Leto XXVIII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (ta inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesežno 15 lir. PlaSa in toži se v Ljublani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 4. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953 Izhaia .vsako sredo Liubliana, sreda 24. ianucria 1945 Preis-Cena t 2"— Socialna pomoč Združenje industrijcev in obrtnikov razglaša: Predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev je prejel od prezidenta Pokrajinske uprave div. generala Leona Rupnika naslednji dopis št. 72/1 pr. z dne 17. januarja 1945: »V zvezi z inojim vabilom, s katerim ste bili pozvani, da organizirate božično nabiralno akcijo za Socialno pomoč med člani Zveze delodajalcev, vam naročam, da najkasneje do konca januarja t. 1. predložite meni seznam vseh onih članov Zveze delodajalcev, ki se do sedaj sploh niso ali so se le delno odzvali pozivu k prispevanju in niso še odposlali njim odmerjenih prispevkov za Socialno pomoč.c Z ozirom na ta dopis prosimo podjetja, ki se doslej še niso ali so se le delno odzvala pozivu k prispevanju, da nam do 26. t. m. nakažejo odmerjeni jim prispevek, da bo predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev lahko v določenem roku poročal gospodu prezidentu v smislu njegovega naročila. Božična nagrada delavcem v delovni službi Vrhovni komisar je odločil, da morajo delodajalci plačati božično nagrado tudi za čas, v katerem delojemalci opravljajo obvezno vojno službo izven obratov, ker z vpoklicem ne smejo biti delojemalci prikrajšani. To odločbo Vrhovnega komisarja sporoča Združenje industrijcev članom v vednost in ravnanje. Božična nagrada — obvezen izdatek Pokrajinska zveza delodajalcev nas je obvestila, da je finančna direkcija odločila, da je smatrati božično nagrado delavcev in nameščencev, ki se izplača po nalogu Vrhovnega komisarja, pri odmeri pridobnine po knjigah kot obvezen izdatek, ki je v zvezi z rednim poslovanjem podjetij. Na enak način se bo izplačilo božične nagrade upoštevalo tudi pri odmeri družbenega davka. Božična nagrada, ki se je morala Po nalogu Vrhovnega komisarja izplačati uslužbencem že meseca oktobra 1944. v višini tri četrtine mesečne plače, odn. 144 umih mezd, je oproščena plačila uslužbenskega davka, posebnega prispevka za na-ro, 110 ^rambni sklad in samouprav-ni^..y Obdavči se le tisti del božičnice, ki se nanaša na poslednje četrtletje 1944. S tem obveščamo vse članstvo zaradi pravilnega ravnanja in prijav pri davkariji. Združenje trgovcev. Nemška kemična proizvodnja in iužnovzhodne dežele Pri nemški kemični proizvodnji so barve in umetna gnojila na prvem mestu. Pomen in obseg nemške industrije barv sta splošno znana. V letih 1877. do 1914. je prišlo od vse proizvodnje barv in barvil skoraj 70% na nemške patente. V tej dobi je bilo prijavljenih okrog 10.000 patentov, ki opisujejo in določajo proizvodnjo kakih 50.000 barvil. Po prvi svetovni vojni se je proizvodnja sintetičnih barv in barvil sicer nekoliko omejila, industrija barv pa bo tudi po sedanji vojni imela za svoje izdelke mnogo odjemalcev, zlasti v onih deželah, v katerih so se začele šele v zadnjem času uveljavljati umetne tekstilne surovine. To velja predvsem za dežele južnovzhodne Evrope, kjer se že zdaj pri tekstilni proizvodnji iz umetnih vlaken uporabljajo samo proizvodi nemške industrije barv. Pri kmetijski proizvodnji Srednje, Zapadne in Severne Evrope imajo v zadnjih letih vedno večjo vlogo umetna gnojila. Tako se je na pri- mer v Nemčiji od leta 1933. potrošnja dušika in kalija skoraj podvojila. Približno v isti meri se ta potrošnja zvišuje na Nizozemskem in v severnih evropskih deželah, precej pa se je povečala v zadnjih letih tudi v Italiji. Na jugovzhodu pa razen v Grčiji umetna gnojila še niso prišla do prave veljave. V Romuniji je bilo pred sedanjo vojno pognojeno z umetnimi gnojili samo 6.2% kmetijskih zemljišč, dosti večja pa tudi v drugih južnovzhodnih deželah ni bila uporaba umetnih gnojil, ki pridejo v poštev samo pri nekaterih posebnih kulturah sočivja in sadnega drevja, dočim se pri velikih žitnih in drugih kulturah sploh ne uporabljajo. Tako je bilo na jugovzhodu pred sedanjo vojno do 80% kmetijskih zemljišč brez umetnih gnojil. Kmetijstvo južnovzhodnih dežel se je zavzelo za umetna gnojila šele v zadnjih letih, ko se je razvila izmenjava blaga z Nemčijo, pri čemer Je kmetijska proizvodnja južnovzhodnih dežel dosegla take cene, da ni nabava umetnih gnojil predstavljala nobene obremenitve. Poleg tega so v večini južnovzhodnih dežel udomačili umetno gnojenje tudi nemški strokovnjaki. Tako si je nemška kemična industrija tudi za to svojo panogo pridobila na jugovzhodu dobre odjemalce. Pomen nemške kemije v nemškem in svetovnem gospodarstvu pa je dobro označeno tudi z naslednjimi podatki, ki jih navaja >Siidost-Echo<: Pred sedanjo vojno je od svetovnega izvoza kemične proizvodnje prišla na nemške kemične proizvode približno ena četrtina, v povprečju zadnjih let pa pride od vsega nemškega izvoza na kemično proizvodnjo več ko ena šestina. Od nemškega izvoza kemičnih proizvodov prevzema tri četrtine celinska Evropa, pri čemer je delež južnovzhodnih dežel večji od leta do leta. Turške gosoodarske skrbi V >Siidost-Echoc piše Schmitz Paul o turških gospodarskih skrbeh med drugim naslednje: Ze neposredno po pretrganju diplomatskih in gospodarskih odno-šajev z Nemčijo je že začela turška vlada v spoznanju s tem priklicanih gospodarskih težav tipati pri Britancih in Amerikancih, da bi si zagotovila s pogajanji z anglosaškimi silami nadomestilo za odpadli nemški uvoz. Vsa ta prizadevanja so ostala do danes, tri mesece po pretrganju odnošajev, še brez uspeha. Ker Turčija ni mogla doseči, da bi prišlo z anglo-ameriškimi čini-telji v Ankari do zadovoljive rešitve nerešenih gospodarskih vprašanj, se je turška vlada odločila, da pošlje posebno delegacijo najprej v London, nato pa še eno v Washington, da si zagotovi uvoz ve, oddelek »Betriebsarbeit«, in zaprosijo za odobritev obratnih kuhinj, da bodo lahko delavstvu nudile v nočnem času en topel obrok hrane. Dodatne nakaznice v zvezi z uvedbo nočnega obrato* vanja Z uvedbo nočnega dela v industrijskih podjetjih je Združenje industrijcev zaprosilo Pokrajinski prehranjevalni zavod, da naj prizna osebju, zaposlenem pri nočnem delu, značaj težkega delavca glede prejemanja dodatnih živilskih nakaznic. Na to vlogo je »Prevod« sporočil načelno stališče nemškega svetovalca prehrano, da uvedba nočnega dela v industrijskih podjetjih ne more vPlivati na kategorijo dodatnih nakaznic zaradi česar bo delavstvo, ki je zaposleno namesto podnevi le ponoči, prejemalo le take dodatne Nakaznice kot doslej. Pač pa priporoča nemški svetovalec za prehrano, da se obrnejo podjetja, katera doslej še nimajo obratnih kuhinj, na nemškega svetovalca pri šefu pokrajinske upra- Prodaja šolskih knjig Šef pokrajinske uprave — komisar za cene za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odredbo: Clen 1. Šolske knjige se morajo prodajati po cenah, ki jih določi komisar za cene za Ljubljansko pokrajino. Pri prodaji šolskih ,knjig dajejo založniki knjigotržcem na drobno enak popust in sicer 15% od odobrene cene. Kjer je prodaja šolskih knjig vezana s posebnimi prevoznimi stroški, sme prodajalec zaračunati še 5% od odobrene cene. Zaračunavanje kakršnih koli pribitkov je prepovedano. Za že izdane šolske knjige se prodajna cena zniža za 10%. Clen 2. Kršitelji te odredbe se kaznujejo po določbah naredbe o upravnem kazenskem postopku v stvareh, zadevajočih cene v Ljubljanski pokrajini. Clen 3. Ta odredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu«. Z istim dnem se razveljavijo vsi predpisi, ki nasprotujejo tej odredbi. za Turčijo življenjsko važnega blaga in da bi na ta način kompenzirala iz Nemčije izostali uvoz. Težave, ki jih delajo Turčiji tako Britanci ko Amerikanci — kakor to poroča turški gospodarski list »Turk Ekonomist« — so načelne prirode. Sicer so tako v Londonu ko v Washingtonu pripravljeni, dobaviti Turčiji nekatere predmete, toda kot pogoj za te dobave zahtevajo znižanje vrednosti turškega funta, ozir. novo določitev menjalnega tečaja za turški funt in dolar ter za turški funt in funt šterling. Samo pod tem pogojem so Angleži in Amerikanci pripravljene plačati Turčiji za nabavljeno blago nominalne cene, ki jih je prej plačevala Nemčija. Relacija med dolarjem in turškim funtom, ki je bila dosedaj določena na 130 turških piastrov za 1 dolar, naj bi se po ameriškem predlogu fiksirala na 250 piastrov za dolar. Z drugimi besedami se pravi to: Amerikanci zahtevajo kot pogoj svojih dobav Turčiji razvrednote-■ nje turškega funta za približno j 50 odstotkov proti dosedanji pariteti. V istem okviru se gibljejo tudi angleške zahteve. Pri tem pa Britanci in Angleži ne prevzamejo nobene garancije, da bi se na novi podlagi turške uvozne in izvozne potrebščine zadostile v zadostni meri. Ker še vedno ni kompenziran ustavljeni nemški uvoz iin zaradi anglo-ameriških zahtev, ki zelo zmanjšujejo upanje na oživljenje turške zunanje trgovine, se je po- javilo v Turčiji precejšnje pomanjkanje blaga. Posledica tega je, da so se cene za uvozno blago v zadnjih treh mesecih zvišale za najmanj 30 odstotkov. Ta dvig cen je povzročil tudi zvišanje cen na domačem trgu, da se je življenjski indeks v istem času zvišal za najmanj 18 odstotko v. List »Tiirk Ekonomist« pa meni, da je dvig cen v resnici višji. Cena za zlato se je v istem času dvignila za 20 odstotkov, kar pa je manj posledica gospodarskih ko pa političnih vzrokov. Turki so po pretrganju odnošajev z Nemčijo ponovno načeli tudi vprašanje anglo-ameriških dobav orožja, kakor je pred kratkim poročal turški list »Cumhuriyet« so bili v Londonu in Washingtonu pripravljeni ustreči turškim predlogom. Toda tudi tu so nastale težave, kakor navaja prej omenjeni turški list. Te težave izvirajo po stockholmskih informacijah iz intervencije Sovjetske unije, ki je pod vplivom sedanjih vojnih dogodkov mnenja, da je trenutno vsako pošiljanje orožja v Turčijo čisto odveč, ker je sedaj argument nemškega ogrožanja Turčije odpadel. Turčija in Nemčija nimata nobenih skupnih mej ter je zato tudi nepotrebno vsako oboroževanje Turčije proti Nemčiji, kar se je prej smatralo na anglo - ameriški strani kot potrebno. Sovjetska unija je v tem smislu intervenirala tako v Lodnonu ko v Washingtonu in imela najbrže tudi uspeh. Tako je ostala Turčija brez potrebnega uvoza, dobila pa ne bo niti orožja, na kar je po pretrganju svojih odnošajev z Nemčijo trdno računala. šota kot rezerva energij Po svoji vrednosti kot surovina je šota sicer daleč za premogom, njeno pridobivanje in izkoriščanje pa je razmeroma lahko in tudi zelo koristno, ker se izkoriščena šo-tišča lahko uspešno uporabijo kot kmetijska zemljišča. Po cenitvi iz 1. 1938. obsegajo šotišča v Nemčiji okrog 400.000 ha, v obdonavskih pokrajinah pa še 32.000 ha. Skladi šote so povprečno debeli po 3 metre, ponekod na Vzhodnem Pruskem pa gredo tudi v globino do 40 metrov. Spodnji skladi šote so dobri za kurjavo, iz zgornjih pa se pridobivajo industrijska vlakna za izolacijo ter za proizvodnjo umetne klobučevine. V Nemčiji so 1. 1938. tako porabili 575 ton vlaken iz šote. Vsa ležišča šote v Nemčiji cenijo na 10 milijonov ton, mišljena pa je pri tem samo ona šota, pri kateri se da vsebina vode znižati od 90% na 25°/o. S pridobivanjem šote ni dosti truda in stroškov. Štirje delavci narežejo na uro po 1 tono šote, z navadnim bagerjem, pri katerem so zaposleni trije delavci, pa se pospravi 30 do 40 ton. Pridelovanje šote je sezonsko delo. Šoto je treba rezati, preden zmrzuje, kajti po odtalitvi je narezana šota, ki ima nad 40% mokrote, neupo-rabljiva. Bencin iz šote na Danskem V Danski, ki je revna na premogu in lesu, je šota dostikrat podlaga vsega gospodarstva s kurjavo. V velikih napravah za šoto v Absjer pri Hadenleben se proizvaja poleg navadne šote tudi šotni koks, ki se zlasti uporablja v obratih z generatorji. Iz šotnega olja, ki se ga dnevno proizvaja približno 6500 kg, se v zadnjem času izdeluje tudi bencin. Ustavlien lesni izvoz iz Finske Švedski časopis za lesne izdelke je pred kratkim poročal iz finske prestolnice, da s« je finski lesni izvoz zaradi pretrganja finsko-nemških odnošajev čisto ustavil. Računajo tudi s tem, da se v bližnji bodočnosti lesni izvoz ne bo mogel razviti. Menijo, da se bodo znatne količine jamskega lesa, ki se še niso izvozile, uporabile v deželi sami kot kurivo. Zimska sečnja bo uspešna, če bodo mogli delavci priti dovolj hitro s fronte domov, da se vojni dogodki čisto nehajo in da so popolnoma znani mirovni pogoji, ker je potem šele mogoča pravilna kalkulacija. _______ j Učite se stojepisja! ■ Praktično znanje koristno vsa- ■ komur. — Novi tečaji pričenjajo • redno vsak teden. — Vpisovanje L dnevno. Informacije, prospekti: • Trgovsko učilišče ..Chrislolcv učni zavod", : Ljubljana. Domobranska ulica it. 15 španski zračno-prometni načrti Španija projektira nove zra5ne proge v Francijo, Švico, Anglijo, Portugalsko in Italijo ter v Afriko in Južno Ameriko. Na konferenci o ureditvi povojnega zračnega prometa, ki je 'bila nedavno v Chikagu, je ž-panefei zastopnik ,izjavil, da hoče Španija vse te proge samostojno urediti in voditi. Na nedavno odprti zračni progi Lizbona-Madirid-Loodon eo bila uvrščena v službo popravljena Douglas letala, ki sprejemajo po 15 potnikov. Produkcija premoga v Južni Afriki Ze pred sedanjo vojno je premogovništvo Južno-afriške unije precej napredovalo, med vojno pa je v takem razvoju, kakršnega niso nikdar pričakovali in kakršnega Anglija v normalnih razmerah tudi nikdar ne bi dopustila. Še bolj ko razvoj domače industrije je vzrok tega nepričakovanega razvoja in napredka v tem, da Anglija sama zaradi svoje premogovne krize pospešuje afriško premogov-unštvo, da bi pomagalo pri dobavah, ki jih Anglija sama ne zmore. V primerjavi z letom 1932. se je produkcija premoga v Južno-afri-ški uniji 1. 1942. podvojila, od leta 1941. do 1942. pa se je povečala od 20.2 na 22.1 milijona ton. Doslej so kopali premog v 68 rovih, zdaj pa izkoriščajo nekatera nova ležišča premoga, da stari rovi ne bi bili prehitro izčrpani. Afriški premog je potreben predvsem za preskrbo Francije, ki jo je prevzela Anglija, po vojni pa nameravajo Angleži znižati afriško produkcijo premoga spet na stopnjo, ki bi ustrezala samo domači potrošnjL JoS- Bergman aavnmiuiBHHiiNMiaaNBNa.aaaaaaaaMnnti ;>a»»>aaaaaBaiaaaaa*a.....aaaaaaa.aaa........... I aaaaiaaaaaaaaaaaaiaauaaaaiaaaaa|aa|aaB||||a|||aa|||aa||a a ■ J ■ LEKARNA : : Priporoča se aiiiaHiiuwaaaa I • U» LJUBLJANA a nasproti Nebotičnika S ■ aainaaaaaaa..aaaaaaaaaaaaaaaiBaaaaiaaaaaaaaiaaaar Kavama Ulrik Vospernik Ljubljana - Stari trg 24 s I iai«aaaaaa.aaaaaMaaaaBaaaaaaaiiaaailBlla.aaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaauBaaaasaBaasBBuaaaa..a( BaBiBa.BaiaiaaaaaaiaaaaiBaiaaaaBaaaaaaBBiaaaDBii Drogerija Šport BBBaaaiaBBBaBBMBaBaaaaaaBB h ii >9 Airboir j lesna trgovska in industrijska družba z o. z. Ljfmhljj