OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče KOLEDAR PRIREDITEV v četrtek, 7. marca, ob 19.uri pričetek plesnega tečaja za odrasle in mladino. Točno o poteku tečaja se bodo udeleženci dogovorili s plesno učiteljico. petek, 15.marca, ob 18.uri Gregorjeve lučke za vse mamice in očke. Prireditev organizira vrtec Vojke Napokoj Moravče petek, 22. marca, ob 19.30 slavnostna akademija v počastitev praznika občine Moravče. ponedeljek, 25.marca, ob 16.30 prireditev za materinski dan. Občina Moravče vabi na slavnostno akademijo v počastitev praznika občine Moravče v petek, 22. marca, ob 19.30 uri v dvorani Kulturnega doma Moravče. Na akademiji bodo podeljena letošnja občinska priznanja. V kulturnem programu bo sodeloval Simfonični orkester Glasbene šole Hrastnik, Komorni zbor Limbar in Ženska vokalna skupina ODA Ob prazniku bo imela slavnostni govor županja prof. Milka Novak Vabljeni! /skrene čestitke ob mednarodnem dnevu žena in materinskem dnevu. Županja in delavci občinske uprave OSNOVNA ŠOLA JURIJA VEGE Vegova 38, MORAVČE TEL: 72 31 003 VPIS V PRVI RAZRED 9-LETNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003 Osnovna šola Jurija Vege Moravče, vabi k vpisu v prvi razred devetletne šole vse otroke, rojene med 1.1. 1996 in 31. 12. 1996. Vpis bo potekal v prostorih OS Jurija Vege, Vegova 38, Moravče, in sicer v četrtek, 28. 2. 2002 od 8. do 14.30 ure in soboto, 2. 3. 2002 od 8.00 do 12.00 ure S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige rojstev. Zaželeno je, da otroka pripeljete s seboj. Društvo krajanov Limbarska gora in SK Termit Moravče VABITA NA TRADICIONALNO PRIREDITEV 14. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, ki bo v nedeljo, 17.marca 2002. Kulturni program ob 10.uri. Vabilo Ob materinskem dnevu se želijo otroci s pesmijo, plesom in besedo zahvaliti mamicam in očkom, babicam in dedkom za vso skrb in ljubezen. Zato vas vabimo na prireditev, ki bo v ponedeljek, 25. marca, ob 16.30 v Kulturnem domu v Moravčah. Tako kot se mora deliti sreča, sicer ni prava sreča, smo si razdelili tudi delo in program: KID Limbar, OŠ Jurija Vege Moravče, Vrtec Moravče in Karitas Moravče. 16.3.2002 ob18.uribov (f^ dvorani gasilskega doma na Vrhpolju prireditev z naslovom POZDRAV POMLADI, ki jo organizira RK Vrhpolje. Pomladno razposajeni vas vabimo, da se nam na prireditvi pridružite. 25. marca, na veliki ponedeljek, je v Moravčah sejem. NE POZABITE: Marec je tudi mesec za oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 2001. Zadnji rok za oddajo jo 2. april 2002. Pohodi v organizaciji Planinskega društva sobota, 2.marec - MRZLICA, lahka pot-vodi J. JESENŠEK (041/388-990) sobota, 23marec - IŠKI VINTGAR, lahka pot - vodi L. LA VRIČ (041/433-254) 2 Novice iz SreČU je vrednota, po kateri hlepi vsako bitje. Kolikokrat slišimo: če bi imel srečo, bi... Kdo pa zanesljivo ve, kdaj mu je sreča blizu in kdaj ne? Saj res, kako pa jo občutimo? Kaj pa me osreči? Kopica vprašanj, na katere ni univerzalnega in ni pravilnega odgovora, saj srečo občuti vsakdo po svoje. In čisto na mestu je tudi vprašanje, kaj storimo za to, da bi bili srečni. Nenehno iskanje in pehanje za srečo vedno obrodi enake sadove; nezadovoljstvo, neuspeh, višje zahteve, izčrpanost. Denar, da to je v očeh mnogih sreča. Sreča kratkotrajne narave. Človek, ki je dosegel nesluten razvoj prav zaradi težnje k še več in k še boljšemu, ostaja samo človek. Naj bo to tudi prava pot do srečo? Sta sreča in denar nujna sopotnika? Videti srečo v denarju ali iskati denar za srečo, je kakor usoda Danajcvih hčera, ki so vse svoje življenje polnile sode brez dna in jih nikoli napolnile. Kako bi jih tudi, če so sproti izgubljale prav to, kar so s^r g s trudom prinesle? Reve pa niso izgubljale le vode. Z vsakim dnem so izgubljale tudi življenje, ki jim je pronicalo skozi vsako poro telesa, a se tega v vsej svoji vnemi niso utegnile niti zavedati. Stranska dogajanja, ki so zaslepila bistvo življenja, so zahtevala previsok davek. Davek minljivosti. Davek večnega hitenja. In davek večnega nezadovoljstva. Naj torej človek ostane vse življenje brez denarja in nesrečen? Ne. Daleč od tega! Produkta sreče in denarja smeta biti le stranska, smeta biti le dopolnilo osnovnemu cilju, ki si ga zastavimo. Že sama dosega cilja je sreča. Za izbrani cilj znamo garati, znamo vlagati napore. Ko se na poti do želenega utrudimo, ni prijetnejšega občutka, kot sta utrujeno telo in duh, ki v skladu sama s seboj zanihata v trden spanec in zbudita v nov dan spočitega človeka. Tak človek bo nadaljeval pot, ki si jo je zastavil do končnega cilja. Če je le ta plemenit in dosegljiv, se tudi sreča in denar prikradeta zraven, ne da bi samo v to vlagali kakršen koli dodatni napor. Srečno na poti k zastavljenemu cilju, sreči in denarju! Še zlasti odločnosti na takšni poti želim predstavnicam mojega spola, ki bodo v marčevskih dneh, vsaj upam tako, v svojih delavnih sredinah, družbi in tudi doma malo bolj opažene in deležne majhnih pozornosti, ki odtehtajo več kot tone zlata. Bernarda Mal, urednica V tej številki preberite Iščemo najstarejšo fotografijo............................str. 3 Županjina stran.....................str.4 25 seja OS...........................str.6 Povabilo ................................str.6 KZS dobila novo vodstvo Priprava na projekt.............str.10 Limbarska gora na spletnih straneh................................str.11 Prešernov dan.....................str.12 Olimpijski bron....................str.19 Naši kraji..............................str.21 Moja dolina na dlani..........str.22 Iščemo najstarejšo fotografijo V prejšnji številki sem vas povabila k sodelovanju, da poiščete najstarejšo fotografijo. Odziv je bil naravnost veličasten. Vesela sem, da se odločate in pišete zgodovino svojega kraja tudi na tak način. Danes objavljamo lepotico v zrelih letih. Vabilo pa ostaja. Še iščite in me obveščajte! Ta fotografija je bila posneta 20.7.1939. leta na Brdu pri Lukovici, kjer je bil shod ali tabor Orlov (klerikalne stranke). V sprevodu so sodelovali tudi pari v narodnih nošah. Drugi par sta Križmanov ata in mama z Dol (Jože in Marija Cerar). Fotografijo je posnel Matkov Herman, fotograf, ki je obiskoval kraje in nudil fotografske storitve. Fotografijo je v stari Križmanovi hiši zobu časa iztrgala Ivanka Cerar in jo njena družina skrbno hrani kot dokument časa in spomin na moževe starše. Fotografijo je opisal Janez Pergar po spominu. Naslednja številka bo predvidoma izšla 30. marca. Vaše prispevke pričakujemo do 14. marca. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. Novice iz Moravske doline 28. februar 2002, Letnik III, Številka 2 Fotografije na naslovnici: Franci Skok, Marko Urankar Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar, Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt. Aleš Vozel, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1450 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Moravske doline 3 Začetek februarja je bil posvečen kulturi. Razstava kiparskih del akademskega kiparja Petra Černeta v avli kulturnega doma je obogatila kulturno ponudbo v naši občini. Na proslavi so sodelovali mnogi ustvarjalci ljubiteljske kulture, kar je zgovoren dokaz, da je kulturno dogajanje v naši občini zelo bogato in ni omejeno zgolj na kulturni praznik. Za to imajo zasluge društva, njihovi člani, vodstvo kulturnega doma ob podpori občine in seveda vsi občani, ki se radi udeležujete različnih prireditev. Delo občinske uprave je bilo v tem mesecu zaznamovano s pripravo osnutka občinskega proračuna. Osnutek je sestavljen v skladu z izhodišči in navodili za pripravo občinskih proračunov, ki jih je posredovalo Ministrstvo za finance. Prihodki proračuna so planirani v višini 523 mio sit. Kljub vedno večjim obveznostim občinskega proračuna za pokrivanje odhodkov tekočega značaja, je letošnji proračun naravnan razvojno. Za investicije namenjamo 247 mio sit, kar je 45 % planiranih proračunskih sredstev. Iz letošnjega proračuna pa bomo morali pokriti tudi 44,9 mio obveznosti lanskega proračuna. Pri načrtovanju odhodkov sem želela upoštevati naslednja razvojna merila: - nujnost investicije in najširši družbeni interes ( prizidek vrtca, obnova zdravstvene postaje Moravče, mrliška vežica Peče); - zagotavljanje razvoja vseh krajevnih skupnosti; - podpora kmetijstvu v skladu z veljavno kmetijsko zakonodajo; - nujne investicije za izboljšanje vodooskrbe oz. izdelava projektov za vodovode; - nadaljevanje rekonstrukcij, asfaltiranja nekaterih cest, pridobivanje projektne dokumentacije, odmere; - nujna vzdrževalna in obnovitvena dela na občinski stavbi in v obeh šolah; - nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema; - podpora delu društev, še posebej tistim, ki delajo z mladimi; - razvoj turizma in promocija občine; - financiranje požarne dejavnosti; - ohranjanje kulturne dediščine; - povečanje subvencije za dijaške vozovnice... V teh dneh pričakujemo odgovor Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za finance o planu sofinanciranja prizidka k otroškem vrtcu. Občina je pripravila vso ustrezno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, da bi lahko ob potrjenem proračunu pričeli z deli. Ker pa je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport dolžno sofinancirati prizidek v višini 40 % vrednosti investicije, ne smemo začeti prej z izvajanjem, dokler ne dobimo odobrenih sredstev, sicer smatrajo, da lahko investicijo izpeljemo sami in izgubimo teh 40 %. Vsi se zavedamo perečih problemov z vodooskrbo, zato smo v proračunu namenili precej denarja za izboljšanje preskrbe z vodo. Vendar to še ne pomeni, da bodo vsi problemi že tudi rešeni, pač pa moramo zagotavljati veliko sredstev za izdelavo projektne dokumentacije, kar bo osnova za investicije v prihodnjih letih. Nadaljevali bomo z izgradnjo kanalizacijskega sistema na Trznu, tako da se bosta z izgradnjo sekundarnih vodov lahko priključila J in V del naselja Moravče. Pridobili bomo tudi projektno dokumentacijo za Krašce, kjer so velik problem fekalne vode, ki tečejo kar po cestišču. Za to investicijo bomo kasneje lahko zadržali zbrana sredstva iz naslova taks za obremenjevanje okolja v višini 15 mio sit. Nujna je obnova sanitarij v Osnovni šoli Jurija Vege Moravče, na kar nas opozarja sanitarni inšpektor. Prav tako nujna je tudi ureditev sanitarij, greznice in hidroizolacije na podružnici Vrhpolje, s čimer bo zagotovljena večja statična varnost šole. Tudi tukaj je Ministrstvo za šolstvo zagotovilo 1,1 mio sredstev. Sredstva najemnin za stanovanja in poslovne prostore bomo namenili za obnovo strehe na občinski stavbi. Ker streha pušča, se dela škoda, zato je potrebna obnova. V okviru proračunskih možnosti sem namenila sredstva za požarno dejavnost. Gasilci, ki so v občini organizirani v petih društvih, skrbijo za požarno varnost, z izobraževanjem se izpopolnjujejo za strokovno posredovanje v primeru nesreč in ognja. Občina je vključena v mnoge projekte, preko katerih bo v prihodnosti možno pridobiti tudi določena sredstva iz razpisov. Prizadevali si bomo za razvoj občine tudi na področju turizma in pripravili informativno propagandni material za ta namen. Predvidena je izdelava spletne strani občine, snemanje predstavitvene video-kasete, postavitev oznak občine na glavnih vpadnicah in izdelava celostne podobe občine. Za znane turistične prireditve bomo prav tako namenili nekaj sredstev. Proračun zagotavlja sredstva za socialno varstvo, pomoč na domu in podpira organizacije in društva, ki se ukvarjajo s socialno problematiko, kot sta npr. Rdeči križ in Karitas. Navedla sem samo nekaj izhodišč, ki so me vodila pri pripravi osnutka proračuna. Nato bo osnutek dan v tridesetdnevno javno obravnavo, ko bodo stranke in svetniki dajali predloge za spremembe. Vem, da vsi občani s predlaganim proračunom ne boste zadovoljni, saj nekateri že dolgo časa čakate, da pridete na vrsto in rešite vaš problem. Tudi jaz bi bila veliko bolj zadovoljna, če bi lahko ustregla vsem, ki ste v času mojega županovanja polni upanja potrkali na moja vrata. Ker pa so sredstva v proračunu občine omejena, potreb pa veliko, bom, na žalost, mnoge tudi razočarala. Sicer pa korak za korakom vendarle izboljšujemo občinsko infrastrukturo in nekoč boste prišli tudi ostali na vrsto. Občani tudi želite, da bi bili o delu občinske uprave čim bolje obveščeni in da bi čim prej izvedeli, kaj se dogaja prav v vašem kraju. Pri tem je velikokrat težko dajati določene konkretne informacije, ki lahko izzovejo pri nekaterih odobravanje, pri drugih pa hudo kri. Včasih je tudi problematika tako zapletena, da je v nekaj besedah nerazložljiva in ji ni videti konca, še posebej če pomislimo na vso birokracijo, s katero so določene zadeve povezane. Mislim, da se skupaj z občinsko upravo trudimo za boljše življenjske pogoje občanov, vendar so nekateri problemi preveč kompleksni, da bi bili hitro in enostavno rešljivi, mnogi pa so seveda povezani z denarjem, ki pa ga je vedno premalo za vse potrebe. Če pa pomislim še na politične igrice, ki se odvijajo v ozadju, pa včasih res ne vem, kaj je pametno povedati na glas, kaj pa je bolje v tistem trenutku zamolčati, da kdo informacije ne izrabi ali jo uporabi celo meni in drugim v škodo. V tem času sem se udeležila tudi občnih zborov gasilskih društev, ki združujejo v svojih vrstah veliko število članov vseh generacij. Spoštujem njihova prizadevanja za večjo požarno varnost, pohvalno pa je tudi preventivno in vzgojno delo z mladimi. Povsod so me kot predstavnico občine lepo sprejeli. So pa v občini tudi prireditve ( ne gasilske), kjer bi se spodobilo, da visoke goste pozdravi županja občine, ne glede na to, iz katere stranke je, pa kljub prvotnemu povabilu in pripravljenosti potem ni zaželena. To povem javno zato, da moja odsotnost kasneje ne bi bila napačno razumljena in pojasnjevana. MILKA NOVAK, županja Novice iz 16. februarja smo v SDS praznovali g g 13 let svoje ustanovitve Čas v letih od 1988 do 1992, ko so nastajali temelji demokratične in samostojne Slovenije, je ljudska govorica krstila za slovensko pomlad. SDS si danes kot naslednica tega gibanja prizadeva, da bi upravljanje države potekalo v skladu z vrednotami tega obdobja, ki je Slovence združilo v skupnih naporih za boljši jutri. Ključni cilji SDS je ustvarjanje nove kakovosti življenja, več demokracije, spoštovanja človekovih pravic in medsebojnega spoštovanja, gospodarske učinkovitosti, svobode in solidarnosti. SDS se zavzema za družbo svobodnih in dejavnih posameznikov, ki sprejema in ščiti delovanje prostega trga, hkrati pa lajša njegove socialne posledice. Politično oblast v SDS sprejemamo kot sredstvo, s katerim bomo v skupno dobro ustvarili podlago za čim širšo udeležbo različnih, doslej odrinjenih slojev in posameznikov pri odločanju. SDS bo še naprej združevala posameznike, ki živijo od lastnega dela ter dobrega gospodarjenja, in v političnem življenju zastopala njihove interese. Pred nami je leto 2002. Dano nam je novo, nedotaknjeno, polno priložnosti, ki jih še nikoli doslej nismo imeli. Polno ciljev, ki so dosegljivi, če verjamemo vanje in tudi polno dela, ki ga lahko opravimo, če zares hočemo doseči zastavljene cilje. Cilji so veliki in majhni. Nekateri so veliki in pomembni za vse nas skupaj, drugi so majhni, a še bolj pomembni za koga izmed nas, da bi bil srečen. Pomagajmo mu. ROMAN CERAR. predsednik 00 SDS 00 ZLSD Moravče je na zadnji seji obravnaval tudi predlog občinskega proračuna za leto 2002. Ob branju člankov kakor tudi poslušanju pogovorov ljudi, se vidi, da marsikdo vidi v proračunu vrečo denarja, iz katere se 3B Tmfim* lahko trosi po mili volji. Menimo, da je potrebno porabo prilagoditi dejanskim razmeram na terenu in ne željam medsebojnih tekem. Razumemo ljudi in njihove potrebe po cestah, javni razsvetljavi in podobno. Zavedati pa se tudi moramo, da ne sme priti do tega, da bomo imeli na enem koncu občine asfaltirane ceste do hlevov, na drugem pa ne bodo imeli zdrave pitne vode. Naš predlog, priporočilo ali stališče, za katerega se bomo zavzemali je sledeče: 1. Na območju občine Moravče je potrebno pristopiti k izdelavi programa o dolgoročnem reševanju zbiranja, sortiranja, odvoza in ravnanja z odpadki. Pred leti smo na tem vprašanju že nekaj naredili, vendar so stvari zastale zaradi drugih hotenj, kljub temu da so se občinske takse povečale za 100%. 2. Maksimalno se je potrebno angažirati pri dokončanju projektov za dom starejših občanov oziroma varovanih stanovanj in imeti pri tem pogled uprt v prihodnost. 3. V sodelovanju s Kmetijsko zadrugo in Aktivom kmečkih žena želimo zagotoviti vsaj konec tedna domačim in tujim obiskovalcem Moravč možnost nakupa domačih pridelkov in izdelkov. Dosedanjemu županu iz vrst SLS to ni uspelo. Upam, da bo sedanji županji. 4. Smiselno bi bilo posamezne aktivnosti, katere so v pristojnosti Občine, oddati v koncesijo in od tega kaj zaslužiti, ne pa imeti stroške (Kulturni dom, vzdrževanje cest - pokopališča itd.). Primere imamo v Trzinu in Mengšu. 5. In nazadnje je že skrajni čas, da razmišljamo o čistilnih napravah in urejeni kanalizaciji tudi izven Moravč. Po svojih močeh si bomo prizadevali, da se naši predlogi uvrstijo na dnevni red seje svetnikov in da s skupnimi močmi skušamo reševati probleme, ki nimajo nič skupnega s strankarsko pripadnostjo. DUŠAN GROŠELJ, predsednik 00 ZLSD Moravče Globina ni privilegij učenih Najti globino stvari in smisel življenja ni privilegij univerzitetno izobraženih ali visoko znanstvenih in profesionalno umetniških krogov. Globina spoznavanja in doživljanja življenja je stvar poštenega srca. »Kar ne pride iz globine ne seže v globino« (sv. Avguštin) In kar ne pride iz srca - srcu ne govori! »Srce je občutljiva konica duše. je globinski organ, ki dobro in kritično presoja.« (sv. Frančišek Šaleški) Pred vestjo srca odpadejo laži o sebi in drugih. Odveč in zlagano postane sprenevedanje. V njeni družbi zbledijo olišpane fasade, za katerimi se skrivata podtikanje in spletkarjenje. Srce je zidelka kulture in njen najzvestejši čuvar. In kaj je kultura? »Kultura je izraz človeka, je potrditev človeškosti. Človek jo ustvarja in z njo ustvarja sebe. Se ustvarja z notranjo silo duha, misli, volje in srca. Istočasno ustvarja kulturo v občestvu z drugimi. Kultura je izraz občevanja, skupnega mišljenja, sodelovanja ljudi. Rodi se iz službe skupnemu dobremu in postane bistvena dobrina človeške skupnosti.« (Janez Pavel II. 1998) Ob Slovenskem kulturnem prazniku čestitamo vsem prosvetnim in kulturnim delavcem in vsem, ki prostovoljno delajo - ne samo za razvoj in razcvet umetniškega znanja in veščin, marveč ustvarjajo pošteno srčno kulturo-tudi politično! NSi Moravče ALOJZIJ ŠTEFAN predsednik Pokojnine po novem in tudi v Moravčah kmalu DeSUS Po dolgih in zahtevnih usklajevanjih v koaliciji vladnih političnih strank, je maloštevilnim poslancem DeSUS-a v Državnem zboru uspelo prepričati večino, da je zadnje dni preteklega leta sprejela spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremenili so 150. člen ali na kratko povedano: v bodoče bodo plače in pokojnine usklajene. Tako bo že prvo (spomladansko) usklajevanje pokojnin boljše, oz. na pravičnejši način v prid upokojencem, kot pa je bila praksa do sedaj. Pokojnine se bodo usklajevale vsako leto februarja in septembra. Pokojnine ne bodo prehitevale plač (pa tudi zaostajale naj ne bi, kot so do sedaj), pač pa bodo z njimi usklajene. Pri tem pa rast pokojnin realno ne sme biti manjša od rasti inflacije. Ob tem uspehu v politiki na državni ravni, naj omenim, da je tudi v naši občini kar veliko upokojencev. Ne le za njih, tudi za druge simpatizerje obveščam, da bomo 09.03.2002 ob 19.00 uri v prostorih Kava bar Valentino v Zalogu pri Moravčah ustanovili občinsko organizacijo DeSUS. Prisrčno vabljeni vsi, ki ste simpatizerji te politične stranke, še posebej pa tudi tisti, ki bi se vanjo želeli včlaniti. Pogovorili se bomo o delovanju v letošnjem letu, izvolili vodstvo in se dogovorili o pripravah na volitve za župana, člane občinskega sveta in volitve v krajevnih skupnostih občine. Določili bomo delegata, ki nas bo zastopal marca na 5. kongresu stranke, ki bo v Postojni. Na ustanovnem sestanku bodo tudi gostje iz pokrajinske organizacije DeSUS Ljubljana. Skrb za pravične pokojnine, zdravstvena in socialna varnost ter sožitje generacij ostajajo še naprej temeljne zaveze DeSUS. Upokojenci z našim znanjem in izkušnjami želimo pomagati graditi državo in občino, da bosta prijazni do vseh generacij in starosti. Obetajo se nam zaostreni pogoji gospodarjenja in še večje varčevanje. V DeSUS se bomo še naprej prizadevali, da le to ne bi država delala na ramenih upokojencev, temveč na vseh uporabnikih državnih oz. proračunskih sredstev. V imenu iniciativnega odbora za ustanovitev občinske organizacije DeSUS v Moravčah vsem prijazno in zdravo 2002. leto. FRANCRAVNIKAR Moravske doline 5 25. redna seja Občinskega sveta Občine Moravče Predstavitev osnutka proračuna Svetniki so se v sredo, 20. februarja, zbrali na prvi letošnji seji, na kateri naj bi obdelali 16 točk dnevnega reda. Toda svetniki so menili, da je dnevni red preobsežen, zato so izglasovali sklep o triurnem zasedanju, na katerem so obdelali pet točk dnevnega reda. Med njimi je bila najpomembnejša predstavitev osnutka proračuna, o katerem bo razprava tekla na nadaljevanju seje prihodnjo sredo. Poleg tega so svetniki sprejeli še sklep o podaljšanju dovoljenja za obratovanje gostilne Kavka, potrdili pa so tudi letošnje občinske nagrajence. Županja Milka Novak je ob predstavitvi osnutka proračuna dejala, da je ta razvojno naravnan in da zajema celotno občino. Med prednostnimi nalogami je navedla izgradnjo prizidka k vrtcu in obnovo zdravstvene postaje v Moravčah. Sicer pa osnutek proračuna predvideva prihodke v višini 523 milijonov tolarjev, kar je za 19% več od lanskega leta. Predvideni odhodki proračuna pa znašajo 547 milijonov tolarjev. Razlika naj bi se pokrila iz prenosa sredstev iz leta 2001, vračila stanovanjskih kreditov in načrtovanega zadolževanja v višini 5 milijonov tolarjev. Svetniki so precej časa razpravljali tudi o problematiki gostilne Kavka, ki sicer ni bila na dnevnem redu, vendar je bila sprožena s strani svetnikov. Ti so sprejeli sklep, naj občinska uprava do nadaljnjega gostilni podaljša dovoljenje za obratovalni čas, saj je to v interesu občine, po drugi stran pa tudi ni pravih argumentov proti temu. Kot je dejal eden izmed svetnikov, so dosedanje meritve pokazale, da je vse v mejah dovoljenega, kdor pa misli drugače, naj to podkrepi z dokazi, pri tem pa naj sam krije stroške strokovne službe. Sicer pa bodo podrobneje o tej problematiki razpravljali na eni od prihodnjih sej, ko naj bi določili tudi merila za obratovanje. Občinski svet je sprejel sklep o podelitvi letošnjih občinskih priznanj štirim posameznikom in enemu društvu.. V zvezi z nadaljnjim razvojem občine je bil sprejet skupni Razvojni program občin podjetne regije, ki ga je izdelalo podjetje Oikos d. o. o., dano pa je bilo tudi soglasje k podpisu pogodbe za pripravo regionalnega razvojnega programa ljubljanske regije za obdobje 2002 do 2006. ALEŠ VOZEL Povabilo Občinski svet Občine Moravče je na svoji seji 5.12.2001 zadolžil županjo, da imenuje komisijo za pripravo navodil in popisa medvojnih in povojnih morišč in grobišč partizanskih, domobranskih, nemških ali civilnih pobojev na območju občine Moravče med drugo svetovno vojno ali po njej. Vse, ki takšne podatke poznajo, vabimo, da jih pisno ali osebno posredujejo na sedežu Občino Moravče. Franci Kos bo zbiral podatke, jih evindentiral in arhiviral. Namen popisa je, da se na enem kraju zberejo podatki o vseh vojnih in povojnih grozotah in se evidentirajo vsa morišča in grobišča na območju občine Moravče. Komisija za pripravo navodil in popisa medvojnih in povojnih morišč in grobišč "Po poteh dediščine" V ponedeljek, 11. februarja, so se v Moravčah spet zbrali župani in strokovni delavci 13 občin Savske ravni in Posavskega hribovja (Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Laško, občina Domžale pa je odsotnost opravičila, vendar ostaja v projektu) in se dogovorili o nadaljnjih skupnih aktivnostih pri izvedbi projekta "Po poteh dediščine"; ki je definiran kot regionalna mreža naravnih in kulturnih znamenitosti ter turističnih storitev. Direktorica občinske uprave Občine Moravče, ki je nosilka projekta, je navzoče seznanila z že izvedenimi aktivnostmi v preveritveni fazi, ki so bile od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjene pozitivno. Glede na to, da je že izbran izvajalec uvajalne faze (analitično in strokovno vrednotenje posameznih območij, marketinške študije in marketinški načrt, evidentirane individualne poslovne ideje, izobraževanje, strategija trženja turističnega produkta projektnega območja in priprava osnutka turističnega produkta naravne in kulturne dediščine) - Center za razvoj Litija - obstajajo realne možnosti, da bo imelo kmetijsko ministrstvo posluh tudi za sofinanciranje uvajalne faze. Vsi navzoči so pokazali pripravljenost za sodelovanje, saj je strokovna skupina izvajalca lepo predstavila delo na skupnem projektu, ki naj bi predvidoma trajalo 10 mesecev. Po končanem uradnem delu so navzoči sprejeli povabilo moravške županje in poskusili dobrote s kmetije, ki se že ukvarja z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, in ki se je že uspela prebiti skozi vso "papirologijo" potrebno za pridobitev dovoljenja. S. V. OBSOJANJA VREDNO DEJANJE Občina Moravče je bila obveščena, daje nekdo na zemljišče za pokopališčem odvrgel prašiča. O nevestnem, nekulturnem in zdravju škodljivem dejanju, smo obvestili veterinarskega inšpektorja in higienika, ki je živalsko truplo naslednji dan odpeljal. Omenjeno dejanje nam ne more biti v ponos, predvsem v času, ko vsak dan preko medijev zasledujemo vesti o živalskih boleznih, ki se prenašajo tudi na ljudi. Upamo, da bomo storilca kmalu odkrili in ga javno tudi razkrili, saj si tovrstnih dejanj nikakor ne smemo privoščiti in jih kar tako spregledati, če želimo biti okolju prijazni, če želimo v naše lepe kraje privabljati turiste in se ponašati z lepoto Moravške doline. Zahvala gre občanom, ki so nas o neljubem dogodku obvestili, pričakujemo pa tudi dodatne informacije, ki bi potrdile sum na storilca tega dejanja. Ob tej priložnosti je prav, da pokažemo s prstom tudi na tiste, ki odlagajo smeti v zabojnike na pokopališču. Tudi tam se najde vse mogoče, od plenic, do živalskih odpadkov. Še enkrat želimo opozoriti občane, da sta zabojnika namenjena odpadkom s pokopališča, za domače odpadke pa smo dolžni poskrbeti občani sami tako, da podjetju Prodnik naročimo odvoz komunalnih odpadkov. Nobenega opravičila ni za odlaganje gospodinjskih odpadkov v zabojnike na mesto pri pokopališču ali kjerkoli v naravnem okolju! MILAN BRODAR 6 Novice iz Odvoz komunalnih odpadkov kmalu v vseh naseljih Z mesecem marcem bo Javno komunalno podjetje Prodnik začelo z organiziranim odvažanjem gospodinjskih komunalnih odpadkov v naselju Zgornja in Spodnja Javorščica. Osnova za redno odvažanje je občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki zavezuje vse pravne in fizične osebe, da se poslužujejo te komunalne dobrine. Cena odvoza, deponiranja in taksa za obremenjevanje okolja je v letošnjem letu 2167,15 SIT/m3 za gospodinjstvo in 7406 SIT/m3 za negospodinjstvo. Izvajalec bo pred začetkom rednega odvažanja vsem lastnikom objektov poslal obvestila z navodili o načinu opravljanja te gospodarske javne službe. Pri izvajanju del izvajalcu otežuje opravljanje storitev obcestno drevje in vejevje, zato naprošamo vse lastnike tangiranih parcel z lokalnimi in javnimi cestami, da posekajo grmičevje oziroma odstranijo veje v obsegu, ki zagotavlja nemoten prevoz specialnega vozila. Z rednim odvozom v vseh naseljih bomo zmanjšali možnost nekontroliranega obremenjevanja okolja in čiščenja, ki ga financiramo iz občinskega proračuna. F.K. Obvestilo JKP Prodnik obvešča uporabnike storitev odvoza in deponiranja odpadkov, da je Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu RS št..: 70/31 z dne 31. avgust 2001 objavila uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. S to uredbo vlada obvezuje izvajalce javne službe ravnanja z odpadki, da morajo od 1.januarja 2002 končnim uporabnikom njihovih storitev poleg cene komunalne storitve zaračunavati tudi republiško takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki znaša 611 SIT m3. Taksa, ki bo zbrana na takšen način se v celoti odvaja v državni proračun, omogočena pa je namenska poraba za gradnjo in sanacijo deponij, kar bomo tudi storili. Navedena taksa je identična taksi za obremenjevanje voda, ki jo končni uporabniki že plačujejo pri ceni vode. Za obe omenjeni taksi pa Uredba omogoča, da občina porabi sredstva taks za izgradnjo infrastrukture. S sredstvi taks za obremenjevanje voda se financira izgradnja posameznih odsekov javne kanalizacije, sredstva taks obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, pa bodo skladno s 23.členom Uredbe uporabljena za izvedbo sanacijskih in drugih del za odlagališče odpadkovter za izgradnjo novega odlagališča. JKP Prodnik Vse občane obveščamo, da bo 16., 17. in 19. aprila JKP Prodnik opravljal redni spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Dimnikarske storitve v občini Moravče Občane obveščamo, da s 1. marcem začne opravljati dimnikarske storitve (pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka). Dimnikarstvo "Alič", Kasim Alič s. p. .Cesta dveh cesarjev 108h, Ljubljana. Uporabnike bo predhodno pisno obvestil o načinu in o pogojih opravljanja storitev. V nujnih primerih ga lahko pokličete na številko telefona 01/429-71-90 in 041/723-162. Cenik osnovnih dimnikarskih storitev Mehanično čiščenje -gospodinjski štedilnik -dimnik do 400 cm2 -dimnik od 400 cm2 do 1050cm2 -CKNdo60kw - dimovod do 400 cm2 vsak nadaljni meter K ceniku se doda 50% na težke pogoje dela, kakor tud tekoča oz. plinasta goriva. V ceno ni vračunan DDV 400, 717, 1032 1050 227, 150, 00 SIT 00 SIT ,00 SIT ,00 SIT 00 SIT 00 SIT 50% na F.K. Še več informacij Januarja smo v kulturnem domu v izvedbi Zavoda za razvoj družinskega in ženskega podjetništva META iz Ljubljane izvedli delavnico o koristni uporabi informacij v vsakdanjem okolju. Upamo, da so prisotni izvedeli kaj novega in koristnega zase in za svojo družino in da bodo lahko ta spoznanja koristno uporabili pri svojem bodočem iskanju in odločitvah. Dodatne ali nove informacije pa je moč dobiti tudi na brezplačni telefonski številki 080 11 50 ali na spletnih straneh www.podjetnost.org. S.V. Preurejeni prostori Urada za delo Pred dnevi je bila tudi naša Občina povabljena na otvoritev Centra za informiranje in poklicno svetovanje v prenovljenih prostorih Urada za delo v Domžalah. Predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje. Območne službe Ljubljana in domžalskega urada za delo so pohvalili prenovljene prostore in predvsem nov Center za informiranje in poklicno svetovanje. Ta je namenjen brezposelnim, presežnim delavcem, mladim, ki se izobražujejo, svetovalnim delavcem in tudi delodajalcem. Na voljo so opisi poklicev, informacije o šolah in možnostih poklicnega usposabljanja v tujini, o finančni pomoči pri študiju, vajeniških in prostih delovnih mestih in še vrsta drugih podatkov, ki bodo koristili obiskovalcem centra. Sicer so prenovljeni prostori urada za delo sedaj bolj funkcionalni za zaposlene in obiskovalce. Domžalski urad je drugi največji v Območni službi Ljubljana po številu brezposelnih oseb. Na območju Upravne enote Domžale je 19.500 aktivnih občanov petih občin, zaposlenih v 2000 pravnih subjektih in žal tudi 1.600 brezposelnih ljudi. Profil brezposelne osebe je enak kot drugje: ženska, stara več kot 40 let, že več kot leto iskalka zaposlitve na uradu in ima prvo ali drugo stopnjo strokovne izobrazbe. In kaj pomeni otvoritev Centra za informiranje in poklicno svetovanje tudi za naše občane? Mnogim, ki potrebujejo naštete in druge informacije, je prihranjena pot v Ljubljano, kjer so bile le-te do sedaj na voljo. Vsekakor je cilj urada, da najde čimveč brezposelnih ljudi delo. S.V. Moravske doline 7 Zaključena agromelioracija na Limbarski gori in GoripriPeča h Začetek agromelioracije na območju Limbarske gore in Gore pri Pečah sega v konec leta 1995. ko je Komisija za kmetijstvo Občine Moravče sprejela sklep za pripravo projektne dokumentacije tega območja. Delo na strokovno in organizacijsko zahtevnem projektu sta šest let vodi/a KGZ Moravče, Tadej Jemec, in Kmetijska svetovalna služba Moravče. Janez Ocepek. Po predstavitvi predloga agromelioracij kmetovalcem in obvestila za prijavo k agromelioraciji v glasilu Slamnik, se je v roku prijavilo 14 lastnikov zemljišč z Limbarske gore in 17 z Gore pri Pečah. Skupna velikost zemljišč je bila 144,1 ha. S prijavami zbrane predloge kmetov je bilo potrebno urediti v obliki projekta. Vseh 176 parcel je bilo potrebno pregledati na terenu, organizirati pobiranje vzorcev zemlje za kemijsko preiskavo in urediti zemljiško knjižne in geodetske podatke. Usklajeni podatki in izračun potrebnega gnojenja ter apnenja so služili za vris v mapne kopije ločeno po območju. Posamezen vris je obsegal samo območje, lokacije odvzetih vzorcev, vris predvidenih strojnih del, založnega gnojenja in apnenja. Izdelavo projektne dokumentacije je sofinancirala tudi Občina Moravče v višini 525.000 SIT. Kmetje so pooblastili KGZ Moravče za investitorja in pričelo se je pridobivanje dovoljenj za posege na kmetijskih zemljiščih. Za dovoljenje za priglasitev del je bilo potrebno pridobiti dokumente o lastništvu parcel, komunalna soglasja, mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in odredbo o uvedbi agromelioracije, ki jo mora sprejeti minister za kmetijstvo in jo objaviti v Uradnem listu. Urejevanje podatkov in vodenje postopkov je trajalo približno eno leto. Neusklajene podatke v različnih evidencah je bilo potrebno dodatno preveriti z verodostojnimi dokumenti. Vso zahtevano dokumentacijo, ki je uspešno prestala preverjanja na UE Domžale in strokovnih služb MKGP je zbralo 11 lastnikov z območja Limbarske gore in 13 lastnikov z območja Gore pri Pečah. Dovoljenje je bilo pridobljeno za 122 ha kmetijskih zemljišč. Pogled na kmetijsko zemljišče med izvajanjem agromelioracije. Prva prijava na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz naslova intervencijskih sredstev za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi v letu 1997 je bila neuspešna. Ponovna prijava za razpis je bila možna v letu 1999. Zaradi spremenjenih pogojev razpisa in spremenjene zakonodaje je bilo potrebno izdelati še pedeološko poročilo, uskladiti projektno dokumentacijo glede na spremenjen zakon o graditvi in ponovno z razpisom izbrati izvajalca gradbenih del. Takšno je kmetijsko zemljišče po opravljenih strojnih delih. K pozitivni odločitvi dodelitve sredstev za sofinanciranje agromelioracije je pripomogla tudi uspešna utemeljitev projekta, kar je prepričalo tudi strokovne službe in takratnega ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja. V avgustu leta 2000 je izvajalec strojnih del »Lamovšek« pričel z delom. Dela so se izvajala z do štirimi bagri, zaključena so bila v septembru 2001. Veliko strojnega in fizičnega dela so opravili kmetje sami, poleg tega so morali plačati še preko 6 miljonov tolarjev. Izvedena dela in kolodacijski zapisnik so pogoj za izplačilo denarja državnega proračuna, zato je morala KGZ Moravče založiti del denarnih sredstev. Rezultat zaključene investicije oziroma šestletnega dela so urejena kmetijska zemljišča, kjer bo delo s stroji potekalo varneje, lažje in hitreje. Celotna vrednost investicije je 38,5 milijonov, od tega je država sofinancirala kmete v znesku 26,3 milijonov tolarjev. Pogled na opravljeno delo kaže, da je potrebno za pridobitev sredstev države ali v prihodnje tudi EU imeti poleg želje tudi obilico znanja, časa, volje in denarja, kar je vse skupaj pogoj za kandidiranje na javne razpise, vendar uspeh pridobitve sredstev navkljub vsemu trudu ni zagotovljen. J. OCEPEK. T. JEMEC Uspeh agromelioracije je v veliki meri odvisen od sodelovanja vseh članov družine in tudi medsebojne pomoči kmetov. 8 Novice iz KZS SLS dobila novo vodstvo Moravče. 2.2.2002. Kmečka zveza Slovenije (KZS) si je za letošnji občni zbor izbrala Moravče. Vršil se je v dvorani kulturnega doma. Udeležilo se ga je 112 članov od 252 vabljenih. Pomembnega sestanka so se udeležili tudi vodilni iz stranke SLS. minister za kmetijstvo Franci But. glavni tajnik stranke Andraž Vehovar in predsednik KZS Franc Zagožen. Med udeleženci je bilo opaziti še veliko znanih obrazov: Iva Bizjaka. Cirila Smrkolja. Ivana Omana. Matjaža Kočarja in drugih. Zborovanje se je začelo s slovensko himno in z uvodnim pozdravom predsednika 00 KZS Moravče Jožeta Ribiča in podžupanje Ivanke Kocjančič. Sledili so si govorniki Franci But, Andraž Vehovar in Franc Zagožen. Med njihovimi nastopi sta s pesmijo in citrami prinašala dobro voljo med udeležence Peter Pirnat in Rado Kokalj. Predsednik SLS, Franci But, je v svojem govoru največ časa namenil procesom vključevanja v EU, ki bo tudi za Slovence v končni fazi koristna, tudi za kmete, če bodo pogajalci v Bruslju uspeli z dogovarjanjem pridobiti ustrezne pogoje in določila o višini deležev naših kmetijskih proizvodov na evropskem tržišču. Prav iz teh razlogov kmetijski minister vidi v SLS in KZS najpomembnejšo vlogo pri sodelovanju v Vladi RS, kjer si prizadeva za koalicijo enakopravnih strank, kar je porok za uspešno delo, ne pa za koalicijsko navezo nekaterih koristoljubnih posameznikov. Andraž Vehovar se je v govoru ukvarjal s slovenskim gospodarstvom v celoti, saj je kmetijstvo pomemben del gospodarstva. Ker Slovenija nima nikakršne gospodarske strategije razvoja, je njen temelj, toraj baza, šibka. Kar pa stoji na majavih temeljih, nima dolgoročne perspektive in posledično pomeni, da tudi uspešna nadgradnja trgovine nima zanesljive prihodnosti. Možnost za enakovredno evropsko partnerico Vehovar vidi samo v uspešnem gospodarstvu orientiranem na mednarodne trge, kar bo državi prineslo možnost soodločanja, kajti za političen vpliv v mednarodni politiki smo odločno premajhni. Poudaril je še, da nihče v tej državi ne ve, kako izpeljati drugi del privatizacije. Prepričan pa je, da je njegova stranka edina prava opozicijska stranka s pravo strategijo. umetno vzdrževati namišljeno pravičnost do tistih, ki so se po vojni znali in hoteli sukati okrog pravih ljudi za osebne koristi. Veliko besed so namenili spremembi imena in simbolov KZS ter Pravilnika. Popoldanski del zborovanja je bil namenjen volitvam. Volilno komisijo se sestavljali Polona Drofenik, Andraž Vehovar in Mateja Jagodic. Za predsednika KZS SLS so se potegovali Boris Grabrijan, Anton Hočevar in Ciril Smrkolj. 99 volilcev se je odločilo, da postane predsednik KZS Ciril Smrkolj, podpredsednikje po novem BrankoTomažič. Predsednik Programskega sveta je Janez Kramberger, podpredsednik pa Evgen Spasič. Glavnemu odboru zveze bo predsedoval Franc Potočnik. V Izvršilni odbor so bili izvoljeni Dušan Kristanič (V0 Nova Gorica), Jože Pino Klabjan (V0 Koper), Janko Jeglič (V0 Kranj), Ivanka Kocjančič in Jože Ribič Franc Zagožen, predsednik KZS, je največ besed namenil podajanju stanja pogajanja z Brusljem. Meni, da so sporočila prav žaljiva in za kmete nesprejemljiva. KZS je bistveno pripomogla k boljšemu izidu pogajanj, ki pa so vtem letu še v polnem teku, zato bodo v KZS prisiljeni veliko več energije vložiti v politično delo kot pa v notranjo organizacijo in delo s samim s seboj. Izvolitev petčlanskega delavnega predsedstva s predsedujočim Francem Potočnikom je stekla brez zapletov. Razprave pa so od časa do časa ušle z vajeti, saj se udeleženci niso držali obravnavane točke dnevnega reda. Zlasti sodelujoči kmetje so se želeli razgovoriti o tegobah, kijih pestijo ta hip. Tako so med drugim odprli še vedno bolečo rano denacionalizacije tistih zemljišč, ki so jim bila odvzeta po vojni, oddana sosedom v obdelavo, sedaj pa te zemlje ne vračajo, ker ne želijo odpirati novih ran. Marija Veršič z Brezovice se je upravičeno spraševala, katera krivica je večja, ne vrniti pravemu lastniku, kar je bilo neupravičeno odvzeto pred nekaj desetletji ali (VO Ljubljana), Jože Hobič (VO Ribnica), Jožef Posega (VO Postojna), Alojz Metelko (VO Novo mesto), Jože Levak (VO Krško), Franc Potočnik in Marjan Ribič (VO Celje), Simon Toplak in Alojz Vesenjak (VO Ptuj), Štefan Kline (VO Maribor), Janez Rotovnik (VO Slovenj Gradec), Franc Horvat in Alojz Štuhec (VO Murska Sobota). V Nadzorni odbor zveze je bil izvoljen Marjan Cerar. Zborovanje je bilo zaključeno pozno ponoči. Vsekakor pa je opazovalcem ostal občutek, da KZS in SLS le nista popolnoma enotni, da so stališča večkrat neusklajena in bi bilo morda bolje, da bi občni zbor potekal za zaprtimi vrati z grmenjem in treskanjem ob iskanju optimalnih smernic po načelu več glav več ve za leto, ki bo zapečatilo usodo kmetijstvu, vsaj kar se tiče vključitve v EU. Moravske doline 9 POGLED Z BALKONA Občni zbor KZ Slovenije v kulturnem domu Moravče 2. februarja ti. se je vršil občni zbor KZ Slovenije v kulturnem domu. kamor so bili povabljeni odgovorni politiki in delegati iz cele Slovenije. Da se je ta dogodek odvijal pri nas, smo lahko ponosni in vsa čast organizatorjem tega zbora! Bolj kot sam zbor je zanimo, kaj se je govorilo na zboru, saj so nastopali najvidnejši politiki SLS in EKZ Slovenije z ministrom za kmetijstvo na čelu. Vsi govorniki so vsak iz svojega stališča osvetlili sedanjo politiko vlade na področju kmetijstva. Poudarili so, da Evropa postavlja za nas nesprejemljive pogoje, od zniževanja proizvodnih kvot za posamezna področja, do zmanjševanja premij za naše kmete od premij, ki jih prejemajo kmetje v Evropi. Ker je leto 2002 odločilno pri pogajanjih zEU.je življenjsko pomembno, kaj bodo naši pogajalci dosegli pri pogajanjih v Bruslju. Ti pogovori bodo kot temelj vgrajeni v odnose zEUin bodo imeli dolgoročen vpliv, saj se bodo odnosi dograjevali ravno na tej osnovi. Poudarjeno je bilo, dana tem področju ne smemo popuščati preko meje, ki jo še prenese naše kmetijstvo. V nasprotnem primeru je obstoj našega kmeta in kmetij v nevarnosti, saj cenovno niti količinsko ne bi mogel konkurirati evropskemu kmetijstvu, ki ima drugačne pogoje gospodarjenja in zato poseduje večji kapital, ki je regulator razvoja sleherne proizvodnje. Mislim, da sedaj ni čas za strankarske razprtije, temveč bi morale prav vse stranke kot en mož podpreti enotno politiko do EUin doseči še sprejemljive pogoje gospodarjenja za naše kmetijstvo. Nihče ne želi, da naše kmetije ne bi bile kos izzivu časa. saj smo postavljeni v prostor, da to moramo sprejeti, vendar želimo, da bodo naše » košenice« tudi v bodoče pokošene, njive obdelane in da bodo hlevi polni zdrave živine. Ze sedaj je kmetijstvo obremenjeno z dajatvami in ne dosega proizvodnih cen. Ob razdrobljenosti kmetij in razgibanemu terenu že sedaj komaj dohaja mejo rentabilnosti, zato ga lahko močna evropska konkurenca dobesedno uniči. To pa ima za posledico zaraščanje naše zemlje, kjer se bo bistveno zmanjšal življenjski prostor našega človeka, kar pa ima lahko neslutene posledice za naš narod. FRANC RAVNIKAR Priprave na projekt regionalnega razvoja Občina Moravče se že dalj časa vključuje v aktivnosti pri pripravah na izdelavo projekta regionalnega razvoja. V okviru sodelovanja z občinami severnoljubljanske regije, ki si je izbrala ime »Podjetna regija« je bil izdelan Skupni razvojni program. Delovanje Podjetne regije si je mogoče ogledati tudi na spletni strani wvwv.PodjetnaReqija.orq. V zadnjih dneh meseca januarja je občine Podjetne regije obiskal predstavnik Evropske banke za obnovo in razvoj, Art Schankler. Na obisku, ki ga je pripravilo podjetje OIKOS, se je seznanil s stanjem vodooskrbe, čiščenjem odpadnih voda in organiziranostjo javne službe na tem področju. V občini Moravče si je po razgovoru ogledal tudi čistilno napravo Moravče. Navedena banka zagotavlja sredstva za izdelavo študij in izgradnjo objektov komunalne infrastrukture. Minimalne vrednosti investicij naj bi se gibale od 5 do 10 milijonov evrov, kar pa bi bil verjetno prevelik zalogaj za eno od manjših občin, zato navedena banka bolj podpira sodelovanje s posameznimi regijami. V okviru pripravna izdelavo Regionalnega razvojnega programa je bila v Ljubljani podpisana pogodba o izdelavi Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006. Sodelovanje pri pripravi tega programa je pogoj za sodelovanje na javnih natečajih za pridobivanje sredstev raznih skladov iz EU. Pogodbo je podpisalo vseh 24 občin, ki obkrožajo Art Schankler si je s predstavniki JKP Prodnik, podjetja OIKOS in Občine Moravče ogledal delovanje čistilne naprave v Moravčah. ljubljansko mestno občino tako na severni, kot tudi na južni strani regije, od Litije do Logatca in od Kamnika do Ivančne Gorice, oz. Velikih Lašč. Občani, ki jih zanima, si Skupni razvojni program lahko ogledajo na sedežu Občine Moravče. MILAN BRODAR Krvodajalska akcija V petek, 11. januarja 2002, je Rdeči križ organiziral krvodajalsko akcijo. V akcijo se je vključila tudi krajevna organizacija Rdečega križa Peče. S posebnim avtobusom, ki ga je priskrbel Zavod za transfuzijo krvi, se nas je tokrat v Ljubljano iz Peč odpeljalo 12 krvodajalcev. (Krvodajalec je lahko vsaka zdrava ženska od 18. do 60. leta oziroma vsak zdrav moški od 18. do 65. leta starosti). Za tiste, ki tovrstnih akcij še ne poznate, pa kratek opis: vsakemu krvodajalcu po opravljenih formalnostih v sprejemni pisarni opravijo analizo krvi, nato pa je potrebno izpolniti anketo, ki je marsikomu neprijetna. Natančno te namreč povpraša po zdravju in življenjskih navadah in razvadah. Sledi merjenje krvnega tlaka in srčnega utripa, nato pa kratek klepet z zdravnikom, ki končno odloči, ali si dovolj zdrav za odvzem krvi. Sledi sam odvzem: iz žile leve roke v nekaj minutah steče 4 del krvi. To količino določi zdravnik (lahko je tudi manjša). Kri se zelo hitro obnavlja in zato krvodajalec navadno nima nikakršnih težav. Vse skupaj spremlja dobra volja in marsikdo se pri vsem prav prijetno zabava. Po prigrizku se odpeljemo v Moravče, kjer nas čaka topel obrok, ki se vsakemu pošteno prileze, seveda pa nas nato avtobus odpelje nazaj v Peče. Akcija torej ni prav nič neprijetna in boleča. Zakaj torej ne bi pomagali sočloveku?! Darujmo kri - morda jo bomo že jutri potrebovali sami ali pa naši najbližji! Kri se rabi pri vsaki operaciji, pri večjem posegu, kot je npr. operacija srca, pa se je porabi celo 5 litrov! Med krvodajalci je poleg zaposlenih v podjetjih (delodajalec nameni krvodajalcu do 2 dni izrednega dopusta) in pri zasebnikih tudi precej kmetov in gospodinj. Ti nimajo dopusta ali kakšnih ugodnosti, zato jim gre še prav posebna pohvala za to humano dejanje. V letošnjem letu je predvidena za naše območje še ena krvodajalska akcija. Zato le pogumno - darujmo kri za življenje! JELKA LAUČ 10 Novice iz Rekordno leto na Limbarski gori V preteklem letu je bila Limbarska gora očitno zelo zanimiva za obiskovalce. Poleg vseh tistih, ki jo že leta in leta redno obiskujejo, so se jim pridružili še mnogi novi navdušenci. Najprej si je v začetku leta Igor Tesovnik postavil cilj v enem letu stokrat obiskati Limbarsko goro, kasneje se mu je pridružil še Franci Andrejka, za oba pa so nato ti pohodi prerasli v pravo strast. Čisto nedolžen plan je bil mnogokrat presežen in ob koncu leta sta vsak po 330 krat obiskala to prelepo izletniško točko. Navdušila sta še mnoge druge, ki so dan za dnem osvajali vrh. Najbolj se jima je približala Irena Urbanija iz Soteske. Svojevrsten rekord pa sta 2. novembra dosegla Franc Zakrajšek s Kranjega brda in Marjan Štrukelj iz Krašnje, ki sta se tistega dne kar petkrat spustila s Kranjega brda v dolino Limbarska gora na spletnih straneh http://users.volja.net/lg773v/ Za vse, ki radi »brskate« po internetu in tudi ostali, ki ste do sedaj več ali manj neuspešno iskali splošne informacije iz domačih krajev, si sedaj lahko privoščite obisk Limbarske gore kar izza pisalne mize. Do sedaj so se na spletnih straneh predstavljali le nekateri naši podjetniki in pa Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Tudi občina Moravče se zaenkrat ne predstavlja na spletu, vendar pa zanesljivi viri trdijo, da so že v teku obravnave predlogov. Ne dolgo nazaj je Franci Urankar oblikoval predstavitvene strani Limbarske gore, ki je tako kot prvi kraj v naši občini predstavljen tudi na spletnih straneh. Strani so oblikovane zelo preprosto in pregledno, obiskovalec pa bo lahko izbiral med zgodovino in lokacijo Limbarske gore, si ogledal stare slike in razglednice, mogoče panoramo, ali pa prebral vtise in pesmi obiskovalcev na turistično-informacijski strani. Tistim, ki se bolj zanimajo za družabne prireditve, pa vsekakor priporočam ogled strani Pohod po nagelj, kjer so na kratko predstavljeni vtisi prejšnjih prireditev in stran Društva krajanov (le-ta je nekoliko pomankljiva) ter gostilne Urankar. Vsekakor bo morebitni izletnik ali turist dobil zanimive informacije z območja Limbarske gore in okolice, za lažjo orientacijo mu bo pomagal zemljevid, izvedel pa bo tudi to, da so imeli limbarski gospodje že dooolgo nazaj svoj vodovod! Ker pa ljudje bolj verjamemo videnemu kot besedam, je prikazanih veliko lepih posnetkov, ki kar vabijo, da si jih ogledamo v živo. In po ogledu teh strani bo Limbarska gora gotovo gostila še več ljudi od blizu in daleč in jim nudila širen razgled vse do Triglava, kajti vse večje takšnih, ki iščejo ideje za izlet na spletu namesto po knjigah. Tako gre mnogo hitreje! NEVENKAMAROLT AddTMf [tj] http://uMtt.volH1.nrt/lg773v/_________ LIMBARSKA GORA - 773m Pozdravljeni na naši spletni strani! Osnovni piegled vsebine: NJtJLUl l&SUNHt, ORUSIVO KRAJANOV L«. OOSIJLNA UHAMKAR l'OIK»E'ONAOll.J aHKlVSV.VAUNIINA QSIALO KONIAKI 14. POHOD PO PIŠITE NA: NAGELJ NA LIMBARSKO GORO urankarf@email.sl BO V NEDELJO 17. MARCA 2002 Pravijo, da prva lastovkašeneprinesepomladijopa zanesfivo naznanja. Inkaterikraj bo naslednji na spletu, da se bomo v uredništvu Novic iz Moravske doline lahko znova veselili poročanja o prvovrstnem podvigu? Čestitke pobudnikom in pripravljalcem spletne strani o turistično najbolj poznani točki naše občine. UREDNICA Črnega grabna in nato po strmi poti na Limbarsko goro in nazaj. Vendar je ob koncu 60 letni Franc še vedno imel toliko energije, da bi zmogel turo ali dve. Tudi sicer je on eden od tistih, ki so najpogosteje vpisani v knjigi obiskovalcev. Skupno pa je v letu 2001 v njej zabeleženih kar 5.175 obiskov. Število obiskovalcev pa je dosti večje, saj se mnogi v knjigo ne vpišejo, še posebno, kadar je množica ljudi velika. Kot nagrada za celoleten trud pa je bil zaključek leta nekaj enkratnega. Silvestrska noč je bila tako lepa, svetla in jasna, da je nudila vsem nočnim obiskovalcem Limbarske gore res prekrasen in enkraten razgled na vse, kar se od tu videti da, snežna odeja pa je vsej svetlobni krasoti dajala še poseben čar. Nekaj tako lepega pravzaprav sploh ne moreš opisati, ampak moraš preprosto doživeti. Najpogostejši obiskovalci Limbarske gore v letu 2001: • 330 obiskov: Igor Tesovnik, Franci Andrejka • več kot 200 obiskov: Irena Urbanija, Franc Zakrajšek • več kot 100 obiskov: Franc Gotar, Janez Urbanija, Jože Vrtovšek, Stanka in Vili Pustotnik FRANCKA TOMAN Sveže paprike sredi zime Kot mladenič je želel postati vrtnar. Vendar se je življenjska pot zasukala drugače. Kljub temu se je ob delu in drugih hobijih vedno ukvarjal z vzgojo cvetja in zelenjave. Miro Capuder seje šele ob upokojitvi lahko v celoti posvetil svojemu najljubšemu konjičku. Pred dvema letoma je zgradil rastlinjak, ki ga vzdržuje s pomočjo sončne energije oz. kolektorjev, ki jo zbirajo na strehi. Skrbi za ustrezno vlago in temperaturo, skrbno si zapisuje podatke o setvi, kalitvi in vsem, kar ga zanima pri vzgoji zelenjave in cvetja v rastlinjaku. Da je pri tem uspešen, so dokaz tudi lepe zelene in rdeče paprike, katerih sadike je vzgojil lansko pomlad in ki mu skrb zanje bogato vračajo od poletja pa vse do sedaj, saj so dober meter in pol visoke sadike lepo obložene s plodovi. Sprva jih je imel na treh gredicah, sedaj le na eni, saj na drugih dveh že kalijo solata, redkvice, cinije... Zelenjavi delajo družbo oleandri, oljke, fige, jagode, limone, palma, mandarine in druge okrasne lončnice. Kot pravi ljubiteljski vrtnar pri vzgoji zelenjave in cvetja uporablja domač kompost, zagotavlja pa tudi druge pogoje za ustrezno rast. V topli gredi in na zunanjih gredicah pridela dovolj zelenjave za svojo družino, pa tudi prijatelji jo večkrat okusijo. S.V. Moravske doline 11 PreSernov dan - slovenski kulturni praznik »fe č*efa Pieč&uui tratde ¿¿¿€2 4a/ '« Osrednja občinska prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v četrtek. 7.februarja. v kulturnem domu v Moravčah. Poleg že tradicionalno nastopajočih domačih kulturnih ustvarjalcev so prijetno popestrili program učenci osnovne in glasbene šole iz Moravč, ki so pripravili recital »Je treba Prešerna brat', če hočeš kaj postat«. Obiskovalcem je spregovorila tudi županja Milka Novak, kije že pred samo prireditvijo otvorila razstavo kiparskih del akademskega kiparja Petra Černeta. Prireditev se je začela s slovensko himno, Prešernovo Zdravljico, v izvedbi moškega zbora »Tine Kos« Moravče pod vodstvom Mira Capudra. Po njej pa je obiskovalce nagovorila županja. Ta je pohvalila izjemno razvitost ljubiteljske kulture v občini, na kar morajo biti občani ponosni, saj prekašajo marsikatero večjo občino. Hkrati pa si mora vsak prizadevati za pristne človeške odnose in ohranjanje zdravega življenjskega okolja, saj županja meni, da je najvišja kultura spoštovanje življenja, narave in sočloveka. Dejala je še, da se Slovenci zavedamo, da je kultura pomembna za ohranjanje naroda. Tudi zato je kulturni praznik obenem tudi državni. Morda najbolj izvirni del programa je bil recital učencev osnovne in glasbene šole Moravče. Recital je bil kombinacija igre, recitiranja, plesa in igranja na različna glasbila. Rdeča nit pa je tekla približno takole. Osnovnošolka je tarča posmeha svojih prijateljev, ker prebira Prešernove pesmi. Pravijo ji, da je neumna, kot je neumen tudi Prešeren. Prepričujejo jo, naj gre z njimi rajši na pijačo, vendar jih ona zavrne. Potem na odru nastopijo recitatorji Prešernovih pesmi, plesalca in učenci glasbene šole. Medtem sošolci spoznajo, da Prešeren ni neumen. Nasprotno. Postane jim všeč. Sošolki se opravičijo in jo prosijo, naj jim prebere še kakšno Prešernovo pesem. Skratka, pravljični zaključek s sporočilom, da so Prešernove pesmi večne in za vsakogar, ki jim le hoče prisluhniti V nadaljevanju programu so nastopili še mešani zbor DU Moravče pod vodstvom Alojzija Štefana, tamburaški orkester Vrhpolje pod vodstvom Milana Kontarčka in trobilni kvintet pihalne godbe Moravče, ki je program, povezovala ga je Ivica Zupančič, tudi zaključil. Razstavljena Černetova dela so bili kipi iz pobarvane in žgane gline, ki so predstavljali istrske motive, istrske griče s srednjeveškimi mesti. Županja Recital učencev osnovne in glasbene šole. Mešani pevski zbor DU Vokalna skupina Oda je nastopila na otvoritvi kiparske razstave akademskega kiparja Petra Černeta. 12 Novice iz Andrej Hrovat in Ana Jurjevec v vlogah povodnega moža in Urške. Zdravijico je zapel moški zbor "Tine Kos". je kiparju izrekla dobrodošlico in mu v zahvalo podarila delo narave iz moravške občine. V kratkem kulturnem programu ob otvoritvi je nastopila ZVS Oda pod vodstvom Milana Kokalja. ALEŠ VOZEL, foto Franci Skok Anketa o kulturni ponudbi v Moravčah »Navdušena sem« Praznovanje kulturnega praznika je bila primerna priložnost, da smo obiskovalce vprašali, kakšna se jim zdi kulturna ponudba v Moravčah. Karmen Rebolj: »Prihajam pogosto in se mi zdi kar v redu.« Fani Capuder: »Zelo pestra.« Anica Dostal: »V redu je. Sem zadovoljna in je vsako leto boljša.« Nina Dorič: »V redu je. Zelo dobra. Mogoče manjka kakšen glasbeni koncert za mlade.« Božena Stritih: »Če sem čisto odkrita, sem prvič tukaj. Pred kratkim smo se preselili v te kraje in sem res navdušena. Najprej nad to razstavo, ker se mi zdi avtor res odličen. Pa tudi koncert je bil odličen. Vrhpoljske tamburaše sem poslušala že na novoletnem koncertu na Vrhpolju in so me zelo navdušili, tako da sem zelo vesela, da sem prišla živet v te kraje.« Janez Pergar: »Kulturna ponudba je dobra in gre še na boljše. Pogrešam pa več obiskovalcev.« Milka Novak: »Glede na vaško okolje imamo kar bogato kulturno ponudbo, kar sem tudi povedala. Nimamo prireditev na visokem nivoju, ampak glede na to okolje in glede na to, kakšna je občina, imamo dovolj bogato in lepo urejeno kulturno življenje.« Katja Chiapolini: »Dobra. Pogrešam pa igre za mlade, take kot je bila današnja, ki mi je bila zelo všeč.« Alojzij Štefan: »Vsekakor zelo pestra. Veseli me, da se odzivajo tudi mladi, da ne prepuščajo vsega le neki tradiciji, kije zares že dolga, sploh pevska. Vsekakor bi bilo dobro, da na vseh nivojih, od najmlajših do starejših, ponudimo primerne oblike kulturnega udejstvovanja, da bi vsi prišli zraven. To se mi zdi pomembno. Kultura je namreč nekaj normalnega, sestavni del človekovega življenja.« ALEŠ VOZEL Vrhpolje ob slovenskem kulturnem prazniku N