IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA UR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIH 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI (i-II — TELEB'. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE' NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. Obnovljena izdaja leto II. štev 78. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA SLOVENCI! Zavedajmo se, ba bi nova atomska bomba iztrebila naš mali in miroljubni narod Zato naj ne bo zavednega Slovenca, ki ne bi podpisal stockholmske resolucije ! 44 mJ R jesnit inovS’ ki rt' :i sli' 0 nlaJ’e e <*' ip|2' teki16 TRST SOBOTA, 17. JUNIJA 1950. Cena 15 lir !j[ narodi in ljudski sloji podpisujejo resolucijo za prepoved atomske bombe Slovenci bodimo v obrambi miru izgled vsem drugim narodom na svetu! ^— .......... - ..............- --- ■■■■ ■■ — '■■■■ — -—■ ^ditelj prve atomske bombe Filip Morrison je podpisal resolucijo iz Stockholma - Največji znanstveniki in umetniki sveta [^uporabi orožja za množično iztrebljenje človeštva - Mnoge slovenske vasi cone A bodo pobrale podpise vseh sovaščanov 1»0< ler -god0' nov»' 23.3* K»»' Vzo- h. 'j .. !» ’jo .3* rt. ; s'0- pre»1' prf en««1 TeP- o* 17.3« inf«1; . Ji ) v«!-* > 127,1 do» d»1, va» 23.lf do» vai il°' I -ev»' idai» 0 I# 0 1 0 pr«d ,o^ P'»' Dll« n>°' 0 > iv8' l ič 0 N»' 0 f 0 spf ZO lit»d- t dolgo tega, kar je svetovno i, .Ultje javilo, da je šel v samo-■»noriški pilot Robert Lewis, 7 Vrgel atomsko bombo na Hi-. > ker ga je preveč pekla vest, v nekaj sekundah ubil nad ""dolžnih ljudi. Se večjo u- pa je te dni povzročila j, ! J" je znani ameriški lizik Fi-: Mo, tj. ■'»Tison, ki je sestavil to prvo Ignito bombo, podpisal stock-ko resolucijo za brezpogojno pjj0yed atomske bombe. 2lv svetovnega odbora partiza-t "lini, ki je bil izdan letos na 1 """ju v Stockholmu, je naletel 7Sorn svetu na navdušen odziv ,sl°jev, zlasti še delavcev, kline-obrtnikov, trgovcev in izo-^ encev. Iz vseh dežel prihajajo "° vesti o širokopotezni akciji k. k tak, ne glede na versko ali poli prepričanje. Zelo značilno Podpisujejo to resolucijo v !ja h množicah še posebno kato-i,v 1 >n pripadniki drugih veroiz k iiL-jo so podpisale v Franciji re-najuglednejše katoliške o-(jjti, med njimi znani borec za 'Ijj "e«’n Boulier, dalje voditelj V’n e "koUe francoskih delav* !t(v.| h- Cugol, mons. Chevrot ter Sn ""hiranje podpisov, kateri se "jo vsi narodi in sloji prebi- bi bila izdajstvo vseh načel moral | janja. Najbojši dokaz miroljubne nos ti in krščanske civilizacije. Za j politike je SZ dala na sedanjem htevamo, da vlada ZDA da sveča- \ zasedanju Vrhovnega sovjeta, ki je znižal izdatke za vojsko za 24 odst. v primeri z lanskim proračunom in za 32 odst. z onim iz letu 1940. Tudi mednarodni Rdeči križ je izdal poziv na prepoved atomske bombe, kateremu se je v celoti pridružila vsa švicarska vlada Po vsem svetu naberejo dnevno milijone podpisov za stockholmsko resolucijo. Doslej je podpisalo že nad 100 milijonov ljudi vseh narodnosti, ver in političnih prepričanj. Posebno značilno pa je, da podpisujejo to -resolucijo najbolj znani pisatelji, umetniki in znanstveniki sveta. Tako so podpisali največji sodobni nemški pisatelj Thomas Mann, član francoske akademije znanosti in umetnosti Pierre Be-noit, znani filmski igralec Maurice no izjavo, da ne bo nikoli kot prva uporabila te bombe». Največji živeči znanstvenik, sveta Albert Einstein,, ki živi sedaj v ZDA in ki je kot znano že ponovno zahteval prepoved vsakršne, ga atomskega orožja, je.te dni skupno z najpomembnejšimi ameriškimi znanstveniki, pisatelji in verskimi predstavniki izdal spomenico, v kateri se zahteva takojšnja usta-viiev gradnje atomskih bomb in njihovo izročitev OZN, ki naj jih uniči, kakor tudi razpust vseh armad na svetu. V tej poslanici najostreje napadajo oboroževalno politiko ZDA. Med tem, ko je Sovjetska zveza iz lastnega nagiba že ponovno stavila te predloge vsem državam, pa se Amerika vedno otepa, da bi začela zadevna poga- Chevalier, predsednik državnega sveta Egipta S. Abdelrazzak z mnogimi ministri, metropolit Libanona .Elia Karam, skupina največjih japonskih fizikov na čelu s Hizosi Suckavo in Sioici Sugato. V Benetkah je podpisalo 77 slikarjev, kiparjev in kritikov, ki so sodelovali na razstavi Biennale. Prav tako podpisujejo tudi športniki med njimi udeleženci zadnje kolesarske tekme «Giro d'Italia» z zmagovalcem Kobletom na čelu. V Italiji je podpisalo resolucijo zelo mnogo duhovnikov, med njimi tudi precej škofov (iz Grosseta, Aqui itd.), prav tako pa tudi demokristjanski, saragatovski in drugi poslanci, župani in svetovalci. Tudi v Trstu, čeprav je akcija šele v početku, vlada zanjo zelo veliko navdušenje. Mnoge vasi, med njimi Trebče, Ricmanje, Gropada in druge so se že obvezale, da bo- do nabrale podpise vseh vaščanov, Kiilnnkovec pa se je obvezal pobrati podpise v enem tednu. Tudi v mestnih predelih in predmestjih se odbori miru. ki jih je doslej že nad 40, z velikim zanosom pripravljajo na to važno akcijo. Mi tržaški Slovenci se dobro zavedamo, da bi nova, atomska vojna pomenila popolno iztrebljenje našega malega in miroljubnega naroda. Zato naj ne bo med nami nikogar, ki bi dopustil da pride do vojne in uničenja lastnega naroda. Podpišimo vsi ta poziv iz Stockholma, da bomo Slovenci lahko za vzgled vsem drugim narodom sveta! Iz lastnih sil si ustvarjamo svojo napredno ljudsko kulturo Mnogotisočglava množica je na Proseku manifestirala za mir in bratstvo Naša društva so pokazala zavidljive uspehe dvoletnega vztrajnega dela PARIZ — Splošna delavska zveza je pri volitvah za novo vodstvo socialnega zavarovanja dosegla veliko zmago. Po dosedanjih podatkih je dobila preko polovice vseh glasov. med njimi mnogi škofje, Miki jn drugi voditelji posa-vers*('h skupin. Komunisti in za uveljavitev socialisti Italije mirovne pogodbe Skupina narodnih noš na nedeljskem .Dnevu kulture”. "ni drugi duhovniki in laični v , ;ki voditelji in novinarji. !»v '"tenu 30 milijonov protestane uMnuženih držav Amerike je M .vodstvo Splošnega sveta krakih cerkva v ZDA poziv, v re"i zahteva prepoved atomske '"cžja in poziva svoje verniki! A>s< l h,lrbo za mir. tlg ScblU) velio pozornost je vzbu-iy vsem svetu poslanica 11 ig^jih ameriških fizikov, med L r'"li so Noblov nagrajenec it0j A. Bethe, Samuel Allison, iSj ’ Harwardske univerze K. T. brjdge in drugi. «N.ismo šd "ili — pravi njihova poslanica iM^tkove superbombe, toda jo '»ih V*«amo' Ta bomba ve<5 'U° orožje, temveč sredstvo za e"je človeštva. Njena uporaba Odločen govor voditelja PSI Pietra Nennija - Po vzgledu italijanskih šovinistov skušajo tudi titofašisti ustvariti svojo "iredento,, v Italiji in v Trstu Proti nameravani sklenitvi kupčije zn Tržaško ozemlje med rimsko in beograjsko vlado le voditelj italijanske Socialistične partije tov. Pietro Menni spražil v italijanskem parlamentu novo diskusije o STO s tem, da je predložil resolucijo, v kateri zahteva takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe in ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. V svojem govoru je tov. Menni v obrambo svoje resolucije poudaril, da so propadli vsi poskusi barantanja z neposrednimi pogajanji med Italijo in Jugoslavijo, prav tako kot so splahnele vse obljube zapadnih velesil zn vrnitev vsega ozemlja Italiji. Položaj v coni B se zlasti po volitvah vedno bolj zaostruje. Mladino nasilno odvajajo na prisilno delo v Jugoslavijo, obenem pa Tito z vsemi sredstvi skuša odstraniti iz cone B ves italijanski živelj. Iz vseh teh razlogov je razvidno, da preostaja le ena rešitev, ki je izvedljiva in sprejemljiva ne le v interesu tržaškega prebivalstva, temveč tudi v interesu miru in mirnega sožitja med dvema sosednima državama. S to rešitvijo — ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja — bo prišlo do takojšnje združitve obeh con in do odhoda vseh čet. Na njegova Jasna izvajanja je odgovoril zunanji minister Sforza, ki je v svojem brezpogojnem hlapčevstvu do ameriških imperialistov zavrnil uveljavitev določb mirovne pogodbe, češ da je Nennijev predlog enak sovjetskemu. «Mi ne zahtevamo», je nadaljeval Sforza, «od zaveznikov takojšnjo izpolnitev trojne note ker vemo da ni njihova krivda, temveč drugi K dà ie do dane« "til uresničeni. Zahtevamo le. da oni čuvajo, da še v coni B ne izvedejo takšne spremembe, ki bi onemogočile njeno uresničitev». Končno je ponovil, da so ne- Ì9 JE “SOCIALIZEM,, PO TITO -TRUMANOVEM RECEPTU V - — ■ ' Ciani obdelovalnih zadrug Bo brez vsakršne socialne zaščite SNOVNE OMEJITVE PROMETA NA BLOKU V ŠKOFIJAH - ZA PRIGANJAČE UDBE POČITNICE NA BLEDU, DELAVCE PA NITI MENZ - NOVE POŠILJKE «PROSTOVOLJCEV» NA DELO V RUDNIKE IN GOZDOVE 07 jOO’ alti» >' ri»? , J' ,sti’ K« 'lit; IV? jod. tov' 0“ 50»' v Jugoslaviji, tako tudi v tilt0 ® titofašisti skoro že nimajo %J8r’ na katerega bi se mogli I* •«- One redke, ki jim s svojo ^iij ■ k*3 dušo še služijo, pa ob-ii| "lo z vsemi dobrotami in pri-ifU'ii. Tako so poslali na enome-nJJ* Počitnice na Bled znanega loJ" Pozzecca Remigija in nje-li . *eno kot plačilo za rfibbto, ''»lit J° napravila Udbi za- časa. 1etVv- Pozzecco, ki je poleg še: 6lj„ 1 drugih domačinov edini % 6"ia.č Petkovega režima v Bu-iiti' 1" bil pred vojno navdušen "ičnik ter je kot tak prostorij šel y Rusijo na fronto. Od ^tIe. Pisaril ženi navdušena pisma, "11( 36 Poveličeval fašizem in pre-njegovo- zmago. Čeprav so ]%. Zeni' po njenih lastnih izja-' l" Pisma najdragocenejši za-' ist’l'h je sežgala, ko je njen mož »isJ titovski priganjač; kajti ta '»M bi lahko škodovala njegovi "butajoči karieri. \J; v nedeljo 4. t. m. so iz->tj 1 nekaj prebivalcev, ki so bili Ijj I"ni za časa volivne kampanj k°t žrtve udbovskih špijonov, "jimi tudi imenovanega Poz- 3 metu, vzamejo natančno osebne podatke, ki so razvidni iz osebne izkaznice, poleg tega pa ga še sprašujejo kam gre, po kaj gre in h nicah kot tudi po stanovanjih. Vse le pošiljajo v «prostovoljne» brigade, ki delajo v raznih krajih Jugoslavije bodisi v rudnikili, gozdovih, komu. Za izdajo osebne izkaznice cestah in pri drugih podobnih de- 'vzamejo vstlkomur po šest odtisov kazalca pri vložitvi prošnje in nadaljnjih šest ob izdaji izkaznice. Izgled a, da se niti na svoje lastne policaje več ne zanesejo in da mora kar dvanajst policijskih organov imeti odtise vsakega državljana, da morejo bolje skrbeti za njegovo varnost in blagor. Medtem pa se neprestano nadaljuje nabiranje novih žrtev za «prostovoljno» delo tako po delav- lih, vendar nihče ne ve kam. Tako so iz Umaga koncem maja pobrali 22 mladeničev od 18 do 22 let, ki so jih odgnali neznano kam. Na prste ene roke pa je mogoče prešteti one, ki gredo v resnici prosto,voljno in to v upanju, da se bodo priliznili titovskim harambašam in si zaslužili vsaj skromen stolček. TitoVci tudi pridno skrbe. da bi se čim prej in čim lažje rešili ita- 0^ . ------- --- 'n njegove žene. i* b°""et med obema conama, %1( " °d titovskih žandarjev že 2elo omejen, so v zadnjih dneh b)V ‘"ovno skrčili. Od stotin potni-V' "i so nekateri čakali že od % a Prejšnjega dne pred pomo-»»M Kopru, jih je dosedaj redno i's" n!° vsa« polovico, kateri se ». Jr'081i vkrcati na motorno bar-fi(j ''da, čeprav so jih titovski bi-% sBndiii s kamenji in jim gro-;%^|,®r'sHnim delom, so ljudje po-A jJ'Vo čakali vso noč v upanju, Ni, bo to pot le uspelo priti na !» rflr| Medtem pa so izvedeli, da »Hjen°So manj sitnosti za prekora-Nhn8rte Pri Škofijah,- in jih je Sporazum med LR Poljsko in DR Nemčijo MEJA NA ODRI IN NIZI svečano potrjena od obeh vlad lou 'Več začelo prihajati na “«S Ò "ePri av so morali ure ni ure .„ skofij. Ko pa sp jugestapov-Niil°Pazlli, 80 takoj rio skrajnosti » t,..,1 Prehod na tem bloku, tako "» e-i° te dni le redki potniki p°ti v Trst. dosedanjih neprijetnosti so , sti uvedli še novo. Vsako-i>- ’ ki »"d se hoče vkrcati na eno °beh bark, ki sta še v pre- vladi Poljske in Demokratične republike Nemčije sta prejšnji teden, sklenili sporazum, s katerim priznavata meje na Odri in Niži kot dokončne med obema republikama. Ta vest je vzbudila v vladnih krogih zahodne Nemčije veliko presenečenje in preplah. Da bi nekoliko omilili porazni vtis, ki ga je napravila ta vest na zveste hlapce ameriških imperialistov v zahodni Nemčiji, je vlada ZDA dala uradno izjavo j da ne prizna tega dogovora o meji, čeprav je leta 1945, v Potsdamu sama pristala na te meje. V parlamentu zahodne Nemčije v Bonnu je prišlo do hudih incidentov, ki so jih povzročili šovinistični poslanci Vladne večine za radi odločnega stališča komunistov, ki so branili dogovor o novih mejah kot editto miroljubno rešitev. Ker so komunisti zahtevali besedo, ki jim je predsednik ni hotel dati, jih je šovinistična večina skušala vreči iz dvorane, voditelju KP Rei-mannu pa je predsednik prepovedal vstop v parlament, za en meséc. Skoro istočasno je bilo objavlje- no, da so vse dosedanje sovjet, vojaške komandante nadomestili civilni komisarji. Tudi kontrolna komisija je znižala svoje osebje. Splošno komentirajo to kot znak zaupanja Sovjetske zveze do Demokratične nemške republike. Parlament v Bjonnu je v četrtek sprejel sklep, da vstopi zahodna Nemčija v Evropski svet. S tpm je klerikalna vlada napravila nov korak k popolnemu zasužnjenju svoje dežele ameriškim imperialistom. Scelbova policija aretirala tov. Serenija RIM — Policijski komisar v mestu Cagliari je v nedeljo aretiral in oddal v zapore senatorja tov. Serenija, tajnika glavnega odbora partizanov miru, ker je protestiral proti nezakonitim oviram pri pobiranju podpisov za prepoved atomske bombe. Na ogorčene proteste so ga morali izpustiti. Komisar bo zaradi tega protiustavnega ukrepa klican na odgovor. lijanskega prebivalstva, da bi tako izpolnili svečano Storzovo izjavo, da ne bo žrtvoval Titu niti enega Italijana več. Da bi bil volk sit in koza cela, titofašisti na vse pre-tege in z vsemi sredstvi pospešujejo izseljevanje Italijanov ’z cone B. Kajti, ko se bo izselil odtod poslednji Italijan, bo De Gasperijeva vlada mirne duše lahko prepustila istrsko cono STO Titu, ne da bi s tem prekršila ono svečano obljubo. Tako se je prejšnji teden izselilo iz Kopra nadaljnjih sedem družin, ki jim je bila prošnja za izselitev na njihovo veliko presenečenje prej rešena, kot so pričakovali in so se sploh mogli pripraviti na selitev. Toda takoj po prejemu prošnje so morali pobrati svoje premično imetje ter iti preko bloka, ne da bi jim dali kakršen ■koli odlog, da si pripravijo v Trstu vsaj zasilno bivališče. Vedno večji odpor je s strani kmetov, ki so pristopili v kmečke obdelovalne zadruge, ker v primeru bolezni nimajo pravice do bolniške blagajne, ne do zdravnika, ne do podpore. Prav tako ne dobivajo ob vstopu v zadrugo obljubljenih proizvodov in drugih predmetov potrošnje. Tudi ne dobivajo predpisanih 50 odst. denarja za opravljeno delo v zadrugi. Podobno se godi tudi delavcem, ko se tako zvani sindikati sploh ne brigajo, da bi branili njihove interese pri določevanju mezd in plačila za a-kordno delo, tem manj seveda skr-be za delovne pogoje ali pa za potrebne menze in prehrano. Vse te pomanjkljivosti pa ti policijski podrepniki skušajo nadomestiti s sindikalnimi sestanki, ki se jih pa ne udeležujejo ne delavci ne kmetje. Imperialistom ZDA je hladna vojna po godu WASHINGTON — Predlogi tajnika OZN Trygve Lia za prenehanje hladne vojne so naleteli pri ameriških imperialistih na velik odpor. Tako zunanji minister Ache-son kot tudi časopisi finančnih mogotcev so odgovorili nanje zelo surovo. posredna pogajanja z Jugoslavijo edina motna rešitev tržaškega vprašanja. Pred koncem je Nenni povzel po-npvno besedo ter povedal demokristjanom in njihovim pajdašem, da je zaman prositi zaveznike naj čuvajo nad cono B, kajti jugoslovanske čete se bodo umaknile le takrat, ko bodo odšle tudi anglo-ameriške. Toda vladne stranke nimajo poguma zahteuati od zaveznikov, da bi se umaknili in tako podpirajo tudi nadaljnjo okupacijo in teror v coni B V imenu komunistov se je pridružil tov. Pajetta ter izjavil, da bodo glasovali za resolucijo. V glasovanju, ki je sledilo, so stranke večine odbile Nennijev predlog. Na diskusijo o terorju v coni B je odgovorila beograjska «Borba», ki je uporabila tudi to priliko, prav tako Kot italijanski, šovinisti, za šovinistične izpade in seveda tudi za napade proti demokratičnemu pokretu Italije. Na isti način skuša vzbuditi nekakšno | iredento Slovencev pod Italijo in v coni A, kakršno podpirajo z denarjem iz Rima italijanski šovinisti med italijanskim življem, ki je ostal v Istri in med ezuli, ki so se zatekli v Trst in v Italijo. Po receptu takozvanega istrskega CLN so tudi v Jugoslaviji ustanovtli Odbor beneških Slovencev, ki ima namen voditi šovinistično kampanjo in iredento Slovencev pod Italijo Kljub vsem tem obojestranskim na Padom in očitkom preganjanja narodnih manjšin pa se obe vladi še vedno naprej pogajata za tržaško ozemlje. Kljub temu. da Beograd in Rim ne vidita nobene možnosti za sklenitev te kupčije, vztrajata pri teh predlogih, očividno na pritisk iz Wa-shntgtona. Ameriški imperialisti imajo ves interes, da spravijo vprašanje STO s sveta, da tako pritegnejo Tita v sredozemski vojni pakt, obenem pa obdrže v Trstu vojaško oporišče za napad proti Sovjetski zvezi. Napredna ljudska prosveta in z njo ves demokratičen pokret STO zaznamujeta novo vazno zmago. Nedeljski «Dan kulture» na Proseku, ki sta ga organizirala Slu-vensko-hrvatska prosvetna zveza in Svet kulturnih krožkov, je dokazal tudi najbolj nevernim, da so naša društva ne le vztrajna in požrtvovalna, temveč da so dosegla že zavidljivo umetniško stopnjo. Posebno je treba podčrtati velikanski uspeh in napredek pevskih zborov, ki tvorijo jedro in najvažnejše kulturno udejstvovanje naših društev. Tem pomembnejši je ta uspeh, ko vsakdo ve, s kakšnimi ogromnimi težavami se morajo boriti prav naši pevski zbori. Kljub velikanskemu pomanjkanju izšolanih pevovodij deluje danes že 16 naših pevskih zborov. Pet od teh jih je nastopilo skupno kot zdru-.ženi mešani zbori, osem pa kot združeni moški zbori. Izvajanja obeh so žela burna priznanja s strani ogromne množice poslušalcev. Tudi italijanski zbor PD «Tomažič» je bil deležen zasluženega priznanja. S temi zbori bi mirno mogli nastopiti na katerem koli odru in umetniškem koncertu. Zal, da imajo tako redke prilike, pokazati svojo umetnost pred najširšim občinstvom. Prav tako velja tudi za ostali program, ki pomen j a že visoko umetniško stopnjo, a vendar ohranja nedotaknjeno bistvo napredne in ljudske kulture. Posebno važno je dejstvo, da naša društva goje vse vrste ljudske umetnosti, kar so na nedeljskem festivalu prikazala. O godbi «Rinaldi» je že tako rekoč odveč govoriti, saj predstavlja našo najboljšo godbo, ki je priredila že nešteto umetniških koncertov. Tudi harmonikarji PD «Dugolin» goje resno in dovršeno glasbo, ki se mo- V MOSKVI ZASEDA Vrhovni sovjet ZSSR MOSKVA — Vrhovni sovjet je v ponedeljek pričel svoje redno zasedanje. Na dnevnem redu je izvolitev Prezidija Vrhovnega sovjeta, imenovanje nove vlade ter sprejem proračuna. Svečani otvoritvi je prisostvoval tudi tov. Stalin, ki je bil sprejet z gromkim ploskanjem. V ZDA zaprli pisatelja H. Fasta WASHINGTON — Ameriške oblasti so zaprle celoten Odbor za pomoč španskim antifašističnim beguncem, ker ni hotel izročiti članskega imenika svoje organizacije «Komisiji za protiameriško delovanje». Med, enajstimi voditelji, ki so bili obsojeni za ta «zločin» od 3 do ti mesecev zapora, je tudi sve-tovnoznani napredni pisatelj Howard Fast, ki je ob vstopu v zapor izjavil: «Kot mora grozi fašizem Ameriki in čaka nas dolga in strahovita noč trpljenja». re kosati po svoji, umetniški višini z vsakim drugim orkestrom. V dramatiki prav tako streme naša društva za čim višjo stopnjo in treba je ugotoviti, da je poleg Ljudskega odra že več dramskih družin, zlasti z Opčin. Doline, Sv. Ivana in Križa, doseglo že prav lepe uspehe v tem umetniškem stremljenju. Tako so v nedeljo nastopili Križani s svojo «Osmico», v kateri je tov. Justo Košuta spretno združil pristne lolklorne motive iz svojega rojstnega kraja z istrskim narodnim plesom «balunom», obenem pa v starem kriškem narečju in v zabavni obliki načel važna sodobna socialna vprašanja. Tudi recitacije so važen del prosvetnega udejstvovanja in v nedeljo smo videli, da z lepim podajanjem dosežemo tudi s to panogo velik kulturno-izobra-ževalni uspeh. Posebne pozornosti so bile deležne naše narodne noše, za katerih ohranitev in popularizacijo si SHPZ z uspehom prizadeva. Tudi razstava vezenin v narodnih motivih je naletela med navzočimi na veliko razumevanje in zanimanje. Prav tako tudi razstava knjig, katerih je bilo tudi mnogo prodanih. Zaradi nepojmljive prepovedi policije pa niso smele biti razstavljene fotografije, ki prikazujejo delovanje vseh naših društev v zadnjih dveh letih. Ne vemo komu naj bi bile te slike, ki prikazujejo naše prosvetne domove, pevske zbore, prireditve in ostalo delovanje, nevarne. Kvečjemu le titofašističnim «kulturnikom», ki nimajo v teh dveh letih pokazati skoro nič in se morajo zato zatekati v Ljubljano in v Koper po «kulturno pomoč» kot so to napravili v nedeljo v svojem cirkusu pri Sv. I%anu, kamor so z neizbežnimi titobusi navozili iz cone B in Jugoslavije na stotine ljudi. Nedeljska manifestacija napredne kulture pa pomeni predvsem ponovno utrditev slovansko-italijan-skega bratstva in miru, ki sta predpogoja vsakega kulturnega napredka obeh tu živečih narodov. Naj bo ta veliki uspeh nova vzpodbuda vsem prosvetnim društvom pri njihovem nadaljnjem kulturnem delovanju, vsem sovražnikom delovnega ljudstva pa resen opomin, da so tudi naša prosvetna društva budno na straži, da očuvajo slovansko-italijansko bratstvo ter so odločena boriti se z vsemi poštenimi ljudmi za trajen mir proti sovražnikom človeštva. TITOFASIST DR. DEKLEVA razkrinkan vobčinskem svetu Tov. Radicli in Ferlan razgalila tesno povezanost demokristjanov in jugofašistov Predstavniki večine skupno s fašisti branijo Mussolinija in njegov terorističen režim S torkovo sejo, ki je po svoji razburkanosti presegla vse dosedanje, se je zaključila diskusija o tržaškem vprašanju in o stanju v coni B. Kot prvi je titofašist Dekleva čital običajni govor, napisan od «štaba», kar se je videlo, ko niti ni znal naprej ko so se mu zmedli listi. Ponavljal je vse laži «Primorskega dnevnika» od zadnjih treh mesecev, ki jih je zabelil z najgnus-nejšim šovinizmom in nesramnostjo. Na vse te plohe podlih laži in gnojnice proti demokratičnemu pokretu so komunistični svetovalci odgovarjali z jasnimi obtožbami, med katerimi zlasti ugotovitve, da je bil vedno nasprotnik delavskega pokreta in je še v zaporu leta 1942 odkrito napadal Osvobodilno fron- to, da je OF za časa nemške okupacije v Ljubljani dala navodila, naj se ga ogibajo, ker je zelo sumljiv. Takoj po osvoboditvi je bil zaradi tega tudi aretiran od partizanov in šele na intervencijo njegovih sorodnikov, sedaj vplivnih titofašističnih mogotcev, izpuščen po 45 dneh. Javno osramočen ni mogel pobiti niti ene od teh jasnih in nedvoumnih obtožb in jih. seveda ni niti skušal zanikati. Sledil je župan, ki je v svojih izvajanjih branil Atlantski vojni pak-t, češ nekam se je treba nasloniti. Tov. Radich je za tem v nadvse jasnem in bistroumnem govoru razkrinkal povezanost titofašistov ter italijanskih šovinistov, ki vsi pod pokroviteljstvom ameriških imperialistov zasledujejo iste cilje: s NI DOVOLJ LE SANJARITI O MIRU, zanj se je treba odločno boriti Avstrijski partizani miru so imeli ta teden na Dunaju svoj kongres, ki je prikazal njihovo uspešno delovanje kljub vsem oviram, ki jih doživljajo — kakor pri nas — s strani anglo-ameriških in francoskih okupacijskih oblasti in njihovih domačih podrepnikov. Na kongres, ki je bil v eni najlepših gledaliških dvoran Dunaja, so prišle številne delegacije iz inozemstva, med drugimi iz Sovjetske zveze, Poljske, Češke, Nemčije, Madžarske, Italije, Suedske, Francije, Trsta in drugih držav. Zlasti številni so bili predstavniki znanosti in umetnosti ter drugi izobraženci. med njimi kar trije profesorji za atonisko energijo, številni katoliški in protestantski duhovniki s češkim ministrom monsignorom Ploj-harjem na čelu, univerzitetni in drugi profesorji, pisatelji, znanstveniki, zdravniki, kulturni delavci, poleg številnih predstavnikov delavcev, kmetov, obrtnikov, trgovcev in drugih poklicev. Sovjetske partizane so zastopali med drugimi pisatelj Satronov, skladatelj Hrennikov ter svetovno znani filmski režiser Vsevolod Pudovktn, ki je poslal tržaškim partizanom miru Lastnoročno pismo. Zelo prisrčno je btl sprejet delegat iz Trsta, ki je bil takoj povabljen v predsedstvo kongresa. Vsi navzoči so se zelo živo zanimali za tržaško vprašanje. Na tiskovni konferenci so novinarji stavili našemu delegatu tudi vprašanje, če je sedanje nerešena stanje tržaškega vprašanja u resnici nevarno za mir. Ko im je to prikazal z jasnimi dokazi, je to potrdil tudi neki Italijanski komunistični poslanec, ki je zastopal partizane miru Italije, u éijih imenu je izjavil, da Je uvelja« vitev mirovne pogodbe z imenovanjem guvernerja, združitvijo obeh con in odhodom vseh okupacijskih čet edini izhod, ki more rešiti mir in izboljšati težak položaj na našem Ozemlju. Zbiralna središča nabiralcev podpisov za mir Okraj Središče mesta: trg Goldoni li, I. (pri Benoli). Okraj Fabio Severo, Battisti, Giulia: drevored XX Settembre 27 (pri Dugar). Glavna postaja, drevored Miramare: ul. Ruggero Manna 23 (pri Negri). Sv. Vid: ul. della Valle 10, I. Sv. Alojz: gostilna Bellavista. Nova in Stara mitnica ter Monte- bello: ul. Media 26. Sv. Jakob: ul. dellTstria 42 (pri Visetto ). Barkovlje: gostilna Jože, ul. Bo vedo 48. Greta: gostilna Panorama. Skorkija: gostilna «Ai due fratelli» ul. Commerciale 128. Zgornja Kolonja: Zg. Vrdela 1818 (pri Ojo). Sv. Ivan: gostilna Milkovič (ai Soci) Sv. Ana: gostilna Mario, trg Val-maura. Skedenj in ILVA: gostilna Gasparo. Kolonkovec: gostilna «Soci». Mitnica-Zavlje: sedež Prosvetnega društva. Ricmanje: sedež Prosvetnega Društva. Opčine: sedež Prosvetnega društva. Tovarna strojev Sv. Andreja: na sedežu. Arzenal: na sedežu. Železničarji: na mestu zaposlitve. Občinski nameščenci: trg Ponteros so 2, I. Pristaniščniki: trg Duca degli Abruzzi 3, I. Za svojce padlih v osvobodilni vojni. vojne invalide ter bivše partizane je zbiralno središče na sedežu Zveze partizanov STO, trg Ponterosso 6, II. nadstr. kršenjem mednarodnih pogodb in s tlačenjem narodnih manjšin u-stvarjati vojno vzdušje in pripraviti končno pohod proti socialističnim deželam. Tako italijanski kot jugoslovanski fašisti in šovinisti vodijo enako strupeno protikomunistično gonjo v besedi in dejanjih. Zlasti je razkrinkal še Delavsko zbornico, ki ni hotela pristati na skupno protestno stavko z Enotnimi sindikati proti terorju v coni B. Pač pa je poslala protestno spomenico svetovnemu odboru žoltih sindikatov, ki so v rokah ameriških in angleških podrepnikov kapitalizma in ki hočejo sedaj sprejeti v svojo sredo celo titofašistično vodstvo jugoslovanskih sindikatov. Te jasne obtožbe, za katere je prinesel nepobitne dokaze, so razbesnile vse italijanske šoviniste, ki so tulili kot obsedeni. Titofašist Dekleva pa se zaradi prej doživete sramote še ni opomogel in si ni upal niti ozreti po občinstvu. Zlasti poučen je bil prizor, ko je tov. Radich napadel fašizem in njegov teror. Poleg misinov in kvalunkvi-stov so v obrambo Mussolinija skočili demokristjani Franzil in Delise ter republikanec Ceppi, kakor tudi ostali predstavniki večine. Isti prizori so se ponovili, ko jim je s svojim govorom stopil na rep tov. Ferlan. Nato je bila izglasovana z glasovi vseh italijanskih šovinistov resolucija občinskega odbora, v kateri zahtevajo odvzem zaupne u-prave Jugoslaviji v coni B, sicer pa nai italijanska vlada prekine z njo vse odnose. V začetku seje je bilo več interpelacij, med njimi tov. Ghetza za postavitev 6 tramvajskih čakalnic in podaljšanje filobusa B do kamnoloma Faccanoni, tov. Weissove proti premestitvi klinike za dojenčke v bolnišnico na Istri cesti, tov. Bidovca, ki je zahteval čim prejšnjo razpravo o resoluciji za prepoved atomske bombe, tov. Žbogarja za pomoč odpuščenim iz političnih razlogov, tov. Radicha za popravilo stopnišča Segantini, Sprejet je bil z običajno večino tudi sklep, da se prosi VU dovoljenja, da se smejo povišati plače občinskim uslužbencem za 10 odst. kot predvideva zakon. Proti temu predlogu je komunistična skupina predlagala takojšnje zvišanje plač za 10 odst., kar pa je večina odbila. JUG za i OSLI iapai iVIJ 1 in IA Vfl iiperii UNI alisi ) OPI ov pr JRIŠČE oti SZ Titofašisti stopajo v borbo proti Svetovnemu pokretu pristašev miru Splošna militarizacija v državi - Jugoslovanska letališča in luke-ame-riške vojne baze - Odkrito sodelovanje Tita z grškimi monarhofašisti Na kongresu bodo žene ponovno manifestirale za mir Dolžnost vsake demokratične žene je dvigniti svoj glas protesta proti novi vojni NAČRT BODOČEGA DELA TRŽAŠKE MLADIJ Danes se v celem svetu izvaja akcija za nabiranje podpisov za stockholmsko resolucijo Svetovnega kongresa pristašev miru, v kateri se zahteva prepoved atomskega orotja ter proglasitev za zločinko tiste vlade, ki bi se prva poslutila tega orotja. Ta akcija predstavlja plebiscit za mir narodov vseh držav, ki je osnovno in danes najvatnejte vprašanje. S stotinami milijonov podpisov bo ljudstvo izrazilo odločno voljo za obrambo miru v svetu, kar bo brez dvoma tetak udarec angloameriškim netilcem nove svetovne vojne. Narodi sveta stopajo u odločno borbo za mir in so prepričani, da bo edino z organizirano in aktivno borbo mogoče preprečiti imperialistične zločinske načrte. Zaradi tega je borba za mir glavna naloga komunističnih partij ter demokratičnih organizacij. One so voditeljice borbe delavcev, n kapitalističnih drtavah bo za mir, ker se fašistična klika Tita-Hankoviča postavlja v hlapčevsko službo angluameriških vojnih hujskačev. Titofašistična tolpa je pretvorila Jugoslavijo v vojno oporišče ameriških imperialistov za napad na SZ in države ljudskih demokracij, primorala je Jugoslavijo k pristopu v napadalne imperialistične pakte ter zaupno vodi imperialistično vojnohujskaško propagando. Fašistična tolpa Tita-Rankoviča je likvidirala neodvisnost Jugoslavije, ki Je postala navadna kolonija imperialistov. Z zasužnjevalnimi posojili in trgovinskimi pogodbami je jugoslovansko gospodarstvo postalo kmetijsko-sirovinski privesek tujega kapitala, ki je podrejene vojnim potrebam imperialistov. Nad jugoslovanskim naravnim bogastvom se vrši nepojmovana plenitev, a delavci Jugoslavije so podvrženi neusmiljenemu kolonialnemu izkoriščanju. samo zato, da bi se izde- Borimo se za mir, da bomo imeli boljše in srečnejše življenje. povezujejo borbo za mir z borbo za dosego lastnih tivljenskih interesov, obrambo demokratičnih svoboščin ter neodvisnost svojih dežel. Primer take smele in odločne borbe, so delavci Francije, Italije, Belgije in drugih kapitalističnih detel, kateri odbijajo proizvodnjo, tztàvarjanje, utovarjanje ter prevoz ameriškega vojnega matenjala. Osnovna In vodilna sila pokreta za mir Je Sovjetska zveza. Ime Stalina je postalo simbol miru. Veličastne proslave Oktobrske socialistične revolucije, 79-obletnice rojstva Stalina ter proslava Prvega maja so se pretvorile v silne manifestacije miru in bratstva delavcev celega sveta, zbranega okrog SZ, Boljševiške partije in njenega genialnega voditelja In učttelfa, tovariša Stalina. To mednarodno solidarnost delavcev v borbi za mir, bo še bolj razširila in utrdila sedanja akcija nabiranja stotine milijonov podpisov za stockolmski poziv. Narodi Jugoslavije podvrženi gestapovskemu terorju Rankovičeve Udbe, ne morejo svobodno podpisovati poziva Svetovnega odbora za obrambo miru. Toda njihov odgovor na ta poziv, bo utrditev osvobodilne borbe proti /ašističnemu režimu Titove klike. Osvobodilna borba narodov Jugoslavije je nerazdeljivo povezana z bor- Ali je tudi to "informbirojevska ------lai ?------ Zanemarjeni grobovi padlih borcev Grobovi borcev, ki so padli prt osvoboditvi Celja in kasneje v borbi z ustaiko tolpo, so zapuščeni, iz raznih taborišč so bile pripeljane žrtve umrlih internirancev. Minili sta že dve leti In govori se, da so žare shranjene med staro šaro, navzlic temu, da so svojci zahtevali ureditev skupnega grobišču. Tudi v Frankolovem ni ntč bolje. Dobro se še spominjamo, da so v letih 1945, 1946 in 1947 pobirali prostovoljne prispevke za ureditev grobov in postavitev spomenika. Ker vemo, da so bile zbrane precejšnje vsote denarja, se danes sprašujemo, kje je tu denar in zakaj ne služi svojemu namenu. Cas Je, da se grobove dostojno uredi. S tem se bomo vsaj delno oddolžili borcem, ki so padli. (Iz «Ljudske pravice» 17. maja 1950.) 3000 kg. pšenice čaka na mlatev, delavci pa na "zagotovljeno preskrbo,, V odkupni bazi v Rogaški Slatini leži že mesec dni 3000 kg pšenice, ki čaka na odvoz v mlin. Odkupna baza Je pravočasno obvestila centralo v Slovenski Bistrici. Izgovor, aa Je ni kam poslati ne drži, ker mlin v Oplotnici že mesec dni nima dela, mlin v Slovenskih Konjicah pa že dva tedna ne ve, kaj početi z delavci. Delavci ne bodo imeli potrpljenja, da bi zaradi malomarnosti podjetja po več mesecev čakali na moko v zagotovljeni preskrbi. (Iz «Ljudske pravice» 6. junija 1950.) Inla In odpošiljala čim večja količina strateških sirovin, s katerimi imperialisti izdelujejo vojno orožje — avtone, topove, tanke itd. Zaradi tega povečanega izvažanja, titovet vrše tisto prisilno mobilizacijo na suženjsko delo, katero so krstili kot «prostovoljno delo». Titova banda vrši militarizacljo države, in jo s tem pretvarja v bazo angloameriških vojnih hujskačev. Odstopila jim je že vojaška letališča in dovoljuje njihovim vojnim ladjam dostop v jadranske luke. Titova izdajalska klika pretvarja jugoslovansko obalo v imperialistično vojno-pomor-sko baz o. Po nalogu imperialistov in pod nadzorstvom njihovih strokovnjakov, se gradijo v Jugoslaviji trdnjave, strateške ceste, kot je n.pr. auto-cesta Trst-Zagreb-Beograd. Za pripravo na vojno, ob strani svojih zapadnih gospodarjev, so jugoslovanski fašisti mobilizirali v armilo čez en milijon ljudi. Vse to postavlja pred jugoslovanske patriote velike In odgovorne naloge. Preprečevanje iztovarjanja in prevoza vojnega materiala, ki ga pošiljajo tttovi kliki Ameriški imperialisti, onemogočanje proizvodnje vojnega orožja v državi, bežanje z dela pri izgradnji vojnih objektov, uničevanje vojaških skladišč — to so naloge s čigar izvrševanjem jugoslovanski delavci in vsi patrioti, borci, oficirji in mladina, pomagajo v borbi za trajen mir v svetu. Z izvrševanjem teh nalog podpisujejo proglas miru Stalnega odbora svetovnega kongresa pristašev miru. Zato je borba za preprečevanje ti- tovskega izvažanja, ropanja z odkupovanjem, bežanje z dela in sabotaža, borba proti «prostovoljnemu delu» ter na splošno borba proti kolonialnemu izkoriščanju neposredno povezana z borbo za mir v svetu. S to svojo vsakodnevno borbo, dajejo delavci Jugoslavije svoj delež v borbi proti novi imperialistični vojni. Titovska vojnohujskaško klika je vključila Jugoslavijo v napadalne pakte imperialističnih vojnih hujskačev. Jugoslavija je postala imperialistično orodje za izvajanje napadalnih načrtov na Balkanu in Sredozemlju. V okviru sredozemskega pakta, s katerim se izpopolnjuje in širi napadalni Atlantski pakt, so anglocmeriški imperialisti ustvarili «os» Atene-Beograd In Rim-Ankara. Titovci so prešli iz zakulisnega v odkrito sodelovanje tn zvezo z grškimi monarhofašisti s katerimi vzpostavljajo diplomatske odnose, normalen promet. V Solunu bodo imeli prosto luko, preko katere Vodo prejemali ameriški vojni material. Titovci se sporazumevajo z an-glo-amerllklmi imperialisti in italijanskimi klerofašisti glede Trsta. Um so odkrito proti določbam mirovne pogodbe z Italijo, proti imenovanju guvernerja in umiku okupacijskih čet. kar je pred nedavnim zahtevala sovjetska nota in za kar se bori kf STO. Jugoslovanskim vlastodržcem It glavno, da se za vsako ceno ohrani Trst kot nezakonita anglo-amerlška vojno-pomorska baza za ta del Sredozemlja. Danes so že vidni rezultati barantanja s Koroško, novonacisttčna Avstrija pa je postala zaveznik Tita. Preko njenega ozemlja prejemal Tito orožje, ki so ga Američani zaplenili hitlerjevi armadi. Grški monarhofašisti, italijanski klerofašisti in avstrijski nacisfi, so novi zavezniki Tita. Titovska vlada, ki je bila «sestavljena» po uprizoritvi votivne komedije. si je zadala kot program, da bo vodila prijateljsko politiko s temi novimi zavezniki. Ta «nova» fašistična vlada Ima v svojem programu odkrito borbo proti mednarodnemu pokretu pristašev miru. Razkrinkana kot sovražnik miru ier Izključena iz mednarodnih de mokratičnih organizacij, je bila tito-va tolta nrisi'jena, da odvrže svojo krinko. 'Titovi Miki je zadana naloga. da vodi propagando podcenjevanja vojne nevarnos't. V zvezi s tem 5i-' uo titovci teorijo, da se kapitalizem danes nahaja na višku «utrjevanja» in da so imperialisti «miroljubni» ter nočejo vojne. Ubenem pa pripisujejo titovci hegemonistične in vojno-hujskaške namene SZ, v kateri vidijo vsi resnični prijatelji miru in demokracije močno trdnjavo socializma, zvesto in neomajno braniteljico svobode in neodvisnosti ter glavno oporo miru v svetu. Taka podla in lažnjiva propaganda podcenjevanja vojne nevarnosti trna za cilj, da prikrije pred jugoslovanskimi narodi imperialistične priprave za vojno, ter jih izolira iz borbe narodov celega sveta za obrambo miru. Zato je stalno in odločno razkrinkavanje titovske vojnohujskaške propagande, ena izmed najvažnejših nalog Jugoslovanskih komunistov in patriotov v njihovi borbi za mir. Fred narodi Jugoslavije stoji zgodovinska naloga, to je, da preprečijo, da bi Jugoslavija postala mostišče imperialističnega napada na Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije. To nalogo bo mogoče izvesti samo poto m revolucionarne borbe za dokončno uničenje fašističnega režima Tita-Rankovtča. Osvobodilna borba, katero vodijo jugoslovanski narodi že dve leti na čelu z delavskim razredom, pod vodstvom komunistov, zvestih načelom marksizma-leninizma, vzbuja vedno večje simpatije med jugoslovanskim delovnim ljudstvom, priznanje ter podporo tabora miru, demokracije in socializma na čelu s Sovjetsko zvezo. Temu Je dokaz sprejem predstavnika jugoslovanskih revolucionarnih emigrantov Pera Popivode v Stalni odbor pristašev miru, ki bo dal novega podžiga jugoslovanskim narodom za utrditev osvobodilne borbe, ki je neločljivo povezana z borbo narodov za dosego trajnega miru v svetu. Bliža se dan kongresa demokratičnih žena. Se osem dni nas loči od kongresa žena našega Ozemlja, ponovne manilestacije za mir in proti atomski bombi. Žene vestno izpolnjujejo svoje naloge, ki bodo delež vsake demokratične žene za ta kongres. S posebnim navdušenjem pa so se žene odzvale akciji za nabiranje podpisov stockholmske resolucije, ki je resolucija za mir in proti vojni. Vsaka žena mora vedeti, da bo dala velik doprinos borbi za mir s tem, da se bo prav ona odločno uprla proti tistim, ki kujejo načrte za novo vo,no. Žene morajo postati braniteljice miru v svetu braniteljice lastnih otrok, ki na noben način ne smejo postati imperialistična topovska hrana, s katerimi bi si imperialistični vojni hujskači kopičili svoja bogastva. Svoj glas protesta proti vojnohuj-skaškim načrtom, morajo dvigniti tudi žene Tržaškega ozemlja, ki se bodo zoperstavile novemu svetovnemu klanju, novim žrtvam in rušenju domov. Poziv demokratičnih žena našega Ozemlja, je življenskega pomena za nas, naše otroke in družine. S stockholmsko resolucijo miru moramo u poznati vsakega posameznika, predvsem pa vsako ženo ter ji podrobneje obrazložiti njen zgodovinski pomen. Vsem ženam, od hične pomočnice do delavke, od kmetice do uradnice, od intelektualke do mladinke, ki šele spoznava življenje, mora biti jasno, da so edino partizani miru pravi branitelji trajnega miru v svetu. Ne smemo dovoliti, da bi sirene budile iz sna naše otroke, da bi zaklonišča postala njihova bivališča, da ne bi vedeli kje so njih starši, ali pa obratno. Da se izognemo vsem tem strahotam je potrebno, da se združimo v tisto mogočno svetovno silo — silo miru. S tem pozivom zahtevamo prepoved atomskega orožja, ki neusmiljeno jpokončuje vse kar je živega, orožje, ki je smrtonosno in pogubno. Pozivamo vse demokratične žene STO vseh političnih in verskih prepričanj naj podpišejo poziv miru in s tem pridružijo svoje podpise milijonom podpisom iz vsega sveta. Z lastnim podpisom proti novi vojni bomo odgovorili imperialističnim vojnim hujskačem, da narodi vsega sveta nočejo vojne marveč kruha in dela ter zagotovitev boljše bodočnosti. To željo mora izraziti vsaka žena našega ozemlja. To je edini pogoj, ki zagotavlja trajen mir v svetu, našo in bodočnost naših otrok. Borbo za mir morajo predvsem podpreti žene, ker je njihova beseda in njih vztrajnost odločilnega pomena. Kongres demokratičnih žena STO, ki se bo vršil pod geslom želje za mir, bo doprinesel velik delež svetovni borbi za mir, ker je to želja vseh demokratičnih žena našega ozemlja in dolžnost vsake žene. Akcije za nabiranje podpisov ne smejo biti samo prazne besede, temveč konkretna dejstva, ta akcija mora imeti ob priliki pongresa pozitiven uspeh. Podpisovanje stockholmske resolucije za mir naj bo najširša akcija in naloga, katere je dolžna izpolniti vsaka demokratična žena. Nabiranje podpisov za resolucijo miru, naj bo častna naloga vsakogar. Vsaka žena naj se pridruži resoluciji za mir ter s svojim podpisom pripomore ohraniti največjo dobrino človeštva. Žene, združimo se, da ustavimo zločinsko roko vojnohujska-čev, ki delajo načrte za novo vojno! Združimo se. da obtožimo kot zločinsko tisto vlado, ki bi prva posegla po tem strahovitem orožju! Združimo se, da dosežemo v vsem svetu trajen mir! Kongres demokratičnih žena Tržaškega ozemlja bo izraz najodloč-nejše želje po miru, izraz nepreneh-ne borbe za obrambo miru. To je častna naloga, ki se postavlja vsem ženam. zene-matere, podpišite resolucijo miru za prepoved atomskega orožja! Z isto odločnostjo naših žena, zahteva danes 80 milijonov žena v svetu: MIR IN NE VOJNE! BARUT-CASALI MARIA Grozne rane japonskega mladinca, ki je bil 2 km. oddaljen od atomske eksplozije v Hirošimi. V prihodnji vojni so te grozote namenjene tudi nam. Atomska bomba bo pokončala vse kar je živega, zato je potrebno, da združimo vse miroljubne sile v enotno fronto, ki bo razbila zločinske namene vojnih hujskačev. Izvršilni komite: Zveze komunistične mladine je na sestanku dne 17. maja t. 1. odobril resolucijo, ki jo objavljamo v izvlečku: Tržaška mladina pod vodstvom Zveze komunistične mladine, se je u zadnjih mesecih, ob strani ljudskih množic in stavne Komunistične partije, udeležila odločne borbe proti barantanju Tita-Degasperija, proti volitvam v coni B, za. obrambo miru in proti izkrcanju orožja. Solidarna je bila z industrijskimi delavci za časa stavke, ki so odločno nastopili proti delodajalcem ter zahtevali izboljšanje življenjskega stanja. V tem času je komunistična mladina vrišila važne akcije, tako je n. pr. ob priliki rojstnega dne tov. Stalina bil mesec vpisovanja v Z KM, nato izdelovanje igrač za otroško božičnico l'eden svetovne demokratične mladine, z namenom ugotovitve stanja tržaške mladine. Ob priliki delavskega pral nika — Prvega maja je komunistična mladina aktivno vodila kampanjo vpisovanja novih članov v ZAM. Požrtvovalno delovanje komunistične mladine je pokazal tudi telovadni nastop za Prvi maj. Te akcije požrtvovalne komunistične mladine so razširile vpliv ZKM med najširše mladinske množice. Iz celotnega pregleda vsega deli> vanja mladine v teh zadnjih mesecih le ZKM pridobila novih izkušenj ter uvidela potrebo po izboljšanju dela v vseh mladinskih organizacijah. Zaradi tega je potrebno, da se utrdijo mladinski odbori KM z novimi mladinci in mladinkami, ki so se izkazali z aktivnim delovanjem na katerem koli polju dela. Pri njih najširšo avtonomijo, uve i er nosti. je pa potrebno ra” smisel do odgovornost napram s* V tovarnah in na vsakem mcS^ potrebno utrditi organizacijo ZKM pojačati med mladino zavest zl delovanje v borbah delavskego rl! da. Potrebno je organizirati novi\ Pine mladink za izboljšanje ZK® tem polju. Sekcije KM morajo postati cefi'1 v katerih mladina razvija svojo 11 nost, pa naj si bo to v .športu, ^ itd. Da bomo naše delo dokontn° *-,re6> z uspenom izvedli, je vseh mladinskih organizacijah riti čut kolektivnega delovanja■ Za izboljšanje vsakodnevnega tovanja posameznih sekcij, je P01 j, ■o izvajati kritiko in samokritW to predvsem med komunistično dino ter polagati večjo pažnjo budnost v pogledu športnega , nja titofašistične klike. Ravno >al< (l, potrebno večje aktivnosti prt Mn demokratičnega tiska. , , r za izboljšanje finančnega stanja & Organizirati je treba nabiralce, M olajšali članom plačevanje ” pl«»1" ČLANEK IZ MOSKOVSKE “PRAVDE,, Tržaško vprašanje in mirovna pogodba z Avstrijo Kakor izhaja iz poročil tiska, na sestanku namestnikov zunanjih ministrov za razpravljanje o mirovni pogodbi z Avstrijo, ki je bil na predlog sovjetskega predstavnika sklican dne 4. maja, ni prišlo do nikakega pozitivnega izida. Predstavniki Združenih držav Amerike, Velike Britanje in Francije, uporabljajoč običajno taktiko, so odbili razpravljanje členov osnutka mirovne pogodbe z Avstrijo o katerih ni prišlo do sporazuma. V prvi vrsti pa so se izognili razpravljanju važnega načelnega vprašanja, ki ga je postavil sovjetski predstavnik na prejšnjem sestanku 26. aprila. Na tem sestanku je predstavnik ZSSR dokazal s številnimi dejstvi in dokumentiranimi dokazi, da sklepi, ki so jih predhodno povzele štiri velesile in sicer Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija za denacifikacijo in demilitariza- V mesecu tekmovanja naj bo tudi širjenje demokratičnega tiska izraz borbe za mir. cijo Avstrije — niso bili izvršeni. Bivši nacisti so še vedno nameščeni na važnih mestih avstrijskega državnega aparata, dočim se stalno jača delovanje različnih filofašistič-nih organizacij. Istočasno se v zapadnih predelih Avstrije urejujejo letališča, skladišča orožja in strelišča. V vsej tajnosti pa se reorganizira avstrijska vojska. Vse to predstavlja grobo kršitev raznih mednarodnih sporazumov: sporazuma za kontrolo v Avstriji, sklepa zavezniškega sveta z dne 10. januarja 1946 za «denacifika-cijo avstrijskega državnega aparata», sklepa, ki ga je zavzel zavezniški svet 10. decembra 1945 za «prepoved vsakega vojaškega delovanja v Avstrijj», i.t.d. Opirajoč se na dejstvo, da so bili štiristranski sklepi grobo kršeni, je sovjetski predstavnik predlagal popravek 9. člena osnutka avstrijske mirovne pogodbe, ki bi t.Vco jamčil izvedbo štiristranskih sklepov za denacifikacijo in demilitarizacijo Avstrije. Dejstvo je, da če bi se sprejeti sklepi točno izvajali, ne bi bila potrebna nikaka sprememba osnutka mirovne pogodbe. Dogodki pa nam dokazujejo prav nasprotno. Dokazujejo nam, da se sklepi za denacifikacijo kršijo s polnim pristankom in podporo zapadnih velesil, ki s tem teptajo prevzete obveznosti. Dejstva nam nadalje dokazujejo, da to ni nikakor edini primer zapadnih velesil, ki ne spoštujejo prevzetih mednarodnih obveznosti. V tem pogledu imamo še mnogo drugih sličnih primerov. Težko si je zamisliti večjega primera neizpolnitve mednarodnih obveznosti od strani ameriških, angleških in fran-conskih vodilnih krogov, kot je groba kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Svobodno tržaško ozemlje. Čeprav sta pretekli že nad dve leti od dneva, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo, se ni do danes uveljavila niti ena izmed določb te pogodbe. Stalni statut, na podlagi katerega bi se moralo STO upravljati, ni bil še uveljavljen. Prav tako niso bile uveljavljene določbe za začasno upravo, ki jih je izdelal svet zunanjih ministrov ter jih odobril Varnostni svet. Guverner za STO ni bil imenovan. Trst je bil ilegalno spremenjen v anglo-ameriško vojaško oporišče. Anglo-ameriški vojni hujskači so spremenili Trst v orodje za napadalne načrte, ki jih pripravljajo v srednji Evropi. Kako gradijo titofašisti "socializem,, v Jugosla vi j i 3. Kdor je imel količkaj možnosti krožiti zadnje čase po Jugoslaviji se je lahko prepričal, da obstoja tam velikanski državni, civilni in vojaški ter politični javni in tajni aparat. V zadnjem času je takorekoč sklilo iz tal na tisoče, ali morda celo na desettisoče novih uradnikov, ki pa često ne znajo niti pisati. Zelo redki so primeri, da se demobilizirani vojaki — zlasti taki, ki nosijo odlikovanje ali pa čin — povrnejo na delo. Navadno postanejo uradniki, poleg tega pa seveda tudi agenti Udbe. Odveč bi bilo pripovedovati p njihovem delu in o plači, ki jo prejemajo. Ker bo kmalu več uradnikov, kot pa delavcev, več oficirjev in podoficirjev kot vojakov, več političnih funkcionarjev in agentov Udbe kot pa navadnega ljudstva, se ni čuditi, da se državni proračun, zlasti tisti del, ki se nanaša na vzdrževanje birokratskega aparata, vedno bolj viša. Leta 1949 je titovska vlada porabila 54 milijard din. za vzdrževanje svojega vojaško-birokratske-ga aparata, kar znaša okrog 33 odst. celotnega državnega proračuna. O-meniti pa je, da velikanska množica uradnikov raznih upravnih tovarniških in zadružnih odborov, nameščencev krajevnih in občinskih odborov prejemajo plače iz fondov Titofašistični režim ustvarja novo buržoazijo dotičnih odborov in ne iz državnega proračuna. Ce bi bila vsa ta množica plačana iz državnega proračuna, bi moral biti ta še mnogo večji. Titovska fašistična vlada, predvideva da bo za vzdrževanje svojega režimskega aparata, vojske in za posebne vladne fonde, kot so n. pr. predstavništva in podobno v tekočem letu potrosila okrog 60 milijard din., kar predstavlja nad 35 odst. celotnega državnega proračuna. Iz gornjega sledi, da je titofašistična vlada v enem samem letu zvišala proračun za okrog 11 odst, Sicer pa ni čudno, saj šteje nova titovska fašistična buržoazija nad 50000 ljudi To so razni ministri, namestniki ministrov, načelniki zveznih in republiških ministrstev, generalni, glavni m tehnični direktorji, funkcionarji fašističnih organizacij KPJ in takoimenovanega CK, kakor tudi voditelji okrajnih ali oblastnih komitejev, udbovci m kosovci (to so tisti, ki vršijo zločinske pogrome napram komuni- stom in demokratom, ali z drugimi besedami povedano državni rablji) ter končno še akademiki in plesalke i Znano je, da uživajo plesalke pri Titu mnogo simpatij) Vso to posebno «nadčloveško» kasto jugoslovansko delovno ljudsvo imenuje «magazinarji». O tem je «Delo» pisalo že pred nekaj časom. Tako ji pravi zato, ker ima svoje posebne magazine, kjer ne manjka ničesar. Seveda v te magazine ni vstopa za navadnega pozemskega trpina — t.j. za navadnega delavca, kmeta ali uradnika. Vsa gori navedena gospoda novega kova, gospoda, ki je zrasla kot gobe po končani osvobodilni vojni, stane državo letno nad 10 milijard din. Ima namreč brezplačna stanovanja v vilah in palačah. Na razpolago ima državne avtomobile in šoferje, ki jih plačuje države, brezplačno je preskrbljena z gorivom in drugimi osnovnimi potrebščinami. Zato nt čudno, da se mnogo stare jugoslovanske, zlasti srbske hegemonistične buržoazije vdinja ti-tofašizmu in njegovi buržoazni ka- sti. Oboje vežejo eni in isti interesi, oboji so parasiti enakega kova, ter oboji so tesno navezani na zapadne kapitalistične države. Medtem, ko živi in se šopiri gori navedena gospoda večinoma v mestih, vladajo na deželi še vedno — in celo vedno bolj — kulaki. Zlasli zadnji časi so kulakom izredno naklonjeni. Dajejo jim moč, da se gospodarsko okrepijo s takozvano «prosto» prodajo. To kulaki lahko nemoteno in nekontrolirano vodijo. Nekontrolirano prodajajo osnovno hrano po najvišjih črnoborzijanskih cenah. Tisti, ki kupuje na takozvani prosti prodaji je seveda predvsem delavec, uradnik ali mali kmet. Mnogo kulakov ali njihovih sinov in hčera, veletrgovcev in magnatov sploh se je zlasti zadnje čase vrinilo v birokratske vrste. V Postojni n. pr. igra važno vlogo v tamkajšnjem okrajnem magazinu neki Strenar, bivši veletrgovec in gostilničar v Šmihelu, ki je bil za časa narodno osvobodilne borbe fašistični okupacijski podeštat in ki je aprila 1945 pobegnil pred osvo- bodilno vojsko v Furlanijo. Sicer pa je nešteto takih primerov. Taki ljudje zasedajo važna mesta, medtem, ko so pošteni komunisti in demokrati, kakor tudi stari partizanski borci vedno bolj potisnjeni v ozadje. Ob neki priliki je na množičnem sestanku v neki vasi na Krasu žena bivša partizanka vprašala, kako to, da zavzemajo danes v državnem in političnem ustroju važna mesta ljudje, ki so ves čas borbe stali ob strani ali pa so ji celo škodovali. Prejela je odgovor, ki si ga brez dvoma ni pričakovala: Mlada udbovka, ki je bila svojčas pri-ležnica fašističnih karabinerjev ji je odgovorila: «Ni važno, kaj je bil nekdo nekoč, važno je kaj je danes in kako se izkazuje pri gradnji petletke». Dobro, torej ni važno, če je nekdo nekoč živel na račun delovnega ljudstva in če je celo škodoval osvobodilni vojski, pač pa je važno, če danes podpira fašistično tolpo razbojnikov in je zato lahko član nove kaste pijavk jugoslovanskega delovnega človeka. Proračun pa raste iz leta v leto. Z njim rastejo tudi davki. Nikoli v zgodovini niso bili jugoslovanski delavci tako obremenjeni z davki, raznimi dajatvami, desetino in roboto, kot so danes. To je neizpodbitno dejstvo, katerega ne more nihče zanikati. D. KONEC Dne 20. aprila je vlada ZSSR, ki je že večkrat zahtevala izvedbo določb mirovne pogodbe z Italijo v pogledu STO, poslala vladam ZDA, Velike Britanije in Francije note. v kateri vztraja na svoji zahtevi za spoštovanje in izpolnitev določb mirovne pogodbe. V tej noti so točno naznačeni vsi napadalni načrti zapadnih velesil. Zapadne velesile pa skušajo, da bi se izognile vsakemu odgovoru. S tem samo dokazujejo svoje interese, da bi ostalo obstoječe stanje še nadaije nespremenjeno. Stališče, ki so ga zavzele vlade ZDA, Velike Britanije in Francije v pogledu Trsta je docela značilno in nam daje do gotove mere razlago za taktiko zavlačevanja, ki jo zapadne velesile izvajajo v pogledu avstrijske mirovne pogodbe. Očivid-no je, da imajo tudi v tem primeru ves interes, da se ohrani «status quo» ter da ostanejo čete, za njihove napadalne načrte, čim več časa v tem delu Evrope. V tem jpogledu je predlog sovjetskega predstavnika, ki stremi za tem, da se zajamči izvedba mednarodnih obveznosti, ki so jih prevzele velesile za denacifikacijo Avstrije — ne samo praktične marveč načelne važnosti. Neizbežno je, da ima vsaka pogodba svojo veljavo in politično važnost edino le če se izvajajo vse njene določbe. Toda izkušnje z mirovno pogodbo Italije, nanašajoče se na Trst, pa nam dokazujejo ravno obratno. Dejstvo je, da vlade ZDA. Velike Britanije in Francije niso izvedle določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, čeprav je to pogodbo podpisalo 21 držav in med temi ZDA, Velika Britanija in Francija. Prav iz tega lahko sklepamo, da ne mislijo udejstviti niti mirovne pogodbe z Avstrijo. Da bodo ljudje, ki si iskreno želijo miru v resnici lahko upali na izvedbo avstrijske mirovne pogodbe, za katero so priprave v teku ter, da se ne bo iznašala nikaka pretveza, s katero bi hoteli spremeniti Avstrijo v anglo-artleriško vojaško bazo, je neobhodno potrebno, da se brez vsakega odlašanja izvede mirovna pogodba z Italijo, da se ustvari Svodobno tržaško ozemlje in da se popolnoma odpravi anglo-ameriško vojaško bazo v Trstu. Vse to nam je v dokaz, da je sovjetski predstavnik, dočim so namestniki zunanjih ministrov razjmav-ljali v Londonu o avstrijski mirovni pogodbi, sprožil ob pravem času tudi tržaško vprašanje. mati, da hom Stopiti morajo v stike z do rine. Borba za mir mora postali f‘“ problem vse komunistične f. Mladi komunisti morajo biti m vi mi branitelji miru, približati ^ rajo vsem mladincem katere M*1 ,, lltlčne ali verske pripadnosti 1'j mladine pred izkoriščevalskimi dajalci in za dosego njihovih ^ sklh pravic. . Vprašanje športa, ki je bilo do s(j(||i zanemarjeno, e treba čim prej Večjo važnost in odgovornost le ba polagati temu vprašanju. Vsaka mladinska prireditev ašl ^ prof* zanimanje v svojem programu tudi nekaj *P°, brez dvoma obogatil r ki bo ter obenem vzbudil dine do športa. To so glavne točke, ki stojijo ^ nami in katere je treba izvesti■ ^ mo pa dosegli edinole, če bom0 '(i žrtvovolno ter z veseljem prtJel1 delo, zavedajoč se da s tem obenem mir, delo in socialižf1' Mladina, pripravi se na veliko mladinsko priredit»1^, Ze več časa kroti med našo no vest, da bo Zveza .............. mladine v kratkem prir_________ ski tabor. Mladina se že sedal pripravlja. Ze samo mladinska -tt šenje je zadostno jamstvo za uspeh. Program bo izredno z0n tn pester. >„1 Tudi pri izbiri prostora za .j(|. so imeli organizatorji dobro z<1,%* Na krasnem prostoru, v gozdiča ^ Trsta, ki Je le nekaj metrov 0 > Ijgn od obale, se bo mladina PraV jetno razvedrila in zabavala. Med ostalim programom bo h”” pp teta miru, ki bo šla od Sv. ivan',ljr Devtnu - Nabrežina - Qpiine ■ "O šče mesta do kraja prireditve■ J « potjo bosta mladinec in mladin,t,lt, telovadni obleki in trakom ^ prejemala iz raznih vasi In s«*1-1 ,t zdrave miru, katere bosta pon*5 prireditev. ftf Z vlakt, kolesi, avtobusi, "Uam taml», motorji bo mladina Pril,%1 na veliko prireditev. Po motiki prispela «karavana miru», ki 1° tvorili številni čolni Iz vseh naše obale. Prireditev bo poživljena z *a f« atletskimi tekmami, šaloigra,n c drugimi točkami. A’ VATI K Al* NI ZATAJI*; in niti izobči mons. Tiso, zastopnika rja . krvnika slovaškega roda rasi*** zagrlženega i«--podpornika fašizma - vojn** zločinca, ki Je končal n» sllcah ...marveč je odstre*1*^ iz duhovniškega sinžbov**J* mons. Plohjara, ministra . škoslovaške «»mokr*tlc demokrat' vlade - prijatelja svojega ”, roda in resničnega demokr , - borca za mir in, zavez” ljudstva proti no/tranJ101 zunanjim sovražnike”*// Kot partizan - partizanu (Iz Degasperijevega govora v Vid”1 mesi» ZKH , it V ia r«-"' ZKlK* ri Ci«1'1 'jo &. ; <' )«<"» bno p f! ijd. „ d» e.e» “ pol^ -i,> no 1,11 mio ' dlV»1 «*•' strr Hitler je dobival vsestransko podporo na zapadu Čaka/ je imel Hitler v svoji delovni sobi Fordovo “ko? . Zakaj so SS umorili agenta Bell-a ? a so obstojale trajne veze med Niškimi in nemškimi trusti je ‘Vidno tudi iz dejstva, da niso JHški bombniki bombardirali teniških objektov, ki so bili last st°v, ki S(> povezani z ameri-1,1 kapitalom. Toda o tem bomo zPravljali podrobneje v poseb-ern Poglavju. ».?* med vojno so poskušali trusti feriti potek vojne, ki bi llh,)vo korist bil v v povojni dobi. To delali zlasti zato, ker so predvi-napredovanje delavskega »valj > ,1» n» f« ki , ttt,r ■ riè med» : se *’ KOU ? ter f mit’ stè1 t >l J polt" *v [ i" Ue<»» ,i d'1" del«»' ,o s< rei'» »e io K TO è lei' , evi ,✓ mlddl, y -v"'»: .i D«** y mi Pfl' “rij J'! fll'* .$14 » ;V f.» ni c. u) j2*eda na političnem pozorišču v ^ i upi. In prav iz teh razlogov se, jV^la konferenca predstavnikov jjj e*"dške in nemške industrije v li ?st3Urgu še pred koncem vojne (t ru;>rja 1945). Na njej so razdali o prehodu Porurske indu-Vrif’ ie *z8la iz vojne skoraj k^ieodovana, v roke ameriškega Phala, Medtem, ko so ti-le ekspo- !°iaki umirali na bojiščih. Morda vojaki na bojnih poljih prekli-Kruppa ali morebitnega dru- v^a ^klenega kralja, ki je izdelo-de| aornbe in topove, ki so priza-^ l°liko gorja in uničenja ter IoriZr°dili toliko preranih smrti . . . jj 8 znano je, da «busines is bu-A3* t. j. dobički so dobički in er*dani si jih znajo ustvarjati. «A omenjeni konferenci v Stras-Au je bilo sklenjeno, da se re-tlitira nemške truste ter jih pod. ameriškim kapitalom. To se da se jih podredi kontroli ■ o. In tedaj je bilo tudi sklenje- ni, se reši nemške vojne zločin- t(' da 80 gospodarsko pomagali Hit-du v njegovi napadalni vojni. jjt,8 za to sramoto «ameriške ka-‘‘stično demokracijo» smo pri- ni|i posebno poglavje. Ut,, |(,pla 1939 je poročal londonski jlf, “News Croniche», da je an-bftl i ministrski predsednik Cham-Vf, ,n pripravljen raje zapraviti it« • ^ ^ot pa se pogoditi s zvezo. Brez dvoma ne %'m°, 5e trdimo, da je danes tjjv an8leškimi, zlasti pa med ame-biljlrni Politiki mnogo takih, ki bi iltiA^Pravljeni pokončati z atom- C ....................... ■ e’ kot 'totZVezo ‘n Pustiti svet v miru. ta ‘sovjetska gonja se ni od takrat Se d° danes v ničemer spremenila. Ij,,.»dno so na njenem krmilu isti lej) •*> kot so bili pred dobrim de-^ ‘jem in torej pred zadnjo sve- 1,T|i bombami celo Združene drli^-’ Kot l>a se pogoditi s Sov j el- ise okrog 1936 leta zatekli v London so izjavili, da je prejel Hitler samo v letih 1923-31 nad štiri milijone mark iz Velike Britanije t. j. od trustov Shell-a in Vickers-a. Pa povrnimo se k našim ameriškim pripateljem, katerim je do sedaj uspelo v zadostni meri prikriti marsikaj ter se prikazati kot sovražnike Hitlerja, in nacistične ideologije. Predvsem moramo podčrtati dejstvo, da v ZDA napadajo komuniste, kot sovražnike javnega reda; nacisti pa so lahko nemoteno delovali do izbruha druge svetovne vojne; malo previdneje pa celo med vojno. Dr. Ifuhn, ki je bil predsednik Ameriško-nemške zveze, je leta 1938 izjavil, da je njegov in zve-zin namen «ustanoviti fašizem v ZDA». Poglavitni nacistični agenti v Ameriki so bili Kuhn, Viereck, Wi-lenmann, in Killinger. Tem pa se je približevala še vrsta ameriških državljanov, med katerimi je bilo več takih, ki so igrali dokajšnjo politično vlogo celo v vladnih krogih. 23. novembra 1937 je imel posebni Hitlerjev odposlanec Von Tippels-icirch neko konferenco v San Frančišku. Te konference so se udeležili številni industrijci, nekajeri senatorji ter že imenovani nacist Killinger. Med prisotnimi so zlasti omembe vredni naslednji: senator Van-denberg, predstavnik komisije za zunanje zadeve pri republikanski stranki; veliki ameriški trust Lam-mot du, Pont, dr. Alfred Sloan, takratni vodja družbe «General Motors» (s to družbo je bila jaovezana tudi banka Morgan, ter Vatikanska banka). Na tej konferenci je bilo poleg drugega sklenjeno, tudi da je utrditi nacistično propagando v ZDA ter da je treba pomagati Hitlerju pri izgradnji «novega reda» v Evropi. (Nadaljevanje sledi) Praznik ljudske kulture na Proseku Narodne noše so dragoceni narodni zaklad, ki ga moramo J ovuvati pred uničenjem PREOBRAlEVALCI NARAVE k. JAROVIZACIJA (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Narodna noša fantov iz Brega ter deklet iz Gorenjske. Dvoletnice ali dvoletne rastline pa preživljajo v prvem letu svojo vegetativno dobo, v drugem letu pa dobo spolnega razmnoževanja. Ozimna žita razvijejo do zime že omenjene Sope Kratkih, stebelc, torej obdobje košate-nja, ves ostali razvoj se pa izvrši šele naslednje leto. Večina trajnic, t. j. večletnih rastlin, razivjajo potem ko so doraslle, vsako leto znova cvete, semena in plodove; tudi preživljajo vsako leto znova obdobje zimskega mirovanja, tekom katere ne kažejo nikakih življenskth pojavov, K tem rastlinam spadajo vsa naša drevesa in grmi. Starost, ki lo drevesa došežejo, je kaj različna; tako dočaka brez d do 100, lipa do 1000. tisa do 3000, kalifornijski mamutovct (sev-koje) do 4000, afriški boabab pa celo do 5000 let, Nekatere trajnice cvelo samo enkrat v življenju; ko pa izreja-jo semena (rt plodovi, rastline odmro. K tem rastlinam spada na pr, ameriška agana, ki jo gojimo tudi pri nas v vrtovih; razcvete se šele po mnogih letih, zaradi česar pravijo o njej. da cvete vsakih 100 let in jo zato imenujejo tudi stoletna agava. Toda vrnimo se zopet k žitu. Vpisanim razdobjem razvoja pri rastlinah je posvetil Lysenko vso svojo 'pozornost in ugotovil, da moremo vplivati na dolgost posameznih obdobij, ako ENO LETO DEMOKRATIČNIH OBČINSKIH UPRAV V DOLINI, MILJAH IN ZGONIKU se dela uspešno, kljub številnim oviram n° je da je na tako skrčenem dlfrav,^anju> kot Je pričujoče, objasniti nešteto zapetljajev, Postavljajo pred nas zlasti v čredni predvojni dobi. Mnogo P‘sa*° 0 angleških in ame-I) politikih, ki so silili Hitlerji J» napad proti Sovjetski zvezi. t|0f°htilci so dejanski sokrivci vseh Hi ki jih je povzročil nem-Ijjhacizem. Na tem mestu pa se C'njamo le enega temeljnega ! Va. namreč da je Hitler prišel s jx>močjo zapadnih ka-^th lStov' O tem obstojajo neizpod-‘ dokazi. je prva leta po prihodu na vojno. >er i«LSt ‘hiel izpostavljeno v svojem uradu . veljko Fordovo * i ' Naj omenimo na tem mestu je imela takrat Fordova f[, — velik del interesov Stan-®ila, ki je dejanska «sestra» l(i)s Farfbepindustrie, katera je h|hn?0 Podpirala Hitlerja še pred dom na oblast. il Rovinar Anton Zishka, ki ni j^munist, je leta 1937 zapisal, ^Ijjl s‘r Henry Deterding, glavni 8r «Shella» podpiral nacistič-h * vanje v Nemčiji preko svoje-H n ta Bel*-a. Zgodovinar Zishka Hdalje, da so esesovci pozneje ustrelili zato, ker je vedel #tll kaj. Deterding je po umoru Poslal k Hitlerju Greenvvalla, Vn ■ de8a agenta na Angleškem, 'l je6]e Pa polkovnika Etttertena, dii znan zlasti, kot tesni pri-Hitlerja. Bivši nacisti, ki so Škedenjska narodna noša. 12. in 19. junija 1949. je prebivalstvo cone A Tržaškega ozemlja — prvič po 25 letih — stopilo svobodno k volivnim skrinjicam ter izvolilo svoje občinske uprave. Po daljših volivnih pripravah, izredno razgibani predvolivni in voli-vni kampanji, je ljudstvo na dan volitev dokazalo svojo visoko politično zrelost, katero je potrdilo s svojim tajnim glasovanjem. Daši ravno je Trst pravcato leglo svetovne reakcije, vohunstva in mednarodnih intrig in je Tržaško o-zemlje pravcata anglo - ameriška kolonija z izrazito kolonialnim režimom, ter živi v Trstu na tisoče in tisoče ljudi, ki jim je bila trdn< privzgojena fašistična in nacionalistična ideologija in so nekaterč «od višjih instanc» denarno podprte stranke celo kupovale glasove posameznikov, se je vseeno delavska stranka znatno uveljavila. V dokaz te uveljavitve imamo v tržaškem občinskem svetu 13 svetovalcev, absolutno ali relativno večini) v Miljah, Dolini, Nabrežini in v Zgoniku ter demokratične župane v Mil jah, Dolini in Zgoniku. Ti-tofašisti pa so v vseh občinah tržaškega področja katastrofalno propadli. Zaman so bila vsa njihova izsiljevanja, zaman ves pritisk zlasti na one, ki imajo dvolastniške izkaznice ali pa prejemajo morebitno pokojnino po padlih partizanih. Tudi belogardisti, ki so se na razne načine igrali z narodnostnimi in verskimi čustvi Slovencev so bili deležni več ali manj enake brce, kot titofašisti. Evo nekaj primerov v odstotkih, ki nam dovolj zgovorno potrjujejo ta — le poraz ’bojih; V veliki tržaški občini je lobila Komunistična partija 21,01 >dst. glasov, titofašisti le 2,4 odst., Slovenska narodna lista pa komaj 1,7 odst.; v miljski občini: Kom, partija 57 odst., titofašisti 4,40 odst., S. n. 1. pa se je že vnaprej nadejala sramotnega poloma, zato se ni niti predstavila na voliščih; v Solinski občini je dobila lista SIAU 55,37 odst., titofašisti 15,29 odst. razne zmesi takozvanih «neodvis-nikov» pa 29,22 odst. glasov; v Nabrežini je dobila lista SIAU 34,92 glasov, titofašisti 14,53 odst., Slov. lem. zveza pa 27,67 odst. glasov (in Nabrežina je smatrana kot belogardistična trdnjava!); v zgoniški občini je dobila lista SIAU 51,06 odst., titofašisti so prejeli 21,90 odst., dolarska zveza pa 26,83 odst.; v repentaborski občini so prejeli titofašisti 26,40 odst., belčkom pa se je pod raznimi krinkami posrečilo preriniti do 43,59 odst., a lista SIAU je prejela 29,78 odst. glasov. To je torej bežen izvleček rezultatov lanskih volitev. Brez dvoma pa nas mnogo bolj, kot rezultati sami zanimajo uspehi, ki so jih dosegle demokratične občinske uprave v teku enega leta t. j. od svojega nastanka do danes. Evo nekaj podatkov o izvršenih delih v nekaterih občinah: DOLINSKA OBČINA Na volitvah je večina volivcev izrazila svoje zaupanje v razme roma mladega kandidata tov. Lo-vriha Dušana, ki je bil izvoljen za župana. In ta večina se ni motila, kajti novoizvoljeni župan je koj po svojem nastopu pokazal pravo voljo do neumornega dela v prid svoje občine. Danes, niti po letu dni svojega nastopa, ima Boljunec —- po zaslugi demokratične občinske uprave svojo javno pralnico; ki je velikega pomena za tamkajšnje številne perice, ki si z napornim delom služijo svoj vsakdanji kruh. Potrebe po zgraditvi pralnice — niti zasilne — se ni zavedla nobe- na izmed prejšnjih občinskih u-prav. Tudi Mačkovlje so bile do nedavnega slabo povezane z Dolino. Slaba in od vode razorana pot, ki vodi iz Mačkovelj v Dolimi je bila skoraj neuporabna. Danes pa vozi v Mačkovlje celo avtobus, kar je nemalega pomena za oddaljeno vas oz. za tamkajšnje prebivalstvo. Stroški za popravilo omenjene ceste so znašali skoraj pet milijonov lir. Tudi številnim Borštanom ki se vsak dan vozijo v Trst na delo, koristi popravljena cesta proti postaji, da o cestah po vasi in o kanalizaciji niti ne govorimo. In oddaljeni vasi Draga in Gročana bosta po prizadevanju občinske u-prave dobili novo šolsko poslopje, istotako tudi vasi Mačkovlje in Prebeneg. Nadalje si občinska uprava prizadeva, da bi bila čimprej napeljana elektrika v Mačkovlje, Prebeneg in v Gročano. Nedvomno je velikega pomena — zlasti v tej povojni stanovanjski krizi — gradnja dveh občinskih stanovanjskih hiš, ki bosta imeli 15 stanovanj. Se mnogo bi morali pisati o izboljšanjih in o napredku na raznih sektorjih v občinskem območju, toda žal nam je na tem mestu Na velikem kulturnem prazniku na Proseku so nastopili tudi združeni moški pevski zbori. nemogoče, radi omejenega prostora, kajti ne smemo prezreti niti drugih zlasti podeželskih občin, ki so pod demokratično upravo. DEŽELICA POD VODNIKOM ima svoj občinski sedež v Zgoniku. Tudi tukajšnji občinski odbor z županom tov. Pircem na čelu dela zelo marljivo za splošen občinski dobrobit. Popravljanje raznih poti po vaseh ter navadnih poljskih pota (Zgoniška občina je izrazito kmečka občina) so nudila zlasti v zimskem času zaposlitev številnim delavcem. V" načrtu je gradnja osnovne šole, napeljava vodovoda v Brisče, kakor tudi napeljava e-lektrike v vse vasi. V zgoniški občini ima do sedaj elektriko le vas Gabrovica. Seveda je za gradnjo takih objektov potrebna velika vsota denarja. Višje oblasti pa namenoma odlašajo z nakazili, samo, da bi ohromele delavnost demokratičnih občinskih uprav. To se dogaja v Zgoniku, v Dolini, kakor tudi v Miljah. V številnih primerih ni umestno zadržanje občinskih svetovalcev, ki pripadajo drugim strankam, zlasti pa je vseskozi tendenciozno rovarjenje ti-tofašistov, ki načrtno sabotirajo sleherni napredek na občinskih področjih. MILJE V miljski občini pa so razmere dokaj različne od podeželjskih občin. Tam ni priznana enakopravnost slovenskega jezika. Tako ;e namreč odredila «višja» oblast; italijanske šovinistične stranke pa so v pogledu slovenskega jezika postavile svoj posebni «veto». Brez dvoma bo borba v tem pogledu še dolga in trda. Na gospodarskem področju pa občinski odbor dela uspešno, kljub neštetim načrtnim in ne načrtnim oviram, ki izhajajo iz raznih strani. Sirjenje, popravljanje in asfaltiranje cest, gradnje stanovanjskih hiš, ugodne prometne zveze z okoliškimi vasmi, ter reforma obdavčenja so vidni uspehi enoletne u-prave. V načrtu pa je še napeljava vodovoda v razne in najoddaljenejše vasi, med drugimi tudi v Plavje in Škofije ter elektrifikacija nekaterih periferičnih vasi. Proračun za javna dela v drugi polovici tekočega leta znaša 403 milijone 860.000 lir. To je vsekakor lepa vsota. podvržemo rastline gotovim zunanjim vplivom. Lysenko je opazoval ozimno pšenico; ako Jo je posejal spomladi, je zrnje sicer vzkalilo in doseglo obdobje košatenja, pri tem pa obstalo; ni pognalo niti dolgih stebel, niti klasov. Točna opazovanja so Lysenku pokazala, da potrebuje ozimna pšenica po dovršenem obdobju košatenja določeno ohladitev ter gotovo količino voae in zraka. Sele po tem obdobju lahko preide v obdobje stvarjanja dolgih stebel in v nadaljni pravilni razno;. Tekom zime se torej ozimna p Senica na njivi primerno ohladi in ovlaži, a spomladi nadaljuje svoj razvoj. Po tem spoznanju je nastala za Ly-senka naloga ugotoviti način, kako podvreči ozimno pšenico na umeten način pogojem, da bi zrnje prestalo obdobje zimskega mirovanja tudi izven zemlje, torej pred setvijo, ker bi /o na ta način mogel sejati mesto jeseni šele naslednje spomladi, a bi žito vendar normalno dozorelo. Posrečilo se mu je rešiti težko nalogo potom umetnega ojarjenja ozimne p Senice, zrnje je torej umetno jaroviziral. To je dosegel takole: Zrnje je ovlažil s primerno količino vode. da se je primerno nabreklo. Ko so se pojavile prve klice, je navlaženo zrnje spravil v primeren prostor s stalno toplino 0 do 2 stopinji C. V teku 40 do 50 dni so nastale pod vplivom mraza, vlage in sraka v celicoh mladih stebelnih vršičkov one spremembe, ki bi bile sicer nastale tekom zime na njivi, če bi biti zrnje posejali jeseni. Ko je tako Ja-rovizirana žitna zrna spomladi posejal, so se rastline nadalje razvijale čisto normalno kakor pri Jari pšentei. Ce torej hočemo ozimno pšenico sejati šele spomladi, moramo zrnje 40 do 50 dni pred spomladansko setvijo jaro-visirati. Lysenko je svoje raziskovanje nadaljeval in odkril sredstva, s katerimi je mogel pretvoriti vsako zvrst ozimne pšenice v jaro in obratno. Na že omenjenem, kongresu v Leningradu je bilo Lysenkovo predavanje o svojih odkritjih sprejeto z nezaupanjem. Pri prisotnih strokovnjakih je namreč prevladovalo prepričanje, da potrebujejo rastline gotovo daljšo «dobo počitka», tekom katere se vsak razvoj rastline popolnoma zaustavi. Ja-rim rastlinam pa ta počitek ni potreben in jih zato lahko sejemo šele spomladi. Lysenkovt poskusi so pa pokazali, da popolni zastoj v živtjenskem razvoju rastline sploh ne obstoja niti v času tako imenovane udobe počitka», temveč da preživlja rastlina tedaj dobo tajnega in za navadnega opazovalca nevidnega razvoja. Popolnoma je Lysenko prodrl, ko Je kolhoznik Dionizij Nikanovič o Lysen-kovi rojstni vasi Karlovki zasejal večjo njivo z ozimno pšenico «Ukrajinko», jarovizirano po Lysenkovih navodilih, šele spomladi. Prvi praktični poskus je popolnoma uspel in spomladi sejana jarovizirana pšenica je rodila klasje in dala 24 q pridelka na na. Lysenkova jarovizacija je prodna v znanstvo! Danes jarovizacija nima več samo svojega prvotnega pomena, ampak označujemo s tem izrazom vsako skrajševanje trajanja posameznih obdobij v življenju rastlin. Seveda je pa način Jaroviziranja pri različnih rastlinah različen. Medtem ko potrebuje ozimna pšenica mraz, ra-bi na pr. bombaževec v početnih obdobjih' svojega razvoja mnogo toplote, zato moramo gojiti mlade bombaževe klice 20 do 25 dni v temnem prostoru pri 15 do 20 stopinjah C. Tako jaro-viziran bombaževec se prav dobro razvija tudi v krajih s hladnejšim podnebjem, kjer bi nejaroviziran ne mogel uspevati. Tisoče in tisoče rastlin so sovjetski učenjaki prinesli z vseh delov sveta; poiskali so vsako rastlino v njeni pradomovini, poiskali so jo tam, kjer je Živela svoje prvotno, naravno in nelz-umetničeno življenje. Stroški za neštete ekspedicije so bili veliki in Cesto je bil trud, ki so ga morali prestajati «lovci na rastline» naravnost nadčloveški. Toda ni se ustrašila sovjetska oblast velikih stroškov, prezirali so raziskovalci vse težave in nadloge in v obširnih poskusnih vrtovih SZ se je množilo število najrazličnejših rastlin, v posebnih uradih pa so se večale kartoteke z natančnimi podatki vsake posamezne rastlinske vrste. Zagonetni krompir Na poskusno postajo «deči orač» pri Leningradu so se vrnili «lovci na rastline» z dolge in trudapolne poti. Iskali so v daljnem južnoameriškem Peruju in Cileju dragoceno rastlino — krompir. In našli so ga, skrbno spravili v zaboje in srečno prinesli domov. Da, da! Krompir je bil! In veliki stroški in trdi napori so se obilo izplačali, kajti krompir je poleg žita vendar najpotrebnejši za vsakdanje življenje. Seveda so v deželah SZ poznali krompir tudi že prej, pridelovali ga in se z njim hranili. Toda ta krompir je bil kaj nežen: zeblo ga je tako, da je pogosto zmrznil, a raznim boleznim nikakor ni bil več kos. Treba je torej bilo nove vrste krompirja, ki bi zmagovala ostre zime, a tudi neštete bolezni. In takim vrstam krompirja je bil namenjen dragi in trudapolni lov. Skrbno posajeni gomolji so odlično uspeli: vzklili so in razbohotili bujno krompirjevko, gomoljev pa — niti enega! — Mesto teh le goščavo korenin. In to kljub odgovarjajočim tlom, kljub skrbnemu gojenju! Pa so preudarno in vsestransko primerjali podnebne razmere Leningrada z onimi Peruja in aleja. Vestno so premislili vse in ugotovili: pomladanski dnevi v Leningradu so mnogo daljši kot v Peruju in Cileju in so pogodili: leningrajske «bele noči» krompirju niso po volji — preveč mu je svetlobe. Nadaljna raziskovanja so pokazala, da sta rastlinam pri prehodu iz vegetativne dobe v dobo spolnega razmnoževanja potrebni svetloba in tema: nekatere rastline, na pr. pšenica, oves, ječmen, rž, ljubijo več svetlobe in spadajo med «dolgodnevne rastline». Drugim rastlinam, na pr. prosu, fižolu, paradižniku, kuruzi pa ne prija preveč svetlobe, ker so «kratkodnevne rastline». Poletni dnevi Severa so daljši, noči krajše, torej prikladno za pšenico, oves, ječmen, itd, ne pa prosu, fižolu, pa tudi krompirju ne. Rastline so se torej tekom dolgih dob prilagodile prilikam svojega okolja. Ce pa rastlina nima ob prehodu enega obdobja v drugo določene količine svetlobe ali določene količine to- plote, vlage itd, bo sicer rastla, ne bo se pa mogla tudi razvijati dalje. Gotova rastlina dobro uspeva u posameznih obdobjih svojega življenja v določenem kraju samo zato, ker so ji zunanji vplivi dotičnega kraja ob določenem letnem času povoljnl; kakor hitro zmanjka samo eden izmed potrebnih zunanjih pogojev, se nadaljni razvoj rastline zaustavi, čeprav rastlina še dalje živi. Pa, da se povrnemo h krompirju! Vsi pogoji zunanjih vplivov leningrajskega podnebja so mu bili všečni, razen enega: ob času razvijanja gomoljev so bili rastlini dnevi predolgi, noči pa prekratke. Pa saj tudi pri nas ni drugače: palma ti pri skrbni negi daje lep okras, datljev pa z nje ne boš okusil! Ta samovoljnost rastlin seveda nikakor ne gre v račun človeku, ki bi rad rastlino tam, kjer jo pač rabi, ne pa tam, kjer se rastlini poljubi. Lysenko je s pojaritvijo dosegel v tem oziru prav velike uspehe. S svojimi poskusi je ugotovil, da je mogoče tudi Jare rastline spremeniti v ozimne z daljšim pojarjenjem. Ker taka ozimna rastlina dobro prenaša zime, jo lahko pridelu-lemo tudi visoko v severnih krajih, kar nam dejansko dokazujeta jart ječmen in jara pšenica, pretvorjena po Lysenkovih izkustvih v ozimni. Poleg tega je Lysenko združil metodo pojaritve s križanjem in selekcijo in dosegel, da je v krajih, kjer je dotlej uspevala samo ozimna pšenica (na pr. v Odesi), rodila tudi jara pšenica. Se več: nova jara pšenica Je celo odlično rodila in bila jako odporna proti mrazu in boleznim. Dalje je Lysenko spoznal, da rabt krompir v času, ko razvija gomolje, nižjo temperaturo; v krajih, kjer se razvijajo gomolji za časa hude vročine, ostanejo isti drobni, radi zmrznejo in tudi bolezni se jih rade lotevajo. Ce pa sadimo v takih krajih krompir poleti, da more razvijati svoje gomolje v hladnejši jeseni, bo pridelek zdrav in obilen. Južna Ukrajina, Severni Kavkaz, Azerbajdžan in drugi topli kraji SZ imajo danes lep in zdrav krompir. (Se nadaljuje) Valentin Kat a j e v tv ***** granata je poletela čez skedenj in treščila v klembovsko 2 ■ Tkačenko se je sklonil in planil ven. ^*1 v 1° se ie hlastno nemško konjeniško povelje. Nemški konjeniški je zdirjal z dvorišča. I»t)y Ožgane žitnice je puhtela vročina. Semjon in Mikola sta se spello 9 ta previdno stppila iz skednja. Stražarja ni bilo. Dvorišče je gazilo. Plat zvona pa kar ni prejenjal. »VD°, ie počil prvi top in je poletela prva granata čez stepo so z ob 1'Hj. v»»* “i j c : - o- —— - hita -ln levega krila, izza hrbta in čelno, z vseh štirih strani, . j> niu in žvižganju planile v vas partizanske čete. Hj : ed vsemi se je, na kozlu koleslja sedeč, pripeljal v vas s sršecimi *1, žleznimi naočniki poveljnik Zinovij Petrovič, ki je bil zoper 2vslcrbno zavit v ovčji plašč. , pQezn| g^jdamaško-nemški oddelek se je v zmedi umikal. \0 /Eniška kočija se je komaj izvlekla iz vasi, odpeljala je nemško c komisij° s kapetanom Klembovskim vred. % /kevni zvon pa je še dalje klenkal brez prestanka, kakor da po 'ie Ponorel zvonar z nečloveško silo in vztrajnostjo. Dve ženski 'se t>bon°taU v zvoniku. Prva je bila visoka, koščena starka v cunjah, s ? .n® hrbtu, druga pa mlada, okrašena z ovratnicami in, vrvicami ^aJčolanom, ki se je ovijal njenih ramen. »i p sta bili Semjonova mati in Sonja. Držali sta se za roke in sta »t ist9d Govoril je predsednik Del'* zadrug inž. Levi, za njim 9 »ji. povzeli besedo še razni 7-at*r^pr9' Osrednja točka, o kateri so ra v „• ljali na sestanku je bilo PaU$K^ sanje občnega zbora De1’ zadrug. ' ^jož8! Inž. Levi je obrazložil P f n<.tnl ie. { tč Delavskih zadrug. Dejal ie’ krivda sedanjega vodstva, _ f bilo toliko časa občnega zbolLeie da je pripisati predvsem na -Jf nim oblastem. Vendar pa ie nja, da bo štetje članov _ ^anloi'l*| Jhi; « Si SŠI '"«I sej ‘Us S ?• šgl ‘S p ,6; k Hči s 'lit, s s 12 % S k S % \ fi s s s Sl J, % \ CII te do konca avgusta, nakar t>o t; prišlo do občnega zbora. Z® jf bilo, da bi se vršilo več ta Stankov. Odgov. urednik DUŠAN K013 Založništvo «DELA» jj. Tiska Tip. Adriatica - Rismor>d° Dovoljenje A. L S- > ure najboljših znamk,_ zlate ver|^^ih *W A D I ?! il druge zlate predmete dobite po naj niti1 A A BIKMU Kupujem zlato, sreb , r0ahie' NECCHI novi model BU obšiJa^Tukenk< šitje gumbov, Vs° cikcakaste šivm dela se izvršuj0) v0' t okvirja. Pouki zenje brezpl°č|! „d ŠIVALNI STROJ t industrijski tok: z. t* vljaije in kr°J .p0; 'PRODAJA % V' MESTNIH D A? nhl’ NA OBROKE- MtbiiNin jfJt? nc RADIOAPARA* Uri boljših znaimy ^ ^20 TUL TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ ■ Corso del P°P°