[ Štev. 195. Leto XII. Maribor, ponedeljek 29. avgusta 1958 Cena 1 din Načrt zaw državljansko vojno na Češkoslovaškem £ iski Ozadje napetosti in strahu preteklega tedna — Nemčija je hotela topskih držav — Izjava angleške vlade po finančnem ministru — umerjeno izvedeti za stališče ev-Zakaj je Simon govoril dogodki preteklega tedna. LONDON, 29. avgusta. Pretekli teden ie bil v evropski mednarodni politiki bralno kritičen in se da primerjati samo s tistim tednom v maju, ko je stala nerada vojska na meji Češkoslovaške. Pred vsem je Nemčija v tem tednu še stopnje vala svojo časniško kampanjo proti Češkoslovaški. Nemški listi, ki so kakor *nano, vsi pod najstrožjim nadzorstvom vlade, so objavljali članke in poročila krajno hujskajoče vsebine. Na Češko-8lovaškem so sudetski Nemci izdali po-siv na svoje čete In pristaše* naj sami afganizirajo »obrambo pred komunisti«. Berlinska vlada je pa storila posebne ko-rake pri velesilah in drugih evropskih državah, katere je obvestila da zavlače-vanja in izigravanja sudetskega vprašaja ne bo mogla več dolgo trpeti in bo v Primeru še nadaljnjih neuspehov pri-%na seči po drugačnih sredstvih. V Berlinu so, dasi neuradno, to vest Onikali, je pa bila pravilna. Kakor *e izve, je hotela Nemčija na ta način izleti, kakšno stališče bi posamezne dr-*av0 zavzele v primeru oboroženega kon Bikta. Zlasti je pritisnila zadevno na Mednje in male države, toda na svoje šestilo ni dobila od prizadetih vlad B°benega odgovora. Zato je po svojih toslaništvih obvestila te vlade, da pod 'drugimi sredstvi« ni mišljen direktni ^Pad nemške vojske na čSR. Toda tu-dj sedaj Berlin ni dobil odgovora. Sred-je in male države so namreč zaprosile *a zadevne instrukcije v Parizu, ki je jlhova vprašanja poslal dalje v London. »DRUGAČNA SREDSTVA«, v ^ Londonu je nastalo pred vsem vpra-*®nje, kaj bi biio treba razumeti pod nem š*Itni »drugačnimi sredstvi«, ako ne pocenijo napada s strani nemške vojske, bedelo se je končno, da se skriva za ^ načrt za Insceniranje državljanske >°ine med sudetskimi Nemci in čehi na češkoslovaškem po vzorcu Španije. — J^mčija bi tajno oborožila sudetske £§ttce z najmodernejšim bojnim orožarn. Ti bi nato izvršili sunkovit prevrat ^ vodstvom svojih voditeljev in nem ! h častnikov kot lnstruktororjev in vetovalcev. čim bi se to zgodilo, bi *z vse Nemčije na Češkoslovaško .prostovoljci« in od tam bi prejemale su-^skonemške čete tudi orožje in stre' j?v°* Na ta način bi postala Češkoslova-nova druga Španija, Nemčiji pa ne - mogel nihče očitati, da Je Češkoslo-*ko napadla. češkoslovaška in španija. j *e zanimive informacije, o katerih je Jnost izvedela šele v soboto, bolj po-pa včeraj, so bile v zvezi z vsem ni glavni vzrok nervoznosti, ki je •J6,a zlasti Anglijo in jo prisilila k novim vjBam. V londonskih dlplomatlčnlh In Mft h krogih je prevladalo prepriča' p. * da Češkoslovaška ni Španija in se ^.''ratnl udarec zaradi pripravljenosti ^kosiovaške vojske ne bi posrečil ta-C kakor se je generalu Francu. Nasle-teRa bi bila neizogibna odkrita nem' «tv vojaška intervencija. To bi torej •tka rn° P°menllo Isto kakor že direkten ad, brez uvoda z državljansko vojno. VSe to PrePfeči, ali da se Berlin znova na čuječnost Anglije, Je angle-1^ v,ada sklenila spregovoriti v soboto W*ta Bnančnega ministra sira Johna Hm ana> Prvotni predlogi so se glasili, BI angleška vlada direktno Izjavila, 110 branHa Češkoslovaško y primeru nemškega napada, toda med razpravo je zmagalo drugo stališče, ki ga je zastopal zlasti ministrski predsednik Chamberlain Chamberlain se je postavil na stališče, da bi pomenila taka izjava, čeprav bi ustrezala dejstvom, vendarle grožnjo in pritisk. To pa bi škodovalo razvoju nadaljnjih pogajanj v Pragi. Anglija želi, da se v Pragi najde res rešitev, ki bo ustvarila podlago za mirno sožitje sudetskih Nemcev s Čehi. Tu je bilo torej odločilno prav isto stališče kakor glede lorda Runcimana. Tudi njega angleška vlada iz stih vzrokov ni poslala v Prago kot svojega oficialnega zastopnika, ampak ormelno kot zasebnega posredovalca. Zasebni značaj Runclmanov misije in govor sira Simona torej ne pomeni, da Anglija noče prevzeti brezpogojno obveznih garancij glede Češkoslovaške, ampak samo to, da si želi v češkoslovaškem vprašanju uresničenje resničnega sporazuma. SIMONOV GOVOR. V tem znamenju je bil sestavljen zato ves govor, ki ga je imel v imenu angleške vlade v soboto v Lanarcku na škotskem sir Simon. Sir Simon je dejal med drugim, da je glavni cilj Anglije odstraniti mednarodne napetosti in doseči splošno mednarodno pomirjenje. Anglija je demokratična in bo taka odstala, toda kljub temu nima namena voditi proti nedemokratičnim državam politiko sovraštva. Pravilna rešitev obstoječih problemov se ne more doseči z nasiljem. Vsaka uporaba nasilja bi v določenih okoliščinah povzročila, da bi tudi druge neposredno prizadete stranke posegle v vojno, če pa konflikt enkrat začne, nikdar ni znano, kako se bo razvijal. Tisti, ki izzivajo konflikte, ki bi lahko povzročili novo vojno, prevzemajo zato nase veliko odgovornost. Angleška vlada bo s podporo svojega naroda in ljudstva vsega imperija vrgla na tehtnico vso težo svojega vpliva, da prepreči vojno, kjerkoli bi grozila. ČEŠKOSLOVAŠKO VPRAŠANJE. Kar tiče češkoslovaške, je izjavil Simon, je bilo stališče angleške vlade popolnoma in točno obrazloženo že v izjavi, ki jo je v. spodnji zbornici podal ministrski predsednik' Chamberlain 24. marca. Ta izjava velja tudi danes v polnem obsegu in nima angleška vlada ničesar dodati in na njej ničesar izpreminjatl. Angleška vlada priznava, da je treba češkoslovaški problem rešiti, a je tudi prepričana, da se da najti mirnim potom vsem ustrezajoča rešitev. Vojna ne bi poznala nobene meje. Padec češkoslovaške bi lahko postal za bodočo Evropo tako kritičen, da je nemogoče vnaprej predvidevati vso zmedo, ki bi nastala. Tega se morajo zavedati vsi v vseh državah. Simon je nato opozoril tudi na Hullove in Rooseveltove izjave. Angleška vlada je zastavila na obeh straneh vse sile, da se doseže miren sporazum. Lord Runciman ni šel v Prago kot sodnik, ampak kot posredovalec. Ves miroljubni svet želi njegovi misiji uspeha. Lord Runciman ni v Pragi zastopnik angleške Vvlade, marveč zastopnik vseh ljudi, ki hočejo pravičnost in ljubijo mir. PRED INTERVENCIJO V BERLINU. V zvezi z vso to akcijo bo jutri važna seja angleške vlade, na kateri se bo sklepalo tudi še o direktnih korakih pri nemški vladi v Berlinu, da se doseže opustitev prenagljenih namer ih mirna poravnava Kakšni pa bodo uspehi teh prizadevanj, ne more še nihče prerokovati. Teden usodnih odločitev v ČSR OBNOVITEV DIREKTNIH POGAJANJ MED PRAŠKO VLADO IN SUDETSKIMI NEMCI. — NOV SESTANEK RUNCIMANA IN HENLEINA. LONDON, 29. avgusta. Ves angleški tisk razpravlja obširno o sobotnem Simonovem govoru in o sedanjem položaju. Vendar se zdi, da se pesimistično presojanje zadnjih dni ni umaknilo bolj optimističnemu. Skoraj vsi listi so prepričani, da je zelo verjetno, da se bo položaj v prihodnjih dneh še poslabšal. Nekateri trdijo celo, da bo ta teden v zadevah češkoslovaškega vprašanja odločilen. Sedaj se bo na podlagi novih predlogov praške vlade sudetskim Nemcem, ki so sestavljeni z vednostjo in pobudo lorda Runcimana, pokazalo, ali so Nemci sploh pripravljeni resno se pogajati in popustit!, ali pa je vse, kar počno, le manever z določenim ciljem, ki nikakor nima tendenc resničnega sporazuma. Velika pozornost se posveča tudi seji angleške vlade, ki bo jutri v torek ob 11. uri dopoldne. Ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister lord Halifax in finančni minister sir Simon se vrnejo v London že danes. PRAGA, 29. avgusta. Lord Runoiman je bil v soboto zopet pri prezidentu dr. Be-nešu, včeraj pa je povabil nujno na raz govor Konrada Henleina. Sešel se je : njim na gradu Rothenturm, pri princu Ho henloeju, kakor prvič. Ta sestanek je vzbudil največjo pozornost in se splošno naglasa, da bodo prihodnji dnevi najvažnejši za nadaljnji razvoj češkoslovaškega problema. Nova direktna pogajanja Nemci se prično najbrže že jutri. Novi uspehi republikanskih čet NACIONALISTIČNE OFENZIVE BREZ USPEHA. REPUBLIKANSKE ČETE PREHAJAJO V PRO TIOFENZIVO. PARIZ, 29. avgusta. Veliki napori nacionalističnih čet, da bi z naglimi ofenzivami na različnih frontah dokončno strli odpor republikancev, so se končali z neuspehom. Ogromne žrtve nikakor ne ustrezajo skromnim doseženim uspehom. BARCELONA, 29. avgusta. Avala. Ha-vas poroča: Po poročilu republikanskega vojnega ministrstva je delavnost nacionalističnih čet v zadnjih dneh popustila. Sovražni letalski napadi se pa nadaljujejo z vso silovitostjo in povzročajo mnogo škode. Na estramadurski fronti smo v odseku Cuza odbili vse sovražne napa- de. Republikanske čete so zavzele včeraj sovražne postojanke pri Casa Hiru-gara Matadsanos in Las Hileras. Republikanske čete prodirajo sedaj na črti Madrid — Badajoz. Borza. Curih, 29. avgusta. Diveze. Beograd 10, Pariz 11.935, London 21285, Ne\vyork 436.75, Milano 22.975, Berlin 175, Dunaj 29, Praga 15.05. Vremenska napoved. Nobene spremem be sedanjega vremena. Naš čas iz perspektive Kmalu ne bomo več znali razločevati vojne in miru in samo bodoči zgodovinarji bodo mogli reči, ali je bila naša doba samo uvod v totalno vojno ali kaj drugega. (Gospodarska Politika, ČSR.) Sedmograški Nemci dobri državljani Ob priliki imenovanja komisarja za manjšine v Romuniji priobčuje glasilo romunskih Nemcev „Siebenburgisch-Deutsche Tageblatt“ uvodnik, v katerem povdarja, da se sedmograški Nemci s poslednjo jasnostjo in nedvoumnostjo priznavajo k Romuniji in za njene meje. Oni nudijo dobro voljo delovati v tej državi in za to državo. Ako bi bila med sedmograškimi Nemci proti državna usmeritev, bi jim ne mogli pomagati niti urad za manjšine in tudi ne dobra volja večine romunskega naroda. Ogroženost Poljske Poljska mora rešim računati z rastočo nemško nevarnostjo. Sicer pa jo k temu opominja tudi teoretik narodnega socializma Alfred Rosenberg, ki poleg razdelitve Rusije odkrito govori o popolnem uničenju Poljske. Kurjer Watszawski. Balkan trdnjava miru Vesti o paktu med Malo antanto in Madžarsko so povzročile na londonskem tržišču optimistično razpoloženje. Sprejete so kot praktičen, čeprav majhen, korak k Svetovnemu miru. Newyorška in londonska borza sta postali zadnje čase sploh bolj pozorni na dogodke v južnovzhodni Evropi ter beležita vsak pojav, ki oznanja mir. Likvidacija hrvatskih šol med gradiščanskimi Hrvati „Obzor“ piše o položaju hrvatske manjšine v Burgenlandu: Kakor jc znano, so gradiščanski Hrvati pri plebiscitu po združenju Avstrije z Nemčijo, glasovali skoraj 100 odstotno z „da“, v nadi, da bodo ohranili svoje šolstvo in svoj jezik v cerkvi v onem obsegu, ki je bil tej mirni in lojalni manjšini 50.000 Hrvatov vedno priznan. Sedaj pa slišimo, da nameravajo likvidirati osnovne šole na ta način, da zahtevajo od prebivalstva, naj samo prosi za likvidacijo; učiteljstvo pa bi naj samo prosilo za premeščenja na nemške šole. Vse to bi se moralo zgoditi do 1. septembra. Dr. Korošec o komunistih Na kongresu Pas Romana na Bledu je imel notranji minister g. dr. Korošec pozdravni nagovor, v katerem je med drugim dejal: „Porabim to priliko, da korigiram veliko krivico, katero delajo komunisti naši državi s tem, da jo prikazujejo kot da na surov in nekulturen način postopa s pripadniki komunizma, še noben komunist. ni bil pri nas obsojen na smrt, še noben ni izgubil svojega življje-nja in vse kar se govori o trpljenju komunistov po naših ječali in zaporih, je velika neresnica in grda klevetva, ki jim jo v svoji propalosli predpisujejo njih tajna vodstva. Mi v policijskih metodah ne posnemamo komunistov in čuvamo dostojanstvo Človečanstva. Slovenska kulturnost St. L', piše v letošnji 8 .številki mesečnika „Mladike“: Ponovno sem že slišal, da je slovenska kulturnost kriva nebogljenemu slovenskemu narodnostnemu boju. Baje smo se v zgodovini vedno ravnali po znanem pregovoru: 'Pametnejši popušča. Maribor, 29. avgusta. Bližajo se dnevi, ko bodo zopet oživela naša mesta in se napolnila z učečo se mladino. Ti dnevi, ki zbujajo v nas prvi občutek jeseni, dajejo marsikomu premišljevati o vprašanju, o katerem se pri nas žal skoro samo premišljuje, a malo stori. To je vprašanje vzgoje slovenske mladine, zlasti inteligenčne. če začnemo razmišljati o tej stvari čisto pri kraju, na dnu, iz katerega izvirajo potem vsa druga vprašanja, kmalu z neprijetnim občutkom spoznamo, da slovenska vzgoja nima prav za prav nobenega pravega, jasno očrtanega vzgojnega cilja. Ali vemo Slovenci, kaj hočemo z oblikovanjem in vzgojo našega mladega človeka doseči? Ali lebdi pred našimi očmi kaka podoba človeka, lik, za čigar ostvaritvijo naj bi vse slovensko vzgojno prizadevanje težilo? Ali ni naša celotna vzgoja tako nesodobna, zgolj odsev — in še ta medel — neke stare evropske pedagoške tradicije, ki je pa v Evropi sami že davno mrtva? Ali imamo v našem vzgojstvu kaj tipičnega našega, iz našega življenja zraslega, nekaj, kar je mogoče samo pri nas in to prav zato, ker je samo naše? če ima naša vzgoja pred seboj neko več ali manj idealno podobo, kateri želi približati in po njej oblikovati mladega človeka, je to neki abstraktni, obči, ne-življenski lik, ki je lahko povsod doma in ne samo na Slovenskem in v Jugoslaviji, ali pa tudi nikjer, če bi na našo mladino ne vplivalo življenje samo ter duhovne in zunanje razmere, ki v njih živi — in priznati moramo, da je ta vpliv močnejši kakor ves neposredni vpliv vzgojiteljev! — bi odhajali iz šol v življenje neki neizraziti, neizdelani, neorien-firani mladi ljudje, ki bi ne vedeli, kaj zdaj početi. Dobro je zato, da je živo življenje premagalo naše okostenelo, neplodno vzgojstvo, in da našo mladino formira in pripravlja na življenje slovenska in jugoslovanska življenska stvarnost sama. Ta kapitulacija naše vzgoje pred globokim, močnim tokom sodobnega življenja, ki pušča za seboj vse, kar mu ne more dovolj naglo in spretno slediti, je dovolj jasen znak, da je treba celotno našo vzgojo — tako šolsko kakor narodno — preurediti, jo približati življenju, krepko pomakniti v našo sodobnost in ji postaviti močne, trdne, plodne temelje, iz katerih se bo lahko zdravo, bujno razrasla. Kajti čeprav je na koncu vseeno, kdo vzgaja — ali življenje, ali na šola —• je vendarle želeti, da bi mladino vzgajala najprej in predvsem šola tn šele v drugi vrsti življenje. To pa prvič zato, ker šola lahko vzgaja polagoma, stopnjevito, premišljeno, urejeno in s tem prihrani mladega človeka pred marsikatero notranjo krizo, življenje pa je v svoji kaotičnosti brezobzirno, skokovito, neprizanašajoČe in lahko s pridom hodi k njemu »v šolo« samo trdoživa, močna osebnost, kar pa mlad človek še ni — drugič pa zato, ker bo mlad človek, prihajajoč izza tihih, tesnih šolskih sten v široko razvalovano življenje, imel zlasti danes prav mnogo prilike, čutiti »vzgojno« moč življenja na svoji koži. Prva in glavna osnova bodoče naše vzgoje bi morala biti ta, da opusti one stare, nečasovne in »občečloveške« vzgojne ideale ter se prilagodi tako novemu življenju, ki že dolgo bije na naša vrata, kakor novim, spremenjenim prilikam, v katerih smo se Slovenci v zgodovinskem razvoju zadnjih desetletij —• in let! — znašli. Malokateri narod živi na tako kočljivem in nevarnem položaju kakor naš, zato bi morali mi še bolj ko drugi narodi posvetiti svoje najboljše sile prav vzgoji našega človeka, ki je nosilec našega življenja in lastnik našega ozemlja. Naša narodna vzgoja, ne samo šolska, bo morala začeti ustvarjati človeka, ki se bo kot državljan Jugoslavije ter kot pripadnik našega naroda zavedal odgovornosti tako pred peteklostjo, ki je naš narod negovala, krepila in ga očuvala pred utopitvijo v tujih valovih, ki so vedno butali ob naš dom, kakor pred bodočnostjo, ki je šele pred nami, kajti Slovenci še nismo živeli polne, velike, zrele dobe svojega narodnega življenja Kaj so v tem pogledu storili za svojo mladino drugi evropski narodi,,1 poseb- Govor notranjega ministra Dr. Korošec o izpremembah v vladi zakonu ? Volitve po starem Drobne vesti LJUTOMER, 29. avgusta. Včeraj se je vršil v Ljutomeru narodni tabor, na katerem so govorili gg. notranji minister dr. Korošec, prelat dr. Matija Slavič, dr. Hohnjec, banski svetnik Štuhec, župnik Klekl in ga. Koren. Notranji minister je med drugim tudi dejal, da je danes program slovenskih taborov uresničen do zadnje točke, uresničen v naši narodni državi Jugoslaviji. »Sedaj, ko smo dobili v Ljubljani še akademijo znanosti in umetnosti, bi lahko mimo stopili s političnega odra, če bi se ne bali, da nam drugi tega ne zapravijo, kar smo mi pridobili.« V pogledu zunanje politike je dejal, da je zdaj tudi Madžarska stopila v krog naših prijateljev ter da nam ni treba dan za dnem trepetati, da bomo sedaj in sedaj napadeni. »Kakor Srb ljubi svojo z junaško krvjo prepojeno zemljo in svojo govorico, kakor Hrvat z vsem ognjem svojega srca ljubi svojo lepo domovino in govorico, tako tudi mi Slovenci ljubimo svojo zemljo, svojo govorico, svoj narod, a vsi skupaj bodimo dobri in zvesti Ju- goslovani!« Nadalje je notranji mimster govoril o notranjepolitičnih izpremembah ter dejal, da se je v vladi izvršila mala rekonstrukcija. Ta majhna izprememba pa da ne pomeni izpremembe programa ter da se smer vladne politike ne bo izpre-menila. Na vprašanje, kdaj bodo volitve, je notranji minister izjavil, da vlada o njih še ni sklepala ter da so tudi zato vse govorice o kakem trdno postavljenem datumu brez podlage. Prihodnjih volitev se ne boji, ker bo v vsej državi ponovno zmagala JRZ, le na Hrvatskem bo tokrat še močna bivša HSS, vse druge stranke in strančice pa ostanejo droben fižolček, katerega bodo pozobali. Dokaz, da volitev ne bo še jutri, je tudi dejstvo, da vlada še ni prinesla odločbe o volilnem zakonu. Res je, da je vlada obljubila nov volivni zakon, ni se pa vezala na noben termin. Zaradi tega se bo vlada morala tudi še odločiti, ali naj že sedaj predloži nov volivni zakon, ali pa naj dano obljubo prenese na nov parlament. Benito Mussolini obišče Trst PRIŠEL BO TUDI V POSTOJNO, GORIC O IN DRUGA MESTA. — V TRSTU BO IMEL VELIK GOVOR, BAJE TUDI O NARODOSTNEM VPRAŠANJU. TRST, 29. avgusta. Tu so v teku že sedaj uvodne priprave za sprejem ministrskega predsednika Benita Mussolinija, ki obišče Trst v nedeljo 18. septembra. Po vsem mestu se izvršujejo z vso naglico razna javna dela, za sprejem sam pa se bo odel Trst v najslavnejšo zunanjost. Kakor se izve, bo obiskal Mussolini ob tej priliki tudi Postojno, Gorico in nekatera druga mesta v Julijski krajini. V Trstu bo imel Mussolini velik govor, v katerem bo govoril o položaju Trsta z go- spodarskega, zlasti pomorsko-prometnega stališča, kakor tudi o sodelovanju z Jugoslavijo ter drugih aktualnih vprašanjih. Zatrjuje se nadalje, da se bo v svojem govoru dotaknil tudi narodnostnih vprašanj Julijske krajine, vendar so te vesti zaenkrat znane le iz zasebnega vira. Mussolinijev obisk v Trstu in Julijski krajini je bil sklenjen že takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji zaradi novega polažaja, ki je s tem nastal posebno za tržaško pristanišče. Zborovanje Nemcev iz tujine OGROMNA UDELEŽBA IZ VSE EVROPE IN OSTALEGA SVETA. NAMESTNIKA RUDOLFA HESSA. GOVOR STUTTGARD, 29. avgusta. Včeraj se je pričelo tu letošnje šesto zborovanje Nemcev izven Nemčije, ki so se pripeljali iz vse Evrope in od drugod. Pripeljali so se z rednimi in posebnimi vlaki. Udeležba je letos ogromna in prekaša vse dosedanje. Zborovanje se vrši v znak priključitve Avstrije k Nemčiji in sudetskonemšega vprašanja. Zborovanje je otvoril včeraj Hitlerjev namestnik R. Hess. Hess je pozdravil Nemce iz tujine najprej v imenu Hitlerja. Dalje je dejal, da je narodni socializem Nemcev v tujini (t. j. neških državljanov, op. ur.) le njih zasebna zadeva in svojega narodnoso-cialističnega prepričanja ne mislijo širiti med narodi, v katerih državah žive. Dalje je govoril proti individualizmu, o osvoboditvi nemštva v Avstriji in o sudetskih Nemcih, katerim je čestital k njihovemu junaškemu boju in izjavil, da so vsi Nemci s svojimi srci na njihovi strani. Na njihovi strani je pravica 3 in pol milijona nemških ljudi, pravica pripadnikov velikega naroda, ki jim dovoljuje, da žive tako, kakor pritiče ljudstvu takega kulturnega naroda. Prad novim procesom v Moskvi TOKIO, 29. avgusta. Avala. Agencija Stefani poroča: Po neki vesti iz Moskve bo prihodnji mesec v sovjetski Rusiji zopet velik proces proti 50 uglednim osebnostim komunističnega režima radi veleizdaje. Med obtoženci je tudi prejšnji sovjetski poslanik v Tokiu, Jurenev, ki ga dolže, da je bil v stikih s poglavarjem neke tuje države in se pogajal za odstranitev Stalina. Pred sodišče pride- jo tudi bivši varšavski poslanik Davtijan in mnogi drugi. PREISKAVA V ALICANTU. LONDON, 29 avgusta. Angleška preiskovalna komisija, ki preiskuje letalske bombne napade na odprta španska mesta, je prispela včeraj v Alicante. Komisija ne ostane tam dolgo in se vrne v Barcelono. Stalno sedišče komisije bo v Toulousi. no pa oni, ki se jim je treba najmanj bati kake narodne nesreče, ve danes vsakdo, tudi če se neposredno ne zanima za vzgojno vprašanje. Stvarno in mirno presojajoči človek mora priznati vsakemu narodu ono, kar ima lepega, pametnega, in mogoče bi se vprav v pogledu vzgoje mladine lahko marsičesa naučili prf naših sosedih. Dragocen zgled nam nudi v tem tudi češkoslovaška, ki je prav v zadnjih letih temeljito spremenila in še vedno spreminja svoj vzgojni sistem, prilagojajoč ga novim potrebam naroda in države. Narod, ki je vso vzgojo mladine osnoval na službi domovini, na pripravljenosti, darovati narodu v odločilnem trenutku vse svoje najvišje in najdražje, tak narod lahko mirno zre v bodočnost. Skrb, ki jo nekatere države posvečajo vzgoji svoje mladine, ne izvira samo odtod, ker se zavedajo, da bo po naravnem zakonu v prihodnosti ta mladina nositeljica vsega narodnega življenja, ampak izvira predvsem iz spozna- nja, da je smisel in bistvo življenja nekega naroda dvig, krepitev, rast, razmah in stopnjevanje njegovih sil, ne pa samo ostajanje na neki — čeprav zdravi -sredini. Gmotno in moralno pa bo mogla svojo državo dvigniti ter svoj narod obnoviti samo ona mladina, ki bo prežeta z zavestjo, da se mora podrediti koristim celote, prezirajoč lastno udobje, pa tudi blagpstanje, in ki je polna sile in požrtvovalnosti za svojo državo in za svoj narod. čeprav sta pojmu vzgoje in izobrazbe med seboj najtesneje povezana, ju moramo v našem razmišljanju vendarle ločiti. Gotovo je, da mora vse izobraževanje služiti le oblikovanju nastajajočega človeka in da je koristno samo toliko, v kolikor vzgojiteljem pomaga doseči naš vzgojni cilj: zaveden, odločen, samozavesten in pogumen slovanski človek, ki bo sposoben ramo ob rami z brati Hrvati in Srbi za Jugoslavijo živeti in umreti. tnf. IZGUBLJENA MLADENIČA NAJDENA. V petek popoldne je odšel od doma 18-lelni Josip Resman s svojim prija* leljem ArLurjein Janom, brezposelnim natakarjem. Odšla sta v Kafferjevo kopališče in od takrat je izginila za njima vsaka sled. Obleko so našli v kabini, ni pa biio čolna, katerega n® polovico lastnik je bil izginuli Josip. Doma so bili v silnih skrbeh, spomnili pa so se, da je fant pred dne'1 pravil, da namerava odpotovati s čolnom v Beograd in si lam poizkati službo. Stvar je bila prijavljena policiji in vsi so bili že prepričani, da sla fanta utonila. Danes dopoldne pa je sporočil bral Josipove mame F Ptuja, da sta se oba izgubljenca zglasila pri njem. Bila sta brez obleke in brez denarja. Trdno sta bila odločena nadaljevati drzno pot proti Beogradu in bratovo prigovarjanje naj sc vrneta ni imelo uspeha. Odšla sta še k staremu očetu, ki jc oddaljen eno uro od Ptuja, da bi tam prenočila. Danes zjutraj, ob zaključku lista, še ni prišlo iz Ptuja sporočilo, če so ju še pravočasno dobili in zadržan. Policija bo oba fanta vrnila staršem. PRI VREDNA ZADRUGA ŠE M LIKVIDIRALA. V soboto je bil sklican v Mariboru izredni občni zbor Rožetove Privrednc zadruge. Zanimanje pa je bilo proti pričakovanju tako malenkostno, da zborovalci niso bili sklepčni in bo moral biti sklican nov občni zbor, ki naj potrdi likvidacijo tega proslulega zavoda. Tatvina denarja. Ko je B. Dostalova sedela v družbi sorodnikov v gostilu1 Plauc na Koroški cesti, ji je nekdo ukradel iz ročne torbice 91 dinarjev. Oškodovanka je pri odhodu pozabila torbico v gostilni, vendar jo je natakarica takoj izročila gospodinji in takrat do nje ni nihče prišel. Dostalova ne more osumiti nikogar. Kamen inu je vrgla v glavo. Ko sc je deset letni Dušan Požar igral na! dvorišču z drugimi otroki, mu je ue nadoma vrgla Ljudmila Jodl v glavo kot jabolko debel kamen. Oče je sinčka pripeljal na policijo in zadevo prijavil. Izkazalo pa sc je, da je faid v precejšnji meri sam kriv, ker je tudi on drugim s fračo metal kamenje* Jodlova pravi, da se je silno razburi* la, ker je njenemu otroku vrgel Dušan kamen v x-oko. Dušanov oče in Jodlo* va zahtevata sodno postopanje. Fant je na glavi močno krvavel. ODMEV REKONSTRUKCIJE NAŠE VLADE V PARIZU. PARIZ, 29. avgusta. Pariški listi raz-1 pravljajo o rekonstrukciji jugoslovanske vlade in pravijo, da ne pomeni ta rekoU' strukcija nikakršne spremembe notranie politične smeri. Gre le za spremembo osebnosti. Zlasti poudarjajo, da je nov* trgovinski minister zagrebški poslane0 in član JRZ. Kar tiče novega vojnega nh' nistra, generala Nediča,, ie deležen ugle' da tudi v Franciji. Bil je vojaški odpo* slanec v Parizu in ima, v francoski vol* skl mnogo simpatij. Lani je zastopal Jugoslavijo tudi pri proslavi francoskež3 narodnega praznika 14 julija. NOV ATENTAT V PALESTINI. JERUZALEM, 29. avgusta. V Jaffi r na arabskem sadnem trgu eksplodiraj bomba, šestnajst Arabcev je mrtvih, 30 pa težko ranjenih. Židje so poizkusu umoriti tudi arabskega . policijskega ltl' spektorja, pa jim ni uspelo. HENLEIN NE PRIDE V STUTTGAR* BERLIN, 29. avgusta. Vodja sudetskj Nemcev Konrad Henlein se po najnovejsj vesteh ne udeleži kongresa Nemcev iz jinc v Stuttgartu. Pač pa bo odšel kongres narodnosocialistične stranke Ntirnbergu od 5. do 12. septembra. NOV PLAVALNI USPEH ški LONDON, 29. avgusta. Znani angR plavalec Gartner-Witcrodt je včeraj Pf.. plaval Rokavski zaliv med Anglijo 1 rt' Francijo v 13 urah in 37 minutah. Cm ^ ner-Witcrodt je star 42 let in se je pred štirimi leti naučil plavati. šel° IJovic® Židovski problem v Prekmurju Židje v Sloveniji so versko organlzl-JjJni v židovski veroizpovednl občini v , jirskl Poboti, kjer imajo tudi sinagogo. *knia so Židje iz lendavskega okraja z *stoo občino v Lendavi. V soboški ob-,!>i je organiziranih 230 moških in 220 •Jta. Večji del teh prebiva v soboškem JCfaju, večinoma v Soboti in na Gorički. Drugi žive v majhnem številu in Poedinci v mest,ih Ljubljana, Kranj, ‘K Maribor, Ptuj. V Lendavi in oko-Cl k okrog 130 Židov. , prekmurskim ljudstvom žive žid-jj5 Po listnem izročilu že okrog osem ge-eracij. Ozemlje današnjega Prekmurja 1 lmel° pod Ogrsko dokaj ugodno lego j razvoj srednjega trgovskega stanu. J )e potekala meja med agrarno Ogr-0 in industrijsko Avstrijo. Dobre cesTS j vodile iz notranjosti, deloma preRo “Ote v Radgono, glavno tržišče za iz-u niav0 med obema področjema. Židje, že od naselitve v Srednji Evropi posebnih razmer postali trgovci, so trJJ^ievali tudi po prekmurskih trgih, tro *n prometnih cestah. Bili so mesarji, gostilničarji in podob. fiiJ0vstvo je obenem z meščanstvom tvo-v madžarski družbi liberalen ele- ljj,nk Glavni nasprotnik liberalizma je ^ madžarski katolicizem. Tak je bil tu-. .katolicizem narodnih manjšin, ki so ^.Podstavljali narodno zavedni duhov-'■ Tako je bilo tudi v Prekmurju. Ta ^ftitizem je bil takrat tudi nacional-^ pristen, ker je bilo židovstvo takrat S|vNe madžarizirano kot malomeščan-Klifu^n ^er ie niadžarizaciji tudi služilo. ^ b temu pa v Prekmurju ni igralo ta-^J^Čedne vloge, kot n. pr. na Slova-bii?1. »*' v Podkarpatski Rusiji, kjer je Ožemanje židovskih krčmarjev vpre 2l!no v raznarodovalni načrt madžarske )0|, e- Antisemitizem prekmurskega ka-rj ,Clznia seveda ni nastal iz narodnih °Sov. Iz verskih razlogov se tudi z •;% - v primeri z današnjim stanjem velik padec. Po vojni se Židje niso prav znašli. Kakor tudi mnogi evangeličani so videli v novih razmerah zmago katoliške duhovščine, ki je bila voditeljica narodnega prebujenja In dela za Jugoslavijo. Politično so se kakor evangeličani razdelili na razne antlklerikalne stranke. Zid dr. Strasser je bil n. pr. I. 1925 kandidat radikalne stranke. Tudi Radič je imel pristaše med Židi. Po 6. jan. so pozdravili novo spremembo. Bili so lojalni državljani. O nekem židovskem nacionalizmu lahko govorimo šele z zmago rasizma In pod vplivom svetovnega cionizma. Pod temi vplivi je nastal tudi bojkot vsega kar je nemško. Slovenščina in srbohrvaščina sta postali jezik trgovskega dopisovanja. Židje v Prekmurju obvladajo poleg madžarščine in nemščine razen nekaj izjem starejši vsi prekmurščino, drugi pa, zlasti mladina, književno slovenščino in hrvaščino. V zadnjih letih vlada med njimi večje zanimanje za slovenske knjige in liste. V gospodarskem pogledu so Židje odločilni v Lendavi. Po poklicih je v Lendavi 13 nameščencev, -8 zasebnikov, 8 delavcev, 14 dijakov* 5 otrok, 3 intelektualci, 3 gostilničarji, 1 poljedelec, 2 industrialca, 18 trgovcev, 8 obrtnikov, 48 gospodinj in 2 posestnika. Med industri-jalce niso šteti manjši, ki, imajo istočasno trgovino. V židovskih rokah sta dve tovarni pletenin (skupno nekaj manj kot 200 delavcev), ena tovarna dežnikov (30 delavk), 2 opekarni (okrog 50 delavcev) in trije mlini. Statistika poklicev za Soboto (vštete so tudi družine, če jih dotični prehranjuje): 25 trgovcev (vseh trgovcev leta 1936 89), 8 obrtnikov, 10 šivilj in nameščencev, 5 delavcev, 1 svobodni poklic, 10 priložnostno in nezaposleni prejemniki podpor židovskih ustanov. V Soboti nimajo Židje nobene Na anketi so slovenski brivci sklenili, da oni člani, ki so pred bansko uredbo z dne 26. III. 1937. izvrševali damsko in brivsko obrt, lahko lo še nadalje izvršujejo, vsi drugi pa, ki so dobili to pravico šele po navedeni uredbi, morajo najprej položiti izpit iz obeh strok. Torej velja za celo Dravsko banovino. Pomočniška doba naj sc podaljša na 8 let, ker so se prepričali, da je triletna pomočniška doba prekratka. Oblast naj za dobo 5 let nikomur ne izda obrtne pravice, ker jc v dravski banovini preveliko število samostojnih brivcev in frizerjev. Ustanovili bodo damske frizerske in brivske šole. Prva laka praktična šola bo v Mariboru. Na konferenci so izvolili pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev Zveze združenj brivcev in frizerjev Dravske banovine. Temu odboru predseduje načelnik mariborskega združenja g. Fr. Novak. Pri slučajnostih so razpravljali o ustanavljanju podružnic, pavšaliranju davkov, o izigravanju obrtnega zakona1, nakar so sklenili, da bodo te dni sestanki vseh treh združenj in nato ponovna konferenca v Celju. — ig. ■tinppifi . . - , n , .. tovarne. Od 365 trgovcev 1. jan. 1936 je t^gehčanstvom n, razumel Posled.ca okraju 50 Židov. Več o ^ je, da razen v Lendavi žive prek- 1 1 g. rs,ki Židje v Soboti in na versko me-eni Goričkem. »Pogromi na Žide«, ki w Ostali samo v lendavskem okraju gjj^bra 1918, so postali pogromi na L, Vc> notaroše, trgovce in krčmarje razlike vere. (Cevratne razmere so židovstvo v ju^Urju močno razredčile. Leta 1910 3| . med 90.000 prebivalci 1000 Židov, 1921 pa med 92,416 prebivalci teh je živelo takrat v Soboti' med Jjg .Preb. 179, v Lendavi med 2994 14 i^elitov. Mnogo se jih jc odselilo i^fvatsko in druge južne kraje, Iz % P°sebno na Madžarsko. Stati-Steie samo pripadnike izraelitske jjL' če upoštevamo tudi prestope v vere (največ pri porokah), vidimo gospodarsko moč imajo trije, med bogatejše trgovce šteje še 9 družin. Hiše ima še nadaljnjih 14 družin, brez hiš je 25 družin. Židovski problem je za narodnoobrambno delo v Prekmurju posebno važen od takrat, kar je postal sredstvo za pridobivanje pristašev tuji propagandi. Najnovejše izjave poslanca Hubaya, ki vodi namesto zaprtega majorja Salassija »hungarizem«, niso samo ostro antisemitske, temveč tudi revizionistične. Odnos do židovstva torej ni samo vprašanje humanitete in demokracije, temveč tudi problerfi, ki posega globoko v vprašanje zaščite državnih in narodnih interesov. Mnogo pa je seveda odvisno od Židov samih, kako se bo to vprašanje rešilo. -ič. Kongres jugoslovanskih m invalidov kilo '^Hdskem domu v Beogradu je Včeraj zborovanje invalidov, ki so beležili številni delegati iz vse dr-°bširnem razpravljanju seda-St« te?kega položaja Invalidov in vseh ki zadevajo njihove Interese, a sprejeta resolucija, ki zahteva, da f?6l ta vojnim žrtvam in njihovim dru-Povrnejo pridobljene pravice. Od-W .Nesposobnosti, ki upravičuje uži-Vinvalidnlne, naj se določi od 20% la vi0r- Višina davka ne sme vplivati ?,64e invalidnine. Obnova postopka v1| na odmero invalidnine naj se Iz-Ce ?ariSe^ej> kadar se poslabšajo posledl-5(\jj IJenth ran odnosno bolezni. Re-zahteva nadalje ustanovitev !NiHn,lnesa Invalidskega fonda in nov ■ *tin . za^°n. ki naj pravilno uredi l’iihovst' države do invalidov in zaščiti , e Pravice. lftsKOSOBOSKA OBČINA IN KREDIT DIIB. N$tf,Sk°Soboška občimi jc svojčas za-Nij'' Drž. hipotekarno banko / Skc'sko posojilo. Po pregledu ob-gospodarstva po svojih od-iSiii h ''e sedaj banka dovolila po ll1 Pu'1 M00.000 din. ki ga bo obči • rabila za zidanje osnovne šole, da bo mladina deležna pouka v prepotrebnih liigijenskih prostorih. Z zidavo justične palačo v Murski Soboti v doglednem času ne bo nič, ker DHB kljub ponudenemu 10 milijonskemu kritju v občinskem premoženju dovoljenega zneska noče zvišali. Enako je padel v vodo tudi načrt o zgradbi še drugega važnega poslopja. KONFERENCA SLOVENSKIH BRIVCEV V CELJU. Včeraj je bila v Celju strokovna konfcrenca brivcev in frizerjev Dravske banovine. Ljubljano so zastopali delegati gg. Paulič, Sinkovič, Kaučič, Vašcl in Žabkar, Maribor Novak, Ju-ratič in Knez, Celje pa Vozlič, Fraj-le, Grobelnik in Kranjc. Anketo je vodil domačin g. Vozlič in jc trajala včeraj ves dan. Nu brivski konferenci so 'razpravljali o pomanjkljivosti uredbe o razmejitvi brivcev in frizerjev, o določitvi enotnega postopka pri mojstrskih izpitih, o akciji za omejitev izdajanja obrtnih listov za določeno doho, o podaljšanju pomočniške dobe, o vprašanju damsko frizerske stroke, o nadurah v brivsko-frizerski stroki, o ustanovitvi Zveze združenj brivcev in frizerjev za Dravsko banovino in o ukrepih proti pomočniškemu osebju, ki v prostem času šušmari. o Sokolski nastop v Hočah. Sokolsko društvo v Hočah je priredilo včeraj proslavo 20 letnice osvobojenja Jugoslavije združeno z javnim nastopom. Dasiravno je pričelo malo pred pričetkom močno deževati, prirediteljev to ni oviralo, pa je proslava kljub temu najlepše uspela. o Proslava 60 letnice Narodne čitalnice v Šiški se je zaradi slabega vremena mogla vršiti le deloma, in sicer samo z blagoslovitvijo prapora, dočim so razvitje prapora kakor tudi slavnostni spre vod morali priložiti na prihodnjo nedeljo 4. sept. o Bojevniški tabor na Brezjah. Zveza bojevnikov je imela včeraj na Brezjah svoje vsakoletno zborovanje ob veliki udeležbi bojevnikov iz vseh krajev Slovenije. Slavje je bilo združeno z odkritjem spominske plošče bivšemu vojnemu kuratu Franu' Bonaču. o I. izkaz darov za stradajočo deco v mezdnem gibanju se nahajajočih kamnosekov v Ribnici na Pohorju izkazuje 1927 din. Med darovalci z večjimi zneski so gg.: dr. M. Ploj 500 din, Sobojevnik v Celju 230 din, Pinter & Lenart v Mariboru ter SDSZ po 200 din ter štirje darovalci po 100 din. Odbor se vsem, tudi manjšim darovalcem, najiskrenejše zahvaljuje./ Zbiranje za stradajočo deco se še nadaljuje. o Nogo sl je zlomit. Posestnik Šegula Franc iz Podvine pri Ptuju je vozil gramoz za okrajno cesto pod Sv. Urba nom pri Ptuju. Ko se je vračal po hribu navzdol je padel pod voz in si zlomil nogo. o Padla s skednja. 10 letna Drevenšek Terezija iz Podlehnaka pri Ptuju je padla s skednja v gumno in se je težko poškodovala, o Desetletni deček krade kolesa. V Dravogradu je včeraj ukradel 10 letni učenec 3. razreda ljudske šole Josip L. gostilničarju in mesarju Valentinu Pater-nušu »Puch« kolo in ga skril v seniku. Kmalu nato je deček izpred druge gostil ne vzel kolo in se z njim pripeljal do mov. o Več nezgod, prometnih in drugih, se je pripetilo v Ljubljani na včerajšnjo nedeljo, ki je bila zelo deževna. Lilo je od jutra do večera, V Prešernovi ulici je spodrsnilo kolo davčnemu uradniku V. Labodi in je padel tako nesrečno, da je obležal s težkimi notranjimi poškodbami. Hude notranje poškodbe je dobil tudi mizarski pomočnik Matija Antončič, ki je padel z lestve. Hčerka natakarice Marija Mastnakova pa je po nesreči zvrnila nase lonce vrele kave in zadobila nevarne opekline. n. Konferenca šolskih zdravnikov, ki se je vršila v centralnem higijenskem zavodu v Beogradu, je sklenila resolucijo, ki med drugim zahteva razšfrjenje zdravniške službe tudi na vse podeželske šole. n Bolgarski delavci v Beogradu. Skupina 250 bolgarskih delavcev in delavk pod vodstvom predsednika kooperativnega gibanja Stevana Hadžijeva ]e obiskala včeraj Beograd. Pri sprejemu v dvorani Jugorasa je bolgarske goste pozdravil tudi minister za socialno politi- ko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki je poudarjal potrebo po bratskem sodelovanju bolgarskih in jugoslovanskih delavcev. 11. 100 milijonov dinarjev bo stala gradnja mednarodne ceste skozi Srbijo, ki bo vezala London s Carigradom. Licitacijo so razpisane v prvih dneh oktobra. n Jesenski Zagrebški velesejem, ki obstoja že 30 let, je bil v soboto svečano otvorjen. Kralja je zastopal polkovnik Dragičevič. Velesejem obsega med dr. nemško tekstilno industrijo v posebnem paviljonu. Pri tej priliki je bil v prisotnosti češkoslovaškega poslanika dr. Lipe otvorjen novi češkoslovaški paviljon, v taterem so razstavile razne češkoslovaške tvrdke svoje izdelke, n Popusti na železnici. Prometno ministrstvo je dovolilo olajšave udeležencem Združenja jugoslovanskih inženier-jev in arhitektov na zborovanju, ki se bo vršilo 20. oktobra v Splitu, in sicer imajo člani 75% popusta, njihove družine pa 50%. Državna cesta med Podsusedom in Samoborom v okolici Zagreba je sedaj dovršena, vendar pa se promet nekaj dni vrši še po stari cesti, dokler se betonska povšina nove ceste popolnoma ne posuši in utrdi. n. Zračna proga Zagreb—Dubrovnik je za to sezono ustavljena-; 11. Naše vojno ladjevje v Gružu. Vse naše vojno ladjevje se je mudilo prejšnje dni v Gružu. 11. Čehi bodo snimall Bogovičevo delo v Splitu. Znani igralec in režiser praškega Narodnega gledališča Vladimir Rogoz se je mudil v Splitu, kjer je pripravil vse potrebno za snimanjc Bogovičevega dela „Amerikanska jah-ta v splitskem pristanišču*1. Delo bo posnel praški Reuter film; snimanja se bodo vršila na Vodnem trgu v Splitu in na jahti Jugoslovanskega Lloyda ..Tiha" in se začela v prvi polovici meseca septembra, končan pa bo film nekdaj v decembru. Tako da bodo po novem letu film pri nas že vrteli. n. Novi betonski most čez Limo pri Beranih bo stal po proračunu 1,350.00'd din. Most bo eden najlepših javnih zgradb v Crni gori. n Nova tekstilna tovarna je ustanovljena v Pančevu z 10 milijonskim kapitalom. n Likvidacija agrarne reforme v samoborskem srezu. Končno so v zemljiško knjigo vpisani kot lastniki parcel oni agrarni interesenti, ki so dobili zemljo na veleposestvu grofa Erdodyja. 11 50.000 dinarjev škode iz političnega maščevanja. Iz Šibenika javljajo, da so vinogradniku Andriji Vlahovu politični •nasprotniki v ein sami noči posekali okoli 500 trsov ter mu tako napravili kakih 50.000 din škode. Pri »podvigu« je mo* ralo sodelovati najmanj deset ljudi. n 14 letna deklica je skočila pod vlak iz žalosti za umrlim očetom blizu Splita. Oče ji je umrl pred dvemi meseci. Pod vlak je šla s pokopališča, kamor je vedno hodila jokat na očetov grob. V pismu, ki ga je pustila materi, jo prosi, naj ji ne zameri tega dejanja. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA* Dvanajsti dan žrobanja 36. kola so bile Izžrebane sledeče številke: 80.000 Din 46912, 72447 50.000 Din 30045 40.000 Din 25113, 27230, 59421, 67760 25.000 Din 28545, 45386 20.000 Din 7591, 97155 15.000 Din 40268, 41498, 41851 12.000 Din 9683, 61768 10.000 Din 259, 752, 4157, 15719, 20607, 20739, 41874, 49010, 50314, 58007, 61248, 71641 72967, 76072, 76830, 48167, 91928 8000 Din 14799, 16049, 28918, 30927. 31353, 35092, 388814, 42530, 47513, 50237, 56674 75905, 80475, 95930 6000 Din 4817, 8520, 9685, 24958, 35541, 42784. 44561, 44634,. 58431, 66033, 71199 77249, 77258, 80789, 87051, 87853 5000 Din 342, 14444, 15602, 165572, 27957, 30767', 45543, 66465, 73125, 76134, 76177 82051, 86133, 91406 3000 Din 5806, 34570, 44209, 45356, 48909, 64495, 70304 Pooblaščena Klavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Ata-rlbor, Gosposka ulica 25. Stran \ »Večeril tli« V MarlSom, 'dne 29. Vtn. T93S^ Maribor Razvoj avtobusnega prometa v Mariboru Nekaj zanimivih številk iz zaključnega računa mestne občine za leto 1956/1957 busnega prometa, da pa mora občinstvu na vsak način nuditi primemo prevozno sredstvo. Tako so se mestna podjetja odločila Kdor se ne poglobi v številke, ki jih izkazujejo posamezni zaključni računi in proračuni mestne občine mariborske, ne bi verjel, kako ogromni so vsako leto izdatki, kjer mora mestno zastopstvo skrbeti za potrebno kritje. Na ta način zvemo, da so izdatki mestnih podjetij leta 1936 in 1937 znašali Din 24,777.647'— in so bila mestna podjetja vzlic temu še aktivna. Tu je treba omeniti, da je sedanje mestno zastopstvo prevzelo avtobusni park v naravnost obupnem stanju. Ne glede na to, da je bil ves avtobusni promet v prejšnjih letih pasiven, je avtobusni park obstojal samo iz zastarelih in do skrajnosti zdrapanih vozov na bencinski pogon, kjer so popravila požrla ogromne vsote, ne da bi bila ta vozila nudila občinstvu katerokoli udobnost Novo občinsko zastopstvo si je bržkone predočilo, da bi se hitro zboljšanje teh razmer prav kmalu izplačajo, ker bi se občinstvo pri primerni udobnosti tudi veliko rajše vozilo, tako da bi primerni vozovi mogli po-dvigniti pasivno avtobusno podjetje do aktivnosti. Na drugi strani pa se je mestni svet gotovo zavedal, da z ozirom na ozke ulice, ki režejo osredje Maribora, ni mogoče misliti na kak tramvajski promet, ki bi bil vrhu tega dražji od avto- najprej za nabavo dveh novih modernih avtobusov, pozneje pa je vsako leto bilo naročenih nekaj novih vozov in baje bo mestna občina letos naročila celo 4 nove moderne vozove za avtobusni promet, in sicer deloma za mesto, deloma pa za promet izven mesta. Ta energična poteza mestne uprave se je popolnoma obnesla in so se stroški vseh teh avtobusov pokrili iz rednega avtobusnega prometa, ki je pri tem postal celo aktiven. Na ta način bo imelo mesto Maribor naravnost vzorno urejen avtobusni promet, ki bo lahko za zgled tudi drugim večjim mestom v naši državi. Ako pri tem pregledamo še nekatere druge številke, kakor izdatke za socijalno skrbstvo v znesku din 2 milijona 622.709*—, izdatke za zdravstvo v znesku din 2,054.029'— ali pa izdatke za mestne uslužbence, preskrbnine in druge slične izdatke v znesku 6 milijonov 196.816—, si moremo šele napraviti približno sliko ogromnega denarnega prometa, ki kroži potom mestne uprave in mestnih podjetij skozi razne postojanke zasebnega gospodarstva, ki je pri tem v dobri meri soudeleženo. X obrtnikov v Mariboru zborovanje Združenja sodarjev iz bivše mariborske oblasti razen Ljutomera, Dolnje Lendave in Murske Sobote. Sestanka, ki ga je vodil predsednik g. Jernej Golčar s Kozjega, se je udeležilo izredno veliko število sodarjev. Razpravljali so o neznosnem položaju sodarjev. Ker neštete resolucije, v katerih so zahtevali ostre ukrepe proti šuštnarjetn v sodarski stroki, niso nič zalegle, so sodarji včeraj v Mariboru sklenili, da bodo korporativno odložili svoje obrtne pravice, če oblast ne bo podprla boja sodarjev proti šušmarjem. Tej akciji se bodo pridružili tudi sodarji iz Ljutomera, Dolnje Lendave in Murske Sobote. "ig* 30 let Narodno strokovne zveze dr£ Včeraj je mariborska podružnica Narodne strokovne zveze v dvorani Delavske zbornice proslavila tridesetletnico svojega obstoja. Jubilejnega občnega zbora se je udeležilo lepo število narodnega zavednega delavstva. Svečanost je otvoril poslovodeči podpredsednik organizacije g. Karl Rauš, ki je uvodoma pozdravil razne odposlance in zastopnike organizacij, ter izprego-voril o pomenu NSZ. Nato je pevski zbor „Nanosa“ zapel Juvančevo »Slovansko". Slavnostni govornik je bil strokovni tajnik g. Vladimir Kravos, ki je od časa do časa večkrat prekinjen od odobravanja opisal delo v 30 letni dobi i n podčrtal nalogo Narodno strokovne zveze. Po slavnostnem govoru so NSZ čestitali v imenu Sokolske župe in vseh tukajšnjih sokolskih društev g. Mohor- ko Josip, v imenu Zveze kulturnih društev g. Golež Franc, v imenu Zveze kmetskih fantov in deklet g. dr. Igor Rosina in prof. F. Bizjak za „Nanos“ ter prof. B. Sokolov za Rusko, Matico. Nato je predsedujoči podpredsednik zaključil slavnostno zborovanje z vabilom na skupno proslavo 30-letnice Narodne strokovne zveze ,ki bo v začetku prihodnjega meseca v Ljubljani. S pesmijo „Hej Slovani", ki so jo zapeli „Nanosovci“ je bila lepa proslava Narodne strokovne zveze v Mariboru končana. Popoldne so se člani v velikem številu udeležili izleta v Kamnico. SODARJI IZ BIVŠE MARIBORSKE OBLASTI BODO SKUPNO ODLOŽILI OBRTNA POOBLASTILA. Včeraj je bilo v prostorih Združenja * Privatna dvorazredna trgovska šola s pravico javnosti zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ustanovljena: Z odlokom Ministrstva trgovine in industrije I br. 2728^N z dne 4. avg. 1938. Lastnik zavoda: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Vpisuje učence -ke: v ponedeljek 29. avg. m naslednje dni. Vpisovanje se vrši: Trgovski dom, pritličje levo, Gregorčičeva ul. 27. Kako se vpisujejo učenci -ke: Osebno in v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Za vpis potrebni dokumenti: Rojstni list in spričevalo o mali maturi ali o završnem izpitu na meščanski šoli. Vpisnina: dih 100.—, ki jih je treba položiti pri vpisu. Ukovdna: 10 mesecev po din 250.—. Plačuje se trimesečno vnaprej, le v izrednih slučajih vsak mesec vnaprej. Pričetek rednega pouka: Se spo roči pri vpisu. — Pravice in ugodnosti za učence in absolvente PTŠ: 1. dijaške ugodnosti na železnicah; 2. rodbinske do klade; 3. otvoritev ali prevzem poljubnega trgovskega podjetja na lastno ime; 4. dovršena PTŠ ima veljavo 6, dovršeni 1 razred PTŠ pa 5. razredov gimnazije; 5. po dovršeni PTŠ možen vstop v III. razred trgovske akademije; 6. pri vojakih dijaški rok, napredovanje za rezervnega narednika. — Glede vpisa, disciplinskega reda in izpitov kakor tudi glede celokupnega poslovanja šole veljajo natanko isti predpisi kot na državnih dvorazrednih trgovskih šolah. m. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Mariboru ima vpisanih 20.000 članov. Najbolj je zastopana tekstilna industrija, ki ima eno tretjino vsega članstva; potem pridejo stavbinci, kovinarji, služinčad, na zadnjem mestu pa je papirna in grafična industrija, ki ima vpisanih samo 450 članov. V Sloveniji ima okrožni urad 211 zdav-nikov, med njimi v Mariboru 26. m Vpisovanje in začetek pouka na drž. nepopolni meš. realni gimnaziji v Mariboru, Razlagova ul. 26, bo za II., III. in IV. razred dne 2. septembra, za I. razr. pa dne 3. septembra. Ravnateljstvo opozarja starše, da ne zamenjajo datumov, ki so določeni za to šolsko delo na realni (stari) gimnaziji. Podrobno5 pričetku šolskega leta so razvidne v m Dobava plina ukinjena. Zaradi Pf* ureditve plinovoda na Glavnem trgu* od 29. do 30. t m. od 22. ure do 5. ® zjutraj ukinjena dobava plina za konzumente na desnem bregu Drave. Prizadeti konzumenti naj v naveden času zapro plinske pipe pri plinotne«' • m Nov grob. V sanatoriju dr. IPa . je včeraj preminil trgovec g. Jakob fried iz Maribora, star komaj 41 let. kojnik je bil zelo priljubljen. Pogreb v torek ob 14.30 iz mrtvašnice naj" brežju na pokopališče v Kamnici. *j| ostalim naše sožalje! i Umrla sta. V splošni bolnišnic * j umrla 37 letni voznik Franc FerdiČ m i letna služkinja Katarina Šišnja. m Javna borza dela išče delavce* j*, na borza dela, podružnica v Mari*1®" potrebuje 2 sodarska pomočnika, 2 % parska pomočnika, in 1 kuharico z ™ šhni izpričevali. Oba imata zelo nevarne poškodbe >n zdravita v bolnišnici. J m Prometne nesreče. Na držanj mostu je avtomobilist povozil ^ % Karolino Večernik, ki je dobila pošlco^ na rokah in nogah. Slična nesreča s® dogodila kolesarju Ervinu KljučareV> ki mu je na Aleksandrovi cesti avto^ bil poškodoval roke in noge. Hujša P metna nesreča se je pripetila blizu leka. Tam je avto podrl Ivana RajŠP8’ je na kolesu peljal 10 letno Marijo Kor. ( m Dva Bosanca sta se stepla vče$i Vetrinjski ulici, pri čemer je dobil 34* ni mehanik Bešir Bašič nevarno rao® glavi. Enega so spravili v bolnico, ™ gega pa v zapor. m Pretep v gostilni. V neki gostili1* i Tržaški cesti so se preteklo noč °V polnoči stepli pivci in obležal je 38 'e >1 posestnik Franc Š. s Teznega neZjL; sten. Nekdo mu je s stolom prebil 1°"^ njo, tako da so ga morali prepeljat* bolnišnico. $ m Žrtev maščevanja. Na Pobrežju ^ v Lovski ulici našli težko ranjene#8' letnega delavca Franca Nudla. Bil je boden v desno stran prs. Ko se škodovanec v bolnišnici nekoliko mogel, je izpovedal, da ga je njegov ^ nec Ivan H. zabodel iz maščevanja., , m Napad na žensko. V Kamnici je raj napadel mlajši moški 20 letno de*: ko Antonijo Jančič in s kolom pobil, tla. Poleg drugih poškodb na glavi ^ hudo ranjeno tudi levo oko, ki ga zdf* niki najbrž ne bodo mogli rešiti. * Na planinski tabor na Okrešlja* seben avtobus Putnika v Logarsko “ j, no: odhod 3. septembra ob 14. uri. ^ hod iz Logarske doline 4. septembf*L, 18 uri. Vožnja Din 120.— za osebo! Y javite se takoj pri Putniku Mari®0 Ptuj. Kultura Osnove obrambne vzgoje na češkoslovaških srednjih šolah Z letošnjim novim šolskim letom se začne pouk na čsl. srednjih in njim sorodnih šolah, pouk po novem učnem načrtu, ki ga je izdelalo ministrstvo šolstva v sporazumu z ministrom narodne odbrane, notranjih zadev in javnega zdravja. Novi načrt se deli na nravni in znanstveni'in dopolnjuje dosedanje učne na-črie vseh predmetov. Tako bodo n. pr. v čitanke vloženi najlepši primeri iz literarnih del, ki opisujejo hrabrost čehoslovaka od najstarejših dob do danes, boje čsl. naroda za demokracijo, izjave obeh prezidentov in drugih uglednih čsl. državnikov, dalje pesmi, ki zbujajo osebno hrabrost in domoljubje m podobno. Pr! klasičnem pouku se bo dijakom pojasnjevalo, s kakšnimi sredstvi in lastnostmi je rimski narod ustvaril, ohranjeval in utrjeval svojo državo, m s čim je njegova vojska dosegala tako odlične uspehe. Iz življenja starih Grkov bodo učitelji poudarjali prednosti in hibe grškega individualizma v državnem ki vojaškem življenju, razlagali temelje političnega življenja grških občin z demokratično in oligarhično ureditvijo ter prednosti in napake posameznih sistemov. V zgodovini naj dijaki doumejo ob analizi poedimh faz zgodovinskega do- gajanja nravne sile, ki so pospeševale razcvet posameznih držav. Domačo zgodovino bodo vzgojitelji podajali tako, da bi zbudili v mladini iskreno rodoljubje, zmisel za državo in čut za njegove potrebe. V zemljepisju se bodo morali dijaki predvsem temeljito seznaniti s čitanjem zemljevidov in topografskih kart, kar ima velik vojaški pomen. Zlasti bodo morali dobro obvladati merilo, risanje položajev in zemljišča in iz teh risb sklepati na geološko, klimatično in antropo-geografsko strukturo prikazanega. V domoznanstvu bo imel učitelj možnost, da seznani dijake o nalogah državljanov glede obrambe države, zlasti pa o vojaški obveznosti, organizaciji čsl. armade in njenem pomenu za varnost države, kakor tudi o civilni protiletalski obrambi. V prirodopisju se bo posvečala posebna pažnja prirodninam in prirodnim pojavom, ki so važni za obrambo države. V nauku o človeku bodo poudarjali potrebe telesne izurjenosti in utrjenosti bodočih branilcev domovine. Kemija naj da mladini teoretično poznavanje pomena kemične industrije za moderno vojo, poznavanje bojnih kemičnih snovi jn obrambe proti napadom s temi snovmi, povezano s praktično iz-vežbanostjo. Fizika jih naj pouči, kako modema armada vsestransko izkorišča izume in iznajdbe, ki temeljijo na fizičnih zakonitostih. Enako naj risanje in opisna geometrija d£ učencem pravilno predstavo prostornosti, katere pomen v sodobni vojni je nesporen, zlasti pri opazovanju zemljišča in krokiranju. Za telovadbo bodo ministrstva izdala nove učne knjige. Zanimivo je, da se si stem ženskih srednjih šol v ničemer ne bo razlikoval od moških. V krajih, kjer se bodo prirejali kurzi za prvo pomoč, samaritanski in vobče civilne obrambe, se bodo moral dijaki teh udeleževati. Iz vsega torej vidimo, da se je češkoslovaško šolstvo popolnoma prilagodilo potrebam naroda in države in da se je vzgojni ideal precej oddaljil od občih humanitarnih načel dosedanje vzgoje, mf. k »Milan Hodža In Jugoslovani« je naslov knjigi, ki jo je napisal lektor bratislavske univerze Rista Kovijanovič. — Predgovor je napisal praški primator Peter Zenkel, z risbami pa jo je opremil bratislavski akademski slikar Jaroslav Votruba. k Češke novosti. Ivan Olbracht bo v kratkem izdal novelo z imenom »Brat Zak« iz življenja komediantov. Uvod mu je napisal pesnik Josef Hora. Razen tega bo izdal Vladimir Vančura zgodovinski roman »Krčfn«, Karel Novy pa roman »Treti vetcv« k Češki pisatelji po poklicih, »IGijlge in čitatelji« objavlja sledečo5’, tistiko: Izmed 246 Jih je 48 novinafl 40 uradnikov, 33 profesorjev, 32 u^ji, ljev, 15 duhovnikov, 12 zdravnikov*,, igralcev in dramaturgov, 10 knjiži**^, jev, 7 odvetnikov, 6 sodnikov, 5 zal°^ kov m 9 pisateljev, ki nimajo drul6* poklica. k. Nesmrtni Krylov. Ta naslov i® j praški unvi. prof. dr. Ljackij svoF prevodu Krylovljevih basni. k Tri najbolj tehtne češke ozirom* i vaške knjige, ki so izšle v zadnjih &j setih letih išče literarni štirinajstdn<^L »Pogovori o knjigah*. Anketa naj ne najboljšo zbirko pesmi, prozo in ^ stveno razpravo. :J\ k Sudetski Nemci bodo tudi letos stavili svojo umetnost v Pragi in dr^{1 mestih republike. Gre seveda le za ^ nike, ki so vistosmerjeni. J k Film o Stanislavskem. Mosk0\^ filmski Studio pripravlja dokument® » film o Stanislavskem. Pokazali bodo ( gove skušnje za Molierovega »Tari** in njegov pogreb. & k »Ivan Grozni« je drama, ki jo ie J. pisal Nemec Felix KUgeles. Krstna Pr stava je v Kielu. ,.|,v k Stenhalovo razstavo bodo prir6®1 1 njegovem rojstnem mestu Grenobb*- ^ njo bodo proslavili 100 letnico izida gove knjige »Memoirs d’un tourist«- ~ glavnem bo šlo za predmete, ki bodo\ kazali stanje tujskega premeta v * njih časih. Šport i.»OR:ATLETIKI 6:3 (6:1). skoraj bi ostal Maribor včeraj brez tekme. Najprej je odpovedal SK Celje, na jo SK Olimp, končno pa se je SK Mariboru posrečilo pridobiti Atletike, ki so Prišli po pol tucata gold. Atletiki so za Maribor preslab nasprotnik in se njegovim igralcem v drugem polčasu ni več 'iubilo zaigrati s polno paro, ker so že v Prvih 45 minutah šestkrat potresli jurežo Atletikov. Nove moči so se prav dobro uveljavile. Gledalcev ni bilo ve-uko. Predtekmo sta odigrali rezervi Maribora in Rapida. Rezultat 2:0 za Maribor. ŽELEZNIČAR:OLIMP 1:0. V Celju je gostoval SK Železničar in zasluženo zmagal nad SK Olimpom s tes n'W rezultatom 1:0. KOLESARSKE DIRKE. Naša stara razvada je, da se za kolesarje dirke prijavijo številni dirkači, ki pa jja start ne pridejo. Včeraj so vsi prijav-jteui Ljubljančani izostali, zato so bile | “teke v znamenju domačega dvoboja °ted Železničarjem in Maratonom. . Posamezne dirke so dale naslednje 'rezultate: ■ Dirka juniorjev: (10 krogov; krog po ;SQ metrov) 1. Karel Sodec (Maraton) ®;39.4, 2. Oskar Rozman (Žel.) 6:40, 3. Slavko Lampa (M), 6:41. .Glavna dirka (20 krogov); 1. Štefan l'°zdan (Žel.) 16:05.3, 2. Karel Sodec (M) ‘6:06.4. ; Dirka ciljev: (25 krogov, vsakih 5 kro-f°v cilj, zadnji cilj šteje dvojno): 1. Šte-Rozman (Žel.) 2:46.8 (36 točk), 2. K. b°dec (M) 2:48.9 (28 točk), 3. Oskar Roz ^an (Žel.) 2:50 (24 točk). Handicap dirka (10 progo v): 1. Alozij ^°zman (Žel.) 6:30, 2. Ivan Sojič (M) ®;30.1, 3. Slavko Lampe (M) 6:38. Tolažilna dirka: (15 krogov): 1. Slavko Lampe (M) 6:49.4, 2. Ivan Sojič (M) ®;S0.3, 3. Alojzij Rozman (Zel.) 6:51. Po dirkali je načelnik železničarjeve kolesarske sekcije g. Glavič razglasil rezultate in zmagovalcem razdelil nagra “e- Gledalcev je bilo okrog 450. z igrišča. Rezultat: ČSR:Jugoslavija 3:1 (2:0). V Beogradu je mestna reprezentanca igrala z drugo praško in tudi izgubila s tesnim rezultatom 1:0. Praga:Zagreb 3:2. Zaradi slabe igre Zagrebčanov v prvem polčasu smo izgubili tudi to tekmo, sicer so pa vse tri zmage Čehoslovakov zaslužene. Gospodarstvo VIKTORIJA:ILIRIJA 63:46. Včerajšnjo plavalno tekmo za Jadranski pokal med sušaško Viktorijo in Ilirijo so Sušačani odločili premočno v svojo korist. Ilirijinemu porazu je v precejšnji meri kriva nedisciplina plavačev. Vikto-rjaši so postavili štiri državne rekorde. Defilipis je plaval 400 m v rekordnem času 5:15,9 in s tem zboljšal rekord za dobrih 6 sekund. Smolikova je s časom 1:24,4 na 100 m hrbtno tudi postavila nov rekord. Krmpotičeva je zboljšala rekord na 100 m prosto za 0.1 sek., progo je torej preplavala v času 1:15,5. Nov rekord je postavila tudi damska štafeta Viktorije na 4 krat 50 m s časom 2:19,3. Stanje točk v tekmah za jadranski pokal je sledeče: 1. Triestina 469 točk (8 nastopov), 2. Viktorija 414 točk (7), 3. Fiu-mana 374 točk (7), 4. Ilirija 309 točk, (6) 5. Jadran 234 točk (6). V vaterpolu imajo: Viktorija 11 točk, Triestina 10, Jadran 6, Iliria 6, Furmana 1. V skokih vodi Ilirija in ji prvega mesta ne more nihče več vzeti,. POZIV TRI TEKME — TRIJE PORAZI. Včeraj smo odigrali tri tekme s češkoslovaškimi nogometaši — in vse tri izobilj. Najvažnejša borba je bila v Za-*febu med češkoslovaško in našo reprezentanco, za dr. Benešev pokal. Zanimajte za tekmo je bilo ogromno in tudi sla-6° vreme ni motilo publike. Na igrišču V°ncordije se je zbralo nad 12.000 vnete kibicev ki so z velikim zanimanjem Jtedili krasni fair borbi, odšli pa so za-tadi našega poraza nekolko razočarani na lurnir za prvenstvo Celja, kateri se bo vršil 6., 7. in 8. sept. na teniških prostorih SK Celja v mestnem parku. Tekmovanje: 1. gospodje poedinci za pokal mestne občine v Celju, za prvenstvo Celja. Prijavnina din 20’—. 2. Dame poedinke za darilo SK Celja, za prvenstvo Celja. Prijavnina din 20'— za osebo. 3. Gospodje v dvoje za prvenstvo Celja. Prijavnina din 20'—. 4 Dame in gospodje v dvoje za prvenstvo Celja. Prijavnina din 20’— za osebo. Prijave s točnim naslovom je treba nasloviti na Volker Alojz, Celje. s Nov rekord. Viktorija, ki nastopi v nedeljo v Ljubljani proti Iliriji v borbi za Jadranski pokal, je že več dni prej prispela v Ljubljano in prijavila tudi rušenje rekordov. Včeraj je uspel poskus rušenja rekorda na 400 m prsno. Nastopili sta Wernerjeva in BoršiceVa. Wernerje-va je bila prva s časom 7:20,6, vendar ne more biti ta rezultat priznan kot rekord, ker še ni rešena prošnja Wernerje-ve za naše državljanstvo. Tudi Boršiče-va je plavala bolje od rekorda in je njen čas 7:37.3 priznan kot nov rekord. NOVE PRISTOJBINE ZA DENARNE POŠILJKE. Od 1. oktobra dalje se v Jugoslaviji v tuzemskem denarnem prometu zaračunavajo za poštne nakaznice naslednje pristojbine: za zneske do 50 dinarjev 1.50, do 100 din 2, do 250 din 3, do 500 din 4, do 750 din 5, do 1000 din 6, do 1500 din 7, do 2000 din 8, do 2500 din 9, do 3000 din 9.50, do 3500 din 10, do 4000 din 10.50 in do 4500 din 11, do 5000 din 11.50 dinarjev. — Za čekovne položnice znašajo nove pristojbine za nakazovanje zneskov do 100 din 50 par, do 250 din 75 par, do 500 din 1, do 1000 din 1.50, do 2500 din 2, do 5000 din 2.50, do 10.000 din 3, do 25.000 din 4, do 50.000 din 5 in do 100.000 dm 6 dinarjev. Pri večjih zneskih se pristojbina primerno stopnjuje. — KOLEKTIVNA POGODBA V STAV-BINSTVU. Kolektivna pogodba s stavbinskimi delavci, ki je bila sklenjena pred par tedni, se je sedaj z odlokom bana raztegnila na vso Slovenijo. Uredba določa namreč, da se kolektivna pogodba, ki obsega več kot polovico podjetij gradbene stroki in nad polovico vsega delavstva, mora raz širiti na vsa ostala podjetja in na vse ostale delavce te stroke. Ako podjetnik izstopi iz organizacije, ki je sklenila kolektivno pogodbo za dotično stroko, veljajo zanj vseeno še nadalje vse obveznosti, izvirajoče iz pogodbe. koliko popravile. Novi hmelj se že trguje v manjših množinah in zahtevajo zanj producenti cene, ki se gibljejo med 800 in 1000 kron za stot po 50 kg, kar nekako odgovarja ceni 24 do 30 dinarjev za kg. g Dobra letina v šmarskem okraiu. Zadnjič smo že omenili, da je vinska letina v obsoteljski pokrajini prav ugodna. Vinski pridelek utegne biti obilen. Toda tudi o ostalih pridelkih moramo zabeležiti vse najboljše. Tu in tam je obrodilo sadje dobro. Kar se tiče poljskih pridelkov, lahko postavimo na prvo mesto krompir in koruzo. Tudi zelje, ki so ga lani gosenice kapusovega belina docela uničile, kaže letos zelo lepo. Le z otavo je bilo nekoliko slabše, ker je zadelo košnjo neprestano deževje, kar je seveda na vse skupaj neugodno vplivalo. Ob Sotli, kjer je divjala letos v drugi polovici maja huda povodenj, bo jesen žalostna. Upamo, da bo z regulacijo Sotle marsikatero zlo odpravljeno. Drugod pa kaže, kot rečeno, prav dobro. Želeti je-le poljskim pridelkom in vinu primerne cene in ugodne prodaje! g Dvoje licitacij za veHka gradbena dela. Pri banski upravi bo dne 9. seprt. druga licitacija za oddajo del za gradbo kemičnega instituta v Ljubljani v znesku skoraj 2 milijonov dinarjev, dne 10. sept. pa prva licitacija za oddajo gradbenih del za gradbo zavoda za strojništvo tehnične faktultete v znesku 2,729.000 din. g. Pšenice nove žetve je Jugoslavija izvozila v inozemstvo v prvih treh tednih avgusta okrog 1300 vagonov v vrednosti 20 milijonov dinarjev. Vsa ta pšenica je šla v Nemčijo. g Sporazum glede glavne zadružne zveze. Po vesteh iz Beograda se je sedaj glede glavne zadružne zveze, vrhovnega predstavništva vsega jugoslovanskega zadružništva, dosegel popoln sporazum. Nova glavna zveza je svoja pravila prilagodila lani sklenjenemu zadružnemu zakonu, po katerem mora biti vsaka gospodarska zadruga včlanjena v kaki zvezi, te pa zopet v glavni zvezi. Ako ena ali druga zveza izstopi iz glavne zveze, se mora likvidirati. V krogih za-društva niso povsem zadovoljni s tem zakonom, ker ne odgovarja vsem njihovim zahtevam. g. Društvo ekonomistov in komercialistov Jugoslavije ima svoj letošnji občni zbor na Bledu od 4. do 6. septembra. g. Velik izvoz sadja. V Pesnici in St. liju so skoraj vsi domači brezposelni delavci zaposleni pri tovorenju sadja. Z obeh kolodvorov odpremijo dnevno po 15 do 20 vagonov jabolk. Kmetje so s cenami še precej zadovoljni, saj prodajajo jabolka po 3 dinarje kilogram, manj dobička pa imajo sadni trgovci, ki so s kmeti sklepali kupčije, ko še nemška marka ni padala. Razlika gre na račun trgovčevega dobička. g Cene hmelju na Češkoslovaškem so se zadnje dni preteklega tedna zopet ne- Sokolstvo USPELA SOKOLSKA AKADBflNdA V LJUBLJANE V soboto je na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola nastopila vsrsta mednarodnih telovadcev m telovadk. Najprej je 24 članov izvajalo hkratne vrhunske proste vaje, nato pa so nastopili posamezni tekmovalci in tekmovalke na orodju. V mednarodni vrsti je nastopilo 11 članov in sicer na bradlji, drogu in v prostih vajah. Prvo mesto je zasedel brat Malnarič s 27.2 točkami, drugi je bil Boris Gregorka s 27.1 točkami, oba člana ljubljanskega Sokola, tretji je bil pa Janez Pristov z Jesenic, ki je zbral 37 točk. Iz vrhunškega tečaja je bil prvi E. Frelih, 2. Boris Sket, 3. Zvonimir Sadar. Najboljša članica mednarodne vrste je Milena Sketova, prvakinja Lidija Rupnik je ostala druga, Anica Hafnerjeva je priborila tretje mesto. Nastopila je tudi skupina bolgarskih plesalcev in plesalk, ki so vrača iz Francije v domovino. Lepe narodne noše in originalna narodna godba je geldalce zelo navdušila. Vse točke akademije šobile zelo skrbno pripravljene in izvajane točno ter precizno. Daljica marija romunska: 11 KtilfldfaI žintoiiM Eastwell smo zapustili, lepi Eastwell z veliko sivo jiišo sredi prijaznega parka in z vso obilico vsega lstega kar mi je postalo drago in kar sem že skušala pisati. Temu smo zaradi očetove premestitve morali | ati slovo, in to slovo moram doživeti sedaj v svojem Jhoniinu znova v vsej grenkobi. Bilo je gotovo prav a^o trpko kakor je spomin. , Preden se napotim na Malto, se pa moram zaradi pdornušne volje usode ustaviti še v Londonu, v pa-gči Clarence, kjer je bila mestna rezidenca vojvode uinburškega. Prav tako pa bi rada opisala tudi naše banje med Anglijo in Nemčijo, t Mož kraljice Viktorije je bil mlajši brat vojvode ^rhsta pl. Sachsen-Coburg. O vojvodi Ernstu samem °m govorila na drugem mestu. Bil je zanimiva oseb-•°st iti pripada sedaj že tako popolnoma zgodovini, da si morem dovoliti brez vsake nevarnosti očitka ^diskretnosti opis nekaterih zgodb iz njegovega ždv-jjbja Ker je bil vojvoda Ernst brez otrok, je bilo s '^ni angleške in nemške rodovinske linije sklenjeno, a Postane sin kraljice Viktorije in njenega moža, voj-°d‘i Edinburški, moj oče, dedič koburškega prestola. v Ta sklep je bil sprejet seveda med starši brez ^.biosti mojega očeta. Njega niso prav nič vprašali, j, bu taka ureditev ugaja ali ne in kaj bi vse moral žrtvovati. Obe rodovini sta ga postavili pre-osto pred sklenjeno dejstvo. Zaradi tega bi bil mote biti &o* moj brat Alfred vzgojen v Nemčiji, kjer bo ^.'Peje prejel tudi kneževsko čast in oblast. Tako je večinoma v Nemčiji in se ni mogel udeleževati naših potovanj v London, Osborne, na Malto, v Rusijo in Coburg. Taka potovanja bi mogla biti za njegovo neprekinjeno vzgojo vse prej kakor koristna, utegnila bi biti nasprotno celo lahko škodljiva. Pre-često menjavanje kraja bivališča je povzročalo, da smo morali tudi mnogokrat menjati učitelje in učne metode, da, celo učni jezik, in še to le za kratek čas. Docela je tedaj razumljivo, da je bilo vse izbiranje in odločanje odvisno večinoma le od naključja. Zdi se mi, da vsi mnogoštevilni učitelji in učiteljice, ki so imeli z nami opravka, niso bili vedno najboljši pedagogi, vem pa, da je bil vsaj eden med njimi izvrsten. K učenju me ni nihče posebno vzpodbujal, zato je ostalo precej zanemarjeno. Moja vzgoja, ki sem jo vzla na svojo pot v težave življenja s seboj v sedemnajstem letu, je bila površna, nezadostna in bežna. Čisto drugače se je godilo mojemu bratu Alfredu, ki je živel večinoma v Coburgu, kjer si je moj oče zgradil »Edinburška palača