!. Louvre v Parizu, najbogatejši muzej na svetu, obsega sedem različnih rnuzejev, namrcč z& slike, za kiparBtvo, muzeje za Vzhod, Kitajsko in Japonsko. Kdor si hoče natančno ogledati teh sedem, muzejev, se mora pripraviti na dolgo potovanje. Skupna dolžina 125 dvoran Louvra namreč iie znaša nič manj kakor sedem kilometrov. Človek potrebuje najmanj teden dni, Ce si hoče ogledati vsako podobo, vsak kip, vsako drugo umetnino. Samo za ogledovanje 250 glavnih zakladov je treba najmanj štiri ure. Vsebina Louvra seveda predstavlja ogromno premoženje. Nima smisla, da bi to bogastvo ocenili v denarju, ker je neprodajno. Vsekakor bi zneslo precej nad 25 milijard frankov. Med 3500 glavnimi slikami bi jih prav lahko izbral celo vrsto, katera vsaka je vredna celo premoženje. Vendar sta pa bili doslej zabeleženi samo dve tatvini v muzeju. Vsak tat namreč ve, da mu njegov plen ne bo dosti koristil, ker so glavni komadi po vsem svetu tako dobro znani, da jih ne bi mogel vnovčiti. Prva tatvina je bila zvetovnoznani rop enega največjih zakladov muzeja, Gioconda all Mona Lisa, mojstrskega dela Leonarda da Vinci, ki predstavlja danes vrednost do sto milijonov frankov. Tat je ukradol sliko z okvirjem. Ker pa okvirjene slike ni mogel odnesti iz mufeja, je moral okvir skriti v poslopju. In res so okvir našli. Za sliko pa tri leta niso vedcli ničesar. Še le nato je bila dostavljena ravnatelju muzeja v Firenci. Pri tem se je izkazalo, da tat ni bil navaden zločinoc, naarveč domoljub, ki je mislil, da je Napoleon Giocondo z drugimi slikami vrcd odnesel iz Italije. V resnici pa je sliko proda! urnetnik sam francoskemu kralju Francu I. V drugcm slučaju je tat na stekleni omari prerezal debelo steklo in ukradel dragoceno zlato verižico. Tudi to verižico je muzej dobil nazaj. Dandanes so tatvine skoro izključenc. Lcmvre straži 250 uslužbencev. Dragoceni kamni in dragulji so shranjeni v steklcnih posodah. Louvre ima še druge slike, ki so sko- ro toliko vredne kakor Gioconda, če- prav so manj slavne, na primer Rem- brandtov »Izdelovalec čipk« in nekatera dela Van Delfta, ki bi dosegla ogromne vsote, če bi jih prodali na dražbi. Sliko »Izdelovalca čipk« so pred mnogimi leti kupili za 15.000 frankov. Neka druga Rembrandtova slika iz istc dobe je bila svojčas kupljena za 5 milijonov frankov. Večina zakladov izvira iz kraljevskih zbirk, ki so po revoluciji postale državna last. Kasneje so prišle v last muzoja ^-'": mnoge zasebne zbirke. Navadno -asebni zbiralec preprečiti, da bi ove umetnine po njegovi smrti razpioile na vse vetrove; zato jih zapusti Louvru ali kakemn drugemu muzeju. Včasih podeduje Louvre tudi posamezno sliko. Zelo dragoceno sliko, portret kardinala Mazarina, je daroval ameriški zbiralec Walter Nortland. Muzej sam more le redko kaj kupiti, ker ima vpako leto na razpolago samo tri rr:i;-'"%-i frankov. kar je spričo visokiL« ' :h ptro^kov zelo malo. Ljudjs pa v ~k dnn- kaj ponujajo. Ravnatelieva PnValnica je vedno polna starih rudi, ki "so v svoiem stanovanju našli ka-:o starino, o kate.ri upajo, da jc silno dragocena. Skoro vedno r>a jim mora ravnntelj novoiati, (io ^T-.-va draoocenost ni niti 10 dolr ' 'na in da jo bodo tcžko za ta ., ; rsrodeli. V Lou.vru je izborna šola za urnetnostno zgodovino, ki deluje skupno z ameriškimi univerzami in katero že omenjeni ameriški mecen Nortland velikodušno podpira. V tej Ło 1 i so vzgajajo muzejski uradniki in strokovnjaki za umetnostno zgodovino. S potvorbami, za katerc se javnost posabno zanima, imajo strokovnjaki dandanes le redko kdai opraviti. Njihovo glavno delo je uTotovitev avtorstva pri dvomIjivih slikah. Stari mojstri so namreč često prepustili svgjim učencem, da so dok-ončali ali posneli stil mojstra, zato je ugotovitev pogosto zelo težav-na. — Mnoge prejšnje sadbe s-o se v luči modernih metod, ki jih uporabljajo v Louvru, izkazale kot napačne. — Uradniki se pogosto udejstvujejo kot umetnostni strokovnjaki. Seveda izdajajo v splošnem svoja mncnja kot sodni izvedcnci. Tako so na primer pri ameriškem sporu radi »La belle Ferroniere« od Leonarda da Vinci vprašali v Louvru za mnenje potom brezžičnega telefona.