WF Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. =4) Glas Naroda List slovenskih delavcev v c/lmeriki. gWTW1 '.....W^pf ® first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. ISVm NEW YORK, v četrtek, IT. decembra, 1903, Zahtevamo zadoščenje. Križarka 4 Brooklyn" odpljula v Alcxandrctto. Državni oddelek odobrava postopanje nadeja konzula. Washington, 17. dec. Državni oddelek zavzel je trdno stališče v aferi turških uradnikov v Alexandretti napram ameriškemu konzulu W. H. Davisu. Pomožni tajnik Adee je včeraj brzojavnim potom ukazal našemu poslaniku v Carigradu, naj sporoči dejstva turškej vladi, od ktere mora zahtevati zadoščenje. Državni urad še ni naznanil, kake vrste mora biti imenovano zadoščenje. toda turška vlada bode morala svoje uradnike v Alexandretti, kteri so afero zakrivili, vsekako odsloviti in dati Attarjanu primerno odškodnino. Turška vlada je že izjavila, da bode dala Attarjanu odškodnino. Naš konzul Davis je še vedno \ Bejrutu. Iz Carigrada se poroča, da je konzul Davis v tej aferi postopal popolnoma pravilno in med tem, ko je konzul čuval ameriškega naturalizi-ranega državljana, napadli so ga turški policaji, kteri so ga odvedli xeboj. Dejstvo pa je tudi, da je po- Je li bil umor? Ilruekerjeva smrt t bolnici Bellevue. Več vslužbencev newyorške bolnice Bellevue je obtoženih, ker so z bolnikom Adolfom Druckerjem postopali ti'ko nečloveški, da je vsled tegn umrl. Radi tega so oblasti pričele zopet preiskovati razmere, ktere via dajo v imenovanej bolnici. Pokojnik, bivši član angleškemu parlamenta, je moral mnogo prestati, kajti stre-žaji so ga tako mučili, da je morai radi tega umreti, na kar so ga po po-vršnjej preiskavi zakopali. Bolnico toži bivši bolnik imenom James Murphy, kteri je bil tudi v imenovanej bolnici. Slednji je minolo nedeljo naznanil Druckerjevemu odvetniku, Eugen« N. Robinsonu, o zločinih strežajev. Drucker je ležal kraj Murphyja Ko so ga dovedli v bolnico. Jt bil malo pijan, vendar se je pa obnašal dostojno. Pri sebi je imel zlato uro in verižico, kakor tudi zlate gumbe na srajci, ktere mu je neki strežaj-takoj odvzel. Drugi strcžaj mu je odvzel uro in verižico, dočim mu je tretji preiskal žepe. Kljub temu, da je bil Drucker utrujen, mu niso pustili iti k počitku. Ker se je pritoževal radi ravnanja strežajev, dali so mu nekolik«., morfija, na kar je hotel iti v omotici spat, kar mu pa niso pustili. Ukazali so mu sedeti na stolu in so mu pri tem grozili z kaznijo, dokler ni padel na postelj. Xa to so ga zopet posadili na stol, dasiravno ni mogel niti stati. Po ctrueej dijeti nvorfija so mu še le privoKli iti k počitku, na kar so ga k postelji privezali. Zvečer so mu dali v tretjič morfij in so ga potem tako zvezali, da se ni mogel več ganiti. Ker je pa še vedno govoril, je ukazal nadstrežaj. da se mu da doza "Snipe". Potem so odprli Drucker-jeva usta in mu ulili notri neko črno tekočino. Bolnik je na to spal do 8. ure zjutraj in ko je potem zopet pričel govoriti, prišel je k njemu nek strežaj, kteri je Druckerja udaril z vso silo po bradi in po glavi. Na to bo mu dali zopet morfija. Drucker jt prosil strežaje, naj vendajr tako m postopajo, toda na to so ga zopet za smehovali in mu z blazino tiščali usta toliko časa. da je postal nezavesten. na kar so mu dali zopet morfij. Zjutraj je bil Drucker mrtev. Včeraj so v onem oddelku bclnice zaslišali razne bolnike, kteri poznajo Druckerja. Bolnik Brandt je izjavil ono isto. kakor Murphy. tem konzul policaje s palico pretepel. Naš poslanik je afero takoj natančno preiskal in dasiravno semkaj še ni došlo pismeno poročilo, so v državnem uradu vendarle prepričani, da je treba proti Turčiji energično nastopiti. Državni urad je naprosil oddelek za vojno mornarico, naj da konzulu Davisu na razpolago jedno vojno la-diio, s ktero se bode vrnil nazaj v Alexandretto. Radi tega je oddelek za vojno mornarico ukazal admiralu Cottonu v Bejrutu, naj da Davisu na razpolago jedno vojno ladijo. ktera bode odpljula v Alexandretto. Carigrad, 17. dec. Porta se je pri ameriškem poslaništvu pritožila radi ameriškega konzula v Alexandretti. Porta je oblastim v Alexandretti ukazala, naj izposlujejo Attarjanu na vlauine stroške vožnjo na parni-ku. kajti porta je mnenja, da bode afera potem končana. Grozen umor. Laxmeddows, Ya., 16. dec. Tukaj so nepoznani zločinci umorili Roberta Burchetta z sekiro v njegovej last-nej hiši. Po umoru so njegovo truplo odnesli na prosto in je tu grozno raz mesarili. Umora sta sumljiva njegova soproga in neki McGlamery, kteri je prišel nedavno semkaj iz Severne Caroline. Njegovo soprogo so naSli, ko je umivala kri v kuhinji, radi česar so oba aretirali. Kritični časi. Še vedno Rusija in Japonska. Tokio, Japonska, 17. dec. Konferenca Japonskih državnikov o znanem ruskem odgovoru še vedno ni končana. Državniki se posvetujejo, kako stališče naj zavzamejo proti Rusiji. Vojni minister general Kalema se je posvetovanja tudi vde-ležil. Vojna mornarica nadaljuje z vojskinimi pripravami. Petrograd, 17. dec. List "Novi raj", organ podkralja Aleksijeva, v Port Arthur ju piše: "Japonska po-'.na rusko miroljubnost, toda vedeti nora tudi, da Rusija svojih koristi ne more žrtvovati inozemeem, pa bili Japonci ali Američani." Vse je zgubil. Denar, čast in življenje. New Haven, Conn.. 17. dec. Asa C. Bushnell, blagajnik Yale nacijo-nalue banke, kteri se je v uradu ustrelil, je zgubil svojo čast in življenje radi nesrečnih špekulacij na borzi, On je namreč špekuliral na borzi z denarjem, kterega mu je banka zaupala in je pri tem zgubil velike svo-te denarja. Ko je videl, da zgube ne more več poravnati, še manj pa pokriti, se je vstrelil. Pri popolnem pregledanju knjig in obračunov, se je dognalo, da je poneveril $17.000. General E. C. Greedle.v, predsednik imenovane banke je izjavil, da sedaj ni več pričakovati naraščaja Jeticita. Blagajnikov samomor in poneverjenje tvori sedaj splošno govorico v mestu. Blagajniku so vsi predpostavljeni popolnoma zaupali, in on je veljal povsodi kot uzoren mož. Ukradeni bančni denar je zgubil pri delnicah trusta za jeklo. Bil ie star 47 let in je služil v imenovanej banki 25 let. Nezgoda na morju. Philadelphia, 16. dec. Parnik '"Assyria" od Hamburg-ameriške črte, kteri je včeraj odpljul v Hamburg, je pri Pea Patch Shoal na Delaware, leset milj daleč od Newcastle, Del., ibtičal v pesku. Položaj parnika ni nevaren. Od tukaj je odpljulo več vlečnih parnikov, kteri bodo "Assy-fio" izvlekle na prosto morje.. Victoria, B. C., 17. dec. Tukaj se ie ustanovilo posebno vojno sodišče ktero bode p. -iskalo potop angležke vojne ladije "Flore". Sodišče mora dognati, v koliko je zakrivil kata strofo kapitan Casper J. Baker in častnik Harold F. Grant. Včeraj sta na North Riverju New Yorku skupaj zadela prevozni parnik "Kingston", kteri je pljul iz Weehawken v New York, in svetilni-ški parnik "Colombia". Slednji je bil tako poškodovan, da se je kmalo na to potopil. Nezgoda se je pripetila radi tega., ker sta bila krmila obeh parnikov pokvarjena. "Columbia" je skušala doseči newyoriko obrežje, toda p redno je zamogla to storiti, se je potopila. V tonil ni nihče. Boerci v St. Louis. Nameravajo tamkaj ustanoviti veliko vojno gledišče. S parnikom "Umbria" dospela sta v našo luko znani boerski general Ben. I. Viljoen in kapitan Artur W. Lewis, rodom Američan, kteri je v boer.ski vojski vodil oddelek Canad čanov proti Boercem, kteri pa po boerskej vojski delujejo za boersko stvar. Oba došleca potujeta sedaj v St. Louis in nameravata na tamoš-njej svetovnej razstavi razstaviti prizore iz življenja Boercev po na činu našega Buffalo Billa. General Viljoen je z ozirom na to sledeče naznanil newyorškim časni-Škim poročevalcem. "Moji posli v va-šej deželi so v prvej vrsti prirediti boersko razstavo v St. Louisu. Podjetje je povsem trgovskega značaja in ako bode neslo kaj dobička, dal bodem tako pridobljeni denar rojakom v Veldtu, kteri so v največjem pomanjkanju. Med tem, ko sem ta načrt jaz izdelal, ima z stvarjo opraviti tudi nek prominenten Američan, čegar ime pa ne morem naznaniti. Ta ^meri-•an je dalj časa živel v Angliji, toda sedaj je v Južnej Ameriki. Da za-tnoremo s podjetjem pričeti, vstano-vili smo družbo z vstanovno glavnico v znesku $25,000 na papirju. Poleg tega pa upamo, da se bodo za stvar zanimali tudi drugi Američani Mi nameravamo napraviti gledi-če, ktero bode povsem slično onemu oolkovnika Codija (Buffalo Bill), razlika bode le ta, da se bodem«. ve stno držali zgodovinskih načel. Pred •sem nameravamo predočiti gledal-•em glavne bitke iz boerske vojske. V to svrho bodemo dovedli seboj 700 lo 800 osob, med kterimi bodo tudi generali Cronje in Kemp, potem majorji Scott, Harden in Charles Ross. Xadaljna imena nečem naznaniti. O boerskej kolonizaciji v Mehiki ne morem mnogo dobrega poročati. Prvotno smo dobili koncesijo za 85,-000 oral veliko zemljišče blizu mesta Chihuahua. Mehikanska vlada se je ponudila plačati prevozne stroške, toda ona ni izpolnila svoje obljube. Ker pa Boerci nimajo denarja za potovanje, stvar ni vspela. Pred par meseci smo pa izdelali boljši načrt. Ustanovili smo boersko naselniško družbo, kterej je mehikanska vlada odkazala 200,000 oralov zemljišča blizo mesta Guerrero. Družba upa potom prodaje svojih iiel nie dobiti toliko denarja, da bode mogoče Boercem izposlovati vožnjo Ameriko. Mi Boerci smo rojeni farmerji in zamoremo živeti v miru in sreči, ako zamoremo v svobodi ob-ielovati naše njive. Zemljišča v Mehiko so zelo rodovitna in gozdnata. V Transvaalu nam gre zzlo slabo. Zadnji dve letini sta bili zelo slabi in mi nimamo le denarja, temveč tudi živež nam primanjkuje. Poravnava med nami in Angleži slabo napreduje. Angleži nas po nepotrebnem ne zatirajo, toda mi ne smemo pozabiti na poravnavo med zmagovalci in zmaganimi. in da so bili zmagani preje gospodarji dežele, kteri so pa sedaj le hlapci." Kapitan Lewis, kteri spremlja generala, upa, da bode vojno bursko gled išče v St. Louisu prineslo 300 tisoč dolarjev dobička. V gledišču, v kterem bode za 15,000 gledalcev prostora, bodo priredili vsaki dan po dve predstavi, v kterih bodo predstavljali boersko zmago pri Colenso in angležko zmago pri Paardeburgu. Iz daljnega juga. Buenos Ayres, Argentina, 17. dec. Parnik "Scotia", kteri je dne 3. nov. 1902 odpljul iz Clyde na južna morja, se je vrnil semkaj, kjer ostane teden dni. Na to se vrne parnik nazaj na Falklansko otočje, kjer bode osta lo 6 članov ekspedicije. Napad na Tibet. Kalkutta, Indija, 17. dec. Angleška ekspedicija, ktera je po prekoračenju prelaza Jelep, kteri je visok 14,380 čevljev, prišla je sedaj na ti-betsko ozemlje in na pot, ki vodi v dolino Humbi. Sedaj tabori ekspedicija v Riuchangongu. Čete so se morale na svojem potu v Tibet boriti z nepopisnimi potežkočami. Mraz je bil uprav nepopisen, kajti toplomer je kazal 36 p- pinj pod ničlo. Vendar so pa indijski vojaki mraz dobro prestali. Med živino, ktero so vzeli Angleži seboj, pojavila se je neka kužna bolezen. Fran Josip govorit Prestolni govor pri sestanku delegacij; cesar želi, da bi trozveza še v nadalje obstala. Rusija in Avstrija na Balkanu. Dunaj, 17. dec. Cesar Fran Josij je včeraj sprejel avstro-ogrske delegacije. "Prestoni" govor je bil skoraj brezpomemben. Značilno je bilo le cesarjevo naglašanje, da je trozveza še vedno potrebna. "Vsled obnovitve trozveze". dejal je cesar, "ostane ta podlaga naše politike, ktere se vestno držimo tudi v nadalje trajna." Nadalje se spominja cesar smrti papeža Leona, potem "ugodnih" zvez z inozemstvom, iskrenega — sporazuma med Avstrijo in Rusijo glede Balkana, da se tako vstanovi na Balkanu "status quo" itd. Potem je dejal Fran Josip: "Avstrija in Rusija nimata na Balkanu sebičnih namenov, temuč želita le izposlovati na Balkanu mir v prid vse Evrope, v ktero svrho se Rusija in Avstrija truditi izposlovati kristjanom v Turčiji boljši položaj ter preprečiti Bolgariji vstaše podpirati. Potem omenja cesar tudi obisk svojih kolegov, nemškega in ruskega cesarja ter angleškega kralja, s kterimi vsemi se je pogovarjal o balkanskem vprašanju, ktero pa naravno vsled tega še dolgo ne bode rešeno. Tudi spremembo dinastije v Srbiji omenja Fran Josip in nazivlja dvorno revolucijo "zločinom", kajti — kaj bi bilo, ako bi se končno tak "zločin" pripetil tudi na avstrijskem ali kakem drugem "dvoru". Končno omenja Fran Josip tudi nove brzostrelne topove, ktere bode Avstrija v prihounjem letu nabavila in ktere avstrijski narodi bolj po-; trebujejo, nego vsakdanjega kruha in soli. Dunaj, 17. dec. Grof Goluhowski minister inostranili del, je včeraj zvečer govoril ogrskim delegacijam za inostrane posle o splošnem polo žaju Evrope. Po njegovem mnenju se je položaj izdatno izboljšal in sicer radi medsebojnih vladarskih obiskov, kteri so zagotovili Avstriji izvrstno razmerje z inozemstvom. Z ozirom na prijateljsko razmerje z Rusijo je dejal Goluchowski, da po staja to razmerje vedno iskreneje. kar jamči tudi v nadalje mir. Največji del svojega govora je pa posvetil minister položaju, na Balkanu in ruskemu dogovoru o obdrža-nju "status quo" na Balkanu, čuvanje neodvisnosti posameznih balkan skih držav in nedotakljivosti turške posesti. Za Turčijo bi bilo nesmiselno nameravati p 'križati načrte. Rusije in Avstrije, kajti v tem slučaju bi bil obstanek Turčije v nevarnosti. Turčijo zamore obvarovati pred popolnim razpadom edino le izpolnitev predlaganih reform, ktere mora izpolniti lojalno, iskreno in resnično. Bolgarijo bodeta Rusija in Avstrija prepustili samej sebi, ako se ne ukloni volji obeh držav in še v nadalje podpira macedonske ustaše. Z ozirom na Srbijo, izjavil je Goluchowski, f'a bode Avstrija kralju Petru v vsakem oziru pomagala, da tako njegova kraljevina napreduje. Minister je omenil tudi konservativno in miroljubno zadržanje Grške in Romunske — kot sovražnice Slovanov. Tudi smrt papeža Peccija je omenil. Dvorni ples v Chicagu. $2 0.000 čistega. Chicago, 111., I7, dec. Predvčerajšnjim zvečer vršil se je tukaj tako-zvari dobrodelni ples, kterega priredi vsako leto chicaška prominenca. Čistega dobička so imeli prireditelji plesa nad $20,000, ktero svoto bodo vporabili za zgradbo novega oddelka bolnice sv. Luke. Prvič, odkar obstoji chicaška prominenca, so letos priredili takozvani dvorni ples, ktereea glavni del je bila "dvorna četvorka". Slednjo je plesalo 56 parov, dočim ;e bilo v ložah in na prvem balkonu nad 2000 dam in gospodov. Dame so bile oblečene naravno v najkrasnejših toaletah in posute z diamanti. Plesalke in plesalci so bili oblečeni v dvornem kostumu francoskih dvornih dam i z 18. stoletja. Novo mesto v Californiji. Alfred Dolge, kteri je pred par leti ustanovil v New Jerseyu mesto Dolgeville, s kterim podjetjem pa ni imel sreče, namerava ustanoviti novo mesto Dolgeville v južnej Californiji. V to svrho je že nakupil 220 oral veliko zemljišče in ustanovil dve družbi z glavnico $1,000,000, kteri bodeta vso stvar vodili. Dolge je rodom iz Hemnice, Saksonska. Redovniška zemljišča. Manila, 17. dec. Med governerjem Taftom in verskimi redovi na Filipinih prišlo je do sporazuma, po kterem bodo Zjed. države kupile vsa re-dovniSka zemljišča za svoto $7,210,-000. Strajk t restavrantih. San Francisco, CaL, 16. dec. Pri konferenci zastopnikov štrajkujočih kuharjev in natakarjev, ter zastopnikov restavrantov, je prišlo do sprave. Strajkarji prično danes z delom. Štrajk krojače v končan. Cleveland, O., 16. dec. Štrajk krojaških delavcev, kteri se je pričel dne 18. septembra, je bil včeraj končan. Oni delavci, kteri še niso pričeli z delom, bodo pričeli na svojo roko. Štrajkarji so zahtevali pripoznanje J unije. Štrajkalo je 500 mož, toda sedaj jih dobi delo le 200, kajti ostali so m«4 teat dobili dale drugod. Smrt v plamenu. Johnstown, Pa., 17. dec. Včeraj po noči se je vnela hiša James Crosbyja, ko je njegova rodbina spala. Gospa Crosbvjeva in njena 13letna hčerka sta zgoreli, uočim njenega sina v razvalinah še niso našli. Ko so prišli sosedje gasit, je bilo že prepozno in tako niso zamogli nesrečno obitelj rešiti. Ubegli jetniki. Tomstone, Arizona, 17. dec. Iz tukajšnjih zaporov uteklo je 13 jetnikov. Oni so neopaženo prežagali železne ograje na oknih, na kar so skopali luknjo skozi zidovje. Sledovi begunov vodijo proti mehikanskej meji. Dva beguna sta drzna železniška roparja, namreč Bert. Alverd in \\ . A. Stiles, ktera so zaprli radi napada na vlak pri Cochine. Ostali beguni so mehikanski državljani. Dva Mehikanca sta jim pri begu pomagala. Dva oddelka šerifovega moštva zasledujeta sledove begunov in ran-gerji teritorija Arizone so dobili brzojavno povelje, da strogo straži jo vso mejo, tako, da preprečijo begunom prehod na mehikansko ozemlje. Oba železniška roparja sta tekom tega leta že v drugič všla iz ječe. Pri prvem begu sta težko ranila poznika Bravin in Stilesa. Znižanje plače. Connellsville, Pa., 16. dec. V tukajšnjem okraju preraoga so znižali 30,000 premogarjem plačo za 17%. S znižanjem plače je najpreje pričela H. C. Fricke Co., ktera je sto-prav pred letom dni svojim delavcem povišala plačo za 10%. Odpozvanje vojaštva iz Cripple Creeka. Cripple Creek, Colo., 16. dec. Polkovnik Verdeckberg naznanja, da se bodo vsi miličarji, kteri stražijo posamezne rove, takoj vrnili v glavni stan in da bodo število vojaštva v Cripple Creeku skrčili na 350 mož. Koze t državi New York. Albany, N. Y., 16. dec. Državni zdravstveni odsek naznanja, da so se pojavile koze v naslednjih mestecih: Mina in Elliott, Chautauqua; Yorkshire, Cattaraugus county, Summer Hill, Cayuga county, Shelby in Albion, Orleans county, Nicholsville in Lawrence, St. Lawrence county; TruJrtcn, Cortlandt county; Ga Glen Wayne county in North Tonawanda, Niagara county. Leto X. NAZNANILO. Na mnoga vprašanja naznanjamo, da bode "GLAS NARODA" tudi prihodnje leto izhajal vsak dan izvzemši nedelj in postavnih praznikov. Veljal bode list za CELO LETO $3, ali $1.50 za pol leta, 75c za četrt leta. Za New York bode veljal $4.00 ter za Evropo $4.50 za celo leto. Naročnino je naprej plačevati. — Razprodajalci, kteri list po lc komad prodajajo, dobe popust. Upravništvo ..Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York Washingtonske novosti. K zadnjemu počitku. Washington, 16. dec. Včeraj se je vršil pogreb umrlega predsednika civilne komisije John R. Proctorja. Službi božji v cerkvi sv. Ivana prisostvovali so predsednik Roosevelt in soproga, tajnik Hitchcock in več uradnikov ter članov kongresa. Pokojnika so pokopali na pokopali~.*>u Rock Creek. Alabama proti Rooseveltu Washington, 16. dec. Javno sovraštvo republikanskih zastopnikov države Alabame proti predsedniku Rooseveltu. deluje v belej hiši nekako vznemirljivo in Roosevelt skuša povsodi, kjer se pojavi tajna ali odkrita opozicija, posredovati. Tako je tudi skušal vstaške "snežnobele" iz Alabame in one, ki ljubijo zamorske glasove zopet združiti. "Bele republikance na jugu je Roosevelt vedno zanemarjal in je raje gojil '"zamorsko politiko", tako, da so se morali "beli" v večini južnih držav umakniti svojim "črnim" kolegom. V Alabami so pa "beli" še vedno na krmilu in v Louisiani ter obeh Carolinah jeh je še toliko, da zamorejo vprizoriti proti-Roo^evelto-vo gibanje. V nacijonalnem konv£ii tu je pa Alabama zelo važna. Iz Bejruta. Washington, 16. dec. Oddelek za vojno mornarico dobil je danea brzo-jav od admirala Cottona, kteri poroča, da je križarka "Brooklyn" osta-vila mesto Bejrut, da se udeleži strelnih vaj na višini Aleksandrije, od kjer se vrne v Bejrut, na kar od-pljuje k strelnim vajam križarka "San Francisco". Kongres Zjed. držav. Washington, 16. dec. V esnatu so zopet pričeli razpravljati z cubansko reciprocitetno pogodbo, o kterej jo govoril Perkins (rep. Cal.). On je zatrjeval, da je poraba sladkorja v Zjedinjenih državah tekom minolega leta za 6 funtov pri osobi narasla, tako, da domač sladkorjev pridelek ne bode trpel radi cubanske pogodbe kajti Cuba zamore pokriti le tretjino potrebe sladkorja v Zjed. državah. Crumpaeker (rep. Ind.) je govoril 0 panamskem vprašanju in je trdil, da napadi na našo vlado radi Paname, niso opravičeni in poleg tega bodrijo nasprotnike naše vlade, Co-lombijo, k napadu na Panamo. Vojaška razdelitev Zjed. držav. Washington, 16. dec. Vojni tajnik je včeraj odobril predlog generalnega štaba, vsled kterega bodo razdelili Zjed. države v Štiri vojaške divizije, dočim bodo Filipini tvorili 5. divizijo. Atlantska divizija bode obstala iz iztočnega departementa, izimši države Louisiane, mesto ktere so pa pridružili tej diviziji se državo Tennessee. Divizija se bode delila v dva oddelka: departement iztoka z glavnim sedežem na Governors Islandu, N. Y., in departementa Golfa, z glavnim stanom v Atlanti, Ga. Severna divizija obetala bode iz sedanjega departementa, potem onega v Missouri in v Dakoti. Glavni stan severne divizije je v St. Louisu. Paci-fična divizija obstoji iz dosedanjih oddelkov California in Colombia, a glavnim sedežem v San Francisco-Jugozapadna divizija bode obsez&la departement Colorado in Texas al glavnim stanom v Oklahoma CityJj Filipinska divizija pa ostane taka,! kakoTŠna je sedaj. Nova razdelitera postane dne 15. januarja pravomo-1 čna. __al 7 9 tvoj dobri denar bodeŠ tudi I postrežen, ako ga pošiljaš v staro domovino, ali pa hočeš kupiti i parobrodni tiket, ako se obrneš n*| Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str.Il 1 Naw York. „Glas Naroda". Lift alovenaJrih dalaroev w il wfti Urednik: Editor: ZMAGO 8L A V VAIJAVEO. L*«tnik: PubHaher: FRANK SAKSER, 10» Greenwich St.. New York City., Na leto velja list za Ameriko . .|l—,j . pel leta............LN, Za Evropo za vse leto . . rid. 7M, „ pol leta . . rid. 3L7S. „ četrt leta . idbč<\ zlasti neznatno pomnoženje slovenskega naroda v enem desetletju bili bi tem žalostnejši, ko bi temu lejstvu ne stala druga neovrgljiva .-esnica nasproti, ki jasno kaže, kako razumejo naši nasprotniki z vsemi ia razpolago jim danimi sredstvi tm. kjer so v večini, število našega judstva krčiti. Če si pa hoče naše nemstvo ravno s takim "pomnoževa-'ljem" opomoči, bodi mu dano na >roflto roko. Eiropejske in drage Testi. Dunaj. 16. dec. Avstro-ogrske de-'ogacije so se včeraj sešle in izvolile uradnike. Cesar bode danes delegacije sprejel in govoril običajni "pre-stolni govor". Petrograd, 16. dec. Načrt za ruski paviljon na svetovnej razstavi v St. Louisu je vlada potrdila. Paviljon bode zgrajen v slogu hiše boj ara Ro-nanova v Moskvi in bode veljal n 50,000 Paris, 16. dec. Včeraj so tukai pokopali barona Artur Rothschilda. Pred krsto je korakalo 150 bančnih slug v uniformi, potem ostali sluge v črnej obleki, lovski sluge z nešte-. vilnimi psi itd. Pogrebci so se pe-| [jali v kočijah s prižganimi svttilj-i kami. Manchester, Anglija, 16. dec. V ? jugoiztočnem Lancashire so posest -• niki tamošnjih predilnic sklenili za-radi pomanjkanja bombaža zapreti . svoje tovarne. ; Guayaquil, Ecuador, 16. dec. Vče-. raj zjutraj ob 5:12 bilo je tukai ču-. titi lahek potre«. j Sarajevo. Bosna, 17. dec. Pri tu-. kajsnjem vojnem sodišču pričela se je obravnava proti častnikom, kteri j so, kakor znano zakrivili smrt mno-. zih vojakov, ktere so vodili v najhuj-- šej vročini preko gorovja v Bilek. i Glavni obtoženec je polkovnik Griin-e zweig, Nemec, židovskega pokole - 3 nja. f Petrograd. 17. dec. Iz Kišeneva se e namerava izseliti 4000 Židov v Ar-v gentino in Canado. i Paris, 17. dec. Zrakoplavec Santos o Dumont odpotuje .čez dva tedna v St. r Louis, Mo., da tamkaj priredi za v vzlet svoj velik krmilni zrakoplav . "Santos Dumont št. 7."-a Marseille, 17. dec. Italijanska ja-a dranka "San Leonardo", nd! potu iz o Philadelphije v Cotte, je včeraj zgo-_ rela. Štirje mornarji so zginoli, dva L_ sta ranjena. Ogenj je nastal radi a razstrelbe petroleja, na kar je bila d vsa ladija nakrat v plamenu. Na la-o iiji je bilo 5587 sodov petroleja. d TTsmrtenih je bilo 10 mornarjev I, Rim, 17. dec. V poslanskej zborni-a ci izjavil je minister inostranih del. i' Tittoni, da je želja italijanske poli-e rike ohraniti na Balkanu evropski a koncert. i, London, 17. dec. William N._ Ellis e dospel je semkaj iz Abesinije. V par >- dnevih potuje v Washington, da iz-c ropi predsedniku Roosevaltu pismo 4 c—rja muUm, v »ir« trdi. «t- saloon v kteri« tečiia vedno SVEŽE PIVO. DOBRO KALLFORNSKO VI-N®, IZVRSTEN WHISKEY ia prodajam FINE SMODKE. S speitevanjem MARTIN RAUH, Aldridjfe, M on t., Park Co. Lepo urejena SLOVENSKA GOSTILNA v Ely, Minn., v kteri vedno točim izvrstno pivo, fino Tina in whiskey, prodajam čudi domače in imporiirane sinod-fce. Dalje naznanjam rojakom, da •t)ošiljHtu denarje t staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakser |em v New Torku; rojake tudi rad j>ostrežem v druži h zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo -;eli koga sem vzeti, ali potuje \ ■itaro domovino. Z veleStovaniom TVAN fiflVŽK Rejakom, kteri potujejo skozi Du ranjre na Silverton, Jurey Rico in T el ur i de, naznanjava, da sva odprlf aeve gostilno avstrijska domovina pale* zelezniika postaje, vsakdo vidi hiše, ake pogleda na Main St., bm napis j® dovolj velik. Vsakogar bode va postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi amodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in BRUCE. Duransre. Colo Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: | ob delavnikah od 10 ure zjutraj do i ure popoldan: od £—5 ure po fp poian; ob nedeljah in praznikah, od 10 ure dopoludne do 1 ure popo- (3 ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.40 in k temu de 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Bližajo se božični prazniki vsakdo rad napravi svojim prijateljem kako veselje. Ako Želite to storiti. obrnite se narlnternatipnal Manufacturing Co., Box »48, New York, N. Y. — Pridem t« 7 pismu 9 emu za odgovor. KJE JE? Joe Klanca r, doma iz Dobrega polja pri Ribnici, preje sva bila skupaj na Sparti, Minn., a je proiel nekam v Hibbing, Minn., ne sedaj novem za njegovo bivališče. Kdor rojakov v« za njegov naslov, naj ga bla-geveli aaanaaiti: John Grain, Bose 363, Ely, Minn. (MoJ SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: (31do> tofan Piibtk. Cripple Creek. Da«iravno traja znani »trajk rudarjev v Coloradu že tedne in mese-•e, vendar se nihče ne more pričako vati zaželjenega konca. Predsednik premogarske organizacije mudil se je le kratek čas v Coloradu in je zopet odpotoval takoj potem, ko je governor ju naznanil, da bode žtrajk trajal do neizprosnega konca. Pri veem tem pa moramo i nehote misliti, da je Mitchellov vpljiv v Coloradu aelo majhen, radi česar se z stvarjo neČe temeljito pečati. V ostalem so se pa tamošnji itrajkarji, saj po uradnem zatrdilu, posluževali tacih sredstev, da Mitchell ni moffel v njihov prid nastopiti, ne da bi jih karal radi njihovega dosedanjega zadržanja. Ako bi tega ne storil, potem bi ga vsakdo sumničil, da on nasilje lobrava. Ker Mitchell toraj ni hotel med obema nasprotnima si strankama obojestranski blagodejno posredovati, tamošnjim oblastim, aaj po njihovem mnenju ni ostalo nič druzega, nego zopet, oziroma tudi v nadalje na tiranski način zlorabljati orožje proti ubogim štrajkarjem. Kakor znano hoče governer Peabody le a orožjem napraviti mir, kar se mjj pa dosedaj ni posrečilo, dasiravno je naprosil sametra predsednika za vo-jasko pomoč. V tem pogledu je pa Roosevelt postopal tako, kakor za isss itrajka premogarjev v Pennsyl-vaniji. Pri tacih razmerah ni toraj čudno, da oblasti zlorabljajo svoje dostojanstvo, kar velja v prve j vrsti za colo-radsko milico oziroma njene poveljnike, kteri so mnogo več z ozirom na nasilje zagrešili, nego štrajkarji-so poveljniki milice je najbolj razvidno iz tega, da so jim pričeli ina&e miroljubmi, toda sedaj obupani štrajkarji groziti s smrtjo, ako ne odidejo z svojo milico. Ker so pa štrajkarji povsem mirni tudi predsednik Roosevelt ni hotel dati Rovernerju še zvezino vojaštvo na razpolago, kajti iz dosedanjih poročil iz Colorada zamore vsakdo raz-videti, da je za vzdrževanje miru tudi milica popolnoma odveč, kajti haš miličarji, ne pa pr^motfarji vpri-aarjajo v Cripple Creeku vse one ne-dostatnosti, ktere pripisujejo colo-radske obl 3ti na rovaš štrajkarjev. Žal, da moramo zajedno tudi pribiti, da se za tamošnje nemire, ne ■menijo tudi druge države, kajti ako bi bilo temu tako, bi Peabody prestal biti governerjem in milica bi za vedno odiia iz Cripple Creeka, na kar bi ijrvastno nemudoma zavladal mir. Matematični problem alpskih in primorskih Slovencev. (Konec.) Med tem, ko se je položaj na Štajerskem v obče le malo izpremenil (0Jt% ▼ Prilog Nemcem), kaže nam Koroško popolnoma drugačno sli-jgj ko: tu je nemštvo očividno napredo-? valo. Skupno prebivalstvo znašalo I je 1690: 361,008, v L 1900: 367,324, pomnožilo se je tedaj samo za 1.37%. I Od teh bilo je L 1890 : 71.5% Nem-I rev in 28.3% Slov., 1900 pa 74.8% I Nemcev in 25% Slov. Ti so tedaj re-f lativno nazadovali za 3.3%, abaolut-I >»• pa o*le sa 10.4%, ker je »vilo Slovencev 1. 1890: 101,030, 1. k 900 pa še samo 90,595. V skupni lasi prebivajo le-ti v Bod. okr. Smo- c or, Slov. 4460, N. 5725; v pol. okr. s« !elovec z okr. sod.: Celovec, Slov. j< 4,557, Nem. 43,074 (od teh v mestu t« amem Slov. 1671, Nem. 21,503) in v torovlje, Slov. 7990, Nem. 2805, Be- z iak z okr. sod.: Beljak, Slov. 6337, b iem. 25,880, Podklošter, Slov. 5264, ^ Jem. 2404, Rožek, Slov. 7414, Nem. s 060 in Trbiž Slov. 2105, Nem. 4944 ; 2 "elikovec z okr. sod.." Velikovec, li 51ov. 11,266, Nem. 5365; Pliberk, SL o 6,668, Nem. 3184; Dobrlavaa, Slov. o 935, Nem. 695, Železna kaplja. Slov. c 008, Nem. 750; v sod. okr. St. Pavel b >lov. 1291, Nem, 11,690. Pole^ tega c »rebivajo Slovenci v sodnih okrajih c reldkirchen 93, Svinec 60, Breže 8, ^ st. Vid 21, Paternion 9, Wolfsberg k V zadnjem desetletju so Slovenci 1 ■elativno napredovali v sod. okrajih: 3 rrg za 1%, Rožek 1%, Pliberk za l »% in v mestu Celovec za 4%; rela- , ivno nazadovali so v sod. okrajih: * Šmohor za 2%, Bor ovije 13%, Celo- " rec (brez mesta) 14%, Eberstein 4%, 1 Podklošter 11%, Trbiž 6%. Beljak ! i%, Dobrlavas 3%, Železna kaplja ' 5%. Velikovec 10% in Wolfsberj? za ( t%: Razun v sod. okraju Pliberk. ijer so napredovali Slovenci, so Nemci povsodi druf?odi znatno poskočili, najbolj v celovškem političnem okraju. Tem vspehom so vzroki različni, med kterimi, žalibog narodna nezavednost ni najzadnja. Pri obstoječih, skrajno žalostnih šolskih razmerttH (stotisoč Slovencev ima le tri javne slovenske ljudske Šole) pa tudi ni misliti, da bi moglo biti drugače. Ker so koroški Slovenci v obče zmožni obeh deželnih jezikov, je vpeljani "občevalni jezik" žel velikanske vspehe. Nazadovanje Slovencev bi torej ne bilo toliko posledica po-nemeevanja, če tudi, žalibog, tudi to tu in tam prodira. Ako so že na Štajerskem, zlasti pa na Koroškem za nemštvo kaj rodovitna tla, in se taisto v teh deželah hoče vedno bolj razširjati, se Nemci na Kranjskem ne morejo bahati z boffsigavedi kakimi vspehi. Še do začetka SOtega leta so imeli le-ti večino v deželnem zboru in v mestnem svetu deželnega stolnega mesta, kakor tudi v vseh važnejših korporaci-ah, mestnih in deželnih. V zadnjem -asu se je moralo nemštvo umakniti lomaeemu slovenskemu življu, ali če e že hočemo izraziti z nemškim pro-esorjenr Pavlom Samaso vBerolinu, nemštvo na Kranjskem se samo št •rani". Faktičnim razmeram ta obupni vzklik pač ne odgovarja. — >eželno prebivalstvo šteje po štetju . 1900: 508,150 ljudij (od teh 475, 02 Slov., 28,177 Nem.), nasproti 1. S90: 495,654 (od teh 28,033 Nem.), 'omnožitev prebivalstva na Kranj-, kem znaša 1.75%, pomnožitev Slo-encev 1.94% in Nemcev 0.51%. Po »osameznih političnih okrajih je prebivalstvo razdeljeno, kakor sledi: .j 11 bij a na. Slov. 88,477, Nem. 6302. <>d teh šteje mesto: Slov. 29,733, N. -423); Kranj, Slov. 52,045. Nem. v>5; Radovljica, Slov. 27,996, Nem. 135; Kamnik, Slov. 39,614, Nem. 17; Litija, Slov. 35,354, Nem. 427; ovomesto. Slov. 45.324. Nem. 3325; vrško. Slov. 52,694, Nem. 251; Čr-lomelj. Slov. 24,984, Nem. 926; Ko-ovje. Slov. 27,150, Nem. 14,314: Po-•tojna. Slov. 41,659, Nem. 123; Loga-ec, Slov. 40,005, Nem. 202. Poleg semcev v deželnem glavnem mestu, :jer so v zadnjem desetletju narasli »d 5127 na 5413, med tem ko se je lovensko prebivalstvo od 24,191 po-spelo na 29,733, žive Nemci v pol. •kr. kočevskem (kočevski jezikovni itok) v nekaki skupni celoti. Ta teniški otok raztega se v pol. okraj lovomeški in črnomeljski, odtod tudi udi razmeroma veliko število Nem-<>r tu. V pol. okraju radovljiškem se .aže deloma koroški vpljiv, kakor ;ažejo poedini nemški ostanki v ob-•ini Belapeč, deloma pomagajo mno-iti tukajšnje "nemštvo" tovarne iranj. industrijske družbe na Jese-licah. Iz istega razloga nemško raz-uerje v kranjskem okraju, h kteremu pada industrijski kraj Tržič s svoji-ni nemško - židovskimi tovarnarji. Tako "središče nemštva" tvorijo v kamniškem okraju tirolske slamni-; a rake tovarne v Domžalah in v li-ijskem okraju istotako v nemških •okah stoječe tovarne. — Primerjaje adnji dve ljudski štetji, narasli so eranjski Nemci za 144 fflav, njihov lelez na skupnem prebivalstvu pa je ►adel za 0.1% (od 5.65 na 5.58%) v >rilo*f Slovencem. V Ljubljani sami »omnožilo se je nemško prebivalstvo a 5.8%, slovensko pa za 23%, kar v.kaže relativni narastek Slovencev a 2%. Relativno nazadovali so Nem-•i še * kočevskem političnem okraju a 1% in v sodn. okraju Kranjska jrora za 3%, Radeče 1%, Novo mesto !%, med tem, ko je slovensko prebivalstvo relativno nazadovalo v sodn. >krajih Ljubljana (brez mesta) za 1%, Kranj 1% in Črnomelj za 2 od -itotka. Da se je deželno prebivalstvo pomnožilo le za 1.75% in da je i tem tudi slovenski napredek tako pičel, emu vzrok je zopet od leta do leta naraščajoče izseljevanje v bogatejše' dežele, zlasti v Ameriko. Tako je znašala naravna pomnoži tev na Kranjskem v dobi 1880—90 : 38.503, 1890—1900: 41.683; pri tem pa se je izselilo iz Kranjskega v e-,.akih dobah 90.590 in 32.491 ljudij, pač dokaz narastajeee geepedareke bed«, ped mm. m, E. €. miMms | fe več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. [ ^^jSjjSfcfc. Hvali sl ga od dne do dne, pnv- l sodi se ga čisla ir> spoštuje obču- j \ duje njegove znanje (zmožnost) nje- j \ gova stroga vestnost, in dobrosrčje. i ^^^^ Njemu ni potreba priporočila, ko \ tisoč slučajev ozdravljenja poveli- I ^Mf.v.^ Sjfc čujejo njegovo ime. ^^fljp Pri njemu se ogla?a pismeno in { jF osobno v enem dnevu več boJnt- ! ^ kov, ko pri isfih, kateri njegov si- 1 ^^jsa^ stem posnemajo v enemu letu. ^^fl^H^^^^^M^^IIg^ Skušnja naredi mojstra. NTie- | 'gova neizmerno razširjena zdravni- | ^^^IHBH®^ s^u5nja napravila ga j moj- | strom zdravnikov in v, 3'mo izpolni- G tev svojega poklica utrdila je ugled c ^ njegov pri zdravniškemu znanstvu f sveta in pri svojih zdravniških so- s drugov. j Zanemarjenje prehlajenja je posledica da večji gg^ del bolnikov umerje. dj^ Od prehlajenja nastane unetje prsnih mrež, reumatizem, neuralgija, katar, bediČnih bolezen, ' med tem najhušje jetrka. ' l Da Vaše prehlajenje ne bi imela hnjše posle- r' 'vP''V • dice, obernite se takoj na tega slavnega zdrav- On ozdravi ledične bolezni z posebno skušnjo, ^s^. zanemarjenje te bolezni je prosto rečeno samomor Ledična bolezen okuži unn (vodo) in ima grožnje T^^^s. posledice, njegov sistem ozdravljenja pomaga od- Cr\ ločno tej bolezni, bolečinam v hrbtu, bodenje na stra- J Jr l L* I neh' bo,e^ine v kc>vku. otekel obraz, vodenica, moč-I H * no gnanje na vodo, bolezen na mehurju in druge X /rV shčne pojave. f^**^n L|f Živčne bolezni ozdravi on z jfifc / H neprekosljivo ročnostjo in temel- Tt^ > jito. Kdor od poslednih teh bolezni trpi, to je nemirno spanje, razburjenost, slabost, in onemog- ii ]i j , lost kakor tudi na klavernosti, razdraženosti, sla- \ boumnost, glavobol. Šumenje ušeš, kakor na dru- " gih od te bolezni nastajoče, trpi naj se takoj ober-ne na Professor COLLINSA predno da njegova bo- = lezen se razširi in neozdravljiva postane, osobito žene morajo na to paziti. _ Moške spolske bolezni v raznih pojavah, ženske spolske bolezni, maternične bolezni, želodčne, plučne, jeterne, srčne, zunanje in unanje boiezni. ozdravi Piofossor COLLINS boljše, hitrejši in temeljdeji ko drugi. Obvarujte se posnemovalcev sistema Professor Dr. COLLINSA katerih je sedaj mnogo nasraio. Professor COLLINS je pripravljen za kakšni kateri si koli namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenki $ icoG izplačati ako mu zamore dokazati, da ti tako zva-ni glavni ravna«eii» ali lmejitelji istih associesnov institutov ali zdravstvenih zavodov (objavljajo v raznih listah). Ti takozvani glavni ravnatelji ali posestniki od isuh zdravniških zavodov niso nič druzega kakov spekuiamji 2 maJo plaCo nastavljeni zdravniki. Ne dajte se v roke takim — Slovenci. Vse objave eleciričnich pasov 10 electro-magnetičnih zdravilnih metodov «0 humbug- Podrobno o temu nečemo govonti, ker dobro vemo kdor je to poskus:! se ie sam osvedočil da je vse humbug in iskoriščenie ubozega delavca. Professor Dr Collins ie imeiitelj tega zavoda vže 21 let on je ?e danes n* krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik in pred-| stojniški zdravnik tega zahoda, on ie osobno odgovoren za vsa de-| janja 10 občuie z bolnikom natančno in vestno in to je njemu pripomoglo da ie postal slaven, priljubljen in občno čislan zdravnik pred svojim sovrsfnikom. Ne poslušajte nikogar in ne omagujte Slovenci ako ste bolni ako trp'te na bodisikoji bolezni pišite ali pridite osobno k- Prof. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York. Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: I ob delavnikah od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan: od £—5 ure po polan; ob nedeljah in praznikah, od 10 ure dopoludne do 1 ure popo-ludne. V torkah in petkah tudi od 7—8 ure zvečer. sar, da so Američani v Abesiniji vedno dobrodošli. Ellis je prepričan, da bode ameriški konzul Skinner, kteri je sedaj v Abesiniji, z Meneli-kom lahko sklenil trgovsko pogodbo. Ko je bil Ellis v Adis Abebi, dal mu' je cesar jedno palačo na razpolago in ga je dvajsetkrat sprejel v avdi-jenco. Ellis mu je moral mnogo pripovedovati o Z jed. državah. "GLAS NARODA" prodaja po 1 oent številko: Anton Bobek, poslovodja po-j družnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. Ckas- Derganc. 215 N. Co»- gresa St., Kenoiha, Wis. John Suataršič, 1Ž08 N. Centre St., Joliet, 111. Frank Gabrenja, «1» Power St.. Jahnatown, Pa. Ake želi kde rojakov list prodajati, ■aj m offbui pri upravniatru. Kranjsko slovensko katoliško pij. Mo J|3I svete BarSare Jugoslovanska KatoL Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sodo« v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Kkržišnik, P. O. Box 13S, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely. Minn. II. tajnik: Anton Gkrzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: I van Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Josip Pekko, 1795 St. Clair St., Cleveland, •Wo. Ivan Obbm. 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittaburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn. kaznilnici v Madridu. Ta mje bil že leto dni zaprt neki Cuellas, ki ga je porodno sodišče že pred tremi meseci obsodilo na smrt. Ker je bil pa bolan, pri sodbi ni bil navzoč, ravnateljstvo mu je pa pozabilo naznaniti obsodbo. Slučajno je pa mož dobil v roke nek časopis in čital tam. da mu ' je smrtna kazen premenjena v prisil- j no delo. Ker je mislil, da je pomoto- j rna natisnjena ta vest, prosil je k Siberia. 16. dec. iz Hamburga j sebi kaznilničnega ravnatelja, ki mu Doapeti imajo* je šele vso stvar razložil. Cuellas jej imajo, v jezi svojo dolgoletno ljubico zabo- j Armenian iz Liverpoola. del z nožem, ker ga je varala in mu Belgravia iz Hamburga, zapravila tudi ves njegov prihranek. Teutonic iz Liverpoola. Kretaiije parnikov. New York so dospeli: Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: (Jeo. L. Broach, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugen. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Quvže, P. O. Box lOo, Ely, Minn, in j>o svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Drobnosti V Amerike se je •dpeljals dm 30. nov. ponoči ?. južnega kolodvora v Ljubljani 40 izseljencev. Trideset ran. V deželno bolnico v Ljubljani so pripeljali 30. novembra delavca Franca Cestiča s Hrvatskega. V Bohinjski Beli ga je napadel neki delavec z nožem in mu prizadjal 30 ran. Roko zlomil je neki delavec Francu Hribarju iz Č'emuč št. 28. — Sprla sta se med delom na savskem mostu in je delavec udaril Hribarja z remeljnom tako po desni roki. da mu jo je zlomil. Nesreča pri K u d 11 i k u. Na Dolenjski cesti proti Rudniku se je dne 30. nov. splaŠil nekemu vozniku iz Stare vasi, poliške župnije, konj. 1'ri rudniškemu znamenju zavil ji na pot proti cerkvi; in pri tem ji padel voznik raz voz ter priletel 110 odrivalni kamen na vogalu hiše tak« močno, da je ondi obležal nezavesten. Poškodoval se je nevarno. Prvo po moč je dobil od ondotnega hišnega posestnika in od sosedov. Lovski blagor. V revirju kneza Windischgraetza v Kamniški Bistrici je bil vstreljen orel, ravno ko je klal srnjaka. Z razpetimi perutnicami meri orel 2 metra 21 cm. dolg je 80 cm. tehta pa 6 klg. Prerov v Hrušicise poseda vied česar se bode otvoritev železnice zakasnila za eno leto. Strahovi. V neki koči v Kra-nahu pri LuČanah na Štajerskem že par tednov straši. Kamenje leti baje iz nevidne roke v okna, po hiši in pod streho pa ponoči grozno ropoče. Ko je gospodinja nedavno naložila košaro korenja na njivi ter jo je hotela privzdigniti, ji je vse korenjt poskakalo iz košare. Hudobni duh psi nagaja le domačinom. Domači mlin (žrmlje) ne more nobeden domačin premakniti, dočim vsak tujec z lahkoto melje. Prišel je tudi ž u p n i k z mežnerje m, da bi zaklel h ti-d o b o, pa pra ni ubogala. Morebiti se posreči vendar orožnikom, hudob ca ukrotiti. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Jakob Nagode, delavec v Martinhribu, je bil v tajnem, pod predsedstvom sodnega podpredsednika Pajka, zasedanju, pri prvi razpravi, ker so porotniki vsa na njih stavljena vprašanja zanikali, oproščen, in sicer hudodelstva spol-ske nasilnosti, hudodelstva težke telesne poškodbe, na obtožbo, da je očeta tepel, in hudodelstva javne posil-nosti, ker je sestri in materi grozil, tla bo s sekiro vse razsekal. Obtoženca je zagovarjal dr. Anton Krisper. — Janez Sedmak, 14 let star, posestnikov sin iz Koritnice, je bil zatožen, da je s svinca ulival in ponarejal drobiž po 10 vin. Ker se je izkazalo, da je obtoženec dne 29. rožnika vpričo več navzočih osob res vlival te vrste denar, in da je te poskuse delal tudi njegov 16 let stari brat France, da pa je ta dotični falsifikat potem proč vrgel, je bila resna volja za tako ponarejanje po izpovedbi priče •Janeza Šajna iz Koritnice. popolnoma izpodbita, kajti ta priča trdi da je imel on to kakor tudi vsi navzoči gledalci le zgolj za otročjo igračo. Sicer je res, da je tamošnji trafikant Andrej Delost, dobil več komadov takega nepristnega denarja, \endar ne more povedati kdo da ga je oddal le en komad za 5 vin. je baje oddal obtoženec za cigarete. Porotniki so na nje stavljeno vprašanje, če je »btoženec res kriv hudodelstva po-nareje kovanega denarja, zanikali in porotno sodišče je Janeza Sed-jaaka od obtožbe oprostilo. — Pri zadnji tajni obravnavi je bil 14 let stari France Tavčar, kočarjev sin iz Gorenje Dobrave, oproščen hudodelstva spolske posilnosti, pač pa je bil hudodelstva oskrumbe krivim spoznan in na 4 mesece težke ječe s postom in trdim ležiščem na mesec obsojen. — Dne 1. dec. obsodilo je sodišče Avguština Vrhovca zaradi tatvine na šest let ječe. Kx offo zagovornik dr. pi. Wurzbach je nemški govoril. Načelnik porotnikov, g. Trček. ga je prekinil, češ, da naj govori slovenski, a dr. Wurzbach ni ueodil tej opravičeni želji, nego je trdovratno ostal na svojem stališču in govoril nemški. Velikanski »i h t r, ki je divjal 28. in 29. nov. na Reki in po okolici, je napravil velikansko škodo. Na Reki znaša škoda IV* milijona kron. — Vprašanje glede slovenskega bogoslužja. '•Jedinstvo" javlja, da se je te dni vrnil z Rima barski nadškof Milinovič, — ves potrt, ker papež Pij X. neče ničesar slišati o utaroslovenskem bogoslužju. Milino-viča to hudo boli, ker je bil on vedno najbolj goreč branitelj glagoliee in ne je nadejal, da bo pri sv. stolici iz-poeloval, da se vrnejo tej svetinji hrvatskega naroda stare pravice. V Rimu se baje odločno hoče spraviti z dnevnega reda vprašanje glede gla-golice in izročiti pozabnosti, najbrž v nadi, da se raba slovenskega bogoslužja v teku časa še bolj omeji, da bo potem še lažje glagolico popolnoma uničiti! — Nove italijanske poštne znamke. Slavnemu slikarju Miche-tiju je poverilo italijansko poštno ministerstvo napravo načrtov za nove poštne znamke. Michetti jo načrte napravil in se bodo skoro pričele nove znamke tiskati v Turinu. — Besen Madjar v Parizu Mladi ogrski grof Korniss. ki je dovršil na Dunaju medicinske študije, je nadaljeval v Parizu okultne znanosti. Lani se je platonično zaljubil v neko odrsko grofico, ki je živela v Parizu do blaznosti. Letos je grofica lagloma umrla. To je mlademu gro-u popolnoma zmešalo glavo. Cele noči je klical duh pokojnice ter se ž njo razgovarjal, včasih pa tudi streljal, da so bili sosedje v neprestanem strahu. Te dni pa je popolnoma zblaznel. Tekel je z nabitim revolverjem na hodnik, obstrelil v roko nekega akademika, mlado hišinjo v vrat, hišno oskrbnico pa v prsi ter hotel leteti na ulico. Tu sta ga zgrabila dva moža. vendar se je grof ustrelil v sence ter takoj padel mrtev. Amsterdam iz Rotterdama. Dunajska Lucania iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Main iz Bremena. — Tehnik — tat. policija je zapazila, da je neki mladenič po postreščih prodajal vsakovrstne papirje, ter ga je radi tega prijela- Dotičnemu mladeniču je ime 1 Hohenzolern iz Genove. Pavel Jagodic ter je slušatelj dunaj- Zeeland iz Antwerpena. ske tehnike. Našli so pri njem 42,- Bluecher iz Hamburga. 000 K v vrednostnih papirjih in 24,-000 K denarja. Priznal da si je prilastil to pri nekem vlomu v Zagrebu. Pred dvema letoma se je mudil v Zagrebu in občeval tudi z lastnico tiskarne, Terezijo Fischer, kjer je prebil tudi letošnje počitnice. Že tedaj je sklenil, gospo Fischer oropati. V to svrho si je preskrbel ponarejen ključ k železni blagajni. Pretekli teden je zapustil Dunaj, splazil se neopažen z nepravo brado v go-spejino stanovanje, odprl blagajno, vzel vrednostnik papirjev in denarja kolikor mu je prišlo v roke, ter se zopet neopažen še isto noč odpeljal na Dunaj. — Brisalke seboj! "Mirko, da ne pozabite vzeti brisalke seboj !" — tako je naročil poročnik svojemti slugi, ko sta odhajala na manevre. Poročnikova mati je svetovala svojemu sinu, naj na manevre vzame seboj lastne brisalke. Poročnik, ki pa spominu svojega sluge ni preveč zaupal, ga je na vsaki postaji opomnil, češ, naj ne pozabi vzeti seboj brisalk. Po končanih manevrih je poročnik zopet vprašal za brisalke, hoteč se prepričati, če jih ni sluga kje pozabil. Sluga Mirko je pa z vidnim zadovoljstvom privlekel precejšnji zavitek na dan, ga odprl in 21 bnsalk (seboj jih je vzel le 6) se je pokazalo pred očmi začudenega poročnika. Sluga je bil namreč poročnikova povelja napačno razumel in povsod, kjer sta prenočevala v resnici pobral vse brisalke, tako, da je imel ubogi poročnik polno dela. da jih je zopet vrnil pravim gospodarjem. J) arov i. Za bolnega rojaka Antona Vileka nam je uročil g. Frank Rus iz Clevelanda, O., svoto $4.70. Ta svota je bila nabrana v gostilni pri "Sokolu" (Iv. Meden). 285 Will-son Ave.. Cleveland, O. Darovali so: Anton Zigismund iz Barberton. O.. 50c, Meden 50c, Bajec 30c, A. Schweiger o0c, Cerne, Jos. Ludviger. J. Hočevar. Nik. Pintar, Anton Oee-pek. Jernej Rožane, Frank Ule, Fr. Logar. Jože Greforič, John Trček, Alojzij Turšič, po 25c. Zadnjič izkazano $6.50, skupaj $11.20. Rojake prosimo, da bi se spomnili ubožne družine posebno ob božičnih praznikih. JAVNA ZAHVALA. Podpisani se tem potom presrčno zahvalim gosp. Frank Sakserju. 109 Greenwich St.. New York, ker mi je tako brzo in vestno izposloval dedšči-no v znesku 2500 kron. Stroški so bili zelo majhni, a vse lepo'vrejeno, zato vsakemu Slovencu priporočam g. F. Sakserja za uravnanje takih zadev. Cleveland. O.. 14. dec. 1904. Frank Stanko, gostilničar. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuli so: La Savoie 17. v Havre. Odpljuli bodo: Graf Waldersee 19. v Hamburg. Umbria 19. v Liverpool. Main 19. v Bremen. New York 19. dec. v Southampton. Ethiopia 19. dec. v Glasgow. Kroonland 19. dec. v Antwerpen. Teutonic 23. dec. v Liverpool. Amsterdam 23. dec. v Rotterdam. La Bretagne 24. dec. v Havre. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. dec. Bremen. Corinthian 24. dec. v Glasgow. Lucania, 26. dec. v Liverpool. St. Paul 26. dec. v Southampton. Zeeland 26. dec. v Antwerpen. Belgravia 26. dec. v Hamburg. NAZNANILO. Slovensko podporno društvo sv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče lete bili so izvoljeni sledeči uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom. 854 Cherry Alley, B^flddock, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, xl04 Cherry Alley, Brad-dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Še'ina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali-' Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Zefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspen dira ti. Društveniki agitirajte v prid društva! ODBOR 4 anr 04 KJE JE? Simon Žagar, doma iz Dolenjskega; pred dvemi leti je bil tukaj v Waukegan. 111., in potem odšel v Sheboygan, Wis. Rad bi zvedel za njegovo bi%-ališče zato, ker mi je denarno ostal v sorodu. Jakob Kulovic, 907 Market St., Waukegan, 111. KJE JE t Josip Šimenc, doma iz Stopič na Dolenjskem v Ameriko je prišel meseca junija t. 1. Išče ga njegov brat: Peter Šimenc, Box 583, Salida Colo. 16-16-12) — Bolgarski knez. Ferdinand je v Sofiji med drugim napram nekemu žurnalistu izjavil sledeče: "Jaz nisem absoluten vladar; komaj konštitucijonelen, jaz nisem dosti več kakor predsednik kake republike Moj vzor je kralj Karol iz Rumuni-je. On je tudi moral potrpeti; 20 let zahod, evropsko časopisje ni imelo druzega zanj, kot površnih dovtipov. Zda* pa se je treba Mino peljati skozi Rum unijo da se vidi, kolik« kanakih d«! j« •> — Spalna bolezen. Sedaj so zasledili provzročjtelja grozne bolezni, ki grozi ponekod v Afriki prebivalstvo popolnoma iztrebiti. Ta bolezen obstoji v tem, da napadeni trdno zaspe ter se ne prehude več. Bolezen nastane vsled pika nekega komarja. Kako grozno razsaja ta bolezen v Afriki, dokazujejo najbolj poročilo, da je v Ugandi umrlo 8000 osob, južna pokrajina Basoge pa je že skoraj brez ljudi. — Na a m rt bi vedal sa to. m j« prtp • b s o j • n, ne da Skoro na verjeten * T v«UM Telephone 2486—79 St. Dr. Josip Vilimek, 3S1 B. 72d St., N«w V«rk. O r d i n i r a: od 8. do 9. ure dop.; od 1. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer. Govori slovenski ! GAŠPER KORČE 1776 St. Clair St., Cleveland, O., Tolmač pri sodiščih. Ako se kdo ponearečiv tovarni izposluje odškodnino. Moje načelo je z rojaki pošteno postooati in varovati brezvestnežev. NAZNANILO. Rojaki! Kdor želi dobro Millerje-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kaditi, oni ae mora k IVANU KRUŠ1ČU zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Frontenac, Kansas. <'5nv-31dc") J. Radmclich priporoča Slovencem in Hrvatom svoj 438 Watson Avenue, Butte, Mont Tedno bod em točil sveže pivo, flmft kalifomiftka vina, vsake vrste Igorje, prodajal izvrstne smodke jn^tajcem postregel s tečnimi je- Za obilen poee* se priporoča J. RADMELICH, 486 Watson Avenue, Butte, Mont. S!ovensko=hrvatsko zdravilišče. Slavni zdravnik dr. Thompson pravi, da prihaja večina bolezni od utečenih ledvic. Dokler so pa ledvice oteČena se take bolezni ne more nikoli popolnoma ozdraviti. Na primer : Vzemite zjutraj v malo steklenico ne toliko Vase naravne vode, ktero položite na mirno mesto, kjer naj stoji 24 ur. Ako postane potem ta voda motna ali zasirjena oziroma krvavo temna, ili da p<> ni-j plavajo male krpice, to je znak, da so Vaše ledvice oteč rc •i d 1 sie \ i v sinrtnej nevarnosti. Ker Vaša voda prihaja skozi ledvice, V a? 11 tudi odstrani vso nečistočo, ktera se nahaja v krvi. Ta nečistoč n ?e vedne bolj množi. Kri udarja nepravilno na srce, na kar je tudi na človeku opažati znake bo'ezni. Človek zgubi vsako voljo do dela, postane nezadovoljen, nemiren i.-i vsakem lahkem delu, postane hitro izmučen, vrtoglav, pred očmi mu se pojavi met-la, boli ga glava, iz ust mu smrdi, sanje so nemirne, razburjena kri provzroča bolečine, revmatizem itd. Ako kedo na sebi opazi take bolezni ali znake, na takoj pošlje svojo naravno vodo drvi. Thompsonu, kajti on je edini, kteri zamore bolezni na ledvicah ozdraviti. Povsem iahko izjavljamo, da je samo po njegovej metodi mogel take bolezni ozdraviti. Isto velja tudi za ženske bolezni maternice, ktera zamore edino le dr. Thompson z največjim vspehom ozdraviti. V istem zdravilišču je za tajnika naš rojak G. A.. Sokoiič. V vsakem slučaju, ako hočete, da se Vam kaj raztolmači, ali da \ me u. kjer Vi stanujete ni zdavnikov, kteri bi Vam zamogli pomagati ali se bojite, da imate kako nevarno bolezen, obrnite se samo z marko lj. 2 centa do gospoda A. Sokoliča. On Vam bode poslal raztolmačenje po dr. Thompsonu v vsem, kar ste ga vprašali, kajti zavod je vstanovljen, da pomaga v prvej vrsti našemu narodu. Odkrito moremo izjaviti, da je dr. Thopson storil mnogo do ri ga za slovenski narod v Ameriki. Ker je on jeden od najuČenijih zdravnikov, ga priporočamo vsem Slovencem, kteri žele, da sc popolnoma in povsem ozdravijo. Obrnite se le do njega. Za bolnike, kteri obiskujejo zdravilišče osobno, odprt je urad ves dan. Ob nedeljah od 10. do 2. uri po popoludne. Pišite na New York Hall of Medicine 237 Lexington Ave. (Corner 34 str.) New York. SLOVENSKO- AMERIKANSK1 KOLEDAR ZA LETO 1904 X. LETNIK IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO "G LAS NAROD A" CENA 25 CENTOV CENA 25 CENTOV Math. Grill, 1548 St Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudeče vino po 60 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodili po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom )e priložiti denar. Vsebina: Ob novem letu (Pesen) — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. — Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v drŽavi Kansas, z dvema slikama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Yorku, s tremi slikami. — Srečka Smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glasnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami.— Poskušnja. — Gospod Dlesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. — ,, All right!" — Velikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smefi- nice. — Oznanila. Koledar je primerno darilo za novo leto v staro domovino prijateljem. Dobiti je : "v New Yorku: lQO Qreewich St-v Clevelandu: 1778 St. Clair St. -jisS-33 HES ■»O'- TJ, Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je nepotrebno. Columbia Records. Stroj govori razloCno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kler&io oznamenjeni glasbeni in pevski komadu VALČKf^CILINDER). Sedem palcev 50 Ct. komad; t S ducat. — Deset palcev fi komad; $io ducat. BLACK SUPEti-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi proces. Moogo bolj trpeien, nego vsak drug cilinder. $15, $20 $30 COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93 Chambers Street, New York City. ——. GOTOVE denarje uajcereje kapi! pri F. SAKSERTU 109 Greenwich St, HewYodu IB POZOR I rojaki v Pittaburgn in okolici! Najbolje storiš, ako kupiš nekai delnic " avstro- amcri akejra stavbene-1 k& in posojilnega društva", 5136 Ruby 81. ▼ Pittsburgh, Pa., kajti z malo ▼fofr* ramo res prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom. ie solidno 1. (titaM) POZOR ROJAKL Na mnogo vprašanj odpovorimo tem potom, da prodajamo jaslice sa $3.75, poštnine prosto. V zabo joku s«, nahajajo vsi k jaslicam potrebni leseni kipi, kakor: sv. Jožef, Marija, Jezušček, pastirčki itd. Kdor rojakov zeli tak zaboj ček, naj denar pošlje in mi nemudoma odpošljemo jaslice. Pišite na: International Manufacturing Co. Bo« «48, New Y«ak. N. Y. ULiis^fcoIfc. Posavček. žila, in baš to je revo privedlo v bližnjo dotiko z zapeljivim svetom. Sme li kdo vreči vanjo kamen, uvažuje li, da nje ni čuvalo ni očetovsko, ni materino oko, in da je padla, ker je bila prepuščena sama sebi ? Prezgodaj je ou. . .. , .___. ...j , . bila palinjena iz bla^obitja in devi- blika iz življenja v polpretekli dobi. , , . * * r r ake*?a raja v bedo, sramoto in opu- ščenost! KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej poilje: (Dalje.) Pri teh besedah se zakrije Rezika c obema rokama obraz in glasno za-ihti. "Poskušan umor svojega otpoka", nadaljuje javni zatožnik vedno bolj razburjenim glasom, kakor bi hotel vsako besedo nasilno puliti iz svoje-Kk osrčja, "pojavlja se nam v jako slabem svitu. Za priče poživljam vse tu prisotne matere, naj nam svedoči-jo, kaku neizmerni, neizčrpni vir ljubezni je vcepil Bog v materino »rce že pri rujstvu svojega otroka! Kako nepopisno se je morala spozabiti tu ta mati, da je odtrgala od materinih prsi j dete in je vrgla v mrzle valove savske. (Med občinstvom nastane nemir). Vprašam, naj vsakdo položi roko na srce svoje: Kje bodi človek varen svojega življenja, ko ni dete, ni novorojenček ni več varen na prsih svoje matere?!" (Nemir med poslušalci narašča. Srditi pogledi so uprti na obtoženko, celo porotniki prikimavajo z glavami. Predsednik opominja občinstvo, naj st vzdrži sleherne opombe). "Še na jeden razlog usojam si opozarjati slavno sodišče in gospodo porotnike'4, nadaljuje dr. Svetin v največji razburjenosti. Srpo zre na Keziko, kteri pri besedi mati zdrk neta roki z obličja in ona takorekoč nezavestno omahne na klop. Ne samo zagovornik, temveč tudi predsednik sta postala nepotrpežljiva, kakor bi hotela reči dr. Svetinu: Ne muči jt tako! "Dovoljujem si opozarjati slednjič »e na jedeh razlog", nadaljuje držav ni pravdnik neizprosno dalje. "V po slednji dobi se po vseh kronuvinali cesarstva našega rnnože detomori. Nadejam se, da vam javna blaginja tem odločneje, gospodje porotniki, nalaga sveto dolžnost, da nad obto ženo izrečete: kriva! \ i ste va ruhi javnega blagra. vi ste rodbinski očetje, in zbog tega vam ne veli samo vest, temveč tudi ljubezen do otrok vaših, da izrečete.* Kriva je! Gospo da, dogovoril sem!" Utis njega govora je bil za obto ženko povsem neugoden — neugod nejši radi tega, ker je bil dr. Svetin neobičajno bled, in ta slučaj so ne-kteri pripisovali velikosti zločina, k pretresa dr. Svetina do srca. Predno je pričel zagovornik svoj govor, dogodil se je v dvorani ne mil prizor. Dr. Svetin, hoteč sesti po svojem govoru, zgrabil je z levo roko stolni naslonjač, držeč v desnici za konik, kar omahne in se zgrudi s sto lom vred na tla. Kezika brzo priskoč in vzdigne stol. "Hvala!" šepeče dr. Svetin in se navidezno hladno prikloni. "Zapovedal je Faraon", prične za govornik svoj govor, "vsemu svoje mu ljudstvu: Karkoli se porodi mo škega spola, vrzite v reko. In poro dila je neka žena iz Levijevega rodu 8ina in videča, da je krasen, skrivala ga je tri mesece. Ko ga pa ni mogla dalje prikrivati, vzela je jerbašček. namazala ga s klejem in smolo, položila vanj novorojenčka in ga izpo stavila na vodo med trsje poleg re čne obali. — Slavno sodišče in go spodje porotniki, osmelujem se vpra lati: Kateri Faraon je bil krvoloč neji, oni svetopisemski, ali ta, ki je velel položiti obtoženki dete na vodo in se nazivlje: beda in opuščenost povsem obupne deve? In kakor je tu svetopisemskega Mojzesa mati dete svoje položila v osmoljeno košarico isto tako je zopet skrbela ta mati, da bi ne utonilo nje dete, ampak da bi je našle usmiljene roke. Ne bomo se prepirali s previdnostjo božjo o tem zakaj tudi tedaj ni poslala v otetbo otroka kraljeve princezinje, temveč samo bornega prevoznika. Zadošča ie, da je mati dete tako vložila v ne premočno košarico, da ni utonilo. Da vsekako je bil to zločin glede na zna čaj dejanja, a ne glede na nje du še v ni položaj. V svoji zapuščen os ti si je domnevala, da vidi pred seboj bodočnost detetovo, bodočnost, ka koršno imajo v sličnem slučaju na stotine in stotine otrok: bodočnost siromaščine, bede, večnega odrivanja, sramote in cesto bodočnost v jet-nišnicah. Oaoda ubogih stvorov, v kakorlnem se je pri rojstvu nahajalo nje dete, je jako bridka. Videča tedaj da je zapuščena od vsega sveta, iz svojega rojstnega kraja takorekoč sramotno iztirana, in opuščena od svojega zapeljivca, zdelo se ji je že. da bi bilo bolje, ko bi ona in dete ne bila nikdar zagledala božjega solnca. "Gospodje porotniki, mi, ki smo porojeni v mnogo srečnejših odnosa jih in razmerah, si se ne moremo niti pTedočiti nje položaja. Ona, hči nekoč imovitega slovenskega kmeta čislanega in premožnega posestnika, videla je za svojih mlajših let srečnejše dneve. Toda Bog ji je poslal trpko skušnjo s tem, da je poklical k aebi prezgodaj ono, ki bi jo bila z materinimi, skrnimi in ljubeznivimi besedama svarila pred nevarnimi •tezami človeškeg a življenja. Iz neznatne vasice je prišla iznenada med mestno življenje, da bi ae tu iiobra- Tvedor se mora boriti od svoje mladosti z revščino, on se ji lahko upira, nikdar ne tako obožavano dete sreče. Kedo tedaj bi se drznil na mojo klijentinjo vreči kamen zbog tega, da v mladostnem veku ni ume-la vjeti in odbiti strele, ki je udarila vanjo takorekoč z jasnega?! Nimamo li skoro vsakdanjih vzgledov, da bogatin, ne izgubivši sicer vsega, temveč precej svojega imetja, zgrabi za samokres, da, včasih celo premišljeno pomori svojo obitelj radi tega. ker se mu dozdeva siromasčina neznosna ? Mnogokomu se zdi že to neznosno, ako ne more imeti v službi toliko lakajev in služkinj, toliko konj kot prej, in ker ne more potovati v potratna kopališča in zabavna zdra-višča. Tu je pa padlo, grešilo mlado, neizkušeno, od vsega sveta opuščeno in prevarano dekle. (Obče odobravanje med poslušalci.) Padla je sicer, ali kako junaško se je zopet dvigni la! Zatekla se je tja v tiho zasavsko upnišče zapeljana mati in ostavila e zopet mirni dom ter stopila v svet kot pogumna mati, ali da govorim jasneje: V zasavskem župnišču je iz-■rinil upadli duh in stopil iz njega vet svetli, ozdravljeni, krepostni Juh, prišel je angelj varuh, da išče ivoje dete. Jako rad priznavam, da ima za to spreobrnenje, za ta tolažil-ii obrat največjo zaslugo velečastiti starček, gospod zasavski župnik, da e dete dobilo zopet svojo mater. "Gospodje porotniki! V obče treba to junaške odločnosti, vstrajnosti Dri tem sklepu, kakor tu ta-le mati skati svoje dete. skrbeti zanj, vedno Suvati nad njim kot angelj varuh poleg tega se pa tresti pred izdajo jvadbo, kaznijo, po dnevu in po noči AJi ni v teh mučnih šestih letih de ala hude pokore za svojo pregreho Ln, vprašam vas, kedo bi imel toliko poguma, tako mater izpuliti detetu AJi ni pozdravila zapora kot osvobo ,enje iz ječe prostosti? Ozrimo se na o, kako lepo in uzorno je obtoženka ivela v tej dobi, kako se je resno rudila, da postane v svojem obrtu coristen in prospešen član človeške Iružbe; ozirajmo se na to, kako gin jivo je skrbela za svojega sinčka; em oziru mogla bi biti marsikateri uikonski materi v posnemovalen vz ^led. Ali naj jo obsodimo in kaznujemo radi čiste materinske ljubezni lo otroka? Jasno je torej, da jo je tiral le obup k groznemu činu! In če »bsodimo njo, kaznujemo grozno njenega nedolžnega sinčka, ki bi utegnil brez materine vzgoje še huje pa-očl JL» Saroie", „ „ „ .........................12.000 ,, 25.000 ,, „ La Touraine„ ,. .....................................10.000 „ 12.000 ,, ,, .L'Aquitaine", ,, .........................................10.000 ,, 16.000 ,, „ ,La Bretagne",................................................8.000 9.000 ,, ,La Champagne",.............—..............................8.000 , 9.000 ,, „ .UGucogne",...........................................................8.000 ,, 9.000 „ «■ gjtf Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to. ari dopoludne* Parniki odpljujejo li pristanišča itv 42 North River, ob Morton Htr^t - La Bretagne 24. dec. 1903. *La Touraine 28. jan. 1904. •La Touraine 31. dec. 1903 La Champagne 4. feb. 1904. L a Champagne 7. jan. 1904. *La Lorraine H. feb. 1904. La Sfrvoin 14. jan. 1904. La Bretagne 18. feb. 1904. La Bretagne 21. jan. 1904. 0T Parniki * zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Blavu aceieija: it BROADWAY. NE'V YORK. Holland-America Line (HOLLASD-A 31ERISK A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in postu Zjcdinjer.ih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne-stsr-Mer. (Konec prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašat Dr. R1CHTERJEV SVKTOVNI, PKJEXOVX.JENI "SIDRO" Pain Expelier kot najboljši lek zoper REUHATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAfIOi 2Set. In SOct. v vseh lekarnah F. Al Richter & Co. 215 Peart Street, "New York. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno Tino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s i»osodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker in an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z na ^»čilom Jiaj gg. naročniki do j Koljejo lenar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. !Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.— 15 Jewels Walt bam — Srebrne ure z enim pokrovom .$12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma 816.— in višje. Boss case 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels $15.— » jy A 5 ,, $18.— Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels $25.— ,, „ 11 ,, $30.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Raz prodajalcem knjig dajem rabat (popust) ]>o pismenem dogovoru. M an j i zneski naj se podi jjajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. P0G0RELC, Box 220, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pošiljajo pod naslovom: M-n ^ • Care of B. Schuette, . Pogorele, 52 State St., Chicago, 111. —"nriižinaka pratika po 10 ct. Božične*inlnovoletne!razglednice po 3 za 10^ctM 12 komadov 25 ct.j|Murčki izj:eškega*zlata so mi pošli injjih pričakujem. jgj^***" T©.co"b Stozra-iolhL, 89 E. MacLiscm Street, - - Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Js'ikel nra........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: tra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako lelitc uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene'20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za s kamnov........$14.00 Opomba: Vse nre sr najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stonich, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. MOHORJEVE KNJIGE so še dobiti, in sicer vseh šest za ilSa Rfidovich^ f 1.30 s poštnino vred. Dobiti so: 594 Vermont St.. j 109 Greenwich St., New York, SAN FRANCISCO, C Al* 1778 St. Cl.ir St., Cleveland, Ohio. AKO KDO želi jaslice, svete podobe, okraske za jaslice itd. Naj se obrne na International Manufacturing Co., Box 084, New York, N. Y. — Pismu pridelati je marko za 2c ka odjrever. N00RDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton RYNDAM parnik z dvojnim vija kom, 12,600 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. vijakom, 10,500 tocu ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Kadi cene jjlej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.: DUNAJ, I. Kolowratring io.'INOMOST, 3 Rudolfstraase. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. 1* a r 11 i k i odpljujejo: Iz EOTIERDAMA vsak »Vtrtek in iz NEW YORK A vsako sredo ■ '■- " _ob 10. uri zjutraj. HOLLAND-AMERICA LINE. 39 Broadway, NEW TORE. 90-3 Dearborn St., CHICAGO, ILL. REB STAR LINE (Prt'kv»n-or*k& parobrodna družba „Kudeča zvezda") posreduje rodno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + * * * * + + + + Philadelphijo in Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi pogtniini parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. ZEELANB............Iinonton. FINNLAND............ 12760ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali y Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Priinorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola š*ev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vpraSanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cor Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta^ ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike. ________ _____________________________ iil