I>t s* koristi dolev-»kege Uudetva. Delavci io opravičeni do kar produclra|o.
Thèe peper le devoted to (He tntereete of the werk>n« cUae. Work-mt kr« entitled to all whet thev produce.
Eturwla* imoid-»tui matt*r, Dm. i,1907, at th« p«at offta* »t Chtetfo 111- under lb* Act of Uoaf r«M of Maroh »'d, 1K7V.
Office: 2146 Blue Island At«.
"Delavci vseh dežela, združite se
PAZITE!
na it«vilko v oklopafu. ki m nehala polog vašega naelova. prilopl|o-nega a poda) ali na ovitku. Ako (¿40) }o številka . . tedat vam • prthodn|o številko našega liota poteče naročnina. Proel-mof ponovile |e tako|.
Stcv. (No.) 245.
Chicago, 111., 21. maja (May) 1912.
Leto (VoL) VIL
Barbarizem dvajsetega stoletja.
8au Diego. C al. — Barbarska grozodejstva, ki jib počenjajo profesionalni pretepači pod varstvom kapitalistom zahlapčena tukajšnje policije, so najostudnejsi rnadeie na kulturi dvajsetega stoletja. Terorizem takozvanih "vi-gilantov" bi celo v škandalozni Rusiji z lepa ne dobil primere. Kdorkoli je na suma, da simpati-lira s preganjanimi zagovorniki svobodnega govora iu si upa javno obsoditi sedanje hotentotsko početje oblasti v St. Diego v boju zoper ligo za svobodo govora, je izpostavljen vedni nevarnosti, da g» tolovajska dmhal vigilantov ob neki priliki ne zagrabi, naloži na avtomobil,' pelje več milj iz mesta ter tam neusmiljeno trpinči.
Do sedaj je več nedolžnih meščanov dohitela ta žalostna usoda. zlasti člani delavskih organi-icij. bodisi političnih ali gospodarskih, so izpostavljeni najbru-talnejšemu nasilju. Tudi nekateri došlici v naše mesto so morali občutiti kruto pest kapitalistične podivjanosti. Slučaj dr. Ben Reit-mana pa prav nič ne zaostaja za onimi izza časa preganjanja kristjanov in španske inkvizicije. Dr. Reitman je upravnik in aranžer za znano anarhistinjo Emo Goldman, ki se je zadnji teden mudila v St. Diego. Trpinčenje tega modernega mučenika je bilo tako grozno, da je isti svoje mučitelje prosil, da naj ga raje ubijejo ter tako končajo neznosne bolečine Reitman je izpovedal sledeče:
"Možje, ki so me ujeli v mojem hotelu, so izgledali kakor trgovci. Ko sem odklonil iti z njimi. so mi nastavili revolverje, zavezali usta in me vlekli na avtomobil. Policija pred hotelom je naredila pot zanje.
Med vožnjo na mučenifcki pro-ator, ki je kakih 30 milj oddaljen od St. Diego, so me suvali s svinčniki v nosnici in ušesi ter tlačili gnoj v usta, bili s pestmi in koli.
Ko smo dospeli na samoto, nas je tam čakala druga tolpa. Zakurili so velik ogenj ter me porinili prav zraven, me bičali ter trpinčili na razne načine, katerih se skoro ne da popisati. Prosil sem jih. naj me usmrte ter tako končajo neznosne bolečine, a odgovorili so, da me bodo spustili, da bom lahko povedal, kaj znajo v St. Diego. Rekli so, da bi se z Emo Goldman ravno tako zgodilo. ako bi bila navzoča.
Nato so mi zaukazali, da na.i pojem ameriško narodno himno. Ker nisem dober pevec, sem često zgrešil melodijo; pri vsakem napačnem tonu so me bili po brazu. parkrat »o me celo nia tla pobili med petjem. Mojo lastno palco so uporabljali za mučilni instrument Ker sem niočne narave, sem bil v stanu vzdržati se pokoncu celo pri naj grozne jsem mučenju. I, Ko so se že nekako pol ure na I ta satanski način z menoj zaba i vali, so začeli tekati okrog mene. f Eden izmed teh divjakov, za ka terega sem siguren, da je detektiv iz St. Diego, je kričal v me, da so on in njegovi tovariši trgovci, zdravniki in advokati, a »o ponoči vtej rokovnjaški družbi. Nato se je pričelo novo mučenje. Vsak izmed teh divjakov je prišel pred me in me vprašal eno vprašanje. Ako mu moj odgovor ni ugajal, so me bili po brazu. Nato •o me vrgli na tla. me namazali z blatom ter me suvali v vrat z dr lajem ameriške zastave. Za tem •o se posvetovali, ali naj mi oči iz taknejo, a to so mi prizanesli. V svoji brezsrčnosti so stresali na me iroreč p*pol od svojih cigar. To-f. ds vse to še ni bilo dovolj; namazali so me z vročo smolo ter me y povaljali oo travi in prahu.
Slednjič se mi je posrečilo uiti. Tekli so sicer za menoj in me ka menjali, a ko te videli, da je nji
hovo zasledovanje brez usoeha so se vrnili. r
Po dolgem blodeuju sem dospel skoro docela nag v Berendo, kjer jsem Si 'izprosil nekoliko obleke za silo. Tak sem dospel potem v Los Angele«."
Kaj takega se more danes dogoditi samo v Združenih državah, kjer vlada vsemogočni dolar nezavedni ameriški narod; v drugih kulturnih državah se kaj sličnega ne more zgoditi; kajti še tako pri" stranska in zatiranim slojem sovražna vlada se ne more tako daleč spozabiti. Pri nas v Združenih državah pa vlada mirno gleda na vse to barbarstvo in niti s prstom ne gane, da bi storila konec tem kulturnim škandalom. Seveda, bajoneti milice in policijski koli so samo za delavce. Imejmo zavest, da bo californijsko delavstvo temeljito obračunalo s svojimi tirani pri jesenskih volitvah.
Debs in Seidel voditelja ameriških socialistov.
Obravnava "Appeal to Reason-a" zopet preložena.
Znani socialistični agitacijski tednik "Appeal to Reason" v Gi-rard, Kans., je svoj čas priobčil izpoved nekega desetletnega jetnika o naravnost barbarskih razmerah, ki vladajo v Kansaski državni ječi Leavenworth. V teh škandaloznih razmerah so bile nekatere osebe v državni službi zelo kompromitirane. Da pa operejo svojo čast, so ti državni grešniki uložili tožbo zoper "Appeal to Reason," češ, da je isti kršil poštne zakone, ker je pošiljal po pošti prepovedano čtivo; dgngrega seveda ni bilo pričakovati od lju-dij, ki so z izkoriščevanjem jetnikov polnili svoje malhe. Uprava jeee je prodajala jetnike raznim kapitalističnim špekulantom za slepo ceno. Da je vsak tak najemnik državnih jetnikov skušal s si-o izprešati iz nesrečnih jetnikov kar največ dobička, menda ni tre->a še posebej poudarjati. Poleg lega so jetniki dobivali naravnost pasjo hrano in še te ne dovolj, samo, da so se razni upravniki okoristili na njih račun. Pretepanje do krvi, celo do smrti in druga srednjeveška grozodejstva so bila na dnevnem redu. Te izpovedbe so potrdile tudi razne druge priče in kompromitirane oblasti se nikakor ne morejo oprati svojega o-studnega madeža. Seveda, resnica oči bode in zato jo je treba za-treti, ako drugače ne gre, t>a s si-o; a resnica je večna in je nihče ne spravi s sveta, naj magari vse urednike "Appeals" takoj pobe-sijo.
Tozadevna obravnava se je pričela v Fort Scott-u, Kans., 7. t. m. a ker so zatoženci zahtevali, da se zaslišijo vsi pazniki v omenjeni ječi, je sodnik Pollock 10. t. m. odločil,, da se obravnava preloži na novemberski termin. Splošno se sodi, da to ni pravi razlog za preloženje obravnave. Vlada se namreč boji, da bi prišla pri zaslišanju vseh prič, na dan grozodejstva, o katerih do sedaj sploh še nihče ni poročal. Grozodejstva, ki so jih trpeli jetniki, so tako strašna. da se je celo sodnik Pollock, ki je zagrizen sovražnik "Appcal-, zgražal nad njim in odpustil obtožence.
Neki časopis je pripomnil k tej zadevi: "Appcaba" se ne da uničiti s tem. da vržejo v ječo njegove urednike. Ako je "Appeal varal svoje čitatelje, bo sam sebe uničil brez vladnega posredovan ja. ako je pa pisal resnico, bo res niča živela naprej. — To se docela uresničuje. Z priobčenjem resnice si je "Appeal" pridobil na tisoče novih prijateljev in zago vomikov. At evil o njegovih naročnikov je znašalo pretečeni teden na nad pol miliona in novi tisoči prihajajo dan za dnem. In čim hujše ruje vlafaa proti njem. tem hitrejše se m nože njegovi naročniki.
Vsak vladni teorizem je blagoslov za socialiste!
Z jasno začrtanim načelnim programom za bodočnost stopa socialistična stranka med ameriški narod. Vsa nesporazumljenja, vse nejasnosti, ki so nastale v stranki vdobi štirih let od zadnje kouvencije, so danes odstranjene in stranka stopa oživljena in po-krepčana s vojimi principi v nov in ljut boj zoper nazadnjastvo, krivično nasilje in izkoriščevan-je proletarskih mas.
Ta boj imata voditi za letos so-drug Ev gen Debs kot kandidat za predsednika Z. držav in Emil Seidel, kot kandidat za podpredsednika, kakor ju je konvencija socialistične» tranke v Inianapo-lis-u določila. Torej moža, kojih življenje je bilo in je skoz in skoz posvečeno delavskemu gibanju in napredku, moža, ki sta s svojim neumornim delom zvršila velik del duševne revolucije med ameriškim delavstvom. 4
Evgen Debs iz Terre Haute, In-(liana, ne rabi posebnega predstavljanja pri ameriškem narodu;
Čim bolj lažejo nas, tem več nas
je.
"Milwaukee Leader" prinaša naslednje zanimivo notico: "Naj-prvo sa nas nasprotniki imenovali anarhiste; za to obrekovanje smo dobili 3000 glasov. —
Nato so nas imenovali zagovornike proste ljubezni in brezverce; zato laž smo dobili 8000 glasov. — Tretjič so obdolžili socializem, da on rodi obup. uničenje irf nered; naši glasovi so se pomnožili na 15.000. — Četrtič so kričali, da je socializem sovražen družinskemu življenju, da je sovražen veri in nasproten ljubezni do domovine; za te obdolžit ve smo prejeli od milwaiiskih delavcev 1. 1908 — 20.000 glasov. — Petič so nasprotniki trdili, da hočejo socialisti u-ničiti vse, kar je dobrega, da hočejo sicer zmagati mirnim potom, ako pa to ne bo šlo, se bodo posluževali krogelj, prelivanja krvi, smodnika, dinamita. Pri tem so zvalili na rame socialistorv umor predsednika McKinlev-a. policijskega načelnika Shippy-a v Chiea-gi. nekega katoliškega duhovnika v Denver-u, Colo., in še več druzih umorov. Za povračilo in zadoščenje za take skrajno krivične obdol-žitve so socialisti dobili 1910. — 27.000 glasov in zmagali. — Še-stjč, nas so obdolžili, da smo zvišali davke, da smo bili ekstrava-gantni, zapravljivi, nesposobni tatovi, slamo-glavski diktatorji itd., itd. Za te ostudne napade smo prejeli 30.000 glasov."
Sicer ni posebno prijetno, kaj ne sodrugi, da mora človek dan na dan prenašati toliko ostudnih lažij, toliko brezvestnih krivic in natolcevanj, a vse to pomaga napredku socializma kakor dober gnoj mlademu drevescu.-
Kapitalisticnoi in od istega za-hlepčeno časopisje naj kar divja, laže. obrekuje in denuncira socializem in jegove privržence, saj bodo sami poginili v svoji lastni gnojnici. Čim ostudnejša je njih gonja, tem bližji je njih pogin. Mi na gremo naprej za svojim ciljem. za resnico, pravico in svobodo in od tega nas ne odžene nihče.
kajti to funkcijo predsedniškega kandidata je opravljal že tri zaporedne volilne kampanje. Brez pretiravanja lahko trdimo, da ni moža v našem polit, življenju, ki bi bil bolj sposoben in opravičen, da apelira na ameriške volilce na podlagi svojega oziroma strankinega programa. Debs je mož kre-menitega prepričanj« in nenavadnih govorniških zmožnosti.
-Nominacijo nekdanjega mil-waaškega mayorja Seidela zia |Kii* predsedniškega kandidata je pripisovati v prvi vrsti na veliko delo v času socialistične mestne administracije, v kateri se je Seidel izkazal kot mož zdravega in treznega premisleka, velikih idej, priznane nesebičnosti in skromnosti, in neutrudljivega dela, skratka: Osebnost Emil Seidel-a je močan steber, ki nosi veliko breme stran" kine odgovornosti, za kar uživa poplno priznanje.
(Natančneje poročilo o konvenciji in njenem delu priobčimo prihodnjič.)
NaveČji socialistični dnevnik.
Manchi^ter, Angleško. — Z hitrim razširjanjem socialističnih idej, raste tudi potreba po lastnem socialističnem listu, brez katerega je danes vsaka politična stranka mrtva. Da pa tej potrebi zadostijo, nameravajo angleški socialisti z otvoritvijo angleškega pflrlament« v mesecu oktobru pričeti izdajati nov dnevnik, ki bo največji socialistični list na svetu. V ta namen zbirajo socialisti in unionisti svoto pol miliona dolarjev.
Zadnji pfr'emogarski št raj k je pokazal kako nujno rabi angleško delavstvo tak list; zato so vse delavske organizacije navdušene zanj. Vsaka strokovna in socialistična organizacija si šteje v dolžnost, da stori del tega ogromnega podjetja.
RAZMERE V MEKSIKI
Revolucija v Meksiki se vleče kakor trakulja; kar noče je biti konec na noben način. Dokler je bil Diaz predsednik, jo vse zahtevalo njegovo odstranitev in na njegovo mesto je bil izvoljen sedanji predsednik Madero. Ni se skoro dobro usedel na predsedniški stolec, že je vzbruhnila nova revolucija, ki je že nekaj mesecev brez konca na vidiku. Človeku se zdi, da se je ta anarhija iu pustolovščina vživela v meksikanski narod.
Kot bratski zastopnik meksi-kanskih sodrugov je agitator in sodrug de Lara na konvenciji socialistične stranke v Indianapoli-su govoril o meksikanskih razmerah. Sedanjega predsednika Madero smatra za največjega samo-pašneža, ki si je prilastil obsežna posetva. ^Sodrug de Lara je siguren, da bo revolucija uspela iu da bo Madero prejel zasluženo plačilo. Voditelj sedanje revolucije Orozso je samo izvrševatelj splošnega ljudskega mnenja. Ko revolucija z. i na ga, bo ljudstvo samo odločevalo kdo naj mu načeluje.
Vpitje, da je življenje ameri-kanskih državljanov v nevarnosti, je samo laž, s katero hočejo splošno mnenje v Združenih državah pridobiti v prilog posredovanja od strani vlade. S posredovanjem Z. dr. bi bilo samo bogatinom in lastnikom obsežnih pose-stij pomagano.
I)e Lara je ob sklepu svojega govora pozval ameriške so druge, da odločno protestirajo proti vsakemu vmešavanju Združenih držav v Meksiki, kjer izkoriščevalcem naroda klenka zadnja ura.
Danski kralj umrl na cesti.
V Hamburgu na Nemškem je 14. t. m. okrog enajstih zvečer umrl na ulici danski kralj Friderik VIII. Kralj, ki je bil na poti iz Južne Franc i j ep roti domu, je šel omenjeni večer brez spremstva na izprehod. Nenadoma mu je pri" šlo slabo in je umrl na cesti pred neko mesnico. Ker je bil oblečen v navadno meščansko obleko, ga ni nihče poznal, zato so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico med druge nepoznane mrliče. Se le nekaj ur pozneje se je dognalo» kdo je neznanec. Truplo so pozneje nrepeljali v Kopenhagen, kjer je bilo pokopano v kraljevo ra kev.
15. t. m. je bil za kralja Danske proglašen princ Kristijan.
Protidelavska lopovščina.
Salem, Mass. — fcolski odbornik v Lawrence. Mass., John J. Breen je bil pred sodiščem spoznan krivim, da je polagal dina-mil po raznih poslopjih v (Sašu tekstilnega štrajka z namenom škodovati štrajkarjem. VeČ štrajkarjev je bilo zaradi tega dinamita aretiranih in dlje časa zaprtih. Kazen j Se ni določena.
To je nam dokaz, da ni nobena lopovščina prepodla. nobeno početje preostudno, da bi se ga kapitalistični samopsšneži in njih hHpčonl ne posluževali v boju proti delavstvu.
Predsedniška kampanja.
Dela se na to, da se otvori letošnja predsedniška kampanja za jesenske volitve v Chicagi in si cer ob priliki piknika, katerega prirede socialistični klubi v Cook countv-u 16. junija v Riverview parku. V ta namen bosta navzoča predsedniški in podpredsedniški kandidat.
Bogat plen.
Pretečeni teden so napadli mask i ran i roparji ekspresni vlak državi Mississippi. Njih plen znaša okrog $250.000. Sicer ni tak napad pri nas v Ameriki nič čudne ga, čudno je samo to, da se te vr ste banditi ne zmotijo ter napadejo enkrat vlak, na katerih ni nobenih tisočakov.
V Buttle Kock, Oregon. je bi pred nekaj časa ustanovljen soc. klub. To samo na sebi ni nič ne navadnega, a nenavadno je to, da so nekateri od 24 klubovih članov oddaljeni po 20 milj, pa kljub temu redno seje obiskujejo! Kako je pa s teboj, sodrug T
RUDARJI SPREJELI TISKOVNO POGODBO.
Wilkes Barre, P«. 19. maja. — Predsednik Združenih Rudniških )elavcev v Ameriki John P. W. White, ki je več mesecev bojeval K)j za času primerno delovno pogodbo med premogarji in lastniki >remogovišč trdega premoga in končno tudi zmagal, je sinoči naznanil, da bodo šli vsi člani pre-mogarskega odseka v podnedeljek v iPhiladefiphijo k predsedniku zveze premogovnih podjetnikov Baer-u ter podpisali pogodbo.
V	soboto je bil izdan ukaz, da rudarji začasno prenehajo z de-om, s katerim pa bodo zopet pričeli prihodnjo sredo na podlagi nove pogodbe.
Vest, da se je doseglo spora zu ml jen je, je bila sprejeta po vseh prizadetih krajih z velikim zado voljstvom.
London — Tukajšne sodišče je obsodilo socialističnega voditelja sodruga Mann-a na šest mesecev ječe, ker je v času splošne premo-garske stavke pozival vojaštvo, da naj ne strelja na štrajkarje. Vse delavske organizacije in delavstvo vsplošnem kar najodloč neje protestira proti tej razsodbi in zahteva, da se Mann takoj izpusti. Po vsej Angliji se nabirajo podpisi, s pomočjo katerih se bo vložila peticija na vlada, da se razsodba razveljavi, ker ista ni utemeljena. Tudi protestni shodi se vršijo vsej>ovsod.
U
Na ukaz soc. zdravstvenega ko misarja dr. Kafta v Milwaukee. Wis., so zmetali v jezero 15.000 funtov zaprtih paradižnih jabolk (tomato), ki so dospela iz Virgini-je pred kratkem. Več oseb je zbo lelo, ker so zauživali to pokvarjeno jestvino.
IT
V	Nebraski je bilo zadnji mesec organiziranih 10 novih socialističnih klubov. "Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci. Pred na mi plamen gre skoz noč kot bog pred Izraelci"!
n
Socialisti v Naugatuek, Conn., so pred kratkem izvolili mestnega načelnika in dva svetovalca. Stari stranki sta bili združeni. Kje so se neki vzeli?
Slavka pri chicaškem časopisju.
Stavka tiskarjev( pressmen) pri chicaških časopisih, združenih v časniškem trustu, zavzema čimda-Ije izrazitejše poteze. Brezvestno početje mestne policije, ki je vsa v službi časniškega trusta, zado-biva vedno širši izraz ogorčenja med prebivalstvom. Splošno ljudsko mnenje je odločno na strani štrajkarjev. Zelo važno, ako že ne najvažnejšo ulogo igrajo v tem štrajku "newsboy-i", ki so se poleg izdelovalcev klišejev (cuts) in voznikov uposlenih pri prizadetih časopisih, pridružili stavkujo-čitn tiskarjem deloma iz simpatije in solidarnosti, deloma, da poravnajo krivice, prizadete jim od časniškega trusta.
Surovo preganjanje in pretepa-vanje štrajkarjev, zlasti prodajalcev socialističnega časopisja od strani mestne policije je vzdrami-o najbolj reakcionarnega zaspanca med delavstvom, da sedaj pomaga bojevati ta važen delavski ioj s tem, da ne kupuje kapita-ističnega časopisja. Čim surovej-še in krivičnejše je postopanje po-icije, detektivov in najetih profesionalnih pretepačev, tem večji in odločnejši je odpor med treznomi-slečiin prebivalstvom, zlasti de-avstvom. Sicer je vresnici nemogoče ostati miren vspričo dejstva, da je piesto na račun davkoplačevalcev najelo več sto posebnih po-icajev, detektivov in profesionalnih izzivačev, ki imajo nalogo varovati interese par privatnih osfeb s tem. da hočejo štrajkarje z brutalno silo podvreči brezmejni sa-mopašnosti njih delodajalcev, daje s tem, da se uporablja policija za direktno prodajo kapitalističnega časopisja, in da policija varuje stavkokaze, zlasti one. ki prodajajo časopisje po ulicah, da >olicija brez vsakega povoda are-tuje dannadan prodajalce linijskega časopisja in uprizarja razna druga barbarska grozodejstva, samo da se zadosti podli strasti par osebnih špekulantov.
Na te škandalozne napade na svobodo posameznikom od strani mestne uprave ter na podlo stališče, ki ga je zavzel easniški trust napram organiziranim štrajkarjem. so nekatere ehioaške unije zavzele zelo radiakalno stališče s tem. dia so svojim Članom prepovedale kupovati neunisko časopisje in sicer pod globo od $5—25, iNaravnost nej^ričakovano odločno stališče v tem boju, pa je zav, zela ehicaškia delavska federacija (Ohicago federation of Iiabor) pri svojem nedeljskem sestanku, kjer so bili sprejeti naslednji predlogi: — Unija stavcev, ki je pred enim tednom glasovala, da se ne udeleži štrajka operatorjev tiskovnih strojev, ampak da bo še naprej delala v družbi stavkoka-zov v omenjeni stroki, se poživlja, da se udeleži štrajka ter tako pomaga pribojevati zmago štrajkarjem; za slučaj pa, da bi tega ne storila, se izključi iz chicaške delavske, federacije. — Zakonodajnemu odseku te organizacije se je naročilo, da zahteva od policijskega načelnika, da takoj prepove vsako nadaljno krivično postopanje policije napram štrajkarjem. — Delegatom teira zastopstva se je naročilo, da isti pozo vejo člane svojih organizacij k b(\jkotiranjn vseh onih firm, ki oglašajo v kapitalističnem neunij-skem časopisju, kakor tudi to časopisje samo. — Izreklo se jo popolno zaupanje in podpora štrajkarjem v tiskarski stroki, a obsojalo stavce, ki se nočejo udeležiti štrajka. — Najodločnejšc se je obstojalo župana Harrisona, ki se je slepo udinil v službo časniškega trusta. — Uredniki delavskega predala pri kapitalističnih časopisih so bili pozvani, da zapi ste svoje mesto za čas stavke.
a
PROLBTAMC
UST ZA INTERKSE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
LMtrnk ia UdaiaUlj
j«rM)iiu»U de*a»»ka tlskoiu draiba v Cfckjfo. III.
«•rocatea: Za AaMricoSI.9iMMtolcto.7Sc n
plUta. Za Evropo %2 »a eaio Uto, $1 «a pol l«ta.
»r» m tprmmmMbi^iUa muli- («mM H TAM J *4Ulvt.
PROLETARIAN
»
Owaed aad p«bli«h«d Ivur Tuudat by
tsstli Slsvk WirksMs's NblUStof Coapaay Cfcksfo. Iiltoib.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistično Zveze v Ameriki.	___
IfMCtimoN RATU: U«iUd sut«. mad Caaada, ¿Mi TUr,Tie lor Salf T«ar. Fortif» couatm« 7 $2 a y«ar, |1 for half year. jOTHimiNG »ATM on >Sr<a«ntat.
NASLOV (ADDKESSI:
••proletarec"
«46 Blue Island ave. Chieago, jU.
KDO SO SANJAOI?
Trditev, da so socialisti sanjači, se jakoi pogostoma sliši. Uredniki ♦ kapitalističnih listov kaj radi pišejo članke, naslovljene: "Zopet del socialističnih sanj uničen'.', 44Brezupne sanje" in podobne, v katerih namigavajo, da so socialistična tolmačenja zakonov v eko nomskem razvoju "Samo sanje, ki jih, ko se človek prebudi*
pove tovarišem, in potem zopet zaspi".
Toda dokazi socialistom omogo čijo obdolžiti kapitaliste in njih somišljenike, da so oni sanjači, ker isti z zadoščevanjem svojim potrebam: z izkoriščevanjem ve likih mas človeštva, katere so pri siljene živeti v revščini in pomanj kanju, ne želijo izpremembe obstoječega sistema.
"Nič ni stalnega razven pre-memba", je vesoljni zakon narave, kakor nas uči znanost. Solnca, zvezde, planeti, življenje v vseh svojih formah od najnižjega živečega bitja do človeka; vsečloveške naprave, vlade, religije, zakoni morale, ženitev, vse je podvrženo zakonu evolucije. Vse to vidimo v različnih podobah v različnih dobah njih obstoja. Naš solnčni sistem. imajoc svoj začetek kot velika premikajoča masa nekje v vesoljstvu, se je zaradi privlačne sile njenih posameznih delov skrčil v veliko gorečo celoto ali soln-ce; naša zemlja, ločena od te pr votne mase ali solnca in prehajajoča skozi različne dobe strjevanj* in ohlajevanja, se je neprestano spreminjala. In življenje samo, imajoče svoj začetek v malem enostaničnem bitju, dvigajoče se skozi mirijade živalskih vrst. se nam kaže v najrazličnejših podobah. In človek? Ali je on ostal ne-izpremenjen od kar je pol človek, pol žival zapustil drevesna prebivališča svojih prednikov?
Gledajoč ntuzaj preko panorame, katero razgrinja znanitveno preiskovanje pred našimi očmi, vidimo bitje, katero bi težko imenovali človeka, brez orodja razveu gorjače ali kamna; brez prebivališča razven onega, katero mu je u-stvarila narava; brez vlade, razven pravice močnejšega; brez vere, razven strahu pred nerazumljivimi naravnimi silami. Mi vidimo to bitje delati prve slabotne poskuse za premalo narave. Mi ga vidimo začeti delati in rabiti o-genj za pripravljenje njegove hrane. Mi vidimo njegov prvi lok in strelico. Mi vidimo, da vsaka iznajdba, vsaka zmaga nad naravo vodi naprej do druge. Istočasno z njegovim bolj zamotanim življenjem prihaja razvoj možganov. Njegove bolj zamotane okolščine ga prisilijo misliti in razvoj možganov skupno z njegovimi prvimi pridobitvami ga vodi naprej, hitrejše in hitrejše iz divjaštva v barbarizem in skozi različne dobe barbarizma Mo civilizacije. Njegova vlada, ako jo hočemo tako imenovati, ae začenja s pripro-stim načinom voditeljstva ter se raavije v bolj zamotan sistem vlade zadrug, utemeljene na krvnem sorodstvu in zadružni lastnini. S povečano kontrolo proizvajajočih sil je prišlo večje bogastvo, katero je zlomilo vlado zadrug in ustanovilo vlado, katero je pripoznavala lastninske pravice posamernika.
^Njegovo drufcinsko življenje, za-Vf* enjajoče z ženitvijo oseb ožjega ' »Vrvnega sorodatva, prehaja skozi zlične stopinje do mnogodfenst-t in nazadnje do enoženstva. Nje"
gova vera, imajoča začetek v časten ju vsake nepoznane in nera z um I ji ve naravne sile, prehaja v častenje več bogov, od katerih je zastopal vsak eno silo. Iz mnogo-božtva se je pozneje razvilo ča-stenje enega samega najvišjega bitja, kojemu pripisuje vesoljno moč.
Prihajajoč do časa novejše zgodovine, sledimo ekonomskemu razvoju človeka od suženjstva do fevdalizma in od fevdalizma do kapitalizma. Pri tem zapazimo,, da ima vsak teh sistemov produkcije drugačno pojmovanje vlade, morale in vere. Mi zapazimo, da je suženjstvo rodilo suženjsko vero, fevdalizem fevdalno cerkev, s kapitalizmom pa prihaja doba reformacij in konec absolutne vlade. Mi vidimo kapitalizem sam prehajati skozi različne forme razvoja: od jednostavnega dela obrtnikov do tovarniškega dela. in od tega naprej do današnje velike industrije. In celo danes zapazimo, kako se velike industrije družijo v truste in monopole. Mi vidimo kontrolo narodovega življenja koncentrirano v rokaii par ljudi. Mi vidimo, kako so mnogi odvisni od te oligarhije bogastva v svojih življenskih potrebščinah. Mi vidimo, kako mali odstotek ljudstva vživa bogastvo nakopičeno tekom stoletij. Mi vidimo, kako se na milijone ljudi bori za borno eksistenco v dobi, ko sta človeški razum in njegova naravna premoč iznašla način zadostiti potrebam vseh.
In tukaj pravijo kapitalisti in njih somišljeniki, da se moramo ustaviti.
Skozi dolga stoletja so se človeške naprave spreminjale in spopo-lnjcvale. Skozi neprestano spr« memho smo danes dospeli do dobe v našem ekonomskem življenju, katera kupici bogastvo v naročje neznatne peščice ljudi. In ta mali del ljudstva se dvigne in, kakor moderni Jozve, ukaže silam katere so delovale skozi celo preteklost: "Stojte!"
Kdo so sanjači? Ali socialisti, kateri pravijo, da se l»otle človeška duša razvijala v bodoče kakor se je dosedaj in da mora socialna produkcija, katera eksistira danes voditi do socialne distribucije. Toda kapitalisti še vedno vpijejo: "Solnee stoj! — da mi poza njem o svoje dohodke!"
(Po Kuthmbergu za "Proletarca" priredil — Mat h Petrovčič, Clevelaml, Ohio.)
IZ AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA.
Avstrijska državna zbornica je sprejela v zadnjem času šest novih, zelo važnih zakonov in sicer: zakon o izplačevanju mezd rudarjem. Mesto mesečno, kakor dosedaj, bodo nidarji plačani vsakih petnajst dni.
Razširjenje zakona o zavarovanju proti nezgodam za razne stroke stavbinskih delavcev (zlasti tesarje). Zakonito zavarovani so stavbinski delavci ne samo proti nezgodam na stavbah, ampak tudi proti nezgodam v delavnicah in fužinah.
Preklican je zakon, ki določa zaporno kazen proti delavcem, ki prelomijo delovno pogodbo. S tem je odpravljen ta odijozni zakon, ki je na najeklatantnejši način predstavljal uzakonjeno razredno krivičnost.
Modificiran je § 74 obrtnega zakona. Vlada sme zahtevati pri tovarniških delih zdravstvene in zavarovalne ukrenitve in znižanje delovnega umika, zlasti v nevarnih obrtih.
Znižalo se je davek na konzum-ne in proizvajalne zadruge.
Konečno se je sprejelo zakon o občinskih zgradbah. Občine smejo svoje zemljišče oddajati tudi v najem. 8 tem se je znatno olajšalo rešitev vitalnega modernega vprašanja glede zgradbe delavskih sta-nova n j.
«
V tem zasedanju parlamenta so na dnevnem redu še druga zelo va*na vprašanja, ki se bode moralo v najkrajšem času rešiti. Tako n. pr. znižanje hišnega davka, hramba reforma, provizorična obrat. itd. Ko bi zbornica rešila vse te predloge, bi prišel potem na vrsto zakon o lokalnih železnicah. Važno delo ima pred seboj zbornica, toda kakor vedno bo najbr-žet udi sedaj to zasedanje parlamenta brezuspešno. Priti bt morala na vrsto italijanska fakulteta; «vlada pa, kakor je videti, noče še ugoditi tej opravičeni zahtevi. In
bo ravno to vprašanje največ oviralo uzakoiujenje važnih v prvi vrsti delavstva zauimajočih vprašanj. In drugače tudi ne more biti. Večina v parlamentu je konservativna, meščanska in naravno je, tla ista ovira delovanje zbornice, ko se gre za delavske koristi. Drugače bo seveda, ko bo delavstvo pametnejše glasovalo in poslalo v parlanuent dovolj svojih zastopnikov.
ZAČETKI MEZDNEGA PROLE TARIATA.
Kari Kautsky.
Zlasti malim obrtnikom je pora* jajoča se kapitalistična produkcija, zlasti velika industrija, posebno rada odvzela delovne moči. Zakaj kapitalistična produkcija ne povprašuje toliko po učenih delavcih kolikor po potrpežljivih, neodpornih delavcih, ki se brez volje vtaknejo v veliki obrat moderne tovarne, ki more samo tedaj obratovati nemoteno, ako točno in stalno izvrši vsako brezštevilnih kolesc sebi odkazano gibanje. Ker pa so capinskemu! \proletariatu uajbližje plasti in celo marsikateri deli capinskega proletariata samega dajale največ delavcev porajajoči se kapitalistični velein-dustriji, zato je bilo tudi ravnanje, ki so ga prenašale te plasti, merodajno za ravnanje, ki so ga kapitalisti sploh hoteli izkazovati svojim delavcem. Delo samo, ka: terega blagodejni vpliv meščansk1 ekonomi in moralisti tako radi o-pisujejo, je bilo za proletarce najprej vir novega ponižanja, ne povišanja. Neodpornost delavcev jc omogočila kapitalistom, da so raztegnili delavnik do skrajnosti. Časa za življenje in izobrazbo kapital ne privošči delavcu, ako ni prisiljen. Kjer ga ne zadržujejo ovire. ukaže nadaljevati delo do popolne utrujenosti. Ako pa le preostane kratek odmor meti delom in spancem, tedaj ravno zadostuje za prav kratke užitke, v alkoholi-eni pijanosti in v spolnem občevanju, ki omamijo zavest bed'*. Skupno delo mož in žen, odraslih in otrok, ki je lahko med veselimi, svobodnimi in svoje dolžnosti se zavedajočimi ljudmi vir najvišjih dušnih nagibov in uravne poplemenitve za vse, ki se ga ude-ležujejo, to skupno delo je bilo v kapitalistični tovarni predvsem sredstvo, ki je pomnoževalo nevarnost okuženja z demoralizira-jočimi in uničujočimi tovarniškimi vplivi in je povzročilo, da je propadanje proletariata še hitreje pospešilo.
Ni čuda. da so se delavski pro-letarci v začetkih kapitalistične velike industrije komaj razlikovali od capinskega proletariata. Kako globoko so se pogreznili v zločine, pijančevanje, surovost in iimazanost — duševno in telesno — spoznamo najjasnejše iz klasičnega opisa, ki ga je podal Friderik Engels o položaju delavskih proletareev na Angleškem v prvih desetletjih tega stoletja.
V državi Texas so socialisti organizirali v zadnjih treh mesecih 216 novih klubov. Pa nekateri ljudje trdijo, da farmarji nočejo socializma?!
ZASTOPNIKI PROLETARCA. Buxton, Iowa: John KraAevec. Cleveland, O.: A. Gradisher, 1158 E. 61st St.
Conemaugh, Pa.: Andrej Viririch, box 523; Anton Stražiftar, box 511; Frank Pavlov tf. Collinwood. O.: Dominik Bliimmel. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kautit, Ely, Minn.: John Teran, J. Akerjanec. Franklin & Oirard, Kans.: Fr. Wo gel. Frontenac, Kans.: Anton Katzman,
John Bedene. Olencoe, O.: Nace Žlemberger. Oreenabnrg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel. Hermlnie, Pa.: Jon. Brie. Hibbing, Minn.: Frank Hitti. Jenny Lind, Ark.: Frank Gorene. Indianapolis, Ind.: Filip Godina. Kenosha, Wia.: Frank Zerovee. La Balle, 111.: John Rogelj, 121ft—3d St. Milwaukee, Wia.: Val. Razbornik, 414 Virginia 8t.; Ig. Kuftljan, 229 — 1st Ave. Morgan, Pa.: Loui« Glažer. Mulberry, Kana.: John LekAe. Pueblo, Colo,: Chas Pogorelee. Roalyn, Wash.: Gregor Jana^ek. Roundup, Mont.: Martin Meftnarftit. Springfield. 111.: Frank Bregar. Stauton, IU.: Anton Ansee. Struthera, O.: Math Urbas. Superior, Wyo.: Luka Glosser, box 341, Wankegan a North Chicago: John
Gantar. Witt, 111.: Frank Skubie.
Potovalni aaatopnik /.a Pennsvlva nijo, W. Virginijo, New York in sploh za cell East: Frank Podboj.
Sodruge v tiatih naselbinah kjer Ae nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se «glasijo za zastopništvo. Prijavijo naj ae kar potom dopisnice na upravništvo " Proletarcana kar jim pošljemo vae potrebno.
Upravnifttvo.
Iz naselbin«
Detroit, Mich. — Prvi maj je za uami. Zopet so se strnile vrtite proletarakih bojevnikov — delavcev po vsem avetu ter v iinpozant-nih demonstracijah pokazale svojo hitro rastočo moč ter budile in vabile še nezavedne delavce v svoje vrste. Na stotine nezavednežev in strahopezljivcev je premagalo svoje pomisleke in se otreslo predsodkov ter podalo roke svojim zavednim tovarišem, ki strmijo za tem, da se odpravijo nečuvene krivice v sedanji človeški družbi, kjer imajo nekateri toliko bogat-stva, da se dučijo z njim, drugim pa manjka najpotrebnejših življenskih sredstev. V dosego tega namena pa se bije neprestano boj za obstanek med delavci in kapitalisti. Boj se poostruje vsak dan; kapitalisti se poslužujejo vsakoja-kih sredstev da bi se še naprej obdržali na sedanjem prestolu bogat-stva, delavci pa potom agitacije časopisja in kpjig širijo idejo bratske solidarnosti, ki bo odločilni faktor v strmoglavljenju sedanjega kapitalističnega sistema.
Tudi pri nas v Detroitu smo praznovali Prvi majnik prvič v zgodovini mesta — in sicer z javnim ljudskim shodom, ki je sijajno uspel. Naši mladi diletantje. mlado pevsko društvo "Zmaga" in tamburaški zbor so svojo nalogo kar najodličneje rešili.
Vse to kaže, da je zanimanje za socializem splošno in v tej smeri lahko zaznamujemo najlepši napredek, zlasti ako upoštevamo velika nasprotstva, s katerimi se je imela boriti naša stranka na vseh koncih in krajih. Ako nam nasprotujejo kapitalisti, je to nekaj naravnega, ker ti gotovo ne bodo pljuvali na svoj lastni krožnik, toda žalostnejše je, ako nasprotujejo dobri delavski stvari ljudje, ki se ob vsaki priliki izdajajo za delavske prijatelje; in ravno od teh nam je priletelo marsikatero poleno poti noge.
Kakor je ta list pred kratkem ooroeal so delavske razmere v Detroitu zelo slabe, a da kapitalisti potom raznih oglasov po kapitalističnih časopisih neprestano vabijo delavce v našo mesto iz drugih mest z lažnjivimi obljubami. da se pri nas delo lahko dobi in da so tukaj delavci dobro plačani. — Na tisoče delavcev je brez dela. S tem svojim podlim početjem kapitalisti povečujejo število brezposelnih, da tako tem lažje odrekajo vsako zboljšanje, za katero se tukajšnji delavci bojujejo. Zato se tudi ni čuditi, da se imajo delavci poleg svojih delodajalcev neprestano boriti tudi s "skebi". Te delavske "ničvredneže" kapitalisti za povračilo prevajajo v avtomobilih zjutraj in zvečer. Take vožnje so se vdeležili tudi trije Slovenci. Res je, da se mora boriti danes delavec z raznimi nepri-likami in težavami, a za stavkoka-ženje ni nobene opravičbe. Boj ene skupine delavcev je boj vseh delavcev; zato je vsakogar dolžnost, da ta boj podpira ter tako pomaga do zmage!
Pri jesenskih volitvah za mest-no upravo bo socialistična stranka postavila cel svoj tiket. Do sedaj socialisti pri mestnih volitvah še niso nastopili. Vsled slabega delavskega položaja in vednih bojev imajo socialisti dosti volileev za seboj in zato upajo na najlepše uspehe. Živel socializem — Fr. Oglar. 25 Cameron Ave.
Franklin, Conemaugh, Pa. —
JProspcriteta, katero kapitalistično časopisje obeta in prorokuje že nekaj let, se še ni in se tudi ne bo zlepa povrnila meti ameriške delavce. Kako vendar to? Saj so nam kapitalistični priganjači pri zadnjih predsedniških volitvah zagotovili, da se bo vsem prebivalcem Združenih držav dobro godilo, ako bo izvoljen bodisi repub-blikanec ali demokrat na predsedniško mesto. No, republikanec Taift. in njegov štab je bil izvoljen, a lepe obljube, dane ameriškemu delavstvu, so ostsle samo obljube in delavstvo s potrtim srcem pričakuje. kedaj bodo nastopili u-godnejši dnevi, ki bodo olajšali sedanjo bedno življenje. Pri vsem pa obstoja neizpodbitno dejstvo, da je dovolj prosperitete pri nas v Ameriki. Saj vendar vemo, da se producira dosti več vsega, kakor pa naš narod rabi in da izva-¿ajV> vsakovrstna živila itd., a kljub temu je toliko ljudij, ki stradajo, ki mro od lakote. Pro-
aperiteta je torej samo za Inigati ne, za ljudi, ki posedujejo vse zemeljsko bogatstvo; a za brez-imovinskega delavca ni niktfke prosperitete, še njene sence ne. Torej člani človeike družbe, ki vse producirajo, ki spravljajo naravno zaklade do veljave in katerih je na milione, so revna, sestradala in trpeča masa brez vsakih sredstev za življenje, doČim peščica premoženje posedujočih lenuhov ne ve kako naj zapravlja profit, katerega je izprešala iz na milost in nemilost pre-pusčenega ji delavstva. To delavstvo je prisiljeno pustiti se izkoriščevati, ako noče od lakote na cesti poginiti.
Ta popolna odvisnost delavskih milionskih mas od posameznih kapitalistov na eni strani in pravica do enakosti in pravičnosti na dru gi strani. To sta dva nasprotujoča si elementa, ki si stojita v nepre stanem boju. In čim hujša je sila na eni strani, tem večji je odpor na drugi strani. Zmagati pa mora končno le pravica! In ta je na na ši delavski strani. Sedaj se gre samo zato, da se prihod naše zmage |M>spešiS To nalogo si je pa stavila socialistična stranka. Njen namen je pokazati gnilost in krivičnost današnje družbe, buditi delavstvo k razredni zavesti, ga organizirati in voditi v boj za svoje zahteve.
Tudi gospodarske delavske or ganizacije, to so unije, ki sicer niso političnega značaja, v precejšnji meri pospešujejo ta boj v ko rist zatiranih. Toda ta nepolitičen značaj teh organizacij bo v krat ki dobi postal stvar preteklosti, kajti delavstvo v teh organizaci jaii vsak dan jasnejše spoznava, da morejo gospodarske organizacije brez njim sorodne politične zaslombe vršiti samo eno desetino tega. kar bi morale in dostikrat še toliko ne. Značaj strank, ki imajo danes politično moč, pa je po svojem bi jat v u docela nasproten značaju delavskih unij. To se najjasnejše pokaže ob priliki vsakega štrajka. na katerih zlasti Pennsylvania ni revna. Kapitalisti imajo danes politično moč, na podlagi katere v imenu zakona pošiljajo na pravico zahtevajoče delavce konstablerje in policijo, ki brez usmiljenja udriha in strelja na sestradane mase.
Ko bi pa delavci imeli tudi politično moč, bi bili kapitalisti brez moči in bi se morali udati brezpo trojno upravičenim zahtevam delavstva,
V tem oziru imamo najlepši vzgled v Milwaukee, ko je bilo isto poti socialistično upravo.
Poleg vseh krivic, ki se gode delavcem dannadau, je pa še vedno mnogo takih delavcev, ki se sploh nič ne zavedajo svojega stališča in živijo tja v en dan od danes do jutri. Mrtvi so za vsako dobro in za delavski napredek koristno stvar. Te vrste delavci so največja zapreka spremembe v socialnem življenju, za katero se zavedno organizirano delavstvo bojuje.
Tukajšnje delavske razmere se nahajajo v zelo kritičnem položaju, kakor tudi iste v tukajšnjih okolicah; posebno pa premogoko-pi last "Cambria Steel Co." poslujejo navadno le po štiri včasih pet dni v tednu, tako da si delavec še za svojo vsakdanjo eksistenco ne more prislužiti.
Naj omenim še, da je bilo ob 15. aprilu naznanjeno (tajno nekaterim premo gar jem), da je družb« priboljšala 3 c pri toni premoga, kakor hitro je pa nastopil omenjeni dan 16. april, je nam bilo pri tehtanju premoga ukradenih več nego 10 c pri vsaki toni. Tako se navadno vse neorganizirane družbe,, da z eno roko dajajo; z dvema pa odvzamejo. Tukaj se lahko vidi rezultat neusmiljenosti skeb-skih družb, ki se nahajajo v oko lici Johnstown.
Z ozirom na tak škandalozni korak, katerega je napravila o menjena družba je mnogo premo-garjev zapustilo tukajšnjo naselbino in se podalo v druge kraje, za boljšim zaslužkom.
Tak je dandanašnji teorizem ameriških lenuho-trebuharjev, da tako izkoriščajo in preganjajo u-bo«e delavce in njih družine.
Večina je takih delavcev pri "Cambria Steel Co.", kateri nočejo razumeti nobenega navodila ne za socializem in ne unionizem ter raji ponižno gledajo njih lastnike, kako oni meso uživajo, nam pa kosti pod mizo mečejo. — Ubo-
gi delavec, k«daj bode« Vprašajte svojo vest?
Socialistični pozdrav vsem v ednini sodrugom — Jac.
Kocjan
ne
Olencoe, Ohio. — Kakor
drugo leto, smo tudi letos ni idov. deJavci praznovali* majnik z češkimi, poljskimi ia" vaškimi zavednimi delavci is fa in Gleneoe. Majniške v< ki ae je vršila v Neff, O., popisovaJ1; obnesla se je prav bro.
Novi bojevniki se nej pridružujejo naši delavski ki. — Slovencev je malo v Glei in Neff. Ker smo se pri rojal Rozmanu pri čaši piva dobro ig. bavali, smo se spomnili tudi na tiskovni fond "Proletarca". Kadar gre za napredek in povzdigo do. bre stvari se naši zavedni delavci vselej pohvalno odzovejo. Tudi ta pot se je nabralo $8.31, da se prs. skrbi Možu z batom večji in teiji bat. Vsem darovalcem srčna hvala. (Imena na drugem mestu.)
Na prvega maja smo obiskali vrlega sodruga Joe Dernač-a. ki Ježi že tri mesece bolan v postelji. Želimo mu skorajšnje (Vkrevanje.
Delavske razmere so srednje. Premogarji smo se zopet vrnili na delo s povišanjem plače 5c pri toni. Tu v Glcncoe delamo v enem premogovniku vsak dan, drugi pg stoji že dve leti.
Vsem agitatorjem v socialističnih vrstah, kakor tudi čdainom in članicam stranke — iskren pozdrav. Vsi bojevniki za socialni
prevrat, navdušeno naprej! _
Nace Žleraberger.
Conemaugh, Pa. — Pomlad je
nastopila. Z njo se je zbudila lepota narave, katere se veseli vsako živo bitje. Delavec — trpin — suženj modernega časa, kateri js dan za dnevom uposlen v težkem delu daleč doli pod zemljo, ali po drugem težavnem delu. jo kaj rad uživa. Pa kako tudi ne; saj zna isti najbolj ceniti prostost. Z v«, seljem pričakuje sleherni delavec, kateri se količkaj zaveda ' Prvi majnik" praznik vesoljnega proletarijat a. Temu dnevu se mora o-kloniti tudi najbolj mogočen bof — profit z vsem svojim štabom ia svetniki, kajti delavec nam je za-povedal, delavec — gospodar sva-ta.
V našej naselbini, ter kolikor se tiče mesta Johnstown, se je Prvi maj praznoval kot navadno. Vsled tega ne bodem opisovAl obširno; le toliko naj omenim, da je še precej nezavednežev, ki bi bili šli radi na delo, a ker je družba ustavila delo za isti dan v premogoko-pih, je bilo liakaterim zelo neustitr ženo s tem. No, isti naj se tolažijo» da se bo tudi prihodnjič tako zgodilo.
I)ne 5. t. m. smo obiskali (z menoj še trije sodrugi) prijazno naselbino Portage, Pa, ter tako napravili mal izlet. Občudovali smo gostoljubnost ondotnih rojakov, osobito nam je ugajalo njih napredno mišljenje. Nahaja se tam par rojakov že 30—40 let toraj sivi starčki, posedujoč vsak svojo malo farmo. Dasi daleč od hrupnih tovarn in mest ostali so dobri in trdni misleci, ksteri poznajo svet in njegov krivični družabni red. Z veseljem smo se pogovarjali ž njimi o socializmu; in ko sem jim razdelil nekaj številk "Prole-tarc-a", smelo trdim, da bi jim i nobeno rečjo bolj ne mogel ustreči.
Pri tej priliki sem dobil par naročnikov za "Proletarca" ter to-d i za tiskovni fond vsoto $4.00 — (imena darovalcev se priobčijo pod rubriko za Tisk. Fond).
Se dolgo se bodemo spominjali pHjetnih trenotkov, ki smo jik preživeli med njimi; obenem pa: Iskrena hvala za postrežbo in na-kljonenost, osobito velecenjeni rodbini Kazpotnikovi in Božičevi ter vsem ondotnim rojakom, ki smo bili skupaj. — Živeli!
A. Vidrich.
Y0UNGST0WN, 0.
Tajništvo jugoslov. soc. kM.ba, štev. 62. J. 8. Z., uljudno vabi vse sodruge, somišljenike, sploh vse rojake na sejo. katera se vrši prvo nedeljo v mesecu, to je 2. junija t. 1. popoldne ob 1. uri (standard) pri rojaku Tony Kikel, 1116 Fran-lin Ave.
Dnevni red bo velike važnoan za naše gibanje, kakor: stanje or* ganizacije. Volitev novega odbora za drugo polovico leta itd.
važna točka bode slede-
> v n ii i klub bode zopet na vsakemu napravil aplika-polo za prvi državljanski brezplačno. Tu dobite tuUi /odila, tisoča «e za prvi iu državljanski papir. 5j luior nima «e državljan-IV|flMt naj se zglaai na omeu mi. Glavno za to aplikaciio t]a zna vsak povedati, s katc-jTukom, katerega leta m ^ je priael v Združene drža-Kdor pa ima prvi papir že dve It je nepreatamo pet l«'t v Zdr. drfavafc, naj gre takoj po drugi papir. Rojaki, ne zamudite te prilike. katera j«- v vašo la«tno ko
r Na imenovani seji se tudi lahko t do naroči n:» edini pravi slo ti delavski list 44Proletarec" stane za celd leto $1.50 zu leta 75 c proti pobotnici. Sobratje Hrvati in vsi Jugoslo ii dobrodošli! Nadejajoo se o ie udeležbe — John PetriS, taj. i+oom oooooooe»+<
* »
Stran Ket i!
IÔÛE 8E 500 80DRUG0V.
TISKOVNI FOND.
KLUBOM J. S. ZVEZE.
Kakor že zadnjič objavljeno se nahaja v zvezini blagajni $500 za kritje stroškov, ki so v zvezi s Kristanovim prihodom v Ameriko. Ker pa ta svota ne bo zadostovala, je osrednji odbor Zveze sklenil, da se pristojbine za Kri ^stanov fond še naprej plačujejo Lin sicer do konca avgusta, ko bo fnara.stia ta svota na $800.
Obenem je gl. odbor Zveze skle-\ nil, da se zvezin kongres, ki bi se imel vršiti v Milwaukee meseca julija preloži na božične praznike da se za pokritje stroškov kon-esa podaljša posebni prispevek, ki se bo do septembra plačeval v Kristanov fond, do novega leta.
Toliko na znanje.
ZA CLEVELAND, O.
Slovenski soe. klub v Clevelan-du priredi dne 26. maja ob 2 uri pop. v Kogojevi dvorani, 6006 St. Clair A ve, veliki javni shod.
Vabjjo se vsi slovenski delavci i* Clevelanda in Colinwooda, da se udeležijo tega shoda. Govorili bodo dobri govorniki o socializmu in o delavskih organizacijah. Dolžnost vsakega delavca je, da se poduči o teh važnih vprašanjih. Torej v nedeljo dne 26. maja vsi v Kogojevo dvorano!
M. PftrovČK», tajnik.
ZA DETROIT, MICH.
Jugoslo v. Soe. Pev. Zbor "Pob-jeda" (znwga) vabi vse Slovence na svojo majsko zabavo s petjem, deklamaeijami, plesom, šaljivo pošto in živo» sliko.
Zabava se vrši v soboto 25. maja v dvorani Ivana Faletiea, 2162 W. Jeffresom Ave. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 25 c; ženske proste. — Odbor.
ZA VIBDEN, ILL.
Soc. klub, štev. 50. J. S. Z. opozarja svoje člane, da bi se boli redno udeleževali svojih sej, ki se vršijo vsako drugo in četrto ne-| deljo v meee^i v ITnion dvotoni.
Za socializem — A. Mrovlje, za-t pisni kar.
-
ZA SYGAN, PA.
Soe. klub Mladi Vrh. št. 13. J. i S. Zveze, v Sygan, Pa., priredi 5 majiko alavnost 29. maja. Vstopih nina za moške/50 c, ženske proste. iSviralai bode godba na pihala iz Bridgeville. Začetek ob sedmih mčer. — ODBOR.
VABILO
Potrebno je, da spet spregovorimo t> tiskovnem fondu za večjega 44Proletarca". Stara je že ta Dernač govorica — ali pomagati ne mo- Mart. l*irc reino. Dokler ne bo tisočak tukaj, Andr. Brelih tak« dolgo bo odmevala ta peseiu, Andr. Pojed tako dolgo bo i4Močiček z ha- John Juliu» tom" pritiskal in tolkel po 44regi- L. Plahuta stru". Kakor je razvidno iz izka- L. Potočnik za natolkel je mož $500. To je ko- A. Pire maj polovica tistega, kar bi mo Mn ralo biti. Pravkar, te dni je minulo eno leto, odkar je 44mož" zavihtel svoj bat. Eno leto je že na trn-dapolnem delu in v enem letu je storil komaj polovico dela. Počasi gre, kaj? Ako bo šlo tako naprej
—	vzelo bo še eno leto. da oride puščica na "registru" do vrha; še eno leto, predno bomo zamo^li uresničiti dano besedo: povečati list na osem strani al: ga izdajati dvakrat na teden.
O vas pa danes vprašimo, sodrugi: "Ali hočete, da se list poveča sedaj ali šele čez leto dni*"
—	koliko vas je, ki ne bi rekli: "Sedaj, sedaj!" Well, mi tudi pravimo tako. Povečali bi list rajši danes kot jutri — toda, toda, toda . . . "Register" kaže komaj $500. in dokler ne bo pšica na vrhu, kjer se blesti lepo znamenje "$1000", tako dolgo moramo molčati v povečanju lista.
Ako pa je trajalo leto dni, da ste sodrugi stolkli skupaj $500, vendar ni še nikjer zapisano, da bi morali tudi drugih $500 vzeti leto dni. Zakaj se ne bi ta čas skrčil recimo na par mesecev? Kakor nam je večji 44Proletarec" dobrodošel prihodnje leto, tako bi nam bil še bolj potreben že za par mesecev. Predsedniška volilna kampanja je pred durmi; organizacija raste in rabi vedno več informacij in čtiva; sodrug Et. Kristan pride koncem avgusta v Ameriko in še mnogo drugih sto in tisoč razlogov govori za to, da bi morali list povečati še to jesen. Kaj je storiti? Kje brž vzeti teh preklicanih $500, ki jih manjka?
Mi smo zato, da se "Proleta-rec" poveča meseca septembra. Ali ste vi sodrugi? Ako ste, povejte to "Možičku pod registrom". Iz med dva tisoč naših naročnikov je brez vsakega dvoma 500 dobrih sodrugov, kteri so organizirani v socialistični stranki. Gotovo jih je več, vendar vzemimo 500 dobrih sodrugov, ki se ne ustrašijo boja niti žrtvovanja za dobro stvar. Teh 500 sodrugov mi danes poživljamo, da se oglasijo najzadnje do 1. avgusta z neznatno svotico $1.00 vsak. To je več kot dva meseca časa. In v tem času bo gotovo vsak premogel bori dolar. Kdor se torej šteje za dobrega sodruga in socialista in kdor želi, da povečamo 44Proletarca" s 1. septembrom, naj se oglasi in potrebna svota $500 bo 1. avgusta skupaj kakor bi mignil. Kakor hitro je to izvršeno, dali bomo od mah vsem dobrim naročnikom — kakor smo se zavezali pred enim letom — na glasovanje sledeče vprašanje: Osem strani ali dvakrat na teden? Kakor naročniki sklenejo, tega se bomo držali«
Na noge torej armada petstote-
rihl Naprej za večjega 44Proletarca"! Ne trpinčite več dolgo 44Moža z batom"; dajte mu čimprej zaslužen pokoj.
Kdo bo prvi iz med teh petsto?
V naselbinah, kjer imamo naše zastopnike, lahko vsakdo izroči znesek zastopniku.
Preje izkazanih ........ $489.37
J. M ibalieh, St. Louis, Mo. .25 L. Ramovš Mulberry, Kans John Flais, Peoria, 111. ..
Olencoe & Neffs, Ohio. Leo Sveglič .............
.26 .25
na prvo plesno veselico, katero priredi zveza slovenskih podpornih društev v Dunlo, Pa., v korist Rradbe "Slov. izobr. doma". Ve-*liea oe vrši 29. maja t. 1. ob 6. vri zvečer v prostorih g. Ambrož Saiarja (Mountain Hotuse). Tem potom najuljnidneje vabimo vsa tttjena društva v okolici t. j.: l&averdalc, Lloydell, Conemaugh. Franklin, da. se blagovolijo i*te| •deležiti. — Vstopnina $1.00. — dame proste.	• I
Za dober prigrizek ter točno po \ strežbo skrbel bode ODBOR.
f&t -
Glasilo hrvatskih socialistov jo <' "Radnička Straža", 1830 South Cfcrtro Avo., srbskih sodrugov pa "Narodni Olaa", 231C Oljboum An., Ghicago. Prvi stane $2.00, pa $1.00 za oelo loto.
Nace Žle m berger.........25
John Rebol .............
John Krasovic ..........
Joe Kasca ..............
Louis M ark on..........
John K ravan j a..........
Andrej Kravanja........
John Mavri.............
Joe Anžiček ............
Pavel Dolenc............
Frank Rozman..........
Polde Plahuta ..........
Matevš Meznar..........
Joe Obževski t...........
Neimenovan ............
Lorenc Potočnik ........
John Pleskovic .........
Ant. Kravanja ..........
J. Wiehioh, James City, Pa. J. Dolin ar, Utah Mine, Ut. M. Pogorelec Pueblo, Colo. D. Pogorele, Pueblo, Colo. Frank Zobt»c. Pueblo, Colo.
J. Vi ran t. Peru, 111.......
Fr. Polanc, Johnstown, Pa. Hr. Udove, Johnstown, Pa. Fr. Zaman, Conemaugh,, M. Pristavee, Conemaugh, Portage, Pa,
Henry Steger ...........
Geo Razpotnik ..........
Mart. Razpotnik ........
.lack Broglie ............
Ga. M. Božič............
Frank Preložil i k ........
John Lunhardt..........
Joseph llaiiika ..........
Nabrano na shodu 3 maja v Franklin, Kans.:
John Žagar ............
Frank Žonta ............
Math letina ............
.Tosef Rezin ..............
Peter Benedičič........
And. Pristane ..........
.Tack Kovačič ...........
J. Dohm ...............
John Bogataj ..........
Alojs Oblak ............
Ant. Orel...............
lohn Lipoglav .........
J. Ivane ................
Ju raj Cerin .............
F. Žerovee. Kenosha. Wis. Vesela družba na svatbi K. Dellos-« v Chicagi. 111. — Skupaj ....
Majska premija za nove naroč nike, ki je bila objavljena v prvomajski številki, gre kakor gorka pogača. Vse kaže, da bomo morali obrok podaljšati še za mesec junij. Le po nji!
Premija je sledeča: Vsak nov naročnik, ki nam pošljo celoletno naročnino $1.50 dobi tri brošure v dar: 44Socialistični katekizem", 14Naša bogastva" in "Zadružna prodajalna ali konsum." Kdor posije samo polletno naročnino 75 centov, dobi eno brošuro: "Za družna prodajalna ali konsum". Kdor nam pa pošlje poleg celoletne naročnine še £0 e, torej $2.00. dobi povrhu treh brošur še znani roman iz delavskega življenja: "Džungel".
Take ponudbe ni vsak dan. Iz koristite jo! Naročite se še danes!
TAFT IN ROOSEVELT.
Gonja za predaedniško nominacijo v republikanski in demokratični stranki, ki jo vodijo različni intereai že nekaj tednov oem, je brez primere V zgodovini Zdruze-.25 nih držav. nikdar ni bilo toliko .25 prepehaviaiija in tekmovanja v teh .15 dveh strankah za predsedniški .15 stolec.
.15 V republikanski stranki se po-
.10 ga jata za nominacijo v prvi vrati .05 sedanji predsednik Taft in njegov .05 prednik in kričač Roosevelt. Prvi .05 zagovarja staro stališče reipubli-.05 kanizma, drugi pa si je nadel masko naprednosti, s katero kliče v .25 svoj tabor republikanske volilce, .25 češ, da izven njegove naprednosti .25 stranka sploh nima hodočnosti. .25 Da je njegova maska bolj privlač-.25 na, jo je (pobarval z raznimi ukra-.25 d en i mi barvami, tako na pri m er, .25 odpoklicno pravo (reeall), incia-.25 tivta in aplosno glasovanje pri .25 sprejemanju važnih zakonov. Da-.25 lje obljnbuje Roosevelt reformaci-.10 jo ameriških sodišč, ki so najmanj .10 pol stoletja za časom. Te njegove .10 zahteve so sicer dobre, a 011 nima .10 najskromnejšega namena izpelja-.06 ti jih, ako bo izvoljen. Njemu in .05 njegovim podpira tel jem se gre se-.05 daj za gla.nove. Te je treba dobiti, o5 bodisi /e s »odkupovanjem, slepljenjem, obljubami, ali na kak drug način
T lit ima nekoliko več čuta za dostojnost, a pri takem početju kakor ga uvru^ja kričač in hujskač Roosevelt, tudi on ne more molčati. V pobijanju Roosevelto-jvih trditev je slišati ne posebno častne priimke: lažnik. demagog !prevarant, hipokrit itd. Ta politič na gonja je že zdavnaj prestopila meje vsake dostojnosti jn prehaja na osebne napade med njima. Na ta način je ameriška javnost zvedela marsikatero ne posebno čast 5 no ''osebnost" pri enem kakor pri drugem. Ta spor med strankinima prvakoma utegne biti usoda-polen za republikansko stranko pri jesenskih volitvah.
V demokratski stranki, kjer ni dosti ali pa nič bolje se potegujejo za nominacijo: predsednik poslanske zbornice Clark, ¡guvernerja Wilson in Hamon in prejšnji demokratski kandidat Bryan.
Za nas socialiste je nazadnje prav vseeno, kdo izmed teb bo za-sedel predsedniški stolec; kajti vsak izmeti teh je zastopnik t ni stov in drugih trgovnaih intere sov. Kapitalisti mu bodo pomagali do zmage vsled česar bo vezan delati za kapitaliste. Kar pa je v korist, kapitalistom, je v škodo delavcem, ker si stojijo koristi teh dveh razredov v ved nem nasprot stvu. Vsled tega ne more ameriško delavstvo nič pričakovati od »redsednika in njegove vlade, do kler ne bo izvoljen za predsednika mož, ki si ga je delavstvo postavilo za kandidata in mu delavstvo pomagalo do zmage. Danes je predsednik Združenih držav služabnik kapitalistov in mora kot tak zanje tudi delati. Pravi delavski predsednik bo pa služab' nik delavstva in bo zato vezan delati za delavstvo!
.25 .25 .25 .25
1.00 .25 .25 .25 .25
1.00 .50
.25 .25 .25 .2> .25 .25
:¿íí .25 .25 .25 .25 .25 .25 .15 .10 .10 .10 .10 .10 .05 .:><)
2.85 $506.53
Mir po dnevu in pokojno span je po noči je pridobitev teh, ki se bojujejo proti revmatizmu, trganju po udih, neuralgiji in lumbago z Dr. Riehterjevim "Pain Expel-ler". Čemu dalje trpeti, ko si lahko za 25 centov omislite v vsaki lekarni to blaženo olajŠilo? Samo paziti je treba pri kupovanju na varstveno znamko s sidrom.
NAROČITE SE NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor želi čitati podučne članka o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se naroči na edini slov. socialistični dnevnik 4 4 ZARJA."
"Zarja" izhaja v Ljubljani, gelenburgove ulice št. 6/II in stane za Ameriko $6 za celo leto.
Strašne bolečine.
Gospod Michael J. Feko iz Ke-layres, Pa., nam je pisal, da je imel brat grozne bolečine preko enega meseca; bolehal je na kr čih in na želodcu. Piše nam: "Mo, brat je prenašal velike bolečine radi krčiv v želodcu, in pomoči ni mogel nikjer dobiti. Niti jesti ni mogel. Nas veto val sem mu, na. rabi Trinerjevo ameriško grenko vino, ker smo ga večkrat rabili v naši družini in vedno z velikim uspehom. Ko je užival to vino en teden, »o bolečine zginile in o<^ tedaj je moj brat popolnoma zdrav. Michael J. Feko, Kelayres, Pa." To veliko zdravilo bi se moralo poskusiti pri vseh želodčnih nerednih in prebavljalnih orga nh. Očisti telo in povzroči, da te lo ostane čisto. Poživi ves sistem; Po lekarnah. Jos. Triner. 1333— 3339 So. Ashland Ave. Chicago, Illinois.
Razširite ivoje znanje 1 Poučite so o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledečo knjigo in brošuro. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Etbin Kristan: "Samosvoj", trda vezba.T............................ 1.15
mehka vezba.............................80
"Pod »povednem pečatom", I. zvezek................................ 1.0B
II. zvezek.................................80
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker); "Diungel". Povest is chicaških klavnic.........................................$100
Etbin Kristan: "Francka in druso"..................................25
Pavel Mihalek: "Is niiin Sivljenja"..................................50
"Tajnosti španske inkvisicije". (Dosedaj izšli samo štirje snopiči). —
Snopič po .......................................................®
BRO&URE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Vladimir Knaflič: "SocialisemV?..................................... 150
Knriro Ferri: Socializem in moderna veda.............................60
"Driava prihodnjostiM ..............................................20
"Slovenci" .........................................................50
....................................................................10
Etbin Kristan: "Nevarni socializem"...............t«.................15
"Strahovi." (Priporočljivo)......................................15
"Komunistični manifest"............................................20
"Zakaj smo socialisti"...............................................10
"Kdo uničujo proizvajanje v malem"..................................15
4' Socializem''....................................................... 10
"Kapitalistični rasred" ..............................................15
"Socijalna demokracija in kmetsko ljudstvo"..........................5
"Vojna in socialna demokracija"......................................15
"Občinski socializem" ...............................................55
"Moderni socializem" ..............................................10
"Nafta bogatstva"..................................................5
Po C. Clinne-ju Iy. Molek: "Socialistični katekizem"..................10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan):
'1 Katoliško svetovno nasiranje in svobodna znanost'*...............35
"Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25
"V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.)...............................2®
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
"O konsumnih druitvih".............................................10
"Narodno vpra&anje in Slovenci"......................................1*
"Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." .......................................................1°
"Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz življenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedež za "ne-
beiko kraljevstvo"..............................................12
"Kako je lep vojaiki stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopi*,*..
Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto.
POZOR BRATJE SLOVENCI! |j
< *
Ali te veste kje je dobiti najbolj!« mes po najniiji ceni? — Ootovo 4 ► v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici	4 \
Ferko Bros., 276—1st Ave. ii Park St. %
Tu se dobijo najokusnejše sveie in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi jetrne in krvave domačega izdelka ter najokuenejše PREKAJENO MESO; vse po najnižjih cenah.
Pridite in prepričajte se sami o naših cenah kakor tudi o kakovosti našega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naše geslo. Ne pozabite nas torej obiskati v naši novi mesnici v Jos. Tratniko-
vem poslopju.
I MILWAUKEE. WIS.	Telefon: South 3518.

Še danes naročite en iztis slavnega romana
4 4 JUNGLE'r,
kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca.


Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojačnica, zaloga oblek in druge moške oprave.
347—349 GROVE STREET.
Obuvala
za m«Ake: od $1.60 do $4.00 ta iraike: od 9100 do tt.SO u otrok«: od »Oc do $2.50
Mi vas hočemo vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
Sodrug
Milwaukee, Wis.
ZA MILWAUKEE, WIS. WM. BLOEDORN
priporoia 81ovencem
HARMONIE HALL O Vogal Ist Ave. in Mineral Street.
LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izboma pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
I
»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦M
% Ako hočete res dobro ln po meri narejeno OBLEKO obrnite se . na rojaka:
i: Kirchgessler & Ermenc
ki tudi popravljata, čistita,
poglata in barvata obleke. Vsako delo jamčeno.
Slovenci in Hrvatje, podpirajte domače podjetje.
291 6rivt St., Mllviikii, Wis, j;
>M»MMMMMMMM»»MM
priporoča 81ovencem in Hrvatom svoj dobro založeni SALOON.
Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon
IG. KUŠ LJAN-A
229—1st A v©. MILWAUKEE, WIS.
FOTOGRAF
L. HAGEND0RFF
ima znižane cene za POROČNE in BIRMANSKE slike. 1T3 Reed St.
MILWAUKEE,
WIS.
Slovenci, obiskujte
'PARIS' RESTAVRACIJO
1014 Blue Island Ave., Chicago. Lastnik: Tom. Grianiaa.
Postrežba točna. — Jedila dobra. — Cene primerno nizke. — Odprto ponoči in podnevu.
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol, Pod. Društvo
Blagajna 31. okt. 1911.....a	16 70. ,> . , . . .
Prenos na 1. nov. 1911......*	ifi.7o I —A o pet letnem delu v tvomici
Dohodki /m no%'. i u dm*. iyn	282.161 sem se odvadil aela. Vrnil sem se
Hkupaj.............I
HtroAki za Nov. iu I)«e,..
• I zopet v selo in pronasel, da ne mo-Irem živeti tam! Ali razumeâî Ne
16. januvarja 1892.
Blagajna 31. doc. 1911.....a
Preno« 1. jan. 1912..........$
Dohodki za jan., teb. iu marc
Importiran starokrajski tobak vsdke vrste
Sedež: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. . Podpreda.: PRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK STARČlC, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JULIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Sprejemna priatojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vai dopisi ae naj blagovolijo . pošiljati, gl. tajniku. Vae denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
15.15 moRCm! Ti živiš tukaj. Ne poznaš tfladu in ue vidiš take bede. Glad
" sledi človeku kot senca, pa nima **	P»P« » iToienjo. Ira
«(»2.851 kruha — nima upanja! Lakota u- P01**1®11«	cigare in cigarete. Vae
boj ea I	• •	------I
'* '' I mori človeško dušo in izbriše pra- pristno in po zmernih cenah. 9.29 človeško podobo. Oni ne živijo, mj m	v/nAv m
Dolg na Dvorani 81. mana 1912 marveč gnijejo v strašni, neodurn- VAC« liROUPA
a)	Hldg. & l.«oa» Aa*'n......$VW.00|li;,k -j	. ,	'	, w n^m I&IIVVI
b)	Poeamesne o^be ........V4^>91 ij»vi bedi. Kroginkrog pa gospoda
-1 straži kakor krokarji, če ni ostala 112*5 W. 18th St., Chicago, 111.
skupni dolo . .. $5,656.911kakšna skorjica. In če najdejo
Hkupaj.........y......
HtroAki za jau., feb. in marc
BLAOAJNA 31. MARCA '12.1
Martin Kat/.man, prt'*!«., Louii Hren ■ ,	. , . ,
uiker, tajnik, Frank iltarchiek, blag. I akorjico, jo ukradejo, poleg te p
Dvoran ni odbor A v*. Hlov. Bol. Pod. | še udarijo po obrazu. Društva, Frontenac, Kans.1
?
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUaTVIH A. S. B. P. D. V MESECU
APRILU T. L.
Novo pristopil člani ln članic«:
K drus. St. 3. Frančiška Jančič.—K druAt. it. 4. Fran^iAka Komac in Mihael Urisk.
Prestopu člani:
Od druA. it. 1. k dru*. At. 18. Anton Blaiič.—Od druA. it. 3. k druA. At. 7. Josef Knez in k druA. it. 11. John 2ui< man.—Od drui. St. 7. k drui. St. U. Prank Kozjak.—Od druS. St. 8. k druA. it. 10. Anton AgreS, in k drui. St. 16. Teodor Kidler.—-Od druA. St. 16. k druS. it. 11. Ignac Burgar.
SuspedIrani člani: Od drui. St. 2. Lud. Metzner, Tom. Onaretti in Vero. Onaretti.-—-Od druA. it. 4. Jakob Simeon, K. L. Parmenter in Mat. Scalet.—Od druS. St. 8. Evgi nio, J oh. in Den. Simiou, Val. in Mat Krhlikar, John in Ana Aeme iu J. (tirant.—Od drui. St. 11. Dom. Simon, Vit Krainer, Fr. Colozel, Alex. Begatto, Ad. Kurant in M. Mateus.—Od druA. it. 13. Ant. Križnik John Aubelj.—Od drui. St. 16. J. Cirar in R. Blažit*.
Izključeni člani: Od drui. it. 2. Mih. Pfeneberger, Kon. Keael in J. Keael.—Od druS. At. 4. Jakob Oajgarle.—Od drui. St. 9. John TomSic, Frank Rogel, Fr. AleS in Geo. Požun.—Od drui. St. 11. Julius Bognar in Nik Tomas.—Od drui. St. 16. Fr. Rojtz in J. Trdin.—Prostovolno odstopi Alois Oblak.
Umrla članica: Pri druitvu St. 4. v Mineral, Kansas, Terezija Werhole. Umrla 25. marca t. 1.
OPOMBA: Za slučaj kako pomanklji-voati pri spremembah, naj blagovolijo druitveni računovodje takoj poročati gl. tajniku, da se nedo»tanki v prihodnjič popravijo. Ob enem prosim, cenjene računovodje da v bodoče natančno ▼poitevajo naša pravila (glej ČLEN ' 21, točko 18.) lie poAtuino od poslanega denarja na gl. odbor je dovoljeno odračunati.
Nekatera društva vračunajo vsako vrstne stroike, za kar naAa pravila ne-dovolijo. Naprimer: Nekatera druAtvo vračuna, zamuda časa, ko denar od-poilje na glavni odbor, tudi bil je slučaj, da druStvo ni poslalo niti centa na gl. odbor, a vendar si je odračunalo precejšno svoto za poitnino. Pozor torij na bolAo pravilnost.
Pri tej priliki se prosijo Se enkrat vsa krajevna druitva v Crawford in Cherokee County, države Kansas, da poiljejo prispevek v zastavni fond, kot je bilo sklenjene na seji 20. oktobra 1. 1. od v to svrho poslanih zastopnikov v Frontenac, Kans.
Nekatera druitva so i>oslala že lepo sveto v zastavni fond, večino druStev pa je, ki se pač ne zmenijo za nobeno proinjo ali poziv.
Na glavni odborovi seji 28. aprila, sklenjenoje bilo da se potom naSega druitvenega glasila Se enkrat opozori vsa zgoraj omenjena druitva. Ako se ona druitva, katera ie niso poslala ni kakih prispevkov, ne odzovejo naiemu klicu, tako prisiljen je gl. odbor odrediti sejo, ter k isti poklicati vse zastopnike da se nato nekaj vkrene.
Nujno potrebno je da se zastava oda v popravilo, to pa nam ni mogoče, ker ni zadostnega denarja v to svrho. Bratski pozdrav
John Cerne, gl. tajnik. Frontenac, Kans., 6. maja 1912.
5.	Predlog, da se zadeva štev. 14. izroči dotičnemu društvu in se naj isto po pravilih ravna.
6.	Predlog, da ae dovoli štev. 7
MATI,
Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.)
—	Ali je mogoče, da bi kateri sodrugov završil kaj takega t
—	Aha. l)a. bin.
s komičnim miglejem napram ma teri je nadaljeval: — Mati, to je
Ribin se je ozrl okoli sebe in sklonil k Pavlu, pustivši roko ha mizi:
— Postal sem bolan, ko sem videl zopet to življenje. Pogledal sem okoli sebe, pa ... nisem mogel Prebolel sem ta udarec! Neumno-1 Tel. Canal 476 ati, sem dejal, Če ne dobim kruha, vam pa kašo zabelim... pošteno IZ
M. A. Weisskopf, M. D.
Iiknfen idravnik.
Uradu je od 8—11 predpoldn* in od 6—9 zvečer.
1842 So. Aahland Ava.
Chicago. Ill
... .. ... - vam jo zabelim.Ljudi sovražim za-je vzkliknil Ki- rft4li Jjudi Tq 80vraitv0 mi ti6i
Pavel razumemte. — In |	, ,
1 v srcu kakor noz m ga reze.
. Pot se mu je pokazal na čelu, | počaai se je primaknil k Pavlu in j
delikatna reč — in obmivši se.	, V<1 , , , , v wm ,
»	x	. , , , proti Pavlu je rekel: - Tvoje ide- ,nu P°lažl1 okdo pleč. Roka
UT^y°PaVnanJe ' k ° tej 80	NajprvoP- ^ «trepetala.
Z V'V	i ** bodo zaprli ljudi, pri katerih so — Pomagaj mit Daj mi knjig.
Sejo zaiključi gl. predsednik M.L^j knji in ne ufitelj To je ampak takih, da se človek, ki jih
Oberzan. - Louia Breanikar, za- I	<ujejo u6itelji ljud I prečita, ne umiri več. Ježa je tre-
P1SniKar' 'stvu dovoljene knjige, ki osebuje-	hft javiti ljudem pod glavo, bojo isto kot protizakonite, le z raz-	ježa. Reci ljudem v mestu, r ločkom, da je v njih drug jezik.	kl ** Vtts- da naJ P^0 tu' To je drugo. Jaz hočem reči, da	<Va k"iete! Tako o^jevito naj oni zvršujejo to, kar jaz hočem.	P»^jo da prevro vso deželo Razlika je le v tem, da oni hodijo	da 1>0jde b^vo v ogenj'
carl strover
Attorney at Law
Zastopa ri vsib sodiščih.
St. aobe 1009
E
133
WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendorf, m D
Zdravmk sa notr«^ bül. in ranoceialfc,
lidravniika preiskava br®.f.i.i
¿ati ja Je tdravil«, Avs., Chicago. UrsdujToa U! ^ pol.; od 7 do 9 «veier. I«!^ 1 H Ureii bslnikt»naj pi4,jo Ü^^fi
ALOIS VANa^
— izdeiovatelj — ^Jp
sodovicc, mineralnc voief,rM
;> nih ncopojnlh p^ 1837 So. Plakat; Tal.Can^
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun v^i IA 460 6RAM0 AVE.. • IflOllllu
Telefon 1199.
I. STRAUi
URAR
1010 W. 18th 8t. Ohlcif^fc
II- Tsijo salogo rwitkt, J? ■or ka dragih drago t in. I»vr*)/3 ▼■^kovratna popravik v Uj ttraki Mio nixki —:	n
POROČILO RAČUNOV OD STA VLJENJA DVORANE AVS. SLOV BOL POD. DRUÔ. V FRONTENAC KANS., DO 31. MARCA 1912. a) Darovi osamesnih oseb: Po 25 Dol.: Frank Yartz. I., Frank
POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI
SALOON
a modernim kegljitten
«ve*e pivo v sodčki k in bntnljkai
M.7ko"aieT;,:»:^ KrS."|p° odPrtih p°tih' pa po tih°-|,	rk\u\ ^oikioi«^ "ES^LS^^
I., Frank Bozi< h. Skupaj $126.00. tapskih. Tega ne razumem. Njih (,ejAl "»»'»«»Joe vsako Jiesedo
iUfcée an mak» eeao.
Postrežba točna la laboran.
Vsem Slovenesn in dragim 81« se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
Chi cafe
Potlsckov
SALOON
Yt^/M 1>8k P<>t<r M,,i,,nitzer John ideje, ideje goapodarjev so men H — S smrtjo je treba premagati Vio DoiU:PmJLeT-Sdene. Herman navadnemu mužiktt ne razumljive. I^nrt -- tako je! Umri, da vstane KrujTer. Skupaj $20.00.	| Kar jaz zvrširn, lahko razumem, jljudje od »mrti. Naj umirajo ti
ljudske množi Umreti je lahko, Da se le dvignejo 11625 So. Centra Ave.
Jich, John .Seday, Anton Vičič. John I mq *«HVnNakrat ae na ihndiio^^in I Ijndje ! Homer, JoeOorenc, Frank ParkeljJ	* pa ZDV^° 1D	. .	,
Frank Boldin, Anton Hkufra, John hočejo odpreti muziku oci. Brat, Mati je prinesla samovar in iz-
Trater, Alois Aidmek, Joe Yartz II., ne verjamem v pravljice. In to pod čela pogledala Ribina. Njego-
28lfd» kot P>-»vljic«. To je vzrok, I ve b,s«le. teike in silne so jo po Peter Deladio, Frank Terlep I., Joe d» 8e zanimam za nje. Pota gospo-Mrle. ^ njem je bilo nekaj, kar jo
Yartz L, Kobt. Gruber, Peter Biekel. darjev so tuja meni. Ako potuješ spominjalo na moža — prav ta-Jacob čretnik, BlaaiuM ~	* ' 1	*	1
Kadelj, Anton
Ko^^var. . _______ ^JUB	BBWMBMBHM
pezljiva zloba, le da ni bila nema. strašen ni hil-
ErttoAnik, O, H. Baldwin. — skupaj | je kazal jasm* «oteze.	j — Tega je tr^ba! — je dejal
Ribinove oči so temno svetlika-11>avel in P°kimal z glavo. — Treba je časopisa za kmete ... Da jajte nam gradiva, pa vam bomo tiskali časopis
Nimam časa za igračke, — je dejal. — Življenje je butara. Ži-
Yužiik, *Frank ''pouh! I po "zi,ni in ^\edRs nakrat živo I ko je stiskal zol>e, mahal z rokami» I r, Mike Bogataj, Gre bitje pred sabo, tudi neveŠ ali je v n.ier« l>ila prav taka nepotr-j 1237-lSt St.,
gor Morry Vimenc «trau» Wilhelmina volk. I^ica ali pa naveden pes. P^ljiva 2
Potbe^an, F. Briner, Joe Bučar, Anto- M .i . . , i	XT. ' . iM	_
nia Umar, John Pot bei an, Frank MhU Je	»»na. Njen obraz ,n tako s
La Salle. Ill
AVSTRO-AMERIKANSU Črta.
Nnjpriprnviisjln in najessslls miJ brodnn črta aa Slovenes is Hrnts
Regularna vožn|a m ti New -Yorkom, Trstom li Reka.
Bmi pol t ni in novi parobrodi na dvn vijaka:
Ceaar Fntnc Jožef I. odpluje prti*
is New Yorka 15. June lil/
Martha Washington, Lava, Alice, Argentina in Oceania
Parniki odplujejo iz New Yorka eb sredih ob 1 popoldan in ix Trvts »k« soboti h ob 2 popoldan proti New Ywka 1 — Vsi parniki imajo brezliini brtsk, električno razsvetjavo in «o meden, urejeni. —Hrana je domača. — Hon* riji in zdravnik govorijo slovensko ia hrvatsko.
Za nadalne informacije obrnite ae m ' naše zastopnike ali pa na*
PHELPS BROS. & Gf
6en'l Agt's, 2 Washington St., Ni« Twt
Zaatopnik za Zapad: K. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi-cago, 111.
To« T»e, footilni podrejeno pijU» ■ne priporoča rojakom on obéhi
$215.00.
Po 4 dol.: Louín Zort z. Skupaj $8.00.
Brewniker, Joe
le.'Gledal je Pavla in gladil svojo Po 3 doL: Jneob Cretnik, John Yait-1 brado. Postal je nestrpen in raz-
r, r ran k Drečntk, Joe KroiiHteiner. ,	1
Frank Ha«, Joe Yereb. Skupaj $18.00 ,),,r.lpn-
Mati
PRVA SLOVENSKA
Vinarna in Gostilna
v Kaliforniji,
je' zakričal Ri-j
(Dalje prih.)
Frontenac, Kans. 9. maja. 1912. Zapisnik seje gl. odbora " Avst. SI.
Bol. Podp. Društva, dne 28. aprila 1912, v Frontenac, Kans.
Uradnikom in udom zgoraj imenovanega druitva pozdrav.
Pri gl. seji, katero je otvoril M. Oberžan, gl. predsednik, so bili navzoči sledeči uradniki : M. Oberžan, preda., Fr. Auguštini, podpr., John Černe, tajnik, L. Bresnikar, zapi«., Fr. Starehich, blag., Pong. Jursche, M. Katzman in Ant. Katz man. nadzorniki ter John Bedene. ekapreds; Jac. Mlakar, por. odb. Zapisnik predoSle seje je bil sprejet kakor je bil prečitan :
1.	Predlog, da se odbor od štev. 12. zasliši.
2.	Predlog, da se poročilo odbora štev. 12. dotični štev. na»zaj izroči, ker je stvar okrajnega društva. — Trimesečno poročilo nadzornikov je bilo sprejeto\ kakor preČitano ; ravno tako tudi poročilo računov dvorane.
3.	Predlog, da se dovoli gl. tajniku potrebni čaa za urejenje certifikatov.
4.	Da ae kupi piaalni atroj za gl. tajnika.
Po $2.50 je daroval Simon Koeman - Skupaj $2.50.
Po 2 doL: Frank Koeian, Loui»	i . ... A . . ....
Breložnik, Frank A.>tina, M. Bslakar,	virn0 v P«8Jlh Utah in ne V OVČjlh
John Kirn, Ignac Tomšič, .Joe Yereb,	hlevih, pa vsaka sodruga laja po
Joe Posenrieder, (5eo. Paulič, Joe	LVoie /a nami
K reus, Fr. Selaek, Al. Yordan. Sku	J za nami.
paj $24.00.	— Nekateri gospodarji, — je leta razumela!
$1.50 je daroval: Joe Buhelmeier.—	posegla mati vmes,—so tlldi umr- bin.
8kpTi dol^ Ant. Lesvack. Frank Sili-	H " ^'"drtVO, ali so pa prestali
man, Nick Simion, John Kern\e,. .laeob	muke za vse svoje žive dni V ječi.
Papež, Fr Debelak, Joe Cvetkovič,	Njih računi in želje so različne
John LipoSek, Fr. CrepinSek, Anton	• • --i
Yen<*i<. Skupaj $10.00.	— ie rekel Ribin. Muzik postane
Po 50c: M. Golob, Adolf Kurant, Fr.	bogat in se spremi V gospoda, go-
^Itir JiTf iiCmotz'IJ.°C- Petrk°u	Rpod postane siromak in se spremi , .
^i č, Jo h n' Br e n č ičJ oh n Cr epi n Se j ¿{u i	v mužika. On mora imeti čisto du- i »ocialiati kontrolirajo mesto
Akufca, Anton Vidmar, Anton Ulaga,	šo, kedar je njegova mošnja praz- in count.v ln vriljo veliko delo.
a,po	Pavel- spominjaš, ko si To Pa	storite, ako se na
p: s*:'	pripovedoval, da človek tako '.'Milwaukee Leader",
se je pO«mejala sinu in ki«-,»* t<¿l dobra Vin» tn InportlmnopilMmko
zmajala z glavo, molče se je na- P	n^oneinn'drcbno- '
Ant. SchnabI,
upravila in odšla. — Napravi! Vse preskrbimo.| cor- Trumbull ar«, in 28. Str., Chicago, III
Ampak pišite preprosto, da bi te-
ROJAKI ?
^^ Ce k(>četc piti dob« WT PUacc in ae zabaviti po domače pojdite|
Bo Mahnich-uf
714 Market Street, Haukegaa.
Pri njema je vac najbolje. Kdor ne vijame, naj ac prepiča.
Vse oči obrnjene na Milwaukee
Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee,
Dobra domača kuhinja.	odprto po dnevi inpo noči
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE--
M. Poldrugač
1816 So. Centre Ave,
Po 25c: John Maimer, J. Yvsehman, I misli kot živi. Ako delavec pravi nov' 80c' dnevnilc- I^ader je iz-JjTn ^goVčt M. tti^ffi	-ora gospodar reči 'ne',
$1.75.	1 ker je narava zveri združena s kl P™1* novice, največ po-
vsi darovi posameznih oseb krikom .. 'da' Tedai vidiš Hi ip a0™**1 P* posveča delaJvalkim in-rrrPAv mik. on	,	un je___
Varicocele Hydrocele)
BREZ noža i IN BOLEČ«
SKUPAJ $485.90. b) Darovi Lokalnih drufttev:
At. 1. Frontenac, Kans.......$ 50.00 I naravo, gospod pa svojo. Ako ima
narava različna. Mužik ima svojo
2. Chicoppe, Kan«.
4.	Mineral, Kan».........
5.	Weir, Kan»............
«. Yale, Kan»............
7. Curanville, Kan».......
Fleming, Kan».........
0. Kadlev, Kan»..........
11.	Breezy Hill, Kan»......
12.	Cherokee, Kan»........
16. Franklin, Kan»........
terenom.
t Naročnina za celo leto znaša
35.001 kmet poln želodec, prebije go- *3'00' 25c na mesec- ~ Naslov: "Z »P»d noči brez spanja. Vsaki hlev ^	Leader, Milwau-
14.90
20.00 49.80
10.00 30.00 24.25 30.00
Skupaj...................$343.75
e) Darovi rasnih društev:
Dr. Sv. Barbare Ät. 47........$ 25.00
Dr. Sv. Barbare ftt. 13........ 8.55
M. N. P. J. Ät. 19.............. 4.S5
Dr. Hv. Martina.............. 0.00
X. H. H. St. 292................ 50.00
Rochestei Brewing Co......... 50.00
Skupaj....................$144.40
d) Rasno:
Dobiček od dvorannih ve»elie..$704.20
Za žrebanje 190 tiketov....... 95.00
Kent od ve»elie zborovanj in trgov»kegn lokala ......... . 631.05
Skupaj..................$1430.25
e) Posojila od Bldg. & l>oan Assoeiation in ponamer.nikov.
Skupio.................$7,141.00
VSEH DOHODKOV SKUPOJ $9,545.50 STROAKI:
Htavebni prostor ............$ 525.00
Pogodba tm dvorano ........ 6.4S2.22
Trotoar (Hidewalk) ......... 138.14
t'«*'...................... 199.80
Zavarovalnima............. 140.72
Za rassvitljsvo, delo in drugo 151.52
Dolg plačan...............1,641.00
Obresti................. 228.00
Zlatnina.................. 22.00
SKUPAJ V8I 8TROSKI . $9,528.60 PREGLED.
Dohodki od enčetka do 31.
»k*. l»ll ................ $9,545.30
HtroAki od sačetka do 31. okt.
1911 .................... 9,528.60
ima svojo črno ovco. In jaz ne želim da bi hvalil vse kmete.
Ribin je vstal. Njegov obraz je potemnel. njegova brada se je majala, ko je mlel s svojimi zobmi tiho in nadaljeval z bolj tihim glasom :
kee, Wis.
Vse konzularne in notarsko zadeve (civilne in vojaike) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kakor, 220y2 Orovo St..
MILWAUKEE, WIS.
Teelinč Better Already
r2^^	eYmil
Srečen I^^HianiVll IOU '
s o m, ker som poslušal vtiš svet in se zdravil z
Dr.Richterjevim
Pnm-Expeller jem.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER d CO.. tIS Psarl Str^t. York. N.Y.
Dr. aiehtor)«*« Congo Pll«l« olajšajo. (23*. *U Me.) * *
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
komTn«^hKkmJr{	ti,tim' ki B0	volik« svote sdravai.
edino sredstvo, s katerim sdravim vspešno	po-edujem le jas
p (ju P°pravlte VaSe zdravle
FMd?ie1T-n,°J urad in govorite saupno. Govorimo vse i^sik« Dobili
Osdravim potitlvno ielodoc pljuča, ledlct ln nepriUke v jetrih.
(Zn neuspešno tdravljenje ni trebn plačati). ^^^
TAJNE I moške bolezni	Zastrupl|en|e
Zfuba najrona. helezni v M ^¡^	krvi
ledicah in j-trih zdravim hitro za atalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor,
sastrupljenje in vode.
sguba
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučno zdravim po moji najno-▼tjii metodi
in vseh drugih kotnih I bolezni, kakor priM«,| lucijer onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v osa* ture, garje, otekline, pe> d ju in druge organske bolezni zdravim sa stal-| no.
(Priiskfvinji brtzplično) (Nasveti sastoaj.)
■I. ZINS, 183 ShšSl^ Chicago
t,! 6 ,)utf'i 8 '"fr. Ob n.«fll.h «I « ljMtr. d. 4^.
i......m m u i
Gotov denar.
Hranilna vloga v tej bankj^ je varna investicija. nosi ¿7o obresti in je gotov denar kadar ga rabite
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chlcago, III.
22 lotno poalovanjo. V soboto večer odprU od 6. Varnostni ahrambeni
do 8, uro. prodali po $3.00 na loto. .......................