Delavska enotnost
24. 4. 1976 - ST. 16 - L. XXXV. - CENA 3 DIN
glavni urednik: Vojko Černelč
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
Seja PREDSEDSTVA RS zss
»ZA« posojilo
Predsedstvo RS ZSS j e na seji v sredo podprlo poziv repubfi-skupnosti za ceste za vpis °pveznic posojila za nove grad-^e. rekonstrukcije in modemi-®cije magistralnih in regionalnih-cest v srednjeročnem obdobju 1976—1980 na območju Slovenije.
za ceste
po nepotrebnem konkurirajo, namesto da bi se dopolnjevale.
Osnutek zakona o združenem delu je javnost pričakala z velikim zanimanjem. Čeprav smo za začetek v sodelovanju z NIP Borba natisnili kar 40.000 izvodov, je prva naklada „male ustave" že pošla! Pred izidom je ponatis — novih 20.000 izvodov. Če bo potrebno, bo ČZP Delavska enotnost poskrbela še za dodatne
izvode, da bi besedilo osnutka zakona o združenem delu res bilo vsakomur dostopno. Na sliki: ponatis „male ustave" že v knjigoveznici tiskarne Ljudske pravice. Podoben posnetek bi lahko napravili prihodnji teden, ko bo na voljo tudi obrazložitev zakona o združenem delu.
Ob tem, ko je predsedstvo iz-teklo svoj „23 , je poudarilo, da
80 sindikati v vseh & usklajen in stal n°ekonomdci razvoj nenehno Poudarjali pomen prometa, ki -'e pogoj za tak razvoj. Zaradi ^83 se zavzemajo, da se tudi ta e gospodarstva pospešeno PSunizira na samoupravnih snovah, med drugim tudi z ustanovitvijo SIS za cestno gospodarstvo. Obenem pa sindi-jtati menijo, da je treba z opre-uelitvijo prometne politike od-Pfaviti neskladje mol posamez-uitni vrstami prometa, ki si zdaj
Sicer pa je glede razpisa javnega posojila za ceste predsedstvo RS ZSS soglašalo s predlogom stališč in sklepov bližnje seje RK SZDL Slovenije s pripombo, da bi se morala republiška skupnost za ceste zavezati, da bo javnost sproti obveščala o poteku vpisovanja in vplačeva-. .	nja posojila za ceste kakor tudi
prizadevanjih	0 uresničevanju srednjeročnega
bilen družbe-	pjana vzdrževanja in gradnje
magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji.
Podrobnejši akcijski pro-, gram, v katerem bodo določene naloge sindikalnih organizacij pri izvedbi vpisovanja in vplačevanja javnega posojila za ceste, bosta v kratkem pripravila IO predsedstva RS ZSS in IO RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije.
M. G-
SEKRETARIAT PREDSEDSTVA SVETA ZSJ IN PREDSEDSTVO RS ZSS NAPOVEDUJETA_
TOPU OBROK NE BO PADEL SKOZI REŠETO
Dela dohodka, ki ga namenjamo za družbeno prehrano, ne bi smeli obremenjevati s prispevki ali z davki — Za zdaj možno financiranje izdatkov v breme tekočega dohodka — Predsedstvo RS ZSS sklenilo dati pobudo za spremembe predpisov, ki bi zagotovile širitev dosežkov pri organiziranju družbene prehrane delavcev
Na razširjeni seji sekretariata predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije so obravnavali probleme, ki so nastali s spremembo predpisov o načinu zagotavlja-
nja sredstev za topli obrok. Kakor je znano, sredstva za topli obrok nič več ne bremenijo materialnih stroškov, ampak jih je treba zagotoviti v
SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE O JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Odgovorni za vzdušje in zagon
Zakon o združenem delu je nastal kot rezultat analize samoupravne prakse in spoznanja, da moramo zgraditi celovit sistem združenega dela. Celotna vsebina izžareva samoupravno odgovornost, ki je pogoj za uresničitev delavčeve samoupravne funkcije in delovnih obveznosti. Zaradi takšne razredne opredelitve je sindikat še posebej odgovoren za temeljito javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in seveda tudi za njegovo uresničevanje.
Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu bo nedvomno prispevala k nadaljnjemu utrjevanju oblasti delavskega razreda in k zagotavljanju njegovih neposrednih in zgodo-
vinskih interesov. Naloga sindikatov je, da z organizirano politično akcijo v TOZD ustvarjajo pogoje, da bi se delavci ne le seznanili z vsebino zakona, ampak da bi takoj analizirali tudi dosedanjo samoupravno prakso in jo začeli spreminjati skladno s predvidenimi zakonskimi rešitvami.
Zapisah smo le nekaj misli s seje sveta ZSJ, na kateri so v torek v Beogradu razpravljali o nalogah sindikatov pri organizaciji javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Več na 12. strani današnje Delavske enotnosti.
R.N.
breme dohodka TOZD. Topli obrok so doslej vpeljali v 95 % OZD v gospodarstvu. Zato sekretariat sveta ZSJ meni, da doseženih rezultatov ne bi smeli razvrednotiti niti zmanjševati naporov za izboljšanje družbene prehrane delavcev. Na seji so tudi ugotovili, da je zagotavljanje sredstev za topli obrok v breme dohodka TOZD sicer skladno z opredelitvami osnutka zakona o združenem delu, da pa je bilo že med pripravo osnutka sprejeto enotno stališče, da dela dohodka, ki ga namenjamo za družbeno prehrano, ne bi obremenjevali s prispevki ali z davki. Ker je sprejem odločitev o tem v pristojnosti republik in pokrajin, so se na seji sekretariata predsedstva ZSJ dogovorili, da bodo republiški in pokrajinski sveti Zveze sindikatov skupaj z drugimi pristojnimi organi poskrbeli, da se ta načelni dogovor čimprej tudi praktično uveljavi. V ta namen naj bi skle-
nili tudi ustrezen medrepubliški družbeni dogovor. Za zdaj pa je pomembno stališče zveznega sekretariata za finance, po katerem se sredstva za financiranje toplega obroka lahko izplačujejo tudi v breme tekočega dohodka.
Skoraj identično stališče o tem vprašanju, ki je močno vznemirilo javnost, je na seji v sredo zavzelo tudi predsedstvo RS ZSS. Pri tem kot dodatno utemeljitev navaja vsebino družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 v SR Sloveniji. Kljub temu, da vse kaže, da bo problem sprotnega kritja izdatkov za regresiranje toplih obrokov rešen, pa je predsedstvo RS ZSS vseeno sklenilo dati pobudo za ustrezne spremembe zakonskih in drugih predpisov, ki bodo zagotovile nadaljnjo širitev dosežkov pri organiziranju družbene prehrane delavcev.
M. G.
STRAN 5
STRAN 8
STRAN 11
Dolge noči ženskih nočnih izmen
Ukinitev nočnega dela žensk med željami in stvarnostjo. Sedanji utrip ekonomičnosti duši prizadevanja sindikatov za odpravo ženskih nočnih izmen. Kako uresničiti načelo, da zaradi ukinitve nočnega dela žensk nobena delavka ne sme ostati brez dela?
Samoupravljanje kot najboljši scit
Bolj povezati javna tožilstva z organi za odkrivanje kaznivih dejanj. Predvsem je potrebno več pozornosti posvetiti obratnim nezgodam. Narašča število grabežev, vendar pa je bila uspešna lanska akcija vseh političnih sil in organov za odkrivanje kriminala.
Kdaj bomo kadrovali?
Vprašanje prihaja tokrat iz združenega dela v gradbeništvu, ki kadruje blizu 70% svojih učencev iz drugih republik, in to doslej med mladino, ki je končala osnovno šolanje. Kdaj bomo kadrovali, se sprašujejo zdaj, ko so se seznanili s predlogom projekta preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Po tem predlogu naj bi namreč vsa mladina v 1. in 2. razredu usmerjenega izobraževanja dobila večji splošni izobraževalni standard, poklicno usmeritev pa v 3. in 4. razredu. Prav zato se v gradbeništvu sprašujejo, ali naj kadrujejo za 1. razred usmerjenega izobraževanja ali za 3. razred, ko se pravzaprav šele začenja poklicna usmeritev v gradbene poklice. Dilemo bo vsekakor treba razvozlati. O tem in drugih specifičnih problemih izobraževanja gradbenih poklicev smo se pogovarjali s FRANCEM VALANTOM.
■	N
KAJ SMO STORILI...
Kako obveščati?
Da bi odgovorili na vprašanje, o čem in kako učinkovito obveščati delavce med javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, se bodo v sredo in četrtek, 28. in 29. aprila, zbrali v Piranu v hotelu Punta organizatorji obveščanja, uredniki glasil in biltenov delovnih skupnosti in vodje infor-macijskih služb v združenem delu. Na posvetovanju bodo spregovorili o pomenu zakona o združenem delu v uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, o samoupravni organiziranosti združenega dela, o delavčevih pravicah in dolžnostih pri obveščanju in o nalogah organizatorjev obveščanja, urednikov glasil delovnih skupnosti ter vodij informacijskih služb v združenem delu.
Na posvetovanju bodo vodili razpravo o posameznih vsebinskih in organizacijskih vprašanjih generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak, sekretar republiškega sveta izvršnega sveta skupščine SRS za drbenopolitični sistem Mitja Švab in svetovalec v tem svetu Mitja Grčar, sekretar skupščine SR Slovenije za informacije Darko Marin in sekretar RS ZSS za obveščanje in politično propagando Dušan Rebolj.
V načrtu za delovanje sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, ki ga je pred dnevi sprejelo predsedstvo RS ZSS, so naložene sektorju RS ZSS za obveščanje in politično propagando posebne naloge, da bodo glasila delavcev v združenem delu in organizatorji obveščanja v združenem delu na primeren način obveščali delavce o poteku priprav izjavne razprave v njihovih kolektivih in tudi o ukrepih za spremirjanje samoupravnih razmer v svojih in drugih kolektivih.
Zato bodo na posvetovanju spregovorili prav o tem in se dogovorili o medsebojnem sodelovanju.
D.R.
v____________________________________________y
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
RAVNE
NA KOROŠKEM
Predsedstvo sveta ZSS občine Ravne na Koroškem in občinski komite Zveze socialistične mladine sta skupaj ocenjevala aktivnost mladine. Ugotovili so, da je večji del osnovnih organihacij ZSMS aktivnih, zlasti v Železarni Ravne in v Rudniku Mežica, nuj no pa bo ustanoviti mladinske aktive v Viatorju, Inštalaterju in Stavbeniku v Prevaljah ter v Gradisu na Ravnah. Včasih so tu bili aktivi mladih, zdaj pa mladi bodisi ne najdejo svoje prave družbenopolitične vloge, bodisi niso aktivni, ker je med njimi mnogo sezoncev, ki se he zanimajo za svojo mladinsko organizacijo. Seveda so za neaktivnost krivi predvsem mladi sami, pa tudi družbenopolitične organizacije, ki jim premalo pomagajo. Zato so se dogovorili, da se bodo predsedniki občinskih vodstev ZK, sindikata in mladine pogovorili v delovnih organizacijah, kjer aktivov mladih še ni, kako jih ustanoviti in kako jim pomagati. občinski sindikalni svet bo mladim omogočil brezplačno udeležbo na seminarjih družbenopolitičnega izobraževanja, predvsem pa se bo z občinskim mladinskim vodstvom sestal večkrat v letu, da bi se dogovorili o sodelovanju in skupnih akcijah. Letos se bo pri vseh osnov-nih-organizacijah sindikata in TOZD občinski svet ZSS zavzel za to, da bi čim več mladih, ki to želijo, lahko odšlo na mladinske delovne akcije. Iz občine Ravne naj bi jih letos odšlo blizu 50.	i r
VELENJE
Začetek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu mora predstavljati, kot poudarjajo tudi v Šaleški dolini, nadaljevanje bitke za dokončno uveljavitev interesov delavskega razreda. Javno razpravo, ki jo bodo začeli 10. maja, pa bodo povezali z obravnavo najpomemb-nejših gospodarskih vprašanj in na-log.
V občini Velenje bo usmerjal javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu koordinacijski odbor za uresničevanje ustave pri
NAJ OSTANE MED NAMI
Člani predsedstva RS ZSS so na zadnji seji odločali tudi o predlogu, ali naj bi sindikati za financiranje konference za rehabilitacijo invalidov Slovenije primaknili štiri milijone dinaijev.
Na vprašanje, če gre za „sta-re“ ali „nove“ milijone, je predsednik inž. Janez Barboric odgovoril, da „novih nimamo".
Predlog pa so sprejeli.
občinski konferenci SZDL Velenje, za vodenje javne razprave pa je odgovorna komisija za samoupravljanje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje.
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je na zadnji seji že sprejelo program nalog pri organizaciji javne razprave in ga posredovalo družbenopolitičnim organizacija, samoupravnim organom, vodjem delegacij in poslovodnim organom v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih organizacijah. Po tem programu so za uspešno organizacijo in izvedbo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki bo trajala v delovnih kolektivih Šaleške doline od 10. maja do 10. julija, odgovorniki predsedniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsedniki delavskih svetov ter vodje delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine ter za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Program razprav v krajevnih skupnostih pa bo te dni pripravila in sprejela občinska konferenca SZDL Velenje. v
P. O.
IDRIJA
Na seji medobčinskem sveta ZSS za severno Primorsko v Idriji so ugotovili, da akcija za podpisovanja sporazumov za pokrivanje izpada v železniškem gospodarstvu in v elektrogospodarstvu ne poteka tako, kot je bilo predvideno.
Do prve polovice aprila je v štirih severnoprimorskih občinah od skupno 169 podpisnikov podpisalo sporazum za pokritje izpada dohodka na železnici le 73 delovnih in drugih organizacij, za financiranje nadaljnjega razvoja železniškega prometa in za infrastrukturo v železniškem in luškem prometu pa komaj 54 organizacij.
Še slabše je s sporazumom za pokritje izgub v elektrogospodarstvu. Predstavniki občinskih svetov ZSS so povedali, da številni delovni kolektivi napsprotujejo podpisu sporazuma. Kot razloge navajajo nesta-bilizacijsko vedenje delavcev v elektrogospodarstvu, saj so, denimo, takoj po spremembi sindikalne liste povečali regres za prehrano, kar se v drugih kolektivih ni zgodilo. Poleg tega jim očitajo, da se njihovi predstavniki niso udeležili zborov delovnih ljudi, ko so le-ti odločali o podpisu sporazuma. Rezultat takega odnosa se odraža tudi v številu delovnih organizacij, ki so doslej izrazile solidarnost in podpisale sporazum. V ajdovski občini k ena, v idrijski nobena, v novogoriški štiri in v tolminski občini dve.
Zaradi tega so na seji medobčinskega sveta ZSS sklenili predlagati republiškim organom in družbenopolitičnim organizacijam, naj odločijo, ali z akcijo nadaljevati, ali pa naj bi kako drugače za daljše obdobje rešili obe gospodarski panogi.
I. K.
PLENARNA SEJA RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE
Plan — dogovor delavcev
Osnovna naloga sindikata je spreminjanje miselnosti, po kateri planiranje pomeni zgolj strokovno, ne pa tudi eno temeljnih samoupravnih funkcij
RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije je na zadnji plenarni seji obravnaval nadvse obsežen in zahteven dnevni red, saj se je opredelil do nalog sindikata na področju samoupravnega planiranja, organizacije in vsebinskih oblik izobraževanja gradbenih delavcev, rekreacije in oddiha gradbenih delavcev ter glede organizacije javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Zaradi aktualnosti obravnavanih vprašanj se v našem poročilu na tem mestu omejujemo le na najbolj značilne ugotovitve iz razprave o nalogah sindikata na področju samoupravnega planiranja.
Predvsem velja poudariti, da se je razprava v bistvu začela na napačnem koncu. Več razpravljavcev je namreč opozorilo, da gradbeništvo preživlja izredno težke čase, ker ima operativa za letos oddanih komaj polovico svojih zmogljivosti, pri čemer pa menda prvič po vojni ni nobenih težav s cementom, be-
tonskim železom in drugimi proizvodi za potrebe gradbeništva. Ker torej operativa nima dovolj dela, tudi nobena druga gradbena dejavnos ne more načrtovati svojega razvoja. Tako naj bi bilo vse dotlej, dokler v občinah ne bodo uredili urbanističnih problemov, vprašanj komunalnega urejanja zemljišč in dokler vsaj v grobem ne bo znano, kaj vse — od cest in tovarn do stanovanj — bomo \ prihodnje gradili pri nas.
Vsekakor je res, da bo treba premagati še veliko problemov, tudi takih, na katere opozarjajo gradbinci sami. Vprašanje pa je, kje se lotiti dela in kako? K sreči se je kasneje razprava le obrnila tudi h globljim vzrokom sedanje krize gradbeništva. Tako smo lahko slišali, da med gradbenim kolektivi še vedno prevladuje prepričanje, da pl-niranje pomeni ozko strokovno in v bistvu poslovno nalogo, ne pa . tudi ene osnovnih samoupravnih funkcij. Če ali ker je
tako, seveda ne preseneča, da se vsak kolektiv zavzema za polno izkoriščanje svojih zmogljivosti za vsako ceno, namesto da bi svoje interese soočil z interesi vseh drugih udeležencev proizvodnega procesa oziroma reprodukcijske celote, kar gradbeništvo skupaj s spremljajočimi de-jav ostmi nedvomno je. Dogovarjanje „vrhov“ naj torej zamenja sporazumevanje delavcev samih.
Boj za tak vsebinski pristop k samoupravnemu planiranju pa, kot so poudarili, pomeni za zdaj najvažnejšo nalogo vseh organizacij sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Gre predvsem za to, da je treba delavcem povedati pravo resnico o položaju njihovih TOZD in o možnih perspektivah, da bi potem tudi z lastnimi pobudami in predlogi začeli vplivati na spreminjanje podjetniške miselnosti in odnosa do razreševanja perečih problemov.
M. G.
SINDIKAT DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE
Za enako delo — enaki OD
Izvršni odbor RO sindikata delavcev kulture bo posredoval vsem udeležencem sporazumov pobudo za združitev samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke s področja kulturnih dejavnosti
Dosedanja razdrobljenost na področju samoupravnega sporazumevanja je povzročila zaradi neusklajenosti posameznih sporazumov pomembne razlike pri nagrajevanju delavcev.
Po novem naj bi obstajala dva sporazuma: prvi za dejavnost knjižnic, muzejev, arhivov, galerij in varstva spomenikov in drugi za dejavnosti radiodifuzije, filmske umetnosti, reproduktivne kinematografije, gledališč in glasbe.
Združeni samoupravni spora-
zumi o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov bodo omogočili doslednejšo uveljavitev načela, da pripadajo vsem delavcem kulture ob enakih pogojih dela in enakem delu tudi enaki osebni dohodki. V novih združenih samoupravnih sporazumih bo potrebno zagotoviti tudi ustreznejša in jasnejša merila za pridobivanje dohodka v procesu svobodne menjave dela, kar naj bi delavce tudi bolj stimuliralo pri delu. Podpisnik novih samoupravnih sporazumov
bo tudi kulturna skupnost Slovenije, s čimer bo odpravljena dvojnost, ki je nastajala pri financiranju kulturnih dejavnosti.
Posebna komisija pri izvršnem odboru bo pripravila idejni osnutek novih sporazumov.
STANKA RITONJA
** l<|Ptvn*to
inb0£0st»‘'°
melbrosia*
l ] M > »l« « •
IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: V medvoškem Coloiju se sestali predstavniki industrij6 premaznih sredstev ter razpravljali o poslovanju v minule111 letu, letošnjih pogojih gospodarjenja in učinkih novega zakona ° dolžniško-upniškfli odnosih 113 gospodarjenje. Seznanili so se tudi s srednjeročnimi načrti razvoja posameznih OZD ter se dogovarjali o usklajevanju razvojnih programov ter proizvodnje’
Enako posvetovanje pripravlja RO tudi za slovensko steklarsko . industrijo ter farmacevtsko kemično industrijo.
SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: v četrtek so sklenili regionalne posvete z vodstvi osnovni"1 sindikalnih organizacij v slovenski kovinski industriji. Predstavniki RO so se podrobno seznanili s problemi delovnih kolektivov pri gospodarjenju, z predvidevanji nadaljnjega razvoja, s p°" vezovanjem in uveljavljanjem stabilizacijskih hotenj. Pripra^
Ijajo analizo s teh razgovorov, ki bo gotovo zelo dobra osnova za nadaljnje akcije sindikata.
SINDIKAT DELAVCEV ENERGETIKE IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE: na posvetovanju predstavnikov slovenskih in hrvaških sindikatov so govorili predvsem o razmerah v elektroindustriji ter pokrivanju izpadlega dohodka. Seznanili s° se tudi z osebnimi dohodki delavcev v tej panogi ter s problematiko cen za električno ener-
gijo-
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: v tovarni Peko Tržič je bila razprava o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Sodelovali so tudi predstavniki samoupravnih organov, posebne izobraževalne skupnosti za usnjarsko industrijo, gospodarske zbornice ter izobraževalnih ustanov v tržiški občini. Iniciativni odbor za povezovanje usnjarske indu trije je predlagal RO, da ga razreši dolžnosti, kajti svojih nalog ni opravil. V četrtek pa je bilo posvetovanje o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje tudi v kranjskem TekstiHndusu.
SINDIKAT DELAVCEV ' PROMETA IN ZVEZ: na zasedanju sindikalne konference za cestno gospodarstvo so obravnavali analizo izvajanja samoupravnih sporazumov o usmerjanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, pregledali poslovanje OZD lani ter se pogovorili o organiziranju javne razprave o osnutku zakona o združe- j nem delu.
SINDIKAT DELAVCEV , LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE: stal se je organizacijski odbor za pripravo lesariade, ici bo v jeseni v Ljubljani. V Brestu pa je bila razprava o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje.
SINDIKATI IN SREDNJEROČNI PLAN
1
1
m
— Veš, teta, tudi zato tako rastem, ker me ti ne brzdaš preveč učinkovito
Karikatura: 1. Antič
IlllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Za realne odnose
Z dogovarjanjem premagati neskladja med predvidevanji in možnostmi
Predstavniki sindikatov Slovenije so se v ponedeljek udeležili razgovora z vodjo delegacije skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ Markom Bulcem, da bi osvetlili nekatere probleme, ki nastajajo pri usklajevanju družbenih planov srednjeročnega razvoja SFRJ in SR Slovenije. Če na kratko povzamemo vsebino tega delovnega posveta, velja poudariti ugotovitev, da v prvem delu plana še niso usklajena stališča o stopnji rasti družbenega proizvoda, dejavnostih posebnega družbenega pomena, ekonomskih odnosih s tujino in o položaju nerazvitih v Jugoslaviji. Osnovna pripomba slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine SRFJ na
drugi del plana pa je, da dokument ne operacionalizira kriterijev iz prvega dela ter da vsebuje splošna resolucijska stali- [ šča, ne pa smernic za konkretno ravnanje. Pri izdelavi tretjega dela plana, pa se pojavljajo osnovni problemi v neskladju med realnostjo predvidenega 111 med možnostmi. Neskladja so še zlasti očitna pri planiranju v panogah.
Časa za dokončni dogovor je le še malo. Zato bo treba do 20-julija, ko naj bi sprejeli srednjeročni plan razvoja Jugoslavije do leta 1980, izbojevati bitko za realne odnose in uresničitev načgla produktivnosti. ^°' membno vlogo pri tem bo ue' dvomno odigralo tudi dogovarjanje v sindikatih.	M. C-

*
l
——
H

Krajevna skupnost včeraj, danes, predvsem pa jutri
ČEPRAV TEMELJNA CELICA, MEJA NE MORE BITI



Ocenjevalci družbenih tokov pri nas so že nekajkrat prišli do ^Poznanja, da ti tokovi niti približno ne „teko“ usklajeno in ena-K°merno, temveč lahko vsak čas ugotavljamo zaostajanje tega ali °nega ali pa — tudi to sodi v okvir trditve - prehitevanje. Navse-Zadnje bi lahko rekli, da so take neusklajenosti sestavni in že kar ^kaniti del vsakega razvoja, vendar je obenem tudi res, da je "Ugotavljanje zakonitosti" eno, povsem nekaj drugega pa je orga-cuzirana družbena akcija, ki naj dejavno vpliva na to, da „zako-Uitosti ‘ ne bodo šle svojo pot, kakor se jim ravno zdi, temveč jih 0tno skušali spraviti v sprqemljive okvire.
,pe z malce „meglenega“ uvodnega teoretiziranja preskočimo na Pdnejša praktična tla, bomo kaj hitro ugotovili, da sodi krajevna skupnost in vsa ..problematika" okoli nje v tisto področje družnega dela, s katerim zadnje čase nismo bili pretirano zadovoljni
Nekaj je treba kar takoj taviti na pravo mesto. Če b j?am zazdela krajevna skupr vz vsem, kar v širšem in ož pomenu sodi zraven) brez mena, bi mirno lahko ugoto J omenjeno zaostajale -
nrihii- 2 n^m sttrgamo -Prazno ni take narave, d<
zaradi nje morali udariti na liki zvon.
Če to kljub vsemu dela pomeni, da ne gre za ne membne stvari. Nasprotno, Se» da se vsa prizadevanja naPori delavcev na ’ ’
ua»u Komcretne m i Jene potrditve v življenjski merah v naseljih, Iger de ^ Z drugimi besedan Pomeni v krajevni skup .večje razpravljati o teir Pomembneje, delo al: genje. če se zavzemamo ;
auzem, kar z drugimi °fnu tudi pomeni, da de to, da lahko normah bolje živimo (ne pa da ž ^to, da bi delali), potem resnično ne sme biti vs kšno je življenje v okol 8? ima delavec za s ven za “k pa stalni dom.
Zanimivo je, da so n;
dobna razmišljanja prišli tudi številni slovenski družbenopo-litični delavci, čeprav je treba obenem pripomniti, da v zadrg em času nismo zasledili ravno pretiranega zanimanja za delo, probleme in življenje krajevne skupnosti. Govorili bi lahko celo o nekakšnem zatišju, kije bilo — če se strinjamo s pomembnostjo zastavljene naloge — pravzaprav sumljivo.
Vsekakor je res, da je bilo zatišje v resnici le zgolj navidezno in je bilo bolj pripravljanje zaleta za nov korak naprej. Res, ta čas lahko o tem šele razmišljamo, ker tudi dogodek, o katerem nameravamo spregovoriti nekaj več, še vedno sodi v okvir .jemanja zaleta". O kasnejšem skoku — če bo seveda do njega prišlo — pa bomo lahko govorili mnogo konkretneje in z oprijemljivejšimi podatki, kakor to lahko storimo ta čas.
Pogovor bomo skušali napeljati na nevsakdanji dogodek v krajevni skupnosti Kolodvor v ljubljanski ob č inf Cent er. Nekaj dni je tega, kar so se sestali delegati laajevne skupnosti in odgovorni politični delavci (sodelovali so tudi najvidnejši predstavniki občine in mesta) z družbenopolitičnim slovenskim
„vrhom“. O „vrhu“ so v šali govorili^ tudi nekateri razpravljavci. Šala je sicer Šala, pravzaprav primerna le za okolje, v katerem se pojavi, mi pa smo ta naziv — „vrh“ — uporabih s povsem določenim namenom. Očitno je namreč, da nekaj ne more biti docela v redu, če se najvidnejši ljudje v republiki — v mislih imamo Franceta Popita, Mitjo Ribičiča, dr. Marjana Breclja, Janeza Barboriča, Pepco Kardelj in številne druge, resno zanimajo za zadeve, ki predstavljajo življenjski vsakdan v sorazmerno majhni skupnosti ljudi, ki jo imenujemo krajevna skupnost.
Ze kaj kmalu po uvodnih akordih v razpravi se je pokazalo, da zanimanje, na katerega smo namignili, niti približno ni bilo naključno. Prej bi lahko govorili o nekaterih pomanjkljivostih v pretoku informacij. Upravičeno bi lahko sklepah, da teoretiziranje ne more pripekati daleč, če ni kontinuiranega živega stika z osnovnimi družbenimi celicami. Prav zato lahko razumemo, da se je „vrh“ spustil v krajevno skupnost in pri tem — gledano s formalistično praktičnimi očmi — izpustil vse vmesne regionalne ter občinske povezave. Je pač tako, da sije priporočljivo ogledovati živo celico od blizu in po možnosti brez povečevalnega stekla.
Resnici na ljubo je treba priznati, da je taka pobuda za srečanje prišla od zgoraj, čeprav so si morda aktivisti krajevne skupnosti pogovora že lep čas želeli, ker so imeli občutek, da nekatere opaznejše dileme ne morejo razrešiti samo v pogovorih med seboj. Če si torej obojestransko željo pogledamo ■ malce bolj od blizu, lahko ugotovimo, da so bili naposled —
ko so se pogovori odtajali, postajali konkretnejši, bolj prizadeti in živi — oboji zadovoljni.
..KOLODVORSKE"
IN LJUBLJANSKE IZKUŠNJE
Zdi se, da tako reprezentativen obisk v krajevni skupnosti, kije bila sicer izbrana docela po naldjučju, v prihodnje ne bo samo osamljen primer. Navsezadnje je le res, da ne bi bilo priporočljivo posploševati izkušenj, ki so sijih nabrali v krajevni skupnosti dokaj specifičnega dela Ljubljane (starejši del mesta, starajoče se prebivalstvo, beg mladih, zamrznjena stano-vanjska gradnja in podobno), za katerega je še posebej značilno, da ima sicer veliko število zaposlenih, vendar se večina fe-teh vozi na delo iz obrobnih delov mesta ali pa celo iz bližnje in daljne okolice. V zvezi s tem bi kazalo opozoriti na zanimivo podrobnost, da se pre-nekateri v krajevni skupnosti skušajo pogovarjati o delovnih organizacijah iz svojega okolja kot o „svo}ih OZD“, čeprav je več kot očitno, da prav nobena OZD ne more biti niti krajevna niti ob činska in celo republiška ne. Če nam je seveda kaj do splošnih koristi.
Osnovnih dilem, kakor jim po navadi pravimo, je bilo sicer na pogovoru, o katerem pišemo, veliko. Odvisne so bile pač od tega, kdo in s kakšno težo je stal za njimi. Po našem mnenju je najbolj zbodla v oči trditev, bolje vprašanje, zakaj se občani ne vključujejo dovolj aktivno v delo krajevne skupnosti. Mar ne razumejo, da bi lahko v tem delu izražali svoje najosnovnejše interese? Rekli bi lahko, da se občani tega kar precej dobro zavedajo, vendar je obenem tudi res, da niso navdušeni za seje in sestanke, ki
so sklicani bolj zaradi formalnosti. Povsem nekaj drugega je, kadar so na dnevnem redu zadeve, o katerih imajo možnost ljudje dejansko odločati. Sodeč po sodobni praksi, ki raje uporablja procentualno delitev za najrazličnejše samoupravne interesne skupnosti, kakor pa da bi se naslonile na preprosto načelo, da naj pač najprej ljudje povedo, kaj se jim zdi koristno in potrebno, potem pa bodo že sami povedali, koliko denarja so pripravljeni odšteti, je takih možnosti zaenkrat sorazmerno malo. Temu primerna je tudi „ogretost“ občanov za skupne probleme v okviru krajevne skupnosti.
POSTARANO SREDIŠČE MESTA Morda najbolj živahna in zanimiva je bila polemika o starostnem sestavu prebivalstva. Rekli smo »starostni sestav" z malce ironije; gre namreč za to, da nihče ne skriva, kako je daleč nad polovico vseh aktivistov krajevne skupnosti upokojencev. Med njimi seveda prevladujejo borci. Z drugimi besedami to pomeni, da starejši občani nosijo na svojih plečih utrip in učinke dela krajevne skupnosti. Če je to prav ali normalno, ne vemo, dejstvo pa je, da se starejši občani prav zaradi tega podatka, ki govori njim v prid, ne morejo sprijazniti s trditvijo, da ni prav, če j e mladih v središču mesta vse manj in manj. Središče Ljub-Ijane se torej stara. Krajevne skupnosti v središču Ljubljane pa prav gotovo ne bodo poživile svoje dejavnosti, če se bodo ubadale s teoretiziranjem o koristnosti takega ali drugačnega starostnega sestava svojih prebivalcev, temveč se bodo raje vprašale, kdo je pripravljen pri-
jeti za delo in kdo ne. Ob tem smo slišali zanimivo mnenje, da za aktivne starejše občane — dokler delajo — nikakor ni treba biti v skrbeh. Prava težava se postavi na pot šele takrat, ko se vprašamo, če bo Ljubljana — malce smo torej ušli iz ožjih okvirov krajevne skupnosti Kolodvor — uspela primerno poskrbeti za starejše občane takrat, ko bodo ostali sami, obnemogli in si ne bodo mogli več sami pomagati.
ZNANCI IN TUJCI
Podobnih vprašanj bi si lahko zastavili še več. Gre, denimo, za izredno občutljivo vprašanje vzdrževanja in prepotrebne obnove starih zgradb, za diferencirane najemnine, neizbežno nujnost planiranja, smotrnega razvoja mesta, ki mora vsekakor videti najprej celotno mesto in šele potem drobnejšo celico — krajevno skupnost... in še in še.
V ušesih pa nam kljub vsemu še vedno zveni drobna misel, ki je bila sicer izrečena precej mimogrede: na vasi, torej v vaški krajevni skupnosti se ljudje poznajo med seboj in temu primerno sodelujejo v skupnih akcijah. V mestu so si ljudje tujci, čeprav žive na istem stopnišču. Prizadevati si moramo, da to dokaj nehumano realnost temeljito obrnemo na glavo.
In še: pri vsaki odločitvi, ki jo sprejemamo v korist mesta in tudi širše družbene skupnosti, vendar pogosto v škodo ulice ali dveh, moramo dobiti zavesten pristanek občanov za tako odločitev. Seveda pa je res, da do take zavestne odločitve ni mogoče priti po poti vsiljevanja mnenj, temveč poštenega prepričevanja.
TIG
NALOGE NE ZASTARAJO
iz albuma
sindikalnih delavcev
Emila Šuštarja, sekretarja republiškega obora sindikata delavcev lesne industrije la gozdarstva Slovenije, smo sneli pred se-s ankom. Kljub obotavljanju je le pristal na razgovor. O sebi kot človeku, kot sekre-arju, tudi o njegovih nalogah, ki ga čakajo Pn delu v tem sindikatu. Povejmo še, daje mil Šuštar tudi predsednik odbora sindi-atov Slovenije za samoupravno sporazu-evanje o delitvi dohodka in osebnih do-odkov in le redko kateri sindikalni aktivist e pozna njegove eksplozivnosti, ostrine v ^Pravi in tudi doslednosti pri delu.
Zaradi obeh funkcij, ki jih opravlja, je Jegov delavnik natrpan. Kljub temu pa rrajde čas, da vsaj vsakih štirinajst dni o išče kakšno osnovno organizacijo sindi-
tim,
sPloh
.Med lesarji in gozdarji se dobro poču-sal je to tudi moj osnovni poklic.
Ploh pa sem lahko prav Lesonitu v Ilirski Istrici hvaležen za to, da mi je ki
omogočil študij
mi je kolektiv na tehniški srednji šoli v
Postojni in nato tudi na višji politični šoli v Ljubljani," pripoveduje naš sogovornik.
Pred poldrugim letom je bil Emil Šuštar imenovan za sekretarja repubhškega odbora in od tedaj tudi s svojo družino živi v Ljubljani. „ M dram poudariti, da sem zadovoljen s svojim delom, kljub temu, da se ob »konicah" srečujemo s kopico obveznosti, ki jih je potrebno opraviti. Gre seveda za normalne naloge sindikalne organizacije, ki so zapisane v kongresnih dokumentih, vendar pa imam občutek, kot da si še vedno ne znamo dela in akcij pravilno razporediti. Zato marsikje ostajamo na pol poti, kajti ni mogoče- vsega, predvsem pa, če je tega mnogo, naenkrat opraviti.
V našem republiškem odboru smo se že pred časom odločili, da bomo imeli seje izvršnega odbora v posameznih delovnih organizacijah, kjer sodelujejo tudi predstavniki osnovnih organizacij in sindikalnih konferenc. Takšna oblika seje pokazala kot učinkovita, saj na kraju samem spoznavamo
probleme in jih vključujemo v program dela republiškega odbora. Težko bi si zamislil delo brez takšnih sestankov Enako pa velja tudi zame, če ne bi obiskoval osnovnih organizacij sindikata, kajti v razgovorih z delavci najhitreje spoznaš probleme, ki jih žulijo," pravi Emil Šuštar.
„Pred nami je seveda več zelo pomembnih družbenih akcij. Javne razprave o osnutku zakona o združenem delu se lotevamo tako, da hkrati ob spoznavanju novih zakonskih rešitev tudi preverjamo dosedanjo samoupravo organiziranost. Pa ne le to, temveč tudi dosedanjo stopnjo razvoja samoupravnih odnosov, dohodkovne odnose in predvsem nagrajevanje po delu v temeljnih organizacijah združenega dela. Zato javna razprava za lesarje ne more biti le formalnost, kajti s spoznavanjem rešitev, ki jih predvideva osnutek zakona o združenem delu, spbznavamo tudi sami sebe, učinkovitost lastnih prizadevanj in vlogo sindikata v organizacijah združenega dela."
Vse torej kaže, da so v tem sindikatu vzeli javno razpravo zelo zares. Emil Šuštar načrtuje sestanke, razmišlja o temah, ki so aktualne predvsem za posamezne delovne organizacije.
O sebi ne govori rad. »Akcije, ki se jih lotevamo," pravi, »planiranje in izpolnjevanje nalog, to je naše kolektivno delo. Kot sekretar sem lahko vesel, da imamo v republiškem odboru tak štab ljudi, ki so pripravljeni vedno sprejeti odgovornost ter se spoprijeti s problemi, ki jih srečujemo pri delu sindikalnih organizacij."
Ko smo ga povprašali, kaj ga najbolj razjezi pri delu, je odvrnil: „Ne maram ljudi, ki le govorijo, niso pa pripravljeni poprijeti za konkretno delo. Načelnih razprav imamo dovolj, lotiti se je potrebno uresničevanja dogovorjenih sklepov. Vse tisto, kar smo sklenili na zadnjem kongresu slovenskih sindikatov, je zmeraj aktualno in ni potrebno, da si izmišljujemo kaj no-ve8a-“	M. HORVAT
VSE KAŽE, DA BODO SLOVENSKI ŽELEZNIČARJI GRADILI V ROVINJU NOVO LETOVIŠČE
Slednjič le rešitev?
Pristojni v Rovinju zagotavljajo, da bodo dobili slovenski turisti tu nove lokacije, ko bosta izgotovljena prostorski in urbanistični načrt
Nedvomno predstavlja železniško letovišče v Rovinju enega največjih počitniških centrov slovenskih delavcev na naši obali. Tu so pričeli preživljati slovenski železničarji svoje počitnice že pred sedemindvajsetimi leti, ko na obalah Rovinja pa tudi Istre o kakršnemkoli turizmu praktično še ni bilo ne duha ne sluha.
In železničarji, ki že dolga leta hodijo na letni oddih v Rovinj, pravijo, da jim je ta košček istrske obale močno prirasel k srcu. Pravzaprav je tu vse dokaj skromno, precej improvizirano ... Majhne hišice iz lesa in lesonita, velika jedilnica, skupne sanitarije, ne preveč mikavno morje, saj ga onesnažuje bližnja tovarna Mirna.
Res .., brez posebnega udobja, prav nič razkošno pa vendar ... Slovenski železničarji se tudi temu ne bi radi odpovedali .. .
Dejstvo namreč je, da ima rovinjska občina na tem delu obale svoje načrte in da tu kaj kmalu, morda že jutri, ne bo več prostora za preživljanje počitnic.
NEGOTOVOST
O vsem tem je tudi tekla beseda na Železniškem gospodarstvu Ljubljana. Tu smo namreč želeli dobiti iz „prve roke“ odgovor na vprašanje, kakšne so perspektive dopustovanja na rovinjski obali oziroma kaj nameravajo storiti slovenski železničarji, če se^ bodo morali posloviti od svojega dosedanjega letovišča.
„Na pobudo republiškega odbora sindikata železničarjev smo ustanovili letovišče v Rovinju že leta 1949. Z leti so kupile sindikalne organizacije precej počitniških hišic, tako daje kapaciteta letovišča narasla na več kot 1000 ležišč . ..“, pripoveduje Vinko Koprivec, šef prometne sekcije v Ljubljani. „Že v začetku leta 1972 pa je skupščina občine Rovinj sklenila, da bo del zemljišča, na katerem so postavile naše sindikalne organizacije svoje letoviške hišice, namenila za gradnjo objektov, ki jih predvideva urbanistični načrt. Hkrati je občina od nas zahtevala, da izročimo zamljlšče v velikost skoraj 11.000 kvadratnih metrov investitorju, to je trgovskemu in
proizvodnemu podjelju Jadran. Seveda se zemljišču 'nismo hoteli odpovedati. Po dveh letih prepričevanj smo se dogovorili, da še za leto dni obdržimo zemljišče, s tem da odštejemo Jadranu 220 tisočakov kot najemnino oziroma nadomestilo za nerentabilno poslovanje. To je bil seveda le izhod v sili in je veljal za minulo leto. Kaj nam bo prineslo letošnje leto, še ne vemo. Vse skupaj se je še bolj zaostrilo ...“
Pred dnevi je prejelo Železniško gospodarstvo Ljubljana pismo Ivana Filipiča, višjega upravnega referenta iz Rovinja, da mora v petnajstih dneh izprazniti železniško postajo v Rovinju, ki je doslej predstavljala del letovišča, češ da bodo tu gradili gospodarske objekte, ki jih potrebuje rovinjska industrija . ..
„Na prejeto odločbo se bomo seveda pritožili, saj ni nikakršne osnove, da bi nas prikrajšali za to, kar je naše ...“, zagotavlja Miodrag Popovič, pravnik Železniškega gospodarstva v Ljubljani. „V Rovinj prihaja letno na počitnice blizu 8000 naših ljudi, kar je nedvomno zadosten razlog, da se svojemu letovišču ne moremo kar tako odpovedati. Ne vem sicer, kakšne interese imajo v Rovinju na tem delu obale, prepričan pa sem, da po tej poti, ki so jo ubrali rovinjski občinski možje, problema ne bomo rešili. Smo v veliki negotovosti, saj letovišče z več kot 1000 ležišči res ni majhna stvar.“
K vsemu temu je nedvomno potrebno dodati še to, da so
predstavniki Železniškega gospodarstva Ljubljana že večkrat zaprosili pristojne v Rovinju za novo lokacijo, kjer naj bi zgradili sodobno počitniško naselje, pa do dneva, ko je potekal razgovor o omenjeni problematiki, še niso prejeli odgovora.
„Temeljne in druge organiza-cije združenega dela Železniškega gospodarstva Ljubljana so že zagotovile začetni del sredstev za gradnjo novega počitniškega naselja v Rovinju, zato bi čim-grej potrebovali novo lokacijo. Ze lani smo zaprosili za novo lokacijo, vendar vsa naša prizadevanja v tej smeri zaenkrat še niso obrodile želenih sadov .. smo zvedeli od inž. Jožeta Slokarja, predsednika
poslovodnega odbora Železniškega gospodarstva Ljubljana.
„NAŠIM LJUDEM TO, KAR JIM GRE!“
V želji, da bi stvar pripeljali h kraju, kot temu pravimo, smo se napotili tudi v Rovinj. Na občino, seveda.
Najprej smo poprosili za besedo inž. Bruna Brajkoviča, predsednika izvršnega sveta skupščine občine Rovinj, ki je nedvomno najbolje seznanjen s problematiko turizma na območju Rovinja sploh.
„Naj povem, da slovenski železničarji ne bodo ob svoje letovišče v Rovinju. Nihče pri nas nima interesa, da bi izrind z naše obale domače turiste, celo nasprotno . .je poudaril predsednik Brajkovič. „Res pa je, da so na območju, kjer sedaj letujejo slovenski železničarji, predvideni objekti za potrebe industrije, in drugič, da ta del Rovinja ni niti najmanj primeren za kakršenkoli turizem. Zaliv onesnažuje tovarna Mirna, da ne omenjam najrazličnejših odplak in kanalizacije. Vedno govorim, pa tudi v prihodnje ne bom odstopil od tega, da moramo za domače ljudi poskrbeti vsaj tako kot za tujce. In naj mi nihče ne zameri, železniško letovišče v Rovinju ni to, kar bi naši ljudje potrebovali.
TOZD slovenskih železničarjev v Rovinju nihče ne preganja, celo nasprotno! Želimo le, da bi s skupnimi močmi omogočili ljudem boljše možnosti za dopustovanje, kot pa so jih imeli vsa ta leta doslej. In še to: dokler ne bomo zagotovili slovenskim železničarjem nove lokacije, bodo ostali tam, kjer so. To je več kot jasno!4*
Na vprašanje, kako je z novo lokacijo, ki jo potrebujejo železničarji za gradnjo svojega novega letovišča, pa nam je odgovoril Josip Brstilo, tajnik izvršnega sveta skupščine občine Rovinj:
„V končni fazi izdelave sta ned drugim dva zelo pomemb -la dokumenta: prostorski načrt :ele občine in urbanistični lačrt Rovinja. Delo še ni kon-Sano, gre pa k koncu. Ko bomo meli oba dokumenta, se bomo ahko tudi dokončno dogovorili > novi lokaciji. To pa bo zelo cmalu.44	A ULAGA
KOLEDAR
NALOG
Tudi prihodnji teden se sindikati usmerjajo predvsem'v priprave na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, pri čemer se bodo o tem predvsem dogovarjali v občinskih organizacijah in v osnovnih organizacijah. Vzporedno s tem pa bo seveda delovanje sindikatov usmerjeno v priprave in izvedbo proslav ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte in ob 1. maju — prazniku dela. Tako bodo prihodnji teden tudi podeljevali sindikalna priznanja.
Omeniti kaže v prihodnjem tednu tudi dvodnevno posvetovanje organizatorjev obveščanja v združenem delu, urednikov glasil delovnih skupnosti in vodij informacijskih služb v združenem delu, na katerem se bodo dogovorili, o čem in kako predvsem sproti seznanjati delavce med javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu.
SREDA, 28. APRILA
— Posvetovanje organizatorjev obveščanja, urednikov glasil delovnih skupnosti in vodij informacijskih služb o čem in kako obveščati delavce v združenem delu med javno razpravo o zakonu o združenem delu, ki bo v Piranu.
— Seja komisije republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije za kadrovsko in organizacijsko politiko, na kateri bodo razpravljali o pripravi gradiva o delovanju delegatskega sistema v sindikatu.
— Seja komisije republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravljanja in izvršnega odbora republiškega odbora, na kateri bodo razpravljali o gradivu ,,Uresničevanje ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti v družbenih dejavnostih.44
— Razširjena seja izvršnega odbora republiškega odbora sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva Slovenije, na kateri bodo spregovorili o načrtu delovanja republiškega odbora v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu in o uresničevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti v družbenih dejavnostih.
Uspehi obvezujejo in opozarjajo
Tokrat objavljamo zadnji prispevek iz medobčinskih posvetov v Mariboru, Kranju, Celju, Ljubljani in Novem mestu, na katerih so udeleženci obravnavali problematiko oddiha in rekreacije delavcev. V tem sestavku posredujemo ocene in stališča iz razprave o rekreaciji delavcev.
V razpravi na posvetih je prevladovala ocena, da smo sindikati dosegli v zadnjih nekaj letih izredno lepe uspehe pri vključevanju delavcev v športno rekreacijo. Delavske športne igre so postale pojem množičnosti v rekreaciji v občinah in gotovo vključujejo večje število udeležencev kakor katerakoli druga panoga športa ali rekreacije. Pri občinskih delavskih igrah dosegamo sindikati tako visoko udeležbo, ki v nekaterih občinah celo presega 10 % zaposlenih, da postajamo zavoljo tega tudi premalo kritični do kvalitete celovitih programov rekreacije. Nesporno je namreč tudi to, da telesnokulturno udejstvovanje in rekreiranje delavcev v mnogo preskromni meri „izrabljamo“ tudi za družbenopolitično osveščanje in za mobiliziranje delavcev oziroma da je v teh programih premalo vzgojnih in političnih elementov utrjevanja samoupravne zavesti delovnih ljudi, tovarištva, patriotizma itd.
DELAVSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA
Število udeležencev pri sindikalnih igrah narašča hitreje, kot pa se povečuje aktivnost in udeležba delavcev pri programih rekreacije znotraj TOZD in delovne organizacije. Namen delavskih iger pa je prav v tem, da spodbujajo k čim bolj množičnemu in čim bolj sistematičnemu udejstvovanju delavcev na področju telesne kulture in športa. Izoblikovati bo treba tudi taka merila za vrednotenje rezultatov športne rekreacije v občini, ki bodo onemogočala, da bi TOZD na račun določenega števila vsestranskih športnikov pokrivali celoten program občinskih delavskih iger, pri tem pa zanemarjale aktivnost nekaj sto pasivnih delavcev.
Čeprav se število žensk, ki se vključujejo v rekreacijo, iz leta v leto povečuje, njihova udeležba še vedno ni zadovoljiva. Tudi v bodoče ne bo dovolj, če bodo sindikati le vabili delavke na različne akcije, poiskati bo treba nove oblike in nove programe rekreiranja.
Precej razprav je bilo posvečenih republiškim igram delavcev posameznih sindikatov oziroma panog. Očitno je namreč, da republiška tekmovanja, taka kot so, ne slede vedno ciljem, ki jih imamo sindikati na področju rekreacije delavcev, marsikdaj pa so v nasprotju tudi z novimi koncepcijami, ki se v telesnokul-turnih skupnostih oblikujejo o tekmovalnih sistemih in o konceptu množičnosti. Tako kot občinske delavske igre morajo tudi republiške igre še bolj postati odraz množičnosti in množične udeležbe delavcev v posameznih oblikah rekreacije. Sindikalna organizacija oziroma TOZD, ki ne razvija celoletne aktivnosti rekreacije v določeni panogi in ki ne tekmuje s svojo ekipo v občinskih delavskih igrah, ne more biti udeleženec republiških iger.
Republiške igre bo potrebno prilagoditi tudi splošnim družbenim težnjam za racionalno gospodarjenje s sredstvi, kar pomeni, da jih bo potrebno programsko in organizacijsko čimbolj racionalizirati. Izrečenih pa je bilo tudi več mnenj, naj bi se republiške delavske igre s svojimi programi razširile tudi na področje kulture in prosvete, na srečanja predsednikov sindikalnih organizacij ali predstavnikov samoupravnih organov, na posvete z razvojno in poslovno problematiko ter tako prerasle v širše politične manifestacije delavcev.
NETEKMOVALNE OBLIKE ŠPORTNE REKREACIJE
Čeprav nismo brez uspehov, smo sindikati manj napredovali pri organiziranju netekmo-valnih oblik rekreacije, ki pa so praviloma cenejše in omogočajo vključitev večjega števila delavcev. Gre za znane akcije teci, hodi, plavaj, smučaj, kolesari, streljaj, tekmovanja za trim značko, različne oblike športnih oziroma rekreacijskih dnevov in popoldnevov, planinski izleti, izleti z rekreacijskim programom itd. Posebno mesto imajo različni manifesta-tivni in spominski pohodi, ki so v zadnjem času zanimivi za vse več ljudi. V tem pogledu je vse premalo razvito sodelovanje z drugimi telesnokulturnimi organizacijami, nosilkami rekreacijskih dejavnosti (Partizan — partizanski mnogoboj) in nasprotno, telesnokulturne organizacije se ne vključujejo v programe, ki jih vzpodbujamo sindikati (TRIM program).
Posveti so ponovno opozorili, da razvoja rekreacije delavcev ne smemo graditi le na dobri volji sindikalnih aktivistov. Poleg potrebnih objektov in rekreacijskih površin so pri tem izredno pomembni strokovni kadru Brez strokovnih osnov danes gotovo ni mogoče razvijati takih sodobnih oblik in metod rekreacije, ki bi bile privlačne za delovne ljudi in občane.
Tudi izkušnje nas uče, da je rekreacija delovnih ljudi bolj razvita v tistih DO in TOZD, ki imajo v svojih vrstah strokovnjaka za rekreacijo.
V minulem letu smo pridobili 203 organizatorje rekreacije, kar je veliko več kakor v prejšnjih štirih letih skupaj. Seveda pa je ta rezultat močno relativen, če upoštevamo potrebe oziroma število TOZD v Sloveniji. Zato moramo v prihodnje izobraževanje organizatorjev še pospeševati, in sicer tako amaterskih kakor profesionalnih ter hkrati doseči, da bodo delavci v TOZD in DO odpirali delovna mesta organizatorjev rekreacije ter zaposlovali nove strokovnjake.
FINANCIRANJE REKREACIJE DELAVCEV
O tem vprašanju je bilo na posvetih veliko razprav. Po eni strani težimo k očiščenju sindikalnih proračunov, po drugi strani pa nas telesnokulturne organizacije obremenjujejo z ekonomskimi cenami storitev pri organiziranju različnih tekmovanj, zastavlja se tudi vprašanje racionalne porabe sredstev itd.
Izrečeno je bilo vprašanje ali so sredstva, ki jih delovni ljudje združujemo v telesnokultur-nih skupnostih, tista sredstva, ki naj zadovoljujejo vse telesnokulturne in rekreacijske potrebe delavcev in ali je teh sredstev dovolj. Prevladovalo je stališče, da na ravni sedanje razvitosti družbenoekonomskih odnosov in na osnovi sredstev, ki jih združujemo v telesni kulturi, ni realno niti zahtevati niti pričakovati, da bi lahko telesnokulturne skupnosti v celoti financirale „sindikalne“ programe rekreacije. Zlasti ne programov v TOZD in v organizacijah združenega dela. Zato moramo sindikati mobilizirati dodatna sredstva za sofinanciranje delavskih oblik rekreacije oziroma določenih stroškov o programih rekreacije, ki pomenijo za sindikate poseben interes.
Drugo vprašanje so ekonomske cene, s katerimi nas bremenijo upravljavci športnih objektov in organizatorji delavskih iger. Doseči moramo, da bomo plačevali le dejansko povečane stroške, ki jih uporaba objekta resnično povzroči (dodatno gretje, čiščenje garderob, priprava terenov itd.).
Pri koriščenju sredstev za rekreacijo moramo težiti k večji racionalnosti. Prednost pri financiranju morajo imeti programi in oblike rekreacije, ki z manjšimi sredstvi zadovoljujejo potrebe večjega števila delavcev. V tem smislu je potrebno doseči določeno selekcijo programov.
TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI IN ZVEZE TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ
Rekreacijske dejavnosti delavcev ni mogoče dolgoročno razvijati brez sodelovanja temeljnih nosilcev telesne kulture. Trenutno pa so še vedno primeri, ko v nekaterih občinah izvajajo večino programa rekreacije delavcev organi sindikatov; so pa tudi primeri, ko so izvajanje programov prevzele telesnokulturne skupnosti oziroma zveze telesnokulturnih organizacij, občinski sindikalni organi pa niti ne slede več, kaj se dogaja.
In slednjič, posveti so soglašali z usmeritvijo, da se občinski sindikalni sveti, telesnokulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij dogovore o skupnem delu pri programiranju, izvajanju in financiranju rekreacije delavcev.
EDO GASPARI
Napori slovenskih sindikatov za postopno ukinjanje noč-nih izmen delavk so doživeli veliko odmevnost. V dobrih ' dveh letih smo uspeli skoraj za polovico zmanjšati število ^nsk pri delu v nočnih izmenah. Medtem ko je slovensko Sospodarstvo še 1973. leta zaposlovalo 7.100 delavk v noč-n‘h izmenah, jih zdaj zaposluje le še 3.500, oziroma pred dobrim letom 5.400. Od 33 kolektivov, ki zaposlujejo delavke v nočnih izmenah, jih večina že ima programe, na osnovi katerih bi nočno delo žensk v celoti odpravili do postavljenega roka, to je do 1978. leta. Ponekod so se oprijeli neresnične vesti, da bo možno obdržati nočno delo žensk tudi po tem roku, drugod ugotavljajo, da morajo na osnovi sedanjih ekonomskih pogojev svoje programe popravljati. Velikost teh težav dobi dejansko razsežnost v naši tekstilni Industriji, kjer po ini strani zaposlujejo največ žensk v nočnih izmenah, po drugi strani pa prav tekstilna industrija sama ni in še nekaj čaša ekonomsko ne bo sposobna, da bi rešila ta Problem. Zato smo obiskali predstavnike dveh kolektivov tekstilne industrije, kjer so že doslej vložili veliko naporov za rešitev teh problemov, to je celjsko Metko in mariborsko MTT - TOZD Melje.
V______________;________________________________________J
DOMINIK FAJDIGA: „Danes smo še vsi za ukinitev nočnega dela žensk. Toda kaj bo, ko bomo to delo v resnici ukinili ..
LUČKA FLORJANČIČ: „Gre za dolg te družbe ženskam, na ramenih katerih je slonel povojni razvoj. Kako naj delavka po tridesetih letih dela za strojem še vzdrži vse napore sodobne industrije? ...“
KAREL DIMNIK: Načrtovanja so eno, praksa pa drugo. Bili smo med poborniki ukinitve nočnega dela žensk, zdaj smo med prosilci za podaljšanje . ..“
Dipl. inž. CIRIL TRUCL: Mariborsko gospodarstvo trenutno ni sposobno sprejeti stotine naših delavk, čeprav imamo denar za njihovo prekvalifikacijo.“
USPEHI SO, VENDAR PROBLEM OSTAJA
1 ,triintrideset slovenskih ko-ktivov je letos zaprosilo za do-p jenje za nočno delo žensk.
. stavniki bi strokovni delav-i republiškega sveta Zveze sin-rkatov Slovenije, gospodarske ornice, centra za socialno *ao in drugih inštitucij so obi-21 kolektivov ter opravili Posebno anketo o tem pro-emu. Prisluhnimo najprej tem gotovitvam. Naš sogovornik je “fla ŠENKA NAMAR, strokov-sodelavec RO sindikata de-avcev tekstilne in usnjarske dustrije: „Ugotavljamo, da so postopnim ukinjanjem delov-“rh mest žensk v nočnih izme-nah dobro začeli. V glavnem ®re za kolektive v tekstilni indu-striji, kjer so z modernizacijo Proizvodnje omilili problem •ročnega dela. Modernizacija Proizvodnje pa je možna le z laganjem mnogo denarja. Zna-no. Pa je, da je prav tekstilna ardustrija že doslej mnogo inve-^ 'rala sama, brez večje druž-
DOLGE NOČI ŽENSKIH
NOČNIH IZMEN
pomoči, zato zdaj tega
šiti ht sposobna sama re-, vsega so tu še restrik-^ j1 ^repi, ki se v našem go-spodarstvu nadaljujejo tudi etos. Torej so tekstilci naleteli na rrov problem — na ukinitev “voza surovin, strojne opreme •rr rezervnih delov. Prav ta pro-olem pa je tudi močno zavrl na-&n$kZa 0^Pravo n°čnega dela
Ugotovili smo, da so delovne Organizacije izredno izboljšale elovne razmere delavcev, pred-trsem v tretji, nočni izmeni. Že e rzboljšave so zahtevale mno-S° denarja. Kljub vsemu temu Pa so vse delavke, s katerimi rrro se pogovarjali — proti nočnemu delu.
Res je, nekatere delavke so javile, da so še pripravljene de-,. v nočnih izmenah._Gre v rstvu za dve kategoriji delavk.
Prvi so mlada, neporočena ekleta ali delavke iz drugih republik. V drugi pa so delavke, 1 so zaposlene že trideset in ec let. v pogovoru s temi de-avkami smo ugotovili, da jih se sili v nočno delo boljši zaslužek. Mlade delavke so kategorično zatrjevale, da se bodo
nočnemu delu morale odpovedati takoj, ko si ustvarijo družino. Starejše delavke pa so povedale, da si z nočnim delom, ki jih izredno obremenjuje, izboljšujejo standard . . .“
STROJI MORAJO TEČI V 3 IZMENAH
,,Zaposleni v tekstilni industriji smo v težavnem položaju. Kot sindikalni delavci vztrajamo na stališču, da moramo čimprej ukiniti nočno delo žensk, po drugi strani pa nam ekonomski izračuni velevajo in silijo vzdrževanje tretje, torej nočne izmene, “ pripoveduje DOMINIK FAJDIGA, predsednik osnovne organizacije sindikata proizvodnje v celjski Metki. „Problem smo poskušali rešiti z zaposlovanjem moških. Žal ugotavljamo, da je odmevnost majhna, ker smo pred nekaj desetletji, ko smo razglašali, da je ženska za vsako delovno mesto, moškim vcepili, kako je poklic tkalca izredno ženski. . . V našem kolektivu imamo mnogo primerov, da sta pri nas zaposlena mož in žena. Če delata v izmenah, zvečine pa je prav to, se praktično vidita le v soboto in v nedeljo. Če bi zdaj vprašali delavce, ali so za ukinitev nočnega dela, bi vsi rekli da. Ob ukinitvi pa bo ta problem dobil nove razsežnosti. Vemo, da so v tekstilni industriji nizki dohodki. Prav zato pogosto naletimo na primere, kako si ženske z nočnim delom izboljšujejo standard, čeprav so hkrati kategorično za ukinitev tega nočnega dela.“
O tem, kako načrtujejo ukinitev nočnega dela žensk v celjski Metki, je tekel pogovor z VALTERJEM GORINŠKOM, vodjem analitsko investicijske službe. „Nočne izmene so naš največji problem. Gre za nagrajevanje, za izkoristek strojev. Vemo, da se je tekstilna industrija že vse od vojne sem sama
Ukinitev nočnega dela žensk med željami in stvarnostjo — Sedanji utrip ekonomičnosti duši napore sindikatov — Zakaj nekatere delavke glasujejo za nočno delo — Kako uresničiti načelo, da zaradi ukinitve nočnega dela žensk nobena delavka ne sme ostati brez dela
modernizirala, se sama razvijala in sama nekako životarila. Če hočeš danes v naši panogi uspeti, je to možno samo z najmodernejšo opremo in z velikansko proizvodnjo. Zato morajo stroji teči 24 ur na dan, da prinesejo dobiček.
Mi smo v glavnei. ^važali storitve. Zaradi gospo, ’-.e krize naš zunanji naročnik ni obnovil pogodbe. K sreči smo budno spremljali gibanja na svetovnem trgu in poskušali proizvodnjo planirati tako, da bi čim manj boleče prebrodili tudi te težave. Kljub temu gre za 300 ljudi; vseh praktično ni mogoče zaposliti na novih delovnih mestih, ker nimamo denarja za odpiranje novih delovnih mest. Zato te ljudi poskušamo zaposliti tam, kjer so doma. V glavnem nam je to uspelo, nismo pa zagotovili zaposlitve še za 60 ljudi.
Z odpravo nočnega dela, po naših predvidevanjih bi nam to uspelo dve leti po postavljenem roku, bi ob notranji preusmeritvi in naravni fluktuaciji ostalo nerešenih še 120 ljudi. Torej gre v našem primem za približno 200 ljudi, ki jih moramo zaposliti drugje. Žal je obubožano celjsko gospodarstvo preslabotno za večji gospodarski razvoj, zato tudi ni na voljo novih delovnih mest drugje. Kljub vsemu menimo, da bomo izpolnili mednarodno konvencijo in sprejeta določila, to pa je, da zaradi ukinitve nočnega dela žensk nobena delavka ne bo ostala na cesti. ..“
PROBLEMI ŽENSK V MARIBORU
„Sindikat je med dvema mlinskima kamnoma," pravi KAREL DOMINIK, predsednik konference sindikatov delovne organizacije MTT - Melje, ,,Na eni strani je tu konvencija, katere podpisnik je bila med prvimi tudi naša država, ki veleva takojšnjo ukinitev nočnega dela žensk, po drugi strani pa moraš zaščititi delavca, ker bi s takojšnjo ukinitvijo tega dela izgubil socialno varnost. V našem primem gre za 1.104 delavke.
Bili smo pobudniki in sklicatelji konference vseh tekstilcev Slovenije 1972. leta v Maribom, kjer smo med prvimi načeli vprašanje odprave dela žensk v nočnih izmenah. Zavedali smo se problemov in težav, saj smo že imeli pripravljen program, po katerem bi ta problem rešili s postopno ukinitvijo nočnega dela. Predvideli smo zmanjšanje od 20 do 30 odstotkov. Pred tremi leti smo uspeli število zaposlenih pri nočnem delu zmanjšati za sto, 1974. leta pa seje to število znova povečalo. Da bo absurd večji, smo imeli lani zaposlenih več žensk v nočnih izmenah kot takrat, ko smo začeli z akcijo za ukinitev dela žensk v nočnih izmenah. Gre za 412 delavcev v eni izmeni ali za 1236 v treh izmenah. Zato smo morali pripraviti nov program. Zdaj ugotavljamo, da bi nočno delo žensk lahko odpravili šele 1980. leta, torej dve leti po predvidenem roku."
,,Vsekakor je nočno delo naj-
ODMEVI
Blagajna vzajemne pomoči
K pravilniku o organiziranosti in poslovanju blagajne vzajemne Ponoči, objavljenemu v prilogi Sindikati, 3. aprila, imam k čL9 ^katere pripombe.
Vsem, ki smo kakorkoli sodelovali pri blagajni vzajemne po-m°či» je znano naslednje:
, ~ blagajna, ki posoja le sredstva, zbrana iz minimalnih vlog, ima •oavrna posojila.
"■ ^ listi posojilojemalcev zasledimo večinoma iste delavce.
, ~ Cl. 9 osnutica-predloge s svojimi 5 leti zavira vlaganje večjih ^.°S na brezobrestno posojilo predvsem tistim članom, ki malo ali e ne koristijo posojila.
, Zaradi tega menim, da bi bilo treba čl. 9 spremeniti v toliko, da lahko član zahteval vrnitev vloženega denarja po enem letu ozi-°nia ko bi njegova vloga dosegla določeno višino; navajam primer:
^••nimalna vloga din	5,00
an lahko dvigne celotno vlogo po enem letu lanstva, če ima vloženo najmanj din	300,00
^ pa ko doseže njegova vloga din	300,00
Če član zahteva vrnitev vloge in izpolnjuje pogoje, mu mora blagajna vlogo v celoti vrniti v roku 2 mesecev od dneva zahtevka.
Ob podobnem določilu čl. 9 bi člani vlagali precej več tudi do din 500,00 ali celo več in to iz preprostega razloga; določena vloga je enostavno odtrgana od plače, član ve, kdaj jo bo lahko dvignil in kaj bo zanj a kupil.
Menim, da je posojilo — vloga v blagajni vzajemne pomoči humano dejanje, kar ne bi mogel trditi za tezo v čl. 9.
Bil sem, pred morda 20 leti, v nekem podjetju, kjer smo imeli s pravilnikom vloge vezane na 3 leta. Ko pa smo prešli na eno leto oziroma Ijo je vloga dosegla določeno vsoto, smo imeli člane, ki so vlagali desetino plače, nekaj celo četrtino. Tako smo lahko dajali več posojil in tudi rezerve smo imeli več. Šli smo celo tako daleč, da smo dajali dolgoročna posojila (do enega leta), kratkoročna posojila do pol leta in tako imenovana posojila na bone (posojilo — manjši znesek - ki je bilo obračunano v celoti pri naslednji plači).
Se nekaj me moti: pravilnik predlaga sindikat, v pravilniku pa nisem zasledil člena, ki bi pojasnil, kdo je odgovoren v primeru stečaja samopomoči, ali je to sindikalna organizacija ali podjetje.
UA
večje breme za naše ženske “ trdi LUČKA FLORJANČIČ, predsednica koordinacijskega odbora sindikata MTT, ki je v tem delovnem kolektivu že 25 let in je na lastni koži občutila prenekatero fazo tega dela. ,,Poznam naše ženske, vem tudi, da je prenekateri še kako dobrodošel dinar, ki ga dobi za nočno delo. Toda kljub temu bi se mu vsaka rada odrekla. Vendar, v kaj in kako naj prekvalificiramo našo delavko, ki je po 20, 25 ali 30 in več letih izgorela za tkalskim ali predilnim strojem?
Zato trdim, da odprava nočnega dela žensk ni samo problem MTT, Svile ali še katerega mariborskega podjetja niti ne mariborskega območja, temveč bi ga morali reševati širše, na jugoslovanskem območju. Zakaj bi naj zdaj te delavke, ki so desetletja gradile te tovarne, plačale zdaj še to? Kdo je nas delavce vprašal, kaj menimo o podaljšanju delovne dobe za ženske? Problem nočnega dela za ženske sploh ne bi bil tolikšen, če bi ostali z delovno dobo pri 30 letih! Katera delavka za strojem pa vzdrži 35 let? Pri tem ne smemo pozabiti, da gre za generacije, ki so bile nosilke obnove, ki so bile udeleženke ali žrtve vojne, ki so vsa ta leta garale za to, kar danes imamo. Torej gre za dolg družbe tem delavkam, ki zdaj izgorevajo tudi v nočnem delu."
REŠITEV JE V NOVIH NALOŽBAH
..Za rešitev problema nočnega zaposlovanja žensk smo v MTT naredili mnogo. Trdim, da celo mnogo več kot marsikje drugje," pravi dip. inž. CIRIL TRUČL, direktor delovne organizacije MTT — Melje. ,,Letos bomo kljub vsemu v nočnih izmenah zaposlovali 450 delavk manj, kot smo jih pred leti, vendar gre še vedno za 1.050 delavk, ki pa bodo morale delati še nekaj časa tudi v nočnih izmenah.
Odstopa od konvencije ni. Problem bomo rešili, vprašanje pa je, če ne bo' to v preveliki meri vplivalo na ceno proizod-nje. Obstajajo podatki za lani, da se je v državi v prvih devetih mesecih akumulativnost znižala za 15 odstotkov. Prispevne stopnje tekstilne industrije so mnogo večje od druge industrije, zato smo se tudi tekstilci znašli v nezavidljivem položaju.
Problemov prekvalifikacije je veliko, ker mariborska regija
nima ustrezne industrije, ki bi lahko v letu, dveh zaposlila vse te ženske. Mi zmoremo stroške za prekvalifikacijo, toda kaj, ko ni prostih delovnih mest. Problem nočnega dela žensk zahteva širši program, kot pa samo program za modernizacijo. Nova tehnologija, ki je izredno draga, namreč ne odpira mnogo delovnih mest. Mi smo v zadnjih letih mnogo investirali, vendar s tem še zdaleč nismo rešili niti načrtovanega zmanjševanja obsega nočnega dela žensk. Upali smo, da bomo uspešnejši. Po drugi strani pa so dvomljive tudi nove naložbe, saj vemo, da se poraba tekstila ne more čez noč podvojiti. Tako smo postavljeni pred obilo problemov, pri katerih pa je rešitev vezana na dolgoročno obdobje ali pa celo tako zapletena, daje sami ne bomo mogli rešiti. Na ta problem bi lahko gledali mnogo bolj optimistično, če bi bilo ostalo mariborsko gospodarstvo močnejše. Za rešitev tega spleta pa je potreben čas. Prav zato smo prisiljeni odstopati od že načrtovanih rešitev in jih raztegniti na časovno daljše obdobje. Problem odprave nočnega dela žensk bi po našem mnenju skopnel leta 1980. Tako vsaj kažejo izračuni. Pa še takrat bo ostalo mnogo problemov, ki so vezani na socialno varnost delavca in njegove bodočnosti."
Kolikor vemo, je podoba v drugih delovnih kolektivih podobna tej v Mariboru in Celju. Odstopa le primer litijske predilnice, kjer so število žendc v nočnih izmenah povečali. To pa zato, ker je po prepovedi uvoza povpraševanje po izdelkih litijske predilnice naraslo. Delavci v tem kolektivu so prisluhnili potrebam trga in si z uvajanjem dodatnih izmen poskušajo zagotoviti večji kos kruha že danes. O tem, kaj bo s sprejetimi določili o prepovedi nočnega dela žensk, bodo razmišljali verjetno pozneje. Podobno, kot je to primer v pre-nekaterem kolektivu od triintridesetih, ki so letos zaprosili za dovoljenje, da jim odobrijo nočno delo žensk za letos. Enake prošnje bodo na pristojna mesta romale tudi prihodnje leto in leto za tem. Verjetno tudi pozneje, vendar je vprašanje, če bodo še uslišane. In kaj bo potem? Rekli smo, da nobena delavka zaradi ukinitve nočnega dela ne sme ostati brez kruha, torej na cesti!
JANEZ SEVER
Neizpolnjevanje nalog
Dijaških in študentskih domov je premalo, tisti, ki so, pa so slabi. Zaradi tega živijo mnogi dijaki in študentje, ki se šolajo zunaj domačega kraja, v nemogočih razmerah. To so bile ugotovitve, ki so maja lani pogojile podpis samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente. Da je do takšnega sporazuma prišlo, je pripomogla družbenopolitična akcija tako zveze komunistov kot sindikatov in SZDL, vendar naloge iz sporazuma še do danes niso bile izpolnjene.
Zakaj? O tem so pred dnevi razpravljali na izvršnem odboru republiške konference SZDL Slovenije. Na predlog akcijskega odbora za sanacijo dijaških in študentskih domov v ljubljanski regiji je o odgovornosti za neizpolnjevanje družbenega dogovora razpravljal tudi izvršni komite predsedstva CK ZKS.
Na seji so ugotovili predvsem krivdo republiškega sekretariata za urbanizem, republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje,
ČZP DELAVSKA ENOTNOST SPOROČA,
DA JE PRAVKAR IZŠLA KNJIGA:
prof. dr. DRAGUTIN BOŠKOVIČ, JOŽE JAN, dipl. ing.
LOJZE KERSNIČ, dipl. oec. RASTO MAČUS, dipl. iur. BOJAN PRETNAR, dipl. ing. prof. dr. STOJAN PRETNAR mgr. KREŠO PUHARIČ
INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU
(Osnove za organiziranje)
270 strani, format 20 x 12 cm, trda vezava v imitlinu, plastificiran ovitek
Cena 150.— dinarjev, naročila sprejema ČZP Delavska enostnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/II
izobraževalne skupnosti ter gospodarske zbornice. Ti bi morali organizirati in izvesti akcijo, ki naj bi sledila podpisu samoupravnega sporazuma, vendar se je, denimo, sekretariat za urbanizem za zdaj zadovoljil le z razlago izvajanja zakona o zagotovitvi dela sredstev za gradnjo domov za učence in študente za leto 1976, po kateri stanovanjskih sredstev ni mogoče uporabljati v te namene. No, na seji smo zvedeli, da zdaj sekretariat že pripravlja predlog spremembe oziroma dopolnitve stanovanjske zakonodaje.
Na razširjeni seji izvršnega komiteja so sklenili, naj komunisti v
Komunist
ustreznih republiških ustanovah opravijo vse potrebno, da bodo dotekala sredstva, ki so bila v letu 1975 in 1976 predvidena za financiranje gradnje dijaških domov. Tako bi lahko začeli z gradnjo najpotrebnejših domov v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Vnaprej naj bi tudi ta akcija postala del srednjeročnih programov razvoja. Tudi za to je treba pravočasno izdelati predloge programov in jih vključiti v celoten program. To je naloga republiške izobraževalne skupnosti in komiteja za vzgojo in izobraževanje. Komunisti v republiških upravnih in drugih organih naj tudi ocenijo odgovornost posameznih komunistov do tega, da naloge, ki izhajajo iz podpisanega družbenega dogovora, niso bile izpeljane.
Ker v vseh občinah v dogovoru o razporejanju dohodka za leto 1976 nimajo določila o 0,3-odstotnem izločanju sredstev za gradnjo dijaških in študentskih domov, so zadolžili občinske komiteje v občinah Idrija, Kočevje, Nova Gorica, Velenje, Žalec, Ajdovščina, Metlika, Trebnje, Slovenska Bistrica in Radovljica, da izvedejo ustrezno družbenopolitično akcijo v zvezi s tem problemom.
Ugotovili so tudi, da na takšen način (z izločanjem dela sredstev za stanovanjsko gradnjo) problematike dijaških in študentskih domov ni mogoče primerno in dokončno urediti, temveč jo je treba opredeliti kot odgovorno nalogo združenega dela. Prav zaradi tega ima pomembno nalogo pri tem tudi Gospodarska zbornica SR Slovenije. .
V vseh regijah tudi še ni akcijskih odborov za sanacijo dijaških in študentskih domov. Za izpeljavo te akcije se morajo zavzeti medobčinski sveti ZK.
Ko so govorili o primeru neuresničevanja družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov za sanacijo dijaških domov, so kritično in ostro obsodili tudi metodo, ki jo je pokazal tudi ta primer, čeprav se pojavlja večkrat. Sklenili so, da je treba takšne načine dela dokončno izkoreniniti, ker že v kali onemogočajo samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje. Nesprejemljivo je, da z družbenopolitično akcijo dosežemo podpis samoupravnih sporazumov, ki jih neučinkovita operativna akcija za to določenih in temu namenjenih služb ne uresniči ali sploh ne začne uresničevati. Zaradi tega so vztrajali, da poiščemo krivce.
SONJA TRAMŠEK

FRANCE POPIT, predsednik CK ZKS, na seji sekretarjev aktivov komunistov — neposrednih proizvajalcev:
Akcija za uveljavljanje določil zakona o združenem delu je dejansko akcija za krepitev samoupravljanja in obenem priložnost za oženje fronte vsem tistim, ki jih moti nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Zdaj je prišel čas, da osvežimo razredni pritisk za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov v naši družbi. Pri tem se moramo zavedati, da to terja idejnopolitično diferenciacijo, kajti-zveza komunistov si ne more privoščiti, da bi v svojih vrstah trpela dvoličneže, ljudi, ki navzven in v besedah vselej poudarjajo, koliko jim je do samoupravljanja, v resnici, v vsakdanjem življenju in delu pa niso pripravljeni narediti ničesar, da bi dejansko vplivali na spremi-
njanje obstoječih odnosov. Zdaj je možnost, da tudi zveza komunistov očisti svoje vrste in iz njih izloči tiste, ki očitno delujejo proti njeni politiki, se pravi proti splošnim družbenim prizadevanjem za neposredno oblast delavcev. S tem pa se bo le utrdila moralnopolitična enotnost naše družbe.
CVIJETIN MIJATOVIČ, član nredsedstva CK ZKJ, v pozdravnem govoru na 15. kongresu KP Češke:
Posebnosti in razločki so izraz širine, raznovrstnosti in intenzivnosti sodobnega boja za socializem v svetu in jih je nujno treba spoštovati. In narobe: absoluti-zacija lastne poti in prakse socialističnega razvoja oziroma
kakršnokoli oporekanje samostojne izbire poti boja za socializem neizogibno zožujeta fronto, boja socialističnih in naprednih sil, otežujeta dinamični razvoj socializma v svetu in ne prispevata k enotnosti mednarodnega delavskega gibanja. Sodelovanje med komunističnimi in delavskimi partijami ter vsemi naprednimi demokratičnimi gibanji iu silami na podlagi popolne enakopravnosti, samostojnosti in odgovornosti pred lastnim delavskim razredom in ljudstvom je podlaga, za krepitev resnične solidarnosti vseh naprednih in demokratičnih sil in zagotavlja uspešen "razvoj socializma kot svetovnega procesa.
ZKJ na podlagi teh načel razvija široko sodelovanje z velikim številom komunističnih in delavskih, socialističnih in socialnodemokratskih ter drugih naprednih in demokratskih strank in gv banj in daje najširšo moč in podporo osvobodilnim gibanjem. S takšnim sodelovanjem in podporo ZKJ izpričuje svojo solidarnost in intemacionalizem ter prispeva k boju za socizalizem in napredek v svetu. ■
JAVNA RAZPRAVA O URESNIČEVANJU VLOGE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Prednosti posebnih delegacij
V občini Ravne na Koroškem je izvoljenih 226 posebnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, ki vključujejo v delo kar 1341 delegatov — Izkušnje o prednostih posebnih delegacij
Republiška konferenca SZDL Slovenije bo v maju razpravljala o uresničevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti Kot priprava na to sejo konference poteka zdaj javna razprava, ki naj bi se iztekla do 25. aprila. V razpravi bi morali obravnavati vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo uveljavljanje ustavnih pravic delovnega človeka v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, prav zato morajo ocene temeljiti na dejanskem uresničevanju samoupravnega položaja'in vloge delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
V	specializiranih razpravah, ki ta čas že potekajo po Sloveniji, je bila 19. aprila v občini Ravne na Koroškem taka razprava o delegatskih odnpsih v SIS in ocena izkušenj delovanja posebnih delegacij. Prav tovrstne izkuSnje v občini Ravne so zelo zanimive, zato o ugotovitvah teg3 posveta nekaj več informacij.
Iz ocene, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL Ravne na Koroškem v sodelovanju s predsedstvom občinske skupščine, kakor tudi iz razprave na minulem posvetu je mogoče sklepati, da se samoupravne interesne skupnosti v občini Ravne dobro uveljavljajo, o čemer pričajo konkretni rezultati. V tem razvojuje seveda nekaj razlik med posameznimi SIS, zato bo vzroke za manjšo uspešnost. ponekod potrebno odpraviti.
V	občini Ravne so izvolili
posebne delegacije za SIS družbenih dejavnosti in tako vključili v delo kar 1341 delegatov ali 226 delegacij. S tako številnimi delegacijami so želeli povečati vpliv na urejanje zadev skupnega pomena, da pa pri tem delegati ne bi bili preveč obremenjeni. Zdaj se pred vsako skupščino SIS sestane ustrezna posebna delegacija. Z izvolitvijo posebnih delegacij pa je dosežena izredna množičnost pri razreševanju perečih problemov, saj je skupno z delegati KS in skupščinskega sistema in samoupravnih organov več kot 3000 delegatov. Vsi ti prejemajo gradivo, se seznanjajo s problematiko, oblikujejo stališča, s stališča svoje delegatske baze. Posebnost na Ravnah so torej posebne delegacije, kajti po drugih občinah imajo v glavnem skupne delegacije.
Nemara so bili v dosedanji oceni premalo razčlenjeni dobri
rezultati takega sistema posebnih delegacij, več pa je bilo razprave o tem, kaj je treba še storiti za ustavno uveljavitev SIS. Predvsem so nekatere delegacije še preveč prepuščene same sebi. Za njihovo delo se ne zanimajo dovolj samoupravni organi, družbenopohtične orga-nizacije in tudi vodilni delavci delegacije same v teh primerih pa tudi premalo iščejo stik s samoupravnimi organi in svojo delegatsko bazo. V takih primerih ljudje niso obveščeni o delu SIS in še nimajo možnosti ustvarjalno sodelovati pri raz-reševanju skupnih problemov.
Na ravenskem posvetu pa so se pogovorili tudi o nalogah. Kjer še obstajajo skupne delegacije za SIS, bodo izvolih posebne delegacije. Oblikovali bodo delegatski sistem v tistih OZD, kjer se na novo oblikujejo manjše temeljne organizacije. Skupaj z delavsko univerzo bodo takoj začeli z izobraže-vanjem delegatov. Nedejavne delegate bodo poklicali na odgovornost in jih po potrebi tudi zamenjali. SIS morajo gradivo delegatom pošiljati pravočasno in v primerni obliki. Dogovorili so se tudi, da bodo združili razdrobljene strokovne službe SIS itd.
JURIJ GLAVICA
OD SOBOTE T DO SOBOTE
BOJ PROTI ODTUJEVANJU
Med osrednje politične dogodke minulih dni gotovo sodi seja predsedstva CK ZKJ, ki je potrdila osnutek novega zakona o združenem delu. Izredno pomemben pred začetno javno razpravo je bil prispevek Edvarda Kardelja, ki je novi zakon osvetlil s širših teoretičnih in praktičnih aspektov. Bistvo novega zakona je, da pomeni v dosedanji socialistični praksi zgodovinsko prelomnico, je poudaril tovariš Kardelj saj dobiva delavski razred prvič v roke instrumente, s katerimi bo lahko obvladoval klasično nasprotje med delovno silo in lastnino produkcijskih sredstev na podlagi jasno opredeljenega značaja družbene lastnine. S tem premagujemo odnose prehodnega obdobja, ki so sprva temeljili na državni lastnini, pozneje pa na še ne dovolj opredeljeni družbeni lastnini, kar vse je v nedavni preteklosti tudi porajalo znana nasprotja med delavskim razredom in tehnostrukturo ter birokracijo. Pomen obvladovanja dohodkovnih odnosov pa ni samo v tem, da obvladujejo delavci produkcijske in dohodkovne odnose v temeljni organizaciji, pač pa imajo s pomočjo delegatskega sistema realno možnost, da vplivajo na razširjeno reprodukcijo načrtovanje, združevanje in svobodno menjavo dela v združenem delu, s čimer se tudi v družbi začenja uspešnejši boj proti odtujevanju, odločanju in upravljanju v imenu delovnih ljudi
Tako se na podlagi družbene lastnine, pravice do dela in upravljanja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo lahko uveljavljajo odnosi, ki spreminjajo vlogo države in aparata, postavljajo pa tudi zvezo komunistov in organizirane socialistične sile v izrazitejšo vlogo pobudnikov samoupravne preobrazbe in socialistične demokracije, v kateri ni prostora za konkurenčno bitko strank v doseganju oblasti in monopola, niti države, aparata in enopartijskega sistema, ki bi v imenu delavskega razreda odločal o temeljnih vprašanjih družbenega razvoja in na podlagi državne lastnine ohranjal njegovo odtujenost od
vzvodov oblasti.
To seveda pomeni, da se morajo organizirane socialistične sile trdneje vsidrati v delegatskem sistemu, da bi lahko uspešno premagovale vse, kar zunaj tega sistema še pomeni upravljanje v imenu delovnih ljudi in odtujevanje dohodka, kije ustvarjen z delom in ki bo moral neprekinjeno krožiti skozi temeljne organizacije združenega dela. Skladno s tem bo potrebno tudi izvršne organe in državno upravo temeljiteje samoupravno preobraziti, da bi delovali v interesu samoupravljanja in bili odgovorni za.razvoj samoupravnih odnosov.
Predsedstvo CK ZKS je minule dni organiziralo posvet o krajevnih skupnostih in vlogi komunistov v ustavni preobrazbi teh osnovnih celic naše družbe. Prav gotovo tukaj še niso dosledno uveljavljeni novi odnosi, kar je pred tem pokazala tudi razprava v KS Kolodvor v Ljubljani, ki je opozorila na neurejene odnose in na še ne dovolj ustrezno organiziranost komunistov in socialistične zveze znotraj krajevne skupnosti. Na del problemov, ki nastajajo pri šolanju mladine, je opozorila tudi razprava izvršnega komiteja, ki je temeljito proučil vzroke za neupravičeno zaostajanje pri graditvi dijaških in študentskih domov in nespoštovanje sprejetih samoupravnih sporazumov, ki gaje povzročila prešibka odgovornost in zavzetost njegovih podpisnikov.
Poleg mnogih akcijskih posvetov, seminarjev in delovnih razprav o delegatskem in pravosodnem sistemu ter seveda o gospodarskih problemih, ki nastajajo s prehodom na nov način urejanja upniško-dolž-niških odnosov, je bila za minule dni značilna po-življenja dejavnost organizacij socialistične mladine. Prireditve v „mesecu mladosti", ki je pred nami, naj bi pomenile zunanji izraz teženj mladine, da se odlo-čilneje uveljavi v delegatskem sistemu in v organih samoupravljanja in prevzame nase svoj del nalog in odgovornosti v razvoju samoupravljanja.
-GOK
^PETIH LETIH NAJ BI MODERNIZIRALI 120 KM CEST
Potrebe večje od sredstev
uresničenju obsežnega načrta naj bi pripomogla tudi sredstva, ki bi jih zbrali z razpisom jav-Uega posojila
. V srednjeročnem obdobju do leta 1980 naj bi se v Sloveniji lntenzivno nadaljevala modernizacija magistralnih in regionalnih mimo tega pa je v načrtu zgraditev 66 km avtomobilskih cest.
. celoti naj bi modernizirali 578 km magistralnih in 613 km re-&onalnih cest ter ceste v 21 manj razvitih obmejnih občinah ^morske. Zgradili oziroma modernizirali naj bi nadalje ceste na ^°zjem. Na Primorskem je v načrtu zgraditev oziroma moderni-?cj(? nekaterih cest v skladu s sporazumom, ki sta ga podpisali taujo jn Jugoslavija. Podobne obveznosti glede modernizacije cestne mreže izvirajo tudi iz sporazuma z Avstrijo.
Po sedanji strukturi financi-ranja naj bj v letu 1976 dogra-UUl štajersko polovično (dvo-Pasovno) avto cesto od Hoč do r^oa, ki bi morala biti dokončana že lani. V letu 1977
oi ta cestni odsek podaljšali 56 do Arje vasi. V tem letu je Predviden tudi začetek graditve avto ceste Vrhnika - Dolgi oiost (Ljubljana). Licitacija za Oddajo del je bila že opravljena.
V srednjeročnem obdobju do eta 1980 bo verjetno aktualna odi gradnja avto cfeste od Razdrtega do Senožeč, poleg tega j® obstajajo še dodatni pred-^ogi. in to za morebitno gradnjo oeste od obmejnega prehoda z ^vstrijo v Šentilju do Maribora
dražitev del. Zaradi tega vzroka je bilo treba na primer preložiti graditev cestnega odseka Hoče — Levec od lanskega na letošnje leto, obstaja pa tudi hpjazen, da zaradi enakih razlogov ne bodo prišli v poštev za gradnjo ozi-
roma modernizacijo vsi cestni odseki, ki jih predvideva osnutek republiškega načrta za izgradnjo cestnega omrežja v obdobju do leta 1980.
Kot je znano, je v pripravi razpis javnega posojila za gradnjo oziroma modernizacijo cest v Sloveniji. Vpisovanja javnega posojila naj bi se poleg posameznikov udeležile tudi organizacije združenega dela. V vseh 60 slovenskih občinah so predlog razpisa tega javnega posojila sicer podprli, vendar pa so zahtevali, da naj se bencinski dinar (davek na promet bencina) brezpogojno namensko pre-
usmeri za gradnjo oziroma modernizacijo cestnega omrežja. Le pod tem pogojem bo javno posojilo za ceste deležno podpore širše javnosti, ki bo toliko nujnejša, če upoštevamo, da naj bi po enem od predlogov vsak posameznik v Staveniji vplačal posojilo v višini polovice mesečnega osebnega dohodka, posojilo pa naj bi vplačale tudi organizacije združenega dela, ki jih že tako bremenijo prispevki za samoupravne interesne skupnosti in druge nemajhne pogodbene in zakonske obveznosti.
N.ŽUŽEK
ŽELEZNICA NA SLEPEM TIRU
et za začetek gradnje karavan-Ksga predora.
Za pomembnejše odseke J^agistialnih cest naj bi sklenili družbene dogovore. Za tekoče
Srednjeročno obdobje (1976-1980) drugih cestnih Usekov ni v načrtu, če izvza-rncmo morebiti le dograditev rretjih pasov na najbolj pro-rnctnih točkah dolenjske magi-strale, ki bi jih bilo treba zgra-k* ublažili čedalje hujše ™ °k prometnih konicah nL ostareli, a prometno zelo obremenjeni magistralni cesti.
uresničitev načrta graditve 111 nrodernizacije cestnega omrežja v srednjeročnem obdobju do leta 1980 je kajpak odvisna od razpoložljivih sred-s ®v, katerih obseg ne zadošča, whu tega pa teh sredstev vsako “to zmanjka tudi zaradi po-
Neupravičena zahteva
IS SAP Vojvodine odklonil zahtevo ŽTP Beograd, da kot svoj delež k pokrivanju izgube primakne 179 milijonov dinarjev, in odobril samo 4,7 milijona dinarjev za ta namen
Pokrajinski izvršni svet je pred kratkim dobil pismo s podpisom generalnega direktorja ŽTP Beograd, v katerem omenjena gigantska delovna organizacija prosi vojvodinsko vlado, naj pokrije del izgub, ki odpadejo m SAP Vojvodino: Zaključni račun za leto 1975 navaja izgubo v višini 179 milijonov dinarjev. Izvršni svet je na seji prejšnji teden to prošnjo odklonil in sklenil pokriti le 4,7 milijona dinarjev izpada dohodkov. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje: odkod izvira tolikšna razlika med obema omenjenima zneskoma, med 179 in manj kot 5 milijoni din?
Beograjsko železniško transportno podjetje združuje vsa tovrstna podjetja v Srbiji, v obeh pokrajinah in v Črni gori. Med 53 združenimi TOZD jih je 20 iz Vojvodine. Zaključni račun razkriva, da je to mamutsko podjetje svoje poslovanje v minulem letu sklenilo s 608,5 milijona dinarjev izgube. Od tega je 23 TOZD v Srbiji prigospodarilo 441,6 milijona, 5
kosovskih TOZD 108, 5 črnogorskih TOZD 54,2, 20 vojvodinskih TOZD pa 4,7 milijona din izgube.
ŽTP Beograd skoraj vsako leto svoje poslovanje zaključi z izgubo. Po dogovoru, sprejetem že pred leti, so izgubo „delili“ na osnovi dohodkov, doseženih v prometu, po številu zaposlenih in upoštevaje veljavne tarife.
v KNJIŽNICI SINDIKATI JE PRAVKAR IZŠLO:
št. 9: Bogdan Kavčič:
SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU
Cena 40. — din
VTISKU: št. 10: Roman Albreht:
Nov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve
(Pogledi na nekatera idejnopolitična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in družbene preobrazbe na ustavni podlagi)	Cena 20.— din
Naročila sprejema ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/11.
— ----------------------——----------Odreži in odpošlji ČZP Delavski enotnosti-
NAROČILNICA
Nepreklicno naročamo pri ČZP Delavska enotnost iz Ljubljane
izvodov brošure št. 9 (Bogdan Kavčič) po 40.— din izvodov brošure št. 10 (Roman AlBreht) po 20.— din
Brošure pošljite na naslov:
Kraj in poštna štev.:
Izjavljamo, da bomo naročene brošure plačali v roku 15 dni z virmanom, s čekom (ustrezno podčrtajte!)
Kraj in datum:
Žig in podpis naročnika:
Čeprav so zaključne račune za leto 1975 oblikovali po TOZD, je beograjsko železniško transportno podjetje za ,.razrez" in pokrivanje izgube izbralo merila iz prejšnjih let. Tako seveda neupravičeno terja pokritje izgube v višini 179 milijonov din.
Poudariti velja, da železnica lani ni dosegla planiranih dohodkov tudi zaradi tega, ker ni uveljavila leto poprej sprejetega družbenega dogovora o tarifah v blagovnem prometu.
Kakorkoli pa že obračamo in katerokoli merilo za ugotavljanje poslovnega rezultata pri tem uporabimo, je vendarle res, da se je železnica znašla v nezavidljivem položaju. Brez družbene pomoči ne more več živeti. Strokovnjaki železnice in nosilci upravnih in družbenih dolžnosti zato skupaj iščejo izhod iz nastalih razmer.
K razreševanju problemov bo nedvomno v dobršni meri pripomogla pred dnevi ustanov-ijena samoupravna interesna skupnost za železniški promet, ki je pogoj za osamosvojitev vojvodinskih železnic. Rešitev je vsekakor v uresničevanju resničnih samoupravnih in dohodkovnih odnosov. Vsakršna drugačna rešitev bi pomenila stransko pot, ki bi železnico popeljala na slepi tir.
J.N^
Planiranje — ne le na papirju
V Jugoslaviji imamo dvajset tovarn kmetijske mehanizacije, štiri ali pet izdelovalcev TV sprejemnikov, tri proizvajalce bele tehnike - v kratkem se jim bo pridružil še četrti, tri elektronske tovarne ... Vsaka izmed omenjenih tovarn izdeluje skorajda natanko takšne izdelke, kot sorodna podjetja;
dBP
ob tem pa so v neredkih primerih proizvodne zmogljivosti ene same tovarne večje, kot so potrebe na domačem trgu. Tako je v beli tehniki, pri TV sprejemnikih, zlasti barvnih, pri elektroniki, tovarnah kmetijske mehanizacije. Podobno je v tekstilni industriji, industriji pohištva, usnjarsko-pre-delovalni industriji. .. Kdo ve, koliko izmed 450 tovarn ali obratov, ki smo jih začeli graditi v zadnjih dveh letih, ima natanko takšen proizvodni program kot konkurenčna tovarna. Ali koliko od kolektivov, ki so se odločili za investicije, je predvidelo, da bo s svojimi izdelki pokrilo vse domače potrebe, obenem pa računa še na izvoz?
Takšnemu kaosu, vanj sodi tudi tistih 15 novih obratov za proizvodnjo čevljev, ki so zrasli v lanskem letu kljub očitni krizi, ki je zajela to dejavnost, pravimo pri nas načrtovanje. Ob tem samo ponavljamo že zdavnaj ugotovljene in torej znane resnice, če dodamo, da so marsikje planirali povsem neusklajeno s sorodnimi podjetji ali baznimi dejavnostmi, da so se podjetja odločno prelahko odločala za gradnjo novih zmogljivosti: ne da bi proučile domači in tuji trg, skratka brez zagotovila, da bodo lahko izdelke tudi prodala in ustvarila takšen dohodek, ki bo zagotavljal socialno varnost zaposlenim. Težav pa so potem krivi sistemski ukrepi, češ da ne zagotavljajo primernega položaja na trgu in enakopravnih pogojev gospodarjenja. In tako dalje.
Žal se v gospodarstvu kljub očitnim slabostim stihijskega razvoja posameznih dejavnosti vse prepočasi in preveč medlo odločajo za dogovarjanje o skupnem planiranju razvoja. Tako ravnajo celo v primerih, ko so raziskave trga povsem nedvoumno pokazale, da čez nekaj let trg ne bo mogel spre-
jeti tolikšne proizvodnje. Proizvajalci	traktorjev,
denimo, že dve leti skušajo uskladiti svoje proizvodne načrte. Kljub temu še vedno kaže, da bodo v Jugoslaviji v letu 1970 izdelali blizu 200 tisoč traktorjev, medtem ko jih naše gospodarstvo ne bo potrebovalo več kot 60 tisoč. Nihče pa ne more zagotoviti, da bodo preostale količine lahko prodali na tujem trgu. Tako je tudi v mnogih drugih dejavnostih, od tekstilne industrije prek pohištvene do - v resnici bi težko našli dejavnost, v kateri proizvodne zmogljivosti vsaj v posameznih vrstah proizvodnje niso podvojene, potrojene . .. Naloge, ki se odpirajo ob uresničevanju prave vsebine družbenega planiranja, so zavoljo takšnih razmer še tolikanj bolj težavne; treba je zagotoviti, da bodo v tem procesu delavci zavestno in solidarno reševali različna protislovja in družbeno nesprejemljive posledice delovanja trga. Kje je v tem primeru vloga in mesto sindikatov?
Ce izhajamo iz ugotovitev, da je dosedanja praksa dajala delavcem le formalne možnosti, ki pa jih v resnici niso mogli uresničevati, potem lahko zatrdimo, da je sindikatom zagotovljeno prostrano bojno polje.
Vsekakor je treba ob tem ugotoviti, da so imeli delavci predvsem formalne, manj pa dejanske pravice ob planiranju tudi zavoljo tega, ker se je sindikat kot najbolj množična organizacija delavcev preveč ukvarjal le s samoupravnimi postopki, v vsebino dokumentov pa se praktično ni spuščal.
Na sindikatih so sedaj trdno odločeni, da bodo na področju družbenega planiranja drugače poprijeli za delo: bolj poglobljeno, predvsem pa mnogo bolj odločno - proti družbeno škodljivim oblikam planiranja. Sklepi so sicer zapisani v skopi obliki, vendar je njihov zven povsem nedvoumen. Nič več planov, ki so podobni resolucijam in brez nujnih količinskih kazalcev, nič več planov, ki bi pomenili račune brez krčmarja. Vsekakor pa bodo sindikati terjali, da vsebujejo plani vse aspekte planiranja - gospodarskega, socialnega, prostorskega - da vsebujejo stabilizacijske elemente (boljše, racionalnejše rešitve v pridobivanju dohodka) ter da bodo delavci v resnici nosilci družbenega planiranja.
B. RUGELJ
SATURNUS POVEČUJE PROIZVODNJO SVETIL_____________
Žarometi svetijo v bodočnost
V novih prostorih bo Saturnusova TOZD Avtoelektrika pokrila potrebe domače industrije in trga, z izvozom tretjine izdelanih svetil pa tudi lastne potrebe po uvozu repromateriala
V industrijski coni v občini Moste-Polje je Saturnusova TOZD Avtooprcma, ki izdeluje svetila za motorno industrijo, začela proizvajati v novo zgrajeni tovarni. Avto-elektrike je najmlajša panoga Saturnusa. Razvijati se je začela po vojni s sodelovanjem s TAM in JLA. Kmalu si je pridobila vso našo motorno industrijo in še danes je edini proizvajalec svetil te vrste v državi. Pred skoraj desetimi leti so prodrli tudi na tuji trg: leta 1968 so Citroenu dobavili prve žaromete za diano; danes so že edini dobavitelji. Poleg tega zdaj trgujejo tudi z vsemi francoskimi proizvajalci avtomobilov, s Volkswagnom pa so sklenili pogodbo za dobavo žarometov za model golf. V ostri konkurenci so si priborili naročilo Kamskega zavoda
za težke tovornjake in sklenili pogodbe v vrednosti vče milijard din. Ob tem pa so imeli vse več težav s prostorsko omejenostjo. Že leta 1962 je bil njihov specializiran obrat polno zaseden. Ce so hoteli še naprej uspešno zadovoljevati vse večje potrebe trga in ohraniti visoko stopnjo kakovosti, so morali začeti misliti na nove prostore. Leta 1972 in 1973 so temeljito raziskali tržišče, sestavili idejni program in do oktobra 1974. leta so zbrali vsa potrebna dovoljenja in soglasja bank. V manj kot dveh letih je bila tovarna zgrajena. Uspeh je toliko večji, ker so pri pripravah in gradnji v veliki meri sodelovali Satumusovi strokovnjaki. Tudi sredstva so večinoma sami prispevali. Kar 54 odstotkov investicije, katere
vrednost presega 100 milijonov din, so krili sami, 39 odstotkov so jih pokrili z domačimi in le 7 s tujimi krediti. To jim je uspelo z združevanjem sredstev celotne OZD; delavci so se odpovedah celo novemu počitniškemu domu.
V novi tovarni bodo že letos povečali obseg proizvodnje za 90 odstotkov. Leta 1955 so proizvedli kakih 100 ton žarometov in drugih svetil, do leta 1975 se je ta količina dvignila na 1700 ton, letos pa nameravajo proizvesti znatno več kot 2000 ton svetil. Še naprej bodo skušali zadovoljiti predvsem potrebe domačih naročnikov, vendar bodo tretjino izdelkov izvozili ter tako dobili devize za nakup materiala, ki ga doma nihče ne izdeluje — na primer določene vrste stekel.
PE
ljudje med ljudmi
ljudje med ljudmi
plllil!!!!lllllllllil!llllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||illlil||||jjilll]|||||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||||||||||||||||]|||||||||||||illlllllllllllll|j||||||||||||f||||||||||||||||||||||||||
1 DOKUMENTI Z RAZSTAVE ARHIVA SR SLOVENIJE
Ivan Cankar in delavsko gibanje
Na razstavi Ivan Cankar in delavsko gibanje, ki jo ob stoletnici Cankarjevega rojstva prireja Arhiv SR Slovenije v Modemi galeriji v Ljubljani, bodo prikazani številni dokumenti o družbenem izvoru Ivana Can-
kumenti o delavskem gibanju v njegovem času.
Ivan Cankar, osmi izmed dvanajstih otrok trškega krojača, je imel neveselo mladost, prezgodaj zagrenjeno s socialnimi krivicami in spo-
kaija, našega naj večjega pisatelja in oblikovalca slovenske besede, o tem, kako je to vplivalo na njegove poglede, politično opredelitev in na njegovo vključitev v delavsko gibanje z vstopom v takratno delavsko Jugoslovansko socialno demokratično stranko, o njegovi kandidaturi na državno-zborskih volitvah, o njegovi revolucionarni in pronicljivi politični-misli, ki se je pogosto močno razlikovala od uradnih stališč stranke, in o njegovem stališču o vlogi delavskega razreda v boju za narodno in socialno osvoboditev, ki je bilo vtkano tudi v vodilne misli našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Prikaz te pohtične poti Ivana Cankarja bo dopolnjen z do-
znanji krivičnosti takratnega družbenega reda. Čeprav ga je v ljubljanski srednji šoli bolj kot vse materine skrbi in bolečine zanimal en sam Prešernov sonet, ga je življenje na Dunaju, v delavskih četrtih in pa zasledovanje dogodkov v Sloveniji pripeljalo do spoznanja, daje tudi „pri nas tam doli potrebna reformacija in revolucija v političnem, socialnem, v vsem javnem življenju,“ in da mora tej reformaciji delati pot literatura. Na tq poti pa je Cankar vse življenje marljivo delal. Življenje v dunajski delavski četrti, kjer je gledal dan za dnem stvari, ki bi morale tudi duševno plitkega in v srcu revnega človeka siliti k premišljevanju, ga je izklesalo v socialnega književ-
nika, v socialista in mu porodilo tudi veliko vero o zmagovitem in šumnem pohodu brezimnih in izkoriščanih delavskih množic, ki si bodo skovale boljšo bodočnost.
Do prvega neposrednega stika s slovensko socialno demokracijo je Cankar prišel leta 1899, ko je na prošnjo socialističnega voditelja Etbina Kristana napisal kot svoj prvi prispevek za prvomajsko številko lista Delavec — Rdeči prapor revolucionarno pesem Svečanost v Varšavi.
Svojo pot do so-.cialne demokracije je Cankar v poglavitnih črtah narisal v avtobiografski črtici Kako sem postal socialist. V njej piše, da ga je do nje pripeljala krivičnost družbenega reda, ki se je ,Jcar na cesti razkazovala in razmahovala v vsi svoji brezsrarhni go-loti“, vsakdanji stik z dunajskim delavstvom, navedel pa je tudi vpliv Krekovih Črnih bukev, kmečkega stanu, ki so mu obudile zanimanje za socialna vprašanja, trpkost življenja, stud do klerikalne in liberalne ter krščanskosocialistične politike ter naposled znanstveno spoznarge. O slednjem, znanstvenem spoznanju, je zapisal: ,,Prav kmalu pa sem tudi občutil, kar sem krepkejše občutil pozneje, ko sem bral znanstvene knjige o socializmu: da ne berem novega, tujega evangelija, temveč da sem bil vse to spoznanje že ob mukah in dvomih sam v sebi doživel; ter da sta mi znanost in zgodovina le dodobrega dokazali, kar mi je bilo povedalo življenje samo.“ V pismu dr. Alojzu Kraigheiju v fe-bruaiju 1910. leta pa je Cankar zapisal: „V socialno demokracijo me je poleg teoretičnega spoznanja privedlo v prvi vrsti prepričanje, da bd naša narodna prihodnost zagotovljena le tedaj, kadar bo uresničen narodnostni program so-dalho-demokratične stranke: popolna narodna avto-nomija z vzakonjenim varstvom manjšin.11
J. K.
^Illlllllllllillllllllillllllllllillllllllllllllllllllllllllll|j||||||||!l||!llllllll|||!lll|||illlllllill!|j|||||||||||||||j|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||j||l
24. april 1976 stran
NOVATORSTVO V ELANU
■■■■
Ker tovarna ne more kupiti tehnologije za svoje potrebe, veliko tehničnih problemov rešujejo ideje njenih delavcev
Elan je danes pojem vrhunske kvalitete, prvak v ostri konkurenci proizvajalcev zimskošportne opreme. Z njegovim zaščitnim znakom na smučeh zmagujejo favoriti belega športa. Kar 85 % Elanovih artiklov gre v izvoz, zato je nujno in razumljivo, da morajo elanovci napeti vse sile ih izkoristiti vse možnosti, da z vrhunsko kvaliteto izdelkov ohranijo svoj ugled v svetovni konkurenci proizvajalcev smuči.
Ker pa vemo, da se pri proizvodnji smuči in druge športne opreme ne da kupiti tehnologije in da vpogleda v tuje tovarne ni, so v Elanu v celoti vezani na lastne konstrukcije in lastne tehnoldške izboljšave. Gotovo je za takšno nenehno izpopolnjevanje izdelkov potrebno organizirano sodelovanje strokovnjakov in delavcev, ki se jim ob neposrednem stiku s proizvodnjo porajajo nove zamisli in predlogi za izboljšave.
NA ROB DRAŽJIH OSKRBNIN V VRTCIH
Preplah zaradi enega...?!
»Trnovski primer« ni osamljen, saj so se za zvišanje mesečnih oskrbni110^°čili vsj ljubljanski vzgojnovarstveni zavodi — Sleherna podražitev razumljivo povzroči niec| Prizadetimi precej hude krvi...
Precejšen preplah, celo majhno ogorčenje,je pred dnevi povzročila med starši — otrok varovancev v vzgojno varstvenih zavodih v Ljubljani, novica o zvišanju mesečnih oskrbnin. Med vrtci, ki so staršem med prvimi „napovedali“ višje oskrbnine, je bil vzgojnovarstveni zavod v Trnovem. Zgolj „napoved“ vodstev vrtcev, da morajo s 1. aprilom zavoljo težkega materialnega položaja povečati oskrbine za dojenčke in predšolske otroke, skratka za vse, ki uživajo organizirano družbeno varstvo, je bilo „presuhoparno“ pojasnilo za prizadete starše.
Zato smo se tudi odpravili na obisk v trnovski vrtec. Da bi slišali še drugo, neprizadeto stran, se je našega pogovora poleg ravnateljice vrtca Anice List udeležil tudi Janez Rudolf, sekretar samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Vič-Rudnik.
»Res je, da smo na zadnjem roditeljeskem sestanku sporočili staršem naših varovančkoV neprijetno novico o podražitvi • oskrbnin, vendar moram takoj povedati, da so nas do te odločitve pripeljali številni razlogi..., je povedala ravnateljica Listova in nadaljevala:
»Poglejte, živimo od mesečnih prispevkov staršev in od vsakoletne finančne podpore mestne izobraževalne skupnosti. Če vsaj približno vemo, koliko bomo dobili od staršev, se nam ta čas niti ne sanja, kolikšen bo letošnji delež izobraževalne skupnosti. Ker pa poslujemo podobno kot gospodarske organizacije, torej moramo v poslovanju znati čiste račune, so se vodstva vseh ljubljanskih vrtcev ob soglasju SIS otroškega varstva in izobraževalnih skupnosti dogovorna, da s 1. aprilom zvišajo mesečne oskrbnine za varstvo dojenčkov in predšolskih otrok. Na podražitev v prvi vrsti vpliva predvideno povečanje osebnih dohodkov in življenjskih stroškov.'1
O tem, da življenjski stroški, ki najbolj ogrožajo osnovno dejavnost vzgojno varstvenih zavodov, naraščajo krepko že med letom, ne more biti več nobenega dvoma. Na drigi strani pa se višina mesečnih oskrbnin v vrtcih kljub temu med letom ne spreminja. To pomeni, da so oskrbnine določene na začetku leta, zato starši ne občutijo bremen naraščajočih življenjskih stroškov v primerih, ko gre za organizirano družbeno varstvo njihovih otrok.
RAZLIČNE STORITVE PO VRTCIH
Po zatrdilu Janeza Rudolfa vpliva na oskrbnine še marsikaj drugega. Med posameznimi vrtci so precejšnje razlike ... V kakšnem smislu?
»Nekateri nudijo za razliko od drugih dejansko celotno oskrbo, torej standard na pričakovani ravni..,. Med vrtce, ki to svojim varovancem dejansko nudijo, sodi tudi trnovski. Druga plat medalje ' je določanje višine mesečnih oskrbnin.1*
Za ponazoritev: oskrbnine se določajo po posebni lestvici poprečnih mesečnih dohodkov na družinskega člana. Starši so raz-
vrščeni v 11 skupin, z najniŽl^J^čnirn dohodkom 900 di-naijev na družinskega člana & . s. ™ več kot 2070 dinaijev. Tako so, denimo, plačevali dosleL^rsi v trnovskem vrtcu z najnižjim poprečnim mesečnim 4°”toIej ?nna družinskega člana 294 dinarjev za predšolskega otroka- .J 0 % ekonomske cene vrtca, z ,,naj višje*' lestvice pa 686 d®. ^ ali 70% ekonomske cene. Varstvo za dojenčke je seveda P16	~ če je znašal poprečni
mesečni dohodek na družinskega ., e do 900 dinaijev, so doslej starši plačevali 390, z dohodkom', 'j°t 2070 na 911 dinariev.
Obisk v tovarni Elan nam je razkril mnogo zanimivega in posnemanja vrednega prav s področja izumiteljstva, ki mu danes posvečamo še vedno premalo pozornosti in ki Elanu pomeni enega od pogojev za renome njegovih izdelkov.
Maks Vrečko je vodja proizvodnje smuči in hkrati predsednik komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Ta komisija zbira predloge, jih pregleda in odloči, kateri so primerni za realizacijo. Komisija deluje skoraj tako dolgo, kot obstaja podjetje, Maks Vrečko pa je njen predsednik že šesto leto.
Kaj je narekovalo ustanovitev te komisije?
»Ker tovarna ne more kupiti tehnologije za svoje potrebe, so veliko tehnični problemov rešile ideje naših de-
lavcev," je povedal tovariš Vrečko. „Bilo je nujno, da te avtorje na neki način stimuliramo in tako seje rodila zamisel komisije za izume. Vsak predlog, ki ga je mogoče realizirati, dobi idejno nagrado 100 dinarjev, ne glede na to, ali ga pozneje uporabimo ali ne. Predlog potem obravnava eden od vodij posameznih dejavnosti - telovadnega orodja, smučarije, obrata plastike ali inštituta Elan. Tehnologi s posameznih področij naredijo predračun. Izračunamo še stvarni izračun prihranka v enem letu in z različnimi odbitki iz preostanka, ki je ostal, izračunamo odstotni delež za avtorski honorar. Ta pa se spreminja s faktorjem delovnega mesta - čim nižje je delovno mesto, tem bolj je inovacijska dejavnost stimulirana in predlog višje nagrajen. Za enako idejo dobi delavec
starši plačevali 390, z dohodkom 'šj'^U[ Ž070 pa 911 dinaijev. »Oskrbnine bomo povečali za ^J^ziroma 11 %. Ne razumem
UiUlIt L/ vy 1 i	V k/ c*-*-*	^11 -*• X /č/*.	1 LAJ1 JLV/i 11
pa preplaha med starši, da boo0 j\feJ kar naenkrat plačevali za varstvo svojega dojenčka 159 staf^ očakov. Očitno ure nri nri-za nepoučenost, dojenčkov ali pred
varstvo svojega uojencKa id? , -^-oivov. ucitno gre pri zadetih za nepoučenost. Saj bo Um v bodoče plačevali varstvo dojenčkov ali predšolska k tisti z najnižjimi doho
pri pri-evali za
m	najnižjimi dohodki
30%, z najvišjimi pa 70% ekojL/^® cene. Za dojenčke bodo morali tako prvi odšteti nekaj vecu0, drugi pa približno 1100 dinaijev...*, pojasnjuje nejw rTl0 odločitev o zvišanju oskrbnin ravnateljica vrtca.	.
Vsa stvar je torej v tem. »Trno . P^mer" pa> da bo popolno, ni osamljen med ljubi]2' vrtci. Zavoljo dejstev, ki smo jih omenili že na začetku u3 jjgiu1’52'. so se vsi vrtci odločili povečanje mesečnin oskrbni11'	njinii pa trnovski ni
ostati izjema.
nogel
IVO VIRNIK
iz neposredne proizvodnje več kot inženir. Prepričani smo, da je tako nagrajevanje pravilno, saj sodijo konstrukcije in zamisli visokokvalificiranih strokovnjakov v okvir njihovega delovnega mesta."
V zadnjih dveh letih je dobila komisija 172 predlogov. Če upoštevamo, da je v Elanu zaposlenih 850 ljudi, je to zelo visoka številka. Seveda vsi predlogi niso bili uporabni, 50 % pa so jih realizirali in s tem v marsičem izboljšali kakovost in tehnično dovršenost svojih izdelkov.
»Kakšne zamisli posredujejo vaS delavci komisiji za izume? “
»Največ predlogov je v zvezi ? smučmi - denimo sitotisk zgornjih oblog, vlitek za poliuretan smuči, kovinski modeli in še marsikaj. Naj povem, da so marsikdaj izumi naših delavcev izvirni v svetovnem merilu. Tako sta na sejmu smuči v Muenchnu sitotisk zgornjih oblog kot novost predstavila samo dva proizvajalca, vlitek za poliuretanske smuči pa izdeluje samo naša tovarna."
In kdo so ljudje, ki pripravljajo največ izumov? Predvsem delavci in tehnologi iz neposredne proizvodnje, ki so že dlje zaposleni v Elanu. Dolgoletne izkuaije jim narekujejo'marsikatero idejo, zato se v Elanu trudijo, da bi bili delavci zaposleni pri njih čim dlje.
Tovariš Vrečko nam je povedal, da se p število prijavljenih izumov v zadnjih dveh letih zelo povečalo. K temu je pripomogla tudi ažurnost komisije, ki predloge sproti obravnava, nagrajuje in spodbuja k čimprejšnji realizaciji. To pa daje delavcem občutek, da je njihovo delo, njihova ustvarjalnost koristna in zaželena. Pa ne gre samo za občutek: brez inovatorstva Elanovih delavcev bi delo v tovarni sicer teklo po ustaljenih tirnicah naprej, takega napredka pa ne bi bilo in marsikateri problem ne bi bil rešen. Navsezandje lahko zapišemo, daje to tudi eden od vzrokov, da se Elanov zaščitni znak blešči domala na vseh smučiščih in je enakovreden partner najboljšim znamkam smuči svetovne proizvodnje.
BREDA BERNETIČ
CZP DELAVSKA ENOTNOST OBVEŠČA VSE NAROČNIKE
avtentičnega besedila
OSNUTKA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU,
ki smo ga založili za Knjižnico Skupščine SFRJ kot 3. zvezek XIII. serije, da je vtisku uradna
OBRAZLOŽITEV OSNUTKA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
kot4. zvezek XIII. serije Knjižnice Skupščine SFRJ
Vsem naročnikom osnutka Zakona o združenem delu bomo pričeli pošiljati obrazložitev osnutka zakona prihodnji teden.
Cena obeh zvezkov skupaj je 30. — dinarjev.
Nadaljnja naročila še sprejema ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/11.
Nepreklicno
Ljubljane
naročamo pri ČZP Delavska enotnost iz
izvodov Osnutka zakona o združenem delu in Obrazložitve osnutka Zakona o združenem delu 3. in 4. zvezek serije XIII. Knjižnice Skupščine SFRJ po ceni 30.— dinarjev za komplet.
Zvezka pošljite na naslov:
Kraj in poštna štev.
Izjavljamo, da bomo naročena zvezka plačali v roku 15 dni z virmanom, s čekom (ustrezno podčrtajte!)
Kraj in datum:
Žig in podpis naročnika:

POD ČRTO
Solidarnost kot žepni robec
Prisedel je - rekel je, da 53 „ Pet minut, toliko da si oddahne - zate J neSa obraza, molčeč... Dobro, v življePr pride in gre in med prijatelji je m°č L ek-ateri teman oblak odgnati s prijazno besef jh,-
„Kaj boš, “ pravim, „v ^V^š v redu odnose, z delom si zadovolF’ J^or vem, in pred kratkim si celo dobil n‘%irJ,.0vanje... “ „Stanovanje!“ Prav	Videti je
bilo, da sem s svojim prilog0,. .Seštevanjem življenjskih zadovoljstev, M lahko štel med udobja njegovega šivflenL J!e^°te odprl zapornico, skozi katero se jav
„Zdaj me boš še ti pital s staiJ«nkm? “
Res, dobil sem ga. Solidaf1 . stanovanje, a če bi vedel, koliko jih b0 j^l požreti zaradi njega - vsaj tako se M Izdi - nikoli ne bi vzel ključev.	. „
Kakor veš, kar celo nase,ne J velja za solidarnostno. Že od prvega nam menda začeli lepiti na hrbte soliden1 e vzdevke. S sosedi se kar dobro razume^1’ so prijetni in prijazni in otroci so se že P° rm_ urah igrali skupaj, kakor bi od ssaleS « na istem dvorišču, toda senca Pre^el h0hn •frav Pa^la čez nas in čeprav se je raZ. hja pomlad, menda sonce v naše naseli ‘on ne more posijali...
Se nisi nič slišal? Daj, ^3 ne morem verjeti Zmerjajo nas s ciganl	s čim še
in menda smo za malomes *o popegiano soseščino prava zbirka lena .Urnazancev. Veš, kaj ti bom povedal? njjdeš v vsem mestu tako lepo urejeno . > ves] de mi najdeš nemarno odvržen PaP 'c. me lahko
potegneš za jezik! Vsem bi lahko bili za zgled, kako je treba skrbeti za svoje okolje. .. Vendar, ne! Žaljivke naraščajo kot plima Včeraj sem celo slišal, kako mora poštarja spremljati miličnik, če ima pri sebi nekaj več denarja in — kaj bi govoril saj mi gnus prihaja do grla...“ Skušal sem potolažiti prijatelja, češ da tradicionalno večemiško prežvekovanje novic pač ne pozna meja in ,,nekaj pač mora imeti" in da se bodo ljudje že unesli, ko jim bo .^manjkalo začetnega zagona" in se bo solidarnostno naselje tudi čustveno zraslo z okolico.
,Jdorda," je rekel „Morda imaš prav, vendar ti moram povedati, da me je prav pred uro razneslo, ko mi je direktor ljubeznivo postregel z razlago, naj se že neham peniti, ker imam vendar solidarnostno stanovanje in bi mi tudi to - če že nič drugega, se razume - lahko kaj pomenilo.
Pravzaprav ima lahko srečo, da ga nisem razčesnil... Ali sploh razumeš? On in vsi njemu podobni in sorodni elitniki so prav tako kot jaz dobili stanovanja na krožniku. Že pred davnimi leti in niti dinarja jim ni bilo treba primakniti svojega. Res, takrat ni nihče na velik zvon obešal solidarnosti in podobnih zadev. Dobili so družbena stanovanja in so zaradi tega še vedno lahko ostali spodobni ljudje. “
Govoril je še... Vznemirjeno, silovito, kakor bi besede „vlekel iz jeter". Počasi sem ga razumel Kako ga tudi ne bi!
Solidarnost je pač lahko tudi kakor žepni robec, v katerega se vsak usekne, kakor se mu ravno zdi...
Tig
Leta 1973 so v podjetju Ilirija ustanovili organ samoupravne delavske kontrole, njegov prvi predsednik pa je bil Slavko Košir. Da bi si pridobil ustrezno izobrazbo ter se tudi strokovno usposobil, se je naslednje leto vpisal na srednjo politično šolo in jo uspešno končal. Lani se je vrnil v podjetje, ki se je med tem združilo v ILIRIJA-VEDROG. Postal je predsednik centralnega sveta delavske kontrole.
— Tovariš Košir, po vrnitvi v podjetje vas je čakalo veliko dela.
— Centralni svet delavske kontrole v podjetju se je tedaj ukvaijal predvsem z združevanjem z Vedrogom, kot tudi z urejanjem samoupravnih aktov. Včasih je prihajalo do neskladij, ki smo jih morali urediti. Poudaril bi tudi, da smo bili med prvimi, ki smo izdelali pravilnik delavske kontrole in začeh z delom.
Zdaj imamo v podjetju tri svete delavske kontrole, in sicer v TOZD Ilirija, TOZD Vedrog ter centralni svet. Sveti so enakopravni, le poudarek njihovega dela je različen. Naša glavna naloga, torej centralnega sveta, je preveijanje poslovanja podjetja v celoti.
— Katere so bile doslej naj-večje nepravilnosti v podjetju, ki ste jih odkrili in ali so kakšne ovire pri vašem delu?
— Kot je znano, vlaga podjetje ogromna sredstva v pro-
SLAVKO KOŠIR IZ ILIRIJE-VEDROG
Sem za izmenjavo izkušenj
pagando, tako da je še posebna pozornost delavske kontrole veljala ekonomski propagandi. Doslej ni bilo večjih nepravilnosti, če odštejem revijo Frizer, ki izhaja v Beogradu in s katero poslovno sodelujemo. V to revijo smo vlagali precej denaija — približno 800.000 dinaijev letno, pri tem pa je prihajalo do nekaterih zlorab in nepravilnosti. Skupaj s službo družbenega knjigovodstva v Beogradu smo pregledali poslovanje revije ter zadolžili posebno strokovno komisijo, da razišče primer. Ugotovili smo, da ni bil dosežen namen sodelovanja ter predlagali ukinitev stikov z revijo Frizer.
O ovirah pri delu ne bi mogel govoriti, saj uspešno sodelujemo s strokovnimi službami in z družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju.
— Vendar veijetno kljub vsemu naletite na težave pri delu.
— Brez težav pač ne gre in se pojavljajo predvsem zaradi premajhne usklajenosti med sveti delavske kontrole. Še večja ovira so izredno slabi stiki z neposrednimi proizvajalci, ljudje se boje odgovornosti, zato jih je težko pripraviti k sodelovanju. Predlagal bi tudi več stikov s predsedniki delavskih kontrol v drugih podjetjih, ker bi izmenjava izkušenj samo koristila našemu delu.
PETER HABJANIČ
NEKAJ O REDU IN MIRU

Samoupravljanje najboljši scit
»Koristnim« malverzacijam in »poslovni« iznajdljivosti je odklenkalo
Tudi v naši družbi vse bolj spoznavamo, da je kriminal zapleten družbeni pojav, kije pogojen z mnogimi dejavniki. Sodobna pravna znanost nas tudi uči, statistika pa nam lahko postreže s podatki, da sta struktura in obseg kriminalnih dejanj odvisna od družbenoekonomskih, političnih, kulturnih in drugih okoliščin, v katerih se takšna dejanja pojavljajo, po drugi strani pa tudi od ukrepov, ki se jih loteva družba pri preprečevanju in zatiranju kriminala. Res pa je tudi, da s prisilnimi ukrepi tega družbeno škodljivega pojava ne moremo odpraviti, kajti z njimi odpravljamo v glavnem posledice. Za odpravljanje vzrokov kriminala se kaže oprjeti sistematične preventivne dejavnosti, kjer ima seveda še zelo pomembno vlogo sistem družbene samozaščite:
Tako je izzvenela tudi zadnja tiskovna konferenca predstavnikov i vrhovnega sodišča SRS, javnega tožilstva SRS, javnega pravobranilstva SRS in republiškega sekretariata za notranje zadeve. Ob tem kaže še posebej poudariti, da je delo organov za notranje zadeve, javnih tožilstev, kaznovalnega sodstva in kaznovalne politike usmerjeno v boj za delovnega človeka, ne, pa proti njemu. Te resnice seveda ni možno zanikati. Ce se le spomnimo na nekatere pojave gospodarskega kriminala, ki smo ga v zadnjih dveh letih lahko zasledovali, tudi v sredstvih javnega obveščanja, nato političnega in drugega, je povsem jasno, da ti pojavi povzročajo veliko gospodarsko, predvsem pa politično in moralno škodo naši družbi, združenemu delu in tudi vsakemu delavcu.
Poročila zelo podrobno obravnavajo posamezne kriminalne pojave v Sloveniji. Gre predvsem za gospodarski kriminal in politične delikte, ki so jim lani sodišča, javna tožilstva in tudi organi za notranje zadeve posvečali naj več po zor no sti.
Ni še daleč čas, ko smo se marsikje srečevali z miselnostjo, da je »friziranje" bilanc, lažna dokumentacija za izvoz, investiranje brez kritja, »namišljene kilometrine" itd., postavna iznajdljivost ali tako imenovana koristna malverzacija. Kaj vse se je skrivalo v preteklosti pod takimi nazivi, ve skorajda že vsak naš občan, saj je tudi javno tožilstvo prek sredstev javnega obveščanja večkrat opozaijajo na pojavne oblike takšnega gospodarskega kriminala.
Lani sicer ni bilo opaziti kaj posebnega, kar nedvomno kaže na to, da so opozorila naših državnih in političnih organov in tudi doslednejša politika pri odkrivanju in kaznovanju takih zadev zadela v živo. Morda še kje lahko zasledimo »friziranje", vendar je prav gotovo to le posledica bojazni posameznikov,, da prikrijejo lastno okoriščanje z družbenimi sredstvi.
Pri gospodarskem kriminalu gotovo ne moremo tudi mimo obratnih nezgod, ki so v Sloveniji relativno visoke. Le ma lokje prihajajo take zadeve pred javne tožilce, kajti ponavadi se skrivajo za tovarniškimi plotovi. Razlog za to je tudi v slabem delu inšpekcijskih služb, ki še vedno niso dovolj usposobljene in prav organizirane, čeprav smo že lani sklenili, da se bodo povsod reorganizirale.. Sicer pa bi lahko rekli, da je nevestno poslovanje, malomarnost in podobno še »udomačena" v naših
1
idelovnih organizacijah, čeprav so ji že lani stopili na prste. Število grabežev se je lani povečalo in zato so se ustrezne službe tudi usmerile v raziskovanje takih pojavnih oblik gospodarskega kriminala. Mimogrede naj povemo, da sta malomarnost in slaba varnost pri delu povzročili tudi nekaj velikih požarov in številne obratne nezgode.
Lahko dvomimo v resničnost podatka, da je bilo le 13 ovadb kaznivih dejanj proti samoupravljanju. V to dvomi tudi javno tožilstvo, kajti takih kršitev je nedvomno več. Nekatere ovadbe tudi niso dovolj kakovostne in zato javno tožilstvo opozarja posamezne kolektive ob takšnih ovadbah in ne uporablja le sredstev kazenskega pregona.
Poročilo opozarja tudi na to, da smo se tudi lani v naši republiki in državi srečevali s političnim kriminalom. Jugoslavija je pač marsikomu trn v peti. Gre za napade na samoupravljanje, socializem, odprtost meja in demokratično družbo. Čeprav takšna dejanja nimajo odziva med delovnimi ljudmi, so zanimiva, kajti število takšnih kaznivih dejanj je odvisno od mednarodnopolitičnih razmer, odnosov med velesilama in tudi od učinkovite krepitve gibanja neuvrščenih.
Na lažja kazniva dejanja pride v Sloveniji več kot 80 odstotkov od vseh političnih oblik kriminala in med njimi prevladujejo predvsem osebe, ki so bile vsaj delno pod vplivom alkohola. S tem seveda ni rečeno, da ni bilo poskusov organiziranja skupin in njihovega povezovanja s politično emigracijo. Večkrat tudi emigrantska duhovščina nastopa kot vezni člen med politično emigracijo in nekaterimi skupinami doma. Domača slovenska cerkvena hierarhija se še vedno ni opredelila do vedenja emigrantske duhovščine^-
Lani v Sloveniji nismo opazili okrepljene ilegalne dejavnosti, kajti tudi sedanja politična emigracija uporablja največkrat staro predvojno klerikalno geslo, ki je bilo značilno tudi med vojno: »Čakaj na primeren trenutek."
Prav gotovo tega trenutka ne bo, doživela, kajti naš delavski razred in delovni ljudje so že dodobra spoznali pridobitve samoupravnega socializma in so tudi pripravljeni braniti te pridobitve.
Organi milice so lani obravnavali 26 tisoč prekrškov javnega reda in miru, kar je za 7 odstotkov manj kot predlani. Žal pa podrobnejša analiza kaže, da se je povečata število prestopkov zaradi pijanosti za polovico, več pa je tudi prepirov in kaljenja miru.
Nedvomno lahko ugotavljamo, da je krepitev samoupravnih socialističnih odnosov in predvsem uvedba družbene samozaščite v naši družbeni praksi pripomogla k temu, da bo v prihodnje različnih oblik kaznivih dejanj manj. Ne nazadnje tudi zato, ker pomenita ustavna varnost jn slab a ohranitev naših pridobitev samoupravljanja v osnovno pravico in dolžnost vsakega občana. Prav zato je potrebno še bolj povezati vse te družbene organe s samoupravnimi delavskimi kontrolami v organizacijah združenega dela in tudi z organi za družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih.
M. HORVAT

iz osnovnih organizacij
novice iz organizacij
TAM MARIBOR
Delovni načrt sindikata
Delovni načrt konference osnovnih organizacij sindikata DO TAM temelji na nalogah, ki izhajajo iz 7. člena sporazuma o ustanovitvi, organizaciji in delo- -vanju konference OSS, iz sklepov 8. kongresa slovenskih sindikatov in iz delovnih načrtov osnovnih organizacij. Kar zadeva nadaljnji razvoj samoupravljanja, bo konferenca sproti ugotavljala skladnost povezovanja v DO TAM z ustavnimi izhodišči in si prizadevala za nadaljnje samoupravno povezovanje. Zato bodo morale osnovne organizacije spodbujati akcijo za krepitev samoupravnih odnosov in organiziranosti- znotraj TOZD. V sindikatu se bo treba boriti tudi za ustrezno politiko razporejanja dohodka in delitve osebnih do-
hodkov znotraj TOZD in v delovni organizaciji. Zato se bo konferenca OOS aktivno vključila v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu.
Pomembne naloge čakajo OOS v DO TAM tudi na področju združevanja dela in sredstev. Od tega so namreč v veliki meri odvisni hitrejši razvoj proizvodnje, uvedba visoko razvite tehnologije, boljši ekonomski rezultati in s tem nadaljnji razvoj samouprave. Zato bodo v TAM takoj nadaljevati že začeto akcijo za samoupravno reorganizacijo podjetja, tako da bodo lahko začeli s 1- januarjem 1977. leta poslovati kot sestavljena organizacija združenega dela.
SLOVENIJA AVTO LJUBLJANA
Kritična ocena dela
Pred nedavnim je bila letna konferenca osnovne organizacije sindikata TOZD prodaja na drobno, ki združuje 32 poslovalnic. Te so razen v Slovenij i še v Beogradu, Sarajevu, Skopju in Osijeku. Predsednik izvršnega odbora OOS Igor Petročnik je v svojem poročilu kritično ocenil sindikalno delo in poudaril, da zadanih nalog niso v celoti izpolnili, ker je delo slonelo le na 5-članskem odboru, ki pa tem natogam ni bil povsem kos, imeli
so tudi premalo podpore družbenopolitičnih organizacij TOZD in OZD Slovenija avto. Eden glavnih razlogov za nedelavnost sindikata v TOZD prodaja na drobno je dislociranost enot in preslaba povezava z vodstvom TOZD.
Po kritični oceni opravljenega dela je konferenca osnovne organizacije sindikata TOZD prodaja na drobno potrdila letošnji delovni načrt.
EM-HIDROMONTAZA MARIBOR
Dobro in slabo
V mariborski Hidromontaži z zadovoljstvom ugotavljajo, da med vsemi OOS vsebinsko najbolje deluje OOS v TOZD proizvodne delavnice. Kljub dobro opravljenemu delu pa se v tej osnovni organizaciji še vedno srečujejo z nekaterimi problemi, med njimi predvsem s pomanjkanjem kadrov za opravljanje po sameznih samo upravnih funkcij. To pomanjkljivost bodo skušali odpraviti z dodatnim
popoldanskim izobraževanjem, namenjenim vodilnim sindikalnim delavcem.
Na drugi strani pa v Hidromontaži niso zadovoljni z delom osnovne orgamzacije sindikata v TOZD montaža. Za takšno stanje pa niso krivi zgolj sindikalni delavci v tej OOS, temveč tudi drugi razlogi — preštevilna or* gamzacija, terensko delo, velika fluktuacija, pomanjkanje kadrov za sindikalno delo itd.
ŽG LJUBLJANA
Odgovorne naloge
Delegati osnovnih sindikalnih organizacg ŽG Ljubljana so se pred nedavnim pogovarjali o sindikalnem delu. Glavna ugotovitev ob obračunu opravljenega dela je bila, da bo treba delati poslej v sindikatu bolj zavzeto. Po poročilu predsednika sindikalne konference ŽG Jakoba Kosca so v razpravi spregovorili delegati predvsem o delu sindikalnih skupin. Sodili so, da bo treba posvetiti več pozornosti prav delu teh skupin, ki predstavljajo temelj sindikalne
aktivnosti v ŽG Ljubljana.
Kar zadeva ekonomski položaj, ki je na slovenskih in istrskih železnicah čedu Ij e težavnejši, so delegati OOS menili, da edina pot k reševanju problemov pomeni enakopravnost v pogojih gospodaijenja jn urejena prometna politika. Zato si bo treba še naprej prizadevati za zniževanje stroškov in za večjo kakovost dela. Te naloge pa razumljivo veljajo za vse slovenske in istrske železničarje.
CELICA POD DROBNOGLEDOM
24. april 1976
stran
VPLIV SE KREPI V NEPOSREDNEM DELU
V grosupeljski tekstilni tovarni Motvoz in platno se je po 8. kongresu ZSS močno okrepila vloga osnovne organizacije sindikata — Sindikalne skupine — osnova celotne sindikalne dejavnosti
Med osnovnimi organizacijami sindikata v grosupeljski občini, ki so v tem času deležne številnih priznanj za svoje bogato in vsestransko delo, sodi sindikalna organizacija v tekstilni tovarni Motvoz in platno. Seveda ta priznanja ne prihajajo zaradi „lep-šega“, marveč zavoljo tega, ker prav v tej delovni organizaciji postaja vloga osnovne organizacije čedalje večja Tudi ob našem obisku v Motvozu smo se prepričali, da je postal zadnja leta sindikat resnično organizacija delavcev, saj danes sodeluje v tovarni pri reševanju vseh poslovnih in samoupravnih vprašanj, s katerimi se srečuje njihov 430-članski kolektiv.
Pepca Boc, poverjenica v 10 OOS: „Pri organizaciji vsakoletnih letovanj zaposlenih bomo morali poleg socialno in zdravstveno ogroženih ter mater - samohranilk, misliti tudi na tiste, ki so Motvozu zvesti že 20, 30 ali več let...“
Že pred 8. kongresom slovenskih sindikatov, posebno pa v zadnjem obdobju, se je v tej grosupeljski delovni organizaciji močno okrepila vloga osnovne sindikalne organizacije. Vendar kaže ob tem poudariti, kakor nam je dejal v pogovoru Jože Perko, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v Motvozu, da so k temu bistveno pripomogle naloge, ki jih je z ustavo, partijskimi in sindikalnimi dokumenti dobila sindikalna organizacija.
— Že dobro leto je tega, kar se pri nas dejavnost sindikata krepi in uveljavlja v vsakodnevni samoupravni praksi. Ne bi rad hvalil našega sindikalnega dela, vendar veljamo v občini vsekakor za tiste delovne organizacije, za katere dejansko velja načelo — nič, kar je pomembnega, mimo sindikata! To smo v naj večji meri spoznali po celjskem kongresu, ob reorgani-
Jože Perko,' predsednik izvršnega odbora OOS Motvoz in platno: „V naši delovni organizaciji skoraj ni vprašanja, ki bi šlo mimo sindikata. Prizadevali pa si bomo, da bo do polne veljave prišla predvsem volja naših sindikalnih skupin."
zaciji sindikata, ko smo prav s tem namenom začeli ustanavljati sindikalne skupine, je v pogovoru dejal Jože Perko.
V Motvozu so sprva ustanovili 11 sindikalnih skupin — v njih je bilo tudi do 45 delavcev — ko pa so uvideli, da so prevelike in da ne dajejo pričakovanih rezultatov, so ubrali drugo pot.~.. Ustanovili so 21 skupin, ki štejejo od 11 do 25 delavcev, tako so se odločili predvsem zato, da bi se zaposleni med odmori v ožjem krogu laže med seboj pogovorili o vseh žgočih delovnih in življenjskih problemih.
— Sicer pa so ljudje o vseh pomembnejših dogajanjih v tovarni pravočasno obveščeni, zato tudi poteka odločanje po samoupravni poti od baze navzgor, kakor temu pravimo. Sleherno, še tako majhno in na videz nepomembno vprašanje gre skozi „sito in rešeto11 sin-
dikalnih skupin. Prav v tem času razpravljajo delavci o kandidatni listi za volitve novih organov upravljanja. To pa je le ena od pomembnejših akcij našega sindikata v zadnjih mesecih ..., pripoveduje Pepca Boc, poverjenica v izvršnem odboru OOS, ki se je poleg Jožeta Perka, Rezke Plaveč in drugih udeležila našega pogovora v Motvozu.
Po zatrdilu naših sogovornikov so v Motvozu s sindikalnimi skupinami, ki delujejo že več kot eno leto, dosegli ne le neposredno odločanje delavcev o vseh pomembnih delovnih in življenjskih vprašanjih, marveč so hkrati dosegli hitro in učinkovito obveščanje zaposlenih o vsem, kar se dogaja v delovni organizaciji.
— Za organizacijo sestankov sindikalnih skupin se poslužujemo za nas še najboljšega načina, in jih sklicujemo po potrdi i. Delavci se lahko obračajo med odmori na poverjenike skupin, ki jim skušajo takoj odgovoriti na njihova vprašanja, če pa to ni možno, skličemo po ,.hitrem postopku11 izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Tu skušamo postaviti stvari na „svoje mestei in ljudem čimprej dati odgovor. V primerih, ko nam to ni mogoče, pa pokličemo na pomoč predstavnike vodstva podjetja in strokovnih služb, da nam pomagajo iz „zagate“ .. ., poseže v pogovor Rezka Plaveč.
Za Motvoz je značilno plodno sodelovanje sindikata z drugimi družbenopolihčnimi organizacijami, samoupravnimi organi in vodstvom podjetja. Tako so dokaj uspešno uskladili delo vseh odgovornih dejavnikov v tovarni, predvsem pri spremljanju poslovnih rezultatov, prizadevanj za stabilizacijo in ukrepov za varčevanje. V teh prizadevanjih je osnovna sindikalna organizacija odigrala doslej izredno pomembno vlogo, saj je bila in ostala nosilka domala vseh pomembnejših akcij. Tako se zdaj pripravljajo med drugim tudi na orga-
nizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu-Predvsem jih zanima kako bodo interni sporazum o medsebojnih razmerjih uskladili z določili „male ustave11. Akcij, ki zdaj čakajo sindikat, pa bo letos, kot sami pravijo, še veliko več ...
Povedati je treba, da se je tovarniški sindikat v Motvozu zadnja leta, zlasti. pa lani zavzeto lotil tudi nalog na drugih podroqih svojega delovanja.
- Posebne skrbi ne posvečamo samo izboljšanju delovnih razmer zaposlenih, samo mimogrede - noč- i no delo žensk so v glavnem odpravili - temveč v enaki meri tudi nji' hovemu družbenemu standardu-Pred časom smo uredili obrat družbene prehrane, kjer dobijo delavci za 1,50 dinarja toplo, kalorično bogato malico, zraven pa zastonj š® mleko, čaj in kavo. Tudi kar zadeva letni oddih, se naši ljudje ne morejo potožiti... V Novigradu imamo v najemu 8 zasebnih sob s 24 ležišči; samo lani je letovalo ob morju 138 članov kolektiva in njihovih svojcev-Matere - samohranilke, socialno in zdravstveno ogroženi pa so deležni še posebne skrbi, saj jim nudimo brezplačne počitnice ob istrski obali. Pa vendar se nam vsiljuje vprašanje, zakaj teh ugodnosti niso mimo socialno ogroženih deležni tudi tisti naši delavci, ki so Motvozu zvesti 20, 30 in več let...? se sprašuje Pepca Boc.
Nič manjše pozornosti ne posvečajo športni in rekreativni aktivnosti. Športniki Motvoza se udeležujejo občinskih sindikalnih tek-, movanj, najbolj vabljivo pa je kegljanje, da izletov niti ne omenjamo-Lani so na občinskih sindikalnih igrah dosegli lep uspeh - izbrano zastopstvo grosupeljskih tekstilcev j® bilo v ..množičnem delu" tekmovanj v različnih panogah celo na drugem mestu! Ob tem ne kaže prezreti tudi številnih internih tekmovanj, ki so postala že tradicionalna.
Skratka, z akcijami za hitrejše in učinkovitejše urejanje življenjskih in delovnih razmer delavcev v Motvozu namerava tovarniški sindikat nadaljevati vse dotlej, dokler ne bodo videli, da se „njihov človek“ prijetno počuti v svojem delovnem in življenj skem okolju.
IVO VIRNUC
T
Štj
sri
Sl
če
Pi
J
K
m
V
Ve
>g
fa
b,
Pi
J
u
VI
h
V!
K
V(
st
t;
b.
P
P
n
šl
d
n
\
P
b
S
v
s
I
s
(
j
I
s
(
t
1
1
i

]
NAŠI PRIJATELJI
JERNEJ LENIČ, VETERINARSKI ODDELEK BIOTEHNIŠKE FAKULTETE
Prizadeti naj povedo svoje
Iz ..možganskega trusta“, kakor tudi drugače pravijo slovenskemu centru visokošolskih ustanov na Viču, smo tokrat za našo rubriko izbrali prvega sobesednika, prijatelja in poverjenika Delavske enotnosti.
Jernej Lenič, diplomirani veterinar in asistent na inštitutu za mikrobiologijo in parazitologijo na veterinarskem oddelku ljubljanske biotehniške fakultete, sodi sicer v vrsto naj mlajših sindikalnih delavcev, vendar se je kljub temu že dodobra seznanil s sindikalnim delom.
„Leto dni izkušenj praktično ne pomeni veliko, toda priznati moram, da me je po ustanovitvi osnovne organizacije sindikata naše TOZD začela precej zanimati sindikalna dejavnost. Kako bi rekel, mlad sem sicer in mlad tudi v sindikalnem delu. To pomeni, da se obzorja pred menoj šele odpirajo ... Zavedati ,pa se je treba; to vsakokrat posebej poudarjam, da se sindikat, kar velja tudi za našo
osnovno organizacijo, lahko uveljavlja samo z akcijo. V tem je navsezadnje tudi smisel našega dela. a
Čeprav doživlja Jernej Lenič šele prvo fazo zorenja sindikalnega delavca, je že doslej z izjemno prizadevnostjo, z mladostnim poletom in brezkompromisnostjo do hitrega in učinkovitega reševanja vseh samoupravnih in študijskih problemov dokazal, da so tudi med visokošolskimi delavci dobri aktivisti, ki bodo imeli že jutri priložnost pokazati z dejanji svoje prve sindikalne izkušnje.
„Realno povedano, prijetno sem presenečen nad novo vsebinsko zasnovo Delavske enotnosti, saj je neprimerno boljša kot tista pred leti. Prav gotovo se to odraža tudi v naročilih in v zanimanju sindikalnih delavcev za časnik. Zdi pa se mi, da čaka novinarski kolektiv DE velika akcija pri uveljavljanju lista med neposrednimi proizvajalci, skratka med vsemi tistimi, ki jim je časnik predvsem
namenjen. Po mojem to ne more biti le stvar zaposlenih pri časopisu, marveč v precejšnji meri tudi sindikalnih organizacij. Zdaj bolj kot kdajkoli prej, saj postaja DE resnično delavski Ust.“
Jernej Lenič meni, da bi kazalo v novi vsebinski zasnovi DE upoštevati prenekatero dobro idejo in predlog bralcev. Časnik je treba s pestro, zanimivo, aktualno, predvsem pa z objektivno kritično vsebino približati delavcem. „Saj je navsezadnje namenjen njim. Čim več ljudi iz gospodarstva, seveda pa tudi iz druženih dejavnosti bo v njem spregovorilo, toliko bolj bo postajal delavski, tak, za kakršnega si nedvomno prizadevate noi vinarji v uredništvu DE in sindikati,“ pravi Jernej Lenič.
Naš sogovornik soglaša s tistimi, ki želijo, da bi med drugim v rubriki ..Sprašujete — odgovarjamo" stro-kovnjaki'posredovali svoje dragocene izkušnje s področja medsebojnih
razmerij v združenem delu. V tem času še toliko bolj, saj bodo morali domala povsod uskladiti interno zakonodajo z določili novega zakona o združenem delu.
,,Med javno razpravo o osnutku zakona bi lahko v DE uvedli posebno rubriko, v kateri bi vsi zainteresirani našli odgovore na vprašanja, ki jim sami ne bodo kos. Morda ne bi bilo
odveč, če bi na straneh našega sindikalnega časopisa od časa do časa pri' t sluhnili tudi problematiki družbenih \ dejavnosti. Poglejte, veterinarji se prav v tem času soočamo z mnogimi teža- j vami, ki jih poraja razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti za agroživilstvo. Brez ovinkar- f jenja — v njem se nikjer ne najdemo: Vi ne med kmetijci ne med živilci, ne k med agronomi .. Namesto, da bi H ubrali samoupravno edino veljavno in p priznano pot obravnave osnutka sporazuma, so se pristojni brez naše ved- p nosti čez noč odločili za razpravo o k predlogu. Tare pa nas še več drugih t problemov, ki bi prav tako zaslužili i vašo pozornost."	1
I. virnik J

poverjeniki DS
j
9. EDOSIKERIC
10.	CITA TRAMPUŠ
11.	JOŽE DERNOVSEK
12.	MARJAN JELEN
13.	OLGA GALVANSKI
14.	BOGOTURlCNIK
15.	MARJAN BEDENK
16.	JERNEJ LENIČ

od tu in tam
GORNJA RADGONA: Tu se je 21. aprila začelo štiridnevno XIX. področno Ječanje gledaliških skupin Slovenije. Slavnostnemu začetku srečanja je sledila Predstava Cankaijevih »Hlapcev11 v uprizoritvi RUD Ivan Kaučič iz Ljuto-uiera. V četrtek je bila v Vidmu ob Ščavnici predstava Istvana Orekenya „Mačja *gra“ v.uprizoritvi KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote. V petek je bila na Kapeli predstava Cankaija »Kralj na Betajnovi11 v uprizoritvi DPD Svoboda Sladki Vrh, v Apačah pa predstava lohna Particka „Opalo ima vsakdo rad11 v uprizoritvi KPD Prežihov Voranc z Raven na Koroškem. Po predstavi v Apačah je bil tudi razgovor z gledalci. V soboto pa bo v Apačah nastopil še „Oder 73“ slovenskega prosvetnega društva Edinost11 iz Pliberka na Koroškem v Avstriji, in sicer z delom Anite Hude kabaret, kabaret...“ 1x1 = 1. V Gornji Radgoni pa bo še predstava A. Leskovca „Dva bregova11 v uprizoritvi DPD Svoboda iz Mežice in Pre-valj.
Srečanje, ki je letos posvečeno 100-letnici rojstva Ivana Cankaija, vključuje v svojem programu kar dve Cankaijevi deli, pa tudi sicer je program zelo kvaliteten. Pokrovitelji letošnjega srečanja so občinski sindikalni svet Gornja Radgona, Radenska iz Radencev in Kmetijski kombinat iz Gornje Radgone.
VELENJE: V občini Velenje so ocenili minuli teden klubskih večerov. Sodijo, da je bil najbolj skrbno pripravljen klubski večer ,JKoder Plavili las11, ki ga je uprizo-1 filo prosvetno društvo Šmartno ob Paki. Svojevrstno izviren, domiseln in učinkovit v povezovanju glasbe s Petjem in igranjem pa je bil satirični kabaret ,,Slovenci v luči zgodovine11, ki gaje pripravil glasbeni ansambel AVE iz Velenja. Ta satirični kabaret, učinkovito opremljen s kostumi in s svetlobnimi efekti, je na prefinjen način nastavljal bodice vsemu aktualnemu dogajanju pri nas. Vsekakor je bil to večer, ki bi ga ta skupina lahko pokazala še marsikje v Sloveniji.
Teden klubskih večerov nameravajo prirediti v občini Velenje tudi prihodnje leto, vendar ob večjem sodelovanju aktivov zveze socialistične mladine. V. Š.
PREOBRAZBA SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Kdaj bomo kadrovali?
Izobraževanje za gradbeniške poklice poraja veliko specifičnih vprašanj
O tem, kako slovensko gradbeništvo sprejema predloženi projekt preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, smo se pred dnevi pogovarjali s tajnikom Interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev Slovenije FRANCEM VALANTOM. Kot član komisije za izobraževanje in kulturo RO sindikata gradbenih delavcev je tovariš Valant minuli teden sodeloval tudi v razpravi republiškega odbora, ki se je opredeljeval do teh vprašanj.
-	Tovariš Valant, gradbeništvo je zelo velika panoga, saj zaposluje blizu 70.000 delavcev, to je kar 12 % vseh zaposlenih v združenem delu Slovenije. Potrebuje mnogo kadra, zlasti specifičnih gradbenih poklicev, kar končno pove podatek, da letno v poklicnih šolah gradbeništva šolamo kakih 4500 učencev- In prav ti nas zanimajo, njihovo šolanje v prihodnje v usmerjenem izobraževanju. Kako vidite ljudje vaše panoge v perspektivi šolanje svojega poklicnega kadra, tistega, katerega šolanje temelji na sklepanju učnih pogodb, je danes deležen le periodičnega pouka, je v veliki meri ka-drovan iz drugih republik, je deležen štipendij iz združenih sredstev le za čas teoretičnega pouka in slednjič, med tem naraščajem, ki se šola za vašo panogo, je precej takih, ki nimajo dokončane osnovne šole?
-	Pričakujemo, da nam bodo delegati združenega dela gradbeništva in gradbenega šolstva prinesli mnenja svoje delegatske baze o tem projektu v mesecu maju na skupščino interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev Slovenije.
Že iz razprave na koordinacijskem odboru pa lahko povzamemo nekaj konkretnih vprašanj. O tem, ali je ta projekt v skladu z resolucijami o vzgoji in izobraževanju, sprejetimi na X. kongresu ZKJ in VII-kongresu ZKS, sploh ni vprašanja. Avtorji projekta so cilje, ki so opredeljeni v teh dokumentih, dosegli predvsem s predlogom, kako organizirati prvo fazo usmerjenega izobraževanja. Programi 1- in 2- leta usmerjenega izobraževanja bodo vsej mladini prinesli višji izobraževalni standard. Mi že dolgo trdimo, da je sistem periodičnega pouka v bistvu nesocialističen, hkrati pa tudi že dolgo opozarjamo, da je treba vzeti pravico izobraževanja tistemu, ki nima pogojev za izobraževanje.
No, hkrati pa naši delegati ugotavljajo, da bo iz združenega dela težko dobiti konkretne predloge za drugo fazo usmerjenega izobraževanja, ker v projektu le-ta pravzaprav ni predstavljena. O klasifikacijskem sistemu, o katerem govori projekt, ne vemo pravzaprav ničesar, verjetno pa se prav pri klasifikaciji pokli-
cev začenja druga faza usmerjenega izobraževanja. Nemara bi drugo fazo usmerjenega izobraževanja lahko programirali na že zdaj opredeljenih poklicnih profilih. Nekateri zato menijo, da bi bili avtorji predloga projekta dolžni skupaj s posameznimi panogami - tu pa gre tudi za pomembno vlogo gospodarske zbornice - pripraviti to drugo fazo, drugi spet menijo, da bi bilo možno te programske zasnove pripraviti le v združenem delu in da bi lahko le tako tudi gradbeništvo razrešilo nekatere svoje specifične probleme.
KATERE SO SPECIFIČNOSTI?
Gradbinci kadrujejo kader za proizvodne poklice predvsem v drugih republikah - blizu 70 % učencev. S tem v zvezi se zastavlja vprašanje, kdaj začeti to kadrovanje: ali za 1-razred usmerjenega izobraževanja ali za 3. razred. Če za 1. razred, kdo bo nosil stroške njihovega šolanja, kajti na tej stopnji učenci še niso po svoji poklicni usmeritvi povezani z gradbeništvom, niso se še usmerili v gradbene poklice. Če pa bi jih kadrovali šele za 3. razred, se zastavlja vprašanje, kako se bodo s svojim znanjem učenci iz drugih republik ujeli z našo programsko usmeritvijo na drugi fazi usmerjenega izobraževanja. Torej se zastavlja vprašanje, koliko bomo poenotili startne osnove usmerjenega izobraževanja v vseh republikah in avtonomnih pokra-jinah-
— Niso rešena tudi vprašanja, kako bo z izobraževanjem odrasilih-Tudi ni jasno, kje poslej dobiti kandidate za priučevanje ozkih profilov- Nekateri menijo, da bo tudi v usmerjenem izobraževanju selekcija, vsi ne bodo sposobni nadaljevati šolanja. hfemara je to -res, je pa še drugo vprašanje: kdo se bo odločal za deficitarne poklice v novem sistemu, vsak bo raje postal tehnik. In kot sem že dejal, odprta so vprašanja, kdo bo v prvi fazi štipendiral ta kader, za drugo fazo nosilcev kadrovskih štipendij ne bo težko dobiti.
In še en problem je povezan z drugo fazo izobraževanja. Kako bomo ustvarili pogoje za praktično delo učencev pri novih centrih usmerjenega izobraževanja. Združeno delo se boji, če šole ne bodo
imele lastnih učnih delavnic, da se bo ta del praktične^ izobraževanja prenašal na združeno delo gospodarstva. Verjetno je res, da bomo morali zgraditi in opremiti številne nove učne delavnicer res pa je tudi, da bo združeno delo tudi moralo bolj kot doslej prevzemati skrb za praktično izobraževanje. Žal pa se danes marsikje v gradbeništvu dogaja, da je zavoljo težavnejših pogojev gospodarjenja prvo na udaru izobraževanje, saj je tudi RO sindikata gradbenih delavcev že opozoril na primere, ko nam ukinjajo referate oziroma delovna mesta referentov za izobraževanje.
-	Že leta 1973 začeta akcija v gradbeništvu za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti še ni končana, vendar bi takšna skupnost lahko mnogo prispevala k preobrazbi srednjega šolstva.
-	Da, potrebujemo jo in morala bo sodelovati pri oblikovanju izobraževalnih programov. Nejasnosti, ki so doslej spremljale priprave na ustanovitev PIS gradbeništva, so odpravljene. Zato prav zdaj pravzaprav ponavljamo vse faze priprav na ustanovitev PIS, javno razpravo o ustanovitvi, ki se bo začela z našo skupščino v maju, nadaljevala v kolektivih v juniju, da bi vjulgu podpisali sporazum o ustanovitvi PIS gradbeništva in izvolili delegate. Ustanovna skupščina pa naj bi bila oktobra, ko bi tudi že sprejeli program dela skupnosti za leto 1977.
SONJA GAŠPERŠIČ
ZAČETEK
OSREDNJIH
PROSLAV
Na večer pred dnevom Osvobodilne fronte, 26. aprila zvečer, bo v Ljubljani prva velika prireditev iz vrste osrednjih proslav ob 100-letnici rojstva Ivana Cankaija. To bo slavnostna premiera novega slovenskega celovečernega filma ..Življenje idealista11, ki je nastal po literarnem tekstu Ivana Cankarja ..Martin Kačur11 in katerega producent je Viba-film. Uvodu v to prvo veliko svečanost bomo televizijski gledalci priča v oddaji ,.Kulturne diagonale11, ki bo prenašala del svečanosti in nam tudi pokazala prve kadre novega filma.
Kot smo zvedeli, bo Kulturna skupnost Slovenije omogočila poleg treh običajnih kopij novega filma »Življenje idealista11 še izdelavo dodatnih pet kopij. Če bo temu tako, potem bo v maju in juniju na voljo osem kopij tega filma, ki ga bo tako mogoče hkrati prikazovati v vseh slovenskih regijah. Te filmske predstave bodo lahko v posameznih krajih predstavljale osrednji del proslave ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja. In da bi film lahko videlo kar največ naših ljudi že v jubilejnem letu, ga bo ljubljanska televizija prikazovala v decembru ob obletnici smrti Ivana Cankaija. Film »Življenje idealista11 pa so že pokazah na Sterijinem pozorju, repriza ljubljanske premiere pa bo na Vrhniki, kjer so del filma tudi posneli.
Da bi čimveč ljudi spoznalo celoten Cankarjev filmski opus, nam bo TV v kratkem predvajala tudi Duletičev film „Na klancu11, hkrati pa kratki film »Podobe iz sanj“. Za šolsko mladino pa bosta pripravila Zavod za šolstvo SR Slovenije in Viba-film dva kratka 8 mm filma: Esej o Cankarju in Podobe iz sanj.
Prizor iz filma Idealist, katerega slavnostna premiera bo 26. aprila v Ljubljani. Film je režiral Igor Pretnar, ki je skupaj z Vitomilom Zupanom tudi soavtor scenarija, glavno vlogo pa je odigral Radko Polič.

Kaj mi pomeni kulturno delo?
Cankarje med nami
j V obmejnem Šentilju živi Vlado ‘‘ipan, ki že peto desetletje posveča l’es svoj prosti čas amaterskemu kultnemu delu. Že pred vojno je delo-t v delavskem prosvetnem društvu 'loboda.
V Maribor se je Pipan vrnil kot diplomiran geometer, mlad strokovnjak, 'I se je že kot študent v Ljubljani seznanil z delavskim gibanjem. V Ljubem ga je pritegnila uprizoritev Golobove „Krize“, ki je prinesla na oder tke krizne razmere delavskega živ-‘ienja. Pipanovo zanimanje za delavske Probleme pa je raslo skupaj z zani-tnjem za dramsko umetnost. Leta 1931 se je vključil v DPD Svoboda Maribor kot tajnik dramske sekcije.
. - Težav ni bilo malo, nismo imeli bti dvorane niti odra, toda znašli smo b Najprej smo začeli pridobivati ljudi 7(1 recitacije. Pomembno je bilo, da to se začeli zbirati in zanimati za tvensko besedo. Naše prvo večje tlo pa je prišlo na oder leta 1933, ko to praznovali petnajsto obletnico Cankarjeve smrti in petdeseto oblet-
nico Marxove smrti.
Prav ob tej priložnosti je tovariš Pipan zrežiral prvi del Cankarjevih Hlapcev in govoreči zbor iz drame Hlapec Jernej in njegova pravica.
- Izbral sem Hlapca Jerneja, ker je to najbolj reprezentativno delo in tudi zato, ker predstavlja neki program delavskega gibanja, kar nam nazorno pove njegova misel, da sadovi dela ne pripadajo tistemu, ki dela. Cankar mm je govoril, da se moramo rešiti hlapčevstva, kar se je nekaj let kasneje v NOB tudi zgodilo. Prav tako gre za revolucionarnost v prvem delu Hlapcev, ki so bili za nas vedno aktualni. Nastopili smo v Ptuju in Rušah, kjer je občinstvo z mvdušenjem sprejelo Cankarja tako v Hlapcih kot v Hlapcu Jerneju. Poleg tega pa je bila na programu še živa slika, ki sem jo sam pripravil. Šlo je za alegorijo, kjer pisatelj pride med množico s knjigo v roki in ga le-ta z mvdušenjem pozdravlja, slišijo se vzkliki — Cankar je med nami!
Veliko je Vlado Pipan prispeval k razvoju mše kulture kot organizator
kulturnega življenja, predvsem pa kot režiser številnih dramskih tekstov in predstav. Nikoli ni študiral režije, vsega se je naučil v -gledališču in iz knjig, a je kljub temu zrežiral skoraj vsa Cankarjeva dramska dela.
-	Iz Cankarjevega opusa sem izpustil drami Jakob Ruda in Lepa Vida, ker gre za lirični izpovedi, ki bi jih občinstvo težko razumelo. Hotel sem, da bi ljudje Cankarja razumeli, hkrati pa spoznali njegove dramske kvalitete. Cankarja se ne da površno igrati, njegova dela terjajo kvaliteten pristop. Zal pa je bilo pri ms v Sloveniji v odnosu do Cankarja te lik o stranpot’. Nekateri Cankarja zavračajo, češ da ni aktmlen, da mm nima kaj povedati; jaz pa menim, da je aktmlen in nam še danes lahko pove zelo veliko.
-	Očitajo mu tudi, da je bij slab dramatik, kaj vi menite o tem?
-	Če je bil Cankar v resnici tako slab dkamatik, bi ga ne igrali toliko m tujih odrih! In žalostno je, v tujini so ga igrali celo prej kot doma. Ne smemo pozabiti, da so njegova dela prevedem v več svetovnih jezikov, kar nedvomno dokazuje, kakšm je kvaliteta, ki se v njih skriva.
Vlado Pipan:
Cankaija se ne da površno igrati
-	Cankarja letos ne bo na Sterijinem pozorju, čeprav praznujemo stoletnico njegovega rojstva?
-	Odklonitev Cankarja me je zabolela. Ne vem, kako je možno odkloniti mšega mjvečjega dramatika.
Nemara so bile zadnje uprizoritve njegovih del res precej odmaknjene od ideje, ki jo je pisatelj izrazil, toda z rahlimi popravki bi bila Cankarju lahko vedno odprta vsa vrata. Krivce iščem v režiserjih kot tudi v dejstvu, da en sam človek odloča o tem, kaj lahko gre v Novi Sad in kaj ne. Priznam, da ni lahko režirati Cankarja, ker vsebuje njegova umetnost tudi ideološke poglede in je k njemu treba pristopiti kot k politično angažiranemu avtorju. Pozmvanje razmer, iz katerih je Cankar izhajal, je nujno, kajti Cankar vedno pokaže izhod iz obstoječega stanja. In prav m to danes mnogi pozabljajo ob uprizarjanju njegovih del.
Pipanova razmišljanja o Cankarju so globoka; veliko se je ukvarjal z njim, zato ga boli, da Cankarja danes uprizarjajo po svoje ali pa ga celo odklanjajo.
Vlado Pipan je danes predsednik kulturno-umetniškega društva Mejnik v Šentilju in svoje zmnje še vedno pre-mša na širok krog mladine in starejših prebivalcev. Veliko je prispeval in še prispeva k razcvetu kulture v do-, mačem kraju in v širšem slovenskem kulturnem prostoru.
KATJUŠA ROJAC
DE
sindikati po Jugoslaviji
12
OSMA SEJA SVETA ZVEZE SINDIKATOV BiH
Tudi kritika lastne prakse
V javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu tudi kritično o dosedanji samoupravni praksi — V BiH nekaj novih zakonov o varstvu pri delu — Delavci se s pritožbami obračajo na sindikat
Med najpomembnejšimi vprašanji, o katerih so razpravljali člani sveta Zveze sindikatov BiH, so bila: organiziranje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, analiza razmer na področju varstva pri delu, ter prihodnje naloge organov in organizacij sindikata pri odpravljanju pritožb delavcev.
Predsednik sveta Raif Dizda-revič je poudaril zelo velik pomen javne razprave o zakonu o združenem delu, ki mora zagotoviti vsem delovnim ljudem, da spoznajo idejno in politično bistvo, cilje in rešitve, ki jih zakon vsebuje. Med drugim je dejal, da moramo v javni razpravi analizirati dosedanje samoupravne odnose in rešitve v vseh delovnih okoljih in jih primerjati z rešitvami, ki nam jih
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
„ponuja“ zakon o združenem delu. Gre za proučitev samoupravnih odnosov v vsaki temeljni organizaciji združenega dela, delovni organizaciji in v sestavljeni organizaciji, kot tudi v samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih. V javni razpravi je treba opraviti obračun lastne prakse v vseh teh sredinah ter jo primerjati z rešitvami v osnutku zakona. Le tako, je dejal Raif Dizdarevič, bomo prišli do koristnih predlogov za boljše rešitve v zakonu. Le na osnovi takšne javne razprave se lahko tudi pripravimo za učinkovito in ustvarjalno „oživljenje“ tega dokumenta v praksi. Svoj del odgovornosti pri tem nosi tudi sindikat.
O varstvu pri delu svet zveze sindikatov ni razpravljal po naključju. Prav sedaj je pred pristojnimi organi sprejem zakona o varstvu pri delu, ki je bil v javni razpravi. Lahko rečemo, da
bo. tudi to področje urejeno na samoupravnih osnovah, kajti samo delovni ljudje lahko samoupravno urejajo odnose pri varstvu delavcev pri delu in pri izpopolnjevanju delovnih razmer in zato morajo tudi konkretno odločati o ravni in obsegu varstva pri delu. Prav tako je pred sprejemom družbeni dogovor o posebnih ukrepih za pospeševanje preventive pri delu in hkrati je tudi aktualen družbeni dogovor o pogojih, merilih in načinih sodelovanja skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja pri stroških zaposlovanja zavarovancev - invalidov.
O resnosti tega problema v BiH govori tudi podatek, da narašča število poškodb pri delu in da je vse več delovnih invalidov. Seveda pa to opozarja tudi na objektivne težave ter subjektivne slabosti, ki jih lahko zasledimo v vsaki delovni organizaciji. V prvih devetih mesecih 1975. leta se je v BiH povečalo število začasno nesposobnih za delo za 12,2 odstotka in skupno število ,,izgubljenih dni“ za 8,7 odstotkov v primerjavi z enakim razdobjem v letu 1974.
Na seji so tudi povedali, da se je organizacijam in organom sindikata v zadnjih letih v poprečju pritožilo po 25.000 delavcev ali štiri odstotke od skupnega števila zaposlenih v tej republiki. Delavci se najpogosteje pritožujejo zaradi zadev s področja zdravstvenega in pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter zaradi osebnih dohodkov. Najpogosteje se pritožujejo svojim osnovnim organizacijam in konferencam sindikata, kar je nedvomno pozitivno. Takšno prakso je potrebno še krepiti, kajti probleme je potrebno reševati tam, kjer nastajajo. So pa tudi pogosti primeri skupinskih pritožb, kar je značilno predvsem za tiste delovne organizacije, kjer niso razviti samoupravni odnosi in kjer zbori delavcev ter drugi samoupravni organi ne opravljajo svojih nalog tako, kot je potrebno.
ESAD NJEMCEVIČ
SVET ZSJ O JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Sindikat — del združenega dela
Prišel je čas, ko bomo lahko presegli razdvojenost delavca med proizvajalca in upravljavca
Osnutek zakona o združenem delu, organizacija javne razprave in s tem povezane na-, loge sindikatov so bili v središču pozornosti torkove seje sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.
V uvodni besedi je podpredsednik sveta DUŠAN BOGDA-NOV-SENKO poudaril poseben pomen zakona o združenem delu. Z njim bomo presegli dosedanje ločevanje med proizvajalcem in upravljavcem. Ker pa smo z zakonom izoblikovali celovit sistem združenega dela, je tudi zaradi tega zelo pomemben za krepitev družbenoekonomskega položaja delavcev v gospodarstvu in v vseh drugih dejavnostih.
Prav zato, ker je zakon nastal kot rezultat analize samouprav-
Na skupni seji komisije za družbenoekonomske odnose in komisije za delovne in življenj-, ske razmere pri predsedstvu sveta Zveze sindikatov Makedonije so med razpravo o drugem delu srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije do 1980. leta med drugim poudarili, da predlagatelji zasnov plana niso dovolj natančno opredelili niti
OD SKOPSKEGA DOPISNIKA
konkretnih ukrepov niti nosilcev ekonomske politike razvoja, ampak v dokumentih, ki so jih ponudili v razpravo, nastopajo deklarativno in na način, ki \prejudicira nekatere rešitve.
Za rešitev prekomerne investicijske porabe so, denimo-, predvideni linearni omejitveni ukrepi. V razpravi na omenjeni skupni seji pa je prevladalo stališče, da tak pristop ni spre-
ne prakse in spoznanja, da moramo zgraditi celovit sistem združenega dela, je lahko zelo uspešno razvil zasnovo združenega dela. Pomembno je tudi to, da celotna vsebina zakona o združenem delu izžareva samoupravno odgovornost kot pogoj za uresničitev delavčeve’ samoupravne funkcije in delovnih obveznosti.
Zaradi takšne razredne opredelitve vsebine tega zakona je sindikat še posebej odgovoren za njegovo uresničevanje. Z zakonom sindikat postaja nedeljivi del združenega dela, vgrajen v sistem samoupravljanja, v katerem svojo vlogo in odgovornost tudi uresničuje kot sestavni del združenega dela. Zato pa sindikat v odnosih s samoupravnimi in poslovodnimi organi še na-
jemljiv, kajti že ob prvem delu srednjeročnega plana smo se sporazumeli, za diferenciran in selektiven pristop, zlasti še, če gre za že začete gradnje novih zmogljivosti s področja tako imenovanih skupnih interesov.
Veliko pozornosti je pritegnila tudi dilema, ah naj osebni dohodki naraščajo skladno s produktivnostjo dela ali počasneje. Drugače povedano — vprašanje je, če bi z restrikcijami na tem področju dosegli cilj, h kateremu težimo, to pa je bolj dinamična proizvodnja. Udeleženci razprave so izhajali iz že sprejetih idejnopolitičnih izhodišč in so se zato zavzemah, da mora biti delo tudi ustrezno stimuhrano. Praktično to pomeni, naj osebni dohodki naraščajo v odvisnosti od produktivnosti dela. Seveda pa tega „pravila“ ne bi smeh razumeti dobesedno: v dejavnostih, ki so doslej pretiravale v višini osebnih dohodkov ah ki imajo visok organski sestav kapitala, naj bi se vendarle odločali za
prej ostaja samostojna organizacija, ki mora ustvarjalno delovati in krepiti svojo vlogo.
Iz takšnega položaja sindikata tudi izhajajo naloge in obveznosti organizacije kot celote kot tudi smeri delovanja v javni razpravi, kakor so se o njih dogovorili člani sveta ZSJ.
V dokumentu o smereh delovanja sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu je med drugim rečeno, naj bi ta razprava prispevala k nadaljnjemu utijevanju oblasti delavskega razreda in k zagotavljanju njegovih neposrednih in zgodovinskih interesov. Naloga sindikata je, da z organizirano politično akcijo v TOZD ustvarja pogoje, da bi se delavci ne-le seznanili z vsebino zakona, ampak bi ga potem tudi uveljavljali
bolj umhjeno rast osebnih dohodkov.
V zvezi s težnjami, da bi zmanjšali obseg namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo, pa so na skupni seji obeh komisij opozorili na kongresna stališča, po katerih je treba za te namene izločati najmanj 4 % od bruto osebnih dohodkov. Menili so, da bi morah dati prednost solidarnostni stanovanjski gradnji, družbeni prehrani, preskrbi in sploh vsem vprašanjem s področja socialne politike.
Med drugimi pripombami k osnutku drugega dela plana srednjeročnega razvoja Jugoslavije do leta 1980 pa naj omenimo le še naslednje: korenito bo treba spremeniti tisti del osnutka, ki govori o zaposlovanju. Prav tako še nimamo pravega odgovora na vprašanje, kako bo s kreditiranjem obratnih sredstev, čeprav je zaradi tega že zdaj več organizacij združenega dela v težkem položaju..
BRANISLAV STANČEVSKI
z uspehom. Ti napori seved3 terjajo tudi hitrejše idejnopoj'" tično usposabljanje sindikalni*1 kadrov in celotnega članstva.
Razprava o osnutki! zakon3 bi delavcem v TOZD mora3 , ^ povedati, do kam so prišli ustavnem konstituiranju jn v samoupravnih družbenoekonoin >
skih odnosih. Zato naj na p0<1' lagi rešitev in opredelitev v 23	(
konu odpravljajo pomanjkljiv0' sti oziroma predlagajo spfe' membe v zakonskem besedilu> če imajo boljše rešitve: Vso t° dejavnost pa je treba razumetl tudi kot spodbudo za štabih^3 cijo gospodarstva in stalno rast produktivnosti dela. Celotn3 aktivnost mora potekati usklajeno z ZK, s tem da so repubk ški in pokrajinski sveti sindik3' tov usklajevalci razprave v org3" ! nizacijah sindikata, v republi; kah in pokrajinah. V razpta^1 morajo sodelovati delavci, nj1' hove predloge in mišljenja velj3 upoštevati, če so spremenljiv oziroma jih takoj ovreči, & Sre za nesprejemljive rešitve. V ak' cijo pa je treba vsekakor vklju' čiti tudi strokovne kadre, del®-gate in delegacije.
Vse samoupravne akte delovnih organizacij je treba analizirati in uskladiti s predvidenim1 zakonskimi rešitvami. Sindikati morajo pri tem še zlasti skrbno obravnavati specifične Pr0'	1
bleme, da bi ob uveljavljanju zakona tudi našli najboljše reši'	,
tve.
Zaradi izjemne pomembnosti	i
„male ustave11 svet Zveze sindikatov Jugoslavije vztraja, da se |	i
v razpravo o njeni vsebini vklju-	i
čijo tudi znanstvene ustanove,	;
delavske univerze, zbornice m	,
druga strokovna združenja tet klubi samoupravljavcev. PraV posebno odgovornost pa mor3 prevzeti tisk in druga sredstv3 obveščanja, saj lahko učinkovito popularizirajo pozitivne rešitve in opozarjajo na slabosti-
Dolžnost organov in organizacij sindikatov je, da na podlagi sprejetih smeri delovanj3 izoblikujejo tudi Ustne programe za organizacijo in vodenje javne razprave o tem pomembnem dokumentu.
ZORICA BOSNIC; '
VUJADINOVlC ------- —*
KOMISIJE PREDSEDSTVA ZS MAKEDONIJE O OSNUTKU DRUGEGA DELA PLANA SREDNJEROČNEGA RAZVOJA JUGOSLAVIJE DO LETA 1980
Še zmeraj pri besedah
Predlagatelji zasnov plana nastopajo deklarativno in na način, ki prejudicira nekatere rešitve
Brazde nepotrebne utrujenosti
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
Spočiti ljudje so po navadi dobre volje in nasmejani. Utru-Uni, resni in molčeči, pogosto uJi razdražljivi, pripravljeni za prepire itd. Otroci vedo. da je najbolje pustiti očeta pri miru taki-at. kadar je utrujen. Vedo, da bodo mnogo laže dosegli, kar bodo hoteli, če bodo govorili z njim takrat, ko bo spočit. Utrujenost nedvomno vpliva na odnose >. družini. In če v družini, potem prav gotovo tudi v kolektivu.
Oglejmo si zdai zadevo z druge strani m poglejmo, kaj v naših kolektivni naredijo, da bi utrujenost zmanjšali, kolikor je pač možno0 Kaj naredimo sami, da bi čimbolj varčevali s svojimi močmi .n s svojo energijo? Ali moramo res uporab-
ljali najbolj utrudljiv način za delo, ki sicer ne zahteva kdove kakšne utrujenosti?
O teh vprašanjih velja razmisliti. zlasti ker odgovori veljajo tako za delo doma kot v tovarni. Ste se kdaj vprašali, koliko kilometrov na leto mora prehoditi gospodinja, ko pospravlja postelje? V njenem delu je nedvomno preveč nepotrebnih korakov in gibov. Zaradi primerjave si oglejte, kako to opravijo delavke v bolnišnici ali v spalnikih. Vsak gib je premišljen, posteljo pa postiljajo samo z ene strani, brez nepotrebne hoje na drugo stran. Ali pa opazujte pripravljanje mize za kosilo! Najprej prt, potem gre gospodinja po pribor, potem ... Ali je treba res toliko hoditi?
Nepotrebno ponavljanje gibov lahko zmanjšamo tako, da planiramo vsako fazo dela. Neki kmet je o tem razmišljal in uspelo mu je, da mora za dnevna opravila prehoditi samo 3 kilometre na dan. prej pa je za enak letni učinek moral prehoditi tudi do 1.5 km na dan! Američani so izračunan, da prodajalec čevljev opia,i lo7 (!) operacij za prodaio enega para. Ko so delo analiziiali, so ugotovili, da je bilo od 'ega
le nekaj primerov, ki jih bolj ali nuni poznamo vsi. V premislek, ka| hi sc sc dalo narediti pri vsakem delu in na vsakem delovnem mestu.
Zakaj bi se brez potrebe pie-več utruja'li? Velja razmisliti, kajti ne bodo boljši samo odnosi, večja bo tudi produk'iv-nost.
operacij odvcy Omenila ser
Namesto nadur — prosti čas?
VPRAŠANJE: .Ali je prav, da v naši organizaciji delo, ki je opravljeno mimo rednega delovnega časa (nadure), ne plačujejo, ampak namesto opravljenih nadur lahko delavci izkoristimo prosti čas, pri čemer je število ur prostega časa enako številu opravljenih nadur? Kot vem, so nadure ovrednotene 150 7r. saj je tudi delo nad polnim delovnim časom bolj utrudljivo, zlasti še, ko včasih delamo tudi po 12 ur dnevno.
B. S. - LJUBLJANA
Y	kupon
PRAVNIK SVETUJE
ODGOVOR: Delo nad polnim delovnim časom (nadurno delo) se sme uvesti le v primerih, ki jih skladno z zakonom predvideva samo-ujjravni sporazum o medsebojnih razmerjih vaše organizacije. Čas, ki ga delavec prebije na delu mimo polnega delovnega časa. je po zakonu poseben delovni pogoj, ki ga je potrebno upoštevati jrri merilih. po katerih se odmeijajo pravice, ki so odvisne od dolžine delovnega časa. Gotovo je, da sodi med te pravice tudi
pravica do osebnega dohodka-Organizacija, kjer ste zaposleni, mora torej delo nad polnim delovnim časom posebej plačati. Taka dolžnost izhaja tudi iz sindikalne liste za leto 1976- Le-ta določa; da se delo nad polnim delovnim časom plača v višini najmanj 50% dodatka od obračunske osnove, ki velja za redni delovni čas. Ni torej prav, da za opravljene nadure organizacija zagotavlja prosti čas, ki je enak času, prebitem pri nadurnem delu.
Titanski sindikati in gospodarske napovedi za letos
Opozorilo laburistom
štM-nHnjŠevanje v16*111084! funta nesr..n8a na svetovnih borzah je za-nar^V° znamenie nezaupanja med-Vei°|7ne8a kapitala v gospodarstvo ^ . e Britanije. Treba je povedati, .1® vrednost funta po drugi sve-m vojni padla glede na dolar na Pa kVi.c° vralnosti v letu 1945, vse sed a^e ^ 58 ne bo obdržal niti na ravn'- tem Pa ne smemo doh' ^-i’ C*a jetu(B dolar v tem ob-Ju izgubil svojo vrednost. Bri-Za/' t0rei Hi1713!0 vzroka, da bi bili 0 t?v?*jni. pa tudi ne vzroka za i*n:'Zern, se Bodo stvari kmalu ^ oljsale. Prav zato je razumljivo, ^šno razpoloženje odsev
yede:
sindikalne ocene, ki so na-
u ne v gospodarskem pregledu . ngresa Trade Unionov (TUC) za
'«0 1976.
glavne težave
- NIC MANJŠE
v ocenjevanju ekonomskih per-P^ktiv za letos TUC ne vidi ne
1	.Zotju občutnejšega izboljšanja po-, aJa, če bo laburistična vlada osta-. Pti sedanji politiki. Kongres Trade (a 'Onov meni, da so glavne bri-
k® težave - nezaposlenost, jjj^knje industrijske proizvodnje in esticij _ ostale nespremenjene. ^Puslenost, denimo, prizadene ' ližno 1,3 milijone delavcev ali 0<lstotkov celotne delovne sile. ^zaposlenost se v primeru, če vla-ne bo spremenila politike, utegne
2	T^njo zimo povečati na 1,7 do milijona ljudi. Investicije v indu-
Bgi so se lani zmanjšale za 12,8 od-, °fka, letos pa pričakujejo, da se zmanjšale za 6,6 odstotka. ®‘® leta 1977 bi se investicije uteg-®*® povečati za 10 do 15 odmikov, vendar bo tudi takrat raven ravnijo iz leta 1974. V nasprotju ®m pa so se britanske zasebne in-®sUcije v tujini (beg kapitala) po-®cale v prvih treh četrtletjih mi-p ®ga leta za 41 odstotkov in do-®g e znesek 1,6 milijarde funtov.
UniVin^8*1^3 P° mneniu Trade V ^'fročje, v katerem si mo-ajo gospodarska rast ter državna in-s, . icija in zaščita seči v roke. Do-eJ Pa je bilo malo storjenega, ko SI®za ohranjevanje cen in usmerjanje 'Pančnih sredstev v industrijo, kot (U(B na področju zmanjšanja in kon-'Ple uvoza, kar je vse nujnost, da bi .gotovih povečanje proizvodnje, HosT^ 461 zmanišali nezaposle-
IZHOD
V INDUSTRIJSKI STRATEGIJI
^ntansla sindikati vidijo izhod v ^bezni ^industrijski strategu11, ki °ra omogočiti gospodarsko rast, ostno, da bi se nezaposlenost
tanjšala do 1973. leta m 600
, S°p ljudi. Prvi pogoj za to pa je, da k v!acla loti akcij, ki se jih za zdaj in°f'	Prvo mesto prihaja hitra
s>roka državna intervencija, v ka-
teri bi pomembno mesto imela akcija narodnega odbora za podjetja, proračunske ukrepe in za kontrolo uvoza.
Po mnenju Trade Unionov bi ta odbor moral biti glavni intervencijski instrument industrijske strategije. Moral bi imeti čimvečjo svobodo v prevzemanju zasebnih podjetij v svoje roke, da bi se državno lastništvo razširilo na rentabilnejše panoge, ki so zdaj v zasebni lasti. V ta namen bi moral dobiti vsako leto milijardo funtov kar je 5-krat več, kot predvideva vlada. Trade Unioni predlagajo, da bi narodni odbor že letos kupil zasebne družbe, ustanovil nova podjetja, financiral zaloge in se lotil akcij za odstranitev ozkih grl v gospodarstvu.
Med ukrepi, Id jih predlagajo sindikati za zmanjšanje nezaposlenosti, je strožje usmerjanje finančnih sredstev za investicije, podvojitev pomoči za začasno nezaposlene, povečanje pomoči za odpiranje novih mest, ustvarjanje rezervnega investicijskega sklada in davčna reforma, da bi se zmanjšala obremenitev si-romašnejših slojev in uvedel maksimum v višini 20 tisoč funtov dohodka na leto. TUC prav tako zahte-
va sklenitev sporazuma o načrtovanju za sto največjih britanskih družb.
Kar zadeva kontrolo uvoza Trade Unioni predlagajo uvedbo selektivnih kvot, da bi tako odpravili nadaljnje naraščanje uvoza izdelkov, ki so občutljivi za britansko gospodarstvo (avtomobili, elektronska oprema, tekstil, obutev in podobno) in določitev zgornje meje dovoljenega uvoza za posamezne panoge. V podobnem duhu je tudi predlagana izvozna strategija, ki se mora usmeriti k tržišču petrolejskih držav in k vzhodnoevropskim socialističnim državam. Predlagani ukrepi bi omogočili, da bi gospodarstvo dobilo dopolnilno injekcijo v višini 1,9 milijarde funtov in da bi v plačilni bilanci prihranili 1,4 milijarde funtov. To bi omogočilo, da bi dosegli za 3 odstotke večjo rast, kot je možna po sedali politiki vlade.
Ekonomski pregled TUC za letos je pravzaprav opozorilo laburistični vladi, naj spremeni politiko, saj brez dodatnih sredstev po mnenju sindikatov ni možnosti za zmanjšanje nezaposlenosti niti za izhod iz dru-gih težav.	M.TODIČ
kdo je kdo
Dr. JULIUS NIERERE
predsednik republike Tanzanije
»Želimo prijateljstvo z vsem svetom, toda nikoli ne bomo dovolili, da nam prijatelji določajo naše sovražnike!“ Te besede je že pred 11 leti izrekel ugledni afriški državnik, predsednik republike Tanzanije dr. Julius Nierere. Takšne,, usmeritve, izrečene v enem samem stavku, se je tanzanijski predsednik držal vsa ta leta, ko je usmerjal zunanjo in notranjo politiko svoje dežele. Povsem lahko je zato razumeti, da je predsednika Nierereja njegova želja po enakopravnem sodelovanju z vsem svetom pripeljala tudi v tabor neuvrščenih, kjer je Tanzanija zelo aktivna članica.
Ža dr. Juliusa Nierereja pravijo, da je izredno preprost in neposreden človek, človek, ki se je oblikoval in rastel skupaj s svojo deželo. Imel je 39 let, ko je na vrhu Kili-mandžara leta 1961 prižgal baklo svobode. Takratna Tanganjika je pod njegovim vodstvom in pod vodstvom širokega političnega gibanja TANU postala prva dežela vzhodne Afrike, ki se je osvobodila dolgoletnega kolonialnega jarma. Tri leta kasneje se je Tanganjiki pridružil še otok Zanzibar in tako je leta 1964 nastala nova država — republika Tanzanija. To deželo uspešno vodi prav Julius
Nierere, človek, ki se že od študentovskih dni vneto ogreva za socialistično pot razvoja. Socializem je zanj osnovna vodilna misel in cilj, ne pa kakšna slepa pokorščina nekemu družbenemu političnemj sistemu - modelu. Zato je tudi razumljivo, da v svojih prizadevanjih za socializem upošteva predvsem notranje razmere, tradicijo in izkušnje.
In da ne pozabimo: dr. Julius Nierere je tudi znan in cenjen pesnik Afrike. Marsikatera njegova pesniška zbirka zavzema ugledno mesto tudi na naših knjižnih policah.
BRANKO DOBRANIC
POMLADANSKA TARIFNA POGAJANJA NA JAPONSKEM_
Ofenziva brez prave strategije
Stavka članov japonskega sindikata javnih služb (Korokyo), kije trajala 24 ur, je ob koncu marca uvedla tradicionalni spomladanski boj sindikatov (Shunto), kije zaradi stavkajočih železničarjev oviral dnevno gibanje 19 milijonov Japoncev. Po splošni stavki, ki naj bi sledila temu uvodu v tarifna gibanja, napovedujejo še v tem mesecu vrhunec sindikalne ofenzive. Vendar že na začetku letošnjega tarifnega boja primanjkuje prave strategije in ciljev. Že v prvih stavkah je bilo udeležencem jasno, da njihovim zahtevam najbrž ne bo ugodeno, ker recesija še vedno traja. Poleg tega, da je lani vsako tretje podjetje izkazalo izgubo, je zlasti položaj na trgu delovne sile z 1,24 milijona brezposelnimi, ki je za Japonsko zelo hudo breme, dokaj neprimerna osnova za uveljavljanje pretiranih zahtev na tarifnih pogajanjih. Dejstvo je, da številna podjetja na-črtr^go tudi ponovna odpuščanja delavcev, tako da je varovanje obstoječih delovnih mest zdaj v ospredju-Gledano makroekonomsko bi bil seveda zaželen ustrezen porast delavskih zaslužkov, da bi spodbudil osebno porabo, ki je v bruto druž-
benih izdatkih udeležena z več kot polovico.
Poseben delovno-ofenzivni komite, ki ga sestavljajo predstavniki levo usmerjene splošne sindikalne zveze Sohyo, je organizator ofenzive skupaj z radikalnimi sindikati javnih služb in zvezo neodvisnih sindikatov Churitsuroren. Ti sindikati združujejo 8,7 milijona članov in bodo skupno osnovo glede višine tarifnih zahtev verjetno izoblikovali šele kasneje, saj se nekaterim sindikatom zdi pred časom dogovorjeno povišanje zaslužkov za 20 % previsoko-
Delodajalci so bili v začetni fazi pripravljeni pristati na 10% zvišanje, nato pa so kazali vse manjšo pripravljenost ugoditi tudi tej zahtevi, čeprav se življenjska raven delavcev zaradi inflacije čedalje bolj poslabšuje.
Zato, ker se niso dogovorili za enoten program, japonski sindikati zdaj poleg zvišanja mezd zahtevajo tudi druge izboljšave in olajšave, ki jim zagotovo ne bo moč ustreči, kot denimo znižanje davščin, višje rente in podpore za brezposelne, kot tudi uveljavitev sistema minimalnih mezd (najmanj 70.000 jenov mesečno na osebo). Sindikati zahtevajo v teh
razmerah celo nemogoče, to je zagotovitev polne zaposlenosti. Upirajo pa se predvsem zakonski prepovedi stavkanja v javnem sektorju. Prvo znamenje tega upora je bila enodnevna stavka japonskih železničarjev.
S tem je spomladanska sindikalna ofenziva na Japonskem dobila političen značaj, kot ga je že imela osemdnevna stavka prometnih delavcev ob koncu minulega leta, ki je že presegla meje mezdnega boja. Čeprav sta vlada in del vladajoče libe-ralno-demokratske stranke pripravljena razpravljati o pravici do stavkanja javnih delavcev, je afera Lockheed vlado in parlament tako zaposlila, da je bilo doslej le malo priložnosti za pogajanja.
Pri vsem tem zbuja začudenje dejstvo, daje pri razmeroma nizki stopnji organiziranosti japonskih delavcev vpliv sindikatov tako močan. To je presenetljivo tem bolj, ker japonski sindikati, združeni v štirih velikih zvezah, ki štejejo skupno 12,6 milijona članov aU le nekaj manj kot 35 % vseh zaposlenih, po sindikalnem zakonu lahko sklepajo kolektivne tarifne pogodbe le na ravni obratov.	N. Ž.
TA TEDEM V ŽARIŠČU


Minuli teden je na Portugalskem minil v odločilnem spopadu vseh političnih sil v sklepnem predvolilnem boju pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. V tem boju je že od samega začetka zavzemala posebno mesto portugalska komunistična partija, Poučeni ob nekaterih narakah iz bližnje preteklosti so komunisti delovali umirjeno in premišljeno. Na številnih predvolilnih zborovanjih so pozivali volivce-, naj glasujejo za levo večino. Pri tem seveda vseskozi mislijo na svoje zavezništvo in sodelovanje s socialisti, do katerih so v zadnjih mesecih zavzeli bol, spravljivo stališče. Težko je sicer napovedovati, kako se bodo odločili portugalski volivci, toda iz Lizbone že dlje prihajajo opozorila, da ni pričakovati bistvenih premikov. To pa pomeni, da računajo, da bodo vse politične stranke obdržale svoj položaj. Komunisti so na lanskih volitvah dobili 709.000 glasov ali 12,5 odstotka vseh glasov. Pravijo, da imajo podobne, če ne celo večje možnosti komunisti tudi na ne-deljskih volitvah. Vsakršna napoved je seveda zelo tvegana, toda če se bodo uresničila pričakovanja o ohranitvi dosedanjih razmerij med strankami, pomeni, da tudi socialistična in ljudsko demokratična stranka ter tako imenovana demokratično socialna sredina lahko računajo z 25 do 35 odstotki glasov.
Indija je v zadnjih dneh naredila nekaj pomembnih diplo-
matskih potez. V New Delhiju so sklenili pogodbo o morskih mejah s Shri Lanko, odstranili pa so nekatera nesoglasja tudi z Nepalom. Pomemben premik je bil dosežen, kot kaže, tudi v odnosih s Pakistanom. Vladi v Islamabadu in New Delhiju sta se namreč izrekli za nadaljnje sporazumevanje in reševanje problemov v odnosih med državama. Govorijo celo o možnostih skorajšnje navezave diplomatskih odnosov med Pakistanom in Indijo.
Še pomembnejša pa je vsekakor »otoplitev" v odnosih med Ne\v Delhijemin Pekingom. Indija je namreč pred dnevi povsem jasno izrazila željo, da bi izboljšala svoje odnose s Kitajsko. Ti odnosi so zaradi nekaterih nerešenih obmejnih vprašanj več let dokaj hladni, spomnimo pa se, da so pred dobrim desetletjem pripeljali celo do oboroženih spopadov med tema dvema velikima državama. Zdaj pa je Peking - to je marsikoga precej presenetilo - hitro in pozitivno odgovoril na indijsko pobudo o ureditvi odnosov. Pravzaprav je samo še vprašanje nekaj tednov ali kvečjemu nekaj mesecev in državi bosta spet navezali redne diplomatske odnose. To je gotovo najpomembnejša poteza indijske diplomacije zadnjega desetletja. Skupaj z že omenjenimi premiki v odnosih z Nepalom in Pakistanom se na jugu Azije nakazujejo povsem nova obzorja.
BRANKO DOBRANIC
strokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
KAKSIMA LETNA POROČILA?
.Letna poročila služb varstva j"1 delu so še vedno zelo ne-f a-?*113, različnih kvalitet ter P'ha pomanjkljivosti. Ponekod *3 poročila obsežnejša, po-7 °d so občutno preskromna. 0fmu se ni čuditi, saj še ne tajajo načela in metoda se-avljanja poročil služb varstva Pb delu.
, Letn^ poročila so za napre-, 1 in utijevanje varstva pri ,e'u izrednega pomena. Odra-aJ° namreč napore službe var-, Va pri delu, njeno organizacijo , °t tudi njeno učinkovitost. Ce Bčemo odmerjati stopnjo tcmkovitosti varnostne službe, .daj je dovolj, če preberemo ejna poročila treh zaporednih eL Letna poročila predstavljajo eano celoto varnostnih vpra-
šanj delovne organizacije, zato so zelo pomembna, ker tudi na področju varstva pomeni celota več kot le seštevek vseh posameznosti. Seveda pa mora biti v tem, kar imenujemo celoto, neki notranji red stvari. Ta notranji red stvari mora biti zgrajen na načelih in na metodi sestavljanja poročil. S tem dajemo poročilom stabilnost vsebine, možnost primeijanja, izhodišče za stopnjevanje kvalitete naporov in ukrepov na področju uveljavljanja varnosti.
Teorija poročil pozna več izhodišč. To velja tudi za poročila s področja varstva pri delu. Omenimo le nekaj takšnih izhodišč. Letno poročilo lahko zgradimo na primeijavi stvarnega stanja varstva v primeijavi
z zahtevami zakona o varstvu pri delu in drugih predpisov. To je vrsta primerjalnega sestavljanja letnega poročila, ki odpira ugotovitve, kje in kako so pravne zahteve uveljavljene, kje niso in katere ovire nasprotujejo uveljavljanju. Drugo izhodišče je statistično evidenčno, ki ga uporabljamo za evidentiranje nesreč pri delu, vrst bolezni ter odsotnosti z dela. Tretji način je, če poročilo zgradimo na tehnoloških vprašanjih in zahtevah varnostne tehnike. Četrto izhodišče za letna poročila varnostnih služb pa predstavljajo poročila o opravljenih varnostnih analizah ter o predlogih in organizaciji varnostnih raziskav. Seveda pa upoštevanje vseh omenjenih in še drugih izhodišč ni
lahko delo. Letno poročilo mora biti kot vzorec znano že prej, pač zato, da se usmerjanje varstva pri delu uravnava na takšen vzorec. Samo v tem primeru je letno poročilo odraz sistema ukrepov.
Letno poročilo varnostne službe je zelo pomemben varnostni dokument, ki ga uporabljajo vsi v delovni organizaciji vsaj dve ali tri leta. Zato mora letno varnostno poročilo temeljiti na načelih in metodi sestavljanja področnih podatkov. Varstvo pri delu je preresno področje, da bi letna poročila varstva pri delu lahko v bodoče še prepuščali posameznikom, da ga oblikujejo po svoje — brez vnaprej določenega sistema ali metode.
sprašujete -Odgovarjamo
Imam deljen delovni čas od 6. do 10. ure in od 18. do 21. ure. Zanima me, zakaj ne dobivam dodatka za deljen delovni čas, kot je določen po 9. točki sindikalne liste 1976?
G. M., RA VNENA KOROŠKEM
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov nam je posredoval naslednje pojasnilo:
V sindikalni listi za leto 1976 je navedeno, da temeljne organizacije združenega dela lahko uvajajo dodatek za delavce, ki delajo v deljenem delovnem času. Določila sindikalne liste pa ni mogoče uresničevati neposredno, ampak šele na osnovi določil ustreznega samoupravnega splošnega akta in odvisno od doseženega dohodka TOZD. To pomeni, da morajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela sprejeti svoj splošni samoupravni akt, v katerem skladno s sindikalno listo opredeljujejo pogoje in način za pridobitev omenjenega dodatka. Če imate določeno v vašem samoupravnem splošnem aktu, da gre delavcem dodatek za deljen delovni čas, so do tega dodatka upravičeni vsi delavci v TOZD, ki delajo deljen delovni čas.
šport, oddih in rekreacija
/---------------------	N
ODPRTO PISMO DELAVSKI ENOTNOSTI:
Komu so napoti počitniški domovi v Savudriji
v_______________________________
m
V naši družbi si prizadevamo dobro organizirati in obogatiti družbeni standard zaposlenih, pri čemer ima vsak od družbenih subjektov tudi svojo vlogo. Vsekakor je prva delavčeva beseda, ki ustvarja in deli svoj dohodek, saj je rezultat njegovega dela. Njegova pravica je tudi, da izloča sredstva za skupno porabo, med drugim tudi za gradnjo počitniških kapacitet. Delavec odloča o tem v osnovni organizaciji sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacijah. V celoten proces odločanja pa se seveda kasneje vključujejo tudi drugi subjekti, kot so organi družbenopolitičnih skupnosti in drugi.
Podjetja so gradila svoje počitniške domove predvsem ob morju, kjer včasih sploh ni bilo turizma. Prizadevala so si v skladu z mnenjem in voljo tamkajšnjih prebivalcev urediti počitniška naselja, ki naj bi bila namenjena oddihu in rekreaciji delavcev. Čas, gospodarski razvoj, razvoj turizma in vse drugo je prineslo svoje. Med drugim tudi spremembo v razmišljanju nekaterih ljudi na naši obali. Njihovo okolje seje namreč spremenilo, pojavila se je potreba po izdelavi urbanističnih načrtov. Ustvarjalci teh načrtov pa po navadi v obdobju razprav niso našli poti do delavcev, do lastnikov in upravljavcev počitniških domov.
Delavci v Lesnini smo že pred mnogimi leti zgradili počitniško naselje v Savudriji, ki je postalo priljubljena točka za letni oddih Seveda pa smo se trudili, da bi se to naselje čim bolj vključilo v okolje in bilo v estetskem pogledu primerno in zgledno. Temu primerno smo vsako leto izločali del sredstev za zamenjavo amortiziranih hišic. Zadnji dve leti pa kljub dobri volji delavcev Lesnine to ni več možno, saj izvršni svet občinske skupščine Buje ne dovoljuje zamenjav počitniških hišic, in čeprav odločitve ni pojasnil. Razumemo težnjo tamkajšnjih organov družbenopolitične skupnosti po bolj racionalni izrabi racionalnejši in gospodarnejši urbanizaciji letovišč. Vsekakor je tako težnjo treba pozdraviti, vendar pa je veliko vprašanje, če je mogoče pristopiti k razreševanju te problematike, ne da bi upoštevali obstoječe stanje in brez sodelovanja tistih, ki v Savudriji vlagajo svoje delo in sredstva, ki pa sicer pretežni del svojega življenja živijo drugje.
Ustava je v tem dovolj jasna pa tudi hotenja sindikatov so precej drugačna, kot pa so stališča in ukrepi izvršnega sveta skupščine občine Buje, ki so vše prej kot v skladu z težnjo, da delavcu omogočimo čim cenejši letni oddih
Če so pristojni v tem delu Istre želeli ugotoviti, kakšno je stanje delavskega turizma na področju občine Buje, potem je njihova odločitev hvale vredna in se v to ne nameravamo vmešavati Odločitev o nadaljnjem razvoju pa ni in ne more biti samo v njihovih rokah. Odločitev, da „lesninarji“ ne smemo zamenjati dotrajanih počitniških hišic, je enostranska in nepremišljena in v nasprotju s hotenji vseh pomembnih družbenih dejavnikov v naši družbi. Ima pa tudi širši pomen, saj bi lahko pomenila začetek konca domačega delavskega turizma.
Delavci Lesnine smo poskušali urejevati zadeve strpno in z razumevanjem, vendar smo pričakovali razumevanje tudi od druge strani, čemur pa ni tako. Zato smo ogorčeni in prizadevali si bomo, da bomo še naprej razvijali delavski turizem ter uresničevali načelo, da o rezultatih svojega dela odločamo sami
Jamšek Šefman
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je prejel že več opozoril organizacij združenega dela, ki imajo svoje počitniške domove na obali, da urbanistični in razvojni načrti obalnih občin deloma ali vceloti odpravljajo tako imenovani delavski turizem. Na račun boljšega izkoriščanja in racionalnejše uporabe zemljišča na obalnem področju ti načrti opdravljajo počitniške domove in predvidevajo razvoj komercialnega turizma. Pismo, ki so ga poslali delavci LESNINE, najbolje osvetljuje ta problem.
V pripravi je akcija, da bi o problematiki urbanizacije počitniških krajev in o njenih negativnih posledicah na razvoj počitniških domov razpravljali najvišji organi sindikatov v zvezi, SR Hrvaški in pri nas.
== — iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis
24. april 1976
stran
ORGANIZIRANA REKREACIJA ZAPOSLENIH V KOLINSKI
PRIMER ZA ZGLEP
Nimajo poklicnega organizatorja aktivnega oddiha, pa vendar...
O tem, da je rekreacija delovnemu človeku nujno potrebna in daje postala - seveda še ne povsod, marsikje pa že — sestavni del njegovega vsakodnevnega življenja, ni več nobenega dvoma. Tega se v polni meri zavedajo že v marsikateri delovni organizaciji pri nas, zlasti v tistih, ki zaposlujejo več to delavcev. Seveda se na področju rekreacije poslužujejo različnih oblik dela, z vsemi pa si prizadevajo, da bi zajeli čimveč zaposlenih.
Med ljubljanskimi podjetji je Kolinska s svojim rekreacijskim športnim društvom v taki obliki edina ne samo v Ljubljani, marveč tudi v Slovenji, nedvomno ubrala svojevrstno pot k množični športni rekreaciji zaposlenih. Tisti, ki v Kolinski skrbijo za športno rekreacijo,
sicer zatrjujejo, da si počasi, a vztrajno utira pot, vendar bi ob tej, več kot skromni „pripombi“ lahko zapisali, da so resnično na „najboljši poti" . . .
Resje, da so rekreacijsko športno društvo ustanovih šele pred dvema letoma, vendar se je njegova dejavnost v zadnjem času precej razmahnila. V društvu deluje osem športnih sekcij, vanje pa je vključenih kar 350 članov kolektiva, ki se zdaj že drugo leto zapored redno udeležujejo občinskih sindikalnih tekmovanj in trim akcij. Tako so doslej dvakrat zmagali tudi na športnih igrah RO sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Slovenije, na zimskih igrah pa so bili obakrat drugi. Športniki Kolinske so se doslej tudi dvakrat pomerili v
Telovadba — to pot malo drugače ... (Foto: A. Ul.)
nogometu in bowlingu s švicais ekipo Knon.	. . jj
Lani so prav tako organ#1 ^ prvenstvo tovarne v različnih špo
nih panogah, ki se ga je udeleži*
rekordno število tekmovalcev, stopilo je kar 250 delavcev; ta P0"^ tek pa zgovorno priča o tena, postaja množična rekreacija v Ko . ski sestavni del celotne dejavno
zaposlenih.	bl
Toda bili bi v veliki zmoti, oe mislili, da je s tem sklenjen kr
rekreativne dejavnosti v tej IjubO3^
ski delovni organizaciji. Daleč tega.. . Prav v rekreacijsko šp° nem društvu si marljivi športni ^ lavci Kolinske prizadevajo, da med delovnim časom organ#1' aktivno četrturno rekreacijo zaP^( slenih, vendar ostaja ideja zaen** neuresničena. Za to bi potrebovan tovarni pokhcnega organizato*) Športne rekreacije.
Razveseljivo pa je nekaj dh1 gega ... V Kolinski se zavedajo, še marsikaj ni urejenega, toda s P° močjo članov kolektiva bodo lct° vendarle skušali vključiti v žično rekreacijo vse zaposlene!
Ce jim bo to uspelo v tako kra m času, je seveda vprašanje, ^ x smo želeli z našim zapisom oP° iriti na to, da bi zgledu KolinsK j je z ustanovitvijo rekreacijske? ortnega društva ubrala povse ojo, a kljub temu nadvse uspe>n >t k popularizaciji množične špo ^ ; rekreacije zaposlenih, sledili t rlektivi drugih delovnih °rSaI'e icij, -predvsem pa tisti, ki se lajo „izviti“ iz začetnih težav, 0®^
rav qp	namembnosti
SMUČARJI NA POHORJU!
Kljub slabi zimi je komisiji za športno rekreacijo v Mariboru uspelo organizirati sindikalno prvenstvo v smučanju. Letos je bilo tekmovanje tik pred II. republiškim prvenstvom in je zato veljalo tudi za izbiro reprezentance. Tekmovanje je bilo v veleslalomu in smučarskih tekih. Smučarski teki so bili prvič na sporedu in so pritegnili skoraj 100 udeležencev, kar je za prvič več kot odlično. Med ekipami je v tekih zmagal Konstruktor, pred TAM Tezno in Tovarno kos in srpov Lovrenc.
V tekmovanju v veleslaomu je sodelovalo 450 tekmovalcev. Pri ženskah je imela največ uspeha ekipa Konstruktorja pred IMP in ZŽTP. V moški konkurenci je ekipno zmagala ekipa Mariborskega tiska pred TAM Studenci in IMP.
Kljub pomanjkanju snega se je prireditev končala brez poškodb,
kar je dokaz, da so bile proge dobro pripravljene.
Rezultati — ekipno — teki: Konstruktor 49 točk, TAM Tezno 46, Tovarna kos Lovrenc 40, IMP 36, Marles 31, Stavbar 28.
Ekipno veleslalom - ženske: Konstruktor 45 točk, IMP 39, ZŽTP 39, Zdravstveni dom 39, Elektrokovina 36, Modna hiša 32.
Moški; ekipno - veleslalom: M. tisk 190,5, TAM Studenci 169, IMP 168,5, Konstruktor in Marles 160, DEM 159,5 točke.
Posamezno — teki do 30 let: Strdin (Konstruktor) 21,53, Mulec (GG) 22,39, Ladinek TAM 22,40. Nad 31 do 45 let: Raišp (OS ZSS) 19,45, Jodl (Tov. kos) 22,13, Šumar (Marles) 22,50. Nad 45 let - veterani: Kocbek (ZŽTP) 26,23, Valentinčič (Konstruktor) 26,41, Šverko (Stavbar) 28,25. Ženske: Kuhar (Tov. kos) 13,23, Podlesnik (Tov. kos) 13,51, Frank (IMP) 16,00.
Veleslalom ženske do 25	1®*'
Urbanci (ZD) 37,3, Trobentar (Pr1' mat) 37,3, RTmenjev (Konstrukt^ 46,9. Od 26 do 35 let: Pukl (Zlo/
35.5,	Rusjan (IMP) 37,1, Paulin#
(Konstruktor) 41,8. Od 36 do 4 let:	Kores (Konstruktor) 37,’
Lesjak (MTT) 39,1, Paulin (Za«
41.5.	Veteranke: Dogša (Ven^
1:02,6, Horvat (M. hiša)
1:08,5;
Rovač (Zav.) 1:09,2, Moški do jj let:	Gajšek (M. tisk) 5V-
Klajndinst (PTT) 54,3, Marin (Elk® 54,7. Od 26 do 35 let: Buh (IM" 34,6, Somer (TAM Studenci) 34,^; Roš (IMP) 35,4. Od 36 do 45 le1’ Klanjšček (MTT) 28,7, Lesni^ (Atmos) in Asi (IMP) 30,1. Cd 4(’ do 55 let: Sevčnikar (ŠC blag. P. 30,5, Pezdiček (TAM Studencu 31,3, Kandus (M. hiša) 31,9. Veterani: Marušič (TAM Tezno) 35, > Dogša (Brivci) 42,0, Kokol (TSNJ
45’°-	J. K.
LJUBLJANA
»Zasoljeni« dopusti
Pred nedavnim so v sindikatih spet analizirali uresničevanje politike dopustov in rekreacije zaposlenih Ugotovili so, da nimamo dovolj objektov, v katerih bi se lahko zaposleni člani družine ugodno odpočili.
Vendar je takih mest v resnici še preveč, a letovanje v njih ni poceni. Mnogi se zdaj zavzemajo za gradnjo novih objektov, v katerih naj bi zagotovili cenen dopust — namesto da bi se lotili vprašanja cen dopusta. Računi namreč pričajo, da je en dan letovanja celo dvakrat dražji v počitniških domovih kot penzion v luksuznih hotelih na moiju, v toplicah in planinah, razumljivo - mimo turistične sezone. Pri nas pa je sezona dolga le tri mesece — junij, julij, avgust. Res je, da tisti, ki preživljajo dopust v svojih počitniških domovih, plačajo manj kot v turističnih objektih, vendar plačajo manj samo navi-
dezno. Vzdrževanje počitniških domov v vsem letu ima namreč povsem drugačno ceno, plačujemo pa ga z dotacijo delovnega kolektiva — iz skupne blagajne.
Imeti „svojo posest11 tudi na ravni delovne organizacije iz objektivnih razlogov nima velike perspektive. Ljudje si namreč ne želijo vsako leto preživeti dopusta v istem kraju. Menjavanje kraja dopusta pa tudi odhajanje v tujino je povsem razumljivo. Zato bi morali tudi tisti, ki že imajo počitniške domove, prek interesnih skupnosti za dopust in rekreacijo vzdrževati svoje zmogljivosti in jih medsebojno izmenjavati.
MARIBOR
Zimske igre Strojegradenj
V organizaciji Atmosa iz Hoč so bile na Pohorju zimske igre Strojegradenj, ki se jih je udeležilo deset kolektivov iz SRS. Tekmovanja so bila na smu-
čiščih Pohorja v izvedbi smučarske šole Pohorje. V ekipni konkurenci so imeli največ uspeha predstavniki Litostroja iz Ljubljane, ki so zbrali 8 kazenskih točk pred drugo uvrščeno ekipo SST Trbovlje (10) in Agrostrojem iz Ljubljane (11 točk). Tudi med posamezniki je predstavnikom Litostroja uspelo osvojiti prva tri mesta, po eno pa Gostolu in Metalni. Rezultati ekipno: 1. Litostroj 8, 2. SST Trbovlje 10, 3. Agrostroj 11,4. Metalna 22, 5. Atmos 38, 6. Gostol 41, 7. Mlinostroj, 8. Indos, 9. Kladivar Žiri in 10. Riko.
Posamezno ženske: Jarc (Li-tostroj)_ 29,4, Šček (Litostroj)
30.9,	Šoba (Litostroj) 31,9; moški do 25 let: Bratuž (Gostol) 44,7, Knez (Trbovlje)
44.9,	Faletič (Gostol) 45,3; moški od 26 do 35 let: Kalan (Litostroj) 43,6, Šorn (Agrostroj) 45,1, Jamšek (Trbovlje) 45,2; moški od 35 do 45 let: Sršen (Litostroj) 44,6, Bajda (Trbovlje) 46,7, Bizjak (Trbovlje) 48,1; nad 45 let: Muhič
(Metalna) 26-,8, Rajh (Trbovlje) 27,5, Jankovič (Litostroj) 27,8, itd.
J.R.
Najboljši predstavniki LTH
Na Pohorju so bile 8. Mari-sove zimske igre, na katerih je nastopilo 7 kolektivov. Tekmovanja so potekala v šahu,kegljanju, sankanju in smučanju. Največ uspeha so imeli v šahu predstavniki LTH Škoija Loka (15,5 točke), pred Eto (13,5) in Kristalom (13 točk). V kegljanju ženskih ekip so bile najboljše predstavnice Kristala s 481 keglji pred LTH in Florino. Najboljša posameznica je bila Čre-pinko (Kristal). Med moškimi je ekipno zmagal Primat (1212 kegljev) pred Kristalom in LTH, med posamezniki pa Lazič (Primat). V sankanju so zmagali predstavniki Primata pred LTH in Eto. V smučanju pa LTH pred Tiki in Primatom.
V skupni uvrstitvi so imeli največ uspeha predstavniki LTH Škofja Loka s 4800 točkami pred Primatom, Maribor (4550) in Kristalom, Maribor (4450). Sledijo Eta, Cerknica (4350), TIKI, Ljubljana (4050), Florina, Maribor (3250 in Ma-ris, Maribor (2200).
R.J.
MEDVODE
Gradnja pokritega strelišča
bo nared že aprila. Obenem pričeli tudi z akcijo za gradm]0 strelišča v Goričanah, za ka rega že imajo načrte. ^ ^
VELENJE
Največ
krogov za TUS
V okviru delavskih športnik iger občine Velenje se je končalo občinsko sindikalno P1^61^ stvo v streljanju z 7-,nh puško. Sodelovalo je 7 ženskm in 26 moških ekip; skupno j
Strelska družina „Barle nbrož11 je spet pričela z de-m. Po nekajletnem počitku so . pobudo KK SZDL in OO kVS sklicali občni zbor in rolili nov izvršni odbor. Pove-li so se z ZTKO Ljubljana-ška ter OZD v Medvodah; pri-ikujejo, da ho njihov delovni ičrt deležen ustrezne denarne odpore. Skoraj 100-članska užina se je najprej lotila grad-e pokritega strelišča za strelja-e z zračno puško pri osnovni >li Frafica Bukovca v Preski, ki
tekmovalo 148 strelcev.
Med ženskimi ekipami J zmagala ekipa Skupnosti za za' poslovanje, druga je bila ekip GIP „Vegrad“ - DSSS in tretja ekipa VIZ-TOZD osnovna soia Antona Aškerca.	.
Med moškimi ekipami je bu najboljša ekipa IUV-TOZD J0' varna usnja Šoštanj, druga bila ekipa GIP „Vegrad ' TOZD gradbena operativa m tretja ekipa „Gorenje“ TG Velenje — TOZD CHM.	. •
i2ZGODOVINE PRVOMAJSKIH PROSLAV NA SLOVENSKEM
IV.
VSE VEC PROSLAV PO LETU 1895
J^omajsko praznovanje v Ljubljani leta 1895 ni bilo veselo, saj je mesto ! ^Pred terp prizadejal katastrofalen potres
^8: Franc Rozman NEKATERI SO
' ^hko PRAZNOVALI VES DAN
. Od leta 1895 dalje so posta-ae Prvomajske proslave na ob-In°Cju današnje Slovenije vse ‘ f^rnembnejše. Delavsko gibanje t Seie v tem času že precej okre-i ™ in leta 1896 je bila usta-i Oljena jugoslovanska socialdemokratska stranka. Vse d seje tudi krepilo strokovno lobanje in z „Rdečim prapo-roin“ je delavstvo dobilo tudi glasilo.
. delavci so vse bolj odločno tudi vedno bolj uspešno za-tevali svoje pravice. Bilo je če-več podjetij in obratov, ki j*0 delavcem dovoljevali prost an °b njihovem prazniku.
RUDARJI SE NISO DALI
Če si ogledamo podatke prve ankete za leto 1895, vidimo, da je bilo v zelo velikem okrajnem glavarstvu Celje, kamor sb šteli tudi zasavski premogovniki brez Zagorja, v tem letu v sedmih industrijskih obratih zaposlenih 3570 delavcev, 20 pa jih ves dan ni prišlo na delo brez dovoljenja delodajalcev. Trboveljski rudnik je v tem času zaposloval 2534 delavcev, za 1. maj pa je dobilo prosto 2412 zaposlenih. V Hrastniku od 420 rudarjev 36 zaposlenih ni dobilo prosto, v Ojstrem pa od 215 samo 15. Tisti, ki jim rudniške oblasti niso odobrile prostega dneva, so morali dežurati, opravljati nujna vzdrževalna dela, opravljati varnostnopožar-no službo in podobna dela.
nološko obdelali vsa praznovanja, zato bomo posegli za več kot deset let naprej in se preselili v leto 1907, ko so bile dva tedna po prvomajskem praznovanju volitve v državni zbor, in sicer prve volitve po razglasitvi splošne volilne pravice, kar je bila velika zmaga demokratičnih sil v Avstriji. V tem bojuje odigrala pomembno vlogo tudi socialna demokracija.
PODATKI
URADNE STATISTIKE
V letu 1907 je bilo po Sloveniji mnogo delavskih shodov in zborovanj posvečenih prvemu maju in volitvam. Preden jih omenimo, si oglejmo, kaj govori uradna statistika za praznovanja na Štajerskem. V okolici Konjic je bilo zaposlenih 343 delavcev in med njimi ni nihče dobil prosto. Enako je bilo v okraj-
Go stili
na pod Rožnikom, kjer so bile večkrat prvomajske proslave
^ Ljubljani leta 1895 Ivanje sicer ni bilo nič e °’ saj je mesto tik pre Prizadel katastrofalen po
ol> ° vse življenje usmei novo razrušenega mest
Mitična nesoglasja so za asa stopila v ozadje. De inbljani So tega leta p rortino in mimo prosk e v časnikih ostala sko °Pažena.
Pač pa se velja nekoliko bolj Pomuditi na Štajerskem, kajti tega leta dalje razpolagamo s J^j natančnimi podatki o ti-.nr* ki so praznovali 1. maj. iajersko državno namestništvo ot vrhovna politična oblast je 1895. leta vodilo posebno ■ v . to» ki sojo morali izpolnje-te 1 okrajni glavarji. V rubrike d	50 moraii vnašati po-
a ke o številu zaposlenih v poroznih obratih, o številu ti-,1n> ki so smeli praznovati ves n ali ie ^neva ^ končno v ,? številu tistih, ki so brez dojenja delodajalca za 1. maj ^ ak doma ves dan ali pol
^o dobili T;le o številu
sPloh
V	Trbovljah je v cementarni dobilo prosto vseh 136 delavcev. V Zabukovici sta bila dva rudnika, prosto pa je dobil en sam rudar v Sonnenbergovem rudniku, medtem ko je v Ja-neschevem rudniku osem rudarjev na lastno pest ostalo doma. V Mariboru delavcem nikjer niso dovolili ostati za 1. maj doma in tudi prvomajskih proslav ni bilo. Ker pa so delavci v delavnicah južne železnice prišli 1. maja zelo točno na delo, so jih delodajalci spustih domov dve uri pred iztekom delovnega časa.
V	celjski okolici je bil največji industrialec Westen z znano tovarno emajlirane posode in ni hotel niti slišati, da bi delavci za svoj praznik ostali doma. Nekaj celjskih zidarjev je sicer ostalo doma, vendar sojih delodajalci že naslednjega dne odpustili. Celjski delavci so organizirali tudi prvomajski shod, ki pa je bil bolj slabo obiskan, saj se ga je udeležilo le blizu 30 delavcev.
Prva prvomajska praznovanja smo si ogledali natančneje zato, ker je bil to začetek delavskih praznovanj in ker jih je bilo le toliko, da smo pravzaprav lahko omenih skoraj vsa, za katera so na voljo podatki. Prostorska stiska nam ne dovoljuje, da bi kro-
nem glavarstvu Ljutomer, kjer industrije skorajda še ni bilo. Prosto pa je dobilo vseh 268 zaposlenih v Lappovem premogovniku v Velenju. V okolici Slovenjega Gradca so imeli prosto steklarji v Josipdolu, kjer jih je delalo 70, in polovica v dveh kamnolomih v Hudem kotu, ki sta zaposlovala 180 delavcev. Od skupnega števila 1180 zaposlenih v okrajnem glavarstvu Slovenj Gradec je dobilo prosto 428 delavcev ali 30,6 %. Enak odstotek zaposlenih je dobil prosto v okrajnem glavarstvu Celje, kjer je bilo zaposlenih 7089 delavcev. Prosto je dobilo 3197 zaposlenih ali 31 %, vendar je večina obratov 1. maja 1907. leta delala, prosto je dobilo le delavstvo v trboveljskem rudniku, kjer je od 3004 rudarjev lahko ostalo doma kar 2948 rudarjev. Poleg njih so dobili prosto še v dveh rudnikih v Zabukovici, v enem 125 od 135 zaposlenih in v drugem vseh 32.
Več kot polovica zaposlenih je dobila prosto v Mariboru, kjer je od 2901 delavca dobilo prosto 1542 delavcev. Poleg železničarjev so lahko ostali doma tudi zaposleni v pivovarniški industriji, in sicer 87 od 121 in 14 od 59 mizarjev. Kar 30 mi-, zarskih pomočnikov pa ni prišlo na delo, ne da bi prosili za dovoljenje svoje mojstre.
— Veste kaj, meni se zdi, da je to bolj strup kot pa zdravilo ...!
Karikatura: I. Antič
NAGRADNA I KRIŽANKA I
Rešitve pošljite do 29. 4. 1976. na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
OS	VUop v JkoMoR.	StiKA &06IN7A motnosti	IME. IN51J5. PREMIERA k>srei7A	lil	VZDBRU. OANetA H0ČBIML7A	VRSTA Z£ML)& , ILOUIC-A,	ClGAtKKA PESEM	ZANIČLJIL) IZRAZ TA AZIJCA	KU5ANSU VopiT&LZ) (DR a DEL.)	lNTE«M«|t TELBiHATV TELEtKoNE	Doizanje	NA- ?L/ŠULO
?ONDUM0 t>0U)tAW)£												
usiAur&u, UTVDITO/												
DELAVKA TelIfoi« centrali												
OSčbNl ZAm&tL			lili a s & N			ta, teiRA&A				NOVO SR£S£č>	oez&fto v/ ATfclia	Tenf/A Ali STRIČEVA +IČ&R.
						RIMSKE TROJANE MAOHNA AL£n1K/Y__						
		SILVO ■HRAST			10(U			TErlOČA				
					B/ARNAl V KRAPI			ELElcTeičVAv MoR.RlPA				
			EH	DRU2A&M PRIROitBl SLAVNI StEVMIK		.			DEL ORLElLE			
			vEUKPntlčva: 1DE££UM OOLlT						NEM.MEŠČ TILDlOE NlKDLfU Kopernik			
			-									
4		folDToU. V M.A0JDI TBL NA Hi m									ITALIJA Mlš<cA oe,-RASALKA 1 MED.)	
	MARkO koImrn			0KR. MAZIV TOVARJJe VNIŠU			ŽfSTAMlL: £.N.	1 VODO 06DANO kopno	Nat). IME MESTA TAUEN	MnoviČ SEZNAM TISIM napak mm		
^OMSOLSKI Tc&LAVAR,				NlKcLto ce^ic	•		Koncertna Morama					
				Skupščina			IZC.EDEK.					
OPIS, OČRT					miBT.K&l- NjAPLOMSn VODNE ŽIVALI							
LOVEC NA						G.R.SUA RAIEtK/ICA SKUPINA it&EL						MANJŠI Jadranski OTOK
Uto TOSNAZII			PRIPADNIKI »OKRACOE t>OR4S DVORNIK					.				
Solečima v £obu								ZNAČAJ NRAVNOST				
laosico imel							-	ta STOPALA NAN0&I				
/ ^----------------------------
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
SKANDINAVIJA, PREDSTAVITEV, RALO, ADA, KALE, EMIL, ČIR, RO, MATA HARI, IVA, ERA, UN, KNIN, MI, EG, KORANA, BJELOVAR, AM, AARE, IVKOV, IKONA, DISK, KONTROLA, DAR, OVIRA, KITARA, MIJA, PANO, V__________________________
AV, ANEROID, KAJA, NK, NISA, ANET, DAMAST, STAVA, ARA, EA, RESOR Izžrebani reševalci iz prejšnje številke: 1. nagrada, 200 din: Štefka Volavšek, Rogatec 74 a, Rogatec; 2. nagrada, 150 din: Marinka Zavašnik, Polzela 28, Polzela; 3. nagrada, 100 din: Ivan Križ, ZKGP Kočevje, Kolodvorska 15, Kočevje Nagrade bomo poslali po pošti.

-v
Tudi zakasneli sneg je že skopnel. Narava se je iz umazano ijave spremenila v sveže zeleno. Kdo si ne bi želel uživati te spremembe narave? Se posebej otroci. Dojemajo in želijo si jo, pomlad seveda, čeprav so pozabili, kakšna je bila lani. Želijo si jo zaradi sproščenosti, toplote, cvetja in razigranosti.
Tudi ljubljanski otroci, morda ti še posebej, saj so sicer zaprti med asfalt in beton, siv pozimi in poleti, ljubijo zeleno barvo pomladi toliko bolj.
Žalostno pa je, da manj kot polovica malih Ljubljančanov uživa v naravi, pa čeprav le urico na dan. Tisti, ki preživljajo dopoldneve v vzgojno varstvenih zavodih, ki jih je v ljubljanskih občinah 40 s 423 oddelki, vsaj ob lepem vremenu skušajo najti za kratko urico ah dve svoj prostor na soncu.
Toda kje? „Če zjutraj ne pohitimo, so že vsa igrišča zasedena," zatrjujejo tovarišice iz VVZ „Dr. France Prešeren". „Včasih res ne vemo, kam naj peljemo otroke v naravo."
Otroci pa komaj čakajo in so zadovoljni z vsem in tudi navdušeni, čeprav smo odrasli po radiu slišali, da je prav tisti hip onesnaženost zraka, tudi nad igriščem, prerasla dovoljeno
..v.
Prvi cvetovi, prvo veselje Metke, Gordane in Vesne, saj 80 P pozimi videle le na sliki
mejo več kot za enkrat.
A. AGNIC
„Kolo naokolo" in Vesna, Tadeja, Robi... so srečni, da jih saj blizu ne oklepajo zidovi
Saj ni važno, kakšne so hlače, je pa le pomembno to, da se upam „peljati“ po hribu navzdol. Vsaj tako je prepričan Aleš in nič drugače Boštjan in Ajda.

rSatira


Še teže kot čakajo delavci nek*'; terih tovarn, da se ob dveh o®j prejo vrata, čakajo ti malčki, n*! jih bodo tovarišice iz vrtcev r Ijale na igrišče
◄
Prehod prek ceste ni vedno ^ ka stvar, saj avtomobilisti 'J*' premalo upoštevajo najinla)*
1. MAJ 1976 OB 15. URI OPATJE SELO
»Šla vam bom na roko, če...«
-	Novi odstavek. Pišite! Ge bi ne uspeli stabilizirati gospodarstva, če bi dovoljevali, da bi se sedanje negativne težnje še nadaljevale, potem je popolnoma jasno, da bomo zabredli v še hujšo inflacijo. Pika! Zapisali?
-	Napisala.
-	Naprej, prosim, novi odstavek! Pišite! Da bi se premaknili iz sedanjega dokaj neugodnega gospodarskega položaja, je treba pripraviti stabilizacijski program, to je program neposrednih akcij na vseh področjih, na področju monetarne politike, kreditne politike, zunanjetrgovinskega režima, politike cen, proračunskih in drugih obveznosti družbenopolitičnih skupnosti in tako naprej. Samo z enotno akcijo bomo ustvarili primerno ozračje za dosledno uresničevanje sta-bilizacijske politike. Samo pod tem pogojem se ne bo treba zatekati k zamrzovanju ah administrativnemu določanju cen. Če bi se kaj takega kljub temu zgodilo, pa so lahko to samo kratkotrajni ukrepi. Napisali?
-	Kratkotrajni ukrepi... Da, tovariš šef, napisala! Pravite, da kratkotrajni?
-	Ja, kratkotrajni, kakšni drugačni neki! Drugačni bi pomenili krepitev državno-biro-kratskih, to je etatističnih sil —
— Tovariš šef, če prav razumem, se bojite, da bodo šle cene spet nekoliko gor, ne?
-	Tovarišica Micka, ni čisto tako, čeprav je trend cen res takšen. Za zdaj še ni kritično, lahko pa bi postalo, če bi cene zrastle čez dogovorjene poene. Zato jih moramo za-
ustaviti in pika! Je pa takšno reagiranje baze, kot je zdajle vaše, zelo simptomatično. Odkar so se o stvareh zgoraj dogovorili, se je baza nekoliko unesla v kritiki. Vendar postaja nestrpna in je v fazi pretiranega pričakovanja. Zato je nujno, da se jo opozori na potrebo po ustreznih premikih v načinu reagiranja na stvari. Ampak, nekaj imate za bregom. Kaj mi želite povedati? Niste me prekinili brez razloga.
-	Če sem odkrita - na stabilizacijo in bazo se kaj prida ne razumem. Ženske se ogrevamo bolj za gospodinjstvo, saj veste ... Le do hiše mi je, do nje bi rada prišla. In tako varčujem, kot ste mi svetovali takrat, ko ste diktirali referat o nujnosti vključevanja kupne moči prebivalstva v gradnjo infrastrukturnih objektov pa tudi v stanovanjsko gradnjo. Vendar nikamor ne pridem. Mesečne vloge in tisto, kar naj bi dala zraven banka, vse bolj zaostaja za cenami stanovanj, tako da banki že zastonj nosim svoje prihranke. Zato sva z možem sklenila, da bi zaprosila še pri kolektivu za kredit. On pri svojem, jaz pri nas.
— Nakup stanovanja!? To pa niso mačje solze! Ste kaj pomislili, koliko bi vas prišlo na mesec?
-	Ja, sva izračunala: dve tretjini moje plače!
-	No? In kako boste živeli? !
-	Tako kot drugi, saj tudi drugi tako delajo, če imajo možnost, saj se kredit splača
vzeti. Najprej bo res težko odplačevati obroke, čez pet, ueset let pa ne več. Toliko se bo dobilo tudi takrat za oddajanje ene sobe, kot se dobi zdaj - za cel znesek mesečnega odplačila. Tako sem mislila . ..
-	Ste dobro premislili? Jaz bi se nikoli ne odločil za lastno hišo, čeprav dobim na mesec veliko več kot vi. Raje sem v najemnem stanovanju, veliko ceneje je ... Tudi v gradnjo vikenda bi se danes več ne spustil. Ujel sem še zadnji vlak ...
-	Saj bi tudi jaz raje najemnega, pa mi ga ne dajo, ker nisem na prioriteti glede kadrovskih potreb-
— Pa upate, da vam bo svet odobril posojilo?
-	Bo! Svoje stanovanje bi pustila snažilki Metki, ki ga nima, ali pa pripravnici Pepci, ki pričakuje. S skupnostjo je urejeno, ad acta, kot večkrat pravite vi, brez skrbi! Vse drugo pa je odvisno od vas!
— Kako? Od mene?
-	Mislila sem — če bi me priporočili. Glavne podatke za prošnjo imam tu, treba bi bilo le zraven napisati kakšno dobro besedo. Ne bodo si upali reči NE, brez skrbi, toliko jih že poznam. Jaz vam bom pa tudi še naprej šla v vsem na roko, tudi popoldne, če bo treba, ko boste pripravljali kakšne materiale o inflaciji ali pa v kakšnih drugih takšnih stvareh.
VINKO BLATNIK
fllllllllllillllllllllllliUllllllllllllllllllillillillilllllllllllllllllH^
/
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV NOVA GORICA
PRIREJA V POČASTITEV PRAZNIKA DELA PRVOMAJSKO SREČANJE
Govor: MARJAN ROŽIČ, generalni sekretar Zvezne konference SZDL Jugoslavije
Kulturni program: godba na pihala in pevski zbor
Zabavni program: ansambel LAPOS s pevcem in humoriston^
DE
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije, izdaja ČZP Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AtJiNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor). SONJA GAŠPERŠIČ. MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT. RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ 'VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672. 323-554, 316-696 in 310-033; komerci-
ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubi na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročn'^. je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v goto ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.