Stran 54.
Obrtnija.
Obrtnijska razmišljevanja.
li.
Mej najvažnejše zadeve, ki se tičejo našega obrtni jstva v širjem pomenu te besede, spada trgovska in carinska nagodba mej Cislitvansko in Ogrsko.
Razmerje mej Cislitvansko in mej Ogrsko je sedaj urejeno le provizorično do konca leta 1907 in sicer tako, da velja dotlej zadnja definitivna nagodba le s pogojem, da se začno najkasneje 1. 1901. pogajanja za sklenitev definitivne take pogodbe.
Opomniti je treba, da se carinska in trgovska nagodba z Ogrsko ne nanaša čisto nič na skupnost tistih pragmatičnih zadev, katere slone na pragmatični sankciji iz 1. 1723. Tudi če sploh ne pride do obnovitve trgovinske pogodbe, ostanejo te pragmatične zadeve obema državnima polovicama skupne.
Ako premotrimo vsebino sedaj veljavne provizorične carinske in trgovinske pogodbe, moramo reči, da je ta pogodba za našo državno polovico skrajno neugodna. Ogrska je glede avstro-ogrske banke dosegla velikanski uspeh, takisto glede razdelitve posrednih davkov in glede železniških tarifov, dočim se Ogrska kvota nikakor ni zvišala za toliko, kolikor se je smelo pričakovati. Kričeča krivica te provizorične trgovske in obrtne nagodbe, ki donaša Ogrski pač obilo dobička, naši državni polovici pa prav nobenega se spozna zlasti iz določb glede banke. Ogrska se je na vse načine branila večjega prispevka za skupne zadeve, češ, da je njeno gospodarsko stanje slabo, na drugi strani pa je glede avstro-ogrske banke zahtevala in dosegla popolno ravnopravnost, dasi je sama priznala, da te ravnopravnosti ni vredna. Posledica tega bo, da se bo ogrsko gospodarstvo s pomočjo banke in cislitvanskega denarja utrdilo in razvilo in s cislitvanskim denarjem dušilo in uničevalo cislitvansko narodno gospodarstvo !
Ogrska vlada dela načeloma in dosledno na to, da bi se avstrijska obrtnija popolnoma izpodrinila iz Ogrske, tako da bi se avstrijski obrtni izdelki več ne mogli izvažati na Ogrsko. Zlasti se to vidi pri eraričnih dajatvah. Ogrska vlada kupuje vse potrebščine samo od ogrskih producentov, če tudi so ti ogrski izdelki dražji in kvalitativno slabši kakor avstrijski izdelki.
Zaradi tega krivičnega postopanja bo treba, da se pri definitivnem sklepanju trgovske in carinske nagodbe poskusijo doseči različne premembe? Obrtnost in industrija zahtevata zlasti, da se popolna ravnopravnost trgovcev in obrtnikov obeh državnih polovic ne samo teoretično prizna, ampak da se dobe tudi jamstva za nje dejansko izvrševanje. Ako se vsaj to ne doseže, potem ne more trgovcem in obrtnikom prav nič na tem biti, če se nagodba obnovi, ali če se ne obnovi.