ODCinSKI
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodimstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan", Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841.
Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 10. VI. 1985, LETO XXIV, ŠTEVILKA 10
Predstavljamo dobitnika zlatih plaket občine Domžale
Dr. Miroslav Stiplovšek
Dr. Miroslav Stiplovšek je redni profesor zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil donedavna predstojnik oddelka za zgodovino.
Ob tem, ko je dr. Stiplovšek delovno vključen na mnoga delovna področja in član različnih delovnih teles in komisij za zgodovino tako v republiki kot federaciji, velja omeniti njegovo najobsežnejše delo - monografijo „Šlandrova brigada", ki so jo izdali leta 1971. Njegovo delo pa ni osredotočeno le na Slandrovo brigado, temveč na znanstveno raziskovalno delo revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v celoti. Leta 1983 je dr. Stiplovšek izdal o Šlandrovi brigadi še krajšo verzijo te monografije.
Skupaj obsega njegov delovni opus 180 različnih del, ki zajemajo tako zgodovino 19. stoletja vse do obdobja socialistične graditve; seveda je kot znanstvenih največ raziskoval zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja in NOB.
Sicer pa je bil dr. Miroslav Stiplovšek poslanec Prosvetno kulturnega zbora Skupščine SRS, v zadnjih mandatnih obdobjih pa je bil predsednik Skupščine Kulturne skupnosti, sedaj pa je predsednik Skupščine Raziskovalne skupnosti naše občine.
PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA
Ljubisa Milic
1
Letošnja proslava občinskega praznika občine Domžale je bila v hali Komunalnega centra v soboto, 25. 5. 1985. Slavnostni govornik na tej proslavi je bil predsednik SOb Domžale Karel Kušar. Podčrtal je dosežke razvoja domžalskega gospodarstva ter uspehe graditve samoupravnih
socialističnih odnosov v občini. Ob sklepu so podelili občinska priznanja in zvezna odlikovanja. O tem pišemo na drugem mestu. Slavnost je sklenil kulturni nastop mladih domžalskih pevcev in glasbenikov.
■j .:j
Družbenopolitična aktivnost Ljubiše Milica, sicer diplomiranega ekonomista, sega že v njegova mlada leta. Vrsto let je delal kot referent za šolstvo v delovni organizaciji Papirnica Količevo, sodeloval z mladino, deloval v šahovskem društvu, bil njegov predsednik. Leta 1976 je postal pomočnik direktorja delovne organizacije Papirnica Količevo do 1. 1981, ko je postal direktor te tovarne.
Kot direktor delovne organizacije je usmeril vse svoje napore v njen razvoj, odpravljanje likvidnostnih težav ter drugih težavnih razmer poslovanja tovarne. Tovariš Milic si je s svojim marljivim in uspešnim delom v skrbi za razvoj tovarne in samoupravnih odnosov ter s človeškim pristopom pridobil velik ugled med delavci, saj je tudi z osebnim zgledom pripomogel k boljšim delovnim rezultatom Papirnice Količevo.
O jedrskih odpadkih.
V 7. številki Občinskega poročevalca smo poročali o zahtevi krajevne skupnosti Dragomelj - Pšata v zvezi z izgradnjo skladišča jedrskih odpadkov v Podgorici. Zahteva je bila postavljena Zboru občin Skupščine SR Slovenije, ki je preko svojih upravnih organov pričel postopek za razjasnitev spornih vprašanj okoli izgradnje skladišča jedrskih odpadkov. V to razreševanje so se aktivno vključile Občinska konferenca SZDL Domžale, Občinska^ konferenca SZDL Ljubljana Bežigrad in predstavniki štirih neposredno prizadetih krajevnih skupnosti v okolici reaktorja v Podgorici. O poteku široke javne razprave so poročala skoraj vsa sredstva javnega obveščanjatzato naj vas seznanimo s sklepi, ki jih je sprejela Skupščina občine Domžale na zasedanju dne, 22. in 23. maja 1985:
Podeljena občinska priznanja in zvezna odlikovanja
25. maja je predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar na proslavi ob prazniku podelil različnim javnim in družbenopolitičnim delavcem in delovnim organizacijam občine občinska priznanja.
Tako so prejeli Listino o priznanju tile posamezniki:
na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Osnovna šola Martin Koželj iz Doba, na predlog Skupnosti socialnega skrbstva Dom počitka Mengeš, na predlog Zveze društev upokojencev Moški pevski zbor upokojencev Janez Cerar, na predlog OK ZSMS Cveta Zalokar — Oražem, na predlog OK SZDL Franci Mermal, na predlog Kmetijske zadruge Emona Ivan Hribar, na predlog Komisije za odlikovanja pa delovni organizaciji Termit in Papirnica.
Bronasto plaketo občine Domžale so prejeli:
na predlog OK SZDL Ivan Grošelj, Matjaž Repnik, na predlog OK ZSMS Franc Rajer, na predlog OO ZZB NOV Vinko Vrankar in Ivanka Mežnar, na predlog Obrtnega združenja Drago Burja, na predlog DO Toka Vinko Kušar in Marija Majhenič, na predlog DO Slovenijalesa Danijel Strehovec, na predlog DO Heliosa Veronika Osolin in Jože Osolin na predlog DO Papirnice.
Srebrno plaketo občine Domžale so prejeli:
na predlog delovne organizacije Tosama Franc Cerar, na predlog delovne organiazcije Papirnice Engelbert Le-derer ter Jože Jevnikar in Peter Janežič na predlog OO ZZB NOV.
Zlato plaketo občine Domžale pa so podelili dvema znanima javnima delavcema:
Ljubiši Miliču in dr. Miroslavu Stiplovšku.
Prejemniki zveznih odlikovanj, ki jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ, so bili:
Godba na pihala Domžale in Godba na pihala Mengeš ob njuni 100-letnici obstoja in za zasluge in uspehe pri razvoju kulturno-zabavnega življenja ter za prispevek k širjenju glasbene kulture. Godbi sta bili odlikovani z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Za zasluge pri javnem delovanju, pomembnem za splošen napredek države, pa sta bila odlikovana:
Karel Kušar z Redom republike z bronastim vencem in Franc Capuder z Redom dela s srebrnim vencem.
956
— Skupščina občine Domžale zahteva, da naj bo skladišče radioaktivnih odpadkov na območju reaktorskega centra v Podgorici prehodno in sicer samo za nizko in srednjeaktivne odpadke za potrebe Instituta Jožef Štefan, Kliničnega centra Ljubljana ter druge organizacije združenega dela z območja SR Slovenije, ki uporabljajo izotope. Nikakor pa se v tem prehodnem skladišču ne smejo hraniti odpadki iz jedrske elektrarne Krško, Žirovskega vrha ter iztrošeni gorilni elementi iz reaktorja v Podgorici.
-Institut Jožef Štefan naj začne postopek za spremembo lokacijske odločbe, iz katere naj se črta določilo, ki predvideva možnost širitve skladišča jedrskih odpadkov,
— Zato, da se odlaganje jedrskih odpadkov trajno uredi, je potrebno v dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentih predvidevati lokacijo centralnega odlagališča in sistem trajnega odlaganja jedrskih odpadkov ter opredeli vire sredstev za te namene, tako skladišče mora biti zgrajeno najkasneje do leta 1990.
— V skladu z veljavno zakonodajo naj pristojni republiški upravni organi pripravijo podzakonske predpise, s katerimi bo Institut Jožef Štefan dolžan redno prazniti skladišče jedrskih odpadkov na centralno odlagališče.
— Skupščina občine Domžale zahteva, da se v skladišču jedrskih odpadkov zagotovi maksimalna varnost in dosledno upoštevajo tehnični predpisi. Skupščina občine zahteva dejansko odgovornost glede varnosti od pri-
. stojnih republiških organov in Instituta Jožef Štefan.
Skupščina občine Domžale zahteva, da se po prenehanju obratovanja jedrskega reaktorja v Podgorici dosledno spoštujejo zakonski predpisi in jedrska objekta (reaktor in skladišče) ustrezno sanira.
Predstavljamo dobitnika zlatega priznanja O F slovenskega naroda Alfonza Avblja - Savota:
Borci v vojni ostajamo borci tudi danes
Pred dnevi je ob prazniku OF — 27. aprilu prejel najvišje republiško zlato priznanje — OF jtudi naš občan Alfonz Avbelj — Savo, sicer predsednik občinskega odbora ZZB NO V Domžale. Z njim smo opravili daljši razgovor, v njem pa je sogovornik nanizal nekatera svoja gledanja o naših minulih in sedanjih ravnanjih. „Borci ostajamo borci, morda manj uspešni, kot smo bili tedaj, ko se je bilo treba boriti z orožjem v roki,"pravi Savo. Sicer pa so tu odgovori na nekatera vprašanja.
Kaj vam pomeni priznanje OF kot največje slovensko priznanje za delo v revoluciji in po vojni?
Največje priznanje OF slovenskega naroda mi pomeni veliko, zelo sem ponosen, da sem ga dobil. Vendar me to priznanje obvezuje, da moram nadaljevati z delom. Zato mi tudi ni žal, da sem se opredelil za revolucijo, ki se še vedno nadaljuje.
Borci ste bili in ste še borci, je to aktivna borba?
Na letni skupščini ZZB NOV v Domžalah, ki je bila 8. maja letos, sem citiral Titove besede: „Če se enkrat opredeliš za revolucijo, potem ji moraš ostati zvest do konca življenja". Ko je to povedal borcem na kongresu v Buavi, je gotovo zahteval, da ostanemo borci še naprej, saj boj še ni končan. To se najbolje vidi danes in vsa povojna leta, da se je vedno treba boriti za nekaj boljšega, naprednejšega v naši samoupravni socialistični družbi.
Vrednote NOB izginjajo. Kaj storiti?
Žal, naše revolucionarne vrednote izginjajo. Za to smo delno krivi tudi sami borci. Ko smo se odločali za lik borca, smo vse preveč popuščali. Takrat so vsi vprek pisali in dajali izjave, da so aktivno sodelovali v NOB. To ni bilo prav, mislim, da bi izjave morali dajati samo organizatorji vstaje, ki so bili aktivni v ilegali, z orožjem v roki. Tako je pisalo tudi v pravilniku za priznanje posebne delovne dobe.
Zaradi takih stvari in dogodkov tudi izginjajo vrednote NOB. So pa tudi borci, ki jih danes zapušča spomin, pa so začeli pisati memoare o predvojni revoluciji in tudi o povojnih dogodkih, ki pa niso v čast njim, niti naši pretekli zgodovini.
Kakšna je socialna varnost borcev, kako je poskrbljeno za zdravstveno varstvo?
Kakšna je socialna varnost in kakšno je zdravstveno varstvo borcev in invalidov NOV? Mislim, da je za nekatere precej težko stanje, živijo v precej težkih socialnih razmerah „z minimalno pokojnino, predvsem borci in aktivisti, ki nimajo status borca pred 9. septembrom 1943. Za tiste, ki so finančno ogroženi skrbi naša družbenopolitična skupnost, da prejemajo priznavalnino in druge varstvene dodatke. ' Bolj smo lahko veseli in zadovoljni glede zdravstvenega .varstva borcev in invalidov. Čeprav smo tudi tu omejeni s finančnimi sredstvi mislim, da nam družbenopolitična skupnost nudi tisto, kar je osnovno potrebno. Verjetno pa bomo morali sami omogočiti zdravljenje v zdraviliščih tistim, ki so tega zdravljenja resnično potrebni. Tudi tu se nekateri preveč egoistično obnašajo in želijo koristiti zdravilišče za svojo pravico. Zato smo naročili krajevnim organizacijam ZB in WI NOV, da več skrbijo za zdravstveno stanje svojega članstva, in da pravočasno sporočajo, komu je potrebno pomagati.
Omenim naj še delo dispanzerja, oziroma ambulante za borce NOV v Dom-
žalah, ki nam nudi vse potrebno. Vendar bi rad opozoril nekatere borce, ki so dokaj nedisciplinirani pri preventivnih pregledih. Naj omenim, da je v letu 1984 dr. Fakaš opravil 274 prvih pregledov borcev, na drugi pregled, po rezultate, pa je prišlo samo 162 borcev. Tak preventivni pregled je brez uspeha, ker se zdravnik in pacient nista pogovorila o njegovem zdravstvenem stanju. Zato prosim, da spoštujemo zdravniške nasvete, saj so nam vsak dan bolj potrebni.
Naj omenim tudi zobozdravstvo za borce v občini Domžale. Mislim, da tudi tu ni nobenih problemov. Za vso- skrb socialne varnosti, zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva se lahko samo zahvalimo družbenopolitični skupnosti.
Koliko spomenikov govori o časih NOB na domžalskem, ali kažejo vsi ti spomeniki na dovolj veliko mero spoštovanja?
Domžalčani smo lahko ponosni na knjigo Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini. V tej knjigi je precej obširna zgodovina o vseh pomembnih dogodkih, ki so se dogajali med NOB v teh krajih. Mislim pa, da so nekateri preveč zapuščeni, česar ne bi smeli dopustiti. Vendar danes nekateri borci mislijo, daje to naloga nekoga, ki je za to plačan. Pa ni tako, to je naše in za vse moramo poskrbeti, da bodo urejeni in očiščeni. Vsa strokovna dela pa opravlja odgovorna služba, ki popravlja ali obnavlja črke in drugo na spomeniških obeležjih. Danes imamo preko 100 pomnikov, to je veliko za vzdrževanje, zato prosim vse tiste, ki danes predlagajo postavitev novih spominskih plošč ali spomenikov, da o tem bolj razmislijo, predvsem naj krajevne organizacije, skupaj z krajevno skupnostjo ocenijo, če je to res potrebno. Se nekaj me moti. Naj povem, da so nekateri spomeniki skoraj popolnoma pozabljeni. Ko smo se vsi skupaj odločili za postavitev spominskega obeležja, smo se zavestno odločili, da ga bomo vzdrževali, čistili in obiskovali vsaj ob pomembnem dogodku. To pa nekatere
O jedrskih odpadkih
(Nadaljevanje s 1. strani)
-Skupščina občine Domžale zahteva, da se izboljša oziroma zagotovi tesno sodelovanje Instituta Jožef Štefan s krajevnimi skupnostmi s tega območja z namenom pravočasnega informiranja občanov ter usklajenega sodelovanja tudi na področju civilne zaščite.
- Institut Jožef Štefan mora zagotoviti reden vpogled v hranjenje jedrskih odpadkov predstavnikom krajevnih skupnosti s tega območja.
-Predstavnikom krajevnih skupnosti s tega območja morajo biti dostopne meritve o sevanju in izpustih iz reaktorja s tem, da izvede občasne primerjalne meritve tudi Zavod za varstvo pri delu SR Slovenije in sicer najmanj dvakrat letno.
— Skupščina občine Domžale zahteva, da Institut Jožef Štefan po-
novno prouči na podlagi analize primernost lokacije načrtovane gradnje laboratorijske hale za dejavnost na področju anorganske kemijske tehnologije. V analizi mora Institut Jožef Štefan upoštevati alternativne'rešitve lokacijske načrtovane hale ter predlagati optimalno varianto. Skupščina občine Domžale namreč opozarja na dejstvo, da je to območje že močno obremenjeno z onesnaževalci.
- Izvršni svet Skupščine občine . Domžale naj spremlja izvajanje teh sklepov in o tem poroča Skupščini občine Domžale.
Navedeni sklepi so rezultat dolgotrajnega usklajevanja med vsemi prizadetimi. Naloga vseh pa je, da jih dosledno spoštujejo, saj bi nespošto-vanje le teh lahko prineslo veliko škodo.
KS pozabljajo. Res, da bi borčevska organizacija morala dati iniciativo KS. Verjetno pa ne bi veliko stalo, če bi enkrat letno obiskali ta obeležja in se z mladino in krajani spomnili teh dogodkov. Posebej še letos ob 40-letnici zmage nad fašizmom, saj smo se tako dogovorili tudi na letni skupščini ZZB NOV, da bomo povabili svojce padlih ali pa ustreljenih talcev na ta srečanja. Tudi tu mladina črpa vrednote revolucionarnih tradicij NOB.
Koliko je borcev v občini, koliko prvo-borcev,  koliko internirancev, izgnancev, koliko je borčevskih pokojnin in drugih oblik   financiranja?   So   borci   dovolj ** aktivni?
Borci v družbenopolitični skupnosti smo kar dosti aktivni, vendar se naša vloga ne izkazuje povsod, kjer bi se morala. Vseh borcev in aktivistov z vojaškimi vojnimi invalidi je 2.706, od tega je 1.348 moških in 1.358 žensk. Vendar je dobra tretjina starejša od 70 let. Tudi umrljivost se iz leta v leto veča. V domovih počitka živi 60 članov. Organizirani smo v 22 kraj. organizaci-jaz ZB NOV in v petih krajevnih organizacijah WI ter dveh sekcijah WI NOV.
Kljub temu, da je 945 borcev starejših od 70 let, pa nas je 796 borcev, ki smo še vedno družbenopolitično aktivni, res je, da nekateri več, drugi manj. To je še vedno dobra brigada, ki mora nekaj pomeniti v družbenopolitični skupnosti ne samo v občini, pač pa tudi v republiki. Še vedno pa je 328 mlajših članov ZB, ki so zaposleni v raznih delovnih in drugih organizacijah.
Ali v DPS delujemo dovolj racionalno?
Mislim, da družbenopolitična skupnost ne deluje dovolj racionalno, še vedno preveč govorimo, pa naj bo to v zveznih organih, republikah, občinah in mogoče tudi v KS. Se ved.io nismo prišli od besed k dejanju. Se vedno govorimo, da moramo več in bolje delati. Ta izrabljena parola »redno leti na vse, nikdar pa nihče ne reče, da delavec ali delavka pri stroju mora delati, da pa tisti iz režije in ki niso odgovorni za svoje delo, slabo ali pa zelo malo delajo. Poglejte, koliko je bilo zaposlenih v občini pred 10-timi ali 20-timi leti in poglejmo koliko jih je danes v občinski upravi, DPO, SIS-ih in drugih organizacijah in društvih. Povsod se izgovarjajo na povečanje dela, ki si ga pa tudi nalagamo z našo zakonodajo, katero sami pišemo in sprejemamo. Pa še nekaj: danes ima vsak sekretar nekaj svojih šefov, ki usmerjajo delo v referatih. Spomnite se 10, 20 let nazaj koliko jih je delalo za skupščinsko gradivo in za sejo skupščinskih teles, in koliko jih je danes - sekretar ima svoje sekretarje in tajnice svoje tajnice. Se dve službi ne znamo organizirati. To je kadrovska služba, ki je za vso občino zelo pomembna in Informativni center ali kot smo rekli INDOK.
Več kot leto dni se dogovarjamo o direktorju Kmetijske zadruge v Domžalah, katerega smo sedaj končno dobili po 20-tih mesecih. Vsi odgovorni po svoje krojijo kadrovsko politiko, kot, da je v kmetijstvu vse lepo urejeno in ni nobenih problemov kako je z kmečkimi pridelki, mlekom, gnojili in podobno, Pa tudi kako je z komasacijo, ki se vleče iz leta v leto. Vsi pa radi govorimo, da moramo pridelati več hrane za nas in za živino.
Druga naša, prepočasna, naloga se vleče za ureditev Centra za socialno delo v Domžalah. Tudi rešujemo mesto direktorja že 15 mesecev. Tudi tu so tisti, ki so najbolj odgovorni za rešitev socialne problematike prepočasni, čeprav je danes socialno stanje nekaterih občanov zelo ogroženo. Ne samo tu, pač pa povsod, kjer so težki in celo politični problemi bi morala družbenopolitična skupnost, bolj odločno in hitro reševati probleme.
Nehajmo sprejemati zakone, odloke, sklepe, družbene dogovore in sporazume, ki niso življenjski in katere ne spoštujemo in zavestno kršimo. Zahtevajmo, da se bo birokracija zmanjšala, da bomo manj govorili in sprejemali razna stališča, in da se bomo premaknili z mrtve točke k delu, odgovornosti, spoštovanju človeka, tovarištvu, poštenju, in ne vem kaj naj še rečem.
Zato ocenimo sedanje vodstvo in povejmo, kdo zavira, da nam delo ne teče tako, kot smo se dogovorili. Volitve so pred nami in naj ne bo samo prazna parola, da je treba izvoliti prave ljudi na prava mesta.
Ali smo resnično dosegli demokratičnost vseh postopkov ali gre za navideznost (planiranje, kadrovska politika, stanovanjske zadeve, urbanistične odločitve)!?
Na to vprašanje smo delno odgovoril. Mislim pa, da se o doseženih uspehih, ki niso majhni, dostikrat premalo demokratično dogovorimo. Lahko bi trdil, da se včasih dogovorimo le navidezno, to so predvsem urbanistične odločitve. Poglejte, imamo nove šole, ki pa so strokovno zelo slabo zgrajene, povsod zamaka in ne vem-.kaj bi lahko še rekli. Tu imamo še domova počitka, v Domžalah in Mengšu. Poseben problem pa dela tudi objekt SPB-1. O tem se je dosti govorilo in pisalo po časopisih, zato ne bi kaj več govoril. Mogoče bi moral kaj reči o planskih dokumentih, komunali in stanovanjskih izgradnji.
Tu nisem doma, pa zato ne želim govoriti. Tudi o kadrovski politiki in kadrovskih
odločitvah se največkrat dogovarjajo v ozkih krogih. O tem sem tudi že svoje povedal.
Kot predsedniku OO ZZB NOV se izteka mandat. Za kaj ste se v preteklem mandatu najbolj zavzemali?
Moj mandat je predolg 4 + 4 je resnično preveč za vsakega predsednika. Tudi ni prav, da so nekateri sprejeli enoletno mandat. Mislim pa, da je prav, da se v občini odločimo za enotni mandat 2 + 2. V takem mandatu se predsednik resnično odloči za organizirano delo, seveda s timom, za katere ve, da bodo kos svojih planiranim nalogam. Tak tim v ZZB imamo. Vsi smo enotno nastopali, delali in tudi bili uspešni pri delu. Vse letne skupščine so bile pripravljene in uspešne, saj smo program dela realizirah brez bistvenih pripomb.
V preteklih letih, pa tudi sedaj se zavzemamo, da bi DPS sprejemala stališča in sklepe, ki bi jih tudi realizirala tako, kot smo se dogovorili, da odločilne akcije ne bi več sprejemali v ozko zaprtih krogih, brez delegatov, oziroma brez širšega sodelovanja naših delovnih ljudi in občanov. Omenim naj besede tovariša Tita, koje rekel^a samo en človek ne more mnogo narediti, in da so naši uspehi plod nas vseh. To je resnica in v to smo se borci prepričali že v NOB, to smo govorili tudi vsa povojna leta in tako moramo govoriti in delati tudi danes, jutri in v bodoče.
Kaj bi iz poročila na letni konferenci ZZB, ki ste ga imeli^najbolj podčrtati?
Iz mojega poročila bi rad še podčrtal, da generacija, ki prevzema odgovornost od nas in vso težo gospodarskega in družbenega razvoja ima pravico, da nas vpraša, kaj smo mi, stara generacija, delali v preteklosti, pa tudi v času NOB in povojni izgradnji. Ne moremo in ne smemo pričakovati, da nam, že druga, povojna generacija slepo verjame, ker končno, mi jim resnično puščamo precej težko situacijo. Zato mislim, da imajo pravico, da nekatere vprašajo jkaj so delali med NOB in kaj po vojni. Mladina želi resnico o naši zgodovini, ker danes gledajo s svojimi očmi na našo preteklost. Mislim, da je bolje, da jo danes spoznajo in da skupaj razčistimo nekatere zgodovinske dogodke, zakaj je do njih prišlo in kaj bi bilo, če tako ne bi delali. Jasno povejmo^aj bi danes tukaj bilo in kaj bi se dogodilo, če ne bi partizani zmagali. To je le del mojega referata, mislim pa, da je še veliko pomembnega, kar bi morah povedati mladi generaciji.
So borci zadovoljni? Če niso, katero spoznanje jim najbolj greni pogled na današnjo situacijo?
Prepričan sem, da smo borci zadovoljni. Mogoče, da so tudi izjeme, toda takih je zelo malo. Pa vendar bi rad rekel, daje čas, v katerem živimo, za borce precej zaskrbljujoč, in to ne zaradi ekonomskih težav in stabilizacijskih ukrepov. Ne skrbijo nas tudi toliko dolgovi, katere imamo in jih odplačujemo pod zelo težkimi pogoji, in katere borci tudi ne podcenjujemo. Bolj nas skrbi odnos med nami, to nezaupanje, ki
nal, saj smo vsi obkroženi z atomskim orožjem. Če bi prišlo do 3. svetovne vojne, ne bi
obstaja med nami, razdira se bratstvo in enotnost in enotnost v akcijah. Skrbi nas tudi naša nesposobnost, da bi se dogovorili kako izplavati iz te krize. Borci čutimo, da izgubljamo najmočnejše orožje, to je bratstvo in enotnost, solidarnost, tovarištvo, odgovornost in borbenost, ki nam je prav zdaj najbolj potrebna. Ni nam prav, da se delno pojavlja sovražnik vseh barv in kljub temu ne reagiramo dovolj enotno in energično. Najbolj pa nam je težko in nas tudi skrbi, da nas nekateri obsojajo, da smo prav mi, borci, krivi, da je takšno stanje v državi in da je prišlo do tako težke in zapletene situacije.
Ali ste zadovoljni v osebnem in v družbenem smislu? r
Osebno sem sam zadovoljen, pa tudi v družbenem smislu. Ko, sva se o vsem tem pogovarjala, se mi zdi, da sem morda preveč kritiziral. Sicer pa, poglejte, kaj se vse po svetu dogaja. Po 2. svetovni vojni je bilo že 56 lokalnih vojn, nekje so še vedno; pa lakota, terorizem in podobno. Vsa Evropa je en sam sod smodnika ali pa atomski arze-l, saj sme n. Če bi ]
dobili zmagovalca. Drugače pa mislim, da smo Domžalčani kar enotni, dobri, skrbni, delovni in gospodarni. Le nekateri so zlobni, ki nam razdirajo to enotnost, in če ni drugače, pride še kdo iz Ljubljane, da nam kali medsebojne odnose, o katerih pa javnost ne sme uradno zvedeti, pač pa preko domžalske informativne službe „Radio Rekla kazala". Tako se vedno najde kriva ali nekriva žrtev za odstrel, ker je pač garjeva ovca. To je v Domžalah že v tradiciji.
Kako preživljate prosti čas!
Prostega časa imamo malo. Upam, da ga bom imel več po izteku mandata, to bo aprila drugo leto. Prosti čas pa rad preživim doma, na vrtu, včasih preberem kakšno knjigo in druge časopise. Rad grem med preproste ljudi, pa tudi ljudje radi prihajajo k nam. Najbolj srečen pa sem z vnuki. Ne smem zatajiti, da imam fanta rajši. Z& njih nisem nikdar utrujen. In če na koncu rečem: povsod je lepo, doma pa najlepše, tako praviva oba z ženo.
Vsak ima željo za naprej. Pa vi?
Res, vsak ima veliko želja. Mislim, da si vsak želi zdravja, ker zdravje je največje bogatstvo, to je predpogoj, če želiš, da je dom urejen in družina srečna. Vsakemu je težko, če ostane sam in po vrhu še bolan. Druga moja želja je, da bi živeli v miru, ne samo pri nas, pač pa tudi v svetu. Svoboda je res zlata, zato jo spoštujmo in delajmo tako, da ne bo prišlo nikdar do vojne ah drugih krvavih obračunov. Ne pozabimo, koliko smo trpeli v štiriletni vojni. Imam še na tisoče želja, in čeprav so skromne, vem, da se mi nekatere ne bodo nikoli uresničile. Pustiva to, Matjaž, in končajva, ker danes, če molčiš marsikomu odgovoriš. To je star pregovor.
Razgovor opravil M. Brojan
Teden solidarnosti_
(1. do 7. junija 1985)
Solidarnosti se ne zavemo le ob vsakoletnem tednu solidarnosti, njena prava vrednost se izkazuje v odnosu do sočloveka, ko je v stiski in potrebuje pomoč drugih, v odnosu do skupnih potreb v KS .občini ali širše Jco lahko le s skupnimi močmi na osnovi vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujemo skupne potrebe kot pomoč človeka človeku s prostovoljnim delom ali materialnimi sredstvi.
Ob letošnjem tednu solidarnosti potekajo »nekatere že tradicionalne aktivnosti oz. akcije:
— 23. maja 1985 je bila tudi v naši občini organizirana akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, šotorov in tekstilnih odpadkov, ki so namenjeni za solidarnostno pomoč občanom v primeru naravnih in drugih nesreč, pa tudi za nuđenje socialne pomoči oz. zbiranje sekundarnih surovin. Tako smo v občini zbrali blizu 6000 kg teh stvari, za kar se Občinski odbor RK vsem darovalcem, kakor tudi sodelujočim v akciji najlepše zahvaljuje.
— 4. junij obeležujemo kot dan krvodajalcev. Krvodajalstvo predstavlja eno najbolj humanih in solidarnostnih aktivnosti pri nas, kar dokazuje tudi 116.103 delovni ljudi in občanov, ki so v letu 1984 darovali kri, med njimi 2400 iz naše občine,
— od 28. do 31. maja je v Kranju potekal 13. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, v okviru katerega sta bila organizirana tudi dva strokovna seminarja.
— v tednu solidarnosti teče prodaja doplačilnih poštnih znamk solidarnosti, doplačilnih vozovnic za notranji promet ter vstopnic za različne prireditve (3 dni),
— posebno pozornost namenjamo informiranju občanov in delovnih ljudi o oblikovanju in namenskem koriščenju solidarnostnih sredstev, ki jih delovni ljudje in občani ter OZD izdvajajo iz osebnih dohodkov in dohodka OZD. V mesecu juliju delovni ljudje izdvajajo prispevek solidarnosti v obliki enodnevnega zaslužka.
Prepričani smo, da bo tudi letošnji TEDEN SOLIDARNOSTI pomenil oceno dosedanjih aktivnosti na tem področju in dogovor za nadaljnje delo.
Delavci Geodetske uprave so ob občinskem prazniku pripravili predstavitev najsodobnejše tehnologija ki io ponekod že imajo za obdelavo geodetskih C   -    •   U I J-      U - |- D J       I- I    - »     D J     K U Ut. U. J   •        4, -1
ogledalo mnogo družbenih in javnih delavcev. |     ^f^j^^^^nL^" Radome,Jske cete v Radomljah. V kulturnem sporedu je nastopda
med drugim tudi Godba milice.
Prireditve našega občinskega praznika
Mladi so ob občinskem prazniku pripravili kviz »Domžale v NOB«
Mladi so pripravili imeniten nastop v športnem parku v Domžalah. Skoda je le, da je bilo gledalcev manj kot prejšnja leta.
Med udeleženci proslave ob občinskem prazniku občine Domžale je bil tudi Viktor Avbelj Rudi — član predsedstva SRS ter častni občan občine Domžale.
Ob Papirnici Količevo so ob občinskem prazniku odkrili kip revolucionarju in borcu Francu Bukovcu-Ježevniku.
Ob tej priložnosti je govoril član predsedstva SRS Viktor Avbeli-Rudi. '
Predsednik SOb Domžale Karel Kušar je ob 40-letnici osvoboditve priredil sprejem za borce NOV.
Likovno društvo Peter Loboda je pripravilo v galeriji Repanšek bogato razstavo del svojih članov
UVEDBA SOBOTNIH VLAKOV. NA RELACIJI LJUBLJANA-JARŠE:
V soboto z vlakom v Ljubljano
Skupščina občine Domžale oziroma njeni organi ter ŽG - Železniško transportna organizacija Ljubljana so vse od uvedbe potniškega prometa na kamniški progi prizadevata, kako ponuditi občanom večje število vlakov, primernejši vozni red ter večje udobje in varnost v železniškem prometu, kot enega od najpomembnejših načinov primestnega prometa za občane naše občine. Dokaz dosedanje prave usmeritve je v dejansko skokovitem povečanju prevoženih potnikov od uvedbe potniškega prometa do danes.
Za sobotni prevoz potnikov iz Jarš v Ljubljano in obratno ŽTO poizkusno uvaja z 2.6.1985 promet na relaciji Ljubljana — Jarše — Ljubljana vlak DMV 713 s postanki na naslednjih postajah oziroma postajališčih: Ljubljana, Brinje, Črnuče, Trzin-Mlake, Trzin, Domžale, Rodica, Jarše.
Pogoj za uvedbo in vožnjo sobotnega vlaka je, da Skupščina občine Domžale pokriva del gibljivih stroškov, ki znašajo 30.000,00 din za vožnjo 4. parov vlakov za vsako soboto na relaciji Ljubljana - Jarše.
Poizkusna vožnja sobotnega vlaka naj bi trajala najmanj do konca septembra, saj letni meseci (julij, avgust) ne bodo podali prave slike interesa občanov glede na letne
dopuste. Takrat bo izdelana posebna analiza o številu potnikov ter opredelilo ali sobotni vlak da ali ne. V primeru, da bodo rezultati zadovoljivi, se bomo v jeseni pravočasno pričeli pogovarjati o eventuelni uvedbi nedeljskih vlakov.
In kaj pričakujemo od sobotnih vlakov?
Omogočili bomo občanom normalno
vožnjo na delovno mesto, saj večina delovnih organizacij dela prvo ali zadnjo soboto v mesecu; omogočili občanom, da se bodo brezskrbno brez posebnega prerivanja po avtobusih odpravili v Ljubljano po nakupih ter drugih opravilih; skupaj z ABC Napredek Domžale bomo skušali zagotoviti v naših domžalskih trgovinah in drugih lokalih čim večji obisk Ljubljančanov; sobotni vlak bo pripeljal v Domžale tudi marsikaterega občana Ljubljane, ki bi želel spoznati kulturne ter naravne lepote naše občine, kar je glede na bližino in cenenost vožnje lahko pomemben cilj sobotnega izleta.
Ocenjujemo, da je realizacija te akcije zgleden primer dobrega sodelovanja z Železniškim gospodarstvom Ljubljana ter njegovega povezovanja s potrebami delovnega človeka in občana, čeprav si včasih predstavljamo železnico kot velik, tog sistem, kjer je težko doseči kakršnokoli spremembo, ugotavljamo, da je v primeru kamniške proge zelo fleksibilna kljub pomanjkanju finančnih sredstev. Žal pa velja v občini Kamnik ocena, da za sobotni vlak med kamniškimi občani ni pravega interesa, zato bo vlak najmanj do septembra vozil le do Jarš, kar seveda povzroča naši občini
KDAJ V SOBOTO?
Občanom sporočamo, da bodo ob sobotah vozili vlaki takole:
-odhodi iz Ljubljane v Jarše: 4.52, 6.50. 13.15, 15.15 - odhodi iz Jarš v Ljubljano: 6.16, 8.15, 14.30, 16.30
določen del višjih stroškov, kot bi ti bili sicer, pa tudi marsikateri občan bo prikrajšan za vožnjo v oziroma iz Kamnika oziroma še širše gledano v kombinaciji z avtobusom iz Kamnika do Kamniške Bistrice in Velike planine.
Naši kratkoročni cilji vezani na železnico so v bodoče predvsem sledeči:
- spremeniti status kamniške proge iz pogodbene v redno progo
- preseliti v celoti tovorno postajo iz Domžal v Jarše
- urediti podhod preko proge v Domžalah (ob soseski SPB-1 do šole)
- urediti avtomatsko varovanje cestno-prometnih križanj v Dcpali vasi
- uvedba še nadeljskih vlakov
Srednjeročni oz. dolgoročni cilji pa so predvsem sledeči:
- kvalitetno urediti potniški terminal za avtobusni in železniški promet (preseliti
avtobusne postaje) ter dejansko doseči, da avtobusi v pretežni meri pripeljajo potnike do vlaka iz celotne občine (ploskovno pokrivanje)
- zgraditi industrijske tire za potrebe Heliosa, Tosamc in Žita ter Leka in skladiščne cone
- v končni fazi (po letu 2fi&) dejansko zasledovati vizijo dvotirne elektrificirane proge z varianto poglobitve trase skozi Domžale, saj železnica sedaj preseka Domžale na dva dela s pol urnimi ali še krajšimi intervali vožnje vlaka ob optimalnih hitrostih in skrajšanem času potovanja v oziroma iz Ljubljane.
Občani Domžale - v kolikor želimo trajno zadržati novo pridobitev - sobotni vlak - se v čim večjem številu odpeljimo Z vlakom ob sobotah v Ljubljano!
APRE
Na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale št. 3/83) ter Sprememb in dopolnitev Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, sprejetih na seji Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale z dne, 14.5.1985, Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale razpisuje
13. javni natečaj
za pridobitev posojil za stanoyanjsko gradnjo iz združenih sredstev vzajemnosti
I. PRAVICA
Pravico po tem natečaju imajo:
1. Temeljne organizacije združenega dela in Delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju in ki združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, ki jim pristojni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti začasno, deloma ah v celoti odloži plačilo obračunanega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti.
2. Delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih iz prejšnje točke, ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 24 mesecev pred natečajem oziroma so že dobili stanovanjsko posojilo na podlagi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto^za katero prosijo posojilo.
3. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti najmanj eno leto pred natečajem in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj 24 mesecev pred natečajem, oziroma so že dobili stanovanjsko posojilo na podlagi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto, za katero prosijo posojilo.
4. Kmetje - kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo za stanovanjsko graditev najmanj 24 mesecev pred natečajem, oziroma so že dobili stanovanjsko posojilo na podlagi namenskega varčevanja ter združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale.
(Za občane, ki so navedeni v točkah 2-4 se v nadaljevanju uporablja izraz delavci).
II. VISINA IN VRSTA POSOJIL TER POSEBNI POGOJI
Skupni razpisani znesek za posojila je 138,100.000.-din.
Razpisani znesek je namenjen: 1. 63,000.000.- din za nakup družbeno najemnih stanovanj za delovne organizacije ter za nakup stanovanj v etažni lastnini za
delavce, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela iz točk 1, 2 in
4 1. poglavja tega natečaja.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti lahko dobijo posojilo po tem razpisu, če poleg pogoja iz točke 1 I. poglavja tega natečaja izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da predložijo plan, v katerem jc plan "dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje;
- da predložijo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
- da sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti;
- da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja;
- da kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, oziroma tistih stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež njihove delovne enote;
- da jim posojilo po tem natečaju skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup ah prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot;
- da predložijo sanacijski načrt, če poslujejo z izgubo;
- da predložijo netto OD na zaposlenega v preteklem letu;
- da predložijo sodno overjeno pogodbo o nakupu stanovanjske enote.
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija ter odplačilna doba se izračunata po 13. členu Pravilnika. Obrestna mera pa je
5 %.
Delavci lahko dobijo posojilo za nakup stanovanja ,v etažni blokovni gradnji, če poleg pogojev iz točke 2 in 4 I. poglavja tega natečaja izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da predložijo soglasje svoje delovne organizacije, ki združuje sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale;
- da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje in da sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega primernega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše, počitniške hiše ali prostorov, ki jih uporabljajo-za počitnice ali oddih;
- da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in da bodo z nakupom lastnega stanovanja sprostili družbeno stanovanje;
- da bodo kupnino prodane lastne nestandardne stanovanjske enote porabili za nakup stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo;
- da pri nakupu stanovanja z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo;
- da zadnjih 5 let niso dobili posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini;
- da so sposobni vračati posojilo. Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup
stanovanja znaša največ 50 % od maksimalne vsote vseh posojil, upoštevaje dejansko stanovanjsko površino iz kupne pogodbe in stanovanjski standard iz 6. člena sprememb in dopolnitev Pravilnika.
Osnova za izračun višine posojila je zadnja znana cena po dokumentaciji oziroma cena, ki jo določi stanovanjska skupnost v skladu z 19. členom Družbenega dogovora.
Višina posojila, ki ga dobi delavec se izračuna po 8. členu sprememb in dopolnitev Pravilnika in je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana prosilčeve družine za zadnje 3 mesece v primerjavi s povprečnim osebnih dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in višino posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga jc že dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja.
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanje oziroma stanovanjsko hišo(za katero prosi posojilo.
Pri izračunu višine posojila iz teh sredstev se znesek posojila, pridobljenega na osnovi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto valorizira po lestvici iz 9. člena Sprememb in dopolnitev Pravilnika.
Doba vračanja posojila za nakup stanovanja oziroma stanovanjske hiše se izračuna po 24. členu Pravilnika. Obrestna mera je 5 %.
Delavci predložijo k vlogi za posojilo naslednjo dokumentacijo:
- prošnja za posojilo (obrazec);
- soglasje delovne organizacije (obrazec);
- potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku za zadnje 3 mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek; (obrazec)
- potrdilo o številu družinskih članov;
- potrdilo o premoženjskem stanju;
- kopijo pogodbe o namenskem varčevanju;
- kopijo posojilne pogodbe za posojilo pridobljene na osnovi namenskega varčevanja (posojila, pridobljena na osnovi odprodaje konvertibilne valute se ne upoštevajo);
- izjavo o že pridobljenih posojilih za nakup istega stanovanja;
- dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih;
- kopijo pogodbe o nakupu stanovanja (sodno overjeno).
Prednost pri pridobitvi posojila za nakup stanovanja, ima delavec, ki
-je sam ah njegova družina v težkem zdravstvenem stanju,
- ima slabše stanovanjske razmere, -je nosilec stanovanjske pravice na
družbenem stanovanju in ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil organizaciji, ki mu ga je dodelila,
- kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku,
- na zadnjem - 12. javnem natečaju ni prosil za posojilo.
2. 5,000.000.- din za nakup stanovanj v etažni lastnini za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposlene delavce, delovne ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali
drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine D6mžale najmanj eno leto pred natečajem.
Delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih dobijo posojilo po tem natečaju, če poleg pogojev iz točke 3 I. poglavje natečaja izpolnjujejo še vse ostale pogoje enako kot delavci v združenem delu. Dokumentacija, ki jo morajo predložiti k vlogi je ista kot za delavce v združenem delu kakor tudi ostali pogoji kot so višina posojila, doba vračanja, obrestna mera, itd.
3.56.100.000.- din za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji.
Posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš lahko pridobijo delavci iz točk 1, 2 in 4 I. poglavja tega natečaja če izpoljujejo še naslednje pogoje:
- da predložijo soglasje delovne organizacije oziroma delodajalca;
- da imajo stanovanjski objekt zgrajen do III. gradbene faze;
- da nimajo stanovanja oziroma imajo neustrezno ah neprimerno stanovanje in da sami ah njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem niso lastniki: vseljivega .primernega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše ali prostora, ki jih uporabljajo za počitnice in oddih
- da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z dograditvijo ali prenovo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje;
- da porabijo kupnino lastne nestandardne stanovanjske hiše za gradnjo oziroma dograditev stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo;
- da so sposobni vračati posojilo.
Posojilo, ki ga' dobi delaec za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanjske hiše znaša največ 50 % od maksimalne vsote vseh posojil upoštevaje standardno stanovanjsko površino in omejitve po 25. členu Pravilnika. Za prenovo stanovanja ah stanovanjske hiše se šteje: - pridobitev novih stanovanjskih površin, - izboljšanje funkcionalnosti stanovanjske površine, glede sanitarnih, ogrevalnih in izolacijskih pogojev, pri tem pa je investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanjskih površin izključeno.
Osnova za izračun višine posojila za individualno gradnjo je cena, ki jo določi Stanovanjska skupnost v skladu z 19. členom Družbenega dogovora.
Višina posojila, ki ga dobi delavec za individualno gradnjo se izračuna po 8. členu sprememb in dopolnitev Pravilnika in je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana družine za zadnje 3 mesece v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in višino posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je že dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja.
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, za katero prosi posojilo.
Pri izračunu višine posojila iz teh sredstev se znesek posojila, pridobljenega na osnovi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto valorizira po lestvici iz 9. člena sprememb in dopolnitev Pravilnika.
Doba vračanja posojila za individualno gradnjo se izračuna po 24. členu Pravilnika, obrestna mera je 5 % letno.
Delavec mora k vlogi za posojilo predložiti naslednjo dokumentacijo:
- prošnja za posojilo (obrazec);
- soglasje delovne organizacije,
- potrdilo o osebnem dohodku za zadnje 3 mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek (obrazec),
- potrdilo o številu družinskih članov, ; - potrdilo o premoženjskem stanju,
- kopijo pogodbe o namenskem varčevanju,
- kopijo posojilne pogodbe za posojilo, pridobljeno na osnovi namenskega varčevanja (posojila, pridobljena na osnovi odprodaje konvertibilne valute se ne bodo upoštevala),
- gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del,
, - zemljiško knjižni izpisek; v primerih, kjer se zemljiško knjižni izpisek ne glasi na ime prosilca še izjavo o dovolitvi vknjižbe posojila,
- izjavo o že pridobljenih posojilih i za gradnjo oziroma obnovo istega stanovanja ah stanovanjske hiše.
Prednost pri pridobitvi posojila za individualno gradnjo ima delavec ki:
- je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju,
- ima slabše stanovanjske razmere,
- je nosilec stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in ga bo po preselitvi v svojo hišo prepustil organizaciji, ki mu ga je dodelila,
- gradi stanovanjsko hišo, vseljivo v krajšem roku,
- na zadnjem 12. javnem natečaju ni dobil posojila iz sredstev vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale.
4. 14,000.000.- din za gradnjo, nakup ah prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji za delavce iz 3. točke I. poglavja tega natečaja (zaposleni pri zasebnih delodajalcih), če izpolnjujejo naslednje pogoje (poleg pogoja iz točke 3 I. poglavja tega natečaja):
- da predložijo soglasje svojega delodajalca,
- da imajo stanovanjski objekt zgrajen do III. gradbene faze,
- da nimajo stanovanja oziroma imajo neustrezno ali neprimerno stanovanje in da sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem niso lastniki: vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše ah prostorov, ki jih uporabljajo za počitnice in oddih,
- da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z dograditvijo ah prenovo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje,
- da porabijo kupnino lastne nestandardne stanovanjske hiše za gradnjo oziroma dograditev stanovanjske hiše, za katero prosijo1 posojilo,
- da so sposobni vračati posojilo.
Dokumentacija, ki jo morajo predložiti k vlogi je enaka kot za delavce v združenem delu (3. točka II. poglavja tega natečaja). Ostali pogoji kot so višina posojila, doba vračanja in obrestna mera so enaki kot za delavce v združenem delu.
III. ROK IN KRAJ
Vloge za posojilo je potrebno dostaviti v roku 21 dni od objave natečaja na naslov: Delovna skupnost SIS materialne proizvodnje občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale, kjer dobite tudi vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajnimi pogoji in obrazce, potrebne za udeležbo na natečaju.
Vloge, prispele na naslov po roku in nekompletne vloge se ne bodo obravnavale.
Odbor za planiranje bo po zaključku natečaja obvestil udeležence o izidu natečaja. Rezultat natečaja bo objavljen v Občinskem poročevalcu občine Domžale.
Domžale, dne 10.6.1985
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije
V preddverju hale Komunalnega centra so pripravili zanimivo razstavo o zobozdravstvu med NObb, katere iniciator in pripravljalec je bil dr. Velimir Vulikić (na sliki)
Razstava v preddverju Hale KC v Domžalah:
ZOBO1
ZDRAVSTVENA SKRB MED NOB
Skupnost zobozdravstvenih delavcev narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije v sodelovanju z Muzejem Ljudske revolucije in tovarno Lek so ob domžalskem občinskem prazniku priredile 24. maja 1985 obsežno razstavo o partizanskem zobozdravstvu na Slovenskem. Pravzaprav gre za v tem primeru za povzetek dolgoletnega znanstveno-raziskovalnega dela dr. znanosti Velimir/a Vulikića, ki je na to temo pred časom opravil doktorat na Vojaški akademiji v Beogradu.
Izredno delovno zagnanost, doslednost in napor raziskovalca, ki je v šestem letih znal študijsko zaobseči težko, ponekod pa že skoraj nedosegljivo dostopno gradivo, je podčrtal tudi dr. Mitja Šircelj, direktor TOZD Zobozdravstvo, domžalskega zdravstvenega doma.
Na razstavi je v preglednem prikazu moč videti mnoge partizanske zobozdravstvene delavce, terenske posnetke dela na terenu, dokumente, gradivo, opremo. V celoti vzeto gre za dragoceno, znanstveno, urejeno inventarizacijo vsega, kar govori o specifični skrbi zdravstvene službe v partizanih, dragoceno pa je tembolj, ker je bila narejena v rano še pravšnjem času, ko je bila rekonstrukcija dogodkov možna tudi še iz ustnih virov.
V kulturnem sporedu je ubrano petje prispeval mešani pevski zbor zdravstvenih delavcev iz Domžal pod vodstvom pevovodkinje Katarine Arčon-Žavbi.
Is
Predstavljamo dva dobitnika priznanja
Razstava o zobozdravstvu je vzbudila mnogo zanimanja tudi med delegati, ki so si ob priliki proslave občinskega praznika razstavo z zanimanjem ogledali.
Prof. dr. Andrej Salehar, dipl.ing.kmet. in Marko Kobe, dipl. ing. kmet. — dobitnika priznanja Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za razsikovalno delo na področju prašičereje z naslovom Proučevanje križanj s pasmo Duroc"
Delo na področju selekcije prašičev predstavlja vzoren primer sodelovanja med Biotehniško fakulteto, VTOZD za živinorejo in Agroemono Domžale, TOZD Prašičereja Ihan.
Na podlagi predhodnih študij in raziskav je skupina strokovnih delavcev in raziskovalcev pod vodstvom prof.dr. Andreja Šaleharja iz BF in Marka Kobeta, dipl.ing.kmet. iz Prašičereje Ihan vključila v raziskovalne in selekcijske programe novo pasmo prašičev DUROC — 33. Na osnovi rezultatov proučevanja križanja 12x33 in 12 x 55 (dosedanji program) so prišli do zaključkov, da v plodnosti med obema križanjema ni nobenih razlik, zato pa imajo križanci 12 x 33 večjo zmogljivost rasti in za 6,48 % boljše izkoriščanje krme. Delež mesa je na živo težo pri križancih 12x33 - 34,78 % in pri križancih 12x55 - 33,81 %. Na enega križanca 12 x 33 pride za 1.350 din več dohodka, kar pomeni na farmi v Ihanu 40.509.000 din več dohodka na leto.
Kakšno vlogo pripisujete križanju v prašičereji in kje so njegovi začetki pri nas?
Salehar: „Križanje je v zadnjih desetih letih preraslo v vsakdanjo metodo izboljševanja proizvodnosti prašičev in brez njega si ne moremo predstavljati moderne prašičereje. A prehoditi je bilo treba dolgo pot, da smo prišli do današnjih rezultatov. S križanjem smo se v Ihanu - takrat sem bil tam še zaposlen - začeli ukvarjati že 1. 1965, bolj pospešeno pa 1. 1967. V letu 1969 smo ugotovili dobro kombinacijo tropasemskega križanja 12x55, ki je po letu 1973 dobilo široko uporabo v praksi. To križanje je bilo osnova za selekcijski program za prašiče, za postavitev nove organizacije dela pri selekciji prašičev v Sloveniji.
Izdelan selekcijski program na osnovi tropasemskih križanj pri prašičih je plod skupnih prizadevanj BF, VTOZD za živinorejo in Agroemono, TOZD Prašičereja Ihan, ki že leta uspešno sodelujeta. Kakšne pa so možnosti za selekcijo prašičev na farmi v Ihanu?
Kobe: Zaradi velike populacije prašičev na enem mestu — osnovna čreda obsega 4200 plemenskih svinj in 80 plemenskih merjascev — je možnost selekcije izredno dobra. Prav tako je pomembna kontinuirana proizvodnja. Letni obseg prireje v Ihanu je 73.000 kom pitancev v teži do 100 kg, ter 12.000 plemenskih svinj ,in
Andrej Šalekar        Marko Kobe
Prof.dr. Andrej Salehar, dipl.ing. kmetijstva se je rodil 1. 193§ v Ljubljani. Po gimnaziji se je vpisal na agronomski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani in t. 1962 diplomiral. Za diplomsko nalogo je prejel. 1. 1963 Prešernovo nagrado. Najprej se je zaposlil na Kmetijski zadrugi Vrhnika, 1. 1963 pa je prišel v Prašičerejo Ihan. Tu je tri leta opravljal delo vodje reprodukcije, od 1966 do 1972 pa je bil vodja selekcije.
Marko Kobe, dipl.ing. kmet. je rojen v Novem Mestu 1. 1950. Na agronomskem oddelku BF je 1.197 diplomiral in se zaposlil v Agro-emoni Domžale, TOZD Prašičereja Ihan. Najprej je opravljal delo operativnega selekcionarja, sedaj pa je vodja selekcije.
merjascev. Se en pogoj za dobro selekcijo je osemenjevanje, ki v Ihanu uspešno teče že 20 let. Odstotek brejnosti je v poprečju 80, letna proizvodnja pa je 2,2 gnezda na plemen-
sko svinjo in poprečno 10 živorojenih pujskov na svinjo."
Trenutno nudi farma v Ihanu dvoje križanj: 12 x 55 in 12 x 33, kombinirano križanje 12 x 53 (merjasec križanec), pa je v preizkusu. Za nas je zanimivo predvsem križanje 12 x 33, za katerega raziskovanje in rezultate sta prejela tudi priznanje ORS Domžale.
Salehar: „Križanja s pasmo duroc smo načrtovali tako,a da na prvi stopnji preizkusimo kombinacijo med svinjami linije 12 in merjasci duroc (33). Pri tem smo proučili vse gospodarsko pomembne lastnosti. Sedaj bomo prašiče lahko pitali tudi do večje telesne teže, kar je zanimivo predvsem   za   klavno industrijo.
Zakaj ste se odločili prav za ameriško pasmo duroc, za katero nekateri pišejo, da je najbolj razširjena pasma prašičev po svetu, predvsem na obeh ameriških kontinentih in v Aziji, medtem, ko je v Evropo prišla šele po 1. 1970?
Salehar: „Ta pasma prašičev je izredno primerna za križanje in tudi druge evropske države so jo kupile prav zaradi poizkusov v križanju. To so prašiči temno-rdeče-rjavo-črne barve. So močne konstitucije in imajo visoke in močne noge. Porabijo razmeroma malo krme za kg prirasta, imajo pa dobro rastnost in tud; dobro sposobnost nadomestne rasti. To najbolje pove podatek, da so bili prašiči kombinacije 12 x 33 ob zakolu pri 135 kg za 7,86 dni mlajši od križancev 12 x 55 in vso prednost v starosti so pridobili v obdobju do 50 kg. Duroc ima sicer veliko pozitivnih lastnosti, vendar zaradi svoje slabe plodnosti ni primeren za rejo v čisti krvi."
Kobe: „Vse te lastnosti pasme duroc so bile za križanje zelo pomembne, saj je bilo na farmi v Ihanu prav v tem času v skladu s potrebami naše klavnice v Zalogu postavljena zahteva po višji teži pri zakolu.
Ob koncu pogovora in p redno se vam zanj zahvalim, naj postavim tole vprašanje: Kaj menite o sodelovanju med ORS in znanostjo ter - kaj vama pomeni podeljeno priznanje?
Salehar: „Mislim, da lahko rečem v imenu obeh, da sva bila priznanja zelo vesela, predsem zato, ker sva ga prejela iz sredine, kjer že vsa leta delava, hkrati pa upava, da bodo izsledki najine znanstvene raziskave doprinesli k napredku prašičereje tako v Ihanu kot tudi drugod. Predvsem pa sem vesel, da nam ORS Domžale finančno pomaga.
Y\ 1= I* /X iV « IE l*»
Vido Repanšek Kidričeva 8 61234 Mengeš tel. doma: 721-162
Ali vam je znano:
ORGANIZATORJEM JAVNIH PRIREDITEV
Že nekaj časa ugotavljamo, da organizatorji javnih prireditev le-te priglašajo prepozno.
Da ne bi več prihajalo do neljubih ukrepov proti vsem organizatorjem javnih prireditev posredujemo naslednje informacije.
1. Javno prireditev (plesi, veselice, itd.)
je potrebno priglasiti najmanj 5 dni pred nameravano prireditvijo. V priglasitvi oz. v vlogi za izdajo dovoljenja je potrebno navesti podatke o organizatorju prireditve, naslov prireditve, kraj, trajanje, čas (začetek — konec), datum, ime in priimek odgovorne osebe ter poimenski seznam redarjev.
2. Javni shod
Sklicatelj je dolžan javni shod priglasiti najmanj 3 dni pred časom, za katerega je shod napovedan. V priglasitvi oziroma vlogi za izdajo dovoljenja mora biti naveden sklicatelj javnega shoda ter naveden dnevni red in oseba, ki je določena za vodjo shoda. Navedeni morajo biti tudi drugi podatki, ki veljajo za izvedbo javne prireditve.
3. Športne in druge prireditve na cesti Športno ali drugo prireditev na cesti lahko organizira samo pravna oseba.
Vlogo za dovolitev športne ali druge prireditve na cesti mora organizator vložiti najpozneje 30 dni pred prireditvijo. Poleg vseh podatkov, ki veljajo za javne prireditvene potrebno navesti zlasti ukrepe, ki jih bo storil organizator za varnost tekmovalcev, gledalcev in udeležencev v prometu. Organizator mora vlogi priložiti tudi dovoljenje za zaporo ceste, pristojnega upravnega organa za promet (Komite za urbanizem in gradbeništvo Domžale), če je zaradi prireditve potrebno prepovedati promet. Dovoljenje za športno prireditev na cesti se ne izda, če bi bilo zaradi prireditve potrebno začasno prepovedati promet, ker ga ni mogoče preusmeriti na drugo cesto ali če bi bilo potrebno za daljši čas ustaviti promet na važnejših prometnih smereh.
V primeru, da se organizatorji javnih prireditev, javnih shodov, športnih in drugih prireditev na cesti ne bodo držali zakonsko določenih rokov, dovoljenj za izvedbo prireditev ne bomo izdaja/i, proti krši te/jem pa ustrezno ukrepali.
Sekretariat za notranje zadeve referat javnega reda in mira
nflŠE HRAJEVflE 5KUPH05TI
Pavla Peterka
Spominska svečanost na Češnjicah v spomin na 4 mučeniško padle borce, ki so darovali svoja življenja na pragu svobode
Očividec tragedije v Češnjicah Pavla Peterka:
Ne morem pozabiti
Tragedijo četverice partizanov je tragično doživela tudi Pavla Peterka (Kopačeva) iz Češnjic 24. Pri tej hiši živi že 32 let, od tega je zadnjih 5 let vdova. Kot sama pove, ji je v največje veselje in srečo - življenje med vnučki. Pogovarjava se tako o tistem tragičnem dogodku, izpred 40 let (zgodil se je 18. aprila 1945), kot tudi o novi cesti, ki je 40 let po dogodku stekla prav do spomenika četverice mučeniško padlim partizanom.
Cesta bo vendarle prinesla v te kraje malo več življenja .. .
„Res je. Do sedaj je to bila edina vas, zaselek, ki ni imel ceste. Sedaj je to urejeno. Više gori na najvišji kmetiji živita moja dva brata - brat Srečko z ženo Pepco, pri njem pa živi še brat Anton, ki je 42 let preživel v Dalmaciji. 3 leta je bil v vojski. Prav je, da je cesta prišla prav do vrha, do spomenika. Vsem nam ta cesta ogromno pomeni. Navsezadnje, tudi nekakšno priznanje je za žrtve, ki so bile na pragu svobode žrtvovane na tem mestu," zaključi Pavla Peterka.
Žalosten, prežalosten spomin
„Ko se je zgodila tragedija, sem bila mlado dekle. Se z nekaj mladimi smo pasli krave više zgoraj v gozdu. Sama sem delala butare.
Tako se spominja. Naenkrat je bilo moč zaslišati strojnico^ vpitje. Belogardisti so pobili naše mlade fante . . ." pripoveduje Pavla in v očeh so ji solze. „Izdani so bili, tako mladi in močni. Sedaj so pokopani na pokopališču v Moravčah, kamor smo jih v žalostni povorki prepeljali. Kar na našem vozu ... Žalosten spomin je to ..."
Nova trgovina v Domžalah:
Mercatorjev paradiž
V sklopu prireditev ob domžalskem občinskem prazniku so v Kolodvorski ulici odprli novo Mercatorjevo samopostrežno trgovino. Ob otvoritvi objekta so pripravili krajšo otvoritveno slovesnost, na kateri je uvodoma spregovoril Edvard Gabrovšek, direktor TOZD Grmada ljubljanskega Mercatoria.
Poudaril je, da gre v primeru domžalske trgovine za izredno pomemben dogodek, tako za delovno organizacijo kot tudi za krajane. Predstavil je sodoben objekt, ki je v funkcionalnem in tehnološkem smislu sposoben zagotoviti najsodobnejše usluge potrošnikom. Z novim objektom se tako povečujejo prodajne površine z dosedanjih 114 m2 starega Mercatorja na 300 m2 površin. Vrednost investicije znaša 80 milijonov dinarjev; gradbena dela je opravil SGP Beton, opremo pa sta zagotovila Alprem, LTH ter kopica kooperantov.
Za Mercator bi bila to prav gotovo prevelika finančna obremenitev, če ne
bi na pomoč priskočil SOZD Mercator. Vendar pa je Edvard Gabrovšek poudaril, da so tudi ta sredstva omejena. S trzinsko in domžalsko trgovino je uresničena srednjeročna planska usmeritev financiranja izgradnje trgovin Mercatorja, ki ima danes 32 poslovalnic v šišenski, bežigrajski in domžalski občini.
15 delavcev v novi trgovini bo skušalo zadovoljiti svoje potrošnike, zvečine občane iz SPB-1, saj so že doslej Me; 'ltorjevi trgovci dosegli razveseljivo raven odnosa do potrošnika.
M. B.
MARIJA KUHAR V DOMŽALAH
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc je simbol. Simbol revolucionarja, vizio-narja, delavca, ki ie svoie vizije svobode človeka, pelemnitosti prelil skozi svoje tekste trajno v večno izročilo slovenskega naroda.
Njegova vdova Marija Kuhar, preživlja zadnja leta pri svoji hčeri Mojci, por. Gosar v Stobu.
Namesto babica ji rečejo kar bica in to je - kot ka-že - njeno že kar lastno ime. 85 let ji je, pa je bistrega spomina. O čem drugem smo se pogovarjali na obisku pri njej, če ne o Prežihovem Vorancu.
„VSc, kar je mož napisal, vse to je resnično tudi doživeto. Ničesar ni prikrojeno, predelano, potvarjeno. Vedno se je razdajal za druge. Ne jaz, ne on nisva imela kaj dosti od zakona. Poročila sva se sicer leta 1924, vendar se je ves čas razdajal za delavstvo, vodil vzajemno pomoč,
bil svetovalec, sotrudnik. Pri vsaki stvari je bil zraven, nikoh doma."
Bica se spominja tov. Tita. „Lep človek je bil," pripoveduje. „Ne morem ga dovolj prehvaliti. Pa njegovo dobroto, skrb za ljudi, razgledanost. Bih smo z njim skupaj v Parizu."
Mnogo hudega je ženica, ki jih kaže dobrih 70 - preživela. Med drugim celo taborišče v Ravensbru-cku, le to jo je silno prizadelo. Drug za drugega niso vedeli,ah so živi ah ne. Prežih je okusil taborišče Mathausen. Težki časi.
Sicer - če ni v Domžalah - živi Bica na Prežihovini s hčerko Vido in vnučkama Mojco in Urško. V Domžalah, kamor zelo rada pride, jo pričakajo hči Mojca, zet Marko ter vnuka Alenka in Marko. Skupaj obujajo spomine na ateja, ki je umrl star komaj 56 let. Prijatelji Blaž Arnič, Kristina Brenkova, Drago Drušković in drugi, ki jih obišče ali pa oni njo na Prežihovini v Kotljah na Koroškem, so sodobniki človeka, ki je živel skupaj z Bico - Lovra Kuhar - Prežihovega Voranca.
Zločin na pragu svobode
V mesecu aprilu je minilo 40 let od gnusnega zločina, ki so ga v gozdu nad Češnjicami pri Moravčah zakrivili policisti in domobranci. Po hudem mučenju so pobih štiri partizane, trije so bih domačini, eden pa iz Škofje Loke.
KO ZB NOV Moravče je organizirala spominsko svečanost pri spominskem obeležju na dan OF, katere se je kljub slabemu vremenu udeležilo veliko število občanov.
Svečanost se je pričela s polaganjem venca in cvetja, ki ga je ob zvokih žalne koračnice položila delegacija KO ZB NOV Moravče, nato pa je spregovoril tov. Jože Gričar - Metod.
V kulturnem programu so sodelovali godbeniki, dekliški pevski zbor iz Moravč, recitatorji OŠ Jurij Vega Moravče in KUD „Tine Kos" Moravče.
Do nedavnega je do tega dela krajevne skupnosti vodila le izredno slaba kolovozna pot. Z izrednim prizadevanjem nekaterih domačinov in razumevanjem GG Ljubljana TOK Prese rje in SO Domžale pa so cesto razširili in nasuli. Tako je še ena kmetija dobila cestno povezavo z dolino, lažje in manj nevarno pa bo tudi spravilo lesa iz gozdov nad Češnjicami. >.
Fantje z občinske Geodetske uprave so v posebni delovni akciji obnovili obeležja v našem občinskem geometričnem središču.
Ljudje iz centra
Nova Mercatorjeva trgovina v centru Domžal v Kolodvorski ulici pomeni obogatitev trgovske ponudbe v mestu
Trgovino je z običajno otvoritveno potezo — odprla poslo-vodkinja trgovine Marija Majcen.
Točno pred letom dni smo blizu vasi Spodnje Koseze odprli obeležje Geometričnega središča občine, ki je bilo določeno tudi za našo občino. Leto je mimo, mi pa smo se pojavili v centru naše občine prav na dan, ko je ekipa delavcev Geodetske uprave opravljala vzdrževalne posege na lesenih objektih, ki so v Geometričnem središču postavljeni. Ob tem pa smo srečali tudi nekaj domačinov, ki so komentirali eno leto,odkar je v njihovi bližini določeno središče občine. Tole so povedali:
ANDREJ BURJA:
Živim v bližnji vasi Spodnje Koseze, z gozdom vred pa imamo nekako 10 ha zemlje. Gojim koruzo, pšenico, krompir. Kar se tiče Geometričnega središča — moram povedati, da gre dostopna pot vseskozi po mojem zemljišču. Obiskovalci središča so zvečine šolarji, pa kak izletnik, čevapči-čar se tudi najde. Ne, škode mi pa doslej (vsaj omembe vredne) niso napravili.
CIRIL PAVLIC:
Živim v vasi Videm št. 1 in tudi jaz imam približno 10 ha zemlje. Ljudje — vsaj kolikor jaz vidim, kar množično obiskujejo Geometrično središče, zlasti seveda šolarji, pa tudi nekaj tujcev ga je že obiskalo. Vprašate, če se kdo spozabil pa zapelje do centra kar z avtom. Po njivski poti, koder se lahko dela tudi škoda, se že zmoti kdo. Preganjam tega ne, vidim pa tudi ne rad ...
KATARINA AVBELJ:
Tudi naša kmetija obsega nekako 10 ha zemljišča, ki sicer leži v neposredni bližini centra, saj imamo nekoliko više gori svoj gozd. Bila sem letos v centru, ko smo šli po steljo. Všeč mi je, da imamo to prav v bližini naše vasi. Tudi pogozdovali smo, tako, da bodo gozdovi še gostejši. Lepo je. Sicer pa obiskovalcev sem do naše domačije skoraj ni. Bomo videli! Smo vsaj po nečem postali znameniti, da si nas je vredno priti pogledati.
w   Obvestilo za prebivalce Trzina:
I
I Težave z vodo I so že mimo!
^ 06 /roncu ma/a so za prebivalce novega, pa tudi starega Trzina yfr nastopile velike težave, v preskrbi s pitno vodo. V razgovoru s pred-% stavniki Komunalnega podjetja Domžale smo izvedeli, da je prišlo %Z do teh motenj v preskrbi z vodo predvsem iz objektivnih razlogov, ti pa so:
4% — zamenjali so primerne cevovode na plazu v Komendi, od M> koder tudi prihaja del vode za Trzin. O tej prekinitvi so občane ffi   obvestili preko radia.
— prišlo je do dveh okvar na primarnem cevovodu, ki povezuje črpališče Domžale in novi Trzin (napake v materialu). Ta cevovod še vedno nima uporabnega dovoljenja. Pri vklapljanju novih cevovodov v stari sistem distribucije zaradi nihanja pritiskov vode še vedno prihaja do zlomov cevi. Ko se po določenem obdobju (običajno je to eno leto) cevi v zemlji ustalijo, do teh poškodb ne prihaja več.
— prišlo je do dvakratne prekinitve cevovoda na križišču Trzin pri prečkanju MT Komenda z mestnim vodom.
— za nameček je prišlo še do defekta „Na ulicah" v Loki in to na cevovodu, ki dovaja vodo v Trzin.
— seveda pa gre del vzrokov za pomanjkljivosti pri odpravljanju napak pripisati tudi subjektivnim napakam organizacije teg dela, zlasti pri premajhnem obveščanju delovnih ljudi in občanov na prizadetem območju.
Delavci Komunalnega podjetja Domžale zagotavljajo, da bodo s poostrenim nadzorom nad cevovodi in rezervoarji in nad gradbenimi deli, ki jih v Trzinu opravljajo, preprečili, da bi tudi vnaprej prihajalo do prekitivne dovoda vode.
Če bo pa že do takega primera prišlo zagotavljajo, da bodo napako v najkrajšem možnem času odpravili in zagotovili normalno oskrbo z vodo, ne glede na čas, dan in vreme.
!
\
Uspehi učencev s šole Martina Koželja:
Za večjo varnost otrok
Govorijo mentor šoalrjev za športno-prometno varnost na osnovni šoli Martina Koželja v Dobu Franjo Kovačič in uspešna tekmovalca te šole na republiškem in zveznem tekmovanju.
FRANJO KOVAČIČ je prišel na osnovno šolo Martina Koželja v Dob že pred 9 leti, kjer še danes deluje kot socialni delavec, skrb za športno-prometno dejavnost na šoli pa mu je hobby. Njegovi varovanci so bili že prvo leto občinski prvaki, republiški tudi, uvrstili pa so se tudi neenkrat na državno prvenstvo. Celo v Bruselj je zanesla pot tekmovalca iz Doba Pavleta Vojsko, saj si je zagotovil mesto v državni reprezentanci v tekmovanju za evropsko prvenstvo. Od teh začetkov gre razvoj samo naprej, uspehi tekmovalcev iz dobske šole pa se samo še stopnjujejo.- Tudi zaradi razumevanja učiteljskega kadra, predvsem pa vodstva šole.
SVETLIN,   učenec 7.
BOŠTJAN
razreda:
Prometno vzgojo naši tovariši in tovari-šicc vključujejo v mnoge predmete, saj živimo vsi skupaj ob zelo nevarni cesti. Imamo prometni krožek, učenci se že kmalu pripravljajo na kolesarski izpit in na dolžnost opravljanja pionirske prometne službe. Tako učenci opravljajo kolesarski izpit že s sedmimi leti.
Kar zadeva mojo športno pot so se uspehi začeli z osvojitvijo občinskega prvenstva. Na republiškem sem bil tretji, na državnem pa peti. To tekmovanje je bilo v Pulju 11. in 12. maja letos. Zmagali so domači tekmovalci iz SR Hrvatske. Jaz sem se od naših slovenskih tekmovalcev uvrstil še najbolje. Slovenci smo zasedli drugo mesto.
VILI LOGAR, učenec 8. razreda: V kategoriji 7. in 8. razredov sem dosegel v občini 3. mesto. Škoda je, da smo delali na tekmovanju vse preveč napak. Vse priznanje gre našemu tovarišu Kovačiču, ki nas je treniral, omogočil proste ure in sploh delal z nami na vso moč.
Po svojih močeh se trudim, da bi dal v šoli kar največ. Izpita za motor še nimam, veseli me zlasti nogomet. Za naprej še ne vem, kam se bom usmeril, videl bom še.
Ko bi
dobili telefon...
Koncem lanskega leta so se v KS Krašnja na pobudo SZDL Krašnja odločili, da bodo po -vaseh organizirali vaške odbore. Ti naj bi skrbeli za povezovanje ljudi v vasi, za skupno delo in okolje.
Eden izmed teh vaških odborov je nastal tudi v vasi Spodnje Loke s priključitvijo vasi Žirovše. Našli so se delovni ljudje, ki so takoj poprijeli za delo. Že decembra 1984 smo zgradili z delovno akcijo avtobusno postajališče. KS Krašnja je prispevala 62.000.00 din, prispevali so tudi va-ščani Krajnega Brda, ostalo smo priskrbeli sami. Delali smo v zelo hudem mrazu, vendar smo delo uspešno zaključili. Nato smo označili sam kraj. Za glavno nalogo pa smo si v letošnjem letu zadali izpeljavo veselice.
V KS Krašnja vsako leto počastijo spomin na padle žrtve v požganem Korenu s proslavo in veselico. Vsako leto to poteka v drugi vasi. Letos sta na vrsti Spodnje Loke — Žirovše. Čisti dohodek veselice je namenjen izgradnji telefonskega omrežja, ki je v naši K S najbolj pereč problem. V okoliških vaseh KS Krašnja ni nikjer telefona. Ker pa so vse vasi kar precej oddaljene od središča, je zelo težko nekaj hitro sporočiti: naj bo to bolezen, nesreča, novica, smrt. Za vse to je potrebno iti najmanj 2 km daleč do telefona, ki marsikdaj niti ne dela.
Ko toliko govorimo o razvoju in o sami domžalski občini kot razviti, zakaj le-ta zanemarja nekoliko oddaljene Krajevne skupnosti? Pravijo, da je slaba centrala in da ni možno dobiti novih telefonskih številk. Kdo je kriv, da se ta vse bolj nujna potreba nekoliko ne izboljša? Za štiri vasi so v naši KS na razpolago le štiri številke. Komu zdaj dati te številke? Dobil jo bo le eden v vasi. Vaški odbor Spodnje Loke — Žirovše se je odločil pereč problem vsaj nekoliko rešiti z prireditvijo veselice.
Sami bomo tudi organizirali delovne akcije za kopanje jam in postavitev drogov. Vendar ostaja grenak okus -toliko dela, sredstev pa le ena telefonska številka. Pa še ta bo mogoče zaradi obremenitve same centrale slabo deloval. Zanima nas, kako je možno, da je vas Korpe s štirimi hišami dobila štiri telefonske številke. Sprašujemo tudi, kam so se izgubile telefonske številke iz Blagovice, ko se je centrala na Trojanah razširila.
Mengeške fotozgodbice
Vaški odbor Spodnje Loke - Žirovše
Zvezna bronasta plaketa za Mavrico
V teh toplih pomladanskih dneh so se zbrali Mavričarji in ocenili svoje delo na fotografskem, filmskem in dramskem področju. Odveč bi bilo naštevati številne projekcije, posnete filme, nagrade na festivalih in razstavah fotografij ter kulturne prireditve v Radomljah, Škofji Loki, Titovem Velenju, Gorenji vasi, Žireh, Pečah,. .. Povejmo le najžlahtnejše! Klub je Zveza organizacij za tehnično kulturo Jugoslavije odlikovala z bronasto plaketo Borisa Kidriča, OK SZDL Domžale s srebrnim znakom OF, Predsednik kluba Janez Kosmač je za mnoge uspele filmske stvaritve postal kandidat za mojstra filma, Toni Miiller pa mu je tik za petami, saj je postal kinoamater 1. razreda. Obe sledni priznani podeljuje Kino zveza Jugoslavije.
Razprava petdesetih članov in gostov je potekala predvsem o težavah in načrtih za prihodnost. Predsednik
krajevne Zveze borcev Ignac Merhar je pohvalil klub za zvesto ohranjevanje dogodkov in tradicij NOB in se dogo-
voril za razstavo, ki jo bo Mavrica pripravila v spomin na učinkovit napad Slandrove brigade na nemške barake. Janko Naglic, predsednik občinske ZOTK, je odkrito pojasnjeval, da se morajo društva, če hočejo delovati, zatekati v kazniva preko mejna trgovanja.
V klub so sprejeli pet novih članov in si zadah nekaj novih nalog: opraviti več.gostovanj v krajevnih skupnostih in OZD, zamenjati dotrajano opremo, poskusiti začeti z video tehniko, povezati se s fotografskimi krožki na vseh šolah v občini.
Igor Lipovšek
Po dolgih letih se bo v Mengšu le začel graditi nov vrtec. Slika, posneta v starem vrtcu, precej zgovorno pripoveduje, kakšna gneča je v njem. Kaj bi šele bilo, če bi lahko sprejeli še več otrok v varstvo . . .
Kdo bi si mislil, da je razširjena cesta komajda dovolj široka, da se nemoteno odvija promet. Avtobus iz Kamnika, avtobus za Kamnik, vmes pa je komajda prostora za osebno vozilo. Pri postaji pri Pavovcu še gre, drugod še tako ni...
Tovariš, vozili ste prehitro, vaše vozilo je v tehnično neiz-pravnem stanju, povrhu pa ste prevozili rdečo luč. ■ ■ No, no, saj ni tako hudo, le dokumente je treba tu in tam pregledati, če so še veljavni. Včasih šofer kar pozabi podaljšati vozniško dovoljenje.
Če bi to fotografijo posneli pred dvajsetimi leti, bi bilo verjetno ravno obratno: štirje konji in en avto. Tako pa se vse na svetu spreminja, tudi čakajoči pred semaforjem. In kje je voznik? Ali je skočil „tankat? "
Gostilne so bile od nekdaj središče vasi, trgov, mest... Danes se je sicer marsikaj spremenilo, a vendar je največja gneča še vedno pred gostišči. — Joj, sami jekleni konjički, mojega gospodarja pa od nikoder! se morda sprašuje konj na pločniku, kjer „se je parkiral".
Besedilo: Ivan Sivec Foto: Vido Repanšek
Tudi letos zgodovinska"prireditev:
Slovenski janičar na Krumperku
Na lanski letni 22. tradicionalni prireditvi pri Jamarskem domu na Gorjuši smo bili priče velikih organizacijskih težav. Vse preveč je namreč dela za ureditev prostora za eno samo predstavo, prireditve na prostem so tudi sicer zelo tvegane. Nenazadnje so tu še denarni problem/, ki se jim nikakor ne morejo izogniti. Koliko naporov je bilo potrebnih, da se vsako leto zapored zvrstijo te prireditve, to je že od leta 1963 dalje 22 kultumo-zgodovinskih prireditev. To ve lahko le tisti, ki je že kaj takega prirejal. Bralci najbrž vedo, da so bile prireditve posvečene zgodovini slovenskega naroda, to je spomin na turške vpade v naše kraje in legendarnemu vojskovodji Adamu Ravbarju, ki je živel na Krumperku in prav od tod šel s svojo vojsko na Turke pri Sisku.
Doslej se je zvrstilo že 22 poletnih prireditev s to tematiko, le da so bile zelo različne. Uprizarjali smo različna dramska dela s petjem največ po opereti Jožeta Lavtižarja „Ravbar", pozneje pa po skladbi Matije Tomca. Med drugim se je jamarjem dobro posrečil poskus predstave igre zvoka in .svetlobe (brez igralcev). Mnoge so prevzeli bogati ognjemeti v idiličnem okolju med 400 let starim krumperškim gradom in Jamarskim domom. Ves ta prostor so prireditelji včasih bolj, včasih manj bogato razsvetlili z umetno svetlobo in ga tako vključili v en sam gledališki prostor.
Tone Ravnikar:
Domžalska domača — vulgo imena
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Stob št. 3 — vulgo Lukovec, leta 1811 tudi per Vukovih, Lukovih in tudi Avarjova kajža. Ta kajža je spadala pod Avarjov grunt, ki je bil prvotno v Stobu št. 15, sedaj pri Andreju. V gospostvu je pa spadala pod mesto Kranj. Prvi stanovalci po statusu animarum iz leta 1811 so bili Martin Flis, rojen 1778, žena Mica ter otroci France, Jurij, Luka in Mica ter Matevž Gradišek rojen 1773 in žena Meta. Lastnik domačije oz. kajže po katerem je domačija dobila domače vulgo ime „Pri Lukovcu" je bil Luka Pavovec, rojen 1763 in žena Helena Kušar. V zakonu sta se jima rodila sinova Anton in Franc. Sin Anton rojen 1797 je bil poročen z Marjano Bore, rojeno 1790. V zakonu so se jima rodili Marija, Neža, Marjana in Katarina. Z Marijo Pavovec rojeno 1823 se je 1864 poročil Matija Lap rojen 1833 na Dobravi in tega leta je tudi po zemljiški knjigi postal prvi lastnik te domačije. V zakonu se jima je rodila hči Frančiška. Tu so stanovali tudi Jernej Osolin žena Marija Marn ter sin Janez. Frančiška Lap rojena 1864 seje leta 1895 poročila z Andrejem Štrukelj, rojen 1869 v Kompoli št. 3, ki je tega leta tudi po zemljiški knjigi postal lastnik te domačije. V zakonu se je leta 1896 rodila hči Marija, ki seje leta 1923 poročila z Viktorjem Kvasom, rojenim 1898 vPrelogu št. 12, župnija Ihan, ki sta v letu 1930 postala lastnika domačije vsak do polovice.
Poleg tega so se jima rodili še otroci Lucija, Janez, Frančiška, Franc in Janez, ki se je leta 1937 poročil s Stanislavo Miklav-čič. Viktorju Kvasu in Mariji so se v zakonu rodili sinovi Jožef, Milan in Franc. Temeljem kupne pogodbe iz leta 1932 sta postala lastnika te nekdanje Lukovčeve domačije Franc in Marija Vidah, lastnika sosedne domačije pri Kralju oz. Štacuni. Kvasovi so zgradili novo hišo na Pridavki v Stobu, nedaleč od prvotne domačije.
V tej Lukovčeni kajži, ki je bila nekdaj na Ljubljanski cesti št. 10 sedaj pa na Pridavki št. 1 je več let stanovala tudi družina Milana Vrbana, ki je kasneje stanovala tudi pri Vidaliju, saj so bih Vidaliji lastniki obeh domačij. Sedaj pa imata v Lukovčevi, oz. nekdanji Avorjovi kajži na Pridavki št. 1 ga-lvanizacijsko obrt Ljubo in Majda Vidah.
Stob št. 4 - vulgo Kralj, Štacuna, pa tudi pri Metkenem. Ta kajža je spadala pod mesto Kranj. Prvi stanovalci so po statusu iz leta 1811 so bih Jurij Košir, žena Jera rojena Čolnar, sin Jernej mladi gospodar rojen 1781 in žena Elizabeta Rov-šek rojena 1772. Imela sta sina Janeza, ki je bil študent in se je poročil v Trstu, Matevža in Gašperja, rojenega 1813, ki se je leta 1841 poročil z Marjano Kos. V zakonu se jima je rodil sin Franc. Odselili so se v Mah Mengeš št. 12.
Kasnejši lastnik te posesti je bil Valentin
Keber rojen 1792, ki je bil prvič poročen z Marijo Flere. V prvem zakonu so se jima rodili Marija, kije bila poročena v Zidanem mostu in hčerka Cecilija, ki je služila v Trstu. Drugič je bil poročen z Marjeto Hren. V tem zakonu so se rodili otroci Kristina, ki je bila poročena v Trstu, Marjana, Marija, Tomaž, Franc, Frančiška, ki se je leta 1869 poročila s Francem Pleško iz Zgornjih Domžal št. 13 in Terezija. Tu so stanovah še Janez Marn, žena Jera ter otroci Ana, Marija, Ivana in Anton ter Marija Cajhen. Poleg tega so stanovah še Anton Watzak, kovaški pomočnik rojen 1851 in žena Ivana Pavovec iz Stoba 40, poročena 1875, Janez Ahčin kajžarjev sin, rojen 18M m leta 18/8 poročen z Nežo Bolhar iz Stoba št. 44, Marjana Pavovec rojena 1850, 1/2 gruntarica 1879 poročena s Francem Pavlicem, kajžarjem iz Zgornjih Domžal št. 15, pa Marija Ahčin gostačeva hči rojena 1853 in 1882 poročena s Tomažem Setnikarjem, mizarjem rojenim 1856, ki je stanoval v Zgornjih Domžalah št. 43. Ženina mama Marjeta Ahčin rojena Grego-rec je bila prvi gospodar te kajže po zapisu v zemljiški knjigi v letu 1855. Tomaž Setni-kar rojen 1856 v Setniku pri Polhovem Gradcu in Marija Setnikar rojena Ahčin i rojena 1853 v Trzinu sta postala lastnika te domačije vsak do polovice. Marija Ahčin poročena Setnikar se je drugič poročila leta 1899 z Valentinom Brojanom rojenim leta 1854 v Loki pri Mengšu št. 42. Marija Setnikar je postala po smrti prvega moža Tomaža Setnikarja leta 1898 tudi lastnica njegove polovice posesti.
Tomažu Setnikarju rojenem 1856 sta se v zakonu z Marijo Ahčin iz leta 1882 rodili Antonija, Tomaž, Terezija, ki se je leta 1925 poročila s Francem Vahtarjem iz Velikega Mengša št. 49, Marija roj. 1890, ki se je leta 1927 poročila s Francem Vidali-jem iz Velikega Mengša 57 ter Vincenc Setnikar, ki seje poročil v Dragomelj.
Temeljem ženitne pogodbe iz leta 1899 je postal lastnik te domačije Valetnin Brojan, na podlagi prisojilnega pisma iz leta 1907 pa Marija Brojan, ki je bila prvič poročena s Tomažem Setnikarjem.
Na podlagi prisojilne listine iz leta 1925 je postal lastnik Vinko Setnikar. Na podlagi notarske izročilne, ženitne in dedne pogodbe iz leta 1927 pa sta postala lastnika te posesti Franc Vidah rojen 1899 in Marija Vidah rojena Setnikar rojena 1890 vsak do polovice. V zakonu sta se jima rodila sin Ljubo in hčerka Milenca! Ta nekdanja Kraljeva domačija je sedaj last Ljuba Vidalija, rojenega 1931, ki se je leta 1957 poročil z 'tejdo Štiftar iz Domžal.
Prvotno je bila ta domačija, nekdanja trgovina in znana gostilna v Stobu na Ljubljanski cesti št. 9, sedaj je pa na Ljubljanski cesti št. 13. V zakonu sta se Ljubu in Majdi Vidah rodila sinova Dušan in Bojan. Sin Bojan ima v tej nekdanji Vidalijevi domačiji armirno poliestersko obrt, oče Ljubo si je pa na domačem vrtu zgradil novo hišo.
Spomnimo se tudi lanskoletne uspešne predstave. Pri tem sta sodelovala združena mešana pevska zbora iz Domžal in Doba, ki sta pod vodstvom prizadevnega zborovodje Karla Leskovca program odlično na-študirala. V dramskem delu so sodelovali igralci kulturnoprosvetnih društev iz Škoc-jana, Krtine, Doba, Vira, Domžal in Ihana. -Poseben čar so prireditvi dah jezdeci na konjih Konjeniškega kluba Krumperk.
Ker so pa mnogi prirediteljem prigovarjali, naj vendarle nadaljujejo z bogato tradicijo teh kulturno-zgodovinskih prireditev (o tem je pisal celo Ljubljanski dnevnik pod naslovom „Adam Ravbar mora ostati"), so se prireditelji odločili, da prelomijo lanskoletno odločitev in so nam pripravili že 23. predstavo. In kaj bodo videli obiskovalci na Krumperku letos? Letošnja prireditev bo imela več novosti.
Letos so prvič povabili v goste zamejske Slovence. Povabilo je z veseljem sprejel Moški pevski zbor Borovlje, ki ga vodi Roman Vedele. Borovtjanci bodo nastopili v prvem delu kulturnega programa. Zapeli bodo pesem od Borovljancev, Ta paver pa hrahovco seje, Na Kordunu, Žabe, Mlatiči in morda še katero.
V drugem delu pa bosta imela spet glavno besedo združena pevska zbora iz Domžal in Doba, ki ju je za nastop pripravil naš znani in prizadevni zborovodja Karel Les-kovec. Tako kot lani bo zbora (z Borutom Lesjakom pri orglah) spremljal orkester simfonikov. Za dramsko predstavitev bodo poskrbeli igralci iz prosvetnih društev Skocjan, Dob in Vir. Prireditev bodo spet pozivih krumperški konjeniki. In kaj bomo videli na Krumperku? Izvajalci se vam bodo predstavih s tretjo shko iz Tomčeve skladbe „Kaj čakaš Turčin" po besedilu Stritarja in Aškerca. Letošnja predstava nosi naslov Slovenski janičar. S tem se organizatorji in izvajalci pridružujejo skladateljevi petinosemdesetletnici.
Priprave za letošnje 23. letno kulturno prireditev na Krumperku so v polnem teku. Organizatorji bodo pripravili parkirni prostor, parkiranje pa bo brezplačno. Posebna novost je tudi ta, da bodo po predstavi na zabavnem delu prireditve, kjer bo igral ansambel „Zagorjani", vstopnice žrebali.
Torej vsi, ki vam je ta kulturnozgodovinska in zabavna prireditev všeč, prisrčno vabljeni.
Vidimo se na Krumperku!
TGDO ..NAPREDEK" VELEBLAGOVNICA DOMŽALE
organizira v petek 14. in v soboto 15. junija
SEJEM NOVE IN RABLJENE KAMP OPREME IN KOLES
Na ploščadi pred Veleblagovnico boste lahko prodajali rabljeno ali pa kupili novo kamp opremo in kolesa.
Na izbiro vam bodo: kolesa, motorji, šotori, vrtne garniture, kozmetika ter drugi pripomočki, ki jih boste potrebovali na dopustu, kampiranju, rekreaciji...
Če še niste kupili vsega potrebnega za dopust pridite
v soboto 15. 6. od 9. — 14. ure.
Dobimo se na ploščadi Veleblagovnice Domžale.
Obiščite nas,-izbira bo pestra, poskrbljeno pa bo tudi za žejne in lačne.
Izdaja delovnih knjižic
Neobhoden
dokument za zaposlitev
Vsi, ki se na novo zaposlujejo, mladi za počitniško prakso, kme-tje-kooperanti in drugi, potrebujejo delovno knjižico, kot dokaz in evidenco svoje zaposlitve.
Delovna knjižica je trajen dokument, zato opozarjamo zlasti mlade, ki se zaposlujejo le začasno (počitniška praksa), dajo hranijo do naslednje zaposlitve, saj jo bodo rabili do upokojitve. Te knjižice, kot je znano, izdaja Občinska kadrovska služba, v prvem nadstropju na Ljubljanski 94, Domžale (fotostudio Majhenič).
v.
Občan je dolžan, če želi, da lahko v enem obisku uredi to upravno zadevo, predložiti veljavno osebno izkazni-
Zlata poroka Močnikovih
Močnik Marija in Jože sta se vzela I. 1935. Ona jih je štela 24, on dve leti manj. Bila sta iz sosednjih vasi, Marija iz Preserij, Jože iz Jarš.
Marijin oče je bil delavec v Bonačevi fabriki na Količevem, Marija pa je bila 18 let zaposlena v Indu plati, pa tudi po okoliških kmetijah je pomagala, da je zaslužila še kaj za povrhu. Kasneje je ostala doma, saj je bilo s hišo in otroki dosti dela.
Starši Močnikovega Jožeta so bili kmetje, Jože pa se je pri bratu izučil voznoličarske cbrti in I. 1937 začel na svoje.
Mariji in Jožetu so se rodili štirje otroci: Dušan, Magda, Jože in Breda. Sedaj imata 10 vnukov in 6 pravnukov. Sama živita v veliki hiši na koncu Preserij, toda res sama nista nikoli. Še vedno je dosti dela — tako v hiši kot okoli nje. Pa tudi otroci in njih otroci, ki so njuni sta/ni obiskovalci, jima krajšajo čas.
Sicer pa pravita Močnikova zlatoporočenca, da sta vedno živela primerno in zadovoljno. Le leta so vse prehitro minila — razen tistih v času okupacije, ko je bil Jože zaprt v Kamniku, Begunjah ter interniran v Duisburg, ko mama več kot pol leta ni vedela, kaj se je zgodilo z njim. Ne, tistih časov se nič rada ne spominjata.
Danes sta še oba pri zdravju in močeh in najbrž se spet kaj kmalu odpeljeta proti Savudriji — na počitnice.
/skrene čestitke ob zlati poroki in želimo jima še veliko lepih trenutkov!
V. K.
co, zadnje zaključno spričevalo o opravljenem šolanju ter matično številko občana; le-to so vsi občani prejeli na posebnih kartončkih že pred časom na svoj domači naslov oz. na prijavljeno bivališče.
Za tiste občane, ki so stari 15 ali 16 let in še nimajo osebne izkaznice, pa je potrebno dostaviti izpisek iz rojstne matične knjige (rojstni list) in matično številko občana.
Ob predložitvi vseh potrebnih dokumentov in ob plačilu 85,00 din vam bodo v Občinski kadrovski službi knjižico izstavili takoj, oz. na uradne dneve:
ponedeljek, od 8. do 13. ure sreda, od 8. do 13. in 14. do 18.30 ure
petek, od 8. do 13. ure.
Istočasno opozarjamo oz. obveščamo vse tiste, ki so delovno knjižico slučajo izgubili, da knjižico prekličejo na Uradni Ust SR Slovenije potrdilo o preklicu z
dokumenti pa predložijo ob ostalimi dvigu duplikata.
VB
Mladinci na OŠ Josip Broz Tito
Osnovna organizacija ZSMS na naši šoli šteje 103 člane. Vodi ga mladinski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh treh osmih razredov. Delamo po programu, ki smo ga izdelali v septembru in ga potrdili na programski konferenci.
Delamo na različnih področjih:
- družbenopolitičnih,
- SLO in DS ter razvijanje revolucionarnih tradicij,
- na informativno izobraževalnem področju,
- kulturno-športnem področju in družabnem področju.
Opravili smo že veliko dela. Imeli smo zaključno ekskurzijo, imeli več delovnih akcij, vodili smo zbiralne akcije papirja, imeli smo plesne vaje in plesni .venček. Organizirah in udeležili smo se dveh kvizov na temo „NOB v Domžalah", imeli več mladinskih ur z različnimi vsebinami. Sodelovali smo na vseh proslavah, sprejeli štafet-no palico ter sodelovali na proslavah. Opravili smo še veliko drugega dela.
Vsi naši mladinci so vključeni vsaj v eno prostočasno aktivnost. Zelo dobro sodelujemo z ostalimi organizacijami, predvsem z ZP in ŠS. Pri delu pa nam pomaga tovariši-ca mentorica.
Predsednica 00 ZSMS na 6S Josip Broz Tito: Polonca Gorše
PISMA BRALCEV
Vljudnost pa taka...
Sreda, 22. maja ob 13. uri popoldne. Avtobusna postaja Ljubljana. Integralov avtobus z napisom, Domžale, Mengeš, Kamnik je ravnokar pripeljal na postajališče. Vrata spredaj so se odprla in ljudje so vstopali. Z njimi tudi jaz. „Nazaj"! je za-grmel glas šoferja, ki je sedel v vozilu za volanom. Jaz sem rinila naprej, saj nisem mislila, da besede veljajo meni. „Gospa nazaj! Tukaj ni vstopa!" je še bolj zagrmelo izza volana. Zdaj sem vedela, da besede veljajo meni. „Pa saj ljudje vendar vstopajo? Zakaj jaz ne smem? ' Sem se čudila. Neko dekle meje poučilo. „Spredaj vstopajo samo tisti z mesečnimi kartami!" „A tako! Tega pa nisem vedela, sem zajecljala, saj se bolj poredko vozim." Enkrat je treba plačati šoferju spredaj. Drugič sprevodniku zadaj! Kdo bi se spoznal! Odkurila sem jo do zadnjih vrat. Bila sem zadnja. Če mi ne bi odstopila prostor prijazna deklica, bi vso vožnjo stala. Moški so pa sedeli kot pribiti. Sem pač že starejšega letnika. Se ne splača biti vljuden!
Majda Bauer
P.S. Se nekaj!
Mladina spredaj zasede najboljši prostor, ostah sedimo zadaj in nas meče, po luknjasti cesti, do stropa!
Še so pošteni
ljudje na svetu!
Kaj se je zgodilo v začetku meseca aprila tega leta občanu iz Moravske doline:
Občan NN star 70 let, kmet in upokojenec se je v popoldanskih urah zadrževal po opravkih . na Domžalski pošti. Ob tej priliki je na mizi pozabil denarnico z dokumenti in večjo vsoto denarja. Tako odšel po opravkih po Domžalah, ne da bi vedel, da nima pri sebi denarnice. Ko pa je hotel nekaj plačati, je samo lahko ugotovil, da denarnice nima pri sebi. Takoj je podvomil, da jo je pustil na pošti. Ko se je vrnil na pošto.je seveda žalostno ugotovil, da denarnice ni več tam, koder jo je pustil. Povprašal je prijazno mlado uslužbenko pošte, če je kdo morda našel njegovo denarnico. Odgovorila mu je, da jo je našel starejši občan, in ji je izročil v varstvo. Občan pa ni povedal priimka, niti ga ni
uslužbenka poznala. Prijazna pošta-rica je seveda pozabljivcu izročila denarnico z vsemi dokumenti in denarjem. Bil je presenečen nad tako hitro vrnitvijo oz. najdbo. Mislil je že, da je ne bo več dobil. Ob tej priliki je spoznal, da so še med občani pošteni ljudje.
Tako se preko „Občinskega poročevalca" javno zahvaljuje najditelju denarnice, ravno tako uslužbenki pošte v Domžalah.
Pripominjamo, da je zgornji primer lahko za vzgled vsem tistim, ki bi najdenih predmetov ne vrnili tja, kamor je treba.
Jože NOVAK
Obiskal nas je Vitan Mal
Učenci, ki smo brali knjige bralne značke, smo povabili na obisk pisatelja Vitana Mala. Do tega obiska smo zelo hvaležni to-varišicam Kržanovi, Lebanovi in Poravneto-vi, ki so se zelo trudile za pisateljev obisk.
Dne 10. maja smo v učilnici zemljepisa
pričakali obisk Vitana Mala. Na začetku je tbvarišica ravnateljica razdelila vsem, ki so prebrali knjige, bralne značke. Na začetku srečanja s pisateljem so nam učenci prebrali nekaj svojih del, nato pa prepustili besedo pisatelju. Pripovedoval nam je o svojem delu in življenju. Spoznah smo ga pobliže. Znano nam je bilo le nekaj njegovih del in film Sreča na vrvici. Po poklicu je snemalec. Predstavil nam je svoje delo. Podrobne-
je nam je predstavil svojo knjigo Sreča na vrvici. Pisatelju smo zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je rad odgovoril.
Na naši šoli je nekaj učencev, ki je prebralo potrebne knjige za bralno značko, vseh osem let. Te še čaka posebna nagrada - ogled predstave v gledališču.
Za nižjo stopnjo je bila na naši šoli pisateljica Kristina Brenkova. ,Solo je obiskala 10. aprila.
Pisateljev obisk nam je bil zelo všeč, saj smo imeh vehko priložnost za pogovor s pistaljem. Zelo smo mu hvaležni za njegov obisk.
Urbas Marjan, 8.a OŠ Martin Koželj Dob
I I I I I I I
I I I
V
Komunalni prazniki
:•:•:•: O varstvu okolja je bilo že nekaj
|||||j| izrečenega in tudi napisanega, toda
:•$:: kot kaže - se nam v praksi vehko
i|i|||| hitreje zatakne, kot bi se nam lahko.
|:|:|:| Vzemi kot posebno štrleč primer
:•:•:•: odvoz smeti med letošnjimi prvo-
•|||i|| majskimi prazniki. Smeti Komunal-
•i|i|i|: no podjetje Domžale preprosto ni
:•:•:■:; odvažalo, oziroma je meni nič tebi
:|ivi; nič   preskočilo   tedenski odvoz.
iSiv Vsega tega niti ne bi pisala, če se mi
ne bi celo na komunalnem podjetju
:$•:•: čudili, kako to, da je to sploh
>Š? problem: Če so prazniki, so pač
:•:•:•:• prazniki in konec besedi. Meni pa se
Š§: ^ 1,3 na Komunalnem podjetju vse
i|||i|| skupaj le nekoliko preozko pojmuje-
j°- Kako bi bilo, če bi za praznike
|:|:|i| izklopih tudi elektriko, zaprli vodo,
prenehala bi oddajati radio in televi-
•:•:■:■: zija; da bi se torej nasploh posvetili
ji|:|:|: samo praznikom in počitku-
:|:|:||: Sicer pa pojdimo od začetka!
::•:•:•: Kljub mojim telefonskim urgencam,
■:•!•:•: se komunala ni kaj dosti zmenila, da
:|:|:|:| bi bilo treba - recimo s kakšnim
dnevom   časovne   zamaknitve -
pobrati smeti. Pozanimala sem se,
:•:•:•:■ kako je to urejeno z občinskim
:|||i||| odlokom, v odloku pa jasno piše, da
$$; se smeti odvažajo tedensko, pa če je
|:|:|:|: vmes kakšen praznik - največ v
lilij;.; Jugoslaviji praznujemo le dva dni,
:|:|:|:i kot vemo - se dan odvoza pač
|||||||: premakne  po  tej  logiki, ne pa
|;|:|:|: preskoči cel teden. Seveda pa bo
:!:•:•:• treba uslugo kljub temu plačati,
:|i|||ij kakor da je bila narejena, kar
:||i|:|: pomeni, da bomo uporabniki plačali
;:::$: nenarejeno delo.
'n k° smo ravno Pr' denarju,
lahko z žalostjo ugotavljamo, da so
:|:|:|:| komunalne   usluge   v domžalski
|i|i$: občini več kot 100 % dražje kot na
Sage primer v kamniški, kjer prav tako
|:|:|:|: pobirajo po oddaljenejših krajevnih
|i|||i|: skupnosti in ne drži mnenje tovariša
:|:|;|i; s komunale, ki je trdil, da Kamnik
■:|:|:|: pobira smeti samo v središču strnjc-
SjKJ nega naselja. V Kamniku stane pobi-
:|:|:||; ranje smeti 112 dinarjev mesečno, v
•:|:|:|: domžalski občini pa imamo to ure-
:||||i|; jeno po kvadratnem metru gospo-
:|i|i||| dinjstva, kar pa v srednje majhnem,
;||||||: ne   velikem,   gospodinjstu znese
;|i|ij najmanj še enkrat več.
|:|:|:| Glede    odvoza    smeti med
•SS prazniki pišem pravzaprav zato, ker
se bomo prav gotovo kaj kmalu spet
|:|:|:| srečali s podobnim primerom in si
:•:;:•: zato želim, da bi delavci Komunal-
:|i|i||| nega podjetja vseeno razmislili, kako
bi se to dalo bolje rešiti. Razume-
|:|:|:| mo, da je večina delavcev iz južnej-
|i||||| ših republik in da gredo za praznike
domov, toda kakšna rezerva verjet-
i|||||| no mora biti, sicer pa naj to rešujejo
|i|||i| za to odgovorni delavci, ki so za to
tudi plačani. Če mi plačamo uslugo,
•|:|i||: potem tudi pričakujemo, da je ne-
•:|:|:|: rejena. Razmislite, prosim!
:|:|:|:; Ker je bilo v eni izmed prejšnjih
:|i|i|J številk Poročevalca tudi objavljeno,
•:|;|:|: naj pišemo pripombe, ki nas tarejo v
:||||||: zvezi s komunalnimi uslugami, naj
|i|i||: dodam tudi glede smetnjakov. Ne-
:|:|:|: kajkrat smo že dobili obvestila, da
naj s smetnjaki ravnamo lepo, ker nam ne bodo praznili iz poškodovanih smetnjakov. Lepo vas prosim, dragi delavci v Komunalnem podjetju, le kateri lastnik pa sam stolče smetnjak! Interes vsakega lastnika je, da bi trajal smetnjak čim dlje, posebno ob današnji ceni smetnjaka, ki je okoli sedemsto starih tisočakov. Verjetno bi bilo stokrat pametneje opozoriti delavce, ki ravnajo s smetnjaki, naj delajo z njimi lepše, ne pa, da jih mečejo po tleh, da jih puščajo sredi ceste, da nasploh ravnajo z njimi neprimerno. Gotovo ste se o tem že veliko tudi sami pogovarjali, vsekakor pa je sveta resnica, da še nisem videla lastnika, da bi razbijal svoj smetnjak!
Ob tem smo tudi lastniki stanovanjskih hiš v neenakopravnem položaju s tistimi iz stolpnic, saj moramo mi sami kupovati smetnjake, druge pa oskrbujete vi. Tudi mi bi bili izredno veseli, če bi komunala sama kupovala vse smetnjake. Bodite brez skrbi, tudi v tem primeru jih mi ne bomo razbijali.
Glede odvoza kosovnega materiala pa tole: Kontejner za večje kose v vseh teh dvanajstih letih, odkar imamo hišo v Mengšu, še ni stal v Medvedovi ulici, kljub večkratnim intervencijam. Sami odvažamo zato ves odvečni material v jamo na Duplico, toda vsi te možnosti nimajo, pa tudi precej draga je. Kontejner bi bil občasno zaželjen prav v vsaki ulici, kjer je recimo več kot petnajst hiš. Medvedova ulica ga resnično še ni videla . ..
Sicer pa ni bilo veliko bolje glede pluženja snega pozimi, ko je bila naša ulica zorana spontano ali po načrtu le enkrat, drugače pa smo morali vedno urgirati in bomo kmalu na glasu najbolj sitne ulice, in to samo zato, ker je Medvedova preprosto spregledana, kakor da je ni, pa čeprav smo že pred dvemi leti zapisali, ,da je vidna celo iz letala Človeku se zdi že skoraj neumno, da prosi za usluge, ki bi mdrala biti storjena v vsakem primeru, povrhu pa tudi plačana. Ker sem prišla iz kamniške občine, moram žal še enkrat ugotoviti, da v Kamniku sneg ni problem, celo vsega so zvozili iz mesta v nekaj dneh, v Mengšu pa smo dolgo hodili po pločnikih po velikih kupih oziroma kar po cesti, dokler ni pomagajo sonce.
Upam, da boste vse te pripombe vzeli dobronamerno in jih v prihodnje tudi upoštevali. Menim, da smo vsaj glede odvoza smeti in pluženja snega ter občasnega dostavljenja kontejnerjev v takšni fazi organiziranosti, da bi lahko to teklo popolnoma nemoteno. Tako bi odpadla tudi večna telefoniranja in „dokazo-vanja" da nekje gre, drugod pa rado zaškriplje. Komunalnih praznikov si prav nič več ne želimo, posebno tudi za to ne, ker jih bo treba celo drago plačati.
Sonja SIVEC
VRTNA VESELICA V SPODNJIH LOKAH
Vaški odbor Spodnje Loke — Žirovše prireja v soboto, 15.6. in v nedeljo 16.6.1985 vrtno veselico v Spodnjih Lokah. Prireditev, na kateri so pripravili bogat sreče/ov, se bo priče/a:
v soboto, 15. 6. ob 19. uri v nedeljo, 16. 6. ob 16. uri.
Na sobotni veselici bo igral ansambel Poljanšek, na nedeljski pa ansambel Tineta Stareta.
Prireditelj — vaški odbor, se je posebno skrbno pripravil na pogostitev obiskovalcev veselice, zato vas vabijo, da preizkusite, če so bili pri pripravi jedače in pri izbiri pijače uspešni.
Pridite, vabijo vas v Spodnje Loke.
I I I I I I I
m
I I I
Pohodnik Tone Ahčin z druščino ob 1000. pohodu na Rašico, 2. 5. 1985
Nevsakdanji   podvig   Toneta AHČINA:
Tisoči pohod na 631 m visoki Koscev vrh na Rašici
V četrtek, 2. maja 1985 je 59 letni Anton Ahčin iz Domžal iz Stobljanske ulice na Pridavki, opravil svoj tisoči pohod na Rašico. Prav je, da tega izrednega hodca, hribo-lazca in vojaškega vojnega invalida malo bolj predstavimo, kajti s takim podvigom sc ne more pohvaliti prav-gotovo nobeden Domžalčan. Ta tisoči pohod je opravil v času od leta 1976 do 2. maja 1985. Pa mi prosim malo več povejte o vašem življenju.
„Rojen sem bil leta 1926 v majhni kmetiji v vaši Okrog v Tuhinjski dolini pod Menino planino. Osnovno šolo sem tik pred vojno končal v Špitaliču. Ko sem bil star 15 let se je pričela vojna. Že s 17 leti leta 1943 sem vstopil v Savinjski odred. Ob formiranju Šlandrove brigade na Sipku v avgustu leta 1943 sem sc vključil v to brigado. S to brigado smo šli preko Murovcc na Dolenjsko. Ob kapitulaciji Italije sem po formiranju XII. brigade NOUB prišel v to brigado in bil tu do aprila leta 1944, ko sem bil težko ranjen ob napadu na vlak med Šmarjem in Grosupljem. Zdravil sem se v bolnici Zgornji Hrastnik v Kočevskem Rogu. 22. aprila 1944 mi je amputiral levo roko nad laktjo dr. Janez Milčinski-Peter. Težji ranjenci smo iz Babnega polja bili prepeljani v Bari, od tam pa v Ouassa-no, Altamuro, nazadnje pa v Gravi-no. Iz Gravine so nas s transportno ladjo za novo leto 1945 prepeljali v Split. Nato smo prehodili Dalmacijo od Zadra do Dubrovnika, da smo se preživeli, kajti za hrano je bilo v tem težko. Ob koncu vojne 9. maja 1945 sem bil v Novem Sadu v transportu namenjenem v Slovenijo, s katerim smo se pripeljali v Maribor. Tu so nas razporedili na razna komandna mesta v Dravograd, v Slovenske Konjice, od tam pa v Ljubljano, kjer sem bil krajši čas v Invalidskem domu v Trnovem. V septembru leta 1945 sem bil na predsedstvu vlade SRS in krajši čas delal tečaje. Nato sem sc zaposlil na državnem posestvu na Bokalcah, kjer sem bil knjigovodja. Od tam sem šel na Zovnem pri Braslovčah od tam pa na državno posestvo Vrtačo pri Semiču. Nato sem dobil delo pri Glavnem odboru invalidov v Ljubljani. ?Tu sem bil zaposlen dobrih 14 let, do združitve jlavnega odbora ZB in Glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije. Od tam sem šel k založbi Borec k TV 15 in tu delal do upokojitve leta 1971 v svojstvu statusa borca z beneficiranim stažem in dvojno dobo v času NOB. V Domžale smo se preselili iz Ljubljane v letu 1957. Leta 1952 sem namreč po dražbi kupil hišo nekdanjega brusača Toplaka v Stobu na Pridavki, ki je bila potrebna temeljite obnove."
Leta 1948 sem se poročil s Pavlo Semrajc. V zakonu se nama je leta 1949 rodil sin Marjan.*
Kdaj ste se navdušili za hojo v hribe?
„Še kot otrok sem rad hodil v hribe. Se ko smo bili v Ljubljani v letih 1948-1957 smo vehko hodili v hribe in vehko kolesarili. Kasneje ko smo urejali hišo za to ni bilo ne časa ne denarja. Pozneje sva oba z ženo
intenzivno hodila v hribe in to predvsem v nedeljah, jaz pa skoraj vsak dan. Letos 2. maja sem opravil tisoči pohod na Vrh narodnega heroja Staneta Kosca na Rašici, kjer stoji na 641 m visokem vrhu Dom rašiške čete. Ob tej priliki me je spremljalo cca. 30 prijateljev planince. Največja zasluga, da je bil ta moj ljubljeni pohod tako svečanima prijatelj Jurij Vulkan. Za pohod v obe smeri je približno 14 km, za kar rabim 3 ure in 45 minut. Za tisoč pohodov sem prehodil cca. 14.000 km in porabil 3.900 ur, to je 162 dni in 12 ur. Že preje sem opravil številne pohode na Rašico, vendar o tem nisem vodil evidenco. Pohode sem opravil takorekoč ob vsakem vremenu, razen v času močnih padavin, zadržal me ni niti sneg, pa čeprav ga je bilo do kolen."
Verjetno ste v času pohodov doživeli kaj posebno zanimivega? . , „Lani 25. avgusta mi je presekal pot divji prašič, priznati moram, da mi ob tej priliki ni bilo posebno prijetno. Jeseni velikokrat vidim tudi gamse in to v času, ko zapade prvi sneg. Vedno ne hodim po istih poteh, največkrat sem    na teh pohodih sam."
Kako se pa spominjate vašega tisočega pohoda?
„Omenil sem Žv, da se je pohoda udeležilo cca. 30 planincev. Ob tej priliki sem prejel tudi številna priznanja. Jurij Vulkan, ki je imel pozdravni govor je napisal pesem s številnimi verzi s podpisom vseh udeležencev. Na plaketi je bilo napisano: „Že 1000 krat tu gori bil, se zraka svežega naužil, Domžale --Rašica, kar čez Dobeno utrujen nobeden, on, ne koleno. S stolpa pregledal vse štiri strani, čudovita narava, pred njim vse leži, ljubitelj lepote, domovine, planin, ta hribo-lazec je dragi naš Tone Ahčin. Vrh Rašice v maju 1985. Prijatelji!" Planinsko društvo Rašica mije podelilo zlati znak s plaketo, Planinsko društvo Delo Ljubljana mu je dalo posebno priznanje in značke, Občinski odbor ZB Domžale mi je poklonil knjigo Jožeta Vidica „Krik v Dragi" s posvetilom, Dare Leban je izdelal plaketo v obliki medalje, tajnica TD Rašica tov. Mira mi je dala miniaturne pesmi v velikosti 3,5 x 5 cm. Komisija Po poteh spominov pri Občinskem odboru ZB Domžale mi je pa podarila zbirko raznih prospektov. Zares, ta spominski pohod mi bo ostala še dolgo v spominu."
Tone Ahčin pa ni opravil le tisoči pohod na Rašico. Pot spominov NOB sta z ženo prehodila že 22 krat, na Triglavu je bil že 9 krat. Velikokrat je prehodil Julijce in Kamniške planine, opravil zimski pohod na Stol, bil je pa tudi v Italijanskih Dolomitih. Ima tudi številna priznanja med drugim Orden dela s srebrnim vencem, Orden repubhke z bronastim vencem, Medaljo za hrabrost, Orden zaslug za narod, Srebrni znak OF, pred dnevi je prejel tudi spominsko plaketo občine Domžale.
Tonetu Ah činu želimo, da bi še naprej tako pridno hodil na Rašico in da bi obhodil še veliko predelov naše lepe Slovenije.
Tone Ravnikar
v-
I
i S
S
I 1 1 I I 1 %
KULTURA ID HUITURDE PRIREDITVE
Razstava likovnih del akadem skega slikarja Jakoba Bazi j a
V času od 27.4. do 5.5.1985 je bila v prostorih Kulturnega društva Miran Jarc na Studencu pri Domžalah odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Jakoba Bazlja. Domačini so prostore novega likovenega razstavišča, ki poleg društvenih prostorov služi tudi tej novi dejavnosti, napolnili do zadnjega kotička. Uvodoma je v imenu Z KO in Kulturne skupnosti Domžale spregovoril predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale Slavko Pišek, kije poudaril velik pomen tega razstavišča za sam kraj. To je bila za razstavo domačina Jožeta Stražarja, ki živi in dela na Švedskem, že druga razstava.
Zastopnike mladih harmonikarjev, ki so vnovič potrdili svojo kakovost, prejemata priznanje za enega prejšnjih uspehov.
Glasbena šola Domžale
Nov uspeh harmonikarskega orkestra glasbene šole Domžale
V Pulju je od 16. do 19. maja potekalo XXI. srečanje harmonikarskih orkestrov in solistov. Orkester Glasbene šole Domžale se je predstavil v skupini orkestrov, kjer je nastopalo 46 večjih in manjših sestavov iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in Nemčija. Tokrat so učenci pod vodstvom Majde Golob pripravili dve deli: Sonatino v 4. stavkih avtorja H. Langa in skladbo Srečanje slovenskega skladatelja Primoža Ramovša, ki so jo v Pulju prvič javno izvedli. 15. članski domžalski orkester, dobitnik Zlate Kersnikove plakete za leto 1984, je tudi v družbi starejših glasbenikov, harmonikarjev ponovno potrdil svoje tehnične in muzikalne kvalitete. Strokovna žirija je za zaključni svečani koncert, ki je bil v dvorani Doma JNA izbrala poleg najboljših solistov tudi tri najboljše harmonikarske orkestre in to iz Beograda, Novega Sada in Domžal.
72 letni profesor in akademski slikar Jakob Bazel je študiral na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, študij pa končal po vojni v Ljubljani. Od leta 1951 do upokojitve je služboval na učiteljišču v Ljubljani kot profesor likovne vzgoje. Kot takega ga imajo tudi številni nekdanji dijaki z našega območja v lepem spominu. Ob otvoritvi razstave je nastopil Oktet bratov Pirnat, pesnik in gledališki igralec Tone Kunter, citre pa je igrala Tanja Zaje z Vira. Obisk je bil v teh nekaj dneh, odkar je bila razstava na Studencu izreden, saj si je likovna dela ogledalo preko 600 obiskovalcev, kar je za ta kraj izredno.
Morda le nekaj zapisov iz knjige vtisov. Najlepše so seveda misli pesnika in gledališkega igralca Toneta Kuntnerja: „Danes bi
moral nashkati dekleta v tej pomladi, može v tem poletju, starce v tej jeseni, .kajti drugič bodo drugi ljudje, drugi ljudje in drug svet. Ob lepi razstavi v lepi dolini Moravski." Marta je zapisala: „Lepo. Vsakokrat, kadar mi pogled uide na ta čudovita dela se vpraša: „Le zakaj v ljudeh prepričanje, da tega njim ni treba? " Želim, da bi si zato razstavo ogledal vsak krajan tega kraja. Bili bi kulturno bogatejši za eno spoznanje umetnosti več. Prepričana sem, da je narejen prvi korak, zato vprašanje „bodočnosti kulture" ni več vprašanje. Božena Jerman pa je zapisala: „Slike so nekaj čudovitega, nenavadnega, nekaj kar ustvari umetnik iz zmešnjave sveta in čutenja svoje duše in ko jo ustvari ni dano vsem, da bi jo razumeti. Lepo je vse, kar nam je
DOMŽALE
,A VTOSER VIS DOMŽALE", p.o. Komisija za delovna razmerja
oglaša
naslednja prosta dela in naloge:
1) 5 AVTOKLEPARJEV
2) 2 AVTOLICARJA
3) 1 KLJUČAVNIČAR
Pogoj za zasedbo:
Končana ustrezna poklicna šola in uspešno opravljeno poskusno delo 45 dni, zaželene delovne izkušnje in odslužen vojaški rok.
4) 2 MONTERJA
Pogoj za zasedbo:
Končana dve letna poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu, uspešno opravljeno poskusno delo 45 dni, odslužen vojaški rok.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: „Avtoservis Domžale", p.o. 61230 Domžale, Ljubljanska cesta 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
//////////////////^
Mengeška godba se je odlično odrezala
Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Združenje pihalnih orkestrov, Delavski dom Edvard Kardelj, Zveza kulturnih organizacij Maribor m Cankarjev dom Ljubljana so ob 40-letnicf osvoboditve in ob evropskem letu glasbe priredili v Mariboru 8. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v koncertnem programu. Mengeška godba je na tem tekmovanju dosegla srebrno priznanje, 296,5 točkami pa je bila tudi najboljša v občini in tudi na širšem prostoru. Ob tem lepem priznanju, ki je prišlo po 100-obletnici mengeške godbe še kot dodatna vzpodbuda k delu in potrditev dosedanje poti, sem zbral naslednje tri izjave:
Franci Lipičnik, dirigent Mengeške godbe: Tovrstno tekmovanje je vsake dve leti. Gre za tri težavnostne stopnje. Mi smo se odločili za drugo, ker vemo, koliko zmoremo doseči. Zaigrali smo tri skladbe in sicer Vinka ^trucla Zlatorog Janija Goloba Slavnostno uverturo in Willyja Lofflerja ARtisten Show. Na tekmovanje smo se resno pripravljali, prav tako pa smo izredno zavzeto jemali samo tekmovanje, zato tudi uspeh ni izostal. Sest let že delam z mengeško godbo in to je še ena potrditev, da delamo pravilno, čeprav moramo doseči še več. Vzdušje po tekmovanju je bilo prijetno, dobro je tudi, da se godbeniki med seboj pogovorimo in predebati-ramo program. ,
Lojze Pišek, predsednik MG: Uspeha smo seveda izredno veseli. Ne bi se radi preveč hvalili, toda za 3,5 točke smo bili tokrat boljši od Domžalčanov, kar je za nas nova vzpodbuda in tudi velika odgovornost. Franci Lipičnik je v teh letih resnično veliko naredil, predvsem pa je godbo močno močno pomladil. Upam, da bo šlo tako ali še bolje tudi vnaprej.
Franc Kompare, animator: Mengšani živijo s svojo godbo. Ko smo odhajali v Maribor, so nas prišli pozdravit k avtobusu in nam zaželet veliko uspeha. Ko smo se vrnili, so bili o uspehu že obveščeni. Lepo je igrati v taki godbi, kjer so člani tako močno povezani s krajem kot v Mengšu in seveda tudi obratno: krajani živijo z nami!
Ivan Sivec
\
všeč. Mara Fakin iz Ljubljane pa je zapisa' la: „Če sredi tega obnorelega današnjega sveta srečaš ljudi, polne ljubezni do umetj nosti in želja, da vse to svoje navdušenje iij občudovanje lepote prenašajo na vse nas, je; to res nepopisno toplo doživetje. Zato vsenj članom Kulturnega društva Miran Jari iskreno hvala z željo, da s to svojo doživete! vnemo nikdar ne prenehajo. Našemu prijaj telju prof. Bazlju Jaki - pa za razstavljeni dela - ki so polna njegove duše - iskre] ne čestitke in topla zahvala."
Dragi Jeretina je zapisala: „Umetnosi je že od nekdaj človeka duhovno krepila iij mu omogočila, da se je v najhujših trenutj kih ohranil in duhovno okrepil. Tudi vaš« slike prof. Bazelj in vaša umetnost, ki jC podajate z značilnimi barvami in figuraliko vpliva na človeka. Kot rdeča nit se v vašil shkah prepletata svetla-spontana otroški igrivost, idilika narave; na drugi strani p/ temna naveličanost življenja. Hvaležna sen vam za čutenje vaše umetnine in za lepi spomine na dijaška leta."
Razstavo si je med drugim ogledal tud; slikar in kipar Janez Boljka in njegova žena kar je za škocjansko društvo še kako po membno.
Društvo želi poleg panojev, ki jih jI sedaj nabavilo za prirejanje razstav uredi« še luči, s čemer bo razstavni prostor še bol! privlačen. S svojim prostorom, ki služi tudi likovni dejavnosti bodo člani Ki Miran Jarc Škocjan pravgotovo pritegnili Šf več ljudi v ta predel naše domovine, ki let na robu prelepe Moravske doline. .
In še to, z razstavo pa niso bili zado1 voljni le obiskovalci pač pa tudi vsi od sli karja Jakoba Bazlja, pesnika in igrale Toneta Kuntnarja, okteta bratov Pirnat i) mlada citraška Tanja Zaje. Domačini pa i sedaj težko pričakujejo novo razstavo, J bo jeseni.
Tone Ravnik;
Literarni kotiček
SLEVEC MARIJAN
Ljubezen, ti si... Ljubezen, ti si tolažba,
hvaležnost
in sladkost.
Ti si bolečina, nemir, hrepenenje in bridkost.
Ljubezen, tisi dotik nežnih misli, žejnih pogledov in toplih rok.
Ti si razočaranje, samota, žalost in jok.
Ljubezen, ti si božanje, šepet in poljub.
Ti si pričakovanje,
nestrpnost
in obup.
ODMEVI:
Ljubezen, ti si... bi lahko poimenovali definicijska pesem. /Definicija po Verbincu - vsebinska določitev pojma/. Oblika pesmi je umetelno narejena, privlačna. Besede so izbrane iz notranjih občečloveških izkustev, zato hitro pritegnejo pozornost bralca.
Bogdan
Nič novega, to že ptiči žvrgolijo ... bi rekel kak ugleden kritik, pa kaj, ko smo še taki, ki še vedno radi poslušamo žvrgolenje ptic, čeprav je vedno enako.
Pesem je oblikovno in ritmično dodelana, vsebinsko pa je preveč dorečena in direktna. Marsikaj bi se dalo povedati indirektno -med vrsticami — kar bi bralcem pustilo možnost ..aktivnega branja", pesem pa bi imela kakšno kakovostno točko več.
Jure
44
ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠP
Množica gledalcev, kolikor se jih še ni zbralo na podobni prireditvi v občini.
Malo modelarsko letališče — velika mednarodna prireditev
V nedeljo, 26. maja so že zgodaj zjutraj amaterji modelarskega društva Modra Ptica z Vira s predsednikom Jankom Nagličem začeli z zadnjimi pripravami za VELIKI MEDNARODNI MITING. Za to nedeljo je bil napovedan imeniten miting naših modelarjev, ki sami izdelujejo daljinsko vodene modele vseh vrst letal — od najlažjih jadralnih, vojaških in velikih potniških letal; seveda v miniaturni obliki.
imajo steze
Urejali so modelarsko vzletno stezo dolgo 90 metrov in široko 11 metrov, kakor to zahtevajo tehnični predpisi za miniaturna •letališča. To letališče je postavljeno na zelo ugodni točki in sicer na zemljišču, ki meji na tri naše krajevne skupnosti, Dob, Vir in Radomlje; zlasti slednja je veliko pomagala pri gradnji steze. Pripraviti so morah vse, da bi prvi mednarodni miting potekal v najlepšem redu. Gledalci so začeli prihajati že od sedme ure dalje. Tako se je do pol devete nabralo ob vrvi, ki je ločila gledalce od vzletnih površin cca 3500 gledalcev, kar je rekord, ki ga na takih dosedanjih prireditvah še nismo dosegli.
Mednarodni miting v vodenju letalskih modelov z radijskim upravljanjem je pripravilo modelarsko društvo „MODRA PTICA" Vir-Domžale pod pokroviteljstvom „OBRTNEGA ZDRUŽENJA - ..DOMŽALE", kije tudi gmotno pomagalo izvesti to zahtevno nalogo.
Za miting se je prijavilo več ekip in sicer iz Avstrije, Italije, Cehoslovaškc in Nemčije, kakor tudi društva iz Slovenije.
Za miting je bilo pripravljeno 23 različnih modelov, nastopilo pa jih je v uradnem delu mitinga 20. Že pred začetkom uradnega dela smo videli zares zanimivo eksebi-cijo modela - hehkopterja, velikega zmaja na motorni pogon - poganjal ga je avtomobilski motor „TRABANT".
Uradni del mitinga je začel predsednik modelarskega društva „Modra Ptica" tov. Janko Naglic s tem, da je pozdravil vse nastopajoče posebno modelarje s Slovenske Koroške, kateri že nekaj let prihajajo na naše mitinge. To je zelo pomembno saj je znano, da je modelarstvo v sosednji Avstriji zelo dobro razvito, dalje modelarje iz Cehoslovaškc, ki so se prvič udeležili našega mitinga v Domžalah. Med mnogimi navzočimi gosti sta bila tudi predsednik Skupščine občine Domžale tov. Karel Kušar in predsednik OK ZKS Domžale tov. Lado Škrja-nec.
Predsednik SO Domžale je v svojem pozdravnem govoru dejal, da je zlasti pomembno to, da se tudi organizacije tehnične kulture v naši občini udeležujejo vseh obhk manifestacij in jih poživljajo s svojimi nastopi. Po pozdravnem govoru predsednika SOb Domžale se je začel mednarodni miting letalskih modelov, v katerem je nastopilo 20 modelarjev. Videli smo nizko-krilna, visokokrihia letala in letala drugih izvedb, katerih nastop so gledalci zbrano spremljali in jih tudi nagrajevali z aplavzi.
Zelo zahtevne vaje so izvajali modelarji s Slovenske Koroške oziroma Avstrije in Cehoslovaške, moramo pa reči, da tudi naši modelarji niso bih nič slabši. V odmoru je prireditelj MODRA PTICA pripravil za najmlajše gledalce in udeležence do sedem let starosti lepo igrico: „Gremo se slepe miši", za katero je Ljubljanska banka - temeljna banka Domžale darovala pet hranilnih knjižic za najboljše v tej igrici. Navdušenje med najmlajšimi je bilo enkratno.
V drugem delu mitinga smo bili priča nastopu vrhunskih modelov posebno modelov, ki so v drugi svetovni vojni odigrali pomembno vlogo. Miting sta zaključila amaterja - modelarja z helikopterjem in zmajem, ki ga je poganjal trabantov motor. Povedati moramo, da so gledalci še nenehno prihajali, tako, da se jih je zbralo do
11.30 približno 4000. Miting (uradni del) se je v redu končal in to brez kakršnegakoli razbitja modelov ah trčenja modelov v zraku, kar se tudi zgodi. Ker miting ni bil tekmovalnega značaja, ampak naj bi le prikazal dosežke, ki so bih doseženi od zadnjega srečanja, da bi poglobili sodelovanje in utrdili znanstva in kar je predvsem pomembno izmenjali izkušnje med seboj. Zato tudi ni bilo nobenih razglasitev rezultatov, ampak je bila le ugotovljena kvaliteta modelov in veščina daljinskega pilotiranja.
Po končanem drugem delu je bilo pripravljeno tovariško srečanje, katerega so popestrili člani ansambla „Stare" s svojim triom. Pripravljen je bil tudi srečolov, za katerega so prispevali dobitke v veliki večini člani Obrtnega združenja Domžale ter delovne organizacije, ki so tudi pomagale, da je ta miting sijajno uspel. Svoj prispevek je dala tudi trgovina iz Celovca, ki prodaja vse, kar je potrebno za modelarje.
ing. Miha Pavlic
CELA VRSTA TEKMOVANJ S PODROČJA LJUDSKE TEHNIKE
Zveza organizacij Ljudske tehnike je v mesecu mladosti organizirala regijsko tekmovanje mladih tehnikov zasavske regije, v katerem je sodelovalo pet občin: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Domžale. Tekmovanje ,so pripravili v osnovni šoli Radomeljske čete, doseženi pa so bili zelo dobri rezultati.
KVIZ ENERGETIKOV
Dne 18. maja je društvo energetikov Domžale-Kamnik pripravilo pod pokroviteljstvom Papirnice Količevo tekmovanje - kviz v znanju iz energetike. Sodelovale so ekipe slavonsko-oaranjske regije, Osijeka, Tuzle, Somborja in naša ekipa Domžale-Kamnik. Pred uradnim tekmovanjem so se med sabo na isto temo pomerile ekipe naših osnovnih šol.
TOVARIŠKO SREČANJE PO MITINGU Razgovor na tovariškem srečanju po letalskem mitingu je bil prisrčen, izmenjava izkušenj pa bogata. Še bolj se je utrdilo sodelovanje med amaterji vseh tehničnih vej. Na mitingu so namreč sodelovali amaterji FFK kluba Radomlje s svojo ekipo, ki je arhivsko posnela potek celotnega mitinga. FFK klub „Mavrica" je znan po svojih kvalitetnih uspehih na festivalih amaterskega filma, saj s temi filmi želijo ohraniti utrip in dosežke današnjih dni za naše zanamce. Radioamaterji vseh treh radioklubov iz Domžal, Moravč in Radomelj s sekcijami so se skupaj s predsedniki klubov vključili v akcijo za izvedbo mitinga. Prav tako so sodelovali in bili pri tem navzoči člani AMD in drugih društev, da bi miting uspel. Seveda pa so levji delež dela opravili člani društva „Modra ptica" in so s tem dokazali, da tudi maloštevilno društvo lahko izvede tudi večje akcije, samo če je dovolj dobre volje.
Na splošno pa so prisotni izrazili željo, da bi naši amaterji čim večkrat nastopili in sproti prikazali svoje dosežke. To željo potrjuje obisk mitinga, ki ,je bil jekorden. Društva se zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da je miting uspel z željo, da nas boste oz. bodo v prihodnje še podprli. V načrtu
asfaltiranje in podaljšanje vzletne steze, kar pa bo mogoče le s pomočjo širšega kroga. Prepričani smo, da bo naslednji miting že izveden na asfaltirani stezi.
ing. Miha Pavlic
POROČILO O IZVEDBI STRELSKEGA TEKMOVANJA
Vrsta tekmovanja: Prvenstvo občine Domžale v streljanju na glinaste golobe za člane lovskih družin za leto 1985.
Organizator: Skupščina občine Domžale.
Izvajalec: Lovska družina Mengeš
Kraj   in   čas   tekmovanja: Nedelja,
19.5.1985 pri lovski koči  LD Mengeš.
REZULTATI: EKIPNO:
1. LD Lukovica 49 golobov: Kersnik Mitja 17 golobov, Pavlin Janez 17 golobov, Kavka Tone 15 golobov.
2. SD Domžale 49 golobov: Kralj Franc 16 golobov, Pirš Rudi 16 golobov, Jarc Stojan 17 golobov.
3. LD Domžale 48 golobov: Kovic Marjan 20 golobov, Močnik Jože 18 golobov, Crnič Vlado 10 golobov.
4. LD Mengeš 47 golobov: Vavtar Jože 18 golobov, Pirnat Jože 15 golobov, Rakef Janez 14 golobov.
5. LD Pšata 43 golobov: Kovic Drago 14 golobov, Gabrič Milan 14 golobov, Vagaja Andrej 15 golobov.
POSAMEZNO:
1. Kovic Marjan LD Domžale 10+10 20 golobov
2. Močnik Jože LD Domžale 8+10 18 golobov
3. Jenčič Milan LD Domžale 9+9 18 golobov
4. Vavtar Jože LD Mengeš 9+9 18 golobov
5. Jarc Stojan SD Domžale 7+10 17 golobov
6. Kersnik Mitja LD Lukovica 10+7 17 golobov
7. Pavhn Janez LD Lukovica 9+8 17 golobov
8. Pirš Rudi SD Domžale 8+8 16 golobov
9. Kralj Franc SD Domžale 9+7 16 golobov
10. Vagaja Andrej LD Pšata 7+8 15 golobov
11. Kavka Tone LD Lukovica 8+7 15 golobov '
12. Pirnat Jože LD Mengeš 8+7 15 golobov '
13. Kovic Drago LD Pšata 6+8 14 golobov
14. Rakef Janez LD Mengeš 7+7 14 golobov
15. Gabrič Milan LD Pšata 8+6 14 golobov
16. Crnič Vlado LD Domžale 5+5 10 golobov
Letošnjega občinskega prvenstva se nista udeležili lovski družini iz Moravč in Ožbolt - Trojane. Čeprav je bila udeležba sorazmeroma skromna, so bih rezultati dokaj solidni. Ekipa SD Domžal, ki je nastopala izven konkurenceje dosegla enak rezultat, kot prvo uvrščena ekipa LD Lukovice. V tekmovanju na izpadanje pa sta se odrezala tekmovalca zadnje uvrščene ekipe LD Pšata, Vagaja Andrej in Gabrič Milan tretji pa je bil Močnik Jože iz LD Domžale. Zelo je presenetil tudi tov. Peterka iz LD Mengeš, ki se je uvrstil na četrto mesto. Prvo uvrščena ekipa LD Lukovica je osvojila prehodni pokal SO Domžale in pokal, ki ga poklanja LD Mengeš kot organizator v trajno last. Prvo uvrščeni posamezniki pa so dobili medalje. LD Mengeš, se kot izvajalcu tekmovanja najlepše zahvaljujemo. LD Lukovica pa je dolžna kot prvo uvrščena ekipa prirediti tekmovanje v letu 1986.
Kovic
Kolesarski maraton v Dobu uspel
Kolesarski klub „Hrast" iz Doba je zelo uspešno pripravil svoj prvi maraton, katerega se je udeležilo 327 kolesarjev. Proga je potekala po lepi Moravski in Tuhinjski dolini v dolžini 85 km. Prireditev ni imela tekmovalni, ampak predvsem množično-rekreacijski značaj kolesarjenja. Vsi kolesarji so progo prevozili v manj kot štirih urah najhitrejši pa v dveh urah in pol, čeprav je bila pot s tremi vzponi in številnimi serpetinami dokaj naporna. Vsi udeleženci so prejeli lične spominske medalje, najstarejša udeleženca Mari Perčič iz Kamnika in Ludvik Pangerc (Avtocommerce Lj), kot tudi najštevilnejša ekipa Kamnika s 17 člani,pa pokale.
Maratonci so bili zelo zadovoljni z organizacijo maratona in izbiro proge, nekoliko manj pa le zaradi makadamskih odsekov predvsem med Dobom in Krtino, ki je v zelo slabem stanju. Organizator je poskrbel za okrepčan je na Trojanah in na cilju v Dobu. V spremstvu je bila tudi prva pomoč, ki na srečo ni imela dela in popravljalnica za manjše okvare koles. Poskrbljeno je bilo za varnost kolesarjev še predvsem na cesti I. reda. Laskava priznanja so spodbudila organizatorja k še novim večjim podvigom, maraton kolesarjev v Dobu naj bi postal odslej tradicionalen.
Zelo mlad kolesarski klub Hrast — Dob deluje šele dobro leto in pol v okviru Partizana Dob. Klub ima že čez 100 članov večinoma mlajših od 20 let. Lani je manjša skupina kolesarjev kluba prevozila pot „1000 km po Sloveniji". V letošnjem načrtu imajo še vožnjo pc Jugoslaviji od Rateč do Gevgelije skozi Kumrovec in ostale kraje s Titovim imenom po vseh naših republikah, v kolikor jim bo uspelo zbrati dovolj sredstev. Mladi kolesarji so poleg tega dosegli vrsto pomembnih uspehov na kolesarskih tekmovanjih po Sloveniji. Za uspešno delo v klubu sta poleg ostalih članov še posebno zaslužna neumorni predsednik Marjan Grčar in njihov mecen Ignac Župan. '
Potrebno je še poudariti, da je prav kolesarski klub Hrast v svojem kraju močno razgibal ter osvežil in razširil športno dejavnost.
Stane Benkovič
Dobski kolesarski klub »Hrast« je pripravil množično prireditev kolesarski maraton. Na sliki: udeleženci maratona na Trojanah, ko so se obrnili v drugo smer — v Tuhinjsko dolino...
OBVESTILO IN VABILO BRIGADIRJEM - VETERANOM M D B !
Brigadirji - veterani mladinskih delovnih brigad iz Ljubljane (Občine Ljubljana - Center, Vič-Rudnik, Šiška, Moste-Polje in Bežigrad) smo od 3.4.1985 dalje organizirani v Mestni konferenci SZDL Ljubljana, kot poseben Odbor brigadirjev - veteranov MDB. Imamo svoj operativni odbor in svoj program aktivnosti. Med drugim smo sodelovali že pri gradnji Poti spominov in tovarištva in v Pohodu ob žici okupirane Ljubljane.
Letos poteka 40 let od prvih organiziranih mladinskih delovnih brigad -Krško polje, Ljubljana, Bohinj, v katerih je sodelovalo veliko število ljubljanskih mladincev in mladink ter pionirjev ir. pionirk.
Dogovorili smo se, da organiziramo 4. tradicionalno srečanje brigadirjev - veteranov MDB iz Ljubljane in okolice, na katerega pa seveda vabimo, tako kot v prejšnjih letih tudi vse brigadirje - veterane iz Slovenije.
Tradicionalno, 4. srečanje brigadirjev - veteranov MDB bo v soboto, dne 15. junija 1985 ob 9. uri v Rekreacijskem centru JEZICA v Ljubljani (bivši „Štern"), Titova 260, do kamor vozi tudi avtobus mestnega potniškega prometa štev. 6 in 8 iz centra mesta.
Poskrbeli bomo za kulturni program, ples in razvedrilo. Za gostinske storitve na srečanju bo poskrbljeno, stroške krijejo udeleženci sami. ,
Obvestilo o letošnjem srečanju je objavljeno samo v sredstvih javnega obveščanja. Prosimo, da na srečanje opozoriš tudi svoje znance, prijatelje in sodelavce - veterane, ki so to obvestilo - vabilo morda spregledali. Na srečanju naj se pri vhodu javijo naši dežurni ekipi, da jih bomo vpisali v seznam.
Udeležencem bo na razpolago tudi posebna sponunska značka srečanja in 40 letnice mladinskih delovnih brigad.
Za morebitne informacije v zvezi s srečanjem se obrnite na:
- Bruno THALER (Turistična poslovna skupnost Ljubljana, 61000 Ljubljana, Študentovska 3, telefon 061/325-650).
Iz izkušenjvemo, da nam našega srečanja tudi slabo vreme ne more pokvariti, sploh pa ne letos, ko praznujemo 40 letnico mladinskih delovnih brigad, zato te v pričakovanju skorajšnjega snidenja v Ljubljani pozdravljamo z brigadirskim HORUK!
Predsednik odbora:1 Bruno Thaler, l.r.
Uspeli na državnem tekmovanju »Kaj veš o prometu«
Trening mladih strelk iz Trzina poteka (udi v slabem vremenu v trzinskem kamnolomu
Uspeh Trzinskih strelk — pionirk:
Prve v Sloveniji
Pred nedavnim je bilo v Murski Soboti slovensko republiško prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Doslej smo bili navajeni uspeha mladih strelcev iz TRZINA - članov SD Tine Kmetic. Na tem tekmovanju pa so presenetile predvsem mlade strelke, saj so presenetile celo svojega učitelja — trenerja in mentorja Franca Brečka. Seveda je bil njihov uspeh dovolj velik razlog, da smo jih obiskali na treningu.
Prvo mesto je bilo tudi dovolj velik razlog za to, da spoznamo članice zmagovalne ekipe.
TATJANA MUŠ/Č, učenka, J3let: Skrbneje se posvečam temu športu šele 1 leto, nastopila pa sem na tako pomembne."' tekmovanju prvič. Moram pa povedati, da mc je mučila precej velika trema, tudi koncentracija je še moja šibka točka.
Doma so bili uspeha zelo veseli, saj sem se tega športa - kot prvega - zelo lotila. Pa tudi prispevah so mi k posebnim naočnikom, ki jih pri tem športu potrebujem.
Uspeh je tem večji, saj smo imele v strelkah iz Cerknice hude tekmice. Za vse nas je to velika vzpodbuda za naprej.
KARLA HABAT, učenka, 12let: Tudi jaz sem začela streljati pred dvema letoma, nisem pa edini športnik v družini, saj je bratranec Silvo uspešen tekmovalec v moto športu. Sama mislim, da brez vztrajnega dela ni nič, zato se trudim, da čimveč treniram. Le tako sem tudi na republiškem tekmovanju lahko dosegla najboljše rezultate. Ce hočeš kaj doseči, se je treba marsičemu odpovedati, sama sem se tudi morala. Pazila sem sestri, pa kljub temu sem si našla čas za trening in tekmovanja, za kar starši dolgo niso vedeli. Uspeh je za vse nas velika vzpodbuda.
M. Brojan
IRENA PERNE, učenka, 13 let: Streljati sem začela resno šele pred dvema letoma. Za to tekmovanje smo se zelo vestno pripravljale, tudi mene pa je na tekmovanju vendarle precej motila trema. Vesela sem še posebej, ker sem razveselila svojega očeta, ki je prav tako strelec in je prvi zvezni mojster. Ta naslov je dosegel na državnem prvenstvu. Ta uspeh pa bo tudi vzpodbudil sestro Andrejo, ki tudi začenja s strclstvom.
Rezultati republiškega prvenstva v streljanju s serijsko zračno puško (Murska Sobota):
Pionirke:
l.SD line Kmetic Trzin 491 krogov. Sestava ekipe: Tatjana Mu-šič 159 krogov, Perne Irena 162 krogov, Karla Habat 170 krogov.
Pionirji:
1. SD Alojz Hohkrant Trbovlje 514 krogov, 2. SD Tine Kmetic Trzin 505 krogov.
Pionirji posamezno:
4. Božo Habjan 173 krogov.
Pionirke posamezno:
4. najmlajša iz ekipe Karla Habat 170 krogov, 14. Irena Perme 162 krogov, 18. Tatjana Mušič 159 krogov.
Nastopilo je 52 strelk.
OBRTNIKI - ORODJARJI
Imamo proste kapacitete na elektrodnem elektroeroziskem stroju, ločni žagi ter 30 g brizgalnem stroju za plastiko. Grahek, Domžale, Prešernova, 17/a.
AMD Mengeš prireja ob krajevnem prazniku Trzina — 29. junija 1985 ob 15. uri medobčinski moto super slalom v novem Trzinu (proga okrog vrtca).
Nastopili bodo tekmovalci do 50cmJ, do 250 cmJ, od 250 cm3 do 650 cm3 in nad 650 cm3.
Vabijo delavci AMD Mengeš in KS Trzin
Učenec Boštjan Svetlin je bil na republiškem tekmovanju „Kaj veš o prometu" tretji. Zato si je pridobil pravico, da tekmuje na državnem tekmovanju.
Državno tekmovanje „Kaj veš o prometu" je bilo v Puli. Našo repubhko so zastopali štirje učenci osnovnih šol. Eden izmed njih je bil učenec Boštjan Svetlin iz Osnovne šole Martin Koželj Dob pri Domžalah. Tekmoval je pod številko 19.
Tekmovanje je bilo 11. in 12.5.1985. Učenca je spremljal njegov mentor Prane Kovačič. Ekipa Slovenije je osvojila odlično peto mesto in je bil najuspešnejši v ekipi. S tem je učenec pokazal svoje prizadevanje pri učenju in je tudi opravičil vzgojno-izobraževalno delo na šoli na področju prometne vzgoje.
Učencu Boštjanu Svetlin in njegovemu mentorju Eraneu Kovačič pripadajo čestitke in zahvala, saj sta uspešno zastopala našo občino na republiškem in nato še na zveznem tekmovanju „Kaj veš o prometu".
LIST IZ DNEVNIKA
(Gospič, 18.10.1984)
Izteka se zadnji dan mojega obiska v Gospiču. Prenočevala sem pri zelo prijaznih ljudeh. Gospa je tako dobra z menoj. Danes mi je za zajtrk pripravila jabolčni zavitek. Spominja me na mojo staro mamo. Tudi ona je tako skrbela zame. Tako sem srečna, da sploh ne morem zapisati vseh besed. Saj nisem pričakovala, da se bo vse tako izteklo. Samo smejem se in v srcu mi kipi sreča.
Ne vem pa, če zares samo zaradi teh prijaznih ljudi. Mogoče ... ne, verjetno sem se zaljubila. Naj ti ga najprej opišem, potem pa povem dogodek, kako sva se spoznala. Fant je star 15 let, dokaj lepe postave in rjavih las. Oči ima sivoplave, tako kot jaz. Z njim me je spoznala Barbara. Ime mu je Andrej. Odpravljali smo sc v dom JNA, na ples, kamor so nas povabili tamkajšnji vojaki. Dolgo sva se pogovarjala, plesala in pila sok. Potem pa sem, ne vem, kaj me je prijelo, odšla ven in on z menoj. Noč je bila prelepa , vsa pravljična, ena izmed tistih noči, ki jih zaljubljen človek nikdar ne bi mogel prespati. Ena izmed čudno lepih noči, ki jih človek ljubi, in nikdar ne pozabi nanje. Sprehajala sva se in si šepetala prijazne besede. Kmalu je veselje bilo končano in morala sva se posloviti. Izmenjala sva naslova, se spogledala in odšla vsak po svoje. V meni se je srce trgalo in solze so mi same polzele po licu. Noč je postala samo Še pusta, vsakdanja, meglena . .. Oktobrska noč v Gospiču se je končala zame z nepozabnimi spomini, saj sem takrat doživela svojo prvo ljubezen. Bila sem zaljubljena in kitajski pregovor pravi: „Ce si zaljubljen, ti je še opica lepa, pe pa nisi ^ ne pogledaš niti lotosovega cveta." Leta misel kajne?
Nataša Veikavrh OŠ Josip Broz Tito
TO SEM JAZ
Imam črne oči, svetle lase, moderne frizure, vendar ne rabim zato nič želeja.
Najraje se pogovarjam o tehniki, saj me to področje zelo zanima. Rad sem vesel, če pa je treba, sem tudi važen.
Ce se le da, sem zaljubljen, ker je tako bolj zanimivo v šoli in v družbi prijateljev.
V sobi imam vse stene polepljene s posterji, tako da je mama že pošteno jezna.
Kadim še ne, tudi ne mislim, alkoholnih pijač ne pijem, tudi fiksiram se še ne, pa se tudi ne mislim.
Kadar kupujem čevlje, starša pravita, da imam čisto svojevrsten okus. Mogoče res, ne vem.
Rad jem, najraje dunajske zrezke in krompir. Prileze pa se tudi pijača.
Ce mc kdo opravlja, me to prav nič ne moti. Naj, če v tem uživa. Rad hodim v kino, a ne sam, najraje v dvoje.
Košarko treniram že od petega razreda naprej.
Ste me spoznali?       . Sedmosolec OŠ Josip Broz Tito
„Ti si hudoben, nesramen, priliznjen", piavi tovariš za tehniko. Jaz pa mislim, da je tak vsak od nas, ne samo jaz.
Včasih me zagrabi delovna vročina, včasih pa mrzlica, kar pomeni, da nekaj časa pridno delam, a potem pošteno lenarim.
Rad nagajam, samo če nisem potem vpisan v dnevnik. Če pa sem, me mine vsa volja do nagajanja.
Ne maram učiteljev, kadar dobim „špon", kakor da bi bili oni krivi za mojo slabo oceno.
Med poukom prežvekujem, kar učiteljem ni preveč všeč.
Sošolcem rad pomagam.
O dobrih lastnosti v tem letu še nisem vehko slišal, zato jih ne morem našteti, lagal pa tudi ne bi rad.
Včasih grem sam sebi na živce, včasih pa sem kar zaljubljen vase. Sedmosolec OŠ Josip Broz Tito
i-----
Pred kopalno sezono se dogaja ob bazenu v Domžalah mnogo kaj.
Nekaj novosti v športnem parku:
Nov veter okrog bazena...
Vsak čas se bodo končala zunanja ureditvena dela v športnem parku, točneje v bližnji okolici bazena. Delavci GIP Beton so spla-nirali prostor pred kopališčem, kjer bo urejeno asfaltno parkirišče za 30 do 50 avtomobilov in okoli 40 koles.
V sami stavbi, ki je bila zgrajena lani, bo poleg klubskih prostorov in s/ačilnic za športnike tudi 400 garderobnih omaric za obiskovalce kopališča. Vsakdo bo ob plačani vstopnini — 50 din za otroke in 100 din za odrasle — dobil tudi ključek za omarico. Kopališki prostor bodo krog in krog ogradili z novo ograjo, medtem ko so grmovje že očistili, povečali zelene površine in posejali travo. Na samem kopališču bo NK odprl okrepčevalnico, nekakšen bife, ki bo odprt vsak dan od 8. ure zjutraj pa tja do 19-ih, tako kot bo odprto tudi kopališče. Za poletne večere pa na TKS Domžale obljubljajo tudi glasbo, in če bo šlo, kakšen zabaven program oz. družaben večer. Ena večjih pridobitev pa bo vsekakor povezava klubskih prostorov, garderob in kopališča s centralnim stadionom pod bistriškim mostom. Tri metre široka pešpot bo atletom, nogometašem in ljubiteljem tenisa prihranila prečkanje prometne ceste proti Ihanu. In ko smo že pri tenisu, naj omenim še eno novo pridobitev: zraven obstoječih, gradijo dvoje novih teniških igrišč.
Za obnovo samega bazena letos ne bo več časa — bazen bo odprt okrog 15. junija, pa tudi ne denarja — samo za omenjena dela bo morala ZTKO občine Domžale oz. TKS Domžale odšteti najmanj 6.600.000 dinarjev. Zamenjali pa bodo vsaj dotrajane plošče okrog bazena ter popravili betonsko obrobo. Prav tako zagotavljajo, da bodo letos čistilne naprave delale nepretrgoma, kar pomeni 15 odstotkov zamenjane vode v enem dnevu.
Z ureditvijo otroškega igrišča letos na žalost še ne bo nič, da-be zate prednostna naloga v naslednjem letu. Takrat nameravajo povečati tudi število sončnih zbiralnikov na strehi. Tako zdaj ogrevajo klubske prostore, v bodoče pa nameravajo tudi vodo v bazenu. Njeno temperaturo bi tako dvignili za 2 do 3 stopinje in s tem kopa/no sezono podaljšali za mesec dni.
Prav tako, po besedah Marjana Gorze, tajnika TKS Domžale, nameravajo v naslednjih letih preurediti prostor med kopališčem in reko Bistrico v kamp, v njegovem sklopu pa bodo gradili tudi teniška igrišča.
Ob tako velikih načrtih želimo le, da bi v bodoče širša družbena skupnost pokazala večji posluh za telesno kulturo, predvsem pri povečanju sredstev - tako za vzdrževanje že obstoječih objektov kot za graditev novih. V nasprotnem primeru bodo vse želje in načrti — ostali le želje v oblakih. y_ %
I
Denimo tole: prostor okrog novega objekta — stavbe športa bodo (so) nanovo prekrili s ploščami...
Mali oglasi
Zaposlim slikopleskarja z odsluženim vojaškim rokom. Informacije na tel. 737-355.
Prodam moped Avto matic Sil-ver Bulet, izvozni model, letnik X/83, zelo dobro ohranjen. Cena 9 M. Tel. 737-355.
Poceni prodam otroški voziček Tribuna in otroško posteljico z jogi jem. Avbelj Marinka, Prevoje 52, Lukovica.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike (tel. 737-278).
V varstvo vzamem otroka. Gostič Erika, Prevoje 100.
Za dopoldansko pomoč v Boutique „Čebelica Maja" v Domžalah iščem študentko s smislom za modno oblikovanje. Interesen tke vabim, da se oglasijo v lokalu.
Za pomoč v šiviljski obrti iščem šiviljo s prakso. Zaposlitev je za nedoločen čas. Ponudbe v uredništvu Občinskega poročevalca — p.p. 20 Domžale, pod šifro: „Šivilja".
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
NEŽKE RIBIC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili v njen zadnji 1 dom, vsem sorodnikom, prijateljem in sondom ter znancem, vsem za izrečeno so-atje za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, dr. Đuriću in patronažni sestri Slavki pa za
pomoč in tolažbo. Iskrena hvala Henriku Ribič in Slavki Srenj šček za tako ganljiv poslovilni govor. Iskrena hvala gospodu župniku za dostojanstven cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala."
Žalujoči: vsi njeni
Hrib, 9. maja 1985
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, sestre, tete, tašče, babice in prababice
ANTONIJE KOVIC
roj. Orehek iz Vrhpolja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku iz Gro-belj za lep pogrebni obred in tov. Antonu Peterku iz Kokošenj za tople besede slovesa ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njeni.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage hčerke, sestre in tete
TONČKE CERAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in /asuli njen prerani grob s cvetjem. Posebno zahvalo izrekamo častnemu spremstvu v narodnih nošah, lukov-škim pevcem, govornikom - ki so tako lepo orisali njen lik, sodelavcem DO Meso Kamnik-Domžale ter duhovnikoma z Brda za lep pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Lukovica, Domžale, Duplica, Celovec, Stuttgart
RAZGLASI, OBJAVE, RRZPI5I
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube žene in mame
MARIJE RAZBORŠEK
roj. Gabršek
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hacetu in patronažnim sestram za nudeno zdravniško pomoč. Enako tudi g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred.
mož Alojz, hči Marija in sin Janez z družino
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše srčno dobre in skrbne mame
MARIJE TURK
roj. Vidic - ptt upokojenke
izrekamo prisrčno zalivalo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli nudili pomoč in stali ob strani, nam izrekh sožalje, darovali cvetje, ki ga je imela tako rada in jo pospremili na
njeni zadnji poti. Topla hvala dobrim sosedom in prijateljem za vso pozornost, g. župniku za lep pogrebni obred in plemenite besede, govorniku tov. Kosu za ganljivo slovo ob grobu, ZB KS za lovorjev venec, pevcem,   praporščakom,  gasilcem in
PTT Lj. - TOZD Domžale. Posebno  zahvalo  pa dolgujemo dr. Pippu in patronažni sestri Mojci za skrb
in pomoč ob negi na domu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni Lukovica, maj 1985.
Zdaj globo ko pod zemljo trudno truplo spi. Kako je domek tvoj miran, tu utihne vseh viharjev jeza, tu ne bo težav, ne ran, prečuden mir v senci vrb žalujk in križa! Tvoj grob. Samota v duši moji. Mrak.
V SPOMIN
ljubljeni nepozabni mami, teti, babici, orni
MARIJI SUŠNIK
iz Vrha nad Krašnjo.
1. junija mineva 2 leti, odkar si me zapustila, za vedno odšla od mene.
Kamnik, maj 1985
ZAHVALA Ob smrti naše nepozabne mame
PEPCE CERAR
izrekam globoko zahvalo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ah kako drugače pomagali. Posebno zahvalo dolgujem dr. Petru Cerarju in gim zdravstvenim delavcem ter delavcem Doma upokojencev, tovarni Induplati, ZZB Domžale, Horjakovim in Pirčevim, duhovniku za poslovilne besede.
Sin Vinko z družino.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
IVANE BREZNIK
Lcnartove mame iz Doba
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam nudili nesebično pomoč in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje ah kakorkoli   drugače   počastili njen
spomin, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Pevcu in patronažni sestri za nudeno zdravstveno pomoč. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tople besede; tov. Juteršek Slavu za govor ob slovesu, članom Gasilskega društva Dob za pomoč ter oktetu Tosama za lepo zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega in skrbnega očeta
JANEZA PAVLICA
se Iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sorodnikom, sosedom, znancem, oktetu „Tosama", g. župniku in Zvezi borcev - hvala.
Se enkrat iskrena hvala. Žena Marija in sin Ivan.
Pomlad bo na tvoj grob prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rosna tla in jokala, ker tebe ni.
S. Gregorčič
V SPOMIN
DRAGU SMERKE
19. junija mineva leto odkar te ni. Odšel si, nam pa ostaja bolečina in praznina. Pogrešamo te, ostal boš v naših srcih, do
konca našega življenja. Hvala vsem ki postojite ob njegovem grobu.
Mami, sestra in Lunarjevi.
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas naša dobra mama, babica in prababica
KATARINA GRČAR
iz Kosez 12 pri Vodicah.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. HvaL vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom iz Prevoj za podarjeno cvetje in g. župniku ža lepo opravljen obred.
Hvala. Hčerka Mici z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče in sestre
ANGELE JAVORŠEK
rojene ŠMON iz Soteske 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili v tako velikem številu na
njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Đuriću in patronažni sestri Branki za nudeno zdravstveno pomoč. Prisrčna hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jože, hči Elka, sinovi Jože, Mirko, Janez in snaha Mojca z družinami ter sestre in bratje.
ZAHVALA Ob izgubi našega dragega
JOŽETA RUČIGAJA
iz Srednjih Jarš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja in darovano cvetje.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Cerarju, DO Slovenijales Radomlje, govorniku, praporščaku, pevcem ter g. župniku za opravljen pogrebni obred in tolažilne besede. Vsem še enkrat Iskrena hvala. Vsi njegovi.
Pomlad bo na tvoj grob prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rosna tla in jokala, ker tebe nI.
S. Gregorčič
V SPOMIN
METODU KONČANU
30. junija bo minilo leto, odkar te ni. Odšel si, nam pa ostaja bolečina in praznina. Pogrešamo te, ostal boš v naših
srcih do konca našega življenja. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
V 23. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
JANEZ PIVC
iz Duplice.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Gasilskemu društvu iz Doba in njegovim sodelavcem DO Obrtnik Mengeš za izrečene besede ob njegovem grobu. Prav tako pa se zahvaljujemo g. župniku iz Šmarce za poslovilni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: ata, mama, brata in sestra.
Duphca, Trnjava, Vir, Rodica, Topole.
ZAHVALA Ob izgubi moje žene in naše mami
ALBINE SMOLNIKAR
rojene BREGAR pletilskc mojstrice
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, pomoč v dneh slovesa in darovano cvetje. Vsem, ki ste jo spremili na zadnjo pot, iskrena hvala.
Njeni: mož Maks, otroci Milan, Rado, Breda, Dragica in Andreja z družinami Depala vas, Domžale, Ljubljana, v maju 1985
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE VERBIČ
Franckove mame iz Loke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na,njeni zadnji poti. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Loke, mengeškim pevcem, Društvu upokojencev Mengeš in g. župniku Juvanu za
lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste namesto cvetja darovali za cerkev in vsem, ki ste nam kakorkoh pomagali in čustvovali z nami.
Hčerki Milena in Minka z družinama Loka, maj 1985
Nazaj ne bo ga nikdar več! Postal je val, oblak goreč, postal odmev, ki se lovi na hudi poti k večnosti.
T. Pavček
30. maja 1982 je vajino mladost pretrgala smrt. Ne moremo razumeti, zakaj vaju ni več, naša draga
JOŽE GOSTINČAR
BOŽO LOBODA
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njunih grobovih, položite cvetje ali prižgete sveče. Hvala!
Ihan, 30. maja 1985
domaČi
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA BRECELJNIKA
borca Šlandrove brigade
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izgube kakorkoli stali ob strani, nam v pisni ali ustni obliki izrekli sožalje, darovali cvetje in
pokojnika spremili na poslednji poti. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom za pomoč,   govornikoma,   pevcem ter župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob smrti najinega dragega moža in očeta
FRANCIJA KOŠENINE
upok. obrt.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in krajanom Lukovice za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tov. Š. Stošicky, F. Capuder, H. Omahna, J. Pevec, TOD Brdo-Lukovica, KUD J. Kersnik Lukovica, učiteljskemu kolektivu J.K. Brdo, govorniku ing. F. Blatniku za tople besede ob slovesu ter tukovškim pevcem za ganljive poslovilne pesmi. Hvala tudi dr. Pippu za vso pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi: žena Jožica in hčerka Polonca.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica
MIHAELA SIMONA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter članom GD Domžale, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. . Hvala članom GD Domžale iri sodelavcem za tople besede ob grobu in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi.
)
OSNOVNA ŠOLA EDVARDA KARDELJA TRZIN V USTANAVLJANJU
objavlja ponovno: prosta dela in naloge:
3.    TAJNIKA ŠOLE
Pogoji:
— srednja upravno-administrativna šola
— poskusno delo 1 mesec.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poi.iim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: OŠ Edvard Kardelj Trzin v ustanavljanju,
1
1
§v    .Mengeška 7/B, 61234 Mengeš.
l
lulon
DO JULON, p.o. proizvodnja poliamidnih filamentov in granulata 61001 LJUBLJANA Letališka cesta 15 JUGOSLAVIJA
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
ZA ORGANIZACIJSKO KUHARSKO DELO
Pogoji:
— končana I V. stopnja gostinske šole — smer kuhar
— opravljen higienski minimum
— 5 let delovnih izkušenj.
Prijave sprejema uprava TOZD 15 dni po objavi.
Vse dodatne informacije lahko dobite na sedežu TOZD, oziroma po tel. št. 721-102.
VABIMO VAS, DA DELATE Z NAMI
V redno delovno razmerje sprejmemo DELA VKE in DELA VCE, ki imajo izkušnje na:
— sukalnih strojih
— snovalnih strojih
— teksturirnih strojih
— na križno previ jalnih strojih
— v predilnici
— vnavijalnici
— na upravljanju naprav v polimerizaciji, regeneraciji
— na upravljanju naprav na kontinuirni in diskontinuirni liniji.
Za ta dela in naloge se zahteva:
II., III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne usmeritve, II., III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe kemijske usmeritve.
Če se boste odločili za nas vam nudimo:
— visok osebni dohodek
— pestro in zanimivo delo z najsodobnejšo tehnologijo na področju predelave sintetičnih vlaken
— možnost napredovanja in izpopolnjevanja
— možnost letnega oddiha v naših počitniških kapacitetah
— možnost vključitve vrekreativne aktivnosti.
V kolikor vas zanima naia ponudba oddajte vlbgo v kadrovsko službo DO Julon. Rok prijave je 8 dni po objavi:
NOVO NOVO NOVO NOVO
Cenjene stranke obveščamo, da 3. junija 1985 odpiram nov frizerski salon „ TINA " v IHANU, št. 1 a, Domžale.
Odprto:
— ponedeljek, torek, petek od 13.00 — 20.00 ure
sreda, četrtek sobota
od 7.00 - 14.00 ure od 7.00- 13.00 ure.
PRIPOROČAM SE ZA OBISK!
Zvonka U RAN KAR
Delovna organizacija »PKB-COMMERCE« |
tozd marketing
o. sub. o.
i
DO PKB Commerce
TOZD Marketing, Skl. Kidričeva 12, Domžale Komisija za medsebojna delovna razmerja
objavlja
prosto delovno mesto:
1. SKLADIŠČNI DELA VE C - v skladišču Domžale, Kidričeva 12 Pogoji:
— NKV delavec in 5 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah
— izobrazba: splošna
— zaželjeno: izpit za voznika — viličarja.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi tega oglasa na naslov: PKB Commerce TOZD Marketing, Ljubljana, Cankarjeva 7/1.
I
1
V
^^^^^^^^
J
INDUSTRIJSKI KOMBINAT „PLANIKA" KRANJ
TOZD TRGOVSKA MREŽA Prodajalna DOM Ž A L E
objavlja
prosta dela in naloge v novi prodajalni na Ljubljanske cesti 82 2 ČISTILKI PO 3 URE DNEVNO
Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo končano osnovno šolo
— 3 mesece delovnih izkušenj
— uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo
— da niso že zaposlene s polnim delovnim časom.
S kandidatkama bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas (za stalno) s skrajšanim delovnim časom. Delovna doba se ustrezno preračuna in vpiše v delovno knjižico. Zagotovljeno je tudi zdravstveno varstvo. ,
Rok za sprejemanje prijav je 8 dni po objavi. Kandidatke naj prošnje pošljejo ali dostavijo osebno na naslov: Industrijski kombinat „PLANIKA" Kranj, Prodajalna DOMŽALE, Ljubljanska 82. Kandidatke bodo obveščene o izidu izbire v 30 dneh po izteku objave. Izbrani kandidatki bosta lahko nastopili delo takoj oz. po dogovoru.
Spet dva sveža grobova
Kruta smrt je spet posegla v jamarske vrste. Na dobskem pokopališču smo se jamarji, sorodniki, znanci, sodelavci in prijatelji poslovili od Franca Burgarja, na brdskem pokopališču pa od Tončke Cerar.
FRANC BURGAR, jamarji smo mu rekli Burgarjev ata, je bil rojen pred 78 leti v Nemčiji, očetu delavcu - rudarju, bil je Smonov iz Imo-vice, in materi, kije bila Vovkova s Prevoj. Oče je ostal v prvi svetovni vojni, mati pa se je z otroci vrnila v domovino. Pri Titanu v Kamniku se je bil France izučil za kovinarja, nato je 35 let, do svoje upokojitve delal v Papirnici Količevo. Mnogi smo ga poznali kot sposobnega kovinarja, ki je vzgojil vrsto mladih delavcev svoje stroke, bil pa je tudi predan jamar.
Starejši jamarji sc spominjamo trenutka, ko je. leta 1963 med delom prvič prišel v Železno jamo in vprašal, če lahko postane jamar. Pri-
jel je za macolo in začel delati. Veliko prostovoljnih ur je opravil najprej pri urejanju in izdelavi poti v Železni jami, ki smo jo tedaj urejali za turistični obisk. Kdo bi vedel, koliko prostovoljnega dela je opravil pri gradnji Jamarskega doma na Gorjuši. Vsako delo pa i opravil z njemu svojsko natančnostjo. Vsako dolžnost, ki jo je prevzel, je tudi natančno opravil. Odkar je bil upokojen, je z velikim veseljem pri Železni jami čakal najavljene skupine šolarjev in jim jo navdušen razkazoval. Skupaj s sedaj že prav tako pokojno ženo Pavlo sta bila od vsega začetka v veliko oporo Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale.
Vsa leta je Burgar aktivno deloval v upravnem odboru. Zaradi njegove izredne dejavnosti in zavzetosti pri razvoju raziskovanju našega osamelega krasa ga je društvo izvolilo za svojega častnega predsednika. Za svoje delo ni nikoli prejel plačilo,
bronasta, srebrna in zlata Robičeva plaketa, ki mu je podelilo društvo, pa so bile le skromno oddolžitev. Prejel je tudi zlato značko Jamarske zveze Slovenije.
TONČKO CERAR smo na njeni zadnji poti pospremili v sredo 15. maja. Tudi Tončka je bila dolga leta članica Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Rada je priskočila na pomoč ob vsaki delovni .akciji in ob drugih priložnostih. Spominjamo se, s kakšnim navdušenjem je organizirala narodne noše za tradicionalne letne prireditve in ljudske običaje. Skratka, kjerkoli je bilo treba, je Tončka poprijela za delo. Najbolj pa jo bo pogrešala muzejska zbirka v Jamarskem domu na Gorjuši. Kadarkoli je bilo potrebno, je prišla tja in jo spet uredila, da so lahko prišli novi obiskovalci-
Obema se jamarji za vse, kar sta naredila za razvoj in napredek jamarstva, zahvaljujemo in sc ju bomo s hvaležnostjo spominjali.
Društvo za raziskovanje Simon Robič Domžale
In memoriam:
Tončka Cerar
Domačini, svojci in mnogi pri -jafelji so se sredi cvetočega meseca maja poslovili od Tončke Cerar, dolgoletne sodelavke domžalskega Napredka in kasneje podjetja Mesa Kamnik-Domžalc. Polnih 24 let je bila ena tistih N.-predkovih delavk, ki so prešle skupaj vsa obdobja rasti podjetja. Reorganizacija ji je prinesla novo zaposlitev v podjetju Meso Kamnik-Domžalc.
Vseskozi je bila aktivna na mnogih področjih: sindikalnem, j a m arskem, kulturno-prosvetnem. Kdo se je ne spominja z neštetih slavnosti, ki jim je pomagala dati slovesncjšo podobo s svojo narodno nošo? S kolikšno ljubeznijo je nosila to slovensko narodno nošo, s ponosom in zanosom je dala tej narodni noši še nekaj več.
Pa še o njenih karakternih lastnostih je potrebna več kot le beseda. V današnjem podivjanem, razčlovečenem svetu je bila Tončka Cerarjeva ena od tistih zadnjih maloštevilnih ljudi, ki jim je usoda bližnjega enako ah celo bolj pomembna od svoje lastne. O tej lastnosti, dobroti, pripravljenosti pomagati in se žrtvovati za sočloveka, vedo povedati vsi tisti, ki so jo dobro poznali, novica o njeni smrti vse njene dolgoletne sodelavce iz Napredka, kako nepojmljivo je udarila med številne narodne noše, kako zelo tragično je odjeknila med vsemi, ki smo jo poznali.
Minljivost ostaja stalnica za vse nas, Spomin na Tončko je na pogrebu z množico tistih, ki so jo imeli radi, dobil potrditev, da, četudi brez potomcev, - ni živela zaman.
Z mnogimi narodnimi nošami, ki so spremile na zadnji poti, z mnogimi kulturnimi delavci, prijatelji, sodelavci, znanci in drugimi občani bomo ohranili nanjo lep spomin; spomin na njeno pridnost, človečnost, dobroto .. .
M. Brojan
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
razpisuje:
v šolskem letu 1985/86 naslednje: JEZIKOVNE TEČAJE
1. za otroke
Začetni in nadaljevalni tečaj
a) nemščine
b) angleščine.
Tečaje bomo glede na število prijav organizirali v
— vrtcih za predšolske otroke
- osnovnih šolah za učence nižjih in višjih razredov.
Pouk bo potekal dvakrat tedensko po eno učno uro.
2. za odrasle
a) začetni in nadaljevalni tečaj nemščine
b) začetni tečaj angleščine
c) začetni tečaj italijanščine
d) tečaj srbohrvaščine.
Organizacija navedenih tečajev zavisi od števila prijav. Vpišete se lahko vsak dan (razen sobote) od 6. do 14. ure, ob sredah do 16*. ure, v tajništvu Delavske univerze Domžale, Kolodvorska 6/1, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Telefon: 721-082 ali 722-278).
©
agroemona osubo domžale
tozd prašičereja ihan oSUbo ihan
61230 domžale, ihan 48. Slovenija, Jugoslavija
Komisija za delovna razmerja vabi
k sodelovanju:
VEČ D/JAKO V IN ŠTUDENTO V za delo v proizvodnji v juliju in avgustu - za določen čas 1 do 2 meseca
za določen čas 1 do 2 meseca. Pogoji:
— starost nad 15 let
— zdravstvena sposobnost za opravi'jenje fizičnih del v proizvodnji (servisna dela)
— zaradi narave dela pridejo v poštev moški kandidati
— zaradi nevarnosti vnosa kužnih bolezni v TOZD kandidati ne smejo stanovati pri rejcih prašičev.
Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v blišini naše TOZD. Kandidate prosimo, da pošljejo pismene vloge v osmih dneh po objavi na naslov: Agroemona Domžale TOZD PRAŠIČEREJA IHAN, Ihan 48, splošna služba, 61230 Domžale.
Komisija za delovna razmerja
o b j a vi j a
prosta dela in naloge:
NKV DELA VCA za dela v servisni enoti za nedoločen čas
Pogoji:
— urejen kadrovski rok
— poskusno delo 30 dni.
Glede na težje delovne pogoje pridejo v poštev moški kandidati. Delo je v 1. izmeni. Prostega stanovanja ni.
Zaradi specifičnosti proizvodnje bo izbrani kandidat iz zdravstveno preventivnih razlogov pred sklenitvijo delovnega razmerja moral opraviti zdravstveni (živilski) pregled in pa podpistati izjavo, da doma ne redi prašičev niti ne stanuje pri rejcih prašičev. Kandidate prosimo, da pismene vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Agroemona Domžale TOZD PRAŠIČEREJE IHAN, Ihan 48, splošna služba 61230 Domžale.
ŠPORTNO DRUŠTVO RADOMLJE prireja
VELIKO TOMBOLO
v nedeljo, dne 16.6.1985 ob 14. uri
na novem nogometnem igrišču v Radomljah.
Organizator je zagotovil dobitke visokih denarnih vrednosti (500.000, 300.000, 200.000 din), poskrbel pa je tudi za različne vredne predmete kot so: kultivator, Tomos avtomatic, sedežna vrtna garnitura, pralni stroj, hladilna skrinja, šivalni stroj, črno-beli TV, 4m3 drv, ročna kosilnica, športno kolo, 3 tone premoga, sesalnik, 100 drugih dobitkov v vrednosti 1,50.000 din.
Pridite v Radomlje!
I
I i
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO Biotehniška fakulteta VTOZDZA ŽIVINOREJO Grob/je 3, 61230 Domžale
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1. VIŠJI PROGRAMER
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba računalniške, matematične ali elektro smeri
— znanje računalniških jezikov (fortran, pascal) in osnov nižjih jezikov ter baz podatkov
— zaželene delovne izkušnje
— za kandidate: odslužen vojaška obveznost.
2. DELA VEC v mešalnici eksperimentalnih krmil v Homcu
Pogoji:
— končana 8 letna osnovna šola
— od kandidatov pričakujemo, da imajo delovne izkušnje na področju mlinarske stroke ali pri proizvodnji močnih krmil.
3. SNAŽILKA
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo 3 mesece. Stanovanj nimamo na razpolago.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD ZA ŽIVINOREJO, Groblje 3, 61230 Domžale.
KAVA BAR LEONARDI
OREHEKALEŠ
Vir, Šaranovičeva 18
išče POMOČ V STREŽBI ZA POLETNE MESECE.
Za delo se lahko prijavijo tudi študentke in dijakinje. Nudimo tudi
redno zaposlitev.
Vse ostale informacije dobite v lokalu.
I
Kvalitetno in hitro montiram in servisiram individualne antenske sisteme.
SAŠO PA VLIČ, LŠercerja 4, Domžale - tel. 722-240.
J
TOVARNA TRAKOV IN ELASTIKE
p. o.
61234     MENGEŠ .Glavni trg 18
objavlja
prosta dela oz. naloge
VEČ DELA V K za delo na tkalskih in pletilnih strojih Pogoj: končana osnovna šola.
Prednost pri sprejemu bodo imeli kandidati s končano strokovno izobrazbo tekstilne smeri. Določeno je poskusno delo. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas. Delavcem, ki bodo združili delo, nudimo stimulativne osebne dohodke in urejen družbeni standard.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO TRAK, Glavni trg 18, 61234 Mengeš. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
„OBRTNIK" p.o. Mengeš, Prešernova c. 2
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
»
/. 2 K Vali PK STEKLARJA 2. 2 GRADBENA DELAVCA
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poizkusno delo 3 mesece. Nastop službe je mogoč takoj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov DO „OBRTNIK" Mengeš, Prešernova c. 2.
Novo društvo upokojencev
je
v Radomljah
Med prireditvami prvega tedna upokojencev občine Domžale, ki ga je ZDU organizirala v počastitev 40 letnice osvoboditve je tudi ustanovitev novih; društev v občini.
Tako smo po predhodnih razgovorih z nekaterimi upokojenci na našem območju v soboto 11.5.1985 ob 16. uri imeli v Kulturnem domu ustanovni občni zbor društva. Utemeljitev o potrebi po DU v Radomljah je podal predsednik občinske zveze DU tov. Redenšek, ki je povdaril, da je na območju občine več kakor 4500 upokojencev, obstojajo pa samo 3 društva. Samo na območju pošte Radomlje je skoraj 700 upokojencev in to starostnih, invalidskih in družinskih. Nekaj upokojencev iz našega območja je včlanjenih v društvu Domžale, ki ima že preko 1700 članov, kar je za normalno delo preveč. Zato je utemeljenost društva v Radomljah več kot na dlani. Na ustanovnem občnem zboru smo sprejeli pravila in izvolili Izvršni in nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo. Delovni program pa bo pripravil IO in ga dal članstvu v razpravo in sprejem.
Za posamezna območja na področju DU Radomlje smo določili poverjenike, ki bodo po potrebi obiskovali člane. Vsako sredo od 16.-18. ure pa bodo upokojenci lahko prejemali v prostorih KS Radomlje v Kulturnem domu informacije in se tudi vpisovali med člane društva. Pozivamo tudi vse upokojence, da se naročijo na mesečnik VZAJEMNOST, v katerem so vse informacije s področja pokojninsko invalidskega zavarovanja ter članki o življenju in delu društev. Celoletna naročnina znaša samo 50.- Dinarjev. Mesečnik boste lahko naročili v prostorih društva vsako sredo. V društvo se lahko včlanijo tudi upokojenci, ki ne prebivajo na našem območju, pa želijo sodelovati v našem društvu, ker tako možnost dopuščajo pravila društva.
Upokojenci! Postanite člani našega društva in prispevajte svoj delež k uspešnemu delovanju društva ter z srečanji in izleti ter drugimi oblikami delovanja prispevajte k lepši jeseni svojega življenja.
Rajko HAFNLR
Pisma bralcev:
Res prijetna in čista gostilna
V vaši in naši rubriki Pisma bralcev so navadno objavljene le graje, neradi pa kaj pohvalimo, čeprav bi bilo tu in tam tudi spregovoriti kaj takega, saj ni vse tako črno.
V Mengeš sem se preselil iz Ljubljane iri moram povedati, da mi je kraj zelo všeč, saj ima veliko zelenja, sprehajalnih poti in tudi prijazne ljudi.
Med številnimi mengeškimi gostilnami pa bi rad pohvalil gostilno, ki stoji blizu bencinske črpalke z imenom Rožice. Tako lepo, okusno in skladno urejene gostilne ni daleč naokrog. Pozna se, da je bil lastnik veliko po svetu in da je sam znal urediti prijetno domače okolje. K temu naj pohvalim tudi izredno prijazno osebje, kar v večini drugih lokalov ni ravno navada. V Rožicah pa si vedno postrežen z dobro voljo in z nasmeškom, kakor pravimo radi.
V mnogih gostilnah je vse zakajeno, polno nesnage in nasploh čuden javen prostor, v Rožicah pa se počutim kot v kakšnem tujem, inozemskem lokalu, kjer je vedno vse lepo čisto in urejeno.
Pravijo, da se tu zbira mengeška godba in tudi vsi drugi glasbeniki, tako da je to prava glasbena gostilna. Meni pa več pomeni, da je to pravi prostor, kamor človek z veseljem stopi na šilce tega ah onega, oziroma kjer z užitkom prigrizne spotoma kaj za pod zob. Všeč mi je tudi, ker se v gostilni vseskozi vrti domača glasba, tako da je še bolj prijetno. *
Ne razumite me napak, nič nimam proti drugim gostiščem, toda Rožice zaslužijo resnično najboljšo oceno v Mengšu, morda pa tudi v širšem okolišu. Takih gostišč, ki niso navadni „pajzelni", si vsi samo žehmo. Pohvala naj bo vsem drugim v vzpodbudo!
Janez Habjanič, Zavrti, Mengeš
OPTIK
Martina Skofic Ljubljanska 87. Domžale
Delovni čas:
- dopoldne od 8.00 do 12.00
- popoldne od 16.00 do 18.00
- sobota od 8.00 do 12.00 ure.
Fotoreportaža z manifestativnega pohoda ob 40-letnici osvoboditve
°ohodniki prehodili del poti Spominov NOB občine Domžale
Občinski štab Teritorialne obrambe je 9. maja ob 40-letnici svoboditve Jugoslavije, pod pokroviteljstvom Sveta za SLO in DS bčine Domžale, organiziral manifestativni pohod mimo spomeni-ov in obeležij NOB. Te množične prireditve se je udeležilo več ot 800 občanov, članov mladinske organizacije, ZRVS, Zveze orcev( komitejev za SLO in DS, pionirjev in učencev vseh šol bčine Domžale-
V lepem sončnem sobotnem dopoldnevu so prehodili približno 5 kilometrov dolgo pot od Domžal preko Tabora nad Ihanom, )klega, Trojice in Brezovice do Jamarskega doma na Gorjuši ter s »m dali svojevrsten prispevek k svečanemu praznovanju te pomembne obletnice zmage narodov in narodnosti Jugoslavije nad išizmom.
Pri spomeniku na Taboru, na mestu velikega ljudsko frontnega shoda, 23. maja 1937, je bila prva kontrolna točka pohoda, kjer so pohodni ki prejeli tudi prvi žig.
la parkirnem prostoru pred Veleblagovnico Napredek v Domžalah 3 pohodnike usmerjal „teritorialec" Sandi. Vsi udeleženci so preje-i Načrt pohoda s skico poti, ki so jo morali prehoditi.
Tale skupina pohodnikov se je potem, ko je prišla mimo najvišje točke pohoda na Trojici in pri Rožiču na Viševku prejela tretji kontroli žig, že vračala v dolino, proti cilju. y
Na Gorički blizu Brda, ob starem kozilcu so se v streljanju z zračno puško pomerili najmlajši pohodniki, pionirji domžalskih osnovnih šol. Kar dobro so ciljali v tarče in zadeli v črno.
Borci, rezervne vojaške starešine, pripadniki Teritorialne obrambe in učenci, člani obrambnih krožkov so se na strelišču blizu Brezovice pomerili v streljanju s polavtomatsko puško M—67.
'kupina pohodnikov, domžalskih srednješolcev na poti iz Domžal roti Ihanu.
Žig v levem vogalu Načrta pohoda je bil priznanje pionirjem za uspešno opravljen preskus streljanja z zračno puško.
|pg Na cilju pri Jamarskem domu na Gorjuši so pohodniki prejeli lična priznanja za udeležbo na manifestativnem pohodu ob 40-letnici osvoboditve in se po naporni hoji tudi primerno okrepčali.
Besedilo in slike: Sašo Novak
Zakaj tako?
Člani Zveze rezervnih vojaških starešin na poti proti Oklu, kjer je bila ob spomeniku, posvečenemu 72 padlim borcem čete Kamni-ško-zasavskega odreda in VOS, druga kontrolna točka pohoda. Tu j so se pohodniki pred nadaljevanjem poti lahko tudi odžejali.
Takoj plačam, da ne boste medtem kaj podražili.
I Mladost in izkušnje! Tako bi lahko naslovili zgornjo fotografijo, ki nobene hrane! |/e nastala blizu Oklega, na strelišču, kjer so se v streljanju z malo-\  ^ kalibrsko puško pomerili pohodniki - mladinci.
Kar z rokami naredimo,
z ritjo
poderemo!
Graben na plodni zemlji: sredi obdelovalne sezone
Kanalizacija, priključena na ustrezno čistilno napravo, je vsekakor osnova za boljše varovanje življenjskega okolja. Pravkar jo polagajo proti Trzinu.
Toda zakaj je treba njive in travnike prekopavati ravno sredi rastne dobe?
Na „razoranih" njivah in travnikih letos ne bomo pridelali
Tekst in foto: Igor Lipovšek