------    43    ------
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 17. Tik hleva sem izkopal vodnjak v popolnoma skalovitem svetu. V vodnjak se izceja iz hleva gnojnica. Kateri cement bi bil najboljši za omet, da ne bi prodirala gnojnica? (M. F. v Z.)
Odgovor: Za take reči je vedno najboljši cement portlandski, katerega dobite povsod, kjer s cementom kupčujejo, priskrbi Vam ga pa lahko g. Andr. Druškovič v Ljubljani.
Vprašanje 18. Med lucerno hočem sejati travo in sicer na njivo z dobro, trdno, debelo ter z ilovico pomešano zemljo. Katere trave naj sejem, koliko na oralo in kje dobim njih semena ( M. V. v P. na Primorskem.)
Odgovor: Na oralo njive sejte 15 funtov lucerne, 1 funt bele detelje 12 funtov angleške pahovke, 8 funtov francoske pahovke, 1 funt svinjskega repa in 1 funt bibernelice. Semena dobite pri gosp. Andreji Lenarčiči na Vrhniki.
Vp rašanje 19. Nekateri tukajšni vinogradniki so se pričeli zanimati za ameriške trtre ter jih hočejo vzrejati. Kje in po kateri   ceni   je dobiti UKoreninjenih trt vrste »Izabele« ? (A. P. v T. pri N.)
Odgovor: Z vzgojo ukoreninjenih sadik „Izabele" se nihče ne peča, ker „Izabela" ni trdna proti trtni uši, če je tudi ameriška trta. Ako vašim vinogradnikom ni do tega, da bi dobili trtni uši kljubujočo trto, naj rajši sade druge vrste, ki so boljše nego Izabela.
Vprašanje 20. Ob železnici in pri tovarnah je mnogo premogovega pepela, pomešanega s premogovim drobižem, katerega po mojem mnenji veliko premalo cenijo kot gnojivo. Naznanite mi svoje mnenje v tem obziru, in sicer: 1. Ali bi bilo koristno s tem pepelom gnojiti vinogradom? 2. Ali se ni bati, da bi nezgoreli deli premoga škodili trtnim koreninam in da bi pepel preveč ne sušil zemlje? Ali se sme rabiti ta pepel za zelenjadne grede, da bi se s posipanjem namreč odstranjevali škodljivi polži in drugi mrčesi? (J. P. v B. pri Trstu.)
Odgovor: Premogov gnoj je sicer raben kot gnojivo, a  imi   zelo   majhno   vrednost,   in   sicer toliko   manjšo, kolikor manj je čist. Proti lesnemu pepelu je 15krat do 2()krat slabši. Poraba premogovega pepela za vinogradski gnoj   stoji   velike več, nego je uspeh vreden.  Fizikalno deluje   premogov   pepel   v   zemljii   in   sicer   s  tem, da dela zemljo bolj rahlo in suho, zato je raben po težkih in  vlažnih   zemljah   kot   fizikalno   zboljšujoče   gnojivo. Glede  polžev po  zelenjadnih  gredah   doseže   se s premogovim pepelom že nekaj uspeha, veliko pa vendar ne. Se največ vrednosti ima premogov pepel kot nadomestilo mavca (gipsa), katerega pomladi pretresemo ob deževnem vremenu na uže obzelenelo  deteljo.
Vprašanje 21. Namenjen sem kupiti enoletno žrebe, ki ima pa po zadnjih kolenih mehurje ali mahovnice. Ali se da ta napaka odpraviti in s čim ? Lastnik pravi, da je dobilo žrebe mahovnice samo od letanja. (A. B. v G. pri Celji.)
Odgovor: Bolezen ali napaka, katere omenjate, niso mahovnice, ampak mehurji, ki so veče ali manjše, okrogle mehke, navadno neboleče otekline, ki se napravijo, okrog členov ali po kitnih nožnicah. Mehurji se napravijo, kadar se kitnega mazila preveč pod kožo nabere ter se kitne nožnice preveč raztegnejo. Kar se tiče vzrokov, gotovo ja, da je mehkužna živina posebno podvržena mehurjem. Sicer jih pa lahko napravi vse, pri čemur členi ali kite preveč trpe. Najnavadnejši vzrok je prezgodnje naprezanje mladih konj, ali pa če žrebeta preveč okrog letajo, posebno po mokrotuih pašnikih in potih. Mehurji se pa tudi naredc, ako se žival v hitrem teku bliskoma ustavlja, če si člen izvine i. t. d. Sicer ima pa vsak star konj, ki je mnogo delal, gotovo mehurje, zlasti če je dobival malo tečne Krme. Navadno mekurji ne bole, in konj, ki jih ima, zato ni nič manji raben, vendar ni lep. V obče je težko odpraviti mehurje in, ako ne bole in človek ne gleda na lepoto, tudi nepotrebno. Ako pa vender hočete žrebeta ozdraviti od mehurjev, priporočam Vam pa zelo, prepustite zdravljenje izkušenemu živinozdravniku, kajti kakšen mazač lahko naredi iz sicer prav nič nevarnih mehurjev kako drugo hudo in neozdravno bolezen.
Vprašanje 22. Odkar imam ovne kmetijske družbe, imam veliko srečo pri reji. Večina ovac povrže dvakrat na leto, žalibog skoraj samo ovne. Ovni tega plemena so pa odrasli neizrečeno hudi, bijejo se in trkajo, da se kar zemlja trese, in enega so uže umorili. Svetujejo mi ovne dati rezati ali popraviti. Ker pa o tem nimam nobene izkušnje, zato vprašam : Ali jih je varno rezati in v kateri starosti ter ob katerem času? (J. P. v G.)
Odgovor: Čudno se nam zdi, da v Vaših krajih režnja ovnov ni v navadi, saj se tisti ovni. katerih ne rabimo za pleme ter jih režemo, veliko hitre.e debele in se med saboj ne trkajo tako zelo kakor nerezani. Ovne lahko daste rezati v vsaki starosti in ob vsakem vremenu, da le ni premrzlo in ne prevroče. Najbolje je rezati takoj mlade, t. j. 3 do 10 tednov stare. Taki dobe drobne kosti, bolj fino volno in se radi debele. Ovnov ni težko in tudi ne nevarno rezati, kdor pa to delo opravlja, mora seveda imeti potrebno vajo in izkušnjo. Vprašanje 23. Ali se dobe pri kmetijske družbi v Ljubljani sadike cd akacij? (J. B  na BI.)
Odgovor: Družba nima na prodaj drugega drevja nego samo visokodebelno sadno drevje.
Vprašanje24. Pri nas se večkrat naredi našim konjem v škarjah bula, vsled tega jim vrat zateče, da kar jesti ne morejo. Čez nekaj časa se bula predere, in tudi iz nosnic teče neka gešča. To bolezen imenujemo smoliko.
Kako se da ta bolezen odvrniti, kako zdraviti, kaj ji je vzrok in ali je nalezljiva? (Društvo K. v G. ua Štajerskem.) Odgovor: Smolika spada med groznične bolezni, nastale vsled prehlajenja, ter napada navadno 2 do 51etDe konje. Smolika je nalezljiva, in ker so skoraj vsi naši hlevi, posebno pa gostilniški, okuženi po tej bolezni, zato jo (udi skoraj vsak naš konj dobi. Razen nalez-ljivosti so tudi vzroki tej bolezni prehlajenje, hitra menjava toplote, in to zlasti, kadar mladi konj menjava zobe ali pa pride k drugemu gospodarju v druge razmere. Dokler ni smolika nevarna, ni rabiti zdravil, ampak pustite, da jo živina preboli, saj je nobena reč ne ustavi. Konja je imeti t,a toplem in mu dajati tečne in lahke krme. Bula v škarjah naj se sama predre, nikakor je pa ni prerezati. Da se bula hitro predere, naveže se kaj tacega na ujo, kar toploto drži, in obveže z ovčjo kožuhovino. Ako pa smolika postaja vsled prehlajenja, mokrote, napačnih zdravil itd. nevarnejša, poklicati pa treba nemudno živiuozdravnika.
(Dalje prihodnjič.)
------    44    -----