za Istru Od 12/8, 1907
IO TT_____A n	nJkn^K _ Pni'a.nila .lava 1	1	O	' '
13 K se proda radi odhoda. — Pojasnila daje Rudolf Može, Campo S. Gacomo 3, II.	930
Hiša
vati društvi „Zora" iz Kostanjevice in „Gr-	tovnih dostojanstvenikov,
mada". Uprizore tudi šaloigro „Dobrodošli 1*	=====================
Tudi tukaj so vrli narodni delavci za- 8099/11.
čutili potrebo duševnega dela, izobrazbe in- Orirlini J\jVQ^ so se podali na težavno in trudapolno delo,; WR18S CmBaDv« ki sleherni dan nudi marsikaj grenkega. Ne- ~	• * i jj
umorno in vstrajno delajo, da§ pokažejo, da	f Dne 29' m*Ja \ l^ZZJZ ^r
se je tudi tukaj jelo drugače svitati. Ne	t"m Jav°e drazbe' Pn kr* okrajnem glavar'
strašijo se Škodaželjnih zanjk svojih pol. na-	Btvu v KoPru
rv^^l«;o0deiatieneRovdoiiubrr^h:	lov krajevne občine Dekani
žavno je naše delo, toliko bolj težavno, ker	za dobo od 1. julija 1911 do vštevši 30. jase ima pičla špartanska vrsta bojevati z	nij a 1917. Uzklicna cena je 1661 k. Draž- HiŠa ob8t°je& i!VkV^iet5 vo^k fflšn večjo — izobrazbi in napredku nasprotujočo	beni čin se obdrži od 9 do 11 n™ predp. fcaftrov JJSjJ ™ 'proda.^broiti^e n* Antoni četo in ker so naša gmotna sredstva jako	Varščino 10% uzklicne cene je položiti naj- ^azarj škedeoj 961.	911
pičla. — Vaša dolžnost je torej, da nas ob	kasneje do 9. ure predp. dražbenega dne. Na* --—--———■— .-—-.
našem prvem nastopu posetite ter da s tem	tančnejša pojasnila se more doznati pri c kr. TrZaČaM ! 8	Trtom^FodskaU"
pokažete, da znate ceniti naš boj in da nas	okrajnem glavarstvu v Kopru ob uradnih hotela Adria. V kra u Be nahaja kopelj, sol dna
po možnosti tudi podprete. Prihitite torej,	urah.
z -velikim krasnim vrt im, s -velikim dvoriščem ia lepim cvetiičnj&kom ter zravon epadajočim velikim travnikom — ee odda v najem zu več lt-t ali proda. V hiši sta 2 vodovoda, zraven druga nova mša uporabljiva za Bpalne soDe; jako pripravno za hdiele kjer je ob glavni ceati in v cblii)u postaje. Kje pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. 903.	908
narodni pijonirfi! Podajmo si roke ter skupno korakajmo s prosveto k svobodi I Naša vasica je tudi jako prijetna ter nudi krasen osvežujoč pogled na našo Adrijo, po furlanski ravnini ter zraven samuje tudi Trstelj, se katerega je eden najkrasnejših razgledov s katerega precej obiskujejo hribolazci. — Stara navada našega gostoljubnega krčmarja Francija je, da svojim gostom streže kar najbolje. Torej na prijateljsko snidenje 1
Vesti iz Istra.
Volilni shodi v Istri. Na biakoŠtno nedeljo dne 4. junija ob 4. uri popoludne
Županstvo Dekani,
dne 10. maja 1911.
Zlatar In nrar F. dl P. Trevlsan
Trst, Cirso 34 In pedr. ul. Madesnlna 5.
Ure in verižice v veliki izberi ZA BIRMO
po konkurenčnih cenah. Popravlja vsakovrstne are, navadne in komplicirao«. — VELIKA IZBERI ZLA-
TANINE.	j
postrežbo i zmerne čete, sobe za tnjce po nizki ceoi so na razpolago. Železniška postaja Štanjel. Omni-busi vsako nedeljo in praznik ob 10. uri zjutraj. Za obilen obisk bo priporoča Mat. Wasmeyr, hotelier.
bo volilni shod na dvorišču Ivana Pucer-a ALEKS. FKANC MAYEK - TUST pok. Ivana h. štev. 27 v Novi Vasi, občina w . H	.
zgalnioa kave
I ptnificnarii f V Skodjanu - Matavunn Da JI ■ razpolago krasne, zračne sobe, opremljene z taj udobnejšim komfortom. Zraven seučnati borov gozd, senčnato dvorišče in v bližini voda Keba, v kateri se lahko koplje. Obrniti se je : Restavracija „Reka" Matavun, pošta Divača. 905
9nn bekt. vina ima na prodaj, po nizki ceni fcUU Vinarska in gospodarska zadruga v Dorn-bergn. _9i7
Vsi blnnancl In blrmanke ^^
botri na dan birme pri edinemu našemu fotog afu JERKlCU, Trst, ul Poste 10, - Gorica, gosposka □L 7. — CENE ZNIŽANE.	315
z. z. I. br. 42.
Natjecatelji na ovo mjesto moraju dokazati da posjeduju svojstva zahtjevana u Član. 6. 7 i 8 spomenutog pravilnika, a osobito austrijsko državljanstvo, neporočno ćudoredno ponašanje i podpunu sposobnost za obavljanje uredovnih posala ovog službenog mjesta.
Naročito pako zahtjeva se poznavanje hrvatskoga kao uredovnog i njemačkog jezika u govoru i pismu, a dati će se prednost onomu koji pozna takodjer talijanski jezik.
Molbenice sa dokaznicama o navedenim svojstvima imaju se podnesti podpisanomu najskasnije do 30 junija 1911.
Općinski glavar Ivan Bachich v. r.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno
99
Piran.
Na binkoštni ponedeljek dne 5. junija bo volilni shod v Materadi — občina Umag.
Iz Marezig. Pevsko, bralno in god-beno društvo „Neodvisnost", pri katerem je že dolgo časa vladalo mrtvilo, je na svojem zadnjem občnem zboru izvolilo odbor, ki se je potrudil in dela na vse kriplje, da se to društvo, ki je vživalo svoječasno velik ugled, vzdrami iz spanja pravičnega in začne zopet delovati na začrtanem programu.
Potem, ko ni imelo to društvo že več let (kar je provzročilo mrtvilo) nobenega pevskega učitelja, si je odbor pridobil v gospodu Silvestru Cerutu, nadučitelju iz Trušk, moč, katere ime že zadostuje in jamči bodoče vspehe v vsakem pogledu. Zatega-dalj javlja „Neodvisnost" vsem bratskim društvom v okolici in na deželi, da bo slavilo letos desetletnico svojega obstanka ter da priredi o tej priliki, dne 13. avgusta, veliko narodno slavnost v Marezigah. Vsaj bratska društva so torej naprošena, naj blagovolijo to vpoštevati, ter sodelovati na tej slavnosti, katera obeta postati pravi narodni tabor na hribu, ki dominira vso koprško okolico in nudi krasen razgled na Koper in morje. Želeti bi bilo, da se to društvo moralno in materijelno podpre, ker le tem načinom se mu zagotovi življenje in veselje do delovanja na polju pravega napredka.
Peroj je jedino selo v Istri z pravoslavnim prebivalstvom. Imajo svojega pa-
llhir-nlor in P°PravljateIj glaaovirjev Be pri-UUli uiCU poroča slavnemu občinstvu. Andrej
Pečar, ulica Alighieri 3, II, Trst	900
PRI FRANCU"
v Trstu, nI. giosue CarSucci 33.
Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrbi in se toplo priporoča
JAKOB ORTAK.
TELEFON 1743.
KajboIJU Tir xx dobivanja p«Ata» kav«
Naznanja se slavnemu občinstvu, da je bila otvorjena
____trgovina kinkalij, porcelana in steklenih predmetov
Sfitlfi^tfiSkfll *fidrta' '	na	ulice Carlo Ghega 2 (bivša mirodiJnlca).
^	č • ^	| Velika zaloga Bvetilk za petrolej, plin in elektriko. Namizni servici, servici
1 za kavo in čaj, rozolij s taso po 2 kroni. Skodelice s krožnikom v n^jraz-V soboto 27. in nedeljo 28. t. m. i ličnejših in modernih barvali po 50 stot. komad, krožniki iz najfinejšega . .	-	! porcelana po 30 stot. komad. Predmeti za darove. Dobijo se tudi franže iz
NOV, interesantan program* biserov za svetilke po K VSO komad. - Zaloga mrežic in pritiklin za plin.
Prosi se za Vaš cenj. obisk, ne da bi bilo treba česa kupiti.

PULA
Palast-H6tel „Riviera"
Hotel I. vrste, moderni komforfc, lastna garage.
3 minute oddaljen od kolodvora ~ in od pristanišča parnikov. -
POREČ (Istra)
Palast-H6tel „Riviera"
Morska kopelj in klimatično mesto za zdravljenje z zrakom.
Krasna lega ob morski obali, toplo podnebje brez vetrov, izvrstna morska kopelj, moderni komfort, cene zmerne, dve uri oddaljen od Trsta. — Razne dnevne zveze parnikov ali železnice.
Informacije daje: Palast-Hotel „Riviera" v Puli.
Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
. TOVARNA šfOZOV
PETER
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte — Poštni vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
Alla Sartorella
Velika fzbera vsakovrstnih čevljev za