KRANJ, petek, 11. 2. 1983 CENA 11 din V SREDIŠČU POZORNOSTI Preverjanje produktivnosti, organiziranosti in znanja Razpravljanje o tem ali so letošnja določila resolucije, ki predvidevajo za 18 odstotkov večji skupni izvoz in izvoz na konvertibilno področje celo 25 odstotkov, realna ali ne, ne bo prav nič pomagalo, je poudaril sekretar predsedstva CK ZKS Miha Ravnik, ko je v sredo na Brdu pri Kranju odgovarjal na vprašanja gospodarstvenikov o najbolj aktualnih vprašanjih našega razvoja. Izvoz je nujnost in je treba narediti vse, da se cilji uresničijo. Zavedati se je treba, da brez izvoza ni dela. in to spoznanje mora prodreti v sleherno temeljno organizacijo. Jugoslovanski izvoz predstavlja v svetovni trgovini komaj 0,5 odstotka, kar pomeni, da tudi veliko povečanje ne more spremeniti svetovnih tokov trgovine in so zato možnosti za povečanje velike. Vendar pa se bomo morali doma drugače organizirati. Ves naš izvoz namreč sloni na lesni, tekstilni, kovinski, strojni in elektroindustriji ter kmetijstvu, kjer prostora za povečanje izvoza ni več veliko. Zato je nujno potrebno, da se v mednarodno menjavo začnejo vključevati tudi druge panoge. Treba se je organizirati tuko, da za tistega, ki prodaja le doma, ne bo izvažalo drugo podjetje ali panoga. Skratka tako, da bo devize moral vsak sam zaslužiti. Razen tega je treba izvažati predvsem izdelke. V našem izvozu namreč še vedno 40 odstotkov predstavljajo surovine, ker je njihov izvoz najlažji in tudi dohodkovno je izvoz zanimiv, saj tudi drugod, tako kot pri nas, najraje uvažajo surovine. Izvoz mora prinašati dohodek. Lani je kar 40 odstotkov izvoznikov izvažalo z izgubo, hkrati pa je 30 odstotkov izvoznikov prodajalo izdelke na svetovnem trgu dražje kot doma. V vseh panogah, ki izvažajo z izgubo bi zato kazalo pregledati programe, produktivnost in organiziranost proizvodnje kot tudi nastop na tujem trgu. Izvoz namreč pomeni preverjanje naše produktivnosti, organiziranosti in vloženega znanja. Nastop na tujem trgu mora biti organiziran in celovit. Konkuriramo si lahko doma, medtern ko je na tujem treba nastopati s skupnimi in usklajenimi programi, Največ je na tem področju pri nas naredila Bosna in Hercegovina, ki s celovito ponudbo izdelkov in storitev uspešno konkurira znanim, svetovnim firmam. Ob vsem tem pa je treba ustvariti pogoje dela na izvoznem področju. Pri nas se spreminjajo vsake tri mesece, čeprav bi za normalno planiranje, pripravo in izpeljavo izvoza moralq gospodarstvo vedeti vsaj za leto, še najbolje pa za celotno srednjeročno obdobje pod kakšnimi pogoji bo izvažalo. L. Bogataj LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Miha Ravnik je na Brdu pri Kranju odgovarjal na vprašanja gospodarstvenikov. Delati med ljudmi in zanje Jeseniški komunisti o idejnopolitični usposobljenosti Zveze komunistov, delegatskih odnosih in akcijskih konferencah — Z lastnim odgovornim delom usmerjati aktivnost drugih Jesenice — Večina osnovnih or- tanizacij Zveze komunistov jeseniš-' e občine je že organizirala javno Razpravo ob pripravah na 6. sejo QK ^KS Slovenije o nalogah komunistov pri utrjevanju idejne in akcijske usposobljenosti in organiziranosti ZKS Jesenice, i V razpravah so komunisti nekoliko manj spregovorili o proizvodni problematiki, stabilizacijskih prizadevanjih, svobodni menjavi dela Jn dohodkovnem povezovanju zato, kfer so temeljite ocene izdelali že po < seji C K ZKJ in ZKS. Svojo ^»zornost so zdaj usmerili na neka-^ra druga področja kot na idejno-^olitično usposobljenost ZK, na delegatske odnose, aktivnost družbenopolitičnih organizacij. Med drugim komunisti v jeseniSo ^bčini ugotavljajo, da je premalo Neposrednega aktivističnega dela in epričevanja komunistov v javnosti poudarjajo, da je treba na vseh področjih več delati z ljudmi, jim ^omagati, reševati probleme in gstvarjati zaupanje v naš sistem, ^krbi jih tudi, da delo mladinskih Organizacij in mladih v nekaterih delovnih okoljih nikakor ne zaživi, tudi zato, ker ne naletijo na pomoč in razumevanje ostalih družbenopolitičnih organizacij ter vodstvenih in vodilnih delavcev. Pohvalili so delo sindikata, ki se veliko bolj ukvarja s perečimi ekonomskimi in družbenopolitičnimi problemi, dosledno kritični pa so bili do svojega dela, predvsem v tem, da bi moral biti vsak komunist odgovoren za delo in svojo aktivnost. Nekatere osnovne organizacije tudi pravijo, da se vse prepogosto ocenjuje ,le delo osnovnih organizacij Zveze komunistov, o delu in odgovornosti občinskih, republiških in zveznih organov pa se molči ali se izogiba javni oceni. Neprizanesljivi so bili do delovanja delegatskega sistema, ki je še neučinkovit, šepa pa predvsem informiranost. Zavzemajo se za to, da naj bi preverili kadre v vsem delegatskem sistemu in ocenili njihovo delo, ob nujnem izobraževanju delegatov. Komunisti v delegatskem sistemu nosijo še posebno odgovornost za uresničevanje sistema, za informiranje. Idejnopolitično izobra- -r . v „„A* — Skladatelj Alojz Ajdič za kantato Tri gorenjske Prešernove nagrade \ k JeJsenxk za prevod p^er- »Taborišče Ravensbruck«, P^^^Logonder za spomenik Ivanu novih poezij v francosctno inkiparjone^ g' h' d za letQ Groharju v Sonci so dobitnik ^njskin podelili v Kranju. Iz- 1982. Letos so jih na slovenski MM* PJ k terem gorenjske Prebira nagrajencev je dolocalnovi na p9osaJznih po-sernove nagrade Podeljujejo za izjem nagrajencev po dročjih umetnosti vn do ^^larlebilo vrsto let sporno Kranjska posameznih gorenjskih obe,^{^t Velikih in deset Malih Prešerno-kulturna skupnost pa je pode licipei v popravitl oziroma zdru-mh plaket, ki prav tako ugotavlja da to tre ter natančneje določiti žiti oba pravilnika za podeljevanje ptu^i j mandat članov žiriji. — Foto: F. Perdan Dominiku Smoletu ^nagrada Slavka Gruma« Wošnjo nagrado za najboljše dramsko besedilo dobil dramatik J^ominik Smole za dramsko besedilo »Zlata čeveljčka« - Žirija Nsebej izpostavlja dramske tekste avtorjev Emila Filij t Zmavca, Denisa Poniža in Petra Božica - Ohi ^kstov Žirija Filipčiča, Ja-Obilo novih }s Kranj — Po sVečani otvoritvi Ted-slovenske drame in pred včerajš-i ^opremiersko in krstno uprizoritvijo4 drame J. Vošnjaka »Doktor Dra-n^n« v izvedbi Prešernovega gledalca, so organizatorji TSD podelili Krošnjo »Nagrado Slavka Gruma« za L^jboljše dramsko besedilo prete-V<žga leta. Nagrada je bila tokrat že k^tič podeljena. Letošnja žirija Mile Bojan Štih, Andrej Inkret in Matija Logar je pregledala trideset jamskih besedil ter soglasno odloge, da dobi »Nagrado« "Dominik V^iole za dramski tekst »ZLATA ČEVELJČKA«. Istočasno je žirija ugo-^Vila, da v sam vrh lanskoletne jamske ustvarjalnosti sodijo »Ume-ijiki svobode« tmila Filipčiča, »Ho-Vv*ldska kraljica« Janeza Zmavca, 1 v^reughel ali kuga« Denisa Poniža, • Avguštinova vrnitev ali komisar Križ 2. del« Petra Božiča. Ti teksti so bili v ožjem izboru in konkurirajo tudi za nagrado naslednje leto. Žirija ugotavlja, da je produkcija slovenskih dramskih tekstov v zadnjih letih narastlu, kar seveda lahko pripišemo predvsem zanimanju vseh slovenskih gledališč za slovenska dramska besedila, odmev gledalcev na izvirno slovenske dramske uprizoritve ter posredno tudi na Teden slovenske drame ter na samo nagrado. Med vsemi tridesetimi teksti je namreč že dobra polovica tudi gledališko preverjenih, saj so doživeli že svojo uprizoritve. V letu 1982 je bilo na slovenskih odrih kar 19 krstnih uprizoritev sodobnih slovenskih gledaliških del. Lansko leto, je bilo tako gotovo med plodnejšimi v sodobnem slovenskem gledališču. M. L. ževanje članov še ne poteka tako, kot so si ga zamislili in med drugim je dejstvo, da posamezni člani vedno niso pripravljeni obiskovati predvsem zahtevnejših oblik idej nepolitičnega usposabljanja. Pojavljajo se problemi pri kadrovanju v zahtevnejše in časovno daljše oblike usposabljanja m se zato nekatere osnovne organizacije bolj ogrevajo za kvalitetno samoizobraževanje in izobraževanje članstva na skupnih sestankih. Jeseniški komunisti so za akcijsko povezovanje v železarni, kjer se ustanavlja predsedstvo stalne akcijske konference. Zavzemajo pa se za akcijske konference transporta, šolstva in gradbeništva, medtem ko ie za turizem že zaživela. D. Sedejj Obravnava resolucije Kranj — Svet za planiranje, pred časom pa tudi predsedstvo in občinski svet zveze sindikatov, so obravnavali predlog občinske resolucije za letos. Ob sicer jasnih smernicah letošnjega gospodarjenja, kjer ima glavno besedo kajpak izvoz, ostaja nekaj odprtih vprašanj, ki so jih dodobra pretresli tudi v sindikatu. Resolucija omejuje naraščanje vseh vrst porabe, zato bo treba razporejanje družbenega proizvoda in dohodka poslej res skrbno določiti. Poraba sme rasti počasneje od nominalne rasti dohodka. Dosedanja praksa je neskladna z razvojno potjo, saj poraba zaostaja manj kot polovico, edino skupna poraba sledi usmeritvi. Porabo kaže letos ukrotiti, saj ima prednost reprodukcijska plat gospodarstva. Dohodkovni hlebec bo treba tako razkosati, da bo večji delež namenjen amortizaciji. Resolucija predvideva 26-odstotno amortizacijo, vendar vsaj v večjih organizacijah združenega dela menijo, da bi smeli brez škode za kakih & odstotkov dvigniti delež sredstev za amortizacijo. Dohodek naj bi, pravijo, naraščal 15-odstotno, toda številka je bržčas preveč optimistična. Veseli bodo že 5 ali 6-odstotne rasti. Nekaj vprašanj porajajo tudi naložbe, saj so v resolucijo večinoma zajete tiste, pri katerih organizacije računajo na bančno pomoč. Od negospodarskih naložb bodo verjetno uresničene le tri najvažnejiSe: vodovod, osnovna šola in center usmerjenega izobraževanja. Gradnja slednjega je še vprašljiva. Zbrana je namreč šele polovica potrebnih sredstev, preostalo bi moralo sovložiti združeno delo. A denar ni edini problem, posebej če bo gospodarstvo pripravljeno pokrili razliko. Nova ovira je zakon o zaščiti kmetijskih površin.„Center naj bi namreč zrasel na Zlatem polju, poleg dijaškega in študentskega doma. Med gospodarskimi naložbami bi bilo pričakovati Tekstilindusovo kotlarno, vendar bo verjetno počakala na priključek plinovoda. Čeprav je izvoz nedvomna gospodarska usmeritev leta" 1983, poraja nekatere dvome. V resoluciji zapisani cilji terjajo več izvoza in nove izvoznike, ne pove pa, kako do teh ciljev. Organizacije združenega dela so močno okrnjene glede zastavljenih izvoznih načrtov, saj jim račune križa devizni zakon pa seveda tudi nestimulativna devizna politika. " D. Ž. Sindikalna tekma odpade Kranj — Organizacijski odbor 16. zimskih športnih iger občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj sporoča, da v soboto, 12. januarja, odpade tekmovanje v veleslalomu in sankanju na Krvavcu! O novem datumu tekmovanja bo prireditelj vse prijavljene pravočasno obvestil. Kranj — Čeprav smo komunalce letos po prvem dnevu sneženja lahko kar upravičeno pohvalili, ne moremo mimo dejstva, da so snežne zadrege pešci po Kranju kar precej čutili. S Prešernove ulice so splužili sneg, a pešci so morali korakati mimo kupov snega, saj lastnikom lokalov ni kaj dosti mar, da bi počistili pred lastnimi vrati. Po drugi strani pa bi komunalci na marsikaterem . kraju dobro in bolje opravili svoje delo, če vozniki avtomobilov ne bi parkirali kar rta cesti. Parkiranja ob cesti so se ob pomanjkanju parkirnih prostorov navadili, navada pa je tudi pozimi železna srajca. — Foto: F. Perdan 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE Spodbudne organizacijske spremembe Integracije in"reorganizacije so bile lani kar v petih delovnih organizacijah v kranjski občini — Na spremembe pa se že nekaj časa pripravljajo tudi komunalne in obrtne delovne organizacije Ko so v Kranju pred kratkim pregledovali dosežene organizacijske spremembe, ki so jih načrtovali z lansko resolucijo, pa so menili, da so dosedanji integracijski procesi vendarle le del širšega dohodkovnega Kranj — Toliko organizacijskih sprememb, prizadevanj in tudi izpeljanih samoupravnih proizvodnih in dohodkovnih povzav v kranjskem gospodarstvu že dolgo ni bilo kot prav preteklo leto. Največje spremembe zadevajo prav kranjsko Iskro Elektromehaniko, kjer so bile organizirane tri enovite delovne organizacije in sicer Električna ročna orodja, Telematika in Kiberne-tika. Čeprav nova organiziranost še ni povsem zaključena, pa že doslej v vseh treh delovnih organizacijah ocenjujejo reorganizacijo kot uspešno še posebej glede gospodarskih rezultatov kot tudi napredka na področju samoupravnega in družbenopolitičnega dela. Spremenjena samoupravna organiziranost je značilna tudi za SGP Gradbinec, saj sta iz dveh temeljnih organizacij* gradbene operative na Jesenicah in v Kranju, obe sta ločeno izvajali tako visoke kot nizke gradnje, nastala ena temeljna organizacija gradbene operative in sicer v Kranju za nizke gradnje, na Jesenicah pa za visoke gradnje, kar je seveda že doslej prineslo pomembne prednosti, verjetno pa bo treba še dodelati in uskladiti program obeh prejšnjih temeljnih organizacij. Cez občinske meje je seglo tudi povezovanje KŽK Kranj in Mesoiz-delkov Škofja Loka v delovno organizacijo KŽK Gorenjske, kar naj bi zagotovilo racionalno in rentabilno poslovanje klavnic in mesne predelave. Tudi več let načrtovana združitev Živil in Centrala je bila opravljena lani, seveda s cilji za kar najbolj racionalno poslovanje, enotnejši nastop pri večjih dobaviteljih, vse pa naj v končni posledici prinese tudi boljšo oskrbo potrošnikov. Svoje integracijske načrte so predstavile tudi komunalne in obrtne delovne organizacije v občini sicer se kot osnutek, toda spremembe, na katere so se začeli pripravljati nekako pred dvema letoma, so na tem področju pričakovane. Vse seveda ne poteka najbolj gladko, tako da bo različne poglede na bodočo organiziranost treba letos uskladiti pred dokončno odločitvijo; v Kranju med drugim pričakujejo od .nove organiziranosti tudi temeljno organizacijo, katere dejavnost bi bila vdzrževanje stanovanjskega fonda. spregledati, da še marsikje ne morejo iz svoje zaprtosti in ozkih gledanj, toda dosedanji koraki vendarle kažejo na spodbudne spremembe, ki jim, tako so poudarili tudi na zadnji seji skupščine občine Kranj, občinske meje ne bi smele biti previsoka prepreka. Kako se uresničujejo tako zastavljeni procesi v kranjski občini in predvsem kakšne učinke imajo, pa naj bi delegati kranjske skupščine bili obveščeni spet čez pol leta. povezovanja, ki se ne odvija le v okvirih občine, pač pa sega tudi čez-republiške meje, če omenimo pri tem i.. * »...i-,,,. jn pa Savo. Ne «re sicer Vsi bomo prispevali za kmetijstvo V jeseniški občini pripravljajo odlok o obdavčitvi osebnega dohodka, po katerem naj bi delovni ljudje prispevali od 1. marca dalje za pospeševanje kmetijstva 0,9 odstotka od brutto osebnega dohodka Jesenice — ,V občini pripravljajo odlok o posebnem občinskem davku za proizvodnjo hrane v občini Jesenice za letos, po katerem naj bi uvedli stopnjo 0,9 odstotka od brutto osebnega dohodka od 1. marca dalje. Na ta način bi zbrali za okoli 5 milijonov dinarjev, kar bi namenili za meso, obenem pa bi proračunska sredstva, v višini več kot 9 milijonov dinarjev namenili za blagovne rezerve v jeseniški občini. Odlok sodi med ukrepe republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predvidevajo, da kmetje ne bi dobivali premij in regresov v obliki denarja, ampak bi bili deležni ugodnosti pri nakupu semen, gnojil in zaščitnih sredstev. Kmetje naj bi imeli več krav, v nižinskem območju pa bi znašala premija 10.000 dinarjev, v višinskem pa 12.000 dinarjev za vsako privezano kravo. Za mleko naj bi dobili premijo 1,30 dinarjev tisti v hribih in 0,50 dinarjev kmetje v nižinah ter na družbenih farmah 2,20 dinarjev za liter oddanega mleka. Podobne premije se obetajo tudi za meso, kjer je za višinsko območje predvidena premija v višini 3 dinarjev ir. v nižinskem 15 dinarjev za kilogram oddane žive teže govedi. Menijo, da ie izrednega pomena predvsem to, da bo takšno premiranje spodbudilo Žuljave roke, ne pa diplome Jeseniško gospodarstvo ne more sprejeti mladih domačih diplomantov, zaradi dotrajane tehnologije jeseniške industrije in zato sprejema nekvalificirane delavce — Veliko razpisov brez odziva Jesenice - Skupno število kadrovskih štipendij v letošnjem šolskem letu za jeseniško občino znaša 494 ali nekaj več kot 3 odstotka na število zaposlenih, kar pa je pod republiškim m tudi pod gorenjskim povprečjem. Za šolsko leto 1983 in 1984 je razpisanih 307 kadrovskih štipendij, kar pa je kar 61 manj kot lani in 53 manj kot predlani. V številu in deležu pa upada razpis za višje in visoke šole. Dodatke za deficitarnost pri kadrovskih štipendijah prejema letos 318 štipendistov ali 61 odstotkov, medtem ko je bil odstotek lam 54 odstotkov. Delež štipendistov z dodatkom je daleč nad republiškim povprečjem in tudi daleč nad gorenjskim, kar dokazuje, da delovne organizacije razpisujejo štipendije predvsem za deficitarne poklice Nepodeljenih štipendij v jeseniški občini je letos ostalo 117 ali kar odstotkov razpisa, kar je toliko kot lani. Razpisov za neproizvodna področja praktično niso zabeležili ali le 3 odstotke. Letos prejema štipendije iz združenih sredstev 254 štipendistov, med njimi pa prevladujejo tehniki, ki jih je dobra polovica, petina jih je iz prvih letnikov usmerjenega izobraževanja in četrtina je visoko in višješolcev. Tri četrtine štipendistov iz združenih sredstev je imelo mesečni dohodek na člana družine od 3.501 dinarjev do 5 500 dinarjev. Poprečna štipendija iz združenih sredstev znaša letos 2.926 dinarjev m povprečna razlika h kadrovski štipendiji 1,903 dinarje. Za vsa ta izplačila porabijo mesečno 851.700 dinarjev. , Lani so podelili tri štipendije Titovega sklada, medtem ko je bil razpis za pet štipendij. • . Za jeseniško občino je tudi značilno, da prihaja v organizacije združenega dela domač »priliv«, se pravi domačini vendar pa se žal kaže vedno večje neskladje med potrebami delovnih organizacij, ki so po zahtevnosti nižje od strokovne usposobljenosti mladih. Zato prihaja na Jesenice precej delavcev iz drugih republik in pokrajin. Lani se je na novo zaposlilo 463 delavcev iz drugih področij Jugoslavije - na Gorenjskem 1.349. Če primerjamo gorenjske občine vidimo, da je bil ta priliv v kranjski 32 iav«.c v ,, . r Zaulotnik Andrej Zalar in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan Jelovčan, Lea Mencinger, Sto,m Sa^gft^kJSffn 2So! Kokalj - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1.58 - Tehnični urednik Mara,a Ajdovec _ ow.kov«c , « k£>f ,tcdnik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK kot poltednik, od l^^VD^LLivrnravrra UubllaL Naslov uredništva in uprave listo. Kranj, Moše Pliadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju fitevll-Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP LjudSk0pravlcau|UĐij«na_ redakclja 21-860. odgovorni urednik 21-535, tehnični urednik 21-835, komerciala, pro- ka 51500-603-31999 - Telefoni. Direktor in giavro ^ _ Q ćan£) pi0metnega davka Po. pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina paganda, računovodstvo 28-4W. man 35C,- din PETEK, 11. FEBRUARJA 19C NAŠ SOGOVORNIK Ladislav Srečnik, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Tržič Pozornost socialni varnosti delavcev Tržič - Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Tržič je Že v začetku meseca sprejelo letošnji program dela, ki ga je posredovalo v razpravo in dopolnitev osnovnim organizacijam, v drugi polovici februarja pa ga bo osvojil tudi občinski svet. O trenutno najaktualnejših nalogah zveze sindikatov smo »se pogovarjali z Ladislavom Srečnikom, predsednikom občinskega sveta. »Na prvem mestu moram vsakakor omeniti akcijo zaključni računi, v katero bodo osnovne organizacije še bolj dejavno kot prejšnja leta vključile tudi druge družbenopolitične organiM-cije, zlasti komuniste in mladince, posebej pa še člane odborov samoupravne delavske kontrole, katerih delo tudi na ta način želimo spodbuditi. Pričakujem, da bodo poročila v vseh delovnih sredinah pripravljena pravočasno in razumljivo ter da bodo razprave o njih vsaj tako plodne kot doslej.« »V tržiški občini minulega poslovnega leta nobena organizacija združenega dela ni sklenila z izgubo. Vendar pa Ms dokaj dobri rezultati ne smejo uspavati. Posebno temeljito bodo morali analizirati gospodarjenje tam, kjer so na meji rentabilnosti in kjer delavci ne morejo vplivati na rast dohodka ter s tem na delitev sredstev za osebne dohodke. Najbolj kričeča primera sta Tiko, ki plačuje pločevino dvakrat dražje od uradnih cen, in Integralov tozd Sap, kjer materialni stroški prav tako rastejo znatno hitreje od cen. Sicer pa delavci ob obravnavi zaključnih računov ne bodo smeli gledati le nazaj; pomembno je tudi, kako bodo letos čim bolje preskrbljeni s surovinami in reprodukcijskimi materiali, kako se bodo čim aktivneje vklju-čevali v konvertibilni izvoz, dosegali čim boljši dohodek in podobno.« ... ... Na zadnjem posvetu z direktorji je padel predlog, naj bi v tržišč občini tudi letos osvojili enotna izhodišča za delitev sredstev iz sklada skupne porabe. „ . »Res je. Svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke je na osnovi republiškega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu I9g| izoblikoval stališča za uskladitev priznanj ob delovnih jubilejih, nagrad ob upokojitvah, regresov za letni dopust, prispevkov delavcev k stroškom prevozov na delo in z dela, prispevkov za tople obroke in drugih izplačil iz sklada skupne porabe.« Osnovne organizacije zveze sindikatov so dolžne voditi tudi raz-pi-ave o družbenem dogovoru o urejanjujlelovnega in obratovalnega »To je izredno občutljivo področje,« je dejal Ladislav Sečnik. »Menim, da bi ga morali reševati v okviru medobčinske gospo darske zbornice za Gorenjsko, saj smo zlasti Tržičani zelo odvisni od javnih prevoznih sredstev. Vsak dan se iz občine vozš 1400 delavcev, študentov in učencev. Predvsem zato bi morali 'doseči enoten gorenjski dogovor.« Predsedstvo občinskega sveta se je aktivno vključilo v oblikovanje letošnje občinske resolucije. »Med drugim smo predlagali amandma, ki pravi, naj in^p v okviru posamezne družbene dejavnosti prednost programi, ki neposredno vplivajo na povečanje delovne storilnosti, in programi, ki zagotavljajo socialno varstvo delovnih ljudi it občanov. V zvezi sindikatov namreč menimo, da bo treba zaradi padca življenjskega standarda posvetiti posebno pozornost delavcem z nizkimi osebnimi dohodki. Zato bomo izdelali analizo, v katero bomo zajeli vse delavce, ki so januarja dobit manj kot 9000 dinarjev. Septembra jih je bilo 310. Analizo bomo posredovali osnovnim organizacijam, kjer bodo raziskali, ajj ^ skromni osebni dofcodki posledič* slabih pogojev dela. prenizke produktivno«*!, nepravilni nagrajevanja ali pa to Vzroki kje drugje. S v zvezi bome^rek sindikata spremljali tudi dograjevanje sistema nagrajeva«** po delu, čemur v nekaterih delovnih kolekjfcfh še vedno pOs^Čajo premalo pozorno- sti.« H. Jelo vdan Sodelovanje s sindikati Javornik — Minuli četrtek je bila redna seja predsedstva krajevne konference SZDL Javornik-Koroška Bela, na kateri so razpravljali o posvetu predsednikov delavskih'svetov in osnovnih organizacij sindikata na območju krajevne skupnosti. Govorili so o težavah, ki nastajajo v delegatskem sistemu. Vzporedno so obravnavali še vprašanje ustanovi- tve koordinacijskih odborov sind*-tov na območju krajevne skupni Pozitivno so ocenili doslej opravi no delo predsednikov in poslušali ročilo o finančnih zadevah, nate spregovorili še o sodelovanju : " mčjstvom. Tesne stike naj bi nizali posebno s Trbovljami in ljevom. E. Žagar Kje so vzrok nesklepčnosti? činskega sveta ZKS, ki že danes razpravlja Drav o tem - ocenili* namreč javno razpravo o aktualnih vprašanjih in nalogah idejno in akcijsko usposobljeno*: ter organiziranost komunistov m Gorenjskem. Kranjski komite > sicer organizacija, ki v zadnrth štirih letih ni doživela ne sklepi si-je (bivSe) konference. Vendar * nehote vsiljuje oh takšnem p( Ul vu misel, da morda člani občin skega komiteja, zadolženi & spremljanje javne razprave osnovnih organizacijah le opravili, svoje naloge tako, kll! „ j*, od njih pričakovalo. Ah KTt izmikanje odgovornosti, sirj|, priznati posledice slabo opravljene^ dela al. ^ kaj drugem, bo treba pač razjasniti med član: komiteja, če ne drugače bo p* trebna celo kakšna zamenjava, M. . Kranj - Za sredo popoldne sklicana seja občinskega komiteja ZKS Kranj je imela na dnevnem redu pomembne točke — <>d ocene javne razprave o aktualnih vprašanjih in nalogah pri utrjevanju idejne in akcijske enotnosti usposobljenosti ZKS, do programa dela občinskih organov ZKS v tem letu ter programa marksističnega izobraževanja v občini. Kljub tako pomembnemu dnevnemu redu pa se je -eje udeležilo premalo članov, da l>i lahko sklepe sprejemali / več kot dvotretjinsko večino, kot to določa 7. člen Statutarnega sklepa. Od ,r)0 članov komiteja je namreč manjkalo kar 19 članov, 10 res upravičeno, ostali pa ki neznanih razlogov. Seja je n (i ponovno sklicana /a ponedeljek, 14. febmarja, ob lo. uri, vendar bo do takrat mimo seja Medob- PETEK, 11. FEBRUARJA 1983 _GOSPODARSTVO___3 STRAN O Lr A S Koliko pojedo Ločani? Ker trgovina nima količinskih podatkov, je bilanca oskrbe za le to 1983 lahko le približna — Dovolj mesa in mleka iz domače ob čine — Mesne zaloge na kmetih Na Gorenjskem se že nekaj let dogovarjajo o ustanovitvi interesne skupnosti za preskrbo oziroma o skupnem načrtovanju preskrbe prebivalstva z osnovnimi živili ter pospeševanju pridelave hrane. Vzrok, da se zadeve tako vlečejo, je treba iskati tudi v dejstvu, da na Gorenjskem nimamo podatkov, koliko živil potrebujemo, koliko jih lahko sami pridelamo doma in za katera so potrebna sovlaganja drugod v Sloveniji in Jugoslaviji. Zato bodo najprej pripravili bilanco preskrbe po posameznih občinah. Na torkovi seji izvršnega sveta v Škof j i Loki so ugotovili, da je tudi občinsko bilanco potreb preskrbe skoraj nemogoče izdelati, ker jim primanjkuje podatkov. Trgovske organizacije, ki oskrbujejo škofjeloško področje s prehrambenimi izdelki, nimajo nikakršnega pregleda, koliko določenih živil ljudje pokupijo. Vsi podatki so izraženi le v dinarjih in povečanja so indeksirana, nikjer pa niso znane količinske številke. Iskra Reteče v letu 1983 Štiri milijone dolarjev zaslužka na tujem trgu X Iskri - Tovarni gospodinjske opreme v Retečah za letos planirajo 37-odstotno povečanje izvoza na konvertibilno trzisce, kjer naj bi zaslužili 4 milijone dolarjev - Migajo kvaliteto svojih izdelkov, veliko pa delajo tudi v kooperaciji s tujimi partnerji Zato so si na komiteju za družbeno planiranje pri občinski skupščini pri sestavi bilance pomagali s približnimi ocenami, ki pa za natančnejše planiranje nimajo prave vrednosti. V trgovini ne samo, da nimajo pregleda nad potrebami prebivalstva in oskrbo ter se zato preveč prepuščajo improvizaciji, temveč se vse bolj zanašajo tudi na občinske blagovne rezerve, kamor v zadnjem času želijo vse pogosteje posegati. Hkrati pa trgovina nima skoraj nobenih komercialnih zalog in zato že manjša potrošniška mrzlica lahko sprazni police. Zakon, točno predvideva, kakšne zaloge mora imeti trgovina, in v občini bi morali pri njem vztrajati. Vendar je ob tem treba upoštevati izredno težak položaj trgovine, katere akumulativnost že nekaj let pada in nima denarja za oblikovanje zalog, čeprav je denar zanje predviden v maržah. Zato bo treba, so poudarili na izvršnem svetu, trgovnini pomagati, da bo dobila potrebne bančne kredite za komercialne zaloge. Še najbolj zanesljiva je preskrba s kruhom, mesom in mlekom. Mesa in mleka namreč dobijo v škofjeloški občini precej več, kot ga potrebujejo. Tako v klavnici KŽK za letos načrtujejo, da bodo poslali na trg 2719 ton govejega in 3675 ton svinjskega mesa. Takšne količine so si zagotovili s sovlaganji in pogodbami s kmetijskimi zadrugami in drugimi kmetijskimi organizacijami v Sloveniji in v drugih republikah. Predvidevajo tudi, da bodo dali na trg 35 ton telečjega, 2,4 tone ovčjega mesa in 26 ton odoj kov. Razen tega bodo dali na trg tudi 2820 ton mesnih izdelkov. Seveda vse te količine ne bodo predelali in prodali le na loškem območju, temveč na celotnem območju, ki ga oskrbujejo. Mleka naj bi v škofjeloški mlekarni odkupili 5,6 milijona litrov, od tega naj bi ga 1,4 milijona litrov prodali svežega, 4,2 milijona litrov pa bi ga predelali. Na seji je bilo v razpravi tudi rečeno, da se vse preveč pogovarjamo o hladilnicah in drugih dragih objektih za živilske rezerve premalo pa razmišljamo o tem, da bi s pospeševanjem kmertijske proizvodnje imeli rezerve beljakovin oziroma mesa na kmetih. V ta namen so potrebna dosti manjša sredstva kot za naložbe v hladilnice, ki bodo preskrbo tudi podražile zaradi zahtevne tehnologije, vzdrževanja potrebne kvalitete živil. Da pa bi vendarle prišli do kolikor toliko točne bilance, je izvršni svet zadolžil komite za planiranje, naj skupaj z ABC — Loka izdela enotno metodologijo spremljanja zalog in porabe glavnih življenjskih potrebščin. L. Bogataj Veliko želja malo denarja Gorenjsko gospodarstvo je za letos prijavilo 183 naložb v vrednosti 25,2 milijona dinarjev — Še vedno velika potreba po bančnem denarju, ki ga ni, razen tega pa je postal izredno drag Komisija za presojo investicij Gorenjske je lani obravnavala 102 novi investiciji v vrednosti 13,35 milijarde dinarjev. Od tega je bilo 75 investicij obravnavanih po skrajšanem postopku, ker je bila predračunska vrednost manjša od 15 milijonov dinarjev. Ostalih 27 investicij, ki so večje vrednosti, je komisija obravnavala na podlagi predhodnega mnenja banke. Za 26 investicij je dala pozitivno mnenje. Večje investi- ' cije so znašale 9,1 milijarde dinarjev ali 67 odstotkov celotne predračunske vrednosti predlaganih investicij. Izvozno usmerjenih investicij je bilo 25 odstotkov, v primarno kmetijsko proizvodnjo slabih 8 odstotkov, v proizvodnjo deficitarnih surovin nekaj več, v gospodarsko infrastrukturo 15,9 itd. Čeprav so številke dokaj visoke, je investiranje na Gorenjskem lani močno upadlo in so dejansko izplačana sredstva za investicije celo nižja od amortizacije, kar pomeni, da gospodarstvo nima denarja niti za enostavno reprodukcijo oziroma za obnavljanje zmogljivosti. V primerjavi z družbenim proizvodom so investicije na Gorenjskem upadle na 16 odstotkov, vendar je delež lani že nekoliko porastel. Republiška komisija za presojo investicij je lani obravnavala 15 investicij z Gorenjske v vrednosti 2,4 milijarde dinarjev in je dala zanje soglasje. Za letos so predvidevanja za investiranje na Gorenjskem veliko bolj optimistična. Gospodarstvo načrtuje kar 183 investicij v vrednosti 25,2 milijarde dinarjev in še 260 milijonov dinarjev sovlaganj. Največja naložba je elektrojeklarna Jesenice v vrednosti 12,37 milijarde dinarjev. Sicer pa v Kranju predvidevajo 47 investicij v vrednosti 4,69 milijarde dinarjev, na Jesenicah 25 naložb v vrednosti 13,38 milijarde, v Radovljici 28 v vrednosti 2,78 milijarde, v Tržiču 14 v vrednosti 1 milijarde in v Škofji Loki 24 investicij v vrednosti 3 milijard dinarjev. Izvozno usmerjenih je 31 naložb v vrednosti 6,1 milijarde dinarjev. Večina večjih investitorjev, ki predstavljajo po vrednosti dve tretjini vlaganj, se zanaša na bančna sredstva. Teh pa je malo, razen tega so postala zelo draga, zato je vprašanje, koliko predvidenih naložb se bo lahko uresničilo. Problem je tudi v tem, da večina investitorjev, razen Iskre, Save, Kladivarja, Alplesa in Železarne, ohranja sedanje delovne intenzivne programe. To pomeni, da v večini delovnih organizacij še vedno premalo mislijo na razvoj in premalo vlagajo v nove programe, zato se tudi ohranja sedanja neustrezna sestava proizvodnje. L. Bogataj Škofja Loka — Največja ovira pri planiranju razvoja v letu 1983 je bilo v Iskri — Tovarni gospodinjske opreme Reteče nerešeno vprašanje, kakšna bo oskrba z repromateriaJi v letu 1983. Zaradi slabe oskrbe so namreč imeli lani vrsto težav v proizvodnji in zato je bil oviran tudi izvoz. CJospodarski dosežki niso mogli biti tako spodbudni, kot so jih planirali. "Težave so imeli pri oskrbi z barvami, laki, pločevino, izolacijskimi in še nekaterimi drugimi materiali, kar pm je stalno večalo zaloge nedokončane proizvodnje in s tem tudi stroške. v letošnjem gospodarskem planu Je ^pomembnejša naloga izvoz, ki je že nekaj let podrejena gospodarska politika te Iskrine tovarne, tetos naj bi izvozili za skupno 4 milijarde dolarjev izdelkov, kar je za 37 odstotkov več kot lani. Na prvi pogled se zdi, da je plan preveč ambiciozen in nerealen, saj tudi na svetovnem trgu prodaja ne teče najbo-1 je, vendar pa se v Iskri Reteče lahko pohvalijo, da imajo že podpisane pogodbe kar za 80 odstotkov predvidenih izvoznih pošiljk. Izvoz naj bi v oelotnem prihodku predstavljal že kar četrtino. Ob tem je treba še posebej poudariti, da gre v celoti za konvertibilni izvoz. Sodelovali bodo tudi s češkim partnerjem, vendar plačevanja ni- majo urejenega na klirinški način, temveč medsebojne obveznosti poravnavajo v dolarjih. Tako bodo letos okrepili izvoz kavnih mlinčkov v Alžirijo in Zvezno republiko Nemčijo, v načrtu imajo kompenzacijski posel z italijanskim partnerjem, ki naj bi zagotovil dovolj materialov za nemoteno proizvodnjo plastičnih delov. V Zvezno republiko Nemčijo in Švico bodo izvažali kuhalnike in v Nemčijo še ope-kače kruha za firmo AEG. V Iskri Reteče veliko vlagajo tudi v lastni razvoj. Tako pospešeno razvijajo opekač kruha, ki ga bodo v glavnem izvažali. Prav tako načrtujejo prodor v dežele tretjega sveta, večji tržni uspeh pa si obetajo tudi v skandinavskih deželah. Torej je celotni gospodarski plan Iskre Reteče smelo postavljen. Računajo, da se bo celotni prihodek povečal kar za 67 odstotkov, dohodek za 56 odstotkov, prodajo na domačem trgu naj bi povečali za slabo tretjino. Iz tega je razvidno, da bodo stroški proizvodnje naraščali hitreje od prihodka. Vzrok je stalno naraščanje cen domačih surovin in materialov za proizvodnjo, ki so se v enem letu podražili v poprečju za dobro tretjino, medtem ko cene njihovih izdelkov skoraj niso porasle. Za letos so predvideli 15-odstoten porast cen. L. B. Manj pločevine, cevi in koles Lani so v Rogovi Cevarni v Križah namesto 6000 ton predelali v cevi le 3000 ton pločevine — Rezultat je 75-odstotno uresničen, skrčen proizvodni plan in strm padec dohodka — Letos bodo od jeseniške Železarne dobili predvidoma komaj 1200 ton pločevine; 800 ton, kolikor jih potrebuje proizvodnja koles, bodo nadomestili z začasnim uvozom, vse druge naročnike cevi pa bodo najbrž morali odsloviti omeni 350.000 dolarjev. Skoraj celoten znesek, ob dinarski participaciji, zahteva jeseniška Železarna. C Križe — Za lansko poslovanje Rogove temeljne organizacije Ce-varna v Križah je značilno predvsem pomanjkanje hladno valjane pločevine, iz katere izdelujejo cevi za sestavne dele koles in drugih izdelkov, največ opreme za kampiranje. Čeprav bi v Cevarni lahko predelali kar šest tisoč ton pločevine, so jo lani polovico manj. In čeprav po njihovih kvalitetnih ceveh veliko povprašujejo tudi naročniki zunaj delovne organizacije Rog, številnim željam niso mogli ugoditi. Uresničili so komaj tri četrtine proizvodnega načrta, sredi novembra pa je nekaj delavcev zaradi pomanjkanja pločevine moralo celo ostati doma. Glavni dobavitelj pločevine je jeseniška Železarna, ki je lani razen dinarskega združevanja na osnovi samoupravnega sporazuma pričakovala od Roga tudi devizno. Rog je dinarske obveznosti poravnal, medtem ko deviznih ni zmogel, saj s 27 odstotki z izvozom ustvarjenih dolarjev ni uspel pokriti zahtev vseh dobaviteljev materialov. Predvsem zato jim je Železarna, ki se prav tako otepa z deviznimi težavami, prodala tisoč ton manj pločevine, kot so načrtovali v že tako skrčenem planu. Pomanjkanje pločevine seveda ni vplivalo le na skromnejši količinski in vrednostni plan Cevarne, ampak tudi celega Roga, ki so mu razen tega cenovne škarje odrezale dodatnih 60 milijonov dinarjev dohodka; na eni strani se je material podražil za dvanjst odstotkov, na drugi pa so cene koles ostale zamrznjene. Čeprav so kolesa zadnja leta na tujem in domačem trgu izredno kon-jukturno blago, letos proizvodnje ne bodo bistveno povečali. Izdelati jih nameravajo 457.000, od teh osemnajst odstotkov izvoziti. Vrednostni delež izvoza, ki odpade na kriško Cevarno, je dvanajstodstoten, kar V Rogovi Cevarni torej tudi letos ne vidijo konca težav v preskrbi. Te se celo povečujejo. Namesto potrebnih šest tisoč ton pločevine, kolikor bi je lahko predelali v cevi, imajo z Železarno sklenjeno pogodbo za 1200 ton. Torej bo samemu Rogu za kolesa zmanjkalo 600 ton cevi, ki jih nameravajo pridobiti z začasnim uvozom pločevine, za druge naročnike pa jin sploh ne bo več. To pomeni za Cevarno okrog 45,5 milijona dinarjev izpada dohodka, ki je že v lanskem polletju začel strm<5 padati. Takrat je bil le za dvanajst odstotkov višji kot v enakem obdobju 1981. leta, v tri-četrtletju le še za pet in konec leta po oceni približno enak oziroma celo nekoliko skromnejši. Vsekakor bo morala Cevarna ob prizadevanjih celotne delovne organizacije in podpori tržiške družbenopolitične skupnosti poiskati nove dobavne poti za pločevino, katerih imena pa trenutno nihče ne pozna, saj je vsa kovinskopredelovalna industrija v podobnih zagatah in od železarn brez deviznega združevanja zaman pričakuje materialov. H. Jelovčan NA DELOVNEM MESTU Žareča kovina na nakovalu Tržič — Ognjeno rdeč, razbeljen kos kovine, ki ga mlad delavec z dolgimi kleščami potegne iz peči in poda kovaču, je v obrisu že precej podoben bodoči kosi, le ožji, debel je. Kovač, črn v obraz in roke, ga preprime v eno roko, položi na nakovalo, z drugo roko pa vodi težak utop, ki bučno »zapleše« po žareči kovini, dokler ne dobi želenega obhčja, zavihanega robu in rezila. Anton Kralj iz Tržiča je eden najstarejših kovačev v Tovarni kos in srpov, saj bo prav kmalu, 3. marca, dopolnil tridesetleten delovni staž. Za kovača se je izučil v tovarni in se poskusil na več delih: Najprej je kose na mrzlo koval, potem jih je obrezoval, širil je pleskarske lopatice in nože za rezanje trave, zdaj pa že nekaj let širi kose. »Širjenje kos je zame od vseh , dosedanjih opravil najtežje, saj zahteva izredno natančnost,« je povedal. »Zelo pomembna je priprava orodja, predvsem utopa, med kovanjem pa mi niti en udarec ne sme uiti izpred oči. Ce namreč utop dvakrat udari na isto mesto, je kosa uničena.« f§ * I Anton-Kralj, kovač v Tovarni kos in srpov Tržič »To delo opravljamo trije, vendar sva že pol leta samo dva, tako da je pogosto treba sedeti ob nakovalu več kot osem ur. Začenjam ob petih zjutraj, ob osmih imam približno deset, petnajst minut odmora, ob pol desetih pa je pol ure za malico, končam pa nekako ob pol dveh ali tudi kasneje. Žal si oddiha vedno ne morem privoščiti. Včasih kaj nagaja in počitek odpade. Trenutno je dela čez glavo, ker hitimo z naročili za izvoz.« Anton Kralj je priden delavec. Normo krepko presega, kljub temu pa njegov osebni dohodek doseže komaj poldrug stari milijon dinarjev. Meni, da je za tako naporno in zahtevno delo, če ga primerja z deli v nekaterih drugih tržiških tovarnah, preslabo nagrajevan. Trditev podkrepi s tem, da med mladimi ni nikakršnega zanimanja, da bi se izučili za kovače. Vzrok gotovo ni samo težko delo. Tako je v Tovarni kos in srpov vse manj kovačev. Nekateri odhajajo drugam, drugi v pokoj, novih pa ni. V kovačnici je strašansko bučno, pa tudi sicer delovni pogoji niso boljši kot pred desetletji. Spredaj je od »kladiva« vroče, zadaj zebe, medtem ko je poleti vročina skoraj neznosna. Tudi stroji so že precej dotrajani. »Kljub vsemu imam svoje delo rad,« pravi Anton Kralj, »in ne razmišljam o tem, da bi šel drugam. S sodelavci se dobro razumemo, imamo pa tudi nekatere ugodnosti, ki jih drugod pogrešajo. Naj omenim samo počitniški dom v Umagu, poceni in okusno toplo prehrano v tovarniški menzi. Želim le, da bi načrtovano preselitev v nove, sodobnejše proizvodne prostore čimprej uresničili in s tem ustvarili boljše delovne pogoje.« H. Jelovčan Preizkušnja za delegatski sistem Zanimiva je bila ugotovitev predsednika republiške zakonodajno-pravne komisije na Gorenjskem posvetu o razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, ki jih je republiška skupščina organizirala po Sloveniji. Dejal je, da smo v zadnjem času priča administrativnim pritiskom na tem področju, pomenijo preizkušnjo za delegatski sistem. Ne gre le za ko, da je gradivo prepozno ali celo zadnji hip predlo-. ženo delegatom. Da je uvrstitev nekega problema ali rešitve na dnevni red zasedanja tik pred zasedanjem skregana z delegatskim odločanjem, je jasno. Vendar pa se že nekaj časa srečujemo tudi s težavami, ki zadevajo kvaliteto posameznih materialov. Pravzaprav postaja to problem številka ena. Pa ne toliko gledano s strokovne plati, marveč s stališča, kaj skušamo sploh doseči. Zato bo treba v prihodnje bolj zaostriti odgovornost predlagateljev do določene problematike. Kot primer mečkanja in zgrešenega obnašanja lahko omenimo zakon o gozdovih. Stvari niti sistemsko niso rešene, pa že ponujamo zakon. Ali pa zakon o ptt pri sistemu zvez. Da ne govorimo o zadnjem intervencijskem zakonu o varstvu zem- ljišč, kjer lahko mirne duše rečemo, da stvari še vedno niso dovolj jasne. Zato bi se družbenopolitične organizacije morale odločno lotiti ocenjevanja tovrstnih dogajanj. Neprizadeti ne bi smeli biti pri tem tudi upravni organi; pa če gre za tako imenovano zaupno gradivo ali ne. Lahko bi celo ugotovili, da upravni organi danes premalo spremljajo dogajanje v praksi in se pri tem včasih ne ozirajo na vprašanja, ki zadevajo sistem. Zato bo prizadevanja za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov treba čimbolj zaostriti. Eno od /prašanj, ki povzroča precej nejasnosti, je tudi tako imenovani problem regij: kje je na tem področju še dopustna meja glede na uresničevanje delegatskega sistema in odnosov. Ugotovili bi lahko, da regije ni moč izključiti iz delegatskega sistema, kar zadeva izmenjavo mnenj. Prav tako ne bi smelo biti zaprek, kar zadeva usklajevanje. Nenazadnje gre pri tem za notranjo organiziranost, moč in sposobnost. Seveda potem ne bi bilo združljivo s skupščinskim delegatskim sistemom, da bi bilo takšno usklajevanje predstavljeno v skupščini z nastopom regije, ker le-ta v delegatskem sistemu ni opredeljena. A. Žal ar O LAS 4 STRAN._KULTURA_PETEK, 11. FEBRUARJA Dobitniki kranjskih Prešernovih plake Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je kranjska kulturna skupnost podelila Velike in Male Prešernove plakete, s katerimi nagrajuje posebne zasluge na področju kulture. Tudi letos so podelili pet Velikih in deset Malih Prešernovih plaket * Velike Prešernove plakete so redno vsako leto v drugem kraju in s prejeli: tem ohranjajo in poglabljajo kultur- ne stike z matično domovino in za-W m mejskimi Slovenci. Zbor se v zad- K mš^mW&m nJem času bori z velikimi težavami ' ' . t predvsem kadrovskega značaja,ven- dar vztraja v svojem poslanstvu, pri--,? ^tOll '''v: pravi vsako leto samostojen koncert f / ter sodeluje na krajevnih proslavah, ,'% občinskih revijah in drugih priredit- H , k ; vah. poezije. Skupaj s pesnico Irmo Kern je sodeloval na razstavah Slutnja poletja I in Slutnja poletja II. Z novimi sodelavci in projekti se je v okviru studia Signum in West-East predstavil v Kranju, Ljubljani, na Reki in v Benetkah. Na Ex temporu v Piranu je Nejč Slapar leta 1980 za svoja prizadevna likovna iskanja prejel prvo nagrado. Gorenjski Prešernovi Skladatelj ALOJZ AJDIČ Slovenskega Skladatelja Alojza Ajdiča poznamo kot avtorja uspelih, tudi na tujem izvajanih komornih glasbenih del. S kantato za re-citatorko, dva mešana zbora in veliki simfonični orkester »TABORIŠČE RAVENSBRUCK« je posegel v tematiko, ki pri nas doslej m doživela širše glasbene obdelave. Skladatelj je izbral med pesmimi, od katerih so nekatere nastale v samem taborišču, nekatere pa v prvih povojnih letih. Pesmi, ki si sledijo po kompozicijskem videnju taboriščnih grozovitosti, ustvarjajo domala naturalistično vzdušje, tako da občutimo hlad, brezi/.h od- ■ nost, pa tudi optimizem in vero v prihodnost. Glasbena obdelava je prav zaradi naturalističnega slikanja slogovno heterogena, toda to ima svoje ooravičilo in smisel. Delo je po vsebini izredno močno, v posameznih odstavkih celo pretresljivo. Tisto, kar se kaže v tej kantati še posebej zadeto, pa je vloga orkestra. Prav tu vselej daje izrečenim, zapetim besedam muzikalno vrednost, ekspresivno zvočnost. Skladatelj Alojz Ajdič je nedvomno ustvaril obsežno glasbeno delo, ki je polno drobnih, občutenih liričnih odstavkov, ki ima jasno gradacijo in izostreno zvočno nadgradnjo, ki raste iz vsebine nekoč zapisanih pesmi kot obsodba in svarilo. Prevajalec VIKTOR JESENIK V Jesenikovem prevajalskem opusu zavzemajo izjemno mesto njegova prizadevanja za prodor slovenskili pisateljev v francoski jezikovni prostor. Prvi pomembni rezultat organizacijskih in prevajalskih prizadevanj Viktorja Jese-nika na tem področju je francoska antologija slovenske poezije od Prešerna do Koviča, ki je leta 1962 izšla pri pariški založbi Seghers. Nastala je v tesnem sodelovanju s Cenetom Vipotnikom, prevode slovenskih avtorjev v francoščino, ki jih je prispeval Viktor Jesenik, pa je z dokončnim umetniškim oblikovanjem besedil oplemenitil še francoski pesnik Marc Alyn, ki je po tej antologiji sodeloval s profesorjem Jesenikom še pri vrsti drugih projektov. Na ta način se je francoski bralec lahko seznanil z izborom Kosovelovih pesrni (1965), z dvema nagrajenci z izjemnim posluhom za najpomembnejše kvalitete originala. Prešernove pesmi v francoščini se uvrščajo med najvidnejše dosežke v prizadevanjih za prodor slovenskih avtorjev v evropsko in svetovno književnost. Kipar TONE LOGONDER Tone Logonder je predstavnik tiste generacije kiparjev, ki se je šolala na Akademiji 'za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih, znanih in priznanih že pred vojno. Frančišek Smerdu mu je bil vzor do tiste mere, da se je Logonder v svojih zgodnjih delih, predvsem , portretih, zgledoval po njem. Toc-to ni bilo posnemanje vzorniki bolj je bilo podobno nezavednemu iskanju opore za izhodišče, za tek lastne poti. Od neposredne vezanosti na tradicijo, se je der odtrgal kasneje, predvsem : zanimivim portetom »Anton Ažbe* Drugo obdobje v Logondroverr kiparskem opusu predstavlja ciklus figuralnih plastik na terr.c kmečke žene. V tem zaokrož tematsko zaprtem kiparskem tu, je odmev na severnjaško pes: impresionistično smer Barlach-občuteno prevrednoten v doma« žanrsko vzdušje, ki ga še najbci t dojemamo v kipih kot na primt-»klepetulji«, »Čipkarica« in drug:;. Zanimiv je začetek te Logondrc -poti, ki je kiparja pripeljala v rahlo stilizacijo. V portretu »Mati*. ... predstavlja kmečko ženico, uperio bljeno doprsno in odeto v volne: pled, je treba iskati začetke drug-, ga obdobja. Prav to figuro je kar neje razvil v razreševanje prob-: matike cele stoječe figure. Nas:i je nekaj variant »Kmečke žene katerih so najbolj opazni ti prer. ki v vedno večjo stilizacijo. Zanint vo je, da je v prvih pri »Kmečke žene« še ohranil ob ga je kasneje nadomestil s^ ovalno ploskvijo brez kakršn podrobnosti. Na ta način se j oddaljil od pripovedne vsebi plastično formo začel pripo ti v vrednotah, ki jih plastika vsebovati. Poleg spomeniške plastike Logonder veliko ukvarjal tudi: is-i delavo medalj ali z osnutki za tč vne značke z reljefnimi upodcb: vami znanih mož in z drugo terr ko. 3e se MOŠKI PEVSKI ZBOR DPD SVOBODA STRAŽIŠČE (v imenu zbora prevzel predsednik zbora Maks Dolenc) Letos praznuje 30-ietnico delovanja. V prvih letih obstoja so zbor sestavljali predvsem zelo mladi pevci. Kljub velikim spremembam v zasedbi je zbor napredoval in v drugem desetletju dosegel svojo najvišjo kakovostno raven. Tedaj je veliko koncert i i al doma in po vsej Sloveniji. Leta 1966 je zbor skupaj z MPZ iz Dupelj nastopil med koroškimi Slovenci v Logi vasi ob Vrbskem jezeru, loto kasneje je navezal stike s PZ SPD Zarju iz Železne Kaple. Leta 1970 je zbor pričel sodelovati z MPZ DPD Bratov Milavec iz Brežic, prek njih pa z MPZ Vasilij Mirk iz Prošeka pri Trstu. Po nekaj letih posamičnih izmenjav je v letu 1973 prišlo do srečanja vseh štirih zborov v Kranju. od tedai pa se ti zbori srečujejo NEJČ SIAPAR Nejč Slapar je izrazit nosilec eksperimentalnih likovnih prizadevanj. Njegove zgodnejše stvaritve nosijo značilne naslove Eksperiment, Prostorske zasnove in podobno. Konec šestdesetih let so ji? slikar pojavil kot predstavnik opartistične u motnosti", katere dosežke je s pridom uporabil tudi pri svojem grafičnem delu. Z veliko zagnanostjo se je nato oprijel novih strujanj na relaciji likovna umetnost—poezija. S Francetom Pibernikom je pripravil v Kranju in v Škof j i Loki razstavi Grafični prostor poezije in Boazni prostor STANKO KUKOVICA Od leta 1951 do upokojitve oktobra 1982 je bil Stanko Kukovica učitelj v Trbojah in ves ta čas je tam aktivno deloval kot kulturni delavec. Pod njegovim vodstvom so člani kulturnega društva Trboje naštudirali in postavili na oder vrsto dram in veseloiger, s katerimi so nastopali doma in po drugih krajih. Večino teh iger je Stanko Kukovica režiral sam in s pomočjo svoje žene. Pod njegovim vodstvom bilo je kulturno društvo pobudnik in nosilec razgibanega kultni nega življenja v kraju, obnovili so tudi dvorano in oder ter uredili klubski prostor v kulturnem domu. PETER KUHAR Peter Kuhar, nekdanji partizanski kurir in borec, je bil celih 25 let predsednik Slovenskega prosvetnega društva Zarja v Železni Kapli, obenem pa aktivni član moškega in mešanega pevskega zbora tega društva. Vsa ta leta je med drugim skrbel, da je društvo imelo tesne stike z matično domovino. Kulturno društvo Jezersko je prav na pobudo Petra Kuharja leta 1960 navezalo stike s prosvetnim društvom Zarja in od tedaj se to sodelovanje poglablja s sistematično kulturno izmenjavo v obliki vsakoletnih medsebojnih gostovanj igralcev, pevcev in plesalcev. Velika zasluga Petra Kuharja je, da se na Koroškem ohranja slovenska beseda. UUBINKA ŠIMVNAC V preteklih šestih letih je Osrednja knjižnicu v Kranju pod vodstvom Ljubinke Šimunac dosegla vidne uspehe. Kažejo se p^dvsem v prostorskih pridobitvah, ki jih je knjižnica dosegla v tem času, ter v uspešnih prizadevanjih za uresničevanje reforme knjižničarstva v občini. Oddelek za izposojo odraslim bralcem in tri podružnične knjižnice so namreč v tem času dobile prenovljene prostore in opremo za prosti pristop do knjig. Organizirali so centralno obdelavo knjižnega gradiva, s čimer so bili oddelki razbremenjeni, odpadlo je veliko zamudnega adniu nistrativnega in tehničnega dela. Pomemben napredek knjižnice pomeni tudi začetek sistematičnega zbiranja domoznanskega gradiva iz temeljne knjigama Borove poezije (1966 in 1975) pa z Župančičem in Gradnikom (1978) ter Cenetom Vipotnikom (1975) in z izborom sodobne slovenske poezije (1971). S tem je Viktor Jesenik pomembno utrdil vezi med francosko in slovensko književnostjo. Vrh Jeser.ikovega prevajalskega dela in takorekoč njegovo življenjsko delo pa predstavlja letošnja francoska izdaja Prešernovih pesmi, s katero sta prevajalca Jesenik in Alyn francoskemu bralcu ponudila glavnino Prešernovih stvaritev v reprezentativnem izboru in zaloge, kar pomeni začetek sp ne zbirke domoznanskega < za gorenjsko področje. Polee velika zasluga Ljubinke Sa.._ da so se v občini in regiji zaeei«r vezovati splošne izobraževalna šolske knjižnice. Male Prešernove plakete prejeli: Organizator Kino kluba l>.. METOD AHČIN, gledališki igralske skupine Prešernovega dališča iz Kranja IZTOK ALI P pevec in organizator MPZ DrJ< upokojencev Kranj ALOJZ MAC povec in organizator mešanega * skega zbora Iskra Kranj JOŽE PF DAN, režiserka m organ:-..:: kulturnih dejavnosti KPD Ma: Nemilje JANA VIDIC, igralec ir mator lutkovne dejavnosti pr. ~ šernovem gledališču v Kranju 1 JAN KKAMŽAR. lutkovni iv - Dri pionirskem KUD na OŠ a • CIRIL MRGOLE, organizator - turnih dejavnosti v KUD IX.br Naklo ZDENKO KOSIH, org.r" tor kulturnih dejavnost, v DPD š hoda St.ažišče MILAN TEPINA FOLKLORNA SKUPINA 1SK Kranj. KULTURA — GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 5. STRAN O L, A 8 Kulturni koledar KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je v času slovenskega kulturnega praznika odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1957-1961. V galeriji Mestne hiše so na ogled dela ameriškega grafika Gaborja Peterdija. v Mali galeriji razstavlja osem pomurskih grafikov (Ivo Bo šnjakovič, Štefan Galič, Zoltan Gabor, Štefan Hauko, Franc Mesarič, Borut Vild), v Stebriščni dvorani pa je na ogled razstava Jugoslovanska gledališka fotografija 83. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega muzeja odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. . . V avli gimnazije v Kranju je odprta razstava fotografij Mar- ^ jana Kukca, člana Foto-kino kluba Janez Puhar iz Kranja. V Prešernovem gledališču bov petek, 11. februarja, ob 19.30 uri na sporedu uprizoritev Forstneričevega -dramskega besedila »Ljubstava nekoč in v blatu« v izvedbi SNG Drama Maribor. V soboto, 12. februarja ob 19.30 uri bo SNG Ljubljana uprizorilo »Ujetnike svobode« E. Filipčiča. V nedejj'o, 13. februarja, ob 19.30 bo KUD Titovo Velenje uprizorilo »Sekiro« J.Žmavca. V ponedeljek, 14. februarja, ob 13. uri je na sporedu A. B. Novaka - »Nebesno gledališče« v izvedbi LG J Pengov Ljubljana za US S Žagar; ob 16. uri za Gimnazijo Kranj. V torek, 15. februarja, bo PDG Nova Gorica uprizorilo ' »Pnšljite za naslovnikom« D Rupla ob 15. uri za TOSC Kranj in ob 19.30 uri. V sredo, 16. februarja, ob 19.30 uri bo predstava I.Cankarja »Pohujšanje v dolini Sentflorjanski«, ki jo bo uprizorilo Narodno po-zorište iz Banja Luke. V četrtek, 17 februarja, ob 19.30 uri je na sporedu M. Dekleva Sanje o govoreči češnji v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane za OŠ S. Žagar in izven. DUPLJE — 11. februarja ob 19. uri bo v Gasilskem domu v Dupljah proslava — Kino klub Duplje, OO ZSMS Duplje in osnovna šola Duplje. ADERGAS - V torek, 15. februarja, ob 15. uri bo v dvorani v Adergasu izvdel KUD BoreC Velesovo Veselo nedeljsko popoldne — splet pesmi in besed. LJUBLJANA — V ponedeljek, 14. februarja, je na sporedu v okviru Tedna slovenske drame v Drami v Ljubljani ob 19.30 uri D. Jančarja Disident Arnož in njegovi. Odhod avtobusa je ob 18. uri izpred hotela Creina v Kranju. TRŽIČ — Danes zvečer ob 18. uri bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču tradicionalna revija pevskih zborov TRŽIČ POJE 83. Revija bo združena s podelitvijo Kurniko-vih nagrad za kulturno delo. Na prireditvi, ki je organizirana v počastitev slovenskega kulturnega praznika, bo sodeloval tudi mešan pevski zbor PEKO, ki namerava v letošnjem letu izdati svojo prvo LP ploščo. V,tržiškem razstavišču paviljona NOB so 8. februarja odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Megliča, ki izhaja iz Loma nad Tržičem. Razstava bo na ogled vse do konca februar- GORJE - Danes ob 19. uri bo Prešernova proslava v Domu Partizana Zgornje Gorje. Pripravili jo bodo v DPD Svoboda Gorje. BOHINJSKA BISTRICA Danes ob 16. uri bo premiera dramskega dela Lymana Franka Baumu »Čarovnik iz Oza«, ki ga bo uprizorila DPD Svoboda Tomaž Godec v Domu Joža Až-mana v Boh. Bistrici. V torek, 15. februarja, ob 19.30 pa bo premiera dela Johana Mestroya — »Utopljenca« v izvedbi DPD Svoboda Tomaž Godec iz Boh. Bistrice v Domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici. KROPA - V soboto, 12. februarja, bo Prešernova proslava v Sindikalnem domu Kropa ob 17. uri v izvedbi KUD Stane Žagar Kropa. RIBNO - V soboto, 12. februarja, bo premiera v Zadružnem domu Ribno ob 19.30 A. Medveda »Rendez-vous« in J. Alešev-ca »Podlaga zakonske sreče« v izvedbi DPD Svoboda Rudi Je-dretič iz Ribnega. V nedeljo, 13. februarja, ob 19.30 gostuje ljubljanska Opera v Zadružnem domu v Ribnem z »Don Pasqua-lom« Gaetana Donizettija. ŠKOFJA LOKA - V torek, 15. februarja, ob 17. uri je na sporedu likovna pravljica Edija Severja Pustne šeme. Otroci, pridite oblečeni v pustne šeme. V sredo, 16. februarja, ob 18. uri bo Večer z diapozitivi — Švedska — dežela tekačev. Vodil bo Svetozar Buček. Obe prireditvi bosta v knjižnici Ivana Tavčarja v Škof j i Loki. RATEČE - V nedeljo 13. februarja ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Ratečah koncert v počastitev Slovenskega kulturnega praznika. Nastopil bo moški pevski zbor J. Krmelj iz Rateč in mešani pevski zbor Društva upokojencev I. Cankar iz Ljubljane. RADOVLJICA - Drevi ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo »Slovenska ekspresionistična grafika«, ki jo je Muzeju radovljiške občine posredovala Moderna galerija iz Ljubljane. Razstavljeni bcxlo originalni grafični listi Božidarja Jakca, Vena Pilona, Mihe Maleša in Toneta Kralja. Razstavo si boste lahko ogledali do (6. marca, vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Aleksij Pregarc se predstavlja Javornik-Koroška Bela — Minulo soboto je bila v delavskem domu Jul-ke in Albina Pibernik na Javorniku proslava slovenskega kulturnega praznika, ki se jo je udeležilo več kot 200 krajanov. Program so pripravili harmonikarji jeseniške glasbene šole, ženski pevski zbor društva upokojencev Javornik-Koroška Bela in folklorna skupina društva upokojencev. Kot gost se je predstavil slovenski pesnik iz Trsta Aleksij Pregarc. O pesniku Pregarcu in o njegovem literarnem delu je spregovoril literarni kritik iz Trsta Tavčar. Prireditev je povsem uspela, razen tega pa so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje z literati na tržaškem ob- močju- E. Žagar Lani manj turistov Naklo — Oseka v turizmu se je letos poznala tudi v številu prenočitev v krajevni skupnosti Naklo. Čeprav so pri Turističnem društvu pričakovali, da bodo lahko sobe oddajali že v predsezoni, kot je bilo to vsa leta doslej, pa se takšna pričakovanja niso izpolnila.Tudi 2950 nočitev od junija do septembra lani je vsekakor številka, ki je niso pričakovali in je daleč pod številom prenočitev zadnjih let. Turistično društvo se je sicer na sezono dobro pripravilo, saj so za investicijsko vzdrževanje in obnovo Protipožarni bazen na Pivki Naklo — Letos nameravajo na Pivki zgraditi protipožarni bazen, ki bo služil za rezervne količine vode za gašenje morebitnih požarov. Krajevna skupnost Naklo je že dobila gradbeno dokumentacijo, nekaj potrebnega materiala za gradnjo pa tudi že kupili. Da ho postavitev protipožarnega bazena na Pivki velika pridobitev, ni nobenega dvoma. Ob gradnji bodo Pivčani pomagali tudi z denarnimi prispevki, prostovoljnim delom ter pri odvozu izkopanega materiala. VAŠA PISMA ZAJCI BREZ VODE Jezi me, ker nekateri v zimskih mesecih zelo slabo skrbijo za-zajce. Ne vem, kje so slišali, da te živali vode sploh ne potrebujejo. Vprašajo naj izkušene rejce, ki vedo, da morajo zajci dvakrat dnevno dobiti svežo vodo tudi v času krmljenja z zelenjem. Poznam pa primer, da zajce prek celega leta krmijo le z najslabšim senom. Voda bi jim bila v tem slučaju še bolj potrebna, a kljub temu ostajajo brez nje. Od Društva prijateljev živali so sicer že dobili opomin, vendar jih tudi to ni zganilo .. . (Naslov je v uredništvu) S. V. poslovalnice namenili več kot 622 tisoč din. Poleg obnove bifeja in recepcije so uredili tudi pokrit prostor, na petih mestih v krajevni skupnosti pa so namestili klopi za počitek. 2e konec lanskega leta pa so se dogovorili tudi za nekatere obnove v tem letu. Tako bodo letos obnovili nasad pri poslovalnici Turističnega društva, uredili parkirišče ter položili asfalt okoli bifeja. Med drugim pa bodo postavili tudi reklamni kozolec, lotili se bodo markacij ob spominskih obeležjih, svojo dejavnost pa bodo popestrili tudi s turističnimi predavanji. POROČILI SO SE V Kranju so sklenili zakonsko zvezo: Jasna Djordjevič in Andrej Iste-nič; Damijana Zabret in Matjaž Bogataj; Romana Ferenčak in Pavel Ribnikar; Slavka Fister in Milan Vi-dic. V Škofji Loki so sklenili zakonsko zvezo: Marija Bernik in Štefan Železnih iz Vincarjev; Ana Vidmar in Anton Štibeij iz Škofje Loke; Aleksandra Dolinar in Edvard Obestar iz Škofje Loke. ----N Janez Hafner razstavlja v Železnikih Ob novih slikah krajin akademskega slikarja Janeza Hafnerja se moramo najprej vprašati, ali potrjujejo staro zasnovo in s tem slikar-jevo vztrajanje pri zamislih, ki so nastale tam okoli leta 1980, ali pa pomenijo najnovejše Hafnerjeve krajine tudi priznavanje novih vrednot in novega načina slikanja. Da bi bilo to vprašanje razumljivejše, moramo vsaj kratko pregledati tisto obdobje v razvoju avtorjevih iskanj, ki že nosijo v sebi tudi klice današnjega stanja. Leta 1981 smo zapisali, da je Hafner prekril vso slikarsko ploskev z barvnimi lisami, ki so bile abstrahirane oblike sicer znanih predmetov v pokrajini, kakor so na primer drevesa, poti in drugo. Neba na slikah ni bilo in skozi barvne nanose je prosevala belina kot iluzivna transparentna belina neba. S tem načinom je dosegel optično napetost in vznemirljivo razgibanost ter se je hkrati oddaljil od resničnostne podobe krajine, ki je obstajala pred gledalcem samo še kot aluzija neke predstavitve. Na tak način so se slike potrjevale samo še skozi izkušnjo in občutljivost gledalca, ker je bila slikarju važnejša površina slik, ploskovno nanašanje barv, oplemeniteno s širokimi potezami čopiča. Ko danes opazujemo najnovejše slike, se nam dozdeva, kot da smo to že videli na starejših delih: barvne lise so samostojen element gradnje, so slikarjevo barvno sproščanje, ki pa je tako kot barvna skala reducirano na najmanjšo možno mero potrebnosti. In vendar Hafner prav s tako pičlo odmerjenimi sredstvi pričara pred nas znan motiv, izhajajoč iz avtorjeve občutljivosti in zaverovanosti v pokrajino, ki ga obdaja. Z zvišanjem očišča se mu je odprlo tudi nebo in pogled v pokrajino nasploh. Odpadla je aluzivnost, ker je pred nami konkretnost, polna tradicionalne tipike. Toda prav na tem mestu se Hafner že zopet oddaljuje od čiste predmetne odslikave. Njegove krajine so sestavljene iz posameznih potez s širokim čopičem, vmes pa je takorekoč prazen prostor, neposlikana ploskev slikarskega platna. Zopet bi lahko ponovili že zapisano, da so slike takšne, kot da so nedokončan trenuten navdih, ki je slikarja zadovoljil v določeni fazi nastajanja slike, kjer je bila slikarjeva roka predana svobodi akcijskega slikarstva. Toda resnica je ravno nasprotna. Vsaka poteza, pa naj bo videti še tako samovoljna, nametana, slučajnostna, je krepko podvržena slikarjevi racionalni usmeritvi. Nič ni slučajnega, vse je premišljeno in slikarjeva roka samo začrta tisto, kar je bilo skrbno pretehtano. Andrej Pavlovec V___*-/ Prostorski problemi mladine KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC Si 370 LOGATEC I* (061 1741 333 lete« 31656 praznuje Velesovo — V nedeljo ob 16. uri bodo prizadevni člani kulturnoume-tniškega društva Velesovo praznovali 45-letnico obstoja, ki jo bodo združili s spletom pesmi in iger naših mladih. Veselo nedeljsko popoldne bo posvečeno tudi Dnevom kulture ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos' mineva 45 let, odkar so 31. julija 1938. leta v Adergasu prizadevni krajani in kulturniki z željo po ustvarjalnosti in v skrbi za kulturni napredek teh vasi ustanovili Prosvetno društvo Velesovo. Ker dvorane ni bilo, so bile igre na podih pri Martinovcu oziroma Grašču. Pričeli so z urejanjem društvenih prostorov — dvorane v samostanskih kleteh. Že 26. novembra 1939. leta so v novi dvorani prvič uprizorili dramo »Tri sestre«. Vseskozi je bilo društvo zelo delavno, kar je zasluga prizadevnih članov. Tudi letos so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili dneve kulture. Sedaj pripravljajo uprizoritev mladinske igre »Mali strah Bav-bav« v režiji Silva Sirca, ki bo konec meseca februarja. Janez Kuhar Osem pomurskih grafikov — V okviru tradicionalne kulturne izmenjave med Kranjem in Mursko Soboto so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli v galeriji Mestne hiše v Kranju razstavo »Grafika v Prekmurju«, s katero se kranjskemu občinstvu predstavlja osem pomurskih grafikov: Ivo Bošnjakovič, Štefan Galič, Zoltan Gabor, Štefan Hauko, Jože Horvat-Jaki, Lojze Logar, Franc Mesarič in Borut Vild. — Foto: F. Perdan __ Zasip — Te dni se je na programski konferenci sestala mladina Zasipa. Lani so bili mladinci aktivni zlasti na športnem področju, saj so sodelovali na spomladanski in jesenski ligi malega nogometa, pripravili pa so tudi orientacijski pohod. Letos bodo verjetno bolj dejavni tudi na drugih področjih, čeprav imajo na voljo sila borna srestva. Razmišljajo tudi o svojih prostorih. V gasilnem domu se ne bodo mogli sestajati, ker ni ogrevanja, primernejši bodo prostori KS in dvorana. Tam bodo postavili mizo za namizni tenis in šah, s čimer bodo privabili v organizacijo več mladih. _ Vida Dovzan Razstava del članov Dolika — Ob slovenskem kulturnem prazniku so člani likovnega kluba Dolik pri DPD Svoboda Jesenice v soboto, 5. februarja, odprli skupinsko razstavo svojih del. Tako se že petindvajset let predstavljajo ob kulturnem prazniku in ob dnevu republike. Klub je izredno delaven, lani so pripravili 37 skupinskih in kolektivnih razstav, 13 pa so jih imeli v gosteh. Tokrat se predstavlja 17 likovnikov s 35 likovnimi deli. Razstavo si lahko ogledate do 16. februarja, vsak dan razen nedeljejjdJ6. do 19. ure, ter ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Razstavo je tokrat odprl Janez Jamar, predsednik jeseniškega občinskega sindikalnega sveta. Branko Blenkuš KUD Velesovo ' . • v nn]eriH Mestne hiše v Kranju si lahko Ameriški grafik v Kranju ~ .Y.9"„,,Jmetnika GABORJA PETERDIJA. ogledate grafična dela ameriškega ^ sodelovanjem Ameriškeqa Razstavo je Gorenjski muzej pnpJ ^ 79/5 rojen v Budimpešti, centra iz Ljubljane. Gabor Peterai j /gJ9 0d ieta 196O predava na v Združene države Amerike je Pnseirafični umetnosti. Njegove risbe in univerzi Yale. Napisal je knjigo keQa umetnostnega muzeja v grafike najdemo v zbirkah Metropon a JWashingtonu Corcorano-New Yorku, Narodne umetnostne gaie rfmetniškega inštituta v Chica-oe umetniške galerije v Washinf°^ ' n v Muzeju zahodnih umetosti 9U, Victoria in Albert muzeja v Lonaon , .'ah v združenih drža- v Toktu in v mnogih dr^hmvzejt ameriškega grafika bo v Kranju vah in drugod. Razstava del vidnega Perdan brez dvoma pritegnila veliko pozornost.^ O LAS 6. STRAN ROMAN POTOPIS, NADALJEVANKA _j -- PETEK, 11. FEBRUARJA 1933 Črtomir Zoreč •'V*' >. V"- Stara kovačija (Zabreznica št. 46), kjer je še ohranjeno nakovalo, na katerem je Majdh razbila verigo, v katero je bil vkovan njen Janez — »Divji lovec«. Vaški fantje iti možje tega niso upali storiti in svojega soseda osvoboditi... • »Divji lovec« na Jezerskem Še vsakokrat, kadarkoli so me povabili prijatelji iz prosvetnih društev na podeželju, naj si ogledam neko njihovo prireditev, koncert ali gledališko predstavo in napišem o njej »kritiko«, sem se znašel v zadregi. Kajti namen mojih pisani nikakor ni kritizirati ali ocenjevati. Želim le poročati o dejavnosti naših društev, o ljudskoprosvetnem delu na vasi, ki nikakor ne sme zamreti. Zato me vsaka oživitev teh društev in njihovi uspehi — pa naj si bodo to neke splošne prireditve, pevski nastopi ali gledališke igre - resnično razvesele. In zdaj naj bi jih meril s strogim metrom in seciral pod povečevalnim steklom. Ko pa vendar vem, da je vedno težje zbrati določeno število amaterjev in jih pripraviti k učenju, vajam in nastopom. K sreči se ponekod najde še toliko pripravljenosti — sodelovati brez posebnega plačila, zgolj za moralno priznanje ali aplavz ... No, na Jezerskem je stvar le dosti ugodnejša. Amaterji radi sodelujejo, prebivalstvo si skoraj v celoti ogleda njihove prireditve. Tako so mi za predstavo »Divjega lovca« povedali, da pri njej sodeluje vsak petnajsti Jezerjan, ogledali pa da si jo bodo vsi domačini. Naravnost zgledna ljudskoprosvetna »mobilizacija«! Prisostvoval sem premieri v soboto, 5. februarja t. 1. (igro bodo ponovili na Jezerskem še trikrat, gostovali pa bodo z njo v Besnici, v Železni Kapli in pri sv. Primožu na Koroškem). Brž še povem, da pri jezerski predstavi sodeluje pevski nonet in štirje igralci iz Železne Kaple, s katero je naš obmejni kraj že dve desetletji prijateljsko povezan. In da sta bila pri premieri prisotna tudi Miha Kuhar, kapelški podžupan in podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj, Stane Boštjančič. Tudi glede izbora igre same, velja reči besedo. Pisatelj Finžgar je še vedno cenjen kot naš najboljši ljudski dramatik. Divji lovec (napisan 1. 1902), Naša kri, Veriga in Razva- Edo Torkarfcpopotna povest POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN line življenja so štiri njegova odrska dela, ki jih podeželski odri vedno znova in znova vprizarjajo. Finžgar-jeve ljudske igre so izrazito »vzgojne«, saj navajajo ljudi k poštenemu življenju in obsojajo bahaštvo, lakomnost, gruntarsko trdosrčnost in podobne nečednosti. Vendar pa gledalce Finžgarjevih iger bolj mika razumljivost dogajanja na odru, klen slovenski jezik, krepke primere, markantni človeški liki, pestre kmečke noše in stari običaji, ki žive le na vasi. Vsemu temu so na Jezerskem dodali še domačo govorico, igralci so govorili pristno jezerjansko narečje (tako se reče npr. namesto »pojdite domov« — »pojte k dom«). »Divji lovec« je bil pravzaprav vojaški begun dezerter. Ušel je iz avstrijske vojske, ki se je pod generalom Ra-deckim borila s Piemontezi leta 1848 pri Custozzi, da bi varoval svoje dekle ... Motiv je resda močno naiven, z razpletom vred - a taka je bila pač Finžgarjeva »konstrukcija«. Kljub vsemu pa »Divji lovec« že več kot pol stoletja hiti z odra na oder! Jezerjani so se pri igri dobro odrezali, saj jim pojem divjega lovca ni tako tuj, tudi pesmi in vaški običaji ne. Vso predstavo sem imel bolj za za ljudski, domač praznik — ne za kak gledališki dosežek. To podčrtam zato, ker je v igri sodelovalo le nekaj starejših igralcev, vsi drugi (nastopa jih z vlogami kar prek dvajset) so mladi začetniki, novinci na odru. Kar pa je hkrati tudi zagotovilo za uspeh bodoče gledališke dejavnosti na Jezerskem. Videl sem v njihovih očeh navdušenje za delo, za sodelovanje v domačem prosvetnem društvu. To pot je bilo očitno in razveseljivo tudi tako prisrčno prijateljstvo rojakov z obeh strani meja - bil je večer resničnega pobratimstva! Za režijo in sceno je poskrbel Saša Kump, krepko mu je stal ob strani Lojze Eržen. Sicer pa so mi zatrjevali, da je uspeh prireditve pravzaprav uspeh kolektivnega hotenja in zagnanosti. C. Zoreč (81. zapis) Pot od Medije do roba Moravške doline, kjer bom strnil te zapise, je sicer prav kratka a kar dovolj pestra — tu je severno pobočje Zasavske gore (prej Svete gore), tu sta dva kraja z nenavadnim imenom: Kolovrat ih Zabava. So pa tu tudi Krače in Smučidol. Že bliže Zagorja sem prezrl Colnišče — vsekakor kraj, ki je tudi v zvezi z brodarstvom po Savi. ZASAVSKA GORA S Save bi se že moral povzpeti na to lepo razgledno zasavsko goro — kajti od tam je najbliže in najbolj shojena stara romarska pot. Vendar pa območje Zasavske gore sodi k vasi Rovišče na prisojnem pobočju kar visokega (930 m) Ro-viščka — Zasavska gora je nekoliko nižja, le 849 m! Sicer pa tudi Rovišče, gručasta hribovska vasica, ni kar tako: v srednjem veku je stal na bližnjem griču grad gospodov RoviŠkih, ki se prvič omenjajo v letih 1226 in 1228. Tudi prazgodovinsko gradišče in grobišče je bilo tu že pred leti odkrito. Zasavska ali Sveta gora je bila že od nekdaj močno obiskovana božja pot. Vrh gore stoji stara Marijina cerkev, ki jo še vedno obdaja trdno obzidje. Prva cerkev je bila postavljena že leta 1250 sedanja cerkev stoji na temeljih stare, a je bila sezidana dosti pozneje, leta 1753. Leta 1954 je v cerkev na Gori udarila strela in jo močno poškodovala. Prav zdaj, v času ko to pišem, je v temeljiti prenovi — re-stavrirajo jo po strokovnih napotkih. ' O votlini v obzidju pri cerkvi kroži legenda: da je bil v njej sramotilni oder, kjer so privezovali zločince na kol - ta je še pred leti štrlel iz tal. Druga legenda pa govori o puščav niku, ki naj bi nekoč bival v votlini. Na Zasavski gori je pred vojno stala Tomazinova planinska koča A je bila leta 1943 požgana. Zdaj je zasilna planinska postojanka v preurejenih prostorih stare opuščene šole. Tudi na Rovišču je stalo nekoč prazgodovinsko gradišče. Na vaškem pašniku je še več neraziskanih goinil - skeletnih in žarnih grobov -davnih staroselcev, Ilirov in Keltov. Zasavska gora s svojima dvema hišama ob cerkvi je nekoč veljala za samostojno vas, zdaj sodi seve v večje Rovišče, ki ima blizu 40 prebivalcev — roviščanov. ZABAVA IN KRAĆA Rad se ustavljam ob nenavadnih krajevnih imenih — da bi zvedel za izvor poimenovanj. A dostikrat nimam sreče: tako nisem slišal razlage niti za Zabavo, niti za Kračo! Je pa Zabava manjša vasica (50 prebivalcev) na osojnem vznožju Zasavske gore, že kar precej v bregu.* Lepa, obnovljena vas — pozna se, da si Zabavčani (tako si pravijo) služijo kruh tudi v industriji in v rudnikih. Na vzhodni strani vasi »proti burji« stoji skalnata Velika stena z vasico Ravne. Krače pa so že bliže Izlakam. Sodijo v rudarsko naselje Šemnik in imajo le 9 hiš, vse v osojnem bregu Zasavske gore. SMUCIDOL IN ČOLN1ŠČE Tudi nenavadni imeni! Verdi-' le razložljivi: Smučidol ie n-selek s šestimi hišami ki." visoko v osojni strmini Zasav^ gore, celih 604m. Torej kar 240c nad Mlinšami kamor po pripadli teži. Smuka lesa v dolino! Gc sodobnega smučanja zaselek go. :v ni dobil imena! Colnišče pa je že kar večja vs (150 prebivalcev) pri Zagorju. T-dvomov o izboru krajevnega iroec. ni: v zgornjem delu vasi je cerkev? Miklavža, zaščitnika nekdanjih ca narjev in splavarjev. Ker je vasas tako blizu Save, so tu izdelov* čolne - od tod Colnišče? Za vsak primer sem se še obrnii razgledanega domačina — Zagora na, da poizve za verjetnejši izvor tK imen: Zabava, Krača, Smučidol i Colnišče. KOLOVRAT Skrita vas, na koncu ozke do ne severovzhodno od Med skih toplic, a že precej vis.v pod Rebrom, ki je visok 875 n; -Kolovrat pa je le 200 m niže ir. U raztresen po pobočjih nad do/* Ljudje vseh je blizu 140 — žive : sadjarstva, živinoreje in od zashii* v bližnjih Izlakah, do koder je 7 km. Zaselek Strma njiva in Senčna imata pač zgovorni imeni. R zagonetno je ime osrednje vasi -Kolovrat. Seveda je kolovrat zesp priprava za predenje — toda od » vasi to ime? Kak km pod Kolovratom * razvaline Pirkovičevega gradu, ki; bil nekdaj last kolovraških grofov -pozneje viteške rodbine Raiar schusslov. Cerkev sv. Lovrenca >* leta 1526) hrani podobe Jurija n bica, na Strmi njivi je eetkev 5» Radegunde. '' - -v ■' ""V , Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD SOCIALNA MEDICINA IN HIGIENA GORENJSKE Kranj, b. o. Gosposvetska 12 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge TELEFONISTA Pogoji: — dokončana osnovna šola, — KV telefonist, — poskusno delo 1 mesec Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov. Izbira kandidatov bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka. .V*/' j J. Kraj Sava ob Sari (spredaj vprega za vlek tovornih čolnov po reki) plovba »Tu je čisto v redu,« je rekla ženska in zagrnila zaveso za nama. Sezul sem se in slekel srajco. Deklica me je gledala kot zver, ki so jo nagnali v past in zbira moči za odločilni spopad. »Tudi ti se sleci,« sem rekel. Nemo je odkimala in se z rokami oprijela kolen, kot da jih ne namerava nikdar več spustiti. »Zakaj ne?« »Ljudje so v sobi.« »Reci jim, naj odidejo.« »Nimajo kam. Tukaj živijo.« »Potem naj vsaj ugasnejo luč in zaprejo vrata« Zadaj za zaveso se je namreč ves cas odvijalo družinsko življenje; vrata so se odpirala in zapirala, koraki so topotali ven in noter pozvanjale so pločevinaste posode, čuti je bilo otroški vrišč in prerekanje odraslih. Do onemoglosti sem ji moral prigovarjati, da je slekla zgornji del oblačila in mi pokazala prsi - to pa je bilo tudi vse, kar sem dose- gel. Divje se je postavila po robu vsakemu poskusu, da bi se je polastil. »Me ne maraš?« sem rekel. Odkimala je in si z rokami še tesneje objela kolena. »Prav. Reci mamini, naj mi vrne denar.« »Kakšen denar?« »Tistega, ki sem ji ga bil dal zate.« Še zmeraj ni razumela. »Šel bom,« sem rekel in se začel oblačiti. Zdaj je razumela. »Ostani tukaj,« je rekla. »Kaj naj delam tukaj?« »Spi. Tudi jaz bom spala. Skupaj bova spala. Tako bo najbolje,« mi je bolj pokazala kot povedala. »Premlada sem zate in za tisto, kar bi rad od mene.« »Nočem spati,« sem rekel. In tudi, če bi hotel — ne da ni nihče ugasnil luči in zapahnil vrat, trušč v sobi je postajal zmeraj večji in zmeraj več ljudi se je drenjalo vanjo. Kmalu niti na njunem pogradu, edinem kotičku, ki jima ga je doslej še nekako uspelo ohraniti zase, nista imela več miru. Čezenj so se namreč kobacala druga dekleta, ki so že obupala, da bi to noč dobila kakšno stranko in so se odpravljala spat na svoja ležišča. Obul sem se in poklical žensko, ki sem ji bil dal denar. Po dolgem in mučnem prepiru mi ga je le vrnila. Dvajset rupij sem neopazno stisnil'deklici v roko. Ko sem odhajal sem slišal, kako ženska kriči na mojo nesojeno ljubico in tleske udarcev, ki so padali po njej. De- klica je presunljivo zajokala in ihte zbežala mimo mene na ulico. Še nobene odrasle žen ske nisem slišal tako jokati; tako lahko jočejo samo otroci, ki so jih odrasli krivično kaznovali. Na morju: Malajski preliv Nedelja v pristanišču je zmeraj prekra tka, nedelja na morju pa zmeraj predolga — če si brez dela, seveda. A na ladji se zmeraj najde kakšen mojster, ki ti poišče delo tudi v nedeljah. Rekel si, da ne boš pral podestu v nedeljah, ker so zato sobote in drugi dnevi. Rekel si, da sploh ne boš delal nobenih nadur, če ne bo to nujno potrebno, pa naj si vsi mislijo, du si malo čez les, ko mečeš skozi okno priložnost za večji zaslužek. Če bi te čif, noštromo ali kdorkoli v nedeljo zjutraj prebudil z osornim: »Ajd, vstuni, pajole prat!«, bi ga nekam poslal in spal naprej; keT pa te čif že v soboto zvečer prija/no pobara: »Ti, kaj bi napravil, če bi te zjutraj dal zbuditi za v makino?«, rečeš sicer: »Nič, spal bi naprej,« in nakar čif: »Dobro, dobro, ne bom te budil,« — te skoraj stisne pri srcu. Zahtevi se je lahko upreti, bolj kot je osorna, laže jo za vrneš; osornost vrneš z osornostjo. A kako se odzvati na nekaj, kar je že skoraj prošnja. Hočeš sicer: »Ne grem«, a ta ,Ne grem' ti gre tako težko z jezika, kakor da bi bil prilepljen nanj. In ko vidiš, da se tudi Zlatko že napravlja za v makino )e tvoje odločenosti, da ne boš podesta v nedeljo, konec. Obleceš se v & ne cape poješ sendvič v jedilnici m greš v kino Po nedeljsko počasi sicer, z 20bot»«-tem med zobmi in petnajst minut prepozno-ijreš pa vendarle. Da ti ne bi bilo treba krš> principov in prati podesta si najdeš drugo* lo- prazniš pepelnike v makmi in mečeš src* v morje In vse to delaš počasi, kot se 2a ne* l,o pač spodobi. Mečeš smeti v morje in ker? e sonce in ker veter ni preden se t k, nič kaj ne mudi nazaj v makino Obalo gle-in svetilnike in majhne malajske ribiške -Hce m večje tovorne ladje. Daleč potuješ s ? g ledom in še dalj z mislimi,nedelja Je, gCsp dov dan deklice v nedeljskih oblekcah -belih dokolenkah grejo k maši v vaško ^ kev hoja jim mineva v veselem čebljanju , "JX°:n\u Sestra in mama kuhata tf deli sko kosiio i rfbučno razpravljata o ,en, p„ televiziji. Mirih P'«" ^a JnTti malini poz^ cese "... uspe'iti §katlo s Siva„„- odpreti v.t..no in pie ka .. ' ^„ a! že ne zaradi drugega, p., bo pravilna. <■<■ ') Tolminci pozablja post' T '„Smnike,na stfnike '' , či; PETEK, 11. FEBRUARJA 1983 REPORTAŽA 7. STRAN O LAS Solata s tržiških njiv Tržiški kmetje vsako leto prek zadruge, ki je tudi organizatorica proizvodnje, prodajo prek 800 ton najrazličnejše zelenjave — Gibanje cen, ki so odraz nesorazmerij med ponudbo in povpraševanjem, ne vpliva na količinske načrte, saj je pridelava zelenjave dolgoročna usmeritev — Širše odprti slovenski trg bi dal Tržiča-nom možnosti za povečanje zelenjavnih površin Tržič - V Kovorju, Križah in de- Kmetijska zadruga v Krizah je loma v Seničnem je sedemindvajset Zadružnih kooperantov, ki jim je pridelovanje zelenjave glavna oziroma dopolnilna dejavnost. Ta veja kmetijstva se je >v tržiški občini začela razvijati že prva leta po vojni; zaradi ugodnega podnebja s pravšnjo mero padavin in seveda zaradi zahtev trga. organizatorica proizvodnje in prodaje zelenjave. Kmetom priskrbi domača semena, gnojila, zaščitna sredstva in kar je še potrebnega za čim plodnejši pridelek, pa „tudi embalažo: vreče in gajbice. Teh je treba kar precej, saj v eno gajbico spravijo komaj dvanajst ali trinajst kilogramov solate. r ko^te^asza druIbeno planiranje in urejanje PROSTORA upravnih organov občine škofjn Loka objavlja prosta dela in opravila: 1 PLANERJA RAZVOJA sekundarnega in kvartarnega SEKTORJA 2. REFERENTA ZA URBANIZEM L°??soica strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj 2. visoka strokovna izobrazba arhitektske ali gradbene smen in dve leti delovnih izkušenj Kandidati morajo biti družbenopolitično aktivni in morajo imeti ustrezne moralno-politične vrline. Vloge z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina Skofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Skofja Loka, Poljanska cesta 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku veljavnosti oglasa. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOMEHANIŠKO STROKO Skofja Loka, Podlubnik 1 b VPISUJE v ŠOLO ZA VOZNIKE - izobraževanje ob delu - pouk je 4 krat tedensko v popoldanskem času Pogoji za vključitev v program: : Skcsp-re^erZni. vozi. C kategorije SSK&fi^ ZrSl-H. ure, v ponedeljek pa d. 17. ure v pisarni šole do 21. 2.1983. * __ KMETIJSKA ZADRUGA Skofja loka objavlja prosta dela in naloge 1. AVTOMEHANIKA MFHANIČNI 2. POMOŽNEGA DELAVCA V MEHANILiNi delavnici . . c ... t ki _ v mehanični delavnici v Skofji Loki — v menanicm ucm«"« Za dela in naloge avtomehanika mora imeti kandidat dokončano po-klicno avtomehansko šolo. Prijave z dokazili o dokončani šolski izobrazbi sprejema Kmetijska zadruga Škofja Loka, 8 dni po objavi oglasa_ V tople grede sejejo kmetje že januarja, da bi potem sadike ob prvem toplem spomladanskem soncu cim hitreje rasle na njivah. Konec aprila je špinača običajno že godna za prodajo, solata in druge povrtni-ne ji sledijo junija. Zelenjavo pridelujejo izključno za svežo potrošnjo. Tako prek kmetijske zadruge kooperanti prodajo na leto skupaj okrog f)0 ton korenja, pet do šest ton rdeče pese, 350 do 400 ton solate, 150 ton zelja, 40 do 50 ton cvetače, 50 do 60 ton špinače in deset ton blitve: pora, zelene, peteršilja in kolerabe je okrog sto ton, ob tem pa utečene prodajne poti izkoristijo tudi za približno 130 ton zgodnjega krompirja. Z zelenjavo zakladajo grosiste. Večji- del pridelka odkupijo in raz-pečajo kranjska Živila, stalna odjemalca sta ljubljanska Emona in Sadje-zelenjava, pošiljke gredo tudi na Jesenice, v turistični sezoni pa še v obmorska letovišča, zlasti v Istro in severni del Kvarnerja. Sodelovanje kmetijske zadruge oziroma kooperantov z vsemi trgovinskimi organizacijami je vzorno. Z njimi imajo sklenjene sporazume o dolgoročnem sodelovanju, kar je po njihovih izkušnjah osnovni pogoj za uspešno gojenje zelenjave. Blago je namreč hitro pokvarljivo, zato brez vnaprej zagotovljenega trga ne bi šlo. Kljub temu se praviloma dvakrat na leto pojavijo večje ali manjše motnje v prodaji, ki so predvsem posledica bogate ponudbe na slovenskem in južnejših trgih. Težave nastajajo zlasti pri prodaji solate. Razumljivo, saj je ta od vseh zelenjavnih kultur za proizvajalce najbolj zanimiva, ker je v primerjavi z drugimi, na primer s cvetačo ali špinačo, za pridelovanje manj zahtevna. Na cene, ki so zelo spremenljive, najbolj vplivajo odnosi med ponudbo in povpraševanjem. Če je zelenjave malo, so višje, če je je preveč, padejo. Včasih pride leto, ki ne prinese želenega dohodka. Vendar je pridelovanje zelenjave v tržiški kmetijski zadrugi dolgoročna usmeritev, zato nekoliko slabše cene ne vplivajo na količinske načrte. Zelenjava daje na dokaj majhnih površinah kar soliden dohodek. Seveda pa so na drugi strani tudi stroški visoki. Proizvodnja zahteva zelo veliko živega dela in gnojil, kar v končnem seštevku bilanco krepko predrugači. V tržiški občini bi lahko pridelali še več zelenjave. Ovira je preozek trg. Ker pa je transport vse dražji, menijo, da si bo morala Slovenija zagotoviti čim več zelenjave doma, namesto da jo vozi iz južnih republik. S tem bi tržiško zelenjavar-stvo dobilo nove razsežnosti. H. Jelovčan Kljub zakonu njive niso varne Kljub zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč škofjeloška Termika vztraja pri razširitvi, LTH potihem računa na novo livarno na Sorškem polju, nekaj najrodovitnejše zemlje naj bi požrla še industrijska cesta — Zakaj se prav v škofjeloški občini tolikokrat zaplete ob gradnji eest, tovarn, stanovanj? Škofja Loka — O gradnji nove Termikine tovarne, ki so jo kasneje prekrstili v skladišče, je bilo izrečenih že velikp besed. Vrstili so se sestanki, a vsem je bila skupna neplodnost, zapravljanje časa, saj vse ostaja pri starem. Krajani ostro nasprotujejo pozidavi plodnih njiv Sorskega polja in nizajo podatke o že zdaj veliki onesnaženosti škofjeloškega zraka in podtalnice Sorskega polja. Termika kaj bistvenega za čistejše okolje ni naredila, kljub temu, da je sanacijo obljubila že decembra 1980. Občinska uprava vsaj na prvi pogled niha med sprtima stranema, v resnici pa prepričuje krajane, naj vendarle popustijo. Krajani imajo zdaj v rokah močno orožje, novi zakon o varstvu kmetijskih zemljišč, ki je tik ob izteku preteklega leta prepovedal pozidavo kmetijskih zemljišč prve in druge kategorije. Toda vse kaže, da v. Skofji Loki lakote po pozidavi plodnih njiv Sorškega polja ni odpravil. Loške tovarne hladilnikov potihem, vendar glasneje kot pred letom dni, računajo na gradnjo nove livarne na Sorškem polju. Načrtovalci bi radi čez polje potegnili še industrijsko cesto, ki bo dodatno požrla nekaj zemlje. Da je res tako, lahko razberemo iz osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Škofja Ldka za obdobje 1981 — 1985, ki je bil donedavna v javni razpravi. Krajani najbolj prizadevne krajevne skupnosti Sv. Duh so ga ostro zavrnili, z močnim argumentom, da ni v skladu z novim zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč. Popravljajo ga namreč prav zaradi novega zakona. Razumljivo je, da je lakoto po pozidavi plodne zemlje težko zaustaviti, saj je bila toliko let dovoljena, in se je torej težko sprijazniti z novim zakonom, ki je bil sprejet na ravni republike prav zavoljo tega, da bi v občinah vsaj najplodnejših njiv ne prepustili več umiranju. V popravkih škofjeloškega načrta pa se skriva še velika nedoslednost, ki jo lahko poimenujemo kar manipulacija z ljudmi, z delegati. V papirjih je namreč predlagana skladiščno industrijska cona na Sorškem polju, a njena vsebina ni določena. V primeru, da bi bil popravek sprejet, bi bilo torej moč postaviti na Sorškem polju tudi najbolj umazano tovarno, če jim bo le uspelo preriniti se skozi vse predpise in prepovedi. Radovedni delegati pa bi dobili odgovor, da so zeleno luč za skladiščno industrijsko cono vendar prižgali. V škofjeloški občini so imeli doslej ob gradnji cest, tovarn, stanovanj že veliko zapletov, ki so odmevali celo čez meje naše ožje domovine. Porušili so novogradnjo stanovanjske hiše na Godešiču, katere ostanki so še danes grozeč spomenik. Cesto v Poljansko dolino so vlekli skozi starodavno škofjeloško mesto in narisali kar dvanajst različic, dokler le ni zmagala zdrava pamet. Še povsem svež je spor zaradi 'Blat v Gorenji vasi. Zakaj se prav v Škof j i Loki tolikokrat zaplete? Veliko očitkov je vselej letelo na »župane«, toda v seriji škofjeloških zemljiških sporov so se že nekajkrat zamenjali, prav tako »šefi« občinskih upravnih organov. Je torej pritisk tovarn po pozidavi plodne zemlje tako močan? Ali direktorji še vedno vidijo svojo uspešnost le v novih zidovih? Naš gospodarski razvoj je doslej silil predvsem v širino, zdaj smo na ovinku, ko moramo preusmeriti svoj razvoj, ko mora kvantitetna rast prerasti v kakovostno. V tem pogledu ima škofjeloško gospodarstvo svetlo izjemo v žirovskem Kladivarju. Kako je moč pametno porabiti prostor, pa je prav zdaj pokazala škofjeloška Jelovica. Za tovarniško ograjo hitro in zato seveda poceni gradi novo skladišče, tako da je podrla stare barake in lesene delavnice in razumno uporabila svoj prostor. Zgledi torej so in čim prej jih bodo morali posnemati v drugih tovarnah. M. Volčjak Ml PA NISMO SE UKLONILI Naj spomini ne zbledijo alentin Hafner-Čaruga-Žane L Spoznala sem ga na zadnjem glasovem tv letu v Kumrovec in Podčetrtek. Na tisti pot. železniške postaje v Kumrovcui pa do iT i to ve rojstne hiše, ko je bilo treba it. peš, je postal. Počakala sem ga, pa sva potem ^upaj počasi prehodila tisti del poti. S palico tf. je pomagal, v prsih mu je »iskalo m težko je &&1 Posledice iz partizanskih dni, od jesen. zime 1943, ko je hudo zbolel za pljučnico. Kaverna je nastala na pljučih in po vojn. so štiri rebra vzeli ven, da so ga ahko scist.h. V^aj ima tisto na pljučih kar kronično, pa pa revmo.. • Oni dan, ko. sem ga Vriskala] ga je položila gripa. Pa je bil koj Kaljan za pogovor. Dobra volja, kaže, ga ne K^ine. pa če je še huje bolan. Sam prav. JSdomušno, da se je na bolezen že tako vadil, da bi se mu, če bi bil enkrat čisto ^rav, kar čudno zdelo. Jamnikov iz stare Loke je Tine. Osvobojeni fronti se je priključil zelo kmalu S prvo-%ti Kavčičevimi, s Francom Potočnikom in drugimi je bil povezan. Proti Pevnemu je imel zvezo. Čisto zares pa se je začelo, ko so pri sosedu Pertižu na hlevu skrivali tri ranjence iz Dražgoš oziroma z Jelovice. V Gabrovoso jih spravili potem. V Škofjeloško četo je prišel Tine januarja 1943 skupaj s Tonetom Hafnarjem iz Binkel in Jožetom Jesenkom iz Veštra. Menda se ga je že takrat prijelo ime Čaruga. Košate lase je imel in če si jih je desetkrat na dan počesal, so mu še vedno štrlele na vse strani. Čaruga pa je bil nek rokomavh, ki so ga po jugoslovanskem časopisju Iskali, češ da je kradel tam doli nekje po Slavoniji. Prav takšen je bil naslikan v časopisu .. . Kmalu je bil kot star aktivist premeščen v Kranjsko četo 7. bataljona Gorenjskega odreda. Ker je dobro poznal teren, je bil za vodnika. Komisar čete je bil tedaj Vojteh iz Begunj. Preden so prišli v sestav Prešernove brigade, je bil že namestnik komandirja v kranjski četi. Albin Drolc-Krtina je bil njegov komandir. Da je Albin postal »Krtina«, je bil tudi Čaruga kriv. Pod Planico so imeli takrat tabor, ko je prišel k njim Albin Drolc. Še danes ga vidi v tistem njegovem okroglem klobučku in pumparicah. Dejali so mu, da si mora izbrati ilegalno ime. Albin pa se kar ni mogel odločiti. Razmišljal je in brskal po krtini pod nogami. »Pa Krtina bodi!« je dejal Čaruga. In ostal je Krtina. Tine pa je bil Čaruga še v Prešernovi brigadi vse dokler jih v Žirovskem vrhu niso razna j kali, pa še potem na Jelovici, ko je pre-boleval pljučnico. Tonček Dežman ga je potem poslal na teren. Tu pa so rekli, da ne bo več Čaruga, da ne bo nosil takšnega razbojniškega imena. Postal je Žane. Tri mesece je bil organizator vaških odborov OF za teren od Jošta pa tu do Stare Loke. Dvanajst vasi. Član okrožnega komiteja partije za Škof j o Loko je bil. 1. maja 1943 so ga na Lavtarskem vrhu sprejeli v komunistično partijo. Ko se mu je zdravje malce izboljšalo in je pričelo manjkovati funkcionarjev v enotah, so ga spet poklicali in imenovan je bil za komisarja zaščitne čete 31. divizije. Na Primorskem se je potem največ držal s svojo enoto. Žiri, Trnovo, Vojsko, Otlica, Predmeja. Zadnja ofenziva je bila najhujša. Lakota, žeja, borci so padali od lakote in od krogel. Tam je bilo zares hudo. Sicer je pa v borbi užival. Kajti v borbo je šel prostovoljno, s srcem. Vse mu je bilo všeč, z vsem se je takoj .sprijaznil. Kakšen je bil pa tam dva dni, pa bi najraje ušel. Najhuje je bilo seveda za mobi-lizirance. ki niso v gozd prišli po svoji volji, pa za tisto, ki so samo na dom mislili. Tine, zdaj Za ne, pa je imel doma le mamo in teto. Čisto blizu doma je včasih bil, pa ni šel nikoli domov. Dve leti in pol. Tudi takrat je bil čisto tu blizu, ko je zalezoval bele, ki so grozili njegovim doma in njegovemu dekletu. Pet belih se je spravilo na njivo tu blizu Stare Loke in oralo. V uniformah so bili, vsi oboroženi. Čisto blizu se je spravil, v grme. Vse bi lahko pobil. Pa ni mogel! Boj, to je nekaj drugega. Takole pa .. . Bodo že dobili svojo kazen! Marsikaj veselega je doživel v partizanih in na terenu. In najraje se spominja takih dogodkov. Včasih, pravi zet Brglez, se kar sredi dela začne smejati in potem nam pove kakšno smešno zgodbo iz tistih časov. Kot tista od Kraljevega Petra. Na Praprotnem so malce poščegatali bele v bunkerju, pa hitro zleteli v gozd. Kraljev Peter je imel novo puško. In ko so prišli v Zabukovje je poprosil Žaneta: »Daj no, poglej mojo puško, ali sem jaz tudi kaj ustrelil...« Od srca se nasmeje temu še danes. Pa kako sta z Ratenkovim Lozjkom »mobilizirala«. Hrane jim je zmanjkalo v taboru, pa sta šla v Bitnje k nekemu kmetu, češ da sta prišla mobilizirat Žane je igral komandanta. Pa se je oni zvijal, češ, da da vse, kar bi hotela, le pustita ga naj. Vnaprej sta vedela, da bo tako. No in potem se je Lojze s komandantom potihoma pomenil in zadostovale so klobase. Pri Polejnšku v Javorjah sta na podoben način prišla do 5 litrov žganja. Vendar, povsod le zlepa. Humor se ga je držal vedno, zato so ga tovariši še posebno radi imeli. Pri Žanetu si dobil vedno kakšen »žepni časopis«. Mimogrede je napisal pesmico, jo spravil v žep, pa ob primernem trenutku prebral, da je bil smeh v taboru. Kasneje je Žane pisal tudi za partizanski časopis 31. divizije. Tudi danes še vedno piše. Pesmi in prozo. Okrog deset, knjižic,* na gosto natipkanih na stroj, govori o Križni gori, o žrtvah njegove vaši, o padlih znancih in prijateljih, o četah. Pesmi je napisal v spomin komandantu Evge-nu Pemcu-Matejki, Krtini, in drugim. Svoje spomine zbira šele zdaj. Polno mapo papirjev že ima. Kadar se spomni kakšne podrobnosti, jo zapiše. Dolga je bila ta pot od Stare Loke pa do Monfalcona. Žane je z di-vizijsko zastavo prikorakal v mesto. Po pušeljcih smo hodili, se spominja. In borci so od samega navdušenja kar vsevprek streljali, da smo nekaterim morali orožje vzeti. In kakšna žalost je bila potem, ko so prišli Angloamerikanci. Dve križarki sta bili zasidrani na morju. Sami črnci so prišli s prvo ladjo. Ko so videli, da je že mir, so prišli še drugi na kopnov Nekaj dni so nas pozdravljali, potem so se pa vse bolj čudno obnašali. Čez nekaj dni so,morali partizani oditi .. . Veliko je že napisal, veliko pa še bo. Veliko bo tudi po švejkovo zaokrožil. Eno knjižico za zabavo in razvedrilo pod naslovom »Vojne prigode iz let 1941 —1945« že ima napisano. Tej bo pridružil novo, kjer bo opisal tudi, kako so Sv. Križ napadli. Ej, takrat je užival. Beli so jih klicali, naj pridejo, da jim bodo dali cigareto. Oni so imeli pa že obkoljene in potem so jih razbili, polovili ... Pa tisto od Blaža Ostrovrharja, kako je pesmico pisal na grob še živemu partizanu, pa kako je Blaž bele pregnal, ko so se ti kopali na Sori, pa kako Nemci dva dni niso upali sneti z oglasne deske v Bitnjem karikaturo Borštnika, ki je ušel iz partizanov, ker so mislili, da so partizani tudi • zaminirali tam okrog deske ... Se bo pisal, še. Še marsikaj uporabnega bodo našli pri njem pisci, ki se ukvarjajo z našo zgodovino. Če bo le zdravje. Ko bi ga še kdaj poslali v Opatijo v sanatorij. Tam se najbolj pozdravi. Celo leto je potem dober. .. T). Dolenc q las 8 stran pogovor v uredništvu — gorenjska avtocesta PETEK, 11. FEBRUARJA 1 Gorenjska avtocesta — del trans - jugoslovanske ĆRNIVC-C P0D1AB0R KRANJ 17. januar 1983 je za razvoj cestnega omrežja in urejanje prometa pri nas nedvomno pomemben datum. Tega dne se je namreč začela že tolikokrat obljubljena, načrtovana, a prav tolikokrat prestavljena gradnja avtoceste Naklo — Ljubljana, ki je zdaj uvrščena tudi v traso transjugoslovanske avtoceste. Zgodovina avtoceste na Gorenjskem sega desetletja nazaj. Pred približno 20 leti se je na Gorenjskem odločalo o razrešitvi treh večjih problemov takratne cestne povezave proti Ljubljani. Šlo je za klance v Gobovcih oziroma Posavec in Bistrico. Takrat se je začela cestna gradnja, ki ji do tedaj v Jugoslaviji ni bilo primere. Na odseku Černivec — Naklo je bila potem zgrajena hitra cesta., z viaduktom Perači-ca. Še danes je to eden od naj-impozantnejših objektov pri nas. Sledil je skoraj dvajsetleten premor. Tačas je Slovenija na področju izgradnje cest pridobila avtocesto Ljubljana - Razdrto pa štajerski del avtoceste ... Usoda nadaljnje gradnje gorenjske trase proti Ljubljani je bila občasno več ali manj zamegljena. Vendar načrtovalci niso mirovali. Skoraj 15 let so namreč delali študije in iskali variante, kako priti z avtocesto skozi Kranj, Medvode, Medno do Ljubljane. Dolgo časa je veljala kot ena verjetnih trasa pod Smarjetno goro nad podpornim zidom ob obstoječi cesti mimo Medvod. Vendar pa so tu načrtovalci naleteli na rezervat vode na Sorškem polju. Nato je prevladala izredno smela odločitev. Cesta ne bo potekala po južnem delu Kranja, marveč po severnem. Prva trasa bi šla čez sedanjo vojašnico in ni bila izvedljiva. Zaradi tega jo je bilo treba prestaviti še bolj severno, na ustje Rupovščice in Kokre. V nadaljevanju je potem šlo za Vodice in Smlednik ter kako priti v Ljubljano. Trasa prek Smlednika je bila daljša, prek Vodic pa slabša in tudi nekaj zahtevnejša čeprav krajša. Ozirati se je bilo treba tudi na letališče. Odločitev je postala lažja, ko je bilo znano, da bo novi terminal letališča zgrajen na jugu oziroma na nasprotni strani sedanjega terminala. Leta 1979 je bil v naši republiki sprejet zakon o tako imenovanem U sistemu, kar zadeva rešitev prometa za Ljubljano. S tem je bila znana tudi trasa gorenjske avtoceste. Od tedaj naprej ni bilo več bistvenih odstopanj. Manjša sprememba je nastala le po lanski študiji o cestninskem sistemu v Jugoslaviji. Na gorenjski avtocesti je bil prvotno načrtovan tako imenovani zaprti cestninski sistem, ki pomeni na vsakem priključku izgradnjo cestninske postaje. Po študiji pa je padla odločitev o tako imenovanem odprtem cestninskem sistemu. Zato so prvotno projektirani priključki gorenjske avtoceste doživeli spremembe. Potrebna zemljišča za priključke so se namreč zmanjšala. Tako je bilo na gorenjski avtocesti zaradi drugačnih priključkov in treh nadvozov manj prihranjenih 18 milijard starih dinarjev. Odprt cestninski sistem je narekoval tudi določitev novega mesta za cestninsko postajo. Ker je dosedanja hitra cesta od Črnivca do Bistrice pravzaprav polovica bodoče štiripasovne ceste, je bilo odločeno, da se cestninska postaja postavi na Črnivcu. To pa narekuje na sedanji trasi od Črnivca do Bistrice namestitev varovalne ograje, ureditev telefonskih priključkov ob cesti, razširitev mostu in povečanje nadvoza v Bistrici ter spremembe na Podtaboru zaradi cestne baze za vzdrževanje. ZAVZETOST ZA ČIM BOLJŠO UREDITEV Dobršen del avtoceste poteka po kranjski občini. Zato je bil v občini kmalu ustanovljen tudi poseben odbor za spremljanje gradnje avtoceste. Odbor ie ves čas spremljal priprave na gradnjo, sodeloval pri usklajevanju urbanistične dokumentacije, projektiranju priključkov, deponij, prehodov prek avtoceste, pridobivanju ustreznih dovoljenj itd. Zaradi sestave — v njem so predstavniki krajevnih skupnosti, kjer poteka trasa — je v marsičem pripomogel k hitrejšemu usklajevanju, dogovarjanju in razreševanju različnih problemov. Tako je odbor posvetil posebno skrb projektiranju nekdanjega predvidenega nadvoza na cesti JLA, projektiranju priključka na -Polici in vztrajal pri številnih podhodih za dostop na kmetijska zemljišča, kar je mimogrede tudi delno povečalo stroške gradnje. Treba ' je bilo upoštevati tudi zaščito okolja. Tako je prišlo do dogovora o regulaciji Dupeljščice, o odvodnjavanju odvečnih voda, ureditvi kanalizacije v Naklem. Posebna težava so tudi izgubljena kmetijska zemljišča. Prizadevanja, da bi bilo uničenih čimmanj kmetijskih površin, so bila prisotna ves čas. Vendar ena tretjina avtoceste še vedno poteka prek teh zemljišč (dve tretjini skozi gozd). Vseh izgubljenih zemljišč ne bo moč nadomestiti z novimi, ker takšnih praktično ni. Vendar imajo prednost pri tem tako imenovani čisti kmetje oziroma tisti, ki izgubijo večje površine. Omenimo naj, da bo investitor na območju cele trase moral odšteti za spremembo namembnosti zemljišča skupaj s priključki okrog 8 milijard starih dinarjev. Odbor bo še naprej spremljal nekatere priprave, predvsem pa samo gradnjo avtoceste. Tako menijo, da mora investitor čimprej skleniti samoupravni sporazum s kmetijsko > zemljiško skupnostjo o porabi humusa. Razjasniti bo treba tudi vprašanje vloge bodočega rekreacijskega centra Kranja oziroma počivališča. Črpalke ter komunalne ureditve na tem področju. Prav tako je trenutno še vedno odprto vprašanje nekaterih deponij. In nenazadnje odbor vztraja, da mora investitor pravočasno razrešiti vse morebitne probleme glede nadomestnih lokacij oziroma zemljišč. Skratka, izgradnja tega potrebnega objekta mora biti čim boljša, varčna, hkrati pa ne sme povzročiti nepotrebnih zapletov in morebitnega nezadovoljstva (četudi pri posameznikih) v občini. Nenazadnje pa gre tudi za objekt, ki bo jutri pod drobnogledom in presojo zanamcev, ki naj bi potrdili pravilnost današnjih odločitev. KAKŠNA BO AVTOCESTA IN KAKO BODO POTEKALA DELA? Slovenijaceste Tehnika je bila lansko jesen na licitaciji izbrana za izgradnjo te avtoceste kot najugod- nejši ponudnik za izvajalca celotnih del. K izboru so seveda pripomogli tudi delo in izkušnje, ki jih ima Tehnika z gradnjo podobnih odsekov na Štajerskem in Primorskem. Bodoča avtocesta se v Bistrici pri Naklem odcepi od republiške ceste Kranj — Jesenice na levo, .obide Naklo in Kranj (severno), gre mimo letališča Brnik (južno) do Vodic, mimo Šmartnega čez most prek Save in se v Šentvidu priključi na Celovško cesto. Dolga je 29,1 kilometra in bo zaenkrat izvedena kot polovična avtocesta z 10,7 metra asfaltirane površine. Na trasi bo treba odriniti okrog 577.000 kubičnih metrov humusa, izkopati okrog 3,170.000 kubičnih metrov gline, gramoza in konglomerata, vgraditi v nasipe 1,903.000 kubične metre materiala (ostalo gre v deponije). Tamponov je za 180.000 kubičnih metrov, cementne stabilizacije za 37.200 kubičnih metrov, vgrajenega bo okrog 160.000 ton asfalta. Potrebna bo prestavitev raznih instalacij, ki prečkajo cesto. Na trasi bo 7 priključkov, 13 nadvozov in 18 podvozov, viadukta čez Ru-povščico in Kokro, most prek Save v Smartnem in pokriti vkop v območje Šentvida v dolžini 400 metrov. Rok izgradnje je 24 mesecev; seveda, če bo normalen priliv sredstev. Pri gradnji bodo sodelovale še naslednje organizacije združenega dela: SGP Primorje iz Ajdovščine (odsek od kilometra 0,0 do kilometra 3,5), TOZD NG Maribor od kilometra 13,5 do kilometra 19,6. TOZD VG Ljubljana bo izvajal vse objekte na trasi, razen na odseku od 0,0 do 3,5 kilometra in viadukta čez Kokro. Ta dela bodo oddana zunanjemu izvajalcu. Marca letos naj bi se začela zemeljska dela in gradnja tistih objektov, ki bo trajala najdlje. Trenutno se že pripravlja plato in dostopna cesta na bodočem južnem terminalu letališča Brnik, kjer bo • ' vodstvo avtoceste, laboratorij, reparacija, betonarna in skladišče. Pridobitev materialov za izdelavo tamponov in cementne stabilizacije je ---s Sodelovali so V pogovoru o gradnji gorenjske avtoceste so sodelovali in odgovarjali na vprašanja o odprtem telefonu: inž. Tone Marinko, nadzorni inženir Republiške skupnosti za ceste (RSC); inž. Jože Cirman, nadzorni inženir RSC; inž. Andrej Berčič, svetovalec za ceste za Gorenjsko pri RSC; inž. Anton Gunde, zastopnik investitorja (RSC) pri pripravi projektne dokumentacije; Ferdo Rauter, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj; inž. Stanko Rebolj, Projektivno podjetje Kranj; inž. Stane Bernard, predstavnik KZK Kranj in Ivo Miklavčič, predsednik »odbora za spremljanje gradnje avtoceste v kranjski občini. Inž. Tone Marinko, nadzorni inže nir RSC Skica, ki ponazarja 29,1 kilometra dolgo traso. Označena je cestna* postaja Črnivec. Napačna pa je označba cestninske postaje med Vodicamz Šmartnim. Na tem odseku bo cestninska postaja pred Vodicami. predvidena v trasi. Začela so«', dela na prehodu prek avtoceste*' Polici pri Kranju, kjer bo dostop pot do deponije viška materi* Začeli so že s prestavitvijo inšti* na območju Rupovščice in 2 * rivanjem humusa od Sen curi* pf Kranju. Na tem področju bo 125.000 kubičnih metrov gramo»K ga bo treba prepeljati v separat" potem pa ponovno vgraditi v ust* ne sloje. Po programu, in če* vreme naklonjeno, bodo do kil* marca končana vsa glavna I pravljalna dela. Takoj zatem h začnejo glavna dela na celotni W Inž. Jože Cirman, nadzorni inženir RSC Inž. Andrej Berčič, svetovalec za ceste za Gorenjsko pri RSC Ferdo Rauter, podpredsednik vršnega sveta skupščine obfc Kranj Inž. Stanko Rebolj, Projektivno podjetje Kranj Ini. Anton Gunde, za&tupnik vestitorja pri pripravi projekinf kurnentacije I. FAZA Inž. Stane Bernard, KZK Kranj Iro Miklavčič, predsednik za spremljanje gradnje actocc> kranjski občim . ^ ni • , . , . , , v ,;./„/,/ do (JubO^e- Pre>rz cestt^a o taca bodoče dvopusoi ne avtocesti ul [sanu u« j ^dene- stinpasoi^ predstavlja gledano v smeri proti Ljubljani desni po* / ^ PETEK, 11. FEBRUARJA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN O LAS r trdi flancati Ob pusttt mora biti cvrtje na mizi, ni kaj. Će se ne boste lotile krofov, ker dajo preveč dela in zahtevajo preveč pažnje, se boste morda odločile za trde flancate, ki pa niso toliko zahtevni in so mimogrede zamešani, pa tudi ocvrti. Potrebujemo: 500 g moke, 40 g sladkorja v. prahu, 60 g masla, 8 rumenjakov, 100 g kisle smetane, 1 dl..belega vina, sok 1/2 limone, 1/2 dl ruma, sol, sladkor v prahu za posipanje, olje ali mast za cvrenje. Med presejano moko damo omehčano maščobo, dodamo vse druge surovine in zamesimo testo. Testo ohladimo in naj počiva*3 do 4 ure. Ohlajeno testo razvaljamo za nožev rob debelo in ga razrežemo na pravokotne krpe, velike 12x5 cm. V vsako krpo napravimo po eekaj zarez in upognemo vogale proti - sredini, da dobimo obliko metuljčka. Tako oblikovane flancate položimo na pr„t in jih znova ohladimo. Po dveh urah hlajenja jih ocvremo v vroči maščobi pri temperaturi okrog 190 stopinj. Vroče flancate potresemo s sladkorjem v prahu. Še boljši bodo, če bomo slakorju primešali malce nastrgane limonine lupinice. Flancate naložimo v globoko porcelanasto skledo ali na velike krožnike in ponudimo. ko nas grabi gripa Letos gripa ne prizanaša in nas kar po vrsti polaga v posteljo. V hujših primerih gripe ne bo šlo brez zdravnika in zdravil. Če pa se nas loteva lažjđ oblika, se je bomo mogoče lahko rešili s pravočasnim zdravilnim napitkom. Predvsem pa si ta čas privoščimo obilo medu in limone ter dobrih domačih vročih čajev. Tipična gripa, pravi Kneipp, se začne nenadoma po inkubacijski dobi, ki traja 1 do 4 dni. Spoznamo jo po visoki vročini, mrzlici, slabem počutju, kašljanju, nahodu, bolečinah v križu in sklepih in precej hudem-občutku splošne bolnosti. Če ni zapletov, kot so na primer obolenje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, gnojni bronhitis in pljučnica, se vročina navadno poleže že po t-reh dneh. Splošna slabost organizma terja, da se po gripi precej dolgo dobro varujemo, pogosta posledica je oslabel krvni obtok in nagnjenost k prenizkemu krvnemu pritisku. Kneipp svetuje, da je treba ob gripi počivati v postelji, se postiti s sadnimi sokovi in medico, vročim lapuhovim čajem ali s čajem, ki ga skuhamo iz enakih delov lučnika in jetičnika ali pa z iipovim ali bez-govim čajem, ki ga sladimo z me-' dom. Lahko se pa seveda tudi knajpa-mo. Vendar si to privoščimo le, če imamo resnično toplo stanovanje, enakomerno greto, ker sicer se lahko zares hudo prehladimo in bomo namesto ozdravili, še huje zboleli. Takole pravi Kneipp: »Tako razvpito gripo, ki se še Širi in je človeštvu storila že toliko strahu ter terjala tisoče žrtev, lahko že s samim zmakanjem zlahka pozdra- vimo. (Zmakanje: zanj uporabljamo mrzlo, svežo vodo. Za zmakanje je najboljša štirikrat zganjena groba lanena brisača. Nikoli ne zmakamo s krepkim drgnjenjem, temveč brisačo navlažimo toliko, da ne teče od nje in jo z lahnim pritiskanjem polagamo na tek).) Zmakanje naj poteka hitro, vendar brez naglice in ihte. Brez obotavljanja torej .vstanemo* posteljo spet pokrijemo z odejo, slečemo nočno oblačilo, se zmočimo, spet oblečemo in ležemo nazaj v toplo posteljo. Pri gripi moramo osem do dvanajst ur vsako uro vstati iz postelje in se prav na hitro zmočiti. Po drugem ali tretjem zmakanju se bo pojavilo močno potenje. Zmaka-nja potem nadaljujemo, dokler ne odpravimo vse vročine in bolnik je v 8 do 12 urah popolnoma zdrav'. Za zdravljenje gripe pa Kneipp priporoča tudi žajbljev čaj. 15 gramov žajblja skuhamo na polovici vode in vina; ne bo nam očistil le jeter in ledvic, pač pa nas bo tudi poživil, ko nam pri gripi, influenci ali močnem prehladu manjka telesne toplote. Odlično zdravilo proti hripavosti pa je po Kneippu 15 gramov žajblja, kuhanega z mlekom in medom. V knjigi »Zdravilne rastline in njih uporaba« R. Willforta pa beremo za gripo naslednje: Če smo pred prehladom, influenco, gripo, bronhitisom ali celo pljučnico, se ravnajmo „po naslednjem receptu: kopljemo se v gorki kopali z dodatkom bezgovega in lipovega cvetja, dokler se ne pričnemo potiti. Iz kopeli gremo takoj v dobro ogreto posteljo ter spijemo zdravilno pijačo. V sok 3 limon umešamo 2 žlici medu in 1 žlico Kar se pri kuhi rabi, naj bo' v dosegu roke! - Nič več brezpotrebnega tekanja od štedilnika pa na ta gli oni konec kuhinje nočemo gospodinje. Vse naj bo kar najbolj pri roki. In če se vidi, kaj zato. Le še bolj privlačno je. Gospodinja, ki upravlja s tole kuhinjo, si je omislila pravo kvadratno mrežo (kvadrati imajo približno velikost ploščic na steni) iz plastificirane žice, ki jo je dala namestiti med spodnje pulte in vrhne police okrog štedilnika. Z majhnimi tudi belimi plastificiranimi kljukicdThi zdaj obeša na mrežo vse, kar ob štedilniku vsak dan najbolj rabi. Zamisel, ki jo velja posnemati! Pa še ena dobra zdmisel: Če imate kuhinjo na zunanji steni si namesto nitpe montirate blizu štedilnika kar mali ventilatorček. pa bo učinek isti, kot pri veliki napi. konjaka, dolijemo 1/4 litra gorke vode ter pijemo gorko po požirkih. Zdravljenje ponovimo 3 do 6-krat kakor je bolezen huda. Pri gripi pa pomaga tudi čebula. 3 do 5 rezin čebule si pri gripi navežemo okrog vratu in na tilnik; ta obkladek menjavamo vsake pol ure. Sok čebule, pomešan z medom, odpravi hripavost in pozdravi vnetje grla. Je tudi cenjeno kašljalo, zlasti pri suhem katerju dihalnih poti. S čebulo se lahko že vnaprej zavarujemo pred okužbo z gripo: drobno narežemo 1 do 2 čebuli in ju nastavimo v žganju. Vsak dan pred odhodom od doma popijemo 1 šilc^. In kaj proti gripi svetuje francoski zeliščar Maurice Mes-segue? Najboljše je, pravi, jajčno mleko in kubano vino. Jajčno mleko pripravimo tako, da razžvrkljaino rumenjak in mu med mešanjem dolivamo toplo mleko. Osladimo ga z medom. Ko popijemo to pijačo, smo siti in — tudi že skoraj zdravi. S kuhanim vinom, če seveda dobro prenašamo alkohol, pa hkrati preženemo gripo in še slabo voljo po vrhu, se šali Messegue. Pol litra rdečega vina vlijemo v prsteno skledo, dodamo 2 ali 3 žlice rjavega trstnega sladkorja, cimet, žbice in naribano iimonino lupino. Pijačo pogrejemo, toda ne prevremo. Kakor hitro se toliko ohladi, da jo lahko pijemo, dodamo še rezino limone. To popijemo, takoj ležemo in se dobro pokrijemo s pernico. Spotili se bomo in naslednjega dne bomo spet na nogah. Naše^ stare mame pa svetujejo mleko, *v katerem smo zavreli pest žajblja. Ko se mleko malce ohladi, mu dodamo veliko žlico meda. Tudi to nas bo spotilo in zrahljalo trdoto v pljučih. Moški so pa verjetno še najbolj za tisti stari preizkušeni recept prežganega sladkorja: sladkor segrejemo na suhi ponvici da postane rjav, karamelizira, prilijemo deci žganja in deci vode, popijemo pa v posteljo. Tako, dragi bralci, morda vam bo kateri od teh nasvetov te dni prišel prav. Če pa sami veste za kakšen res učinkovit recept, nam ga, prosimo, pošljite, da bodo na tej naši strani zanj zvedeli tudi drugi bralci. PONUJAMO TEMO Zimske počitnice res niso dogodek zcmemanu'četudi brez snega, so biodečpo »™°7lopi pestre in vesele. Zato smo jim tokrat v ruonm i* "M^TO* poslali nandš razpis^^ Marjete Klemene šole Kot pravi, se ji med počitnicami nizgoai^n r nem in Morda je prav zato že sredi počitnic popisali svoje zagate. Preberite m presodite, če ne zasluži knjižne nagrade, H ji jo bomo poslali. imam0 kar Z iskanjem tim, ki ki s^Zže sami ne bi lotili. NAGRAJENI SPIS Počitniška dogodivščina Mineva že drugi teden počitnic, pa se mi še ni zgodilo nič P°8bSS 'mislimi sem v mrzlem jutru hitela k babici Za mano Tcepttl sestra. Tisti dan sva nameraval« preživet, ^Dopoldne je bilo dolgočasno. Popoldne pa sem bila kar nestroSa kait vedela sem, da bi v mestu srečala veliko svojih tecej časa sem tuhtala, da sem našla izgovor ,n WmNftrrtemVnašla prijatelja. Ko sva ravno začela klepetati ie Sla naša mami. Uh, le kje se je vzela! n že sem Su^la naj born kmalu doma in podobne nasvete, ki sem Popravkih v trgovini sem namesto domov zavila na drsaUšče Se preden sem našla prazen prostor ob ograd, Kf ploskve, sem opazila kar precej pnjateljev. Pogovar-S sem se s tem pa z onim, se smejala šah, razočarano dedala za prijateljem, ki se je na drsalkah peljal mimo Sne Sele ko sta minili dve uri, odmerjen, drsanju, sem ^>d°sTmV prišla do bloka,'sem, o groza, zagledala našega »fičk£ Takoj sem vedela, da je oče pr, babic,. Ob vstopu v kutaS sem zagledala še mami. No, še kdo naj se najde sem frirekla Takrat pa je mami že začela s svoj,m, večnim, " XniL Kregali so me, ker nisem povedala kam grem. TMsto kreganje sem že skoraj pozabila. Ampak ravno zdajle si zo?et izmišljam izgovor da bom lahko šla na drsališče. Upam, da se bo tokrat bolje končalo ... Mislila sem, da bo drugje bolje 2e nftkaj dni premišljujem, da bi zbežala od doma. Moji starši nimajo časa zame. Saj rni dajo vse: hrano, obleko, kupujejo mi plošče in mi dajejo tudi denar. Ampak nikoli nimajo časa zame, ker so vedno v službi ali na sestanku. Vidimo se le zvečer, #ko pridejo domov. Mislim, da so taki samo moji starši in da bo drugje bolje. Tako sem se odločila, da ne bom Sla v šolo, ampak nekam daleč. »Gordana, vstani!« mi zakliče mama in že odhiti v službo. Hitro vstanem, potegnem izpod postelje nahrbtnik in vanj strpam vse, kar je potrebno. Odklenem vrata, vzamem kolo in že se peljem proti goram. »Me bodo doma kaj pogrešali? Gotovo ne. Pred enim mesecem, ko sem prespala pri prijateljici, še opazili niso, da me ni. Kaj pa v šoli?#Prijatetjica Marija se bo gotovo čudila, zakaj me ni v šolo.« Pripeljala sem v majhno vas. Nebo je bilo čisto, kakor bi bilo umito, gore pa so nemo stale v ozadju. Bilo je čudovito. V vasi je bilo veliko ljudi. Z njimi sem se začela pogovarjati. Ko sem povedala, da sem zbežala od doma, so se zgrozili. Rekli so, da me bodo peljali na milico, če ne grem hitro domov. Bila sem zelo žalostna, ker sem mislila, da me samo moji starši ne razumejo. Zmotila sem se. Prespala sem na seniku, zjutraj pa sem se odpeljala domov. Doma sem našla objokano mamo, ki je bila v skrbeh zame. Odločila sem se, da tako ne bom nikoli več odšla od doma. Gordana Erjavec, 7. r. osn. šole J. in S. Mlakar Šenčur /Md Kaj mi pomeni kultura Lep odnos do narave. Spoštovanje starejših ljudi. Beseda kultura ima več pomenov. Izpopolnjuje vse veje Človekove dejavnosti. Je razvojna stopnja človeštva. Lep odnos do učiteljev, do sošolcev. Lepo vedenje na ulici. Spoštovati materin jezik. Pomagati sošolcu ali sodelavcu v težkih trenutkih. Človekovo notranje bogastvo. Kulturo srečujemo na vsakem koraku, povsod. Kultura je razvoj vseh vej človekovih dejavnosti. Kultura daie vrednost človekovemu življenju. Kulturno življenje ti dajejo knjige, razne poučne oddaje na TV in radiu. Kultura je del vsakega človeka. Spoštovati spomenike padlih žrtev, spoznavati preteklost naših narodov. Kultura človeka vzgaja. Naroda brez kulture ni. Mi pomeni prijateljstvo med narodi. Vse, kar je lepega. Kulturne prireditve in razstave. Tudi v športu ie kultura. So naši prazniki in proslave. Je pojem za razmišljanje, je izraz lepote. Kultura nas spremlja vse Življenje in ga bogi Pomeni spoznavati življenje in običaje naših Primerna obnašanje v javnih prostorih. Je neizčrpen vir ustvarjanja. Učenci osn. šole heroja Bračiča Tržič ;ati. prednikov. ^ Padec Pesem o počitnicah Ze polletje je za nami, čas počitnic tu pred nami, spet prišel je januar, kar poglej v koledar. Je zazvonil šolski zvonec, da pouka je zdaj konec, kdor se pridno je učil, ocene dobre je dobiL Vsak od nas najbolj želi, da na sneg bi šef s smučmi, ker pa letos ni snega, smo največ bili doma. Bila sem nekajkrat na snegu in se spuščala po bregu, ker smo s celo šli družino gor na Soriško planino. Torbica je že nared, da jo nesem v šolo spet, novih se stvari naučim, dobre rede spet dobim. Katarina Sever, 3. b r. osn. šole Peter Kavčič Skofja Loka Minil je prvi teden počitnic. Preživel sem ga pri stari mami. Z bratrancem in sestrično smo se igrali, risali in drsali Bilo je lepo. V petek sem prišel domov. V soboto me je mami poslala v mesto po časopis in kruh. Zunaj je bik> ledeno. Tega nisem pravočasno opazil. Prišel sem na klanec. Tu mi je spodrsnilo. Potem sem se hotel po klancu podrsati. Ker je bilo preveč gladko in strmo, sem padel. Zabolel me je prst na desni roki. Pobral sem se in šel naprej. V mestu me je prst že močno boleL Vseeno sem kupil vse, kar mi je mami naročila. Stvari sem s težavo prinesel domov. Mamici sem pokazal roko, ki je bila že zatečena. Poklicala je očka. Sla sva k zdravniku. Zdravnik nama je dal napotnico za klinični center. Tu so mi refko najprej slikali, potem mi jo pa dali v mavec. Na poti do doma se je mavec že s trdil. Naslednja dva tedna počitnic sem preživel z mavcem na roki. Imel ga bom še tri tedne. V šoli ne morem pisati. Tudi ta spis mi je napisala mami, jaz sem ji pa narekoval. Krištof Ponikvar, 3. b r. osn. šole Peter Kavčič Skofja Loka Kako smo preživeli prve nrkPlf ni /»p Učenci 1. a r. osn. šole pUCIUUCt; Simon Jenko Kranj Med počitnicami sem bral knjige in obiskal starega dčeta. — Boštjan Počitnice so bile lepe. — Rok Med počitnicami sem bil pri mami in a tu. - Gregor Med očitnicami sem bil doma in bral knjige. — Klemen Med počitnicami sem smučal. — Safet Bil sem bolan in mamica je bila tudi bolna. — Marko Prvi dan smo šli k mami in atu. Tam sem se igral. — Robi Prvi teden sem bil pri babici, drugi teden doma. — V elibor Prvi teden sem bila doma, drugi teden sem bila v Kranjski gori, tretji teden sem brala knjigo. — Tjaša Počitnice sem preživela: dva tedna pri stari mami in zadnji teden na morju. — Spela 'Prvi teden sem bil doma, drugi teden v Bohinju, tretji teden • pa spet doma. — Aleš Dva tedna sem bila doma, zadnji teden pa pri sestrični. — Simona . ' Bil sem pri babici. — Kristjan . * Bili smo na Krvavcu, potem se je babica prehladila in smo šli domov. — Maja Med počitnicami sem bil pri stari mami in sem bral. — Klemen* Drugi teden sem smučala na Krvavcu. — Nataša Vse počitnice sem bila doma. Brala sem in se igrala. — Meta Jaz sem bila ves čas doma in sem se igrala. — Snežana Med počitnicami sem se drsala in brala, — Branka Med počitnicami sem se igrala in brala. — Katarina Med počitnicami sem brala. — Svetlaria Med počitnicami sem bila dva dni pri s^ari mami v Pristavi, druga dva tedna sem bila doma in sem se igrala in brala. — Nika ČEBELAR CIRIL JALEN da imam parni topilnik. Matice vzrejam s presajanjem čim mlajših ličink v umetno narejene matičnjake. Vse mlade matice se oprašijo na naši znani plemenilni postaji pod Zelenico. Menim, da je danes čebelarjenje s starimi maticami jalovo delo in tako vsako leto zamenjam polovico matic. Najbolj se obnese menjava avgusta. Pri svojem delu redno sodelujem z veterinarsko inšpekcijo in tako tudi mrtvice dajem na pregled vsako leto ob koncu januarja ali v začetku februarja. Možnost varroze ugotavljam z namestitvijo gradilnih satnikov in odkrivanjem trotove zalege. Uvajam tudi centimeter visoke mrežast^ okvire z lepilnim varjenjem, ki se namestijo na dnu plodišča. Do zdaj v čebelnjaku še nisem imel drugih bolezni kot nosemavost, ki se pojavlja spomladi. Čebelarstvo z nekaj družinami je še lahko hobi, z več kot 50 družinami pa ne more biti. Zahteva celega čebelarja, ogromno je dela. Večino medu takoj lahko prodam. Sem član čebelarske družine Begunje in čebelarskega društva Radovljica. V čebelarstvu je treba nenehno napredovati, najprej pa bi morali rešiti odnose med kmetija in čebelarji. Čebelarstvo je kmetijska panoga, nekateri vrtičkarji pa prav neodgovorno uporabljajo škodljiva škropiva brez vednosti čebelarjev. Mi smo potem lahko le še žalostna priča, kako- se nam spomladi panji »Po bečelah se vižej« praznijo, ker od zastrupitev i množično umirajo. Človek prinesel iz gozda, jih ude pa kaže, da bomo spet m< bežati v gozdove. Nenehno opozarjati, kdaj in kako škropiva uporabljajo. Bol se širijo, čebelarji pa bi zanesljivo preskrbljeni z _ količino učinkovitih zdravil je tudi s krmilnim sladkor-jesensko in spomladansko ki Ciril Jalen je-za delo na čebelarstva prejel vrsto r_ srebrno medaljo avstrijske S ske Zveze za sodelovanje 4 droČju odbire in vzreje mat:.j Antona Janše I. stopnic Beogradu diplomo Napredni Jugoslavije. Bil je in je še predsednik čebelarske družine! upravnega društva čet.._ društva Radovljica, upravi i menilno postajo Antona Ja Zelenico, skrbi .za predava tesno sodeluje s Čebelarskur jem v Radovljici, posebno stavi živih čebel v o] panju, ker je za obiskov« posebna zanimivost, eden najuspešnejših nas, ves predan čebel*____ pa še drugim aktivnostim skupnosti, in tako v sve nem življenju ravna po stoji na njegovem čel bečelah se vižej. Ciril Jalen, naš znani čebelar larstvo usmerjam na odbiro in vzrejo matic, pridelujem tudi cvetni prah, matični mleček, propolis. Povprečni pridelek je od 10 do 15 kilogramov. Čebelarim le z mladimi maticami, voščine kuham sam, tako KONTROLOR BOLNIŠKE ODSOTNOSTI JESENIŠKE ŽELEZARNE FRANCI FON: »Ata, brž pod deko, Fon gre .. Kakšne izkušnje ima kontrolor-analitik jeseniške 1; železarne Franci Fon, ki mesečno obišče okoli 60 delavcev, ki so v bolniški — Če zniža bolniško odsotnost z odkrivanjem namišljenih bolnikov vsaj za pol odstotka, je prihranil železarni in družbi milijarde dinarjev — Obisk ponovi trikrat, če ga še tedaj ni doma, se v poročilu »bolni« izmika kontroli — Špikanje v prst in z dopustniškimi potovalkami v ambulanto po bolniško Prostorno dvorišče zasebne hiše s preveliko garažo, da bi bila samo garaža. Prav primerna delavnica, v njej pa v popolni delovni opremi in z aparatom v roki lastnik, sicer zaposlen v jeseniški železarni, trenutno pa že tri mesece v bolniški. Ko potrka kontrolor bol-nišk iz Železarne, Franci Fon, se splete z »bolnikom« pogovorček. »Dober dan,« reče kontrola. »Dober dan, dober dan«, zažgoli v delovnem zanosu bolnik. »Dela pa ,mate, dela, a?« je radovedna železarska služba presenečenj. »Za zmešat!« se odreže delovno neugnani bolniški odsotnež. »A pa vas ne boli hrbet?« spet vrta nespoznani tovarniški nadzor. »PodneVi sploh ne. Ponoć, ponoč je za zmešat!« se odkrito pritoži vrtajoči aparat. »A pa vi veste, kdo sem?« »Nič vas ne poznam!« »Kontrolor bolnišk železarne.« Zdaj se zalotena bolniška odsotnost počasi vzdigne, debelo »ogleda, otrdi in okameni, da bi nazadnje jecljajoče,, prisiljeno sladkobno izustila: »Saj res! Fon!? Ti si?! Saj se ja poznava! Sva včasih skupaj »švasava« v železarni.« Pa ni nič pomagalo, če sta skupaj »švasava«. Poročilo o obisku je šlo na disciplinsko in tam so delavca kaznovali s prenehanjem delovnega raz- merja. Tako kot kaznujejo vse tiste, ki le preveč izrabljajo bolniško odsotnost in ki jim Franci Fon, ki je v Železarni Jesenice že pet let analitik-kontrolor bolniške odsotnosti, z obiskom nedvoumno dokaže, da nikakor niso tako bolni, da bi bili lahko doma, pri domačem delu. A takih primerov ima Fon na kupe. Tja do Podbrda se mora zapeljati — sredstev je le za javna prevozna sredstva — dve uri v nrib hoditi, da potem ugotovi, da »bolnika« sploh ni doma. Zgodi se, da se zapelje v jeseniške rovte, z avtobusom kajpak, ko nenadoma izkustveno ugotovi, da so se otroci na zadnji avtobusni postaji hipoma razkropili po pobočjih, proti domovom. Sploh mu ni treba dvakrat ugibati, da ga je na avtobusu nekdo spoznal in da so hitre otroške noge pripravna stvar za preventivno obvestilo: ata, ata, brž iz hleva! Fon gre! In ko se Fon pojavi na vratih — »za otroci se pa j a ne bom jagal gor po rovtah!« — so bolniško odsotni ata kot kup nesreče v kotu, gor do vratu z deko pokriti, le spodaj ven štrli par hlevskih škornjev. METODE NAMIŠLJENIH BOLNIKOV: ŠPIKANJE V PRST Franci Fon je edini jeseniški kontrolor in ker poleg železarne tudi KOOP Mojstrana, Vodovod, Kovin, Klavnica, Vatrostalna in drugi, katerih zaposleni obiskujejo zdravnike obratne ambulante železarne, prav dobro vedo, da nekateri delavci izkoriščajo bolniško odsotnost, so ga na- prosili za podobne nadzore nad lastnimi delavci. Vsi si želijo, a za vse je le preveč in Franci Fon odhaja na obiske le za Vatrostalno, tedaj pač, ko ga obratovod-stvo opozori, da je določeni delavec v »sumljivi« bolniški odsotnosti. Prav zelo veliko, kot pravi kontrolor, je kršitev tistih delavcev, ki imajo doma postransko obrt, kvalificirani delavci, ki tudi šušmarijo in ki so »bolni« od ponedeljka do petka«, sobotah in nedeljah pa neznansko zdravo in delovno zagnani. Franci Fon prav dobro ve, kaj je po diagnozi priporočljiva rekreacija in kaj ni, zato ob neizpodbitnem dejstvu prekrška napiše poročilo o obisku in ga pošlje skupni disciplinski komisiji železarne. Prav zdaj sprejemajo nov pravilnik, ki dosledno opredeljuje, kaj je zloraba: vsako opravljanje fizičnih del, rekreacija, če ni s terapijo predpisana, izsiljevanje staleža. Zdaj gredo nekateri že tako daleč, da bi s fizičnimi obračuni dokazali, da so bolni, da niti ne govorimo o tem, kako grozijo in se znašajo nad Fran-cijem Fonom. V železarni je več kot 6.000 zaposlenih, bolniška odsotnost je 7,8 odstotka — kar za težko industrijo sicer ni veliko — in je tako dnevno 450 ljudi v staležu. Potrebovali bi deset kontrolorjev in ne enega, saj Ocenjujejo, da je dnevno vsaj 30 namišljenih bolnikov, ki ostanejo doma zaradi raznoraznih nebolezenskih vzrokov. Največkrat so to eni in isti, ki pa so lahko bolni na r sto načinov. Priljubljene so goljufije s prehrano, najbolj »razpaseno« pa je špikanje v prst: greš na pregled z značko na reverju, daš kri in urin in se skrivaj z značko špikneš v prst, da stečejo tri kapljice krvi v oddani urin. Zdravnik bo silno zaskrbljen nad ledvicami in dolžan te bo poslati k specialistu, kjer pa velja tri do šest mesecev Čakalne dobe. Pa smo tam! Ko bodo po šestih mesecih ugotovili, da ti nič ni, pa ti itak sistem ne more reči: tovariš, zdaj pa vrni zdravstveni službi krepke milijone. V AMBULANTO S POTOVALKAMI Kot ti nihče prav nič ne more, če imaš dom in družino v drugi republiki. Veseli smo, kot pove Franci Fon, da zdaj vsaj tega ne delajo več, da bi hodili celo s potovalkami v ambulanto, odločeni, da bodo s podarjeno odsotnostjo preživljali dopust doma. Zgodi pa se še vedno, da pri tistih, ki so le sezonske lastovke, po njihovem nenadnem odhodu v samskem domu, v omari, odkrijejo na kupe receptov .. Vsaj Gradiš je nekoč »probal« ii? delavce iz drugih republik lepo z avtobusom vozil ob vikendih domov, da bi ja prišli na ponedeljkov »šiht«. A sta se v nedeljo zvečer vsedla v avtobus le dva. Vsi ostali so si šli po bolniško v domače ambulante in prihajali s potrdili in listki. Veliko bolniške odsotnosti je zaradi drugih vzrokov: neurejenih razmer doma, neurejenega varstva, neskladij v družini, saj se tudi zna zgoditi, da »ovadi« kontrolorju žena moža ali obratno. Mož, ki je dobil kar 23 potrdil za nego otroka je strahotno lagal: izkazalo se je, da sploh ne živi pri otroku in ne pri ženi in da je bil v letu dni le štiri ure doma, da je prespal. Alkoholizem je sploh poseben problem, zdravljenje terja krepke milijone in potrebno bi bilo razmišljati, da bi bolniki k re-cidivnem zdravljenju tudi sami kaj prispevali. 15 do 20 mil. S din, kolikor stane zdravljenje, je ogromno, rezultati pa niso tako bogati, kot se zdi. Participacija nasploh pa udari najbolj bolnega kot bolniške odsotnosta ne bi »rešili«, ko bi uvedli sistem po dneh: za pet dni, denimo, le 50 odstotno nadomestilo in tako dalje. Čeprav, kot pravi Fon, so izkoriščevalci, pa je obenem ogromno poštenih delavcev, ki so utrujeni in še tistih nekaj dni ne bodo počivali, če bo premajhno nadomestilo. In še bolj bodo bolni. Kot je dejal, na postelji stegnjeni delavec: kaj bom hodil v martinarno za 5.004 dinarjev, če dobim kot bolan 7.000 dinarjev nadomestila, kot zdrav pa me vsako jutro budi »fabrška« sirena in znoji čelo za nadaljnjih 5.000 dinarjev! A kaj se zgodi? Po bolniški odsotnosti bo takšen delavec prišel nazaj v delovno okolje, lepo ga bodo sprejeli, čeprav so zanj delali sami: meseca in mesece. POZNATI DELOVNI PROCES IN NAPORE Če kontrolor železarne odkrije le 25 namišljenih bol nikov, ve le zdravstvena skupnost, kakšne milijarde smo prihranili. Če Franci Fon obišče 60 bolnikov na domu in odkrije štiri prekrške in jim odvzame 45 neupravičenih dn:, so to ogromni denarji. A skupaj s sodelavci ne le odkriva in raziskuje, temveč tudi rešuje zares pereče probleme, ki se v proizvodnji pojavljajo. Zgodi se, da žena zaposlenega delavca ni zaposlena, v domačem varstvu sta dva otroka. Žena zboli in mož ima pravico do nege, a pravko takoj izgubi, če ženo odpeljejo v bolnico. Kam z otroki, kako urediti enoizmensko delo? Pri tem pomagajo jeseniški vrtci, služba in nemalo je delavcev, ki so Fonu za tako hitro in učinkovito pomoč zelo hva- Niso pa mu seveda hvaležni »simulanti«, ki mu grozijo na cesti, pred domačo hišo. po telefonu. Kljub razumljivim težavam !>a delo rad in do sled no opravlja, z obilo izkustva, ki ga ima lahko le delavec, ki je bil dvanajst let zaposlen v valjanu, dvanajst let v energetiki in ki je z lastnimi rokami opravljal že številna dela v železarni pozna prepih, vročino, mraz. dotrajane stroje m zato predobro ve, kdo je bolan in kdo si kar naprej nekaj izmišlja. De določene mere »požira«, a vsega vendarle ne more, saj se vedno in povsod na svojem nehvaležnem delovnem mestu zaveda, da pošteno opravljeno dvlo preprečuje škodo delovne organizacije, ki ji je zVest že toliko let. Če ga sovražijo tisti, t; le izkoriščajo, mu m mar, Liti resnično bolni ga ustav- Ijajo in sprašujejo, kdaj jih bo » kal Pa se Franci Fon ustavi in jim običajno pore*: !., resno bolne nimam časa. imam zdravih preveč^. . Eden izmed najuspešnejših in najprizadevnej-ših slovenskih čebelarjev je Ciril Jalen iz Rodin — Vzreja čebeljih matic — Neodgovorna uporaba škropiv uničuje čebele Rodine — Ciril Jalen iz Rodin je z dušo in srcem čebelar, domala prav enaka pa je vnema, ki jo posveča . razvoju gasilskega društva v Smo-kuču. Prav pod njegovim poveljstvom so danes smokuški gasilci najboljše prostovoljno gasilsko društvo v jeseniški občini. Ciril Jalen je bil nekdaj .tudi zavzet kulturni delavec, režiser in igralec, prejel je veliko diplom in priznanj. A vendar smo se pogovarjali z njim večinoma le o čebelarstvu in čebelah, saj ima tu odlične izkušnje in tako nadaljuje staro Jalnovo čebelarsko tradicijo. »Že moj oče je šestdeset let čebelaril,« pravi Ciril Jalen, »Se kot otrok sem hodil za kosci, ugrebal gnezda čmrljev, pazil na roje, pripravljal smrekove vršič- ke za zapiranje žrel. Potem sem začel z AŽ panji in vmes imel kakšnega kranjiča, zdaj pa imam večinoma 10 satarje A2. Moj pokojni oče mi je večkrat dejal: pusti črnil je, za čebele se zanimaj. Podaril mi je dve družini, češ, »zdej se pa sam brihtej«. Ob očetovi pomoči ter lastni radovednosti sem kaj kmalu napredoval. Vedno sam najbolj občudoval matico, to Čudovito bitje med čebelami; moje preizkušanje me je večkrat drago stalo in marsikatero družino sem moral žrtvovati. A vedno mi je bila pri roki čebelarska literatura. Najprej sem kupoval rabljene panje, pozneje nove. Čeprav sem večinoma zadovoljen s čebelarskim orodjem, pa nisem zadovoljen z izdelavo LR panjev. V glavnem čebe- jr^^ zeleni samoupravljalci, ki se te delavčeve pravice dolžnosti in jugoslovanskega načina življenja . samo iz knjig, po prebitem polletju v tovarni ; đf^itično merijo samoupravljanje — Primerjajo tisto Lsl Združenem delu in ono lepo napisano v šolskih jf^benikih — Srednja lesarska šola v Skofji Loki je ni čfl LVo in pestro poučuje samoupravljanje j&kofla Loka — Ko so pred leti v $|^nje.šole uvedli predmet samo-fe. ^avljanje s temelji marksizma, ^ bilo osnovno vodilo poučevanje samoupravne stvarnosti, torej IJJv^navanje osnovnih zakonitosti i^^Žbene ureditve, podkrepljene s ^^rniško prakso. Po večletni t^ksi pa je predmet še vedno hudo 'feti&n, tog, puščoben, dog-^tski, v glave učencev trpa dej-in definicije, pri tem pa ne mnogo možnosti za ustvar-kritično mišljenje. Ko s for-znanjem in oceno od dve , P®t pride dijak v združeno delo, je dejanska samouprava Spanja vas, sindikat in delavski svet i °lni neznanki, da, celo njegova na, mladinska organizacija, le ► ^met začudenja in slabega ^"nevanja. 'r.ednja lesarska šola v Skofji je drugačen primer. Znanja iz Kvzne literature namreč dopol- fc^Mlfc C • • _____1___ DJUfno s Primeri iz prakse. Polletna i? Vencev na starih perio-JK?®. oddelkih (še pred zsmerje-izobraževanjem) je idealna' t ^Oznnst ____I.li:____n^Amlc ""'opevanjem; je luccn.« '°znost za poglobljeno srečanje »^^amoupravljanjem. V šoli dobe nalogo, naj kar največ o temeljni organizaciji, kjer P°kukajo v samoupravne i ' glasila, na zborih delavcev in ^ zasedanjih organov samoupravna naj pozorno prisluhnejo in j^J? povezave z znanjem, ki ga fc ^ Je dala knjiga. Šola jih pošilja skupnost, celo na zase-J-K^a skupščin, zlasti zborov zdru-dela, v šolo pa vabijo vidnih družbenih funkcij, Prikažejo delo družbenopoli-V« organizacij. Tudi mladinski Sonarji pridejo, da mladim približajo teoretične pojme o njihovi organizaciji. Ker so učenci knjige kmalu siti, so jim take popestritve dobrodošle, pa kajpak tudi zvočni filmi, grafikoni (te v glavnem sami izdelajo) in preostalrartikli iz skromne bere učnih pripomočkov za ta predmet. Učenci v sedanjem usmerjenem izobraževanju so za marsikatero teh izkušenj žal prikrajšani, saj jim zgolj 14-dnevna praksa ne da veliko spoznanj iz dejanskega samoupravljanja, natrpan učni program pa jim onemogoča tudi udeležbo na sestankih, delegatskih skupščinah in drugje. Čeprav o samoupravljanju veliko govore, tudi kritično, jih večina vendarle še ni dovolj zrela, da bi v šoli -odločala. Učenci so sicer v vseh organih šole, vendar to sprejemajo le kot formalnost. Samoupravljanje razumejo običajno le kot zbir pravic,'medtem ko o dolžnostih najraje ne slišijo nič. Učenci 3. e razreda so se pred tedni vrnili s proizvodne prakse, zato so fantje še vedno polni kritičnih vtisov. »Samoupravljanje ni tako idealno, kot ga uče knjige, saj delavec v tovarni nima toliko besede, kot bi jo moral imeti.« »Samoupravljanja smo se na praksi naučili le toliko, kot smo ga sami videli. Bili smo na zborih delavcev, kjer so delavci avtomatično dvigali roke za odločitve, ki jih niso razumeli. Kakšni samoupravljalci - telovadci z rokami gor in dol.« »Veliko so govorili o stabilizaciji, najbolj pa jih je vseeno zanimalo, koliko bodo zaslužili.« -»Šolski predmet samoupravljanja je kar zanimiv. Eden redkih, ki i\am bo v življenju res koristil. Tu izvemo, kaj je delavski svet, samoupravna delavska kontrola in sis.« »Knjiga, bi bila lahko manj dolgočasna. Tovarišica nam sicer da tudi druge knjige, a najraje beremo Komunistični manifest v stripu.« »V šoli lahko le malo samoupravljamo. Le k ocenjevanju lahko damo svoje mnenje. Toda če je čvek, je tudi naša samoupravna beseda zaman.« Toliko iz tretjega letnika. Brane Jerala iz prvega letnika je praktični samoupravi jalec, saj kot podpredsednik mladine veliko časa prebije na sestankih. Takole je razglabljal: »Predmet samoupravljanje je praktičen in koristen. Mislim, da ne bi smel biti vedno naravnan v bodočnost. Že prav, da spoznavamo samoupravne zakonitosti združenega dela, kar nam bo čez nekaj let prišlo prav. Prav bi bilo, ko bi izvedeli kaj tudi o današnjem položaju v svetu, o problemih današnje mladine. Predmet bi moral biti bolj ukrojen po življenju, ne toliko po knjigi. Marca pojdem na prakso v Jelovico, kjer zdaj poznam šele delo mladinske organizacije, potem pa bom doumel utrip tovarne. Da v resnici ni vse tako idealno, kot uči knjiga, že vem. Delal sem že v tovarni in tudi ljudem znam prisluhniti. Vem, da delavci nimajo vedno odločilne besede, da jih velikokrat razen plače ne zanima kaj dosti, da ne znajo izkoristiti svoje samoupravne besede .. .« Kdove, ali bodo mladi, ki danes tako kritično motrijo samouprav-ljalske razmere v šoli in tovarni, v teoriji in praksi, nekoč zrelejši samoupravljalci od današnjih ali pa bo tudi njim vseeno, za kaj dvigajo roke... D. Z. Zlebir Kmetica, delavka ... PETKOV PORTRET Poljšica — Delavka, kmetica, gospodinja, mati. Te štiri vloge se prepletajo v vsakdanjiku Vide Rozmanove s Poljšice pri Podnartu. Ze devetnajsto leto je zaposlena v iskrški tovarni V Oto-čah, zdaj kot tajnica samoupravnih organov; je mati dveh hčerkic, Nuše in Saše; kmetica, ki letno pridela 50 ton in več semenskega krompirja; gospodinja kot vsaka ženska. Nenavadno so se vila njena pota življenja. Iz delavske družine se je omožila na kmetijo na Poljšico. Dobro se spominja, kako so jo' zbadali pred poroko. »Ne cegu, cel grunt ti. bo padu na gvavo!« Vida takrat ni slutila, kako se bodo razpredle življenjske niti. Ko je bila mlajša hčerka stara štiri mesece, ji je umrl mož. Zgodilo se je, kar so ji obetali v šali. Poleg, majhnih otrok je dobila na glavo še grunt, še četrti hišni vogal. Niti za trenutek ni premišljala, da bi opustila kmetovanje in prodajala stroje — drugega za drugim. Neomajna volja do življenja in dela jo je gnala naprej. Skft) za otroka, hišo ... Večno upanje in življenjska volja tudi zdaj vreta iz njenih ust. »Navsezadnje kmetije tudi nisem smela zapustiti. Z "možem sva pred tem ravno dogradila hišo in hlev in samo s plačo ne bi zmogla odplačevati vseh posojil, ki sva jih imela. Krompirje tudi zavoljo tega moral obroditi. Na srečo je res, tako da sem lahko redno odplačevala četrtletne obroke. Morda zato, ker ima tudi neumen kmet debel krompir, čeprav ta'pregovor za »semenca« dobesedno ne velja. Bolje je, da je droban in da ga je veliko notri. Vesela sem bila, ko mi je že prvo leto uspelo. Prvikrat sem dognojevala, škropila, uničevala krompirjevo nadrast...« Z ljudmi, ki bi ji pomagali pri sajenju in spravilu, ni imela mkdatr nobenih težav. Šesterica, sedmerica upokojencev in njihovih žena iz vasi — to je »ekipa«, pravi, ki je pripravljena tudi teden dni delati, ne da bi jo nadzorovala. Ob večjih delih na polju vzame dopust; če gre za škropljenje, najde čas pred delavnikom ali po njem. Tudi ob treh zjutraj je s traktorsko škropilnico na njivi ali pa jo luči v poznih večernih urah izdajajo, da še vedno kroži po krompirjevem nasadu. Moti jo, ko v tovarni sliši, češ, polkmetje se zgarajo doma, potem pa na »šihtu« niso za nobeno rabo. Vse je odvisno od posameznika, pravi sogovornica. Priden kmet je tudi priden delavec, lenuh pa kaj prida ne odvrne ne na kmetiji ne v tovarni. Zgrešena se ji zdi miselnost, ki jo preradi vcepljamo otrokom. Uči se, da ti ne bo treba delati! Preozko je tako usmerjanje. »Pr' Vid'« na Poljšici je to drugače. Tretje-šolka Nuša, starejša hčerka, je mamici že v močno oporo. Pogosto prevzame njeno vlogo gospodinje in ostaja gluha na klice vrstnic iz vasi. »Polovičarstva ne maram, to ni v moji naravi. Ko delam, sem zatopljena v delo. Ko sem z otroki, sem samo z njimi. Poskušam, da čim manj občutita mojo obremenjenost. Poleti navkljub temu še vedno najdemo čas za morje, pozimi za smučanje. Ob zimskih večerih tečemo na smučeh, se pogovarjamo . .. Ce bi samo za leto opustila pridelovanje krompirja, ne jaz ne moja otroka ne bi nikdar več mogli pričeti znova. Hčerama stalno dopovedujem, da je zemljo treba obdelovati, da tudi na polju raste kruh, ne samo v tovarni. Nobene ne bom slilila, da ostane na kmetiji, če ne bo sama hotela. Vsekakor pa si želim, da bi ena od njih popri jela.« Pet hektarov obdelovalne zemlje ima Vida na skrbi, tri svoje in dva v najemu v oddaljenih Rovtah. Nekaj ima teže dostopnega gozda. Približno po osemdeset ton krompirja pridela letno, petdeset ton je semenskega, za prodajo. Težave ima s skladiščenjem. Njeni prostori so pretopli. Krompir se je predčasno »prebudil« in nakopal Vidi in njeni »ekipi« nepredvideno delo. »Telefonirala sem naokrog in spraševala tudi najbolj odgovorne ljudi, da bi mi svetovali, pomagali. Brez uspeha... Kmetijske organizacije ostajajo še naprej oddaljene od kmetovih problemov.« Vida, zakaj vztrajate na dveh tirnicah? »Na kmetiji ni zagotovljene socialne varnosti. V tovarni veš, da je petnajstega plača. V kmetijstvu je pa tako: če delaš, še ni rečeno, da boš tudi zaslužil. V aprilu vložim trideset starih milijonov, za seme in gnojila; če se krompir prebije skozi vreme in bolezni, dobim v pozni zimi prvi denar.« C. Zaplotnik Malo članov, pa veliko dela z otroki Uštvo prijateljev mladine na Primskovem po nekaj letih sele O*] uspeva povečevati članstvo, vendar pa se kljub temu ze do-k^j lahko pohvali z vrsto dejavnosti, v katere so se vključevali Vfm! Z____i__i;____ D.imcl/niratf!) ^oci in mladina s Primskovega ^ L ^N^ranj _ Da skromno število -^stva nikakor *a za ne more uspešno delo, v biti tudi Društvu prijateljev mladine na Primskovem dokazujejo že vrsto let. Prav v zadnjem času je sicer Društvo uspelo pomnožiti svoje vrste, tako da so minili časi, ko je bilo članstva komaj za upravni odbor, članstvo pod deset pa bi že ogrozilo sam obstoj društva. Kljub fcemu pa ja peščica delavnih članic lani izpeljala kar obsežen program dela s predšolskimi in šolskimi otroki, pri tem pa seveda ni manjkalo sodelovanja z ostalimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti. »Poleg akcij, s katerimi se naše društvo vključuje v akcije, ki jih organizira Občinska zveza DPM, smo lani skušali na razne prireditve pritegniti predvsem otroke, ki ne hodijo v vrtec. Tako smo na prifner v tednii otroka za vse predšolske organizirali popoldanske prireditve od lutkarskih predstav, predvajanja risank in orientacijskih pohodov, ki se jih je vsakič udeležilo okoli 50 otrok. Podobne prireditve so bile tudi ob dnevu mladosti in ob krajevnem prazniku,« je povedala predsednica društva Mija Skrlep. Ce se teh prireditev ni udeležilo ravno toliko otrok, kot so vsakič predvidevali, predvsem predšolskih, ki ne hodijo v vrtec, pa je bila udeležba na nedeljskih urah pravljic izredna. Vsakič je v Zadružnem domu široko odpiralo oči in napenjalo ušesa od 100 do Ž00 otrok. Lani skupnosti Primskovo bi radi v najrazličnejše popoldanske dejavnosti vključili otroke, ki niso ^ini vzgojnovarstvenega programa v vrtcu. Na sliki; krožek angleškega jezika. - Foto: Perdan so pravljične dopoldneve organizirali šestkrat, čeprav si zelo prizadevajo, da bi jim to uspelo vsak mesec. Lani so na te prireditve povabili tudi Gveta Severja z njegovimi lutkami, uživali so ob pantomimi Andresa Valdesa, vse skupaj pa so popestrili še s tekmovalnimi in zabavnimi igricami, v. katere so vključili tudi starše. Da pa je društvo tudi finančno zmoglo te prireditve, si je pomagalo z dotacijo Občinske zveze DPM in krajevne skupnosti Primskovo in delovne organizaciji IBI. pri organizaciji pa seveda pomaga tudi DPD Svoboda Primskovo in pa mladinska organizacija. Ze lani je bil za predšolske otroke organiziran tečaj angleškega jezika — tako je tudi letos —, nekaj več kot 20 otrok pa obiskuje tudi glasbeni krožek. Prav sedaj pa se pripravljajo tudi na pustno rajanje, v katerega se bodo vključili tako otroci iz vrtcev, kot predšolski, ki ne hodijo v vrtce, šolarji. V Zadružnem domu bo po sprevodu po Primskovem zaključek s čajanko in plesom, kjer gotovo ne bo manjkalo tudi mladine. »Razen prireditev, ki so se kot zelo uspešna oblika dela z mladimi pokazale lani in že prejšnja leta, pa smo v letošnji program zapisali tudi pomoč mladih starejšim občanom,« je povedala predsednica društva. »Ze doslej so otroci skupaj z organizacijo RK obiskovali 80-letnike, letos pa bi radi od teh prazničnih obiskov naredili korak k drobni pomoči in uslugam, ki jih mladi lahko narede, od drobnih nakupov v trgovini ipd., do kidanja snega, kar sicer že vrsto let opravljajo tudi mladinci. Prav z mladinsko organizacijo pa bi radi letos še posebej razširili sicer že začeto sodelovanje.« Mladinska organizacija je sicer imela za letošnje počitnice pripravljen program rekreacijskega smučanja za najmlajše, toda suho vreme je prekrižalo te načrte. Prav zato v društvu menijo, da bo treba v prihodnje tudi za take počitnice pripraviti program, tako kot ga imajo za poletne počitnice. Lani se je okoli 20 otrok dvakrat na teden redno zbiralo na otroškem igrišču pri vzgojiteljici, letos pa bi radi, da bi jih bilo še enkrat toliko. Tak program bo letos pač lažje izvesti, že zaradi pomnoženega članstva, vendar pa si bodo v društvu ob vsem tem še posebej prizadevali, da bi v dejavnosti, ki jih organizirajo sami ali v sodelovanju z drugimi organizacijami v krajevni skupnosti, pritegnili predvsem otroke, ki še ne hodijo v šolo niti v vrtec. Letos bodo zato z osebnimi vabili še posebej opozarjali starše na najrazličnejše prireditve, ki jih prav za njihove otroke prirejajo v krajevni skupnosti. L M. GLAS 12. STRAN ŠPORT REKREACIJA PETEK. 11. FEBRUARJA ISi ' Naši športniki Robert Markič: Moč, hitrost in tehnika Podbrezje - 21-letni Robert Markič iz Podbrezij s svojo zunanjo podobo ne daje videza športnika-judoista. Toda ko ga gledamo na blazini, na treningu ali tekmovanju, nas preseneča \ močjo in gibčnostjo. Do petnajstega leta se sploh ni ukvarjal z nobenim športom. Potem ga je prijelo. Sam ne ve, zakaj se je navdušil za judo. Ne zavoljo tega, pravi, da bi se razvil v pretepača in bi se bahal pred prijatelji. Judo je namreč tako kot druge panoge šport miroljubnih ljudi. Do takih, ki judoistično znanje uporabljajo tudi v »stikih« z drugimi, so v kiubu še posebno oprezni. Zanje ni mesta v njihovih vrstah. Za Robertom je sedemletna športna pot. Sedemkrat je bil doslej gorenjski prvak. Po letu in pol treninga je na slovenskem prvenstvu za starejše mladince osvojil v kategoriji do 57 kilogramov bronasto medaljo. Bila mu je velika spodbuda za nadaljnje treniranje. Prvo medaljo na državnem prvenstvu si je priboril pred štirimi letu v konkurenci mladincev do 60 kilogramov. Na republiških in državnih tekmovanjih je praviloma osvajal , djugo ali tretje mesto, med člani se je uvrščal med osem najboljših v državi. Podobno je bilo na mednarodnih turnirjih Nagaoka v Ljubljani. Vedno mu je zmanjkalo moči iti športne sreče, da bi stopil na zmagovalno stopnico. Lani se je »izneveril« tradiciji. Na republiškem članskem prvenstvu je opravil z vsemi tekmeci in bogati zbirki medalj dodal najbolj žlahtno - zlato -za naslov najboljšega v Sloveniji. Minula tekmovalna sezona je bila zanj nasploh uspešna. Kot član ekipe Judo zveze Ljubljane je bil med boljšimi judoišti prve zvezne lige. Od enajstih borb je tri zaradi bolezni predal, eno je končal neodločeno, v ostalih je zmagal. Letos sta zanj najpomembnejši tekmovanji v Mariboru in Ljubljani — slo- vensko in državno posamično prvenstvo. »Upam na dobre uvrstitve,« pravi Robert Markič, zaposlen v Gradbincu na Kokrici. »Treniram šestkrat tedensko, dvakrat v Ljubljani z vrsto Olimpije in štirikrat v Kranju z judoišti Triglava. Vadil bi tudi zjutraj, če bi imel možnosti. Veliko sein doslej v ta šport vložil svojega denarja, poznalo se je tudi pri dohodku, saj sem za skupne priprave ali daljša tekmovanja dobil v podjetju neplačani dopust. Mnogi me zato sprašujejo, zakaj vztrajam. Osvojil me je ta borilni šport, s treninga me vleče na tekmovanje, s tekmovanja zopet na trening. Po odsluženju vojaščine bom tekmoval dotlej, dokler se bom še uspešno kosal s tekmeci. Potlej se bom posvetil le delu z mladimi,« govori o svojih nđčrtih Robert, ki že "tretje leto vodi eno od skupin naraščaj-nikov, bodočih tekmovalcev Judo kluba Triglav. »Judo je še vedno dokaj zapostavljen šport, čeprav je v zadnjem času zanj več zanimanja. Za nepoznavalce je to le prerivanje dveh na blazini. V resnici pa gre za lep in dinamičen šport, pri katerem moč ni odločilna. Do izraza pride šele v kombinaciji s tehniko in hitrostjo. V še kaže, da bo Kranj kmalu močno judoistično središče v Sloveniji. Uspehe članov dopolnjujeje obetaven rod mladincev — Kalan, Hudo-vernik, Bodiroži-f in Humer; za njimi je zopet 40 pionirjev, ki čakajo na svojo priložnost.« C. Zaplotnik « Šport ob koncu tedna Jutri Štucinov kronometer — Prva ietošnja množična tekaška preskuŠnja na Gorenjskem bo jutri, 12. februarja, v Hrastjah pri Kranju. Po številnih preložitvah — vedno je bila temu kriva snežna odeja — bo športno društvo Jakob Stucin Hrastje-Prebačevo pripravilo tretji Štucinov kronometer na 1200 metrov dolgi progi. Tekmovanje bo od 13. do 17. ure, prireditelj pa'sprejema prijave med 12. in 16. uro. Pionirji ne plačajo štartnine, za vse ostale je 50 dinarjev. V času tekmovanja bodo lahko občani s tekaško opremo uveljavili na avtobusni relaciji Britof-Hrastje brezplačno vožnjo. Pokrovitelj tretjega kronometra je KZK temeljna organizacija Agromehanika, prireditev pa sta podprla tudi tekstilna tovarna Zvezda in delovna organizacija iskra - Kibernetika. (cz) Bloški teki in trnovski maraton - V nedeljo. 13. februarja, bosta v Sloveniji prvi dve letošnji množični tekaški jire-skušnji — osmi bloški teki in osmf trnovski maraton. Start tekmovalcev na bloškem teku bo ob 9.:J0 v Novi vasi. Proge bodo dolge 30, 15 in 7 kilometrov. Za organiziran prevoz na prireditev bodo poskrbela avtobusna podjetja Alpetour, Kompas in Unisturist. Start udeležencev trnovskega maratona pa bo ob 9.30 pred hotelom Bor v Črnem vrhu nad Idrijo. Proga za tekače na velikem maratonu bo dolga 42 kilometrov, za mali maraton 25 kilometrov, za pionirje osem kilometrov ter za pripadnike enot teritorialne ob- rambe, milice in vojake deset kilometrov Prireditev je posvečena 40-letnici ustanovitve IX. korpusa, priključitve slovenskega Primorja k Jugoslaviji in množičnega odhoda prebivalstva iz Idrije in s Cerkljanskega v partizane. Za osrtii trnovski maraton se je že decembra prijavilo 2500 tekačev. - S. Kovač Turnir kegljačev na ledu — V nedeljo, l3. februarja, ob 7. uri se bo na ledeni ploskvi v dvorani Podniežaklja pričel* mednarodni turnir v kegljanju na ledu za pokal ekipe Krivec Jesenice. Nastopilo bo 15 ekip iz Avstrije ter kegljači iz Rateč, Kranjske gore, Mislinje, z Bleda in Jesenic. — J. Rabić Tekmovanje invalidov - Ekipe invalidskih športnih društev in društev invalidov Gorenjske bodo v sobbto, 12. februarja, nastopile na področnem šahovskem tekmovanju (pričetek ob 9. uri), v nedeljo, 13. februarja, pa se bodo v Kamni gorici pomerite v veleslalomu za pokal zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije. Smučarsko tekmovanje se bo pričelo ob 11. uri. — J. Rabič Hokej Kranjska gora - Stavbar - V soboto se bo nadaljeval drugi del državnega prvenstva v hokeju na ledu. Jeseničani gostujejo v Zagrebu, kjer 'so v prvem delu tekmovanj doživeli poraz. V dvorani Podmežaklja pa bo v soboto ob 18.30 tekma slovensko-hrvaške medrepubliške lige med Kranjsko goro in Stavbarjem iz Maribora. - J, Rabič Sporočili ste nam Tretje mesto za Pibernikovo ekipo — Na šestem turnirju v malem nogometu v Domžalah je nastopilo 165 ekip> s prek 1500 igralci. Od gorenjskih moštev se je najdlje prebila ekipa Pibemik Bled, za katero so igrali nogometaši kranjskega Triglava — Stenovee, Valant, Doljak, Tkalec, Ovsenek, M urnik, Taneski. Cič-ković in Gros. V osmini finala so premagali rokere — disko Slamnik s 5:2, izpadli v polfinalu in v borbi za tretje mesto*ugnali še ljubljanske Saijivce s 4:2. Taneski je bil tudi najboljši strelec turnirja. — R. Gros 26 šahistov na hitropoteznem turnirju — Šahovsko društvo Tržič je pripravilo redni mesečni hitropotezni turnir v šahu. Med šestindvajsetimi šahisti je brez izgubljenega srečanja osvojil prvo mesto mladi Srečo Mrvar, ki je zbral 9 točk. Dušan Borštar in Ivan Ravnik sta osvojila 6,5 točk, Franc Skrjanc in Andrej Loc pa 5. - J. Kikel Gorenjski sankači na dobraški turneji — Pete dobraške sankaške turneje na avstrijskem Koroškem se je udeležilo 140 tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Našo državo so na tem mednarodnem tekmovanju zastopali sankači iz Idrije, Železnikov in Tržiča, ki so nastopili tudi na tekmi za pokal Alpe-Adria in za pokal Paula Notscha. Pomembnejši rezultati gorenjskih sankačev: Na dobraški turneji je bila Tolarjeva iz Železnikov druga med članicami, njena klubska tekmica Stalceva pa četrta Med moškimi je bil od gorenjskih tekmovalcev najboljši Polde Perko pred Vinkom Debeljakom (oba Železniki). Med dvosedi je bila dvojica D. Česen - M. Česen iz Tržiča druga, dvosed iz Železnikov S. Bernik - R. Bernik pa peti.. V tekmi za pokal Paula Notscha je Stalčeva zmagala med mladinkami, Tolarjeva je bila tretja med članicami, Bernik in Zadravec iz Železnikov sta bila tretja in četrta med mlajšimi mladinci, med starejšimi mladinci pa so Berce, Jelar in Habjan (vsi Železniki) zasedli drugo, peto in šesto mesto. V tekmi za pokal Alpe-Adria je "Stalčeva zmagala med mladinkami, Tolarjeva je bila druga med članicami. Med mlajšimi mladinci je bil od Gorenjcev najboljSi Benvk - peti, pri starejših mladincih so Zeleznikarji Berce, Jelar in Habjan zasedli tretje, četrto in peto mesto, pri članih sta se med prvih deset uvrstila Tržičana Perko in Česen. Pri starejših članih sta od gorenjskih udeležencev najhitreje prepeljala progo Debeljak in Frelih iz Železnikov pri dvosedih pa sta posadki Cesen-Cesen in Bemik-Bernik zasedli drugo in osmo mesto. - J. Kikel Delo Avto-moto društva v Kranju Skrb za vzgojo in preventivo i * K ■ OBVESTILO Vozniška dovoljenja za vožnjo traktorja Sekretariat za notranje zadeve občine Kranj obvešča voznike motornih vozil kategorij B, C in D, da bodo po določbah 108L 110..in 184 člena zakona o varnosti cestnega Pometa (Lracini hst bito, št 5/82) do 31/3-1983 smeli voziti traktor le VOZNIKI Z VOZNIŠKIM DO VOJ EN J KM ZA VOŽNJO TRAKTORJA. Na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij B C in u lahko vozniki zahtevajo izdajo vozniškega dovoljeja za vožnjo traktorja do 31/3-1983 pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Kranj, vozniki ki tega ne bodo storili v omenjenem roku, bodo morali za pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja opravit, preizkus iz varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. Zahtevke za izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo s traktorjem bomo sprejemali v časti uradnih ur na sedežu občine Kranj, Trg revoluci-Tl v sprefemni pisarni in pri vseh krajevnih uradih obči ne Kranj. Polefi veSega in čitljivega vozniškega dovoljenja bodo morali voznik? nredložiti osebno izkaznico in eno lotograhjo velikost. 3,5^x4,5 cm, vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja pa j,h bo veljalo ^Zahtevke za i*dajo vozniškega dovoljenj;iz a vožnjo-traktorja bomo začeli sprejemati v ponedeljek, dne 14/2-1983. Teki v Cerkljah 20. februarja CERKLJE - Novo zapadli sneg je cerkljanskim organizatorjem vlil veliko poguma, tako da četrti množični smučarski tek »Gorenjskega odreda« pod pokroviteljstvom DO ISKRA DELTA organizirajo v nedeljo, 20. februarja, s startom ob 9. uri. Za tek v Cerkljah je veliko zanimanje, s prijavami pa bodo zaključili uro pred startom. Organizatorji četrtega cerkljanskega smučarskega teka »Gorenjskega odreda« bodo pripravili štiri proge. Na 251« bodo kategorije: članice do 30 in nad 30 let, člani do 40 in nad 40 let, trimski tek bo dolg 7 km, prav toliko kot trimaši bodo imeli dolgo progo tudi pionirii in pionirke. Pri vojaškem teku na 7 km sodelujejo pripadniki JLA, teritorialne obrambe in milice in kot pionirji v Cerkljah ne plačajo štartnine. Predprijave po 100 dinarjev bo organizator sprejemal do torka, 15. februarja, startnina na dan teka pa bo 150 dinarjev. Vsak udeleženec teka v Cerkljah bo prejel bilten smučarskega teka, spominsko značko, startno številko ter novost tekov: priznanje o udeležbi, ki ga bo izpisal računalnik ISKRA DELTA. Pripravili bodo tudi zdravstveno službo in okrepčevalnice. Za tekaške proge v Cerkljah organizatorji zatrjujejo, da niso preveč zahtevne, da so med najlažjimi pri nas in bodo pripravljene tako, da bodo zadostile zahtevam vseh ljubiteljev smučarskih tekov. Osrednji namen četrtega cerkljanskega množičnega smučarskega teka »Gorenjskega odreda«, ki ga organizira Športno društvo Krvavec - Cerklje, je širiti množični smučarski šport v smučarskih tekih, krepiti obrambno sposobnost in obujali spomine na NOB ter ljudsko revolucijo ter prenašati borbene tradicije na mladi rod. Ce bo prireditev treba iz kakšnega razloga odpovedati, bodo to objavili v soboto, 19. februarja, pri obvestilih na radiu Ljubljana. J. Kuhar V_J »Športna« maškarada Primskovo — Športno društvo Primskovo vključuje v svojo dejavnost nogometaše in balinarje. Vsi so veliko Storili na področju telesne kulture za krajane in so zgled dobro organiziranega kolektiva, ki uživa vso podporo krajanov. Minilo je že deset let od ustanovitve in ena od oblik proslavljanja tega jubileja bo tudi tradicionalna pustna prireditev, ki je športnikom obenem vir finančnih sredstev. Kakor so resni pri športu, kjer največ pozornosti namenjajo mladim, tako so tudi odlični organizatorji in zato bo jutri zvečer v dvorani Zadružnega doma še kako veselo. Na svojo pustno prireditev ob •«vokih ansambla Henček vabijo vse krajane, tiste, ki so jim pomagali pri deset let trajajoči dejavnosti, in vse, ki so željni zabave. Miran Šubic Kranj — Za dosedanji razvoj kranjskega Avto-moto društva, ki so ga ustanovili 1946. letg in je že leto poprej delovalo kot sekcija tedanje-ga_športnega društva v Kranju, je značilen velik napredek. Po 1960. letu se je v njenT vidno razmahnilo članstvo. Najpomembnejša prelomnica v razširjanju dejavnosti je bilo. 1973. leto; odtlej ima društvo v novi stavbi pisarno zu delo s člani in drugimi strankami, učilnice za vzgojo voznikov in delavnico za popravilo vozil, tik ob njej pa je tehniška baza Avto-moto zveze Slovenije. »Sedaj imamo v društvu,« pripoveduje njegov predsednik Janko Kos-nik. »okrog 3400 člaflov. Čeprav skupaj z društvoma iz Šenčurja in Cer-kelj združujemo približno 25 odstotkov lastnikov registriranih vozil v kranjski občini, s takšnim deležem ne moremo biti povsem zadovoljni. Z večjim številom članstva bi namreč še bolj utrdili moč naše organizacije In s tem zagotovili tud-i razširjanje ugodnosti za članstvo v njej.« * Za osip članstva krivijo v društvu predvsem večkrat neosnovane kritike na račun dela službe za pomoč in informacije ter preslabo obveščenost voznikov o ugodnostih, ki jim jih nudi Avto-moto zveza. Nove člane skušajo pridobiti, kot naglaša predsednik komisije za članstvo Ivan Hrovatin, na razne načine, podmladek za društvo pa iščejo zlasti v osnovnih šolah, kjer je včlanjenfh v društvo okrog 200 učencev. »Mlade si prizadevamo ne le pridobiti, ampak tudi vzgojiti,« pojasnjuje predsednik preventivne komisije Miro Kočevar, in nadaljuje: »Zanje pripravljamo po vzgojnovarstve-nih ustanovah in šolah predavanja s godročja prometne vzgoje, lani pa smo imeli prvič pogovore o prometni varnosti s starši. Za pogovore je bilo izredno zanimanje. Z našo pomočjo je lani opravilo kolesarske izpite prek 500 šolarjev, razen tega pa sodelujemo tudi pri izdelavi načrtov za varen prihod učencev v šole in odhod iz njih ter opozarjamo na nevarne prometne točke.« Rezultat takšnega dela je manjše število otrok med udeleženci prome- tnih nesreč v zadnjem času. Vzgc;" skušajo vplivati tudi na stare^ Prek predavanj "seznanjajo vozr_-z novostmi v prometni za&onoc. letos jih nameravajo obvestiti o g: čilih novih pravilnikov o promefc /nakih, opremi vozil in delovan u-to šol. Po kmetijskih zadrugah p: čujejo traktoriste v prometnih prt-pisih, vožnji traktorja in uporab1 r* ključkov zanj, žal 'pa za to ob! • preventivne aktivnosti ni dovol* nimanja. Še slabši je odziv na vsa* letni akciji za preverjanje tec-n? čnega znanja voznikov in brezpl*. tehnični pregled vozil, kar kaže kot menijo v vodstvu društva -dokaj nizko varnostno osveščen udeležencev v prometu. »Velik del naše aktivnosti,« v njuje sekretar društva Pavle Šu tek, »je usmerjen v vzgojo nevozni kov. Lani je pri nas opr*^ vozniške izpite prek 600 kandidat od teh kar 53 odstotkov v prvem ? izkusu. Čeprav je ta dejavnost gte> na leti* poprej nekoliko upadla, je naše 3 poklicne inštruktorje iE pogodbenih delavcev še vedra r volj dela. Vozil, sedaj jim imarao-bi potrebovali več, vendar pa zar* stalnih podražitev amortizacij sredstva ne zadoščajo za nakin* črtovanega števila novih avto«« lov. Stara vozila sicer__ žujemo, toda pri tem imamo' težave zaradi pomanjkanja ni h delov.« V dfuštvu deluje poleg komisij organiziranost in članstvo, gos darjenje ter preventivo pa ^oJSfc?. odbora tudi komisija za šport. V r skrbe za tekmovalno aktivnost ć nov; po eden tekmuje v motocik> čnih cestnih dirkah in kartingu. -pa jih sodeluje na tekmovarru" rrlotokrosu in rally vožnjah z V mobili. Sedaj, v času poman i ki* bencina, razmišljajo tudi o orearL ciji spretnostnih tekmovanj za ? sarje. V bodoče bodo v društvu rarvt* ustaljene oblike delovanja. Da teV večali pripadnost članstva orear ciji, pa bo še naprej njihova jul* membnejša naloga oživitev d€;i aktivov društva po krajevnih sir nostih. s ^ Delo sekretarja v AMD Kranj opravlja Pavle Šmitek, predsednik drušh*' Janko Košnik, predsednik komisije za organiziranost in članstvo pc Hrovatin - Foto: S. Saje Lokostrelstvo Tomazin prvi, Jevšenak tretji Kamnik - Lokostrelski klub Kamnik je minulo nedeljo priredil dvoransko tekmovanje v lokostrelstvu za jugoslovanski pokal. Udeležilo se ga je 9«) tek; movalcev iz vse Jugoslavije. V odsotnosti Podržaja je dosegel odličen rezultat Mariborčan Bojan Ploj. S 570 krogi je potrdil normo za nastop na evropskem prvenstvu v Švedskem Falunu. Lep uspeh sta dosegla Exotermova tekmovalca Peter Tomazin in Tomaž Jevšenak, ki sta v svojih disciplinah zasedla prvo oziroma tretje mesto. Lokostrelci v instinktivnem slogu so /. nedeljsko tekmo zaključili dvoranska prvenstva Premor do tekmovanj na hunter-field turnirjih, ki se Unio pričela aprila, bodo izkoristili za kon-dicijske priprave in za piljenje tehnike. Tekmovalce v prostem slogu pa čaka prihodnjo nedeljo fle državno prvenstvo v Zagrebu. Rezultati - člani instinktivno, i. Mer-har (Postojna) 491 krogov, 2. Čolnar 4MO, 3. Jemec (oba Kamnik) 479, 4. Kramar 478. 5. S orli (oba Exoterm) 464; mladinci: 1. MaruSič (Postojna) 457. L Dolin $e k (Kamnik) 405. 3. Jevjena* (Exoterm) 400, 7. Slana (Exoterm) 353. coumpond: 1. Tomuzin (Exoterm) 545, Z. Ostrouftka (Postojna) 507. 3 Dermas ja (Jugohanka) 494, prosto - člani: 1. Hloj (Maribor) 570; mladinci: 1. Desnica j42. 3. Lukan (oba Kamnik) 537; članice: 1. Sem (Zagreb) 528, pionirji: 1. Kal™' (Postojna) 379, 3. Ferin (Kam.uk) 292. Z avtobusom na Trnovski maraton . Kranj — Končno je zapaće sneg in bojazni, da bi smučark maratoni spet odpadli. ' nedeljo, 13. februarja, bodo tnsc cionuini bloški teki ali Trnovi maraton. Zveza telesnokulturnt-organizacij in ZVUTS, odbor rekreacijo, organizirata za udolf žence avtobusni prevoz. -Av-ob^ bo odpeljal v nedeljo ob 6. uri pred hotela Creina. Prijave za Trnovski m ara t" pa tudi za Tek treh dežel, ki N 20. februarja, sprejema zveza tr lesnokulturnih organizacij obet* Krunj, Cesta Staneta Zag'arja 2* telefon 21-176. j PETEK, 11. FEBRUARJA 1983 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA, 12. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert -9.45 Zapojmo pesem - OPZ glasbene šole Postojna -10.05 Svetovna reportaža -10.25 Panorama lahke glasbe - 11.05 Pogovor s poslušalci -11.35 Srečanje republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do- melodije - 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 -Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Predpustne - 23.15 Od tod do polnoči -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, »Človek in prosti čas«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Sport in glasba - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 13. feb. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Jaša L. Zlobec: Netopir Jožko - Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Jo-nathan Svvift: Akademija v Laputi - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Amaterski zbori pre 741 333 lete« 31656 ČETRTEK, 17. feb. 9.05 TV v šoli: TV koledar, Zakaj so zvezde zvezde, Odmor, Prva pomoč, Torus, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, Risanka, Poklici: Ladijski kapitan, Zadnje minute - 17.20 Poročila - 17.25 Vesolje: Hrbtenica noči, angleška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Tednik - 21.00 Zvoki godal: Kontrabas - 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.40 Test - 16.55 Biatlon (štafeta 4x7,5 km), posnetek z Igmana - 17.40 Poročila -17.45 Učitelj, otroška serija -18.15 Alpex, izobraževalna oddaja - 18.45 Yu r<>ck skozi čas: Zlatko Pejakovič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dramski večer: Zgodbe preko polne črte - 21.00 Zagrebška panorama - 21.15 Pariške kulturne diagonale, oddaja TV Ljubljana T V Zagreb I. program: 15.55 Videostrani ' 16.05 TV v šoli: Zakaj so zvezde zvezde, Torus - 16.55 Biatlon (štafeta 4x7,5 km), posnetek z Igmana - 17.40 Poročila -17.45 Učitelj, otroška serija -18 15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Yu ročk skozi čas: Zlatko Pejakovič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter, politični magazin - 21.05 Kvizoteka -22.10 TV dnevnik KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61 370 LOGATEC. 4el (061 I 741 333 lele« 31656 PETEK, 18. feb. 8.55 TV v šoli: TV koledar. Nemščina, Odmor, Sebastaja-nova babica, Glagolica, Po- ročila - 10.35 TV v dovina, Risanka, Iz krajev, Mali program, ka, Izobraževalna rt. Zadnje minute (do 1; 17.25 Poročila - 17.30 gore: Gorenjevaški 17.55 Arabela - češke otroška nadaljevanka -Obzornik - 18.40 samozaščita: O-iebna skupna RBK zaščita -Risanka - 19.24 TV in nocoj - 19.26 Zrno Ho jr,i 19.30 TV dnevnik Vreme - 20.00 Naši olir_. Hokejisti, dokumentarna rija - 20.45 Zrcalo tedna 21.05 Ujeta (delovni ameriški film - 22.40 Pc Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV <_ _ - 17.45 Plavica, otroška daja - -18.15 Alkoholizec bolezen številka 3, ii_ valna.serija - 18.45 Ni_ glasba - 19.30 TV dnevnik 20.00 Srečanje z mla._ umetniki: Rita Kinka in 2. ran Stojanovič - 20.45 " grebška panorama I Vidiki, dokumentarna daja - 21.50 Nočni Narednik, ameriški film TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 1 v šoli: Glagolica. Nen 17.40 Poročila - 17 45 - 18.15 T V koledar Kronika občine Reka -Obramba in samoza^čiu 19.30 TV dnevnik -Sinovi in ljubimci, ar nadaljevanka - 21.00 vas Zeha Deoviay, Dutna Scarwid in SteveForrest. Prostitutko Ivono najdejo mrtvo. Edi in Boris, detektiva posebne brigade za boj proti narkotikom in drogam, med preiskavo naletita na široko razpredeno mrežo razpečevalcev zelo redke in drage droge. Tako se začenja zgodba v francoskem filmu KRIMINALISTIČNA BRIGADA. Norosti gospe Elodie /xi je nezahtevna, a zabavna seksi komedija, V kateri pripovedujejo marsikaj zanimivega ljubke modre spodnje hlačke s črnimi čipkanu ... J KINO kranj center II februarja franc. barv. komedija GAME NA POČITNICAH ob lfi.. IS. m 12. februarja a mer. pust. film TARZAN IN SIRENE ob 10. uri, franc. barv. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 16.. IS m' 20 uri, prem»ra franc. barv. erot. filma NOROSTI GOSPE ELODIE ob 22. uri 13 februarja sovj. barv. ritani d dm GR BASTI KONJIČEK ob 10. uri. franc. barv. komediju GAME NA POČITNICAH ob 15. in 17. uri, amer. barv. erot. komedija VRO< I ZVECiLNIK ob 19. uri, premiera amer. bari . drame DRAGA MAMI ob 21. uri 14 in 15. februarja amer. ban. erot. film VROCl ŽVEČILNIK ob 16., IS. in 20. uri 1H in 17. febniarja amer. barv. drama DRAGA MAMI ob 16.. IS. in 20. uri kranj storžlc 11. februarja honuk. bari . film BLISKO VITA PEST ob 16. uri. amer ban srbljivka AMVTIVIL - HlSA GROZE ob IS. in 20. uri 12. februarja ital. barv. pust. fdm PONI 1)1 SE DRUGO LICE ob 16. uri. amer. barv fdm GALEKTIKA - VESOUSKA PO STAJA ob is. m 20. uri i:i. februarja honuk. barv. film BLISKO VITA PEST ob II uri. ital. buri pust film PONUDI SE DRUGO LICE oh If>. m Is uri. premiera fmne. barv. filma KRIMINALI STlCNA BRIGADA i <1: 20. un 1-1. in /,">. febrvar/a franc ban /din KRI M IN A LISTlC NA BRIGADA ob Hi. L s in 20. uri 16. februarja amrr. ban. film OTOK DR. MOROA Ob 16.. IS. in 20. un 17. februarja amer. ban komedija VSE. KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 16., IS. m 20. un tr21c 12 februarja sov/, barv. risani film GR BASTl KONJIČEK ob 16 un. amer barv erot komedija VROČ ! ZVECiLNIK ob tU. m 20. uri. premiera franc barv. filma KRI MINALISTlCNA BRIGADA ob 22. un /.'J. februarja amer. pust. film TARZAN IN SIRENE ob 15. in 17 un. amer. barv. komedija VSE. KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 19. uri. premiera hongk. barv. filma BLISKOVITA PEST ob 21. uri 14. in 15. februarja franc. barv. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 17. in 19. uri 16. februarja ital. barv. fdm PONUDI ŠE DRUGO LICE ob 17. tn 19. uri 17. februarja anu-r barv. film GAl.E K-TIKA - VESOUSKA POSTAJA ob 17. m 19. uri KAMNIK DOM 12. februarja amer. barv. film KASKADER ob 16. uri.jap. barv. erot. film CESARSTVO ČUTNOSTI ob IS. in 20. uri.premiera amer. baiv. filma DRAGA MAM! ob 22. uri 13. februarja špan. ban*, pust. film ROBIN HOOI) NIKOLI NE UMRE ob 15. uri.jap. barv. erot. fdm CESARSTVO ČUTNOSTI ob 17., 19. in 21. un 14. februarja hongk. barv. film BLISKO VITA PEST ob IS. iii 20. uri 15. februarja amer. barv. film GALEKTIKA - VESOUSKA POSTAJA ob IS. m 20. uri 16. februarja amer ban. komedija v SE, KAR STE ZELEH VEDETI O SEKSU ob IS. in 20. uri 17. februarju franc. barv komedija GAME NA mCiTNICAH ob IS. m 20 uri duplica bat film OTOK 12. februarja amer. DR MOROA ob 20. un 1:1. februarja amer. barv. film KASKADER ob 15. uri. premiera litine, barv. eriit. filma NOROSTI GOSPE ELODIE ob 17. m 19. un 16. febniarja franc. ban. film KRIMINALISTIČNA BRIGADA ob 20. un 17 februar/a ital. ban. film PONUDI SE DRI C,O l it E ob 20. uri komenda 11. februarja tup. ban erot film CE sarstvo čutnosti »h iu. un 12. februar/a hongk barv film BLISKO 'VITA PEST ob 19. un škofja u)ka soka 11 febniarja amer komedija SIIRJE LETNI CASl ob IS. in 20. uri 12. m 13. febniarja nem krmi. /dni Prekletstvo Črnega rubina <>/> is in 20. uri a ... 15. in 16. februarja /ugasl d nima /HM '•-•>' ŽIVETI ob IS. in 20 un ,f,(/,1,/i.» 17. februarja hongk. barv. film IIidiin BES ob 20. un Železniki obzorje 11. februarja mm krmi. film PREKLEI stvo Črnega rubina ot> 20. un 12. febniarja /uvosl. barv fdm dve IKiLOVICl SRCA ob 20. uri . 13. februarja amer ban film SIIRJE LETNI CASl ob IS. 111 20. un 16. februarja angl. akcij, film MOONRA KER ob 20. un POLJANE II februarja jugonl. hm. film DVE PĆLOVIC! SRCA 19. un 13. februarja angl. akcij, fdm MOONRA KER ob 15. un ~.„. ,.,,.> 15. februarju hongk. ban\ film IICRO1 BES ob 19. un kranjska gora 12. februarja amer. PADALOM ob 20. uri bon- filnt BEC . DOVJE MOJSTRANA 12. februarja nem. barv. film Mad^ \ < BEG aru NJENA NEČAKINJA ob 19.30 13. februarja amer. akcij, filnt PADALOM ob 19.30 jesenice radio in plavž Nismo prejeti kinosporeda.' radovljica 11. februarja amer. barv. film CIR^i -IERIJEM ob IS. uri, amer. en, t \r K Al IGU LA ob 20. uri 12. februarja hongk. barv. film ZMAJ 1 OGNJU ob IS. un. amer. barv. fihtt \ NA KOLESIH ob 20. uri 13. febniarja amer. barv. film \\Xj \ ^ v KOLESIH ob IS. uri, amer. ha rt K A LIG IIL A ob 20. uri 14. februarja amer. baiv. film PEK! F'' SKI ANGELI ob 20. uri film ZJ4Ai 1 15. februarju hongk. ban OGNJU ob 20. uri r , - - 16. februarja amer. ban . film KAL.K* ob 20. uri /■■ MOR 20. un 17 februarja finski ban ftlm MoSK! v )REJO BITI POS1UENI ob 20. tfri bled II febniarja amer barv. film 17 r* tricni jezdec ob 20. un I ' februarja amer. ban igad. fiim tfgg ki l 1riumeira ob is. un m-tri. brn fdm uubezenskl tri kot ni k v "" //'februarja hongk ban. fdm MOR,'iyi KINGEISER ah IH. uri. amer. ban ELEKTRIČNI JEZDEC ob 20. un 14 februarja amer barv. film \ r V.V4 \ 4 KOLESIH ob 20. uri ■ / i februarja amer. barv. film Ph Ri y \ s ki angeli ob 20. uri 16 februarja honuk. barv. film Z\fAJ > OGNJU ob 20. uri 17 februarja amer. tmn. rtStln. „ iv/pa eve norčije ob IS. uri. ixme-^od end film KALIGULAob20 ur! bohinj ,2 februar/a amer. barv fdm ClffKi . I/uiJEM ob is. uri, hontsk. ba,v. ru>m v,j L11 r KlNGElSER ob 20. un -. nii uElRA il ni- kir, S J/^V.V^A / ruiKOT ob 20. uri A V j J rifiUUEIRA "<' "I- fV li ŽENSKI TRIKOT ob 20 uri '' 7 £br taria amer. ban, fdm X a/.\ .A KOLESIH ob 20. ur, PETEK, It. FEBRUARJA 1983 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15. STRAN O LAS BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED z n. sol. o. yu 64260 Bled Cesta svobode 29 tel. (064) 77-932, 77-006 - SMUČANJE: ugodna smuka na ŽATRNIKU, žičnica obratujejo od 9.-17. Redna avtobusna zveza z Bleda. UMETNO DRSALIŠČE BLED: odprto dnevno od 10.-19. s premori. V petek in soboto tudi od 20. do 22. PROG F ZA TEK NA SMUČEH: na igrišču za Golf med Bledom in Lescami Vstop na proge in možnost parkiranja pri novi RESTAVRACIJI GOLF CLUB, kjer se boste lahko tudi okrepčali. Na razpolago so tudi hotelske sobe. Hotel JELOVICA v soboto od 20. dalje BISTRO GRAND HOTELA TOPLICE, v soboto in v torek od 20. dalje. Najboljše maske nagrajene. Zabavne igre. kegljanje: obnovljeno avtomatsko kegljišče v HOTELU JELOVICA po mednarodnih standardih. Dnevno od 8. do 23. - PROSTF PRENOČITVENE KAPACITETE PO UGODNIH CENAH V G R AND^HOT E LU TO PLIC E, V HOTELIH JELOVICA. KRIM IN LOVEC. prepričajte se o KVALITETI NAŠIH USLUG! VESELO PUSTOVANJE: - ^ ( VIKEND PAKET OB DNEVU ŽENA V LENDAVI Kompasov a poslovalnica v Kranju organizira ob dnevu žena trodnevni izlet v Sloverfske gorice in Prekmirje. Udoben avtobus bo odpeljal izletnice in njihove spremljevalce iz .Kranja v petek, 4. marca popoldne, Prvi postanek bo v Ptuju, vožnjo pa bodo nadaljevali skozi Ormož in Ljutomer do Lendave, kjer se bodo namestili v novem hotelu LIPA. Po večerji bo zabava s plesom. Naslednji dan ho po zajtrku izlet v okoliške kraje (Bo-gojino, Fi lovce, Turnišče). Po kosilu sledi obisk zidanice s pokušino vin. Popoldne bo tudi čas za kopanje v pokritem bazenu s termalno vodo (v hotelu, kjer bodo bivali), zvečer pa bo svečana večerja ob svečah, z zabavo ob glasbi do poznih ur . Naslednji dan bo po zajtrku ves dopoldan čas za kopanje v hotelskem bazenu, ali sprehode. Po kosilu bo povratek proti domu s prihodom v Kranj v večernih urah. Cena izleta na osebo je izredno UGODNA: samo 2.350 din. Prijave do sprejema, do zasedbe mest poslovalnica Kompasa v Kranju. Priporočamo vam, da s prijavo pohitite. ŽENSKI HOKEJ NA BLEDU Na umetnem drsališču na Bledu bo v nedeljo ob 14. uri prva tekma v hokeju med ženskima ekipama Vezenine in Iskra Kranj. Nato bo drsanje na ledu v maskah z ocenjevanjem mask. Odrasle čaka 10 nagrad — prva v znesku 5.000 din, nagradili pa bodo tudi otroke. CS KOM PAS"-- JUGOSLAVIJA DAN ŽENA: OPATIJA - 2 dni in pol. 4. 3. BLED,— Grimšče. popoldne. 8 3. KRIŽARJENJE Z »LIBURNSJO«, 9dn,. ie 4 Še nekaj prostih mest v hotelih na slovenskih smučiščih in na POPOVI ŠAPKI v februarju, marcu in aprilu STROKOVNA POTOVANJA Munchen — B Alf M A 83 — med. strokovna razstava gradbenih strojev 3 in 4 dni, avtobus, 7/4. 9/4, 11/4 Munchen — 35 med. sejem obrti, avtobus 3 dni, 6/3., 8/3. 1*0/3 Munchen — med. sejem obrti, posebno letalo, 1 dan, 10. 3 Kobenhaven — skandinavska razstava gradbeništva, 4 dni, letalo 26 2 Koln — med sejem železnice. 4 dni, letalo 8. 3. Frankfurt — ISH — svetovni sejem sanitarne tehnike. 4 dni. letalo. 21. 3 , 22 3 Frankfurt — mednarodni spomladinski sejem. 4 dni. 28 2 KRIŽARJENJE Z LIBURNIJO Kompas, poslovalnica Ljubljana prireja križarjenje z ladjo LIBURNIJA po Sredozemlju. Ladja bo izplula 16. aprila iz Reke in se bo vrnila 24. aprila Devetdnevno križarjenje stane od 30.000 do 50.000 din na osebo - odvisno od kabine. V ceni je vračunana plovba in polni penzioni na ladji (lxjgata in odlična kuhinja), bogat program, prevoz iz Ljubljane do Reke in nazaj, ležalniki, takse in vodstvo. Za izlete po kopnem je treba doplačati posebej. Ladja bo na devetdnevnem križarjenju pristala v La Valetti na Malti, v Cataniji, Palermu, na Krfu in v Bariju. Organizirani bodo izleti po Siciliji, iz Barija v Napoh m v Pompeje. Prijave že sprejemajo v poslovalnicah. ALPETOUR TEK^TReI^ D EŽE L^20 .'2 JS^ avMbusnf prevoz i do KranjsKe 9HVAR - OTOK SONCA, odh. 24.3 in 7.4. 83 PRVOMAJSKI IZLETI IN MINI-POClTNICE MUNCHEN, mednarodni obrtni sejem, odh. 5. 3. 83 Informacije in prijave v vseh Aipetourovih turističnih po-slovalnicah. integral GOLFTURIST o. o., Ljubljana tozd golf hotel bled Cankarjeva 4 . telefon: (064) 77-591 •sssrsffssrf^ VRACIJI. Na vašo željo vam bomo postregli s PUSTNIMI SPE CIA LITE TA MI. Pričetek pustova-nia ob 20. uri. Konzumacija lM din. Rezervacije sprejemamo v recepciji hotela ali po telefonu a-591. Želimo vam prijetno zabavo! ^ POMLAD NA HVARU Konec marca in v začletku aprila prireja Alpetour počitniški z let na otok Hvar — za 10 dni. Odhoda sta 24. marca in 7. aprila. Aranžma s prevozi (vlak do Splita in nazaj, hitra ladja iz Splita do Hvara in nazaj), polnimi penzioni v hotelu Amfora in vodstvom stane na osebo 6.900 din. Otroci imajo popust. Počitnice na Hvaru, ki slovi po mili klimi in naravnih lepotah, znamenitostih in bujnem zelenju, bodo lepo doživetje. Hotel Amfora, kjer bodo izletniki bivali, je A kategorije in premore velik pokrit bazen z ogrevano n^orsko vodo in druge objekte za rekreacijo/ Dovolj bo tudi časa za temeljit ogled mesta Hvara in okolice, pa tudi za krajše izlete s čolni. Prijave že sprejemajo v turističnih poslovalnicah. IRTN MUN< V MUNCHNU Letošnji mednarodni sejem obrti v Miinchnu bo od 5. do 13. marca. Na 120.000 kv. m bodo razstavljeni najnovejši dosežki s področja obrtnih dejavnosti. Alpetour organizira dvodnevni obisk te prireditve. Avtobus bo odpeljal iz Kranja v soboto, 5. marca ob 22.30 uri izpred hotela Creina. Po prihodu v Munchen približno ob 8. uri zjutraj bo čas za osvežitev in prigrizek, nato pa odhod na sejmišče in ogled. Ob dogovorjeni uri se bodo udeleženci odpeljali v hotel, kjer bo večerja. Naslednji dan je tudi namenjen ogledu sejma, ob 16. uri pa bo avtobus odpeljal nazaj proti Kranju, kamor bo prispel približno ob 24. uri. Cena na osebo je 4.950 din, vanjo pa je vključeno; prevoz z posebnim avtobusom, 1 polpenzion, cestine, vstopnina za celodnevni ogled sejma in vodstvo. Prijave že sprejemajo v turističnih poslovalnicah. KOMPAS JUGOSLAVIJA POSLOVALNICA KRANJ S Kompasom v Kranjsko goro Sporočamo vam, da bomo februarja vozili vsak petek, soboto in nedeljo na smučanje v Kranjsko goro. Odhod avtobusa: ob 8. uri — Kompas Kranj (Globus), povratek iz Kranjske gore: ob 16. ali 17. uri (po dogovoru) Cena prevoza na osebo:150 din Prijave sprejema Kompas Kranj do zasedbe razpoložljivih mest! Informacije 28-473 po telefonu: 28-472, INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 Kolektiv PARK HOTELA na Bledu vas vabi, da se udeležite VESELEGA PUSTOVANJA v soboto, 12. februarja s pričetkorn ob 20. uri in PUSTNEGA FINALA v torek, 15. februarja ob 20. uri v plesni dvorani KAZINE. Ob prijetni glasbi ansamblov iz Poreča vam bomo postregli s pustnimi specia-litetami. Najbolj izvirne maske bodo nagrajene. Vsak dan lahko obiščete naš BAZEN od 7. do 18. ure. Temperatura vode 27 stopinj Celzija. Prijetno popoldne in večer pa lahko preživite v KAVARNI, ob prijetni glasbi od 17. do 19. in 20. do 23. ure. Sladice — torte za praznične jubileje lahko naročite vsak dan v naši SLAŠČIČARSKI DELAVNICI po ugodni ceni. Vabimo vas, da z nami preživite veselo pustovanje! 25. Pustni karneval v Litiji Na pustno nedeljo, 13. februarja 1983, bo že 25. po vrsti potekal tradicionalni litijski pustni k ar m* val. Ki se bo letos imenoval KAR(N;l i^-VAL. MLADINSKI KARNEVAL z nazivom Pravljični svet se bo pričel ot> 10. uri. Sestavljale ga bodo skupine šolskih otrok, ki bodo predstavljale pravljične osebe iz znanih pravljic. Dobrodošla v povorki jo vsaka maska oz. posamezniki ali skupine. Za udeležence sprevoda je predvideno okrepčilo - topel čaj in sendviči. Uspešne skupine bodo nagrajene. POPOLDANSKA POVORKA se bo pričela ob 14. uri in bo sla po 1. tijskih ulicah, ^aključni točk bodo sodelovali: TONE FORNLZ 71-Trt F JANEZ HOCLVAR-Kli M, in MAJA BOH; točka se bo imeno-vala Litijski kabaret. Ob 17 uri se bo pričela karnevalska veselica v sindikalni dvorani na Stavbah, igrali bodo Litijski lantje. Uspešne maske bodo nagrajene Vstopnina za karneval bo SO OO din; kot vstopnico bodo obiskovalci dobili značko, na kateri bo upodobljena maska s simbolično stevil- °Vstopnina na karnevalsko veselico bo 100,00 din. CENEJŠE POLETJE v PDRFru v ruiiLuu pihm poreč Jugoslavija PRINAŠALCI TEGA OGLASA UŽIVAJO VSE NAVEDENE POPUSTE APARTMAJI, DO 33 % Poleg plačanega dvotedenskega dopusta vam omogočimo še teden brezplačnega dopusta ali k plačanemu 10-dnevnemu dopustu dodamo še 4 brezplačne dni. Novi komfortni apartmaji Lanterna priznajo tak popust za letovanje v aprilu, maju, juniju, septembru m oktobru, apartmaji Pical, Diamant in Luna pa za dopust v aprilu, maju in oktobru. AVTOKAMPI, 15-20% V vseh naših avtokampih odobrimo 20 % popust na objavljene cene razen julija in avgusta, ko odobrimo 15 % popust. HOTELI, 5 + 5% V vseh naših hotelih odobrimo 5 % popust na objavljene cene razen julija in avgusta, in še dodatni 5 % popust, če si rezervirate bivanje v hotelu do 1. marca 1983. Pokličite nas, naš naslov je: RIVIERA, 51440 Poreč, prodaja, tel. (053)31-433 ali 32-130, telex 25 123 yu rivier GLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 11. FEBRUARJA 198 SEL Savske elektrarne Ljubljana n. sol. o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE Delavski svet objavlja prosta dela in naloge POMOŽNEGA DELAVCA Pogoj: — nekvalificiran delavec brez delovnih izkušenj, z najmanj 4 razredi osnovne šole — ustrezna psihofizična sposobnost delavca V poštev pride fizično sposoben mlajši delavec Nastop dela je možen takoj. Delo se združuje za določen čas za dobo enega leta s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Pismene prijave kandidati vložijo v roku 8 dni po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste — Žirovnica, delavski svet. Kandidat bo izbran v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KRANJ objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE -ADMINISTRATORJA Pogoji: — ekonomska srednja šola, — 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece Poleg navedenih pogojev zahtevamo tudi sposobnost komuniciranja z ljudmi. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Občinski odbor Rdečega križa Kranj, JLA 16. m 9i inštalacije ŠKOFJA LOKA vabi na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja k sodelovanju 1. DELAVCA ZA OPRAVIJANJE DEL IN NALOG TEHNOLOGA ELEKTRO-INŠTALACIJ (en delavec) Kandidat mora imeti srednjo strokovno izobrazbo elektro smeri — jaki tok in 3 leta delovnih izkušenj, zaželjen je opravljen strokovni izpit 2. MONTERJE ELEKTRO INSTALACIJ MONTERJE OGREVALNIH NAPRAV MONTERJE KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV (lahkoje tudi stavbni klepar) KI JUCAVNIČARJE - VARILCE Kandidati morajo imeti poklicno šolo ustrezne smeri, zaželje-ne so 1 do 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Od kandidatov pričakujemo samoiniciativnost, ustrezno delovno disciplino in znanje, ki bo preizkušeno v času poskusne dobe. Delovno ra/merje sklenemo za nedoločen čas. Kandidatom nudimo dobre delovne pogoje, možnost dobrega zaslužka in dopolnilnega izobraževanja. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili ali se osebno oglasijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov DO Inštalacije Škofja Loka, Kidričeva 55. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni od sprejema sklepa o izbiri.' ■ Kakovostne, prvovrstne AVTOVERIGE RiVAL VSeh dimenzij s 30 % POPUSTOM (cena 1.100— 1.500 din za par) dobite v prodajalni kovina - veriga Lesce, Šobčeva ulica vsak dan razen sobote in nedelje od 7.-15. ure merkur KRANJ objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerjs TOZD Delikatesa, proste delovne naloge in opravila: 1. KUHAR ICA II 2. POSLOVODJA PRODAJALNE POGOJI: pod 1 — poklicna gostinska šola, — poizkusna doba 2 meseca pod 2 — poslovodska šola, — 2 leti delovnih izkušenj, — poizkusna doba 3 mesece Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: ZAVILA Kranj, ka. drovska služba, Naklo 252. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisn^^ obveščeni o izidu izbirnega postopka v zakonitem roku. TUDI VSAKO NEDELJO LAHKO ODSLEJ KUPUJETE V PRODAJALNI GORENJKA V CERKLJAH Odprto od 7,—11. ure. SE PRIPOROČAMO! w Trgovska in'gostinska DO & 2IVIL.A KRANJ nama Od 14. do 19. februarja: GOSPODINJSKI TEDEN V NAMI Trgovska in gostinska DO » ŽIVIIA« Kranj n. sol. o. TOZD DELIKATESA V tem tednu pestrejša izbira in ugoden nakup tacirniška prodaplna VAS OBVEŠČA, DA PRIČNE 14. FEBRUARJA S PRODAJO MODELOV IZ BOGATE KOLEKCIJE POMLAD - POLETJE '83. za 10 % ceneje: posteljnina, zavese, prti, kuhinjski servie-ti, brisače, predpasniki, prešite in volnene odeje TRGOVSKO PODJETJE za 5 % E! nama ^ veleblagovnica ceneje: škotja Loka preproge in blagovnica Cerkno PETEK. 11. FEBRUARJA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN GLAS OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRANJ Svet za razvoj Občinske raziskovalne skupnosti Kranj objavlja razpis za podelitev priznanj INOVATOR LETA OBČINE KRANJ za leto 1982 Na razpis se lahko prijavijo delavci ali skupine delavcev iz OZD občine Kranj in delavci izven občine, če poslovno sodelujejo z OZD v občini, ki so v letu 1982 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva. Kandidate za priznanja lahko predlagajo tudi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in organi družbenopolitične skupnosti. Priznanje INOVATOR LETA se podeli v obliki plakete in sicer: — priznanje I. stopnje za več kot 4(5 točk — priznanje II. stopnje za 36—45 točk — priznanje III. stopnje za 25—35 točk doseženih po merilih in kriterijih, ki so določeni s Pravilnikom o podeljevanju priznanj v Občinski raziskovalni skupnosti Kranj. Prijave morajo vsebovati: 1 — ime in priimek, starost, izobrazbo, naziv del in nalog, ki jih opravlja v OZD in bivališče kan- didata, 2 — kratek opis ali risbo inovacije, 3 _ oceno pristojnih organov v OZD o vrednosti inovacije. Ocena mora biti oblikovana po naslednjih kriterijih: — prihranek (vpliv inovacije na družbenoekonomski položaj OZD, enote v OZD ah delovnega me- — uporabnost (v več OZD ali na več delovnih mestih), — izvirnost (pripravljen izum, nova rešitev z znanimi postopki, prenos znanih rešitev), — pogoji nastanka (pomoč strokovnih služb, brez pomoči strokovnih služb) Prijave se pošljejo Občinski raziskovalni skupnosti Kranj, Trg revolucije 1, do 1. 3. 1983. Rezultati in nagrajenci bodo objavljeni po sklepanju na skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Kranj v sredstvih javnega obveščanja. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite v Strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Kranj, tel.: 26-881. -v JS, SUKNO zapuze SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE n. sol. o. , • Dplavskem svetu Delovne skupnosti s^haslužbmra^isPu?e deia in „a.oge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE NABAVNEGA SEKTORJA . .-„ji, «n»*niev. določenih z Zakonom o zdru-Kandidat mora poleg ^''^"^^ o ohhkovanju kadrovske politke, ženem delu in Družbenem dogovoru o on izpolnjevati še sledeče posebne pogoje. ' . , ^lrctilne oziroma ekonomske smeri, - da ima višjo izobrazbo teKSUii nabave volnenih suro- - da ima 3 leta delovnih izkušenj na po - džTaktivno obvlada en svetovni jezik, - da ima sposobnosti komuniciranja Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let _ Prijave ,doka„i,i cHg.J ovn,h izkusenj posljite v /.apru J ^ (;4275 Begunje, s pripisom javi na naslov: Sukno Zapuze, ^apu *za razpisno komisijo«. rthi.ive obvestili v 10 dneh po opravljeni Kandidate bomo o rezultatih objave J' in. Pogoji: MNKOIN STANKO MIAKAR ŠENČUR qVPt osnovne šole razpisuje po 511. členu zakona o združenem delu in 137 členu zakona o osnovni šoli in 241. členu statuta osnovne šola Janko in Stanko Mlakar Šenčur prosta dela in naloge: POMOČNIKA RAVNATEIJA OSNOVNE SOLE Na razpis se lahko prijavijo kandidati ki: i7™lniuieio pogoje iz 89. člena zakona o osnovni šoli, S" najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobrazevalnem nročesu in opravljen strokovni izpit. - imajo ustrezne moralnopolitične in organizacijske sposobnosti tu so družbenopolitično aktivni Kandidat bo izbran za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z doka-7ili n izoolnjevanju razpisnih pogojev v tajništvo osnovne sole Janko in Stanko Mlakar, Šenčur, s pripisom »za razpis pomočnika ravnatelja« v 8 dneh po objavi razpisa. __ Slovenske železarne Ljubljana ŽELEZARNA JESENICE Na osnovi sklepa Delavskega sveta z dne 31.1.1983 in v skladu s Statutom TOZD Valjarna bluming-stekel RAZPISUJEMO dela in naloge VODJE TOZD VALJARNA HLUMING-ŠTEKEL šifra 8002, U-5, 24. ktg. 1 oseba _ visokošolska izobrazba in 5 let uspešnega dela v indu- - kandidati morajo imeti moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Mandat traja 4 leta. v j- inošlieio prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Kandidati naj j^jejo pr j . sektor Zelezarne Jesenice, I^ezirji s^oS -a razpisno komisijo za TOZD Valjarna bluming-štekel«. DEŽURNI VETERINARJI od 11.-18. 2.83 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel.: 42-175 GAŠPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet., Kranj, Tuga Vidmarja 8, tel.: 25-831 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 w OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občino Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet. Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 2«-781 pa deluje neprekinjeno. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. Kranj JLA 2 TOZD Komercialni servis Kranj oglaša na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge PRODAJALKA ŽIVILSKE STROKE za prodajo živilskih artiklov (ponovna objava) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR Svet zavoda objavlja prosta dela in naloge KUHINJSKE POMOČNICE — končana osnovna šola, — 6 mesecev delovnih izku šenj, — možna priučitev, — poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh- po objavi na naslov: Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor, Potoče 2 — za svet zavoda. k SOVOPf fM.J termo pol Predelava plastičnih mas SOVODENJ razpisuje dela in naloge VODJE FINANČNE SLUŽBE Za vodjo finančne službe je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, — da ima do 5 let ustrezne prakse, — da je moralno in politično neoporečen, ter da izpolnjuje z zakonom določene pogoje Kandidati naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po razključnem razpisnem roku. i KINOKfWJ t A r. KINOPODJETJE KRANJ p. o. Stritarjeva 1 Po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja oglašamo prosta dela in naloge: 1. SNAŽILKE - BILJETERJA — za delo v kino enoti Kranj Pogoj: — osnovna šolska izobrazba, ustrezne delovne izkušnje 2. BLAGAJNIKA - ADMINISTRATORJA — dela in naloge se opravljajo v dopoldanskem ali popoldanskem času po razporedu Pogoj: — srednja strokovna izobrazba ekonomsko-admini-strativne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas, 2-mesečna poskusna doba. Objava velja do zasedbe. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o šolski izobrazbi pošljite na naslov: Kinopodjetje Kranj, Stritarjeva 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 15 dneh. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka iz prevlek valjev MARIJA ŠMID upok., roj. 192» aktivna članica Zveze borcev in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Od nje se bomo poslovili v petek, 11. februarja 1983, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Družbenopolitične organizacije SAVA Kranj Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila MILKA VRTAČNIK 8t. roj. JELAR Pogreb bo na pokopališče Šenčur, izpred hiše žalosti Visoko št. 59, v soboto, 12. februarja 1983, ob 15. uri. žalujoči domaČi Visoko, Kranj, Ljubljana, Jesenice, Kokrica, 10. februarja 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni, v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ANDREJ MIHELIC Na zadnji poti ga bomo pospremili v petek, 11. februarja 1983, ob 15. uri izpred mrliške vežice na kranjsko poko- I pališče ŽALUJOČI: žena Marija, sinovi Marjan, Andrej, Ivan m Vlado, hčerki Ivanka in Marica z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 9. februarja 1983 O LAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 11. FEBRUARJA 19C ZAHVAIJ\ Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma, v 64. letu starosti umrl naš dragi oče, brat. svak in tast RUDI KAHR iz Lesc Do pogreba leži v mrliški vežici v Lescah. Pogreb bo na pokopališču v Zg. Gorjah,' 11. februarja 1983. i/, mrliške vežice ob 15. uri iz Lese ŽALUJOČI: hčerka Marija, sin Karel / družino, sestre z družinami in drugo sorodstvo ter prijatelji in znanci Lesc«, 9. februarja 1983 mali oglasi tel.: 27-960 prodam Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 30 kg. Luže 19, Šenčur 464 Prodam suhe smrekove prvovrstne OBLOGE, Širine 7 cm in 5 cm, zelo primerne za oblaganje notranjih sten in stropov, cena kv. m je 400 din. Telefon 064-60-341 967 Nujno, ugodno prodam nov ČOLN maestral 9 in nerabljen MOTOR tomos 4KM. Zupan, Zupančičeva 18, Kranj, tel. 26-522 1088 Prodam ba/vni televizor »BLAU-PUNKT«, ekran 68 cm. Bogataj Bene-dikova 24, Stražišče Prodam novo KUHINJSKO OMARO. Đašič, Tuga Vidmarja 10, Kranj 1230 Prodam dve TELICi, v devetem mesecu brejosti. Vinko Hafner, Dorfarje 22, Zabnica 1231 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, STAJICO in HOJ ICO. Dimitrov, Stritarjeva 5, Kranj 1232 Prodam večjo količino suhega SADJA: slive hruške in jabolka. Naslov v oglasnem oddelku. 1233 Prodam SMUCl CR-180, z okovjem »Marker«. Peternelj, Podbrezje 145 1234 Prodam OKNO z roleto 120X 130, dobro ohranjeno. Močnik, Zg. Bitnje 173 1235 Prodam novo lisičjo JAKNO. Naslov v oglasnem oddelku. 1236 Prodam 14 dni staro TELIČKO. Podbrezje 16, Duplje 1237 V SPOMIN 13. februarja je minilo leto dni, odkar je nehalo biti srce moža, očeta ALOJZA KRIVICA Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in se ga radi spominjate ŽALUJOČI: žena,sin in hči z družino Zgoša, 13. februarja 1983 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, pradeda, strica in tasta JERNEJA LAVTARJA sedlarja iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in darovali toliko lepega cvetja. Iskrena hvala vsem, ki so mu za časa njegove dolgotrajne bolezni pomagali in lajšali trpljenje. Prav tako se zahvaljujemo gospodoma župniku in kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem Obrtniškega zbora iz Kranja za ganljivo petje. ŽALUJOČE DRUŽINE: Lavtar, Rozman, Prime Kranj, Škofja Loka, 10. februarja 1983 Prodam VOZIČEK za prevoz p* Lahko se pripne tudi na kolo. Fa» Luže 63, Šenčur Prodam POMIVALNI STROJ kS boda Čačak«, po licenci boseh. Stre: starejše izdelave in potreben manji* popravila. Informacije po teL zvečer Prodam HLADILNIK gorenje Tek* 62-987 Prodam TRAKTOR zetor 4911. 1«? 1979, dobro ohranjen. Stenovec, Vej«' Medvode Prodam MAGNETOFON Hi-F! > reo, cena 20 000 din. Sonja Žumer * nedikova 11, Stražišče — Kranj Prodam malo rabljen 135-litrski DILNIK gorenje. Dragica Strahan, s neta Žagarja 29, Kranj, tel. 21-471 i> Prodam plemensko KRAVO, v mesecu brejosti. Sp. L^ze 11, Zg Ger L> Prodam nove ženske ČEVLJE a» smučanju »Davos«, št. 38. Telefon 3* » Prodam barvni TELEVIZOR Telefon 74-328 popoldan Prodam glasbeni CENTER ga«* 2 x 60 W. Ogled vsak dan od 15. ure » 23, Zg. Gorje Prodam osem oken stoječe« v ZOLCA. Avgust Zaje, Valfeum Smlednik Prodam 1 teden starega BIKCA št. 39 Kmalu po svojem 88. rojstnem dnevu nas je zapustil t DAVORIN BLAŽON davčni inšpektor v pokoju V družinskem krogu smo se od njega poslovili 9. februarja 1983 na ljubljanskih Žalah. ŽALUJOČI: žena Anica, hči Tanja Kolar z družino in drugo sorodstvo Kranj, 11. februarja 1983 I 1 i * V t: ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi naše nadvse ljubljene mame, stare mame, sestre, tašče, tete CICILIJE EGART roj. KODER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, darovali vence in cvetje ter se od nje tako številno poslovili. Zahvaljujemo se duhovniku za lep poslovilni obred in pevcem za žalostinke ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN Že eno leto v grobu spiš, r\ v naših srcih še živiš, ne mine ura, ne dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoč V nedeljo, 13. februarja 1983 mineva leto, odkar ni več med nami našega ljubljenega DUŠKA KORENČANA iz Podbrezij Vsem ki ste ga imeli radi, se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate lučke, naša iskrena hvala. VSI NJEGOVI Podbrezje, 13. februarja 1983 TONČKE ERŽEN roj. ROZMAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, k. ste sočustvovali z nami, ji darovali cvetje m jo tako lepo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: Viktor in Milka z družinama ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, bratu in stricu BERNARDA OTRA iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Tekstilne tnvarneZve/dam Tekstilindusu Kranj za izraze sozalja darovano cvetje er za lepo m ste - o spremstvo k večnemu počitku. Iskreno so zahvaljujemo za dolgoletno zdravljenje Lm tovi dr Veselu m dr. Bajcu ter dr. Vognnov! za zadnjo pomoč. Zahvala velja Suputovi, or. g župniku /a pogrebni obred ter pevcem za pesrm. VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Hrast je, Krar.j, Škofja Loka, Berlin____________________ vil no dr. Po hud, bolezni nus je /.a vedno zapustila draga mama, stara mama MARIJA ŠMID j , , \ . ii februarja 1983, ob 15.30 Od nje se bomo poslovili v petek, 11. te,D™ na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: sin Jože z ženo. vnukinji Tin«un Tanja, bratje in sestre z družinami ter prijatelji Kranj, Podlonk, Kropa, Železniki. Zagreb V V'.*-** PETEK, 11. FEBRUARJA 1983 Prodam skoraj nov (garancija) KA-gETNI RADIO grunding Jože Smole, rastje 49/a Prodam skoraj novo 4 kW termoaku-^tiulacijsko PEČ AEG. Jamnik, Zabnica 8 1260 Prodam dva lahka REDUKTORJA, t^imerna za razne prenose in dobro ^hranjen avto R-4, letnik 1970, registri-do avgusta 1983. Telefon 83-664 1261 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ ♦Standard Osijek«. Telefon 23-486 1262 Prodam zenit FOTO SNEIPER. Zalog 48, Cerklje 1306 _ Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 34, <^erUje 1307 Prodam KRAVO za zakol. Cerklje 110 1308 Prodam 10 dni starega BIKCA. Dvorje Cerklje 1309 ^ Prodam cementno STRESNO OPEKO folc. Sp. Brnik 11, Cerklje 1310 Prodam mlado KRAVO, tretje tele, Vobro mlekarico, v devetem mesecu bre-■iosti. Zalog 30, Cerklje 1311 Prodam PRALNI STROJ candy, kapaciteta 3 kg. Fajfar, Partizanska 47, ^kofjaLoka _ 1312 _ Prodam več rabljenih KAVČE V tn ^>MAR. Salja, Mestni trg 37, Skofja Loka 1313 Prodam ali zamenjam nov MOTO-^ULTIVATOR IMT 504, z dvotaktnim Motorjem, s frezo in osipalnikom, za junico ali glasbeni ojačevalec z zvočniki, "^aslov v oglasnem oddelku oddelku 1314 Prodam smrekove OBLOGE (pobjon), *QO kv. m, cena 400. Možno je gradbeno ^gojilo. Retljeva 9, Kranj - Cirče 1315 . Prodam KRAVO, ki bo čez en mesec ^etjič teletila. Moškrin 1, Skofja Loka . ' 1316 Prodam 40kv.m hrastovega PARKETA 620x60x20mm. Virlog 20, Skofja V.oka 1317 v Prodam 10 dni starega BIKCA simen-^lca.Letence 6, Golnik 1318 x Prodam AVBE, ZAVIJACKE, PASO-MARELE in ŠKORNJE za narodno **ošo. Kati Urh, Breg ob Savi 77, Mavčiče , Prodam KRAVO za zakol, stoječo ^■uSno PEĆ novo emajlirano'kopalno KAD, manjši konjski KOMAT, rabljeno grešno OPEKO špičak, karo oblike. Gh-Cerklje 1320 ^ Prodam bencinski AGREGAT 1500 W, Nerabljen. Naslov v oglasnem oddelku v KINOPROJEKTOR 8 royal N/S in f>AMERO quarz, ugodno prodam. Ko-Kranj. Nazorjeva 8, tel. 22-946 1J22 s Poceni prodam 60-litrski AKVAK -J, ^Orrplet z 20 ribicami in ohranjen KAVU fileta Gabrovška 23, stanovanje 37 ^ranj, Planina . Diatonično HARMONIKO »Novak«, tonsko, lepo ohranjeno, prodam. Ko-Kranj, Nazoijeva 8, tel. 22-946 1324 Ugodno prodam dobro ohranjeno >it"7Mrk n a DMirtiDil Da\cr\ no 16. uri. OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN rvSZNO GARNITURO. Ogled po 16 un. Všlaj, Kranj, Moša Pijade 17/1, telefon ^,£25 1 325 X t!godno prodam še nemontirano SPALNICO »Natalija« (hrast), in dva nova Zdravka Modrijan Smledm-^ka ,35 Cirče ali tel. 22-059 popoldan 1326 .Prodam 14 dni starega BIKCA. Pod-^rezje 54 1327 Prodam mladega OVNA romanovsko-^olčavske pasme.Telefon 064-47-269 1328 Prodam termoakumulacijsko ^amke elind, 3 kW. Andreja Ambroži^ Staneta Rozmana 4, Kranj, tel. 23-20» Prodam SVINJE, težke do 100 kg, po din. Log Ivana Krivca 10 (baza), Jese- ss Prodam 20 do 80 kg težke PRAŠIČKE. ^Unonik, Log 9, Skofja Loka 1*» > Ugodno prlditm ?AKONSKO POSTELJO meblo. Telefon 23-582 v v Prodam KRAVO ali TELICO obe breji. Bregant, Poljšica 59, 4, Prodam HI-FI OJAČEVALEC ameri-izvedbe PHASE LINE AR 400 W, ^carinsko deklaracijo. Telefon 25-86^^ rs ProJam'^'mesecev brajo TELICO. ^fctmnan, C. na Klanec 19/A, Kranj 1335 .Prodam rabljen PRALNI STROJ ^ppaa. Informacije po tel. 27-851 popoU > Prodam dva ZVOČNIKA, 25 W, 4 ohm. ^lefon 064-26-913 1^04 Prodam 200 kv. m KOMBI PLOŠČ. *>»nc Svetelj, Velesovska 15/B, Šenčur 1 v 1405 t5 roda m 8 suhih smrekovih PLOHOV. « ^lefon 26-208 ali naslov v oglasnem odmiku 1406 ^Ugodno prodam globok OTROŠKI VO-^CEK, zakonsko POSTELJO in OMA-za v dnevno sobo. Kozjek, Hrastje • HO, Kranj 1407 Prodam novo stilno POHIŠTVO za v kmečko sobo. Telefon 26-366 1408 KUPIM Kupim TOMOS 4 ali 4,5, kratka os. Ponudl>e po tel. 45-154 od 16. ure dalje 1004 - Kupim KOSILNICO, lahko tudi BCS. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Peternelj, Podbrezje 145 1263 Kupim rabljen betonski MEŠALEC. Milan Hlepčar, Retnje 26, Tržič 1264 Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 80-039 1265 Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK, znamke PEG. Majda Fras, Zg. Bfnik 116, Cerklje, tel. 21-246 dopoldan 1266 Kupim zadnji MOST od ford taunusa L, letnik 1970. Telefon 064-78-336' 1267 Kupim sipo v SILOKOMBAIN. Branko Papler. Žirovnica 52 1337 Kupim sprednji del traktorja pasqali 15 KM ali 18 KM (motokultivator), ali prodam diferencialno prikolico. Telefon 42-168 zvečer 1338 Kupim 1000 kg krmilne PESE. Sp. Brnik 11, Cerklje 1339 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. Jama 32, Mavčiče, tel. 40-156 1340 Kupim ŠTEDILNIK na drva, širine 52 cm, po možnosti »Goran«. Telefon 064-60-512 1341 Kupim BETONSKI MEŠALEC. Franc Sitar, Šenčur, Velesovska 30 1342 Kupim otroške SMUČKE in ČEVLJE št. 34. Šenčur, tel. 41-047 1343 Kupim KERAMIČNE PLOŠČICE 10x20, rdeče, keramiks in laneno OLJE. Telefon 61-465 — int. 2.1 v'petek in ponedeljek do 16. ure 1344 vozila Prodam ZASTAVO 750 letnik 1973. Miran Stern, Smidova 13, Cirče — Kranj 1215 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano. Prosen. Šmartno 6, Cerklje 1268 Kupim ZASTAVO 101, od letnika 1976 dalie Branko Blenkuš, tel. 064-88-731 1269 Prodam ŠKODO, 1972, registrirano do decembra, motor z menjalnikom za ZASTAVO 101, letnik 1972, prevoženih 90.000 km, prednjo havbo, masko, luči in 5 komplet koles. Stane Pogačnik, Brda 4, Radovljica 1270 Prodam LADO 150 SL, september 1979, 33.000 km. Sp. Brnik 52, Cerklje 1271 Kupim sprednje steklo za ZASTAVO 101. Sajovic, Meneingarjeva 1, tel. 25-655 do 12. ure ali po 18. uri 1272 Ugodno prodam DIANO, november 1977. Mežek, Bistrica 195, Tržič 1273 Prodam dobro ohranjen avto NSU 1000 letnik 1968, registriran do avgusta 1983. Zaje, Golniška 62, tel. 28-477 1274 Prodam enajst let star MINI 1000. registriran do novembra. Prebačevo 42, Kranj 1275 Prodam LADO SL 1500, letnik 1978. Poljšica 41, Zg. gorje 1276 KOM BI IMV 2200 D furgon, let nik 1977, registriran do decembra, prodam -Kalan, Podlubnik 296, Skofja Loka 1277 Prodam KATRCO, letnik 1975 in re-7t>rvne dele. Jelene, Trnje 13, Železniki 1278 ZIMSKE GUME z obroči za Z-101, nrodam. Telefon 61 -548 1279 Prodani 126-P, letnik 19T9, 22.000 km, garažiran, dobro ohranjen Informacije po tel. 62-431 1280 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Telefon 62-451 1281 Prodam RENAULT 12 TL, letnik 1977. Mato Božič, Grajska 46. Bled 1282 JUGO 45, dobava marca 1983, prodam naiboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe pod šifro: JUGO 1283 FIAT 126-P, letnik 1980, registriran do julija, 31 000 km in VW 1300, letnik 1967, reeistriran do avtusta, prodam. Informacije po tel. 064-70-020 1284 Prodam JAWO 350 ccm, sport, nevozno celo ali po delih. Rahne, Ljubljanska 15, Kranj ali tel. 22-221 - int. 29-94 dopoldan , , Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976 Ogled vsak dan po 18. un, sobota in nedelja ves dan. Štupar, Grad 56, Cerklje 1286 Kupim dele za NSU primo: motor, prednji boben in platišča. Franc Bogataj, Zg. Bitnje 261, Zabnica, tel. 60-924 do-poidan , , , l.287 FORD 1,6, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Kličite po tel. 064-74-619 1288 Prodam FIAT 850, letnik 1968, za rezervne dele. Vinko Mlinar, Sovodenj 52 1289 Prodam VW 1200, letnik 1975. Habjan, Partizanska 44, Skofja Loka, tel. 61-652 1345 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas — so vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas (Mila Kačiceva) Ob boleči izgubi naše drage GRETE ŠARABON s Pristave se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali /. nami, ji po darili cvetje in jp spremili k zadnjemu počitku. Hvala pev cem"iz Naklega, govorniku n, dr, Kiklu in g. /upniku ter vsem, ki ste jo imeli radi. ŽALUJOČI: hčerka Marjetka z dru/ino, bratje, sestre in dru go sor odstvo Ugodno prodam RENAULT 12 TL,. letnik 1975, oranžne barve, prevoženih 80.000 km. Gorjanc, C. na Belo 7, Kokrica - Kranj 1346 Prodam novo ZASTAVO M 101. Telefon 22-181 popoldan 1347 Zelo ugodno prodam AMI, letnik 1972, z rezervnimi deli. Janez Kavar, Tržič, Prehod 3 1348 Ugodno prodam ZASTAVO 101/1976, garažirano, vrata in otomano. Kranj, tel. 24-366 1349 Prodam fax »HROŠČA«, dobro ohranjenega, letnik 1971. Zg. Brnik 46, Cerklje 1350 Prodam FORD TAUNUS 1300, letnik 1977. Cerklje 265, tel. 42-281 1351 .Prodam ZASTAVO 750, v dobrem stanju, registrirano za celo leto. Zg. Brnik 73, Cerklje 1352 Prodam dve novi ZIMSKI GUMI za Z-750. Telefon 25-968 popoldan 1353 Kupim IMV KOMBI diesel, kason. Žitni£ Suška c. 26, Skofja Loka, telefon 064-60-928 1354 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Hrastje 176, Kranj 1355 Prodam dve ZIMSKI GUMI 16/600, z obroči, novi, za kombi. Ćebašek, Pod-reča 54, Mavčiče 1356 Prodam zadaj karamboliran OPEL KADETT, letnik 197L Voklo 70, Šenčur 1357 Prodam avto VW 1500, letnik 1968, registriran za leto 1983. Podhom 12, Zg. Gornje 1358 Prodam ZASTAVO 750, cena 1 SM. Sonja Črnivec, Begunje 54 1359 Prodam LADO 1200, BMW 2002, po delih, karamboliran. Telefon 26-851 1360 Prodam R-4, letnik 1977. Pot v Bitnje št. 55, Kranj 1361 AUDI 100 GL, letnik 1974, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 061-225-281 1362 Prodam dve ZIMSKI GUMI 135X 15 za diano ali spačka, z obroči. Partizanska 44, Kranj 1363 Prodam VW 1600, registriran do avgusta , cena 2,5 SM. Telefon 75-704 1364 FIAT 126-P, letnik 1976, prodam za 6,8 SM. Telefon 26-402 1365 Prodam motor in menjalnik za NSU 1200. Telefon 77-650 1366 Prodam odlično ohranjeno DIANO 6, letnik 1979. Telefon 25-448 1367 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, prva registracija 1977, dobro ohranjeno, obnovljeno, registrirano do 24. 1. 1984. Peternel, Gorenja Žetina 10, Poljane, tel. 064-65-054 1368 Prodam dodatno opremljeno ZASTAVO 101, letnik 1975, v brezhibnem stanju, registrirano do oktobra 1983; in ZOBČE-NIK z verigo ter tesnilo pokrova od glave motorja za BMW 1600 ali 1802. Ogled v nedeljo ves dan. MUan Pretnar, Grad-, nikova 71, Radovljica 1369 stanovanja Najamem ali kupim neopremljeno STANOVANJE na območju Bleda ali Radovljice. Ponudbe z opisom in pogoji - pod: Zdravnik 1166 Mlada družina iz Škofje Loke, nujno potrebuje SOBO za 6 mesecev, na območju Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 1221, Tričlanska družina nujno potrebuje" skromno STANOVANJE ali vsaj večjo SOBO. Kamenčič pri Novak, tel. 49-155 1290 PODSTREŠNO moderno adaptirano dvoinpolsobno STANOVANJE, 85 kv. m, v centru Kranja, prodam deloma tudi na kredit. Ponudbe pošljite pod šifro: Vse-ljivo 1984 1291 40-letna ženska išče večjo SOBO. Lahko pomaga starejšim. Šifra: Soba 1292 Dekle nujno išče SOBO ali GARSONJERO. Ponudbe pod: Radovljica 1293 V Kranju nujno potrebujem manjše STANOVANJE. Šifra: Predplačilo 1294 V Kranju nujno potrebujem SOBO. Predplačilo. Šifra: Veliko odstoten 1295 Pet let staro dvoinpolsobno STANOVANJE (69 kv. m) na Planini v Kranju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1370 Dve dijakinji nujno iščeta v Kranju ogrevano SOBO ali GARSONJERO s kopalnico. Nevenka Urh, »Internat«, Kidričeva 53, Kranj 1371 V opremljeno SOBO sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 1372 Iščem GARSONJERO ali SOBO v Kranju. Ponudbe po tel. 26-128 popoldan (ing. Vukovič) 1373 V Škofji Loki - Podlubnik, zamenjam, prijetno, sončno, zračno komfortno dniž-beno enosobno STANOVANJE za večje dvosobno v Škofji Loki, v bližini mesta. Naslov v oglasnem oddelku 1374 Mlada družina kupi dvo ali trosobno STANOVANJE, ali ga vzame v najem. Naslov v oglasnem oddelku 1375 Prodam trosobno STANOVANJE v centru Škofje Loke. Prometni davek plača kupec, ostalo po dogovoru. Salja, Mestni trg 37, Skofja Loka 1376 Kupim GARSONJERO ali manjše enosobno STANOVANJE. Naslov _v oglasnem oddelku 1377 ' Bodoča zakonca najameta manjše STANOVANJE v Škofji Loki. Šifra: Umirjena Oddam SOBO dvema dekletoma. Gore-njesavska 58, Kranj 1379 posesti Starejšo hišo v okolici Kranja ali Preddvora, vzame v najem ali odkup mlada družina. Ostalo po dogovofu. Snedic, >r. Bela 25, Preddvor 1048 Novo HIŠO v -,7 V najem vzamem PROSTORE, primerne za gostinstvo. Cenjene ponudbe }.u tel 25-928 . >29« Proifom NJIVO Hajko Gašper lir,, Šut-rm 88, Zabnica 1380 ZAPOSLITVE Sprejmem delo na dom. Šifra: Vestna 1299 Iščem osebo za ČIŠČENJE stopnišča. Informacije po tel. 75-541 — HS Cankarjeva 15, Radovljica 1300 Mlajši moški se želi redno zaposliti v privatnem sektorju. Telefon 60-742 1301 V plastični stroki zaposlim NKV delavca ali delavko. Telefon 47-083 1302 ORODJARJA ali urejevalca strojev za plastiko, takoj sprejmem. Telefon 47-083 1303 Takoj sprejmem delavca za delo pri stroju za brizganje plastičnih mas. Peter Plestenjak, Virmaše 35, Skofja Loka 1304 ATLETSKI KLUB »TRIGLAV« Kranj išče honoranega BLAGAJNIKA za vodenje finančno-blagajniškega poslovanja. Prijave Atletski klub »TRIGLAV« Kranj — na stadionu ob ponedeljkih in sredah od 17. do 18. ure 1.305 OBVESTILA IZDELUJEM vse vrste umetno kovanih izdelkov: okenske mreže, balkonske ograje ter druge umetno kovane izdelke. Telefon 79-562 1172 DRUŠTVO UPOKOJENCEV Naklo, obvešča svoje člane, da ima po razdelilniku Zveze DU Slovenije še precej prostih mest za letovanje v Izoli, Piranu in Rogaški Slatini, za letošnje leto. V zvezi s tem naj se interesenti za letovanje, ne glede načas, oglasijo pri sledečih: Člani iz območja KS Duplje pri Cirilu Ahčin, Zg. Duplje 11 Člani iz območja KS Podbrezje' pri Milki Potočnik, Podbrezje 40 Člani iz območja KS Naklo pri točajki Tončki v bifeju v času ko je odprt. Pri vseh teh boste dobili pismeno pojasnilo in tudi dnevno ceno. Pri istih se boste lahko tudi prijavili, po vaši želji. Rok za prijavo je do 28. februarja 1983 1382 Ansambel SIBILA obvešča, da bo napovedani PLES v ŽELEZNIKIH, v petek odpadel, zaradi zasedenosti dvorane. Prosimo za razumevanje! 1393 PRIREDITVE DPD »SVOBODA« Stražišče prireja v soboto, 12. 2. 1983, ob 20 uri v domu KS Stražišče PUSTNO ZABAVO s plesom. Vstopnina s konzumacijo 4iX) din, /.a kar dobite večerjo s pustnim krofom. Prodaja vstopnic do zasedbe v pisarni KS Stražišče ter v »trafiki«.' V primeru, da vstopnic ne bomo prodali, bo prodaja tudi 1 uro pred pričetkom v avli doma. VABLJENI! * 1409 Nogometni klub Šenčur, vas vabi na vsakoletno MAŠKARADO v soboto, 12. februarja 1983 ob 20. uri v domu Kokrske čete v Šenčurju. Za ples bo skrbel ansambel GONG iz Škofje Loke. Predprodaja kart bo od 10. — 12. februarja 1983 v domu Kokrške čete od 16. — 18. ure. NOGOMETNI KLUB KOKRICA prireja VESELO PUSTO VANJE 12. 2. 1983, od 19. do 0.02 ure v KULTURNEM DOMU na Kokrici. Igra ansambel PRA-PROTNIK. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Maske nagrajene! VABLJENI! 1178 ŠPORTNO DRUŠTVO Krvavec Cerklje na Gorenjskem prireja v soboto, 12. 2. 1983 s pričetkom ob 19. uri v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah VESELO PUSTOVANJE. Najboljše maske bodo nagrajene. Za* jedačo in dobro kapljico bo poskrbljeno. Zabaval vas bo ansambel TREND 1225 Skupina TRGOVCI igra v soboto, 12. III., ob 20. uri na PUSTOVANJU v ŽELEZNIKIH, v torek 15. III., ob 20. uri pa v hotelu BOR v PREDDVORU. VAB-fjENI! 1383 ANSAMBEL SIBILA in gasilci, vabimo na VELIKI PUSTNI PLES na PRIMSKOVO v TOREK, 15. 2., ob 17. uri. MASKE NAGRAJENE! 1384 ANSAMBEL SIBILA vabi vsako SOBOTO na PLES v hotel TRANSTU RIST in vsako NEDELJO na PRIMSKOVO / 1385 KUD POLJANE, priredi v soboto, 12. 2., ob 20. uri VESELO PUSTOVA-NJE. Igra ansambel JEVŠEK 1386 KINO KLUB DUPLJE, organizira v soboto, 12. 2., ob 19. uri v GASILSKEM DOMU Duplje VELIKO PUSTOVANJE. Igral bo ansambel VESELI GAŠPERJI. Maske bodo nagrajene. VABLJENI! 1387 V nedeljo, 13. februarja, ob 13.30; bo na Bledu v LEDENI HALI nagradna PUSTNA PRIREDITEV. Po hokejski tekmi med VEZENINAMI in ISKRO Kranj bo prosta zabava. VABLJENI! 1388 PLESNI TEČAJ v Škofji Loki je vsak PETEK, v športni dvorani PODEN. pri-četki: ZAČETNI v petek, 11. 12., ob 19. uri; NADALJEVALNI, ob 20.30. VABLJENI! 1389 Ansambel KRVAVŠKI KVINTET, vas vabi v soboto in torek na PUSTOVANJE v BUKOVICO pri Vodicah Informacije o ansamblu po tel. 47-077 1390 TURISTIČNO DRUŠTVO in OOZSMS HOTAVLJE vabita na PUSTOVANJE s PLANŠARJI - JANEZA JERŠ1NOV-CA na Hotavlje v SOBOTO, 12. 2. 1983, ob 20. uri. Najboljše maske nagrajene! 1391 najdeno 2. februarja sem našla BENCINSKE BONE: Naslov V oglasnem oddelku 1392 Čestitke Ivii KOROŠCU vi Velesovega 19, za odlično opravljeno diplomo na Ekonomski fakulteti ter za podeljeno Prešernovo nagrado, iskrene čestitke. VSI. KI GA IMAJO RADI! .1394 poznanstva _ Fant, 20/55/168, rjavih oči in las, s poklicem, želi po tej poti spoznati prijateljico za skupno preživljanje prostega časa. Šifra: I? prijateljstva mogoče še kaj več 1396 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Resen, umirjen, urejen fant, 33/175/73, ljubitelj narave, glasbe, in vsega lepega, , želi na ta način spoznati dekle za skupna ^rečanja, iskreno prijateljstvo, s katero bi delila radosti in tegobe življei t. v zaupanju. zvestobi in ljubezni. Oglasi se pod šifro: Deteljica 1395 ostalo —----—----- VARS TVO tia našem domu, * ino za 8-mesečnega otroka, od 15. maja dalje. Telefon 064-27-835 _ 1397 Iščemo pomoč pri ČIŠČENJI; STANOVANJA. Ponudbe po tel. 22-620 1398 Iščem VARSTVO za 8-mesećnega otroka na območju Stražišča ali Zg Bitnja. Oglasite se na naslov: Šurlan. Pot v Bitnje 74, Kranj 1399 Naprošam vse, ki so se v petek 31. 1. 1983, peljali z avtobusom proii Bledu, je imel odhtM iz Kranja ob 17.40, naj se javijo pismeno ali osebno na naslov Marija Selinšek, C. na Klanet 27, Kranj. Posebno prosim tovariša, ki je od prijatelja vzel moj naslov naj se javi 1400 VARSTVO na domu za 1 leto starega otroka, od 6. do 11. ure. iščem. Jelenčeva 15, Primskovo, Kranj (poleg IBI > ' 1401 Iščem VARSTVO za fantka na domu. Šifra: Cena ni pomembna 1402 ŠIVAM iz starega novo! Naslov v oglasnem oddelku 1403 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 70 din, špinača 90 din, cvetoča' din, korenček od 50 do 60 din, če.-en 190 din, čebula 60 dir. fižol od 120 do 140 din; slive od 70 d 80 din, jabolka od 20 do 30 din, hruške 45 din, grozdje 50 din, radič od 120 do 150 din, pomaranče 80 din, limone 100 din, ajdova moka od 80 do 100 din, kaša od 80 do 91 din, surovo maslo 360 din, skuta 100 din, smetana 120 din, sladko /rije 50 din, kislo'zelje 50 din, ki.sla repa 40 din, orehi 480 din, jajčka od b do 9' din, krompir 15 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 12. februarja, bodo dežurne na* slednje prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na Vas| Šenčur in Naklo v Naklem od 7. d< 13. ure, vse ostale prodajalne p£ bodo odprte od 7. do 19. ur< Klemenček Duplje, Krvavec, Cer-?5 kije, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg.| Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne bodo j odprte od 7. do 19. ure in sicer: 1 SP Pri Peterčku, Kranj, Titov trg 5,! SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA. 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4,. SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24,* PC Planina, Kranj, SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure: SP Šenčur in PC Bitnje. V nedeljo, pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. V Cerkljah pa SP G oren j ka — Živila Kranj <><1 8. do 11. ure. ŠKOF J A LOKA NAMA Škof j a Loka TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator, Trg, svobode 27, KŽK Trg svobode 12 BOHINJ Špecerija Market. Boh. Bistru .> BLED Špecerija Market, Dobe, Kajuhova in Živila Delikatesa, Ljubljanska c. GORJE Živila Market, Zg. Gorje LESCE Špecerija Market, Finžgarjeva RADOVLJICA živila Pred trg Umazane roke in bolni želodci V obratih družbene prehrane premalo skrbijo za čistočo in za neoporečnost hrane — Tudi obolenja z okuženo vodo JESENICE - Republiški sanitarni inšpektorat priporoča vsem izvršnim svetom skupščin občin, da sprejmejo odloke o zaščitnih pasovih vodooskrbnih objektov, če jih še niso sprejeli ter sprejmejo kratkoročne in dolgoročne sanacijske programe za preskrbo prebivalstva z neoporečno pitno vodo. Pojavi zastrupitve s hrano ter neoporečnosti pitne vode žal tudi Jesenicam niso tuji, zato so poročilo o zastrupitvah s hrano in vodo poslali tudi jeseniškim izvršnim 8vetu. Lani smo v Sloveniji imeli več obolenj in zastrupitev, saj je bilo v Sloveniji 28 zastrupitev s hrano in šest epidemij zaradi okužene pitne vode. Pri zastru- pitvah s hrano je obolelo 1339 ljudi, 75 ljudi pa se je zdravilo v bolnicah. Zaradi okužene vode je obolelo 1052 ljudi, od katerih jih je kar 300 iskalo zdravniško pomoč. Zelo velikokrat se obolenja zaradi hrane pojavljajo v obratih driižbene prehrane in ugotavljajo, da so bili ti obroki sestavljeni iz različnih jedi, poudariti pa je treba, da so petkrat obroki vsebovali fižol. Sanitarni inšpektorji so razumljivo pregledali vzorce hrane, ki jih morajo obrati redno shranjevati, neoporečnost delavcev, higienske razmere prostorov, kjer se je hrana pripravljala. Da prihaja do največ zastrupitev s hrano v obra- Ob slovenskem kulturnem prazniku so tudi letos pripravili svečanost v Prešernovem gaju. — Foto: F. Perdarv Na vrsti je Koželjeva hiša Predvidoma do konca julija bo revitalizirana Koželjeva hiša v starem tržiškem jedru — Vprašanje, kakšna kurjava — Izdelava programa nadaljnje revitalizacije bo zahtevala pogajanja z zasebnimi lastniki hiš Tržič — Za Mand-ičevo hišo, ki bo. dokončno vseljena 15. februarja, je Koželjeva hiša na Trgu svobode 11 v Tržiču že četrti objekt v starem mestnem jedru, ki bo deležen revitalizacij skega posega. Dosedanji sadovi prenove so v Tržiču dobro vidni in jih tudi občani ugodno sprejemajo. Kljub temu pa ima stanovanjska skupnost še vrsto težav zodkupi objektov, predvidenih za revitalizacijo. Tako je lani uspela odkupiti samo dve tretjini Koželjeve . hiše, medtem ko tretjina ostaja lastniku in torej zunaj revitalizacij ske-ga načrta. To je'vsekakor velika ovira. Z razumevanjem obeh strani, zla-stipa lastnikove, bi morali doseči sporazumno rešitev, saj je škoda, da bi samo del hiše dobil lepšo in funk-cionalnejšo podobo. 'Tako je trenutno predvidena samo prenova dveh tretjin nad poslovnimi prostori Mercatorja. Stanovanjska skupnost ima denar zagotovljen. Z njim bo financirala zamenjavo celotnega ostrešja in ureditev dveh stanovanj v zdaj neizkoriščenem podstrešju, iz dveh stanovanj v dveh etažah pa bo pridobila štiri sodobna stanovanja. Obnoviti bo potrebno tudi vso vodovodno, kanalizacijsko in električno inštalacijo, dimnike, fasado in dohode. Celoten poseg bo veljal okrog devet milijonov dinarjev. V zvezi z ogrevanjem so ponujata dve rešitvi: ali zadržati klasično, na trda goriva, ali pa radiatorje v stanovanjih priključiti na kotlovnico v bližnji Perkovi hiši, ki ima dovolj zmogljivosti. Usmeritve izvršnega sveta so jasne; kjer se le da, naj bi kurjenje z oljem oziroma mazutom zamenjali s primernejšim. S kakšnim in kje, bo pokazala raziskava o prevetravanju tržiške doline, ki so se je lotili v okviru raziskovalne skupnosti. Vsaj v ožjem mestnem jedru, ki je dovolj zasičeno že z izpušnimi plini avtomobilov, bi bilo gotovo najbolj sprejemljivo centralno ogrevanje. Tudi zato, ker v njem živi precej starejših, betežnih ljudi, ki imajo težave s spravilom drv in premoga. Po drugi strani pa se zlasti stanovalci v revitalizirani Perkovi hiši, kjer so solidarnostna stanovanja, pritožujejo, češ da je centralno ogrevanje predrago in razen tega zaradi motene preskrbe s kurivom tudi nezanes-Ijivo. Vsekakor bo stanovanjska skupnost že pred začetkom revitalizacije Koželjeve hiše, ki bo sklenjena predvidoma konec julija, morala obe možnosti skrbno pretehtati. Hkrati se bo morala čimprej I6titi izdelave programa nadaljnje revitalizacije. Ni še namreč določeno, katera hiša bo sledila obnovi Koželjeve. Naloga nikakor ne bo lahka, saj bo treba veliko pregovarjanj in dogovarjanj z zasebnimi lastniki. H. Jelovčan tih družbene prehrane, je vzrok predvsem v tem, da le-ti običajno pripravijo preveč obrokov ali veliko več kot jim dopuščajo prostorske in skladiščne možnosti. Predvsem starejši obrati kuhinj in delilnic hrane nimajo ustrezne ločitve čistih del od nečistih, večkrat pa se hrana prevaža iz kuhinje v oddaljene de-lilnice v neustreznih posodah ali vozilih. Prav nič manj vzrokov in problemov pa tudi ni z osebjem, saj večkrat nimajo higienskih navad, zato ni čudno, da priporočajo več zdravstvene vzgoje in večji nadzor nad problematičnimi kuhinjami. V Sloveniji imamo okoli 30.500 objektov za preskrbo s pitno vodo, od tega 2.200 vodovodov. Poleg teh še vedno 28.000 individualnih vodnjakov, studencev in kapnic. Pri večjih vodovodih v glavnem ni problemov, zato so za obolenja večinoma »krivi« nečisti objekti, priprave, delovne površine in roke delavcev, kar spet opozarja na slabe higienske navade. Tudi nekateri objekti so dotrajani, da ne govorimo o tem, da vodo onesnažujejo ali zastrupljajo še posebej neustrezni agrotehnični ukrepi. Umestna je skrb in priporočilo republiškega inšpektorata, saj je število obolelih vendarle previsoko in predstavlja ne le ekonomski, temveč tudi zdravstveni in nasploh družbeni problem. Ne nazadnje so za večjo higieno odgovorni poleg inšpektorjev tudi delavci v samih delovnih organizacijah in ustanovah. D Sedej Jutri v Kranju pustna parada Kranj - Turistično društvo Kranj pripravlja skupaj s turističnimi podmladki na kranjskih osnovnih šolah in s kranjskimi vrtci že -tradicionalno pustno povorko. Maske se bodo jutri, v soboto, 12. februarja, zbrale na Trgu revolucije v • Kranju, od tod pa točno ob 10. uri krenile v povorki skozi mesto. Spremljala jih bo tudi kranjska godba na pihala, v maskah seveda. Pri Starem Mayrju se bo povorka obrnila. Pustno veselje se bo potem nadaljevalo po šolah, pa po mestu seveda tudi. Saj je pust za staro in mlado! Organizatorji pričakujejo, da bo prišlo na parado najmanj 600 mask. D. D. Lomljani bodo vlekli ploh Tržič — Kot kaže, se v predpust-nem času nobeno dekle iz Loma ni vpreglo v zakonski jarem. V torek* bodo namreč Lomljani spet vlekli ploh. Zanimivo etnografsko-turisti-- čno prireditev pripravljata kulturno društvo.iz Loma in turistično društvo iz Tržiča, kateremu je to prva akcija po nedavni ustanovitvi. Povorka bo popoldne krenila iz Loma. Ob štirih bo ploh v Tržiču, kjer ga bodo fantje ob rompu in pompu »prodali« delavcem Zlita in Splošnega gradbenega podjetja, letošnjima pokroviteljema prireditve. H. J. Srečanje tovarišev Sredi januarja 1983 so se na Rib-. , čevem lazu v Bohinju sestali nekdanji sošolci in sovaščani, ki so 13. januarja 1943 namesto v nemško vojsko prostovoljno odšli v partizane. To so bili: Jože Cerkovnik-Mitja, Jože Cerkovnik-Marjan, Jože Čop-Iztok, Anton Cerkovnik-Riko in Ivan Repinc-Triglavski (na sliki po vrsti od leve proti desni). Vstopili so v 3. četo Jelovškega bataljona Gorenjskega odreda. Bil je to čas, ko je Hitler trdno stal pred Stalingradom, ko so od povsod prihajala poročila le o napredovanju nemških čet. Bilo je v času, ko je v drugi polovici leta 1942 Nemec beležil velike uspehe tudi pri nas. Na Jelovici, Pokljuki, v St>r-žiču. Razbil in zdesetkal je parti- zanske enote. Ti fantje iz vasi Kamne in Savice v Bohinju pa so bili prva organizirana skupina iz bohinjske spodnje doline, ki je po daljšem premoru tod šla v partizane. Prvi njihov komandir je bil Anton Dežman-Tonček, narodni heroj. Nekaj časa so se borili skupaj, potem pa so se do konca vojne borili v različnih enotah. Marjan in Mitja sta bila v Prešernovi brigadi od njene ustanovitve dalje, Riko je odšel med kurirje in kasneje je bil v 4. brigadi I. Divizije VDV. Iztok je postal politični delavec na terenu in nekaj časa je delal pri VOSU. Bil je težko ranjen in je po ozdravljenju delal v Pokrajinski tehniki za Gorenjsko. Triglavski pa je bil v Ser-cerjevi in'Bračičevi brigadi, zadnje leto vojne pa politični delavec na škofjeloškem okrožju. Po vojni so delovali v različnih krajih Slovenije in tudi v drugih republikah ter opravljali odgovorne dolžfiosti v JLA, organih za notranje zadeve, gospodarstvu in sodstvu. Razen Triglavskega so danes vsi upokojeni. Vsi tudi tvorno delujejo v raznih družbenopolitičnih organizacijah, društvih, posebno pa v borčevski organizaciji. Na srečanju so obudili spomine izpred štiridesetih let in se dogovorili o zapisu spominov na »Tončkovo četo«. Vsako leto se bodo odslej srečevali, so sklenili. Pa tudi praznovali, kajti kar štirje od njih bodo letos praznovali šestdesetletnico. (dd) GLASOVA ANKETA Zaključni računi Na pobudo sindikata že nekaj let obravnava zaključnih računov v delovnih organizacijah ni le informacija, temveč se delavci na sindikalnih skupinah in zborih delavcev dogovorijo o delitvi dohodka oziroma gospodarjenju z ustvarjenim dohodkom. Zaključni računi pa so tudi priložnost, da ugotovijo, ali je poslovni rezultat plod boljšega dela ali le višjih cen, koliko je porasla produktivnost, kako se je uporabljal material za proizvodnjo in seveda, kaj naj bi naredili v tekočem letu, da bi se zastavljeni cilji v kar največji meri tudi uresničevali in kdo je odgovoren za posamezne naloge. smo razpravljali o preskrbi repromaterialom, katerega va je pogosto negotova. \\___ moram ob tem povedati, da bilo lani manj težav, kot smo pričakovali, predvsem zaraflj izrednega prizadevanja delavec v nabavi. Na dnevnem redu s1 bili seveda tudi "osebni dohodki saj nikakor ne morejo vti dohajati draginje.« Boža Škofic je predsednica sindikata v kranjski Eliti:' »Zaključni račun vedno obravnavamo na zboru delavcev. Poročilo je vedno pripravljeno tako, da ga lahko vsak razume. Največ razprave je vedno o stanovanjskem dinarju, o osebnih dohodkih, skratka, o vprašanjih, ki zanimajo vsakega delavca. Zaključni račun vedno obravnavamo vsi skupaj, saj smo majhno podjetje in smo o vseh dogajanjih v delovni organizaciji dobro informirani.« Janez I^oleša je predsednik konference sindikata v Gorenjskem tisku v Kranju:« Pri nas smo organizirali razprave po sindikalnih skupinah temeljnih 'organizacij. S predsedniki izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata srno se dogovorili, kako naj potekajo razprave in do kdaj morajo biti opravljene, zato je vse potekalo po programu. Vse smo opravili v začetku tega tedna, potem je predloge delovnih skupin obravnaval delavski svet, dokončno pa bomo račun sprejemali na zborih delavcev. Razprave vedno organiziramo dovoli zgodaj, tako da lahko delavci v temeljnih organizacijah odločajo o delitvi dohodka. Razprava po sprejetem zaključnem računu bi bila le formalnost in le informacija. Vodje temeljnih organizacij so za razpravo pripravili poslovna poročila o poslovanju v preteklem letu in so Jih delavcem tudi obrazložili. Največ Stane Teran je preus sindikata v delovni skup skupnih služb v Merkurji organizaciji javnih obravi zaključnem računu se d0o rimo predsedniki izvršilnih borov sindikata, sicer pa razp organizira vsaka temeljna ganizacija posebej. Na r delovne organizacije je za navo zaključnega računa žena konferenca sindikata dar pa se v zadnjem času < administrativnih ukrepov javlja vse več limitiranih tne^ kov, ki so enostavno določeni s da bi lahko v delovnih orear: zacijah kaj vplivali nanje. Ta* je z dnevnicami, kilometrinar:-bencinskimi boni. Pri nas in^ 40 ljudi, ki delajo na terenu ir. s njih je odvisen dohodek celo'? organizacije, vendar jim ne ntf remo zagotoviti normalnih pogojev dela, ker je poraba bencb oziroma kilometrina omejena T je le en primer. Vprašanje * kako naj.se odločamo. Da bfkrš zakon, ne gre, ne vemo pa< ^.iv naj organiziramo delo.« L- Bogataj nesreče AVTO ZDRSNIL Z ZASNEŽENE CESTE Dražgoše - Na lokalni cesti v Dražgošah seje v torek, 8. februarja, pripetila prometna nesreča, v kateri je bil voznik laže ranjen, gmotna škoda na vozilu pa 50.000 dinarjev. Voznik Ludvik Lotrič, star 71 let, doma iz Dražgoš, je vozil od doma proti Kropi. V ostrem levem ovinku ga je zaradi poledenele ceste m novo zapadlega snega zaneslo, tako da je zdrsnil s ceste, se prevrnil in se ustavil šele ob nekem gospodarskem poslopju. Laže ranjenega voznika so poslali v ljubljanski Klinični center. NA NASPROTNI PAS Šenčur - Naslednjega dne se je podobna nesreče zgodila blizu Šenčurja, le da so bile tu posledice dosti hujše. Voznika Janeza Caterja, starega 28 let iz Celja, je na ravnem odseku ceste pri Šenčurju zaradi neprimerne hitrosti na delno zasne-> ženi in poledeneli cesti zaneslo na pas za nasprotni promet. Tam i«' trčil v avtomobil 41 -letnega A lok sandra Japunčiča iz Kranja. V nesreči je bila teže ranjena Cater-jeva sopotnica, 31-letna Marija Cater. Materialna škoda na vozilih znaša 120.000 dinarjev. D. 1. Pojasnilo V petek, 4. februarja, smo v Glasu pisali o komunalni problematiki na Gorenjskem. Strokovni sodelavec občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti Skofja Loka Vinjenega oropali Jesenice — 46-letnega Ai; Freliha z Jesenic, ki se je vt": vračal iz bifeja »Konjiček* > ponedeljek, 7. februarja, pripel ob ves denar. Koje stopil iz je za njim prišel neznanec in ga udaril, da sta se oba zvalila po & Nato mu je iz zadnjega hlač*«? žepa pobral denar. Oškodo>^ pravi, da je bilo 10 bankovca l.(MK) dinarjev in še kakih 5iV narjev, kar mu je ostalo od ptf vanja. Storilca, Marjana Bala;-starega 41 let iz Most, so prav t prijeli. Našli karamboliran avto Moste - V ponedeljek so jeseniško postajo milice javili. ia na levem bregu Save za um*n jezerom hidroelektrarne Moste den karamboliran avto, s pmir * delom zarit v zemljo in s streho^ na drevo. ... Vozilo je bilo spuščeno ■• ■ previsno skalo. Ugotovili S(X & avtomobil, sicer last gostilni^ Oltfe Turk iz Zadvora razbit :v nameščenec 25-letni Janez Tur;-Krope. Osumljenec Je namreč iv-' teleroniral Turkovi, da ji bo v: razbil na mestu, kjer ga ne bo r/ zalotil. lože Subic nam je sporočil, da ■ t i v občini uredili vodovod a-Gorenja vas-Rudnik ur* Sporedno je bila. predvidena v ureditev kanalizacije, a se je sredstev zataknilo.