primorski dnevnik 13 m6 '2haia,i v Trstu ONEvS?^ 'p^TIZANSKI S.™«” sr"""””" .™ 3~5*itr! Si. od 1?n Gorenji Trebu-(Jo i „8'. sePtembra 1944 •SlL 313 1945 v ItekPimi Pb !Her",a“ P0(i Vojskim pa u '|1, do 8 p13!3 1945 kjer io0Sv.0b0ienerT) Trstu, ka Rm l2šla.zadnia števil-tizancJ6 ^din' tiskani Par- ■■“tss,« • - TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 183 (13.121) Trst, torek, 23. avgusta 1988 Od Katowic do Gdanska stavka ze več kot dvesto tisoč delavcev Obsedno stanje in policijska ura v treh »vročih« poljskih pokrajinah Solidarnost zahteva odstop generala Jaruzelskega - Vlada že začela z nasilnim zatiranjem stavk, ki preraščajo v družbeno-politično gibanje zaipf^AVA - Delavski protest, ki je stani.'?6 ^lr*najst šlezijskih rudnikov, pri-pr sce v Szczecinu in sektor javnih je °Zlpv v nekaterih drugih mestih, se šav n ^ne^1 ra2širil še v Gdansk, Var-ka "oznan in Wroclaw, tako da stav-pr jje.ye.č kot 200 tisoč delavcev. Stavke bahajo tako v družbeno-politično gi-prjproti režimu. Poljska vlada vztraja kat sVetd javnost s komentarji, ki jih je objavila kos?Vna a9encija Tass ob 20-letnici zasedbe Češ-obi^ške, z nasilnim zatiranjem manifestacij, z sitern Vi1° P0^P0r0 režimu Jaruzelskega na Polj- PnoQtVa,enJ na nePričakovano odpiranje, na str-<- -st' na spodbujanje kritike, so zahodni komenta- sklaSe^aJ. dobesedno osupnili ob zaprtosti sovjet-dvni rfžirna do dogodkov na Češkoslovaškem, do šalih* »praške pomladi«, ki so jo vsi v prej- zqod tTlesecih prikazovali kot resnični, čeprav preda uv?^ v perestrojko. Namesto pričakovane-riarnpZtlarlia za nekdanje delo Dubčka in tovarišev, Vaške0 .0^s°dbe vojaškega posega na Češkoslo-potret^1'-6 tokrat Moskva presenetila vse z odkrito q ttvijo teorije o omejeni suverenosti, kve Preokret? Nedvomno so na odno nja ° češkoslovaške in do Poljske vplivala noira-Gorfoav.novesia v Sovjetski zvezi, nedvomno pa je nQr j°covu negativni odnos do »praške pomladi« blokn°'\? a Potreba po stabilnosti v vzhodnem odpira • ^rz le ocenil, da bi v tem času vsakršno sPešii^e sprejemanje načel »pomladi« še pode v fredobežne sile, ki so že itak močno prisot-na MnTdnem bloku, v še večji meri bi zamajalo dim n,SkV0,veza/!e režime, ki so že komaj kos hu-Do Pldarskim težavam. ta dlasn** ted dni Pa kažejo tudi, da perestrojka dim dol°St nista Jn ne moreta biti procesa z omeje-vajeti uP°m.' trpita nadzorovanega popuščanja do, si 7 ?rnai človek zadiha nekoliko bolj sprošče-hvne n 11 Se večje svobode. Če lahko kritizira kra-P°d VniPr,avj,e^e m voditelje, zakaj ne bi postavil ga dr$ aSCp tud‘ imperialistične politike osrednje-je biir,aVne^a 'rl partijskega vodstva, izraz katere Z Qir,nvazija Češkoslovaške? v SoviJ/^k S^° ‘n s perestrojko je Gorbačov sprožil dega bt^ zvezl in tudi v ostalih državah vzhodneje Proces' ki mu je težko postaviti jasne dčnih r a :>bnost vzhodnega bloka samega in poli-zelo Dravi}°vesij v Sovjetski zvezi sami pa zahteva znal v evi~d° Popuščanje vajeti. Od tega, ali bo ndsprotn °dniih tednih Gorbačov poiskati med v znatni'11170 ,SJ^/,Jcama vsaj trenutno ravnotežje, je silno raz17}6™ odvisno, ali se bo štrena lahko nena-Vam. Pletla ali pa bomo priča nevarnim zaostrit- odkrito odnos Mos-notra- Ob 20. obletnici vdora sil Varšavskega sporazuma na Češkoslovaško V Pragi nasilno zatrli demonstracije v spomin na konec »praške pomladi« PRAGA — Na tisoče mladih je v soboto in nedeljo ob dvajseti obletnici okupacije ČSSR mirno protestiralo po praških ulicah in trgjih. Protestni shod mladih, ki so bili v času sovjetske invazije še otroci ali pa komaj rojeni, pa je bil nasilno prekinjen z odločno policijsko akcijo. Češkoslovaška policija je namreč v nedeljo približno ob polnoči s silo razgnala demonstrante na Venceslavovem trgu. Med manifestacijo so demonstranti vzklikali Dubčku in zahtevali svobodo. Mnogi nekoliko starejši Pražani so povedali, da tako velikih manifestacij v češkoslovaškem glavnem mestu ni bilo v zadnjih dveh desetletjih. Spopadi med policijo in demonstranti so se začeli že kmalu po 20. uri, ko se je sprevod demonstrantov usmeril proti Vaclavskim Namestym. Očividci trdijo, da so sile javnega reda z gumijevkami preteple precej demonstrantov, nič boljše pa naj bi se ne godilo nekaterim tujim turistom, ki so se po naključju znašli med množico mladih. Do najhujših spopadov je nato prišlo na Venceslavovem trgu, kamor se je uspelo prebiti nekaj sto demonstrantom, ki pa jih je policija razgnala in zaprla vse dostope na trg. Kot poroča uradna češkoslovaška tiskovna agencija ČTK, je policija med dvodnevnimi demonstracijami aretirala 28 oseb, ki so obtožene kršenja javnega reda. Med aretiranimi je bilo tudi 7 tujcev, od katerih so jih šest že izgnali iz ČSSR. Agencija ČTK pa tudi piše, da so bile demonstracije ob 20-letnici vdora sil Varšavskega sporazuma v ČSSR načrtna in v naprej pripravljena provokacija, ki pa so jo pripadniki javnega reda z vso potrebno odločnostjo zatrli. Še najmanj pet let bo potrebno za dokončno sanacijo reke Pad BOLOGNA Še najmanj pet, šest let bo potrebno, da bodo zadnji sprejeti ukrepi dali zaželene rezultate in bomo o Jadranskem morju spet lahko govorili kot o čistem morju, ki ni nevarno za zdravje kopalcev, do takrat pa naj bi rešili tudi problem evtrofikacije Pada, ki naj bi bil po nekaterih trditvah glavni onesnaževalec Jadrana. Tega mnenja so bili vsi prisotni na včerajšnjem srečanju deželnih svetovalcev in številnih županov iz F-JK, Veneta, Emilije-Ro-magne, Mark in Abrucov z ministroma za okolje in turizem Ruffolom ter Carrarom. Po mnenju ministra za okolje Ruffola bo treba poleg že sprejete omejitve količine fosforja v čistilih na 1 odstotek, kar pa ne bo rešilo problema, saj fosforju lahko pripišemo le 23% "odgovornosti" za onesnaženje Pada, sprejeti še celo vrsto drugih ukrepov. Tu je Ruffolo v prvi vrsti mislil na zakon o industrijskih odpadkih, pri čemer pa ne gre le za povečanje števila čistilnih naprav temveč predvsem za boljše delovanje že obstoječih. V ta namen je že namenjenih 3000 milijard, od katerih naj bi samo na področju Pada investirali 1800 milijard. Onesnaženosti Pada pa bo posvečena tudi meddeželna konferenca, ki bi morala biti že 15. septembra letos. Ta konferenca je nujna tudi po mnenju ministra za turizem Carrara, ki je tudi dejal, da se je Italija lotila problema evtrofikacije z desetletno zamudo. Zato je po njegovem mnenju treba pripraviti dolgoročni program za sanacijo reke Pad. Istočasno pa se je Carraro zavzel tudi za krepitev turističnih struktur v Italiji. Tako je ob svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1990 na razpolago 1100 milijard za gradnjo novih prenočitvenih zmogljivosti, tujim turistom pa je treba zagotoviti, da bodo že do prihodnjega leta ob Jadranu sprejeti taki ukrepi, ki naj bi zagotovili, da se katastrofa z algami ne bi ponovila. Upravitelji in predsednik deželnega odbora Emilije-Romagne pa so na srečanju z ministroma vztrajali še na takojšnji rešitvi nekaterih specifičnih problemov v deželi, vendar pa minister za okolje Ruffolo s tem v zvezi ni sprejel nobenih obveznosti. Avto zgrmel v Sočo: ugasnilo 5 življenj NA 8. STRANI □ □ □ Zračni vrtinec povzročil razdejanje na Pordenonskem NA 3. STRANI □ □ □ Zapleti zaradi neurja v Gorici in Trstu NA 8. IN 4. STRANI Splošna stavka neredi in žrtve v Cisjordaniji JERUZALEM — Na območju Gaze se nadaljujejo ostri spopadi med Palestinci in Izraelci. V vsej Cisjordaniji pa so včeraj oklicali splošno stavko, med manifestacijami pa je prišlo tudi do oboroženih spopadov. Stavko je proglasilo enotno uporniško poveljstvo v znak protesta proti izraelski davčni politiki na zasedenih arabskih ozemljih. V teku včerajšnjega dne so izraelski vojaki ubili dva mlada Palestinca, neuradni viri pa poročajo, da je bilo smrtnih žrtev več, poročajo pa tudi o številnih ranjenih, ki so jih morali sprejeti v bolnišnice. Na zasedenih ozemljih pa prihaja tudi do drugačnega kršenja mednarodnih konvencij. Kaže, da so izraelske oblasti izgnale več Palestincev, in tako kršile Ženevsko konvencijo o zaščiti civilnega prebivalstva pod tujo vojaško zasedbo. Član izvršnega odbora PLO Gamal Surani je izjavil, da se bodo Palestinci, dosledno držali Arafatovih navodil, kljub pritiskom izraelskih oblasti. Surani je tudi zagotovil, da bodo Palestinci kmalu dobili svojo samostojno državo, katere vlada jim bo zagotovila vse pravice, ki jih predvideva mednarodno pravo in Organizacija združenih narodov. Italijanski parlamentarci se pripravljajo na »jesensko ofenzivo« Petkovo zasedanje ministrskega sveta pokazatelj »zrelosti« De Mitove vlade? Craxi zagovarja federacijo Palestincev in Jordancev TUNIS — Predsednik izvršnega sveta PLO Jaser Arafat in tajnik italijanske socialistične stranke Bettino Craxi sta se včeraj sestala v Tunisu. Arafata je spremljal šef političnega urada PLO Faruk Kadumi, s Craxijem pa se je sestanka udeležil tajnik socialistične mladine Michele Svidercos-chi. Arafat se je zahvalil Craxiju za podporo, ki jo PSI nudi Palestincem in izjavil, da od italijanskega sogovornika pričakuje še več pozornosti in konkretnih ukrepov. Predsednik PLO je Craxiju objasnil tudi kritični položaj palestinskega ljudstva, ki se z intifado bori za svoje pravice. Tajnik PSI je izrazil prepričanje, da bi se morala tudi PLO pripraviti na mirovna pogajanja, pozitivno pa je spregovoril o ustanovitvi začasne palestinske vlade, ki naj bi jo sestavili v federaciji z Jordanijo. S tem bi Palestinci in Jordanci ohranili svojo avtonomijo, zveza pa bi lahko ščitila interese obeh, še posebno v odnosih z Izraelom. RIM —r Pričela se je »jesenska ofenziva«. Počitnic - vsaj za politike - ni še konec, stranke pa že brusijo svoja orožja, naj si bodo to kopja ali meči. Povodov za preprir prav res ne primanjkuje, poleg tega pa je vedno mogoče najti kako še svežo polemiko med zapuščeno šaro minule sezone. Anomalni upravni odbori, novi davčni sistem za neodvisne delavce, reforma finančnega ministrstva, še celo omejitev hitrosti na avtocestah so odlični povodi za polemike in napetosti v sami sredi vladne večine. Ministrski predsednik De Mita bi se jim moral izogniti, čeprav si bo moral zaradi tega izmišljati nova pogajanja in zavlačevati odločitve, kot se je že zgodilo v primeru nove ureditve davčne politike za neodvisne delavce oz. v primeru finančne reforme. Delno zaradi precej očitnih razhajanj med socialisti in republikanci, delno zaradi KD, ki drži zdaj z enimi zdaj z drugimi, je predsednik De Mita namreč pozabil na obvezo, ki jo je sam sporočil pred odhodom na počitnice, da bo »splavil« odlok o finančni reformi že na seji ministrskega sveta, ki bo v petek, 26. avgusta. De Mita je segel po opravičilu, da ni časa, saj bi moral ministrski svet razpravljati o prvem osnutku finančnega zakona, tako da bodo spošto- vali rok za predstavitev, ki zapade 30. septeflib Poleg tega pa mora ministrski svet odločati tu o klestenju izdatkov posameznih ministrstev, je to prosil tudi ministrski predsednik v pis® ki ga je naslovil na posamezne ministre. Morda bodo govorice, ki se širijo po Chigi, o razlogih za bistvene spremembe dnevnem redu bodočega zasedanja ministrskeg sveta tudi resnične, vendar ostaja kot pribito u l stvo, da je med petimi strankami večine ponov izbruhnil pozabljeni antagonizem. . v »Vlada pod vodstvom KD,« je izjavil Cra*1 nekem intervjuju »očitno občuti pomanjl£an| strankarske obnove.« Še pred nekaj dnevi Pa..L namestnik ministrskega predsednika, socl.a\ip Gianni De Michelis, glasno izrazil dvome gl® De Mitove voditeljske sposobnosti. De Mico®, dvomi celo v to, da bi lahko De Mitova vla srečno zagledala novo leto. Pri tem ne smemo seveda pozabiti na Craxi- ja-Ghina di Tacca, ki je že obtožil vlado prpP # časnega napredovanja. »Vlada je komaj shodua, trdi predsednik KD Forlani, »a so se že P°iaV1a_ negodovanja in nestrpnost, kije ni mogoče oPra vičiti.« V vzdušju, ki ni ravno med najboljšimii ministrski svet pripravlja na petkovo sei.0,.»„0 bomo lahko končno odkrili, ali se bo polit1®11 nebo razjasnilo ali ne. g. R- Prvi prizivi zaradi razsodbe proti Janezu Janši in ostalim LJUBLJANA - Vojaški tožilec v Ljubljani, polkovnik Živko Mazič se je pritožil na vrhovno vojaško sodišče v Beogradu, kateremu predlaga, naj na ljubljanskem procesu obsojeni četverici izreče daljše zaporne kazni: Ivan Boštner, David Tasič, Franci Zavrl in Janez Janša so bili na prvi stopnji obsojeni na skupaj sedem let in pol zapora. V zakonitem roku je svojo pritožbo vrhovnemu vojaškemu sodišču v Beogradu poslal tudi Janez Janša, v teh dneh pa bodo isto storili tudi drugi obsojeni. Janša se je pritožil: prvič, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka; drugič, zaradi kršitve kazenskega zakona SFRJ; tretjič, zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja; in četrtič, zaradi sklepa o kazni in stroških kazenskega postopka. Odbor za varstvo človekovih pravic pa je v 45. sporočilu za javnost zapisal, da so bili obtoženci s pritožbo vojaškega tožilca seznanjeni le iz časopisov. Odbor je ponovno pozval predsedstvo SR Slovenije, naj v najkrajšem času sporoči javnosti, ali je res, da fotokopije, okoli katerih je tekel ves proces, »zadevajo tak dokument, s katerim JLA bodisi načrtuje ali že izvaja aktivnosti, ki prekoračujejo njena zakonska in ustavna pooblastila«. Gre za vprašanje, ali »gre v spornem dokumentu za aktivnosti JLA proti tako imenovani notranji nevarnosti«, ali je v zvezi »z znanimi ocenami vojaškega sveta o "kontrarevoluciji" v Sloveniji« in načrtovanim »državnim udarom«. Odbor je tako vso zadevo postavil v novo luč: ali je res, da so obsojeni storili kaznivo dejanje izdaje vojaške tajne, ali pa so sami sodelovali pri preprečitvi drugega kaznivega dejanja neizmerljivih političnih posledic? Slednje vprašanje se zastavlja tudi ob branju pritožbe, ki jo je na vrhovno vojaško sodišče v Beogradu naslovil Janez Janša. Na dvanajstih gosto popisanih straneh argumentov, s katerimi dokazuje, da je bilo sodišče ne le nepristransko, temveč osumljenim sovražno, je mogoče prebrati tudi to: »Potek preiskave, predvsem pa tisti "neuradni" del, ki so ga v nasprotju s členom 151/5. Zakona o kazenskem postopku vodili vojaški varnostni organi iz Beograda in Ljubljane, je ustvarjal jasen vtis, da v tem procesu v bistvu ne gre, za izdajo vojaške tajnosti, temveč za skrbno načrtovan političen proces. Jasno je bil izražen interes po vedenju o evidentno političnih zadevah, kot je npr. »stanje v ZSMS«, »odkod meni in Školiču magnetogram Milana Kučana, kar jih je še posebej in najbolj zanimalo, saj mi je to vprašanje postavil tožilec celo na glavni obravnavi«, »relacija uredništvo Mladine - politične strukture SR Slovenije«, nadalje »zakaj in po čigavem nalogu smo "rušili" Marinca«, »kdo podpira mojo kandidaturo za predsednika ZSMS« itd. Podoben interes, predvsem glede magnetograma Milana Kučana je pokazala tudi civilna državna varnost že v predhodnem postopku na Prešernovi.« Vojaški tožilec Živko Mazič pa v svoji pritožbi ugotavlja, da dosedanji kazenski postopek na obtožene ni deloval vzgojno in da nobeden med njimi ni pokazal niti najmanjšega obžalovanja. To vidi iz njihovega vedenja med sojenjem in po njem. Zakon ne določa, v kolikšnem času mora Vrhovno vojaško sodišče odločiti o pritožbah. DEJAN VERČIČ • • • Srbi in Črnogorci načrtujejo miting v Sloveniji Slovence naj bi seznanili s položajem na Kosovu PRIŠTINA — Organizacijski odbor za prihod Srbov in Črnogorcev na zborovanja in protestne mitinge zunaj pokrajine je včeraj poslal brzojavko predsedniku Republiške konference SZDL Slovenije, v kateri je predložil, da konferenca v eni od prihodnjih sobot organizira srečanje Srbov in Črnogorcev s Kosova s Slovenci. Tako naj bi v »neposrednem stiku z ljudmi izrazili svoja stališča o položaju in hkrati slišali, kaj si o tem misli navaden Slovenec«. Odbor je tudi predložil, da naj bi ta miting solidarnosti s »trpljenjem kosovskih Srbov in Črnogorcev« bil odprt za vse Slovence, ki bi se ga želeli udeležiti, na njem pa naj bi razen predstavnikov družbenopolitičnih organizacij govorilo tudi nekaj Slovencev in predstavnik s Kosova. Srečanja bi se, piše v brzojavki, udeležilo tisoč Kosovarjev, ki bi pripotovali z vlakom bratstva in enotnosti. Le-te naj bi sprejeli slovenski gostitelji, ki bi tako v neposrednem razgovoru z gosti izvedeli, kaj le-ti mislijo o resničnem položaju. Organizacijski odbor Srbov in Čj® gorcev s Kosova v brzojavki pret*®9 tudi drugo možnost, in sicer da R publiška konferenca SZDL Slovenil pošlje z vlakom bratstva in enotnos na Kosovo tisoč Slovencev. »V Kos vem polju jih bomo pričakali in °r3 nizirali zbor solidarnosti, na katere bodo lahko, poleg naših predst;aVN kov družbenopolitičnih organ*$f .g govorili tudi gosti iz Slovenije. Na jih bodo sprejeli v tisoč kosovskih n mov, kjer jih bodo gostitelji spoznan našimi težavami«. V brzojavki so zapisali, da »nihče, ne živi v pokrajini, ne pozna resnica(ji ga položaja na Kosovu. Prav zara n tega najbrž prihaja do različnih ,oc, položaja na najvišji ravni države in odprtih konfliktov, ki so voda na ® albanskim nacionalistom in separa ^ tom ter onemogočajo razrešitev K°s° ske drame«. »Prepričani smo, da pra zaradi teh razlogov nekateri vaši v0 ,h telji in predstavniki v zveznih or9a^h. ne storijo toliko za nas, kolikor bi1 v ko storil slovenski narod,« končni® brzojavki organizacijski odbor, (dd) Na titograjskem glavnem trgu več kot 30 tisoč Srbov in Črnogorcev Množični protest zaradi razmer na Kosovu TITOGRAD, KOLAŠIN Točno opoldne se je v soboto na Trgu Ivana Milutinoviča, črnogorskega narodnega heroja, v Titogradu začel največji povojni miting. Več kot 30.000 ljudi se je zbralo, da bi jasno in odločno izrazilo podporo Srbom in Črnogorcem, ki živijo v nevzdržnem položaju na Kosovu. Vse dopoldne so se stekale kolone vozil do Nik-šiča, Cetinja, Žabljaka, pa tudi Bara in Ulcinja. Črnogorci so prišli v Titograd, da bi pozdravili in vlili upanja rojakom in Srbom, ki dan za dnem trpijo krivice v Prištini, Prizrenu, Peči, Uroševcu in drugod v sosednji pokrajini. Titograjčani so se dobro pripravili na sprejem. Povsod izrazi solidarnosti, taksisti, kakih 200 jih je v Titogradu, so brezplačno vozili goste v mesto. V kraju Bioče, 12 kilometrov pred Titogradom, so krajani prihajajoče sproti pogostili. »Živel CK ZKJ, živel CK ZK Srbije, živel Slobodan Miloševič, Črna gora - Srbija, Kosovo je Srbija, ena ustava, svoboda za vse«, je bilo najpogosteje zapisano na transparentih. Na čelu sprevoda so nosili sliki Tita, Njegoša, Miloševiča... razlegla se je pesem »Majka naša Črna goro«. Kosovski Srbi in Črnogorci so vzklikali: »Skupaj smo močnejši«, »glavo ^damo, Kosova ne damo«, »sodil vam bo narod«, »Žarkovič kje je tvoja baza« in podobno. Točno opoldne, ko je sonce žgalo in je imelo ozračje tako in drugače okoli 40 stopinj, je pred zbrane na okrašenem trgu stopila Vida Kneževič, predsednica titograjske SZDL. Uvodoma je pozvala zbrane naj bo zborovanje dostojanstveno, kakor se spodobi za črnogorsko glavno mesto. Ko je dejala, da je miting v času, ko si družba, na čelu z ZKJ izjemno prizadeva za izhod iz zares težkega položaja Srbov in Črnogorcev na Kosovu, so jo večkrat prekinili žvižgi. Knezevičeva je namreč nastopila v imenu družbenopolitičnih organizacij, te pa so se ogradile od mitinga, češ da ni v skladu s sklepi ZK. »Mi, ki smo danes prišli s Kosova, trdimo, da gre za največjo zaroto proti svobodi in neodvisnosti naše lepe domovine, največjo v njeni razburkani zgodovini,« je dejal akademski kipar Svetozar Arsič Masara. Tedaj so tisoči začeli vzklikati »hočemo orožje, hočemo orožje«, to je bil vsekakor najbolj mučen trenutek na zborovanju. V Kolašinu, 75 kilometrov od Titograda se je na trgu borcev zbralo kakih 5 tisoč ljudi. Od tega tisoč vračajočih se Srbov in Črnogorcev. Po dobro uro dolgem postanku v Kolašinu so Srbi in Črnogorci v strnjeni koloni odpeljali proti Ivangradu, Peči, Mitroviči. Ostal pa je grenak priokus, da se zaradi zborovanja ne bo nikomur na Kosovu godilo nič boljše. Prej slabše, (dd) Pokol pripadnikov plemena Tutsi v Burundiju BUJUMBURA — V velikih P*®] menskih neredih na severu BuruD _ ja naj bi po neuradnih podatkih rundijskega zunanjega n,in*st.rS le-umrlo najmanj 5000 ljudi, po neft»e rih vesteh iz vrst blizu burundi) vlade pa naj bi bilo žrtev kar 240 { Žrtve naj bi bile pretežno iz, ..j, plemena Tutsi, pobili pa naj hi ^ pripadniki plemena Hutu, K’,.Prp(Ia stavljajo 85 odstotkov burundijsk ». prebivalstva. Pripadniki TutsijeV' v so zbežali v sosednjo Ruando, P jr. nasprotju z vladnimi navedbanii dijo, da naj bi množični pokol P vzročili pripadniki redne vojske- Irak in Iran čaka težka naloga gospodarske in politične obnove Vojna med Irakom in Iranom se je končala. Še bodo praske, še bodo mestoma zarožljali z orožjem, konflikta pa je v bistvu konec. Trajal je osem let. Več kot preveč. Življenje je izgubilo nad milijon oseb; vojna je stala, pravijo, blizu 800 milijard dolarjev. Resolucijo Združenih narodov, ki ima številko 598, sta obe strani začeli že izvajati. Nedvomno gre za izjemen uspeh Organizacije združenih narodov. Njena vztrajnost je tokrat rodila sadove. To pa je navsezadnje tudi uspeh gibanja neuvrščenih, ki je domala na vseh sestankih grajalo to vojno in njene grozote. Konec vojne nam ogrinja zaveso nad tem, kako se je začela in kako se je razvijala v škodo zdaj ene, zdaj druge države. Vojno je zanesljivo pričel Irak, ki pa že od začetka ni bil sam. Podpirale so ga številne arabske države, zalivske monarhije in mnoge zahodne dežele. Tudi na Vzhodu so z zanimanjem spremljali njegovo početje. Šlo je za akcijo tako rekoč zaustavljanja islamske ideologije, ki je vzbudila v ožjem in širšem okolišu nemalo skrbi. Zlasti verski motivi so bili glavni vzvod tega spopada; na eni strani je bil Irak, vendar ob izdatni tuji pomoči, na drugi pa Iran, ki pa ga je kmalu obdala domala popolna osamelost. Pomoč so določen čas spočetka pošiljali Iranu iz Izraela (temu je kajpak šlo za nadaljnje rahljanje arabske enotnosti), potem pa si je morala država pomagati z nakupi na prostem trgu. Konflikt je krepil vojaško sposobnost Iraka; njegova sodobna in mobilna vojska ima še zmeraj okrog 4000 tankov, 5500 oklepnih vozil, blizu 700 bojnih letal za razliko od Irana, ki pa nima več kot kakih 800 tankov, tisoč oklepnih vozil in 70 letal. Iran je danes ostal dejansko brez vojne mornarice. Brž je prišlo do izraza, da Iran nima pogojev za vojaško zmago. Val islamske revolucije je preprosto, v nekaj mesecih, izločil kar 5000 oficirjev. Ideološka čistka je dejansko izničila mnoge družbene strukture. Konec vojne je napravil konec tudi tako imenovanemu univerzalnemu idealu islamske revolucije, ki so ga nenehoma poudarjali Homeinijevi pristaši. Prevladal je, pravzaprav moral je prevladati, pragmatizem predsednika parlamenta Rafsand- žanija, ki je tudi glavni vojaški vodja. Preostalo mu ni drugega, kot sprejeti »častno premirje«. Obnova Irana ne bo preprosta naloga. Država ima še zmeraj bogata naftna ležišča, toda naprave so večinoma poškodovane ali uničene. Ekonomsko je država dobesedno na tleh. Vodstvo države ni več v stanju skrbeti za temeljne življenjske potrebščine. Položaj Iraka je bržčas nekoliko boljši, vendar je osemletna vojna tudi to državo spravila domala na kolena. Toda med Iranom in Irakom je tako rekoč politična razlika. Medtem ko mora Iran priznati poraz na področju verskega fanatizma, se utegne Irak, ob koncu te vojne, vnovič pojaviti kot eden nosilcev panarabske politike, ki je bila vseskozi geslo Sodama Huseinija. Konec te vojne utegne najmanj ugajati Izraelu. V vsakem primeru pa nastopa zdaj, tako za Irak kot za Iran, problem notranje obnove. Seveda gre predvsem za gospodarsko obnovo, pri čemer naj bi nesebično pomagala mednar0 ^ skupnost; prav tako pomembna pa bo tako ^ politična obnova, ki naj bi izhajala iz teme '^g. demokratičnih principov. Širša skupnost h’ , rala zdaj strpno vlagati napore v dosledno ^ pravljenje ekstremov in ekstremizmov, ^afi, lahko še pojavijo ne le v razmerju marveč tudi v širši razsežnosti. Zanesljivo pa ne bi bilo odveč pripor^.l,u naj bi v novih razmerah v Perzijskem z zlasti gibanje neuvrščenih pokazalo večjo ^ ^ kovitost. Tudi v tem primeru se gibanje dnjih letih žal ni odrezalo. Problem večje po tvarjalnosti je, kot vemo, njegova glavn. manjkljivost. Prvenstvena naloga gibfl ' »j/i zdaj lahko bila, preprečiti delovanje (oru, mehanizmov; kar bi na tako kočljivem Pr° ,jalo kot je Srednji vzhod, lahko kaj hitro PrIP do novih zaostritev in spopadov. Pri vsem tem ne gre pozabiti, da sta ^ .e Irak kot Iran člana gibanja neuvrščenih >n pi zlasti ta vojna ohromila ugled gibanja. zdaj (na Cipru imajo prve dni septembra ^gjo trski sestanek neuvrščenih), lahko poživi^. ^g. regionalno iniciativo denimo s tem, da je ljubne napore spretno preneslo s Sred I na Bližnji vzhod. MIRO KOC-J^ Raziskovalno delo bo trajalo dva tedna V Gorici se je včeraj začel raziskovalni tabor BRDA 88 Udeležuje se ga nad 40 študentov iz Gorice in Trsta j., ORICA - Nad štirideset mla-raziskovalcev, v glavnem štu-šni °V sl°venskih višjih srednjih v- z Goriškega in Tržaškega je ceraj začelo, pod vodstvom men-V,0.iev' letošnji mladinski razisko- nhn tab°r BRDA 88' V dveh ted' * bodo z delom na terenu, z branjem po arhivih in knjižnicah, v sei?0V°rU z ol:)^anl skušali spoznati anjo družbeno in gospodarsko arnost Števerjana, seznaniti se z aeografskimi značilnostmi, odkriti ti ri-0Vinsk° preteklost kraja in di bližnje okolice. Uspehe dvote-enskega dela bodo krajanov in rsi javnosti predstavili v petek, 2. Ptembra, zvečer, kasneje pa, ka-or so povedali, bodo zbrano gradivo uokvirili v publikaciji. r . Zunanje za letošnji mladinski ^skovaim tabor, 8. po vrsti, je iz-Ijj. n.°' 50 poudarili na včerajšnji - a]si slovesnosti na županstvu v .everlanu, kjer je udeležence po-, r.avrl župan Ivan Humar s člani 2 .Clnskega odbora ter mladim za-el kar največ uspeha pri zahtev-eir> delu in tudi obljubil pomoč občinske uprave. Glavne cilje dvotedenskega raziskovalnega dela na terenu — spoznavanje posameznih krajev, kjer živi naša manjšina, vzgojni moment, znanstveno delo je obrazložil Milan .Pahor, v imenu Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, ki je poleg Slovenskega raziskovalnega inštituta in Društva prirodoslovcev Tone Penko soorganizator pomembne pobude. Pahor je naglasil, da je značilnost letošnjega tabora prisotnost lepega števila mladih, oziroma novih sodelavcev. Včerajšnji dan je minil nekako v pripravah na intenzivno delo, ki bo trajalo do konca prihodnjega tedna. Poleg srečanja — sprejema na županstvu velja omeniti delovni pogovor s predstavniki društev, občinske uprave in občani v večernih urah in na podlagi katerega bodo mladi usmerjali svoje delo. Seveda računajo na pomoč in sodelovanje krajanov tudi v prihodnjih dneh. Štab mladinskega raziskovalnega tabora BRDA 88 je v Dijaškem domu v Gorici. Problem alg: Biasutti posegel pri De Miti in Ruffolu TRST — Predsednik deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti je včeraj posegel pri predsedstvu ministrskega sveta in pri ministru za okolje, da bi pristojne vlaone organe seznanil z razsežnostjo onesnaženja severnega Jadrana, ki ga je povzročilo nenavadno in prekomerno cvetenje alg. Predsednik deželne vlade je tudi odposlal posebnega opazovalca - deželnega ravnatelja za javna dela Novellija, sicer strokovnjaka za bo-nificiranje onesnaženih voda - na včerajšnji sestanek v Bologno, kjer sta se ministra za okolje Ruifolo in za turizem Carraro srečala s krajevnimi upravitelji Emilije-Romagne in na katerem je tekla beseda prav o tem perečem vprašanju. Biasutti se je obrnil na rimsko vlado, da bi le-ta sprejela vrsto med seboj povezanih ukrepov za odpravo tega pojava ter se zavzel, da bi pri reševanju problemov sodelovale vse zainteresirane krajevne uprave iz naše dežele. Predsednik Dežele je tudi sporočil vest o skupni pobudi obmorskih dežel Delovne skupnosti Alpe-Jadran (F-JK, Slovenija, Hrvaška in Venelo) za skupno analizo nastalega problema v severnem Jadranu. Na prazniku sežanske občine Grafike Marjana Kravosa v sežanski Mali galeriji SEŽANA — Poletno kulturno zatišje, ki je v tem času vladalo na Sežanskem, je bilo le navidezno. Kulturni delavci (obiskali smo jih v teh dneh v pisarni sežanske Zveze kulturnih organizacij) so se le pripravljali na novo kulturno sezono, ki bo kljub pomanjkanju finančnih sredstev in drugih vrlin kulturnega življenja, poizkušala nuditi tisto, kar sodoben človek v sodobni družbi potrebuje. Kar zanimiv in pester program se nam ponuja ob vstopu v novo sezono, ki nenaključno sovpada s praznovanjem praznika sežanske občine »28. avgust«. V četrtek, 25. avgusta, bodo ob 19. uri v polepšani Mali galeriji v Sežani odprli razstavo grafik Marjana Kravosa iz Trsta. Razstava je nastajala v sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine, Moderno galerijo Ljubljana in sežansko Malo galerijo. Kravos se bo v Sežani predstavil z grafikami, ki so bile na razstavah v Ajdovščini in Ljubljani deležne izjemne pozornosti. Likovni kritiki so mu pripisali svojevrsten in samostojen pristop pri reševanju grafične izraznosti. Sicer pa sežanski publiki ime Marjana Kravosa ni neznano. Tako se je umetnik, rojen 1948. leta v Trstu, ki je po končani Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal še grafično specialko in sedaj opravlja dela tehničnega vodje v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, prvič predsta- ZraČni vrtinec v noči med soboto in nedeljo povzročil več desetin milijard lir škode V pordenonski pokrajini emergenčno stanje °pe — V permanentnem Vene, Vnem centru v kraiu Fiume Vetj, ? J® bil včeraj dopoldne napo-dežei 1 Sestanek, ki sta ga sklicala Gj0 odbornika za civilno zaščito Arma nn* D* Benedetto in za okolje interj1?0 ^n9eli. da bi skupno z za-ki <5|. s‘ranimi župani in strokovnja-Zan0 i." občin -— Fiume Venelo, Az-Porde ecim°, Pasiano *n Casarsa v dran, jonski pokrajini — analizirali Ponoči ni Položai- ki 9a ie v soboto bec ' P°vzročil siloviti zračni vrti- —je sicer manj kot tri minute pa : ed 20.45 in 21. uro — povzročil kj „ Pravo katastrofo. Opustošenje, merj !e Postil za seboj prizadeti pri-najsti °. S Potresom, ki je pred dva-lanii„In,* *eti prizadel dober del Fur-škoJ • ^ večji ali manjši meri je porini j Va* okro9 stanovanj, kate-do Peba dodati še ogromno ško-•hdu«* -° le Povzročil na številnih nah i obratih (po prvih oce- Ija J ” te Poškodoval štirideset). Po-deno* ?,)mo£ju teh štirih občin por-°PUst * e Pokrajine so dobesedno kar n° j6®8' tako da mimoidočemu Odkrit eI° roke °b takem pogledu. Pre e strehe, nalomljena drevesa, torih n e®* avtomobili, ki so v neka-Sranan?1*11161**1 obtičali v bližnjih raj \,.P: v?e to je bilo mogoče še vče-Egjn Idet* na prizadetem območju, ^ensk Roptivna plat te hude vre-čija ,.e uirae je v tem, da ni povzro-Cer n 0Veških žrtev; ranjenih je si-depoiv desetine, vendar ne hudo. V °su ?>lsnein in tudi razumljivem ka-zbraij°- se. takoj po ujmi na kraju a9enti®aS**c1, karabinjerji, policijski skušal-ln mestni redarji, da bi pač 1 Poniagati prizadetim v ta- kem dramatičnem položaju. Marsikdo je moral poiskati novo streho, kamor bi se začasno zatekel. Prava katastrofa torej, ki je po površnih ocenah povzročila za več desetin milijard škode. Že v nedeljo dopoldne sta se pristojna deželna odbornika sestala s krajevnimi upravitelji, na katerem je bilo sklenjeno, da bo deželna uprava oklicala emergenčno stanje na prizadetem področju, kar je tudi storila. Na nedeljskem sestanku je bilo poleg tega sklenjeno, da bodo odlok o emergemnčnem stanju takoj posredovali ministru za civilno zaščito Lattanziu. Sklenjeno je tudi bilo, da se ustanovi permanentni emergen-čni odbor, kateremu bo načeloval odbornik Di Benedetto — ki se je, kot rečeno na začetku, sestal že včeraj dopoldne — ki bo deloval ob podpori tehnične komisije in katero bodo med drugim sestavljali deželni strokovnjaki civilne zaščite, okolja, javnih del in občinskih tehničnih služb za prvo oceno in nato kvantifikacijo škode. Na včerajšnjem sestanku so se predvsem dogovorili, kako ocenti škodo po posameznih sektorjih. Odbornik Di Benedetto je Vzpostavil stik z ministrom Lattanziom, kateremu je posredoval prve, zaenkart okvirne podatke o nastali škodi. Napovedal je nadalje, da bo danes dopoldne na pordenonski prefekturi še en sestanek, na keterm bo govor o posegih, za katere so pristojne javne ustanove, kot so Enel, Sip in gasilci. Na sedežu pokrajinske uprave pa se bosta Di Benedetto in Angeli v popoldanskih urah sestala s parlamentarci iz prizadete pokrajine. Marjan Kravos (Foto Magajna) Posnetka s prizadetega področja zgovorno kažeta škodo, ki jo je povzročil zračni vrtinec vil leta 1979, ko ga je v goste na Sežansko povabila Kosovelova knjižnica. Njen gost je bil tudi pred dvema letoma. Tudi v sežanski Mali galeriji je Kravos razstavljal že leta 1982. Ob tej priložnosti so vse tri galerije izdale tudi katalog, v katerem je spremno besedo o kvadratu kot objektu in subjektu avtorjevega izražanja napisal Marijan Tršar. Katalog je opremljen tudi s fotografijami Kravosovih grafik in njegovim kratkim življenjepisom ter samostojnimi razstavami. V soboto, 27. avgusta, bo otvoritev ekstempora slikarjev občin Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica. Slikarski ekstempore se seli vsako leto v drugo občino. Doslej je bil že v Ilirski Bistrici in Postojni, letos pa bo njegov gostitelj sežanska občina. Otvoritev likovnih del, ki bodo nastajala na tem srečanju, bo v starem a obnovljenem protiturškem Taboru v Lokvi v nedeljo, 4. septembra, ob 16. uri. Posebna žirija, ki jo bodo sestavljali likovni spremljevalci vseh treh občin, bo nastala dela tudi pregledala in ocenila ter podelila nagrade najboljšim. Ne smemo pozabiti na Miklovo Zalo 87, ki bo v soboto, 27. avgusta, ob 20.30 v Štanjelu in bo v idilično grajsko okolje Štanjela privabila nedvomno veliko število ljubiteljev gledališča. V petek, 26. avgusta, pa prireja sežanski ZKO potovanje v Verono, kjer si bodo sežanski abonenti in drugi obiskovalci operne hiše ogledali zanimivosti Verone, v večernih urah pa prisluhnili Verdijevi operi Aida. V Verono bo odšlo kar 140 ljubiteljev te umetniške zvrsti. Kot nam je tajnik ZKO Sežana Aleksander Peršolja povedal, se pripravljajo tudi na nov gledališki in glasbeni abonma, ki je vsa ta leta privabljal veliko število ljudi s sežanskega in brkinskega Krasa. Letošnji program gledaliških in glasbenih predstav naj bi bil pestrejši in zanimivejši kot prejšnja leta, nam je Peršolja zaupal in nas ni ob koncu pozabil povabiti v Vilenico, najstarejšo turistično jamo na Krasu pri Lipici oziroma Lokvi. Tu se bo od 8. do 10. avgusta odvijala vsakoletna že tradicionalna prireditev - srečanje slovenskih pesnikov in pisateljev, ki je prerastlo slovenske in jugoslovanske meje. Letos bo Vile-nica zajela širši in temeljitejši duhovni prostor Jugoslavije. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Inšpektorski nltimat Fiesi pTr, počitni«t;2T vsi' ki gospodarijc pu Pri p ™ naseljein v Fiesi in Pa( he Lori lranu' do prihodnjega pole Peljav ° uredd' vrste komunalnih i špektorjl1 naPrav. bodo sanitarni ^čitnii!1 tU PrePovedali kopanje ih karnn°Vanie v Počitniških dormn at inšnowKot nam Je povedal sanit P°čitnisut0r Ivan stoPar. gre v t< PredvspSkem naselju. namenjene ?a vrstnm razv°ju delavskega turizn čaj0 n Pomanjkljivosti, ki ne omoc hic. malnih, oziroma varnih poč b' thorfU^n*b* *n lastniki tega proste (ta sp* predysem urediti kanaliza Rihong , y veliki meri izliva v jeze Ro urejp„lse Pa imajo tukaj neprim 0?krbo 7 T greznice), urediti bi moi tttorja A ^atnostno službo, dostopi vrsto j ' Lahko pa bi našteli še c Ifjo to n, Mostje, ki že leta obisi dijo, (ja selje. predvsem pa kamp, »e. 0 razmere iz leta v leto sl (B. Š. Čistilna naprava z zamudo ILIRSKA BISTRICA — Čeprav bi morala nova čistilna naprava Tovarne organiskih kislin (TOK) v Ilirski Bistrici po investicijski pogodbi delovati že od 1. junija letos, je glede na stanje na gradbišču očitno, da ne bo izpolnjen niti drugi dograditveni rok, 1. september. Ker pa so že začeli z končnimi deli, vključno z izolacijo velikih rezervoarjev, se bo verjetno izpolnila vsaj tretja napoved, da bodo napravo pognali sredi oktobra. Do zamude naj bi prišlo zaradi težav, ki jih ima glavni izvajalec del Hidromontaža z sovjimi kooperanti. V Bistrici gradijo sodobno čistilno napravo po švedskem sistemu, v katerem bodo s kombinacijo brez-račnega in zračnega čiščenja na dan lahko očistili do 100 kubičnih metrov odplak s povprečnim onezsnaženjem 6 do 7 tisoč miligiramov kpk (kemijske potrebe po kisiku na liter odplake). V TOK-u zagotavljajo, da je ta zmogljivost večja, kot je njihov dosedanji dnevni izpust oneznažene vode. Investicija je po najnovejših ocenah vredna 5,3 milijarde dinarjev. (J. O.) Bila je zaslužna tržaška aktivistka V Kopru umrla Marija Guralj - Zvezda KOPER — Pred dnevi so v Kopru pokopali Marijo Guralj, ki smo jo vsi bivši aktivisti dobro poznali kot Zvezdo. Zal je bila tiste dni ob pogrebu velika vročina, mnogi njeni prijatelji, tovariši pa smo bili na počitnicah, dopustih. Tako je nismo spremili na njeni zadnji poti, za kar nam je iskreno žal. Zvezda nam tega ne bi zamerila, saj je znala biti le dobra, vedno uvidena, vse odpuščajoča. A nam je kljub tej tolažbi težko. Rojena je bila v Trstu, v družini Suša, ki je kot mnoge druge okusila, kaj je bil in kaj je hotel doseči fašizem, kako težko je bilo biti Slovenec in koliko boja je bilo potrebnega, da je slovenski narod prišel do svoje svobode. Zato je bila tudi Zvezda med tisitmi, ki se je že v prvem obdobju osvobodilnega boja vključila v to gibanje in mu ostala zvesta do konca. Sama sem jo spoznala, ko smo začeli tudi v Trstu s tečaji slovenščine. Bila je med mojimi prvimi učenkami. S svojim vedrim, dobrim značajem, pa z veliko željo po čim boljšem poznanju svojega materinega jezika, je spremljala to, kar sem lahko njej pa tudi ostalim, kot mlada študentka, posredovala in jih naučila. Srečevali sva se tudi sicer, ko je redno in vestno opravljala kot kurirka vse naloge in vzdrževala zveze med partizanskimi enotami in ilegalci ter aktivisti v Trstu. Ne spomin se, da bi je videla malodušne, v strahu za svoje življenje, pesimistke. Vedela je, da je čas tak, da zahteva celega človeka in Zvezda je to bila. S srcem in dušo se je predala boju, ki je predstavljal tudi njene želje in ideale. Tako je teklo njeno življenje v Trstu do konca vojne in še dve leti po njej, ko je bila razporejena na delo pri takra-trni vojni upravi VUJA v Kopru. Vse do upokojitve je bila nato zaposlena tudi v Zdravstvenem domu v Kopru. Večkrat sva se v Kopru srečevali, se pogovorili, obujali spomine na skupni boj in delo v Trstu. Tudi v Trstu sva se večkrat srečali na raznih prireditvah aktivistov NOB, pa tudi na srečanju bivših kurirk. Tako prijetna so mi bila ta srečanja, polna tistega tovariškega duha, ki nas je, kot mlade, tedaj družil in nam dajal poguma, da smo vztrajali. Težka mi je misel, da je ne bom več videla, da ji ne bom mogla stisniti roke, da ji ne bom mogla zaupati kakšnega od svojih spominov. Veliko si napravila v svojem življenju, draga Zvezda, čeprav mislim, da se tega nisi v svoji skromnosti niti zavedela. V svoji preprostosti, v svoji neizmerni dobroti si bila navajena le dajati in nisi pričakovala niti besedice - hvala. Pogrešale te bodo številne organizacije, v katerih si vsa povojna leta vestno delovala, pogrešali te bodo tvoji dragi pogrešali te bodo vsi, ki so te cenili in poznali; toda prav gotovo te bomo pogrešali še posebno vsi tisti bivši mladi iz Trsta, ki smo, kot ti, sanjali o drugačnem, pravičnejšem svetu in nam ni bilo žal žrtev, ki smo jih za te ideale morali dati. Naj ti bodo te besede, draga Zvezda, v moj, v naš zadnji Pozdrav- NEVA LUKEŠ V nedeljo je bila v Trstu in okolici nevihta Mestna redarska služba ni kos novim nalogam Po hudi poletni suši in vročini je dež poplavil mestne ulice Težave mestnih redarjev ker je premalo osebja Po dolgi poletni suši, izjemni vročini in sopari se je v nedeljo zjutraj vlil nad Trstom in okolico močan dež. Že v soboto zvečer so se valili nad mestom in Krasom temni oblaki. Zapihal je južni veter, obzorje so razsvetljevale strele. Kmalu je tu pa tam pričel padati rahel dež. Prava ploha se je vlila najprej na Krasu nekaj pred sedmo uro. Naslednji dež je zalil predmestje Trsta ob 9.20, v mestnem središču pa je začelo liti ob 10. uri. V nekaj minutah je voda zalila ulice, odprla pokrove za pokrivanje kanalizacije, vdrla v trgovine in kletne prostore, izpodkopala majave zidove, povzročila prekinitev električnega toka. Ujma je po prvih izračunih povzročila več sto milijonov lir škode. Takoj po pričetku naliva so mrzlično zabrneli telefoni gasilcev, policije, karabinjerjev in mestnih rerdarjev. Najbolj vroč je bil telefon v gasilski postaji, mobilizirale pa so se vse sile javnega reda. Največ škode je bilo na Trgu Mioni, v bljižni Ul. della Tesa in v Ul. Inchos-tri pri Valmauri, kjer za las ni prišlo do tragedije. Tu se je zrušil majav zid, ki je zasul 26-letnega Gianfranca Mi-losso. K sreči se je blok cementa 'naslonil" ob zid bližnje hiše in zaščitil mladeniča. Gianfrancov oče Valentino, ki je lastnik bližnje kavarne, je po nesreči dejal, da bi sina zasulo, ko bi bil le korak bližji podrtega zida. Na Trgu Mioni se je zdelo, da je prostor zalila razbesnela reka. Gasilci, mestni redarji, uslužbenci ACI so skušali rešiti, kar se je dalo. V bližnji Ul. della Tesa je bila voda visoka meter in 20 centimetrov. Parkirani avtomobili in motorji so bili skoraj pod vodo. Stanovalci verjetno ne bodo pozabili prizorov, ko je "potok" zalil nekatere avtomobile skoraj do višine strehe. Sicer pa je Ul. della Tesa znana po pio-plavah, kar pomeni, da je kanalizacija povsem neprimerna in ne more požirati vode, ki se nabira ob hujših plohah. Gost promet na mejnih prehodih in avtocestah Za veliko večino italijanskih turistov se počitnice končujejo. Predvidevajo, da bo zadnji veliki naval povratnikov v soboto in nedeljo. Dejstvo pa je, da tudi Italijani spreminjajo svoje navade (morda jih k temu sili potreba po varčevanju) in se vračajo domov v presledkih, ne da bi čakali sobote in nedelje. Včeraj so na obmejnih prehodih na Škofijah , Pesku in Fernetičih zabeležili dokaj gost promet, seveda v smeri proti Italiji. Na jugoslovanski strani so na Pesku in Fernetičih zabeležili kolone avtomobilov, vendar zastojev ni bilo. Krajša kolona je bila tudi na Škofijah (na jugoslovanski strani), pritok povratnikov je bil stalen, vendar je tudi tu promet potekal povsem normalno. Največ se vrača italijanskih turistov, v Nemčiji in drugih severnih državah so se namreč dopusti za večino ljudi že končali. Slabo vreme je marsikomu olajšalo povratek, vročine ni bilo in niti občutka, da zapuščaš sončne plaže. Dež je prišel kot znak, da se je vroče poletje končalo, čeprav je res, da ne vemo, kakšno bo vreme septembra. Z nezaposlenostjo, ki v teh časih pesti našo družbo in posebno Trst, je prav čudno slišati, da imajo nekatere ustanove ali upravna telesa težave s pomanjkanjem osebja. Vendar je to žalostno stanje vse preveč resnično in se bo z izvajanjem novega finančnega zakona, ki omejuje število razpisov za delovna mesta v javnih službah še poslabšalo. Čeprav je povpraševanje po zaposlitvi zelo veliko (kolikokrat slišimo, da se je za peščico delovnih mest prijavilo na tisoče prosilcev), pa je delovanje nekaterih ustanov okrnjeno prav zaradi pomanjkanja osebja. S tem problemom se spoprijemajo tudi mestni redarji, ki so zaposleni v tržaški občini in katerih število se zadnja leta nenehno krči. Po deželnem zakonu, ki je v veljavi vse od povojnega obdobja, bi morali imeti enega redarja na vsakih tisoč prebivalcev. Še pred nekaj leti je bilo v Trstu torej 360 redarjev (po nekdanjem številu prebivalcev, ki pa se je zaradi demografskega padca tudi skrčilo), medtem ko jih je danes le 268. Kljub padanju števila prebivalcev pa je tudi taka zasedba nezadostna. Povojni zakoni so bili zaradi omejenosti motornega prometa upravičeni, vendar so se razmere v teh štirih desetletjih povsem spremenile. Po eni strani je urejevanje prometa veliko bolj zahtevno (v tržaški pokrajini je trenutno okrog 250.000 vozil, urejanje prometa pa zaposli vsaj 60 odstotkov osebja), po drugi strani pa so novi deželni in državni zakoni naložili redarjem nove in zahtevne naloge, ki so bile prej večinoma v pristojnosti kvesture: nadzirjanje krošnjarjev, kramarjev, javnih garaž in drugih dejavnosti, za katere izdaja dovoljenje Občina. Poleg tega pa so tudi skrčili delovni urnik. Včasih so mestni redarji delali osem ur, sedaj pa delajo šest ur na dan. Glede na nove pristojnosti in na spremembe delovnega ur- nika bi korpus mestnih redarjev po mnenju poveljnika Franca ^ , brosija šteti vsaj 500 mož. Le taks zasedba bi lahko zagotovila norma delovanje. Sedanje stanje je nam vedno bolj podobno izrednemu, v nov problem pa spravi v krizo ves lovni sistem. .■ Če so doslej skušali zapolniti vrze’ ki jih je povzročalo pomanjkanj osebja, z nadurami, pa je občinska up rava pred kratkim odpravila nadurn delo, ker hoče ugotoviti, ali lahko tu v prihodnje izkoriščajo nadure z opravljanje normalnih dolžnosti. 5 nje je torej vse težje. Nekaterih na*®? namreč sploh ne morejo izpolnjeva Letos na primer še niso oblikovali i vidnice proti nočnemu hrupu, ® nl niti začeli meriti stopnje zračneS. onesnaženja, ki ga povzročajo izpusc plini avtomobilov. Septembra bodo sicer razpisali d® lovna mesta za 30 redarjev, a kaj, k bi jih potrebovali več kot 200. P°veA nik D'Ambrosi vsekakor upa, da J1 bo uspelo zaposliti 60 novih redarje (prošnjo za delo je vložilo približno 800 oseb!). Vendar si tudi s temi n bodo od začetka veliko pomagalu s®* bodo novi redarji morali prestati štiri mesečno pripravniško dobo; prede bodo imeli izkušnjo sedanjih redarjev, pa bo preteklo vsaj nekaj let. Med mestnimi redarji je malodušje torej vse večje. Že večkrat so potrka na vrata občinske uprave, da bi uve Ijavili svoje zahteve. Lani so celo za sedli občinsko sejno dvorano, *ier,s° zahtevali, naj jim omogočijo prehod višje delovne kategorije (mnogi so na mreč izpolnjevali dolžnosti, ki bi J' morali izpolnjevati višji uradniki)-Kljub številnim obvezam pa je Občma ^ • i i •-i /'-v ■ • __ -t-z-vrOl 16 kaj malo storila. Ostaja jim torej upanje v novo občinsko upravo. B. G. Stanje Jadrana se po zaslugi spremembe vremena izboljšuje Do poplav je prišlo tudi na Lonjer-ski cesti, v Ul. Svevo, v Ul. Rio Spino-leto in marsikje drugje. Očitno bo morala Občina Trst ukrepati. .Kot smo zapisali, je deževalo tudi na Krasu. Zemlja je bila tako izsušena, da se je na površju ustvarila trda skorja in voda je le s težavo pronicala v globino. Po nekaj urah pa se je zdelo, kot da sploh ni deževalo... Kmetovalci so bili vsekakor veseli, da se vreme ni takoj poboljšalo in da je deževalo tudi včeraj. Nedeljski dež pa je bil zanimiv z meteorološkega vidika. Padal je v daljših presledkih in zajel različna področja z različno gostoto. Skratka, nekje je lilo kot iz škafa, v bližini pa je komajda pršilo. Isti pojav so zabeležili tudi v samem mestu, kjer je v nekaterih predelih deževalo tnalo, drugje pa je ploha spremenila ulice v potoke. Z nevihto je padla tudi zračna temperatura. Hladneje je bilo v mestu, vendar se je po nevihti temperatura dvignila. Predvsem pa je ohladilo tržaško okolico, na Krasu so ljudje potegnili iz predalov jopiče in majce. Temperatura morja je še vedno visoka in presega 25 stopinj. Na sliki: voda po tržaških ulicah. Goste plasti alg se oddaljujejo od obale Kot so napovedovali vremenoslovci, je v teh dneh prišlo do nenadne spremembe vremenskega stanja. Morečo vročino prejšnjih dni je zamenjalo spremenljivo vreme, ki se je pojavilo z dežjem, burjo in znatnim znižanjem temperature. Sprememba vremena je prispevala tudi k nekakšni zajezitvi pojava, ki je v zadnjih dneh vzbudil pozornost sredstev množičnega obveščanja, krajevnih uprav, pa tudi strokovnjakov in nekaterih politikov. Poleg tega pa je nenavadno cvetenje Severnega Jadrana, ki je v bistvu postalo pravi dogodek letošnjega poletja, sprožilo še vrsto vprašanj v zvezi z varstvom in zaščito okolja. Sprememba vremena je kot predvideno ugodno vplivala na položaj v vodah Severnega Jadrana, ki so se z dežjem in z vetrovnimi sunki vsaj na površju nekoliko očistile. Vse kaže, da so sedanji meteorološki pogoji pripomogli k hitrejšemu premikanju vodnih tokov, ki so za seboj odnesli želatinaste madeže gnijočih alg in jih tako (vsaj začasno) oddaljili od obale. Znano je namreč, da je značilnost severnega dela Jadranskega morja prav ta, da se morski tokovi premikajo veliko počasneje kod drugod. Poleg tega pa je zgornji del tega območja tudi sorazmerno plitev. Tudi zaradi tega je temperatura morja nekoliko višja, kar še posebej vpliva na biološko ravnovesje teh voda. K temu lahko dodamo še poda- tke o temperaturi morja v Tržaškem zalivu, ki naj bi se pozimi po običajnem povprečju sukala okoli 6 oz. 7 stopinj Celzija, letošnjo zimo pa ni zlezla pod 10 stopinj Celzija. Po mnenju strokovnjakov so torej na prekomerno razmnoževanje alg in mikroorganizmov vplivale tudi klimatske razmere, ki naj bi sedaj prispevale še k normalizaciji pojava. Do prvih rezultatov v tem pogledu je že prišlo in zdi se, da bo morsko cvetenje v veliki meri prenehalo, če bodo vremenski pogoji še nadalje taki. Prof. Elvezio Ghirar-delli, docent na Inštitutu za biologijo Tržaške univerze, pa opozarja, da je kljub znatnemu izboljšanju ta pojav le trenutno omejen. Obstaja namreč še dokajšnja količina alg, ki še niso izumrle in lahko še vedno tvorijo nove želatinaste plasti, ki so se sedaj le delno umaknile od jadranskih obal. Nemogoče se je torej dokončno izreči, predvidoma pa letos ne bo več prišlo do podobnih pojavov, vsaj v taki meri ne. Po vsej verjetnosti se bo podobno cvetenje morja še pojavilo (pojav namreč zgodovinsko ni nov); težje pa je predvidevati, kje, kdaj in kako bo do tega prišlo. Prof. Ghirardelli je omenil tudi možno škodo, ki jo gmota mikroskopskih alg lahko povzroči organizmom morskega dna, predvsem v predelih, kjer se sluzasta masa posede na dno ter pri svojem cvetenju in razpadanju jemlje kisik ostalim živim bitjem. Cvetenje Severnega Jadrana bo gotovo imelo p® sledice na gospodarskem področju, ponekod (PJA: vsem v večjih letovanjskih središčih) pa je že 99cUse ti prve negativne vplive na turizem. Načenjajo ^ tudi resna vprašanja o varstvu in zaščiti okolja, p®, obtožbo pa so večji industrijski obrati in vsi vin, ^ prispevajo k onesnaževanju Jadranskega morja i® tem tudi obale. V Jadran se namreč stekajo in®®* trijske in urbane odplake ter pesticidi s kmetijski površin vsega gospodarsko razvitega italijanskeg Severa, kar seveda v tem trenutku ponovno spr® splošno ogorčenje. v Tržaški krožek Verdeazzurro, ki je včlanjen Zvezo za okolje, se tako oglaša s tiskovnim sP°r° -0 lom, v katerem poziva pristojne oblasti, da pos^1®1^ za temeljitejša preverjanja stanja morske vode ^ morskega življenjskega okolja nasploh in za nem no posredovanje teh podatkov. Od pristojnih oblasti zahteva uvedbo posebne službe za hitre Pose9e : nujnih primerih ekološkega onesnaževanja in hiK še preverjanje možne prisotnosti strupenih snovi školjkah in ribah. . Svetovalska skupina Mestne zelene liste pa Ja^ no vabi tržaškega župana, da se udeleži srečanja, ga sklicuje beneški župan Casellati in na ka*ere naj bi spregovorili o meri onesnaženosti severn®y Jadrana. Pri Domju lepo dvodnevno srečanje v znamenju solidarnosti delavcev in mladine z Sindikat upokojencev CGIL za vzhodno cono je tudi letos pripravil za svoje člane dvodnevno srečanje z družabnostjo, ki je potekalo v soboto in nedeljo v zunanjih prostorih Kulturnega centra »A. Ukmar« pri Domju. Srečanje, ki je bilo tokrat že tretje zapovrstjo, je bilo namenjeno upokojencem ter ostarelim občanom dolinske in miljske občine in dela tržaškega predmestja, pa tudi delavcem in mladim z željo, da se vzpostavijo tesnejši medsebojni stiki ter da se utrdi solidarnost v boju, ki zadeva upokojence, pa tudi ostale kategorije našega prebivalstva. Že sam program srečanja je omogočil, da je do uresničitve te zamisli tudi prišlo. Sobotno lepo vreme je namreč pomagalo, da je bila udeležba na prireditvi velika, da so se udeleženci zabavali ob poslušanju petja in glasbe. V nedeljo vreme ni bilo tako naklonjeno in vse je že kazalo, da bo nevihta goste razgnala. No, dežja sicer ni bilo, a zapihal je hladen veter, ki pa ni toliko motil, da ne bi organizatorji izpeljali programa. V soboto se je praznik začel že ob 10. uri s turnirjem v briškoli. Skoraj istočasno je bil pred domom tudi slikarski ekstempore, ki so se ga udeležili najmlajši pa tudi starejši »umetni- ki«, ki so pripravili vrsto slik na temo »Človek in njegovo naravno okolje«. Popoldne je na prireditvi nastopil pevski zbor upokojencev iz Kopra, ki ga je vodil Verjanko Babič. Zapel je kar deset pesmi, katerim je moral, na želje vseh, dodati še dve. Pozdravni govor je imel Ernesto Ar-banas, tajnik Sindikata upokojencev CGIL za vzhodno cono, ki je med drugim dejal: »To srečanje je namenjeno predvsem družabnosti in rekreaciji. Ima tudi politični in socialni pomen, saj se tako krepi solidarnost delavcev in prebivalstva z bojem in zahtevami upokojencev za boljše življenjske pogoje, pa tudi solidarnost vseh naprednih ljudi v naporih za utrditev prijateljstva in medsebojnega sožitja med slovenskim in italijanskim narodom.« Svoje pozdrave je udeležencem sobotnega dela prireditve, ki se je je med drugimi udeležil dolinski župan Edvin Švab, prinesel tudi Bruno Deg-rassi, ki je spregovoril v imenu sindikata CISL. V nedeljo dopoldne je bila finalna tekma v briškoli, na posebni razstavi so si gostje lahko ogledali izdelke slikarskega ekstempora. Popoldne je bil na programu nastop godbe na pihala Breg iz Doline; sledila je razdelitev nagrad zmagovalcem turnirja v briškoli in najboljšim udeležencem slikarskega ekstempora. Na programu je bila še loterija z bogatimi nagradami, ki jih je prispevalo kar 110 raznih podjetij in trgovin iz področja Milj, Domja, dolinske občine in tržaškega predmestja. Tajnik sindikata CGIL Gi- uliano Mauri in deželni tajnik sindikata upokojencev CGIL Renato Papais sta imela še zaključna govora. Oba večera je udeležence zabaval »Duo Melody«.i (ni) Na sliki (foto Križmančič) nastop dolinske godbe na pihala na srečanju pri Domju. Dežela odobrila izreden program posegov Kraške gorske skupnosti Deželni odbor je odobril izredni program dela in poseg®v Kraške gorske skupnosti za tekoče leto 1988, za katerega bod® porabili skupaj skoraj 200 mil*" jonov lir. Del sredstev bo šel občinam Doberdob, Sovodnje >D Ronke na Goriškem, ostala Pa za dela v devinsko-nabrežinsk* in tržaški občini. Občina Devin-Nabrežina d® sredstva uporabila za izgradnj® razglednega stolpa na hribu Grmada, medtem ko bo prispevek Gospodarski zadrugi Skala 12 Gropade služil za dokončn® ureditev poslopja, v katerem je že vaško kulturno središče in sedež kulturnega društva Skala-Deželni odbor je nato sprejm še ukrep, s katerim je odobri tudi spremembe izrednega programa posegov Kraške gors,< skupnosti. Gre sicer za ®n _ samo spremembo, ki zadeva jja^ čin izvedbe že pred časom ®d® brenega posega. Gre za izgradnjo družbenega centra v Lonj®*^ ju, za katerega bo imela Zadru ga Lonjer-Katinara na volj skupno 165 milijonov lir. Tednik UEspresso objavil podatke Zelenega škunerja Nujno mednarodno sodelovanje za odpravo »strupov na meji« “Potem ko je obplul ves polotok, je bil Zeleni škuner prisiljen k privezu v nienkastem in želatinastem morju, kjer so ga takoj obdali gnusni hlapi. Skip-H1- tehniki in vsa posadka so si nedvomno zaslužili srečnejši pristanek ob ncu dvomesečnega dela.« S temi besedami je v včerajšnji številki tednika sPresso opisan prihod Zelenega škunerja 88 (Goletta verde ’88) v Trst, ki je na n velikega šmarna natančno sovpadel z vrhuncem najhujše eksplozije alg v zadnjih desetletjih. in Na Podatke, ki so jih tehniki ekološke jadrnice zbrali na osnovi 500 vzorcev i Ved kot sedem tisoč analiz, je bilo torej potrebno potrpežljivo počakati, saj je 81 omenjeni tednik — kot soorganizator akcije — prednost pri njihovi objavi. e Preostane nam torej drugega, kot da jih povzamemo skupaj s komentarjem, , Slcer ne prinaša bistvenih novih ugotovitev. Poglejmo si zato najprej rezultate a lz, opravljenih na petih različnih točkah tržaške obale. ANALIZIRANE KOLIBACILI KOLIBACILI STREPTOKOKI FOSFATI AMONIAK SNOVI SKUPNO FEKALNI FEKALNI skrajna vrednost 2.000/100 ml 100/100 ml 100/100 ml 0,2 mg/l 0,2 mg/l Devin 300 100 120 0,06 0,11 Sesljan 700 150 100 0,05 0,12 Brežina pod 100 20 0 0,06 0,13 BARKOVUe 500 70 120 0,07 0,13 "BRST mesto 2.500 700 200 0,06 0,11 šk IiazPre,lelI,ica prikazuje rezultate analiz, ki so jih opravili na Zelenem ho n6^11' 11,1,10 onesnaženje (tam, kjer število bakterij presega skrajno vred-•j ;) 50 ugotovili v Devinu, Sesljanu, Barkovljah in v Trstu, zelo hudo pa v t 1 1 k C 1 Z V t 1 a a C * 1 r —« 1 Z V« 1 T 1 1 ^ 1 1 V T Iz 1 1 ZV Iz 3 V* C* ZV zl ZV VVV 1 Z V* % t V 7 ZV 1 ZV ZV z 1 in sicer pri številu fekalnih kolibacilov, ki je kar sedemkrat večje od tržnice skraiti , v«jne meje. V Trstu so meritve opravili v znanem kopališču Ausonia, blizu morje 6 na debelo. Iz podatkov je tudi razvidno, da je še najmanj onesnaženo Pod Nabrežino, kjer nobena vrednost ne presega skrajne meje. Odveč bi bilo podrobneje opisovati bolezni, ki jih lahko povzročijo koli-bakterije in streptokoki, in od katerih so mnoge smrtne. Podatki pa povsem jasno kažejo, da je tržaško morje onesnaženo predvsem z biološkimi odplakami, in torej po zaslugi grezničnih izlivov, medtem ko je kemijsko onesnaženje (s fosfati) znotraj normalnih meja. Res je, da je bila burja na Tržaškem od nekdaj nekakšen naravni smetar, saj piha s kopnega in odganja umazanijo na odprto morje. Vendar je po zadnjih ugotovitvah ta njena vloga vse manj učinkovita, predvsem zaradi postopnega spreminjanja klime, ki temperaturo morja iz leta v leto viša. Ne kaže se torej več zanašati nanjo, potrebni so koreniti ukrepi proti evtrofi-zaciji morja, pri čemer pa prav naša dežela daleč zaostaja. Vendar se boj proti onesnaženju Severnega Jadrana ne more ustaviti na italijanski strani, potrebno je meddržavno sodelovanje, saj se »v Tržaški zaliv izlivajo tudi odplake iz SR Slovenije in Hrvaške«, beremo v tedniku UEspresso. Po informacijah, ki jih je člankar dobil v Kopru, prečisti tamkajšnji depurator komaj pet odstotkov mestnih odplak, vse ostalo pa gre v morje. Še slabše je baje v Izoli, kjer je čistilna naprava za mestne odplake pokvarjena že leto, denarja za popravilo pa ni. Sploh je gospodarska kriza in torej pomanjkanje denarnih sredstev glavni problem jugoslovanskega boja proti onesnaženju morskih in rečnih voda, ki po svoji plati prispeva k skupnemu, »mednarodnemu« onesnaževanju Tržaškega zaliva. Občinski eksperimentalni načrt za zaposlovanje handikapiranih Tržaška občinska uprava se je na osnovi deželnega zakona št. 59 (z dne 27. decembra 1986) odločila za izdelavo eksperimentalnega projekta za delovno vključevanje handikapiranih oseb s stalnim bivališčem v tržaški občini. Pobuda je namenjena osebam, ki imajo status civilnega invalida, in med drugim predvideva tudi uvedbo »štipendij za obdobje poklicnega usposabljanja«. Te štipendije naj bi handikapiranim na osnovi praktičnega dela omogočile pridobitev specifičnih delovnih sposobnosti. Za vse informacije in vlaganje prošenj naj se interesenti oglasijo v uradih 7. oddelka — socialna pomoč pri Občini Trst. Kantavtor Paolo Conte jutri na Gradu sv. Justa Tržaški ljubitelji kvalitetne lahke glasbe bodo jutri znova prišli na svoj račun: na Gradu sv. Justa bo ob 21.30 nastopil kantavtor Paolo Conte, ki je bolj kot po svojem glasu znan po številnih nepozabnih skladbah, večinoma po vzoru francoskih šansonov, v interpretaciji najbolj znanih italijanskih pevcev zabavne glasbe (Celentano, Lauzi, Ornella Vanoni, Patty Pravo idr.). Paolo Conte, odvetnik iz Astija, prepleta svoje poklicno delo s skladanjem in petjem, za katerega se je kljub nezvenečemu glasu odločil leta 1974. Dotlej je namreč svoje skladbe pisal le za druge pevce. Ko se je odločil, da jih bo začel tudi izvajati, verjetno niti sam ni pričakoval uspeha, ki ga diskretno spremlja že dobro desetletje. Njegovi koncerti so redno razprodani, bolj kot glasovne možnosti pa kantavtorja odlikuje svojstven in očarljiv način interpretacije, česar se očitno dobro zaveda, ko pravi, da je »razglašen navzven, a uglašen znotraj«. In občinstvo se očitno strinja z njim. Paolo Conte se v okviru svoje poletne turneje vrača v Trst po dveh letih (zadnji nastop je imel v pretesni dvorani Cristallo), medtem ko ga na Gradu ni bilo že šest let. Tokrat ga bo spremljal lastni ansambel, ki je s svojimi 11 člani že kar majhen orkester. Vstopnice so v prodaji pri agenciji Utat v Pasaži Protti, prireditelji pa upajo, da koncerta ne bo zmotilo muhasto vreme. V tržaški pokrajini ni bilo nobenega primera stekline Kot smo poročali v nedeljski številki Primorskega dnevnika, so v sežanski občini ugotovili več primerov steklih lisic, ki se nevarno bližajo obmejnim vasem. Ker pojav zavzema precej zaskrbljujoče razsežnosti, smo po telefonu poiskali pokrajinskega živinozdravnika Riharda Floreanciga in ga vprašali, kakšno je glede tega stanje na tržaškem Krasu. Živinozdravnik nam je zagotovil, da doslej niso še zasledili nobenega primera steklih živali. Vsekakor pa so v vsej tržaški pokrajini pravočasno cepili večino domačih živali, tako da za zdaj nevarnost stekline ne vzbuja pretirane skrbi. Tudi ko bi se v prihodnjih dneh ali tednih pojavil tudi pri nas kak primer te nalezljive živalske bolezni, bi prav zaradi učinkovite prevencije ne mogel zadobiti preširokih razsežnosti. rij anie na tečaj 150 ur za dosego venfi?18 nižie srednje šole v slo-i_, .Scini. Brezplačnega tečaja > nHc ' . . fasli, je cas za vpis fia tečaj 150 ur ^ lem mesecem se zaključi vpi- diploT ' ^nšči, ahko udeležijo vsi delavci in od-D . ki so dopolnili ali bodo dolet do 31- decembra letos 16 pogosti (za tiste, ki še niso do-0 niu 23 let, je obvezna diploma šol ?Vne šole). Tečaj bo trajal eno j,. . o leto od septembra 1988 do p^Ja 1989, skupaj več kot 350 ur. (j0, ,UsPešno opravljenem izpitu sreri • udeleženci diplomo nižje ZanrS6. ŠOle' ki 16 nUlen P0g°j 23 Poshtev. Tečaj bo stekel le, če 15) Zadostno število vpisanih (vsaj tJPisovanja potekajo vsak dan karmT^ih srednjih šolah Ivan Can-Sim U1' Frausin 12, tel. 774046, in 22RV3o ^gorčic, Dolina 210, tel. io t ri: lnteresenti se lahko vpiše-Veev -na sedežu Sindikata slo-8 ske šole v Trstu, Ul. Carducci ■m sicer ob sredah od 10 do 12. Vju Ir! od torkih, četrtkih in pet-klh °d 16. do 17. ure. Mladi udeleženci raziskovalnega tabora so se lotili dela Boljunec ’88 stekel v veselem vzdušju V prostorih boljunskega občinskega vrtca se je včeraj začel petdnevni mladinski raziskovalni tabor Boljunec '88, ki ga pod pokroviteljstvom Občine Dolina prireja in vodi KD France Prešeren iz Boljunca. Na sedežu tabora se je včeraj popoldne zbralo 24 mladincev in mladink iz Boljunca in okoliških vasi, ki bodo skupaj preživeli skoraj teden dni in v tem času se bodo posvetili opazovanju in raziskovanju žive narave domačega kraja in doline Glinščice. Mladinci so se najprej sestali z mentorji, ki jih bodo vodili pri skupinskem raziskovalnem delu, in s prireditelji. Vse prisotne je v imenu KD France Prešeren pozdravila podpredsednica Magda Maver. Vodje tabora so udeležencem orisali potek letošnjega tabora in določili šest delovnih skupin, ki bodo posebej preučevale živalski svet, rastlinstvo, hidroge-ološko strukturo območja in izvor domačih krajevnih imen. Dež in slabo vreme je mladim raziskovalcem nekoliko prekrižal načrte, vendar nikakor jim ni bilo dolgčas. Skupina mladih se je pod vodstvom domačina Stojana Glavine vseeno odpravila na krajši sprehod. Po večerji so sledili predavanju biologinje Damiane Ota o živalstvu. Prvi večer boljunskega tabora se je zaključil ob petju in glasbi. Mladi udeleženci so se zabavali, pregrevali in vadili himno tabora v sodelovanju Igorja Malalana in Marka Ferija, ki bosta obiskala mladince tudi danes zvečer, (bb) Na sliki (foto Davorin Križmančič) nasmejani mladi raziskovalci ob začetku tabora Boljunec '88. Začel je brcati v avtobus ker šofer ni odprl vrat Trqu p ^ nedeljo odbila polnoč, je na Prizora Prlšlo do nenavadnega koljc MJadenič, 21-letni Giorgio So-nad ijn - , .^almaura 65, se je znesel razbil -.1]skim avtobusom, z brcami te{e„ lpa *n grozil šoferju. Agenti le-Pojski °ddelka so ga odpeljali v koro-Ptoral u aP°.r' Njegov odvetnik ga bo ve Škod mtl pred obtožbo povzročit-stu, qrr,4e javnemu prevoznemu sred-Torn Zenlm motenja javne službe. Piccardn r)k 'H' ur' J6 33-letni šofer pri vrata lz Forlanini 143 za-10 (ajj p tinijskega avtobusa številka Ijal. £ p° nočnem urniku) in odpe-Ustaviti v° nekai metrih se je moral la rdef' , eI se je na semaforju prižga-tekel 7;,ri1uC' V tistem trenutku je pri-ferjUi n,- ani Sokolic in pomahal šo-?e3a'ni odpre vrata. Ker Biagi ^ brcam■°rik se le mladenič s pestmi šipo na 1 zakadil v avtobus. Razbil je °dpreti patlk pb nato skušal s silo desno rni/1 tem ie Polteno porezal ie mlado ^0,; 50 povedali policisti, 3Q b0 ,vpil in grozil šoferju, da ker so Vr !' ce ga bo srečal na cesti. Z lastnn i, • avtobusa ostala zaprta, je be desnp 1^}°' k* mu je tekla iz ranje- ri Biagiievau pomazal šipe vozila, dogaja -U kolega sta videla, kaj se kdečeoa \??klicala Policijo. Rešilec bokojjp h Za. ie budo razburjenega odpeljal v glavno bolnišnico. Zdravniki so mu obvezali roko in mu dali pomirjevalno injekcijo ter ga nato odpustili. Mladenič je moral takoj sesti v policijski avto, s katerim so ga policisti odpeljali v zapor. Marsikoga je že zagrabila jeza, ko mu je avtobus ušel tako rekoč pred nosom in v mislih ozmerjal šoferja, ker ni hotel ustaviti. Na prevoznem podjetju ACT so povedali, da sme šofer ustaviti avtobus samo na postajah. Če se ne drži tega pravila, tvega opomin in tudi kazen mestnih redarjev. Trije Jugoslovani v zaporu zaradi kraje v trgovinah Zaradi kraje v veleblagovnicah UPIM in COIN so morali trije mladi Jugoslovani iz Srenjske Mitroviče v zapor. Vsem trem so včeraj zjutraj sodili po hitrem postopku. Pretor Rei-notti jih je obsodil na dva meseca zapora in 200 tisoč lir kazni. Zaročenca, 21-letna Svetlana Ivanovič in 26-letni Ljupko Marjanovič, sta preživela v zaporu samo eno noč. Sodnik jima je priznal olajšave, ki jih predvideva zakon, tako da sta že zgodaj popoldne lahko oba zapustila koronejski zapor. Njun 36-letni pajdaš Darko Cvetanov-ski pa je moral ostati v ječi. Karabinjerji imajo novega poveljnika Tržaškim karabinjerjem se je včeraj dopoldne pridružil podpolkovnik Massi-mo ladanza iz Rima. Prevzel bo mesto podpolkovnika Elia Toscana, ki je doslej poveljeval tržaškemu oddelku karabinjerjev. Slovesnosti v vojašnici v Ulici dell -Istria so se včeraj udeležili predstavniki Vsedržavnega združenja karabinjerjev ter številni častniki in podčastniki. ladanzo in Toscana sta včeraj dopoldne sprejela tudi prefekt De Felice in župan Staffieri. Prefekt se je zahvalil podpolkovniku Toscanu za delo, ki ga je opravljal v Trstu, novemu poveljniku pa zaželel čimveč uspeha na novem delovnem mestu. Elio Toscano je vodil tržaške karabinjerje dve leti. Novo službeno mesto ga čaka v Milanu. Polkovnik Massimo ladanza pa je v svoji vojaški karieri poveljeval karabinjerjem na Sardiniji in v Venetu. Pred kratkim je obiskoval tudi Vojaško šolo. Agenti letečega oddelka so trojico iz Srenjske_ Mitroviče aretirali v soboto zvečer. Čuvaj veleblagovnice UPIM je opazil svetlolaso dekle, ki se je v spremstvu dveh moških naglo bližala izhodu. Ko je trojica prišla do vrat, je nenadoma zabrnela alarmna naprava in čuvaj veleblagovnice je bil z enim samim skokom pri dekletu. Njena spremljevalca sta se prestrašila in pobegnila, čuvaj pa je trdno držal svojo ujetnico. Kmalu so prišli policisti in Ivanovičevo odpeljali na kvesturo, od tam pa v koronejski zapor. Obtoženka je imela pri sebi usnjeno torbico, ki jo je malo prej izmaknila v veleblagovnici COIN. Pri UPIMU pa je ukradla nekaj stvari, vrednih manj kot 30 tisoč lir. Dekle ni imela pri sebi dokumentov. Agentom je povedala, da je njen potni list v prijateljevem avtomobilu. Okrog osmih zvečer se je na kvesturi pojavil Marjanovič, ker ga je zaskrbelo, kaj se je zgodilo z zaročenko. Policisti so tudi njega odpeljali v zapor. Obenem pa so zaplenili vse, kar so našli v njegovem osebnem avtomobilu: dve usnjeniročni torbici, črno suknjo, nekaj oblek in dva... desna škornja. Cvetanovski je upal, da bo lahko pobegnil čez mejo. Okrog enajstih zvečer se je pojavil na mednarodnem prehodu pri Lipici, obmejni policisti pa so ga pridržali in poklicali agente. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil moj dragi mož Alojz Codrini Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 11. uri iz nabrežinske kapelice v cerkev. Žalujoči žena Rozalija in drugo sorodstvo. Nabrežina, 23. avgusta 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) 22. 8. 1983 22. 8. 1988 Včeraj je minilo pet let, odkar si nas zapustil dragi Karlo Križmančič Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Bazovica, 23. avgusta 1988 22. 8. 1987 22. 8. 1988 Ob 1. obletnici smrti drage Giordane Sudini por. Dovgan se je z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Trst, 23. avgusta 1988 Ob izgubi dragega Oliva Klariča izrekajo družini iskreno sožalje sestra Carmela z možem Rudijem, sinovi in hčerko V nedeljo v Nabrežini koncert čembalistke Marinke Brecelj V nedeljo zvečer je bil v župnijski dvorani v Nabrežini koncert mlade čembalistke Marinke Brecelj, ki je pred številnim občinstvom izvajala skladbe J. S. Bacha, Rameauja, Scarlattija in deH'Aquile. Mlada koncertistka se je rodi-la v Bocnu v slovenski družini, študirala je v Bocnu, Bologni in na Dunaju, kjer živi. Imela je že več koncertov in turnej kot solistka in v različnih komornih zasedbah. Izkupiček nedeljske prireditve je bil namenjen popravilu cerkvene strehe Od jutri razstava o novi slikariji v starih kamnolomih Jutri ob 18.30 bo na sedežu Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu odprtje razstave »Nova slikarija v starih kamnolomih«. Svoja dela bodo razstavljali Laura Antonini, Van-ni Bandiera, Patrizia Bigarella Peruzzo, Silva Bogateč, Bianca Carboni Camerini, Bruna De Fab-ris, Varka Kozlovič, Leslie Reggio Ronchi, Giuseppe Saracino, Ser-gio Serasin in Franco Valussi, ki so junija meseca obiskovali dvotedenski 3. tečaj Nina Perizija. Razstavljalci so se podali do na-brežinskih kamnolomov, izvira Timave in drugih značilnih kraš-kih točk ter tam pod vodstvom Ninija Perizija risali po ekspresionističnem načelu. Razstava bo odprta od 24. avgusta do 4. septembra s sledečim urnikom: vsak delavnik od 10. do 13. ure, ob torkih, četrtkih in petkih tudi popoldne od 16. do 19. ure. Ob praznikih bo razstava zaprta. _________gledališča______________ GRAD SV. JUSTA Jutri ob 21.30 bo nastopil s svojim orkestrom kantavtor PAOLO CONTE. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. MIRAMARSKI PARK Luči in zvoki Nocoj ob 21. uri program v angleščini in ob 22.15 program v italijanščini. kino ARISTON - 21.15 Good Morning Babi-lonia, It./Fr. 1987, r. Paolo in Vittorio Taviani, i. Vincent Spano, Greta Scac-chi, Omero Antonutti. EKCELSIOR II - 18.00, 21.45 China girl, dram., □. EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 La brillante carriera di un giovane vampiro. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 L'ultimo imperatore, r. Bernardo Bertolucci. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Re-anima-tor, srh., □ NAZIONALE III - 16.00, 22.00 La prima volta di Cherry, porn., NAZIONALE IV - 17.00, 22.00 Omicidio allo specchio, srh., □. PENICE - 18.00, 22.15 LTmpero del sole, ZDA 1987, r. Števen Spielberg, i. Christian Bale, John Malkovich. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 E.T. L’ex-traterrestre, fant. MIGNON - 17.00, 22.15 Miracolo sull'-Ottava strada. LJUDSKI VRT - 21.15 Una fortuna sfac-ciata. EDEN - 16.00, 22.10 Brividi caldi sulle labbra di mia moglie, porn., VITTORIO VENETO - Zaprto. CAPITOL - 17.30, 22.00 Colors, krim., i. Sean Penn, Robert Duvall. LUMIERE PICE - Zaprto ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Cosi si la Tamore, porn., * 18 Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □□ včeraj - danes Danes, TOREK, 23. avgusta 1988 ROZA . Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.45 - Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 1.00. Jutri, SREDA, 24. avgusta 1988 JERNEJ PLIMOVANJE DANES: ob 2.02 najnižje -41 cm, ob 9.18 najvišje 21 cm, ob 14.09 najnižje 1 cm, ob 19.31 najvišje 30 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,6 stopinje, zračni tlak 1009,6 mb rahlo raste, veter 22 km na uro severovzhodnik, burja s sunki do 40 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 25 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Maximilian Paruta, Lorenzo Basso, Matija Micheli, Sara Zuc-ca, Stefano Marongiu, Sarah Pappalardo, Matteo Giraldi. UMRLI SO: 88-letna Ernesta Wizina, 75-letna Antonia Chersi, 82-letna Valeria Agostinis, 85-Ietni Giovanni de Manzini, 84-letni Aldo Marchesini, 85-letna Gio-vanna Lonzari, 80-letna Nella De Palma, 82-letna Domenica Malusa, 92-letna Cla-udina Ame, 67-letna Licia Castellani,83-letna Annamaria Valle, 70-letni Oliviero Cergueni, 81-letni Mario Susmel, 80-let-na Maria Visintini, 77-letni Sergio Mo-dugno. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. avgusta 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice 8. septembra izlet v Oglej (zgodovinske zanimivosti iz rimskih časov in pomen patriarhata) in Gradež. Vpisovanje jutri, 24. t. m., od 9. do 10. ure za člane in od 10. do 11. ure za nečlane v Ul. Cicerone št. 8. SKD Barkovlje prireja izlet v Kamnik ob srečanju ljudskih noš v nedeljo, 11. septembra. Kdor se ga udeleži v noši ima brezplačno vožnjo in kosilo. Za vpis in informacije telefonirati na št. 415797 ali 69297. KD Kraški dom priredi 2., 3. in 4. septembra izlet na Dunaj. Cena izleta znaša 230.000 lir in vključuje avtobusni prevoz, vse gostinske in hotelske usluge ter vstopnine. Vpisuje Vesna Guštin, tel. 227124. Potovalni urad Aurora vabi od 21. septembra do 1. oktobra na JESENSKO KRIŽARJENJE Z M/L »DALMACIJA« Postanki v Nici, Marseillu, na Korziki, v Palermu, Tunisu, na Malti, v Katakolonu, na Krfu, v Boki Kotorski, Dubrovniku in Benetkah. Cena od 990.000 do 1.440.000 lir. Vpisovanje in informacije pri potovalnem uradu Aurora, v Ulici Milano 20, tel. 60261. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU razpisuje natečaj za novega gostilničarja Pismene prijave naslovite na: Gospodarsko društvo na Kontove-lu — Kontovel št. 152 prispevki_________________ V spomin na Čelesteja Daneua darujeta Valerija in Bruno 10.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Milko Mesarjevo daruje Franc Čuk 30.000 lir za KD Primorec in 30.000 lir za sekcijo KPI Z. Kralj iz Trebč. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Marca (Filipa) daruje Štefanija Gornik 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Družina iz Lonjerja daruje 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Dorica Goruppi daruje 100.000 lir za ANED. Namesto cvetja na grob Jelkinega očeta Čelesta Daneua darujeta Anica in Cvetka 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob obisku rodne zemlje daruje Dorica Goruppi v spomin na starše in brata Alfreda 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Proseka. V počastitev spomina očeta Kostance Filipovič darujejo besedaši 80.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Gorici. V spomin na prijatelja Ivana Samca daruje Josip Lovriha (Dolina 233) 20.000 lir za KD F. Venturini. Namesto cvetja na grob strica čelesteja Daneua darujejo Vanda, Ugo in Marko Ferluga 50.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Čelesteja Daneua darujejo družine Žerjal in Fonzari 100.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Čelesteja Daneua darujejo nosilci krste 40.000 lir za Sklad M. Čuk in 40.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na očeta in tasta Čelesteja Daneua darujeta Jelka in Peter 250.000 lir za Sklad M. Čuk in 250.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grob Čelesteja Daneua daruje družina Duilia Škerlja 30.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Zadravka Kocjančiča daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje -Prebeng. V spomin na Andreja Ražma in Ivana Marca daruje Dušan Košuta z družino 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Bazovica. V spomin na Mirana Terčiča, Franca Sedmaka in Brune Sulčič-Sedmak daruje Dušan Košuta z družina 45.000 lir za glasilo Skdanc. V spomin na Sonjo Kokoravec in Roberta Peroso daruje Dušan Košuta z družino 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Trebč. V spomin na Danila Pilata, Andreja Magajno, partizanskega zdravnika Draga Martelanca in Maria Blažino daruje Dušan Košuta z družino 60.000 lir Združenje aktivistov na Tržaškem ozemlju. V spomin na Danila Micheluzzija daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Andreja Ražma daruje Vida Ražem z družino 15.000 lir za ŠD Zarja. Prošnje za sečnjo na jusarskih zemljiščih Občinsko odborništvo za javno zelenje sporoča, da morajo tisti, so zainteresirani za sekanje suhih dreves ter za razredčitev gozdov in podrasti na jusarskih zemljiščih oddati prošnje pristojnim odborom za upravo jusarskih zemljišč. V primeru, da le-ti še niso bili izvoljeni, morajo oddati svoje prošnje pristojnim občinskim izpostavam do 31. avgusta 1988. Pristojni organi ne bodo sprejemali prošenj po omenjenem datumu, ker bodo le tako lahko pravočasno pripravili potreben sklep in nato določili dodelitev dovoljenj za sečnjo, ki jih bodo izdajale pristojne gozdarske postojanke. razna obvestila Slovenski lovski pevski zbor FJK Doberdob obvešča vse pevce, da bo prva vaja v letošnji sezoni danes, 23. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu. Občina Zgonik v zvezi z možnostjo začasne zaposlitve v šolskem letu 1988/89 objavlja naslednje tri razpise: 1. suplence učnega osebja v občinskih otroških vrtcih in pomožnega osebja v vrtcih in šolah, 2. dodelitev začasnega poklicnega naloga za spremljavo prizadetih otrok in 3. dodelitev ^začasnega poklicnega naloga animatorja/animatorke otrok v občinskih otroških vrtcih. Rok za predložitev prošenj zapade v soboto, 3. septembra. Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi v nedeljo, 28. t. m., na slovesno praznovanje svojega zavetnika sv. Jerneja. Na sporedu: ob 8.30 pritrkovanje; ob 9.00 slo-vesva sv. maša in ob 20.00 glasbeni večer s skupino Gallus Consort. Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 ___________razstave______________ V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20' je na ogled razstava grafik slovensK1 mojstrov. V Kraškem muzeju v Repnu je odprt3 razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je sek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odbornis-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajin®-Urnik: od ponedeljka do petka od 17- 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 16- d0 21. ure. ______mali oglasi _ OSMICO ima odrto Herman Škrlj v Sa-ležu št. 35. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Romano Purič v ReP' DIPLOMIRANA bolničarka išče delo-Tel. 228950. CVETLIČARNA ANGELA obvešča, da bo ponovno odprta od 22. t. m. NUDIM lekcije angleščine za vse nivoj6 po znosnih cenah. Tel. 774133. PRODAM čistokrvne mladiče kraškeg3 ovčarja brez rodovnika. Tel. 229225. PRODAM renault 4, letnik 1981. T®’ 228616. PRODAM dvoje železnih vrat, 220cm * 80cm. Tel. 226619. PRODAM stanovanje v drugem nadstropju, 55'kv. m. v Tržiču, Ul. Ferrarrs št. 3. Tel. 0481/45213. IŠČEM v najem stanovanje v goriški p°" krajini. Tel. 0481/45213. TRGOVINA Ideale G, Foraus Ul. Settefontane 3/c Telef. 731377 - Trst sanitarije S vse za ogrevanje in hidravliko ■ inštalacije in popravita 22. 8. 1988 menjalnica Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ... Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona_____ Grška drahma ... Kanadski dolar .. 1400.— Japonski jen...... 737.— Švicarski frank ___ 217.— Avstrijski šiling ... 653,— Norveška krona ... 34,80 Švedska krona..... 2370.— Portugalski eskudo 1975.— Španska peseta_____ 190.— Avstralski dolar ... 8,75 Debeli dinar........ 1120.— Drobni dinar......... 9.50 877.— 104,80 200.— -213.— 8.50 10,50 1090.— 0,42 0,42 BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-13 Agencija Rojan 411-611 PRIMORSKI DNEVNIK v Sloveniji, Istri in Kvarnerskem zalivu LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih ob nedeljah - kioska na avtobusni postaji kiosk na peronu železniške postaje kiosk v Kliničnem centru kiosk Borba na Titovi cesti kiosk Emona na Titovi (nasproti hotela Slon) kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti ali kiosk nasproti hotela Lev (izmenično) BOHINJSKA BISTRICA: kiosk TTG - tudi ob nedeljah BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah hotel Zlatorog - tudi ob nedeljah KRANJ: kioski Delo ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat - tudi ob nedeljah kiosk Delo (Pernat Mašera) - tudi ob nedeljah BOVEC: kiosk TTL kavarna na trgu - samo ob nedeljah TOLMIN: kiosk TTL (Leban Dragica) KOBARID: gostilna Kotlar - samo ob nedeljah DOBROVO: kiosk Delo (Marinčič) SOLKAN: bife Soča - samo ob nedeljah NOVA GORICA: vsi kioski avtobusna postaja - ob nedeljah ŠEMPETER: Market Primorje VRTOJBA: Market Primorje MIREN: kiosk Delo RENČE: kiosk TTL BRANIK: Market Primorje KOSTANJEVICA NA KRASU: Poslovalnica 8 ŠEMPAS: Market Primorje OZELJAN: Market Primorje AJDOVŠČINA: kiosk TTL - tudi ob nedeljah POSTOJNA: knjigarna Primorski tisk ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL, na Gregorčičevi ul. kiosk TTL, na Cankarjevi ul. kiosk TTL, na avtobusni postaji knjigarna Primorski tisk, Trnovo -samo med tednom SEŽANA: kiosk TTL, Partizanska 33 supermarket Kras - tudi ob nedeljah bife Timav na avtobusni postaji -tudi ob nedeljah DUTOVLJE: Market Kras KRIŽ PRI SEŽANI: Šonc Milena KOMEN: Market Preskrba 41 GORJANSKO: Market Kras LOKEV: Market Preskrba - tudi ob nedeljah KOZINA: blagovna hiša Timav - tudi ob nedeljah ŠKOFIJE: kiosk Barolin ANKARAN: kiosk Delo posl. št. 16 KOPER: vsi kioski Dela kiosk Delo na avtobusni postaji ob nedeljah IZOLA: kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk samopostrežna restavracija Stavbenik Cankarjev drevored 17 - samo ob nedeljah STRUNJAN: kopališče hotela Svoboda PIRAN: knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič, Tartinijev trg ,. kiosk Cvetič, Tartinijev trg - tuCl1 ob nedeljah PORTOROŽ: knjigarna Primorski tisk - tudi ob nedeljah SAVUDRIJA NOVI GRAD UMAG VRSAR POREČ ROVINJ LABIN MALI LOŠINJ VELI LOŠINJ REKA KRK’ Krk, Baška, Punat, Omišalj, N)ivi ce, Malinska-Haludovo na plazl RAB PAG: Novalja Po uspešni turneji temnopoltega rockerja v Evropi Po izrednem uspehu z neposrednim prenosom koncerta Madonne, ki mu je 4. septembra lani sledilo po celem svetu preko 100 milijonov gledalcev, se RAI 1 pripravlja na še večjo senzacijo na področju rock glasbe. Tokrat je italijanska televizija res zadela v črno ali bolje v "Črnega'' Princa, kot se najbolj ekstravagantni rock glasbenik zadnje generacije imenuje. Prince je eden najbolj talentiranih glasbenikov na sodobni rock sceni. Nekateri kritiki zagotavljajo, da hodi vsaj deset let pred drugimi rockov-skimi kolegi. Njegova glasba je mešanica funk rocka z najrazličnejšimi primesmi, najpogostejša tema njegovih tekstov je seveda seks, in tako nosijo njegovi koncerti izrazito erotično obeležje. Ekskluzivo za snemanje njegovega Lovesex torna si je pridobila prav prva italijanska televizijska mreža, potem ko je Prince pozitivno ocenil posnetke Madonninega koncerta in je izvedel za ogromno število gledalcev, ki so sledili lanskoletnemu prenosu. Funkcionarja RAI 1 Mario Maffuc-ci in Lorenzo Vecchione, delegirani administrator Sacisa Paolo Cresci ter odgovorni za angleško mrežo Granada television so se v Oslu sestali z manežerjem rockerja iz Minneapoli-sa, da bi se dokončno dogovorili za pogodbo in podrobnosti televizijskega prenosa koncerta, ki bo izredno zahteven, saj nastopa Prince na še-stnadstropnem odru in je zaradi tega zahteval najmanj 11 televizijskih kamer. Sam je tudi določil, da mora biti režiser prenosa David Mallet, eden najboljših glasbenih režiserjev, ki je že vodil posnetke koncertov Davida Bowieja in Tine Turner ter je avtor znanega videoclipa Dancing in the Street. V njem nastopata David Bo-wie in Mick Jagger, predvajali pa so ga na koncertu za pomoč nerazvitim narodom tretjega sveta Live Aid. Določen je tudi že približni datum prenosa: okrog 15. septembra, ko bo Prince nastopal v Minneapolisu. Prince ni privolil, da bi koncert oddajali prej, ker se boji, da bi zahtevnega prenosa ne mogli organizirati v tako kratkem času. Pripravlja: Iztok Jelačin nedelja, ob 14.45 Vročih 10 Lestvica Radia Koper-Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic S privzdignjenim krilom naravnost naprej! Tako ukazuje naša lestvica danes. Časi so vroči in kri počasi ledeni. To je bil drugi verz, zdaj pa naravnost v mlako, ki se imenuje Tržaški zaliv. Štev. tednov na lestvici 4 5 7 3 14 3 11 3 7 Lestvica pretekli teden 3 1 2 5 4 7 6 9 8 1. Steve Rogers Band — Alzati la gonna 2. Ziggy Marley — Tommorow People 3. Michael Jackson — Dirty Diana 4. Ofra Haza — l'm Nin Alu 5. Prince — Alphabet St. 6. Def Leppard — Pour Some Sugar On Me 7. Eddy Grant — Gimme Hope Jo'anna 8. Fat Boys & Chubby Checker — The Twist 9. Pink Floyd — On The Turning Away 10. Iggy Pop — Cold Metat Ta teden so najglasneje regali Števen Rogers Band in seveda Marleye-va Sigismunda. Regi, regi! Tudi Diana a la Michael Jackson je po letošnjem kopanju še vedno umazana, zato pa na izraelski zastavi vedno močneje sije Ofra Haza. Razmere na južnem delu lestvice so že dolgo časa uravnotežene, kar seveda ne pomeni, da ni nevarnosti za preobrat. Po dveh tednih relativnega zatišja vstopa pri zadnjih vratih lggy Pop. Cold Metal, hladna kovina se avgusta odlično prileže, kar vam lahko potrdijo Vevčanci, ki metalnega božanja ne morejo pozabiti že dobro leto. Sicer pa, da se ne bi napačno razumeli. Tesno prilegajočih kovinskih udarcev v Pop izvedbi na severu ne prosimo, temveč se preprosto ponujajo sami in se v skladu s ciklično teorijo popa v določenih obdobjih vračajo in spet zažigajo. Ta teden imajo vročo možnost naslednji kandidati: George Michael z Monkey, Milli Vanilli z Girl You Know lt's True in Cinderella s The Last Mile... X- Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek: ....................................... Naslov:...................................... Glasujem za:........... ................,..........I........................ Moj predlog:...;............................................................ Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. rr Mili današnji televizijski in radijski sporedi □Cj RAI 1 1? ns ^reme in dnevnik iVT* Variete: Portomatto 3-30 Dnevnik H nn ^nevnik - tri minute... 14 is £0,rtomatt° (2. del) _ Film: II grande cielo (pust., ZDA W52, r. Howard Howks, i. Kirk ifi . Douglas, Dewey Martin) 17 is Xariete: Tanti varieta di ricordi 1? .4 Dokument.: Potovanje v naravo '•45 Risanki: Richie Rich, 18.05 L'is- 18 30 pelt0re Gad9et u Film: Terrore sul Mar Nero (dram., ZDA 1943, r. Orson Wel-les in Norman Poster, i. Orson 19 4n y^edes' Dolores Del Rio) 2n nn ^imanah, in vreme 20 so Dnevnik 21 on Dokumentarec: Kvark 22 40 h!ad': Da figlia di Mistral 22 so Dnevnik 23 20 50ncert: Accardo izvaja Mozarta 23 5n P°Dumentarec: Velike razstave Bport: kolesarstvo, svetovno pril OS nenStV0 na 0 1 s Dnevnik - zadnje vesti Nad.: H mulino sul Po (2. del) i w 11.55 13.00 13.30 14.30 14.40 16.50 18.30 18.45 19.30 20.30 22.15 22.30 23.25 23.35 0.20 RAI 2 A RAI 3 Nadaljevanka: II processo a Maria Tarnowska (2. del) Dnevnik - ob trinajstih Nanizanka: Saranno famosi -Buon compleanno Israel Dnevnik Variete: II piacere delTestate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli) Film: Fantomas (pust., Fr. 1965, r. Andre Hunebelle, i. Louis De Funes, Jean Marais) Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Poliziotti alle Hawai Horoskop, vreme, dnevnik, šport Film: Lultima caccia (vestern, ZDA 1955, r. Richard Brooks, i. Robert Taylor, Stewart Granger) Dnevnik - kratke vesti Variete: Aperto per ferie Dnevnik - zadnje vesti Zabavna oddaja: Videocomic -Komiki na tv zaslonu Film: II testamente di Orfeo (dram., Fr. 1960, r. Jean Cocteau, i. Jean Cocteau, Jean Marais, Jean-Pierre Leaud) r 12.00 Aktualno: Magazine 3 13.30 Mlad. odd.: Speciale jeans 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Glasbena oddaja: Simfonični koncert - Brucknerjeva Simfonija št. 3 v d-molu (orkester RAI iz Turina, dir. Kurt Masur) 15.20 Šport: kolesarstvo (prenos iz Saccolonga) 16.00 Šport: off-shofe, evropsko prvenstvo (iz Pooleja) 16.15 Šport: SP v bezbolu, Italija-Špa-nija, (iz Firenc) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokument.: 20 let prej - Drobci 20.00 Inf. oddaja: Se sei saggio ridi 20.30 Nanizanka: Professione pericolo 21.20 Dnevnik - večerne vesti 21.30 Film: Frammenti di paura (krim., VB 1971, r. Richard C. Sarafian, i. David Hemmings) 23.05 Kult. odd.: Una sera, un libro 23.20 Dnevnik - nočne vesti 23.35 Dok.: Ai confini della vita 0.20 Dokum.: 20 let prej - Drobci fP RTV Ljubljana 17.15 17.30 18.40 18.45 19.00 19.11 19.30 19.55 20.05 21.25 22.10 22.25 1.45 TV Koper Video strani Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 27. dela) in nanizanka Tudi takšni se rodijo (pon. 6. dela) Spored za otroke in mlade: Pamet je boljša kot žamet - Kdo preganja črve v.lesu Oddaja za otroke: Vrtec na obisku - Naša galerija Risanka Vreme in TV Okno Dnevnik Vremenska napoved Tv drama: Odkos (r. S. Stefanovič, i. Liljana Krstič, Andreja Maričič, Slavko Simič, 1. del) Dokumentarna oddaja: To je moja prva knjiga - Ivan Kramberger od Negove Dnevnik Poletna moč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (28. del) in Informativna oddaja za tujce, nato nanizanka Nenavadne zgodbe (12. del) Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Atletika: Velika nagrada Kblna (povzetki) 15.00 Kronika in reportaže: Šport spektakel 17.00 Kolesarstvo: svetovno prvenstvo na progi (neposredni prenos iz Ganda) 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: ŠTEVERJAN — Začel se je raziskovalni tabor Brda 88 TRST — Vrsta sestankov in polemik zaradi alg PORDENON — Težke posledice nedeljskega neurja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Košarka: mladinsko evropsko prvenstvo, Italija-Jugoslavija (neposredni prenos iz Srbobrana) 21.30 TVD Vsedanes 22.25 Kronika in reportaže: Šport spektakel (pon.) G _ CANALEi 8-15 Nanizanke: Ai 8.40 Aliče, 9.1 dl vita, 9.30 : del Toro, 10.3i 11 on Per arr>ore 1100 Kvizi: Fantas C est la vier 12 12 m P.io Slalom 13 3n ^aniza»ka: H< 14 Jn Kad': Sentieri l5oo ^DottorK iO-00. Film: Časa Bu (dram., ZDA Richard Mic jN-an.: ll mio č ky, 17.10 L'al roele, 17.40 18.50 Cante i /-vtando 20 30 ^?nizanka: •3° Nanizanki 21.30 II prc 22 3n ?,Uccesso 2-30 Kviz: Passia: 23.15 po11516,1116 Fdm: Le vi (krim., ZD/ Fhil Karlso hard Widma !\I 74 Tl 1 « 1 _ _ ’■» N.rZSl 9 15 Nanizanka 5 Film: S.O.S (kom., ZD Terry Hughes, i. John Ritter, Susan Dey) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 La grande vallata 16.30 Nad.:Piccoledonne 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: II re delle corse (kom., Fr. 1964, r. Gil-les Grangier, i.' Jean Gabin) 22.10 Film: II guartiere dei lilla (dram., Fr. 1957, r. Rene Clair, i. Pierre Brasseur, Henry Vidal) 0.05 Nanizanke: Petrocelli, 1.00 Vegas, 1.55 Adam 12 ^ ITALIA1 8.30 Nam: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle.& McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renetta fra noi 18.00 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Nanizanki: I Robinson, 21.00 Denise 21.30 Film: Ricchi, ricchissi-mi... praticamente in mutande (kom., It. 1982, r. Sergio Martino, i. Renato Pozzetto) 23.50 Nanizanke: Star Trek, 0.50 Ai confini della realta, 1.20 Taxi, 1.50 Giudice dinotte TELEPAPOVA 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere,15.10 Ci-randa de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Che succede al povero Allan? (krim., ZDA 1970, r. Curtis Harrington, i. Julie Harris, Anthony Per-kins) 22.00 Film: I ragazzi sopran-naturali (dram., ZDA 1977, r. Greydon Clark, i. Yvonne De Carlo) 23.30 Nanizanka: Switch 0.30 Film: Una bara per lo sceriffo (vestern, It,-Šp. 1965, r. Mario Caia-no, i. Arthur Kent) ! %- TELEFRIULI 14.30 Nanizanka: Corpo speciale 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 18.15 Nad.: Giallo sera 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: II perduto amore 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: II ritorno del santo ^ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 9.00 Zdravilne rastline; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v tržiškem gledališču: Simf. orkester RTV-Lj; 11.30 Poldnev-niški program: (12.00) Dogodivščine jug. režiserja v povojnem Trstu, (12.40) Satirični minikabaret (pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Primorski pihalni orkestri; 14.30 Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda (17. del); 15.00 Jezik mladih; 16.00 Potujmo!; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel ATa carte; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Filmska glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7:30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos .Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 13.45 Vaš kviz na 25-007; 14.05 Morske sapice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Naj... program; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Turizem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Glasba; 15.00 Spet se te spominjam; 15.55 Popevka; 16.00 Glasba; 16.50 Knjige v izložbi; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.30 Musič Business; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Poletni nočni val. Silovito deževje povzročilo poplave v Gorici in Novi Gorici Koren in Vrtojbica za las nista prestopila bregov Deževje, ki je v soboto ponoči, še bolj pa v nedeljo zajelo tudi naše kraje, je dodobra presušena polja in s tem rešilo vsaj del letine, po drugi strani pa je obilica vode povzročila že spet precejšnjo škodo. V Gorici in Novi Gorici je v nedeljo sredi dopoldneva kazalo, da se bo ponovila ujma iz lanskega oktobra in oktobra 1983. Hudournik Koren je po nekajurnih nalivih grozeče naraščal iz ure v uro, z zaskrbljenostjo so na območju Rožne doline sledili, kako je Vrtojbica začela izpodjedati bregove, medtem ko se je gladina rumeno-rjavkaste vode nevarno dvigovala in je obstajala nevarnost, da bo območje splošne bolnišnice in nižje predele Ulice Vittorio Veneto spet zalilo meter ali več vode. Na srečo so nalivi proti dopoldnevu pojenjali in je neposredna nevarnost, da bi omenjena vodna tokova prestopila bregove, popustila. Ogromna količina padavin — od približno 8.30 v nedeljo, do 8. ure včeraj zjutraj, je na jugozahodnem območju Gorice padlo nad 177 milimetrov dežja — je povzročila precej težav, lokalnih poplav, prekinitve elektrike, rušenja dreves itd. Strele so zanetile nekaj manjših požarov. Kaže, da je neurje najbolj prizadelo prav območje Gorice in Nove Gorice, saj iz drugih predelov pokrajine ni poročil o posebni škodi. Goriški gasilci, ki so v nedeljo zjutraj priskočili na pomoč kolegom iz Pordenona pri odpravljanju posledic uničujočega zračnega vrtinca, so delali do poznih večernih ur. Črpali so vodo iz poplavljenih kleti in drugih prostorov, odstranjevali porušena drevesa in vejevje, gasili požare na električnih napeljavah. Na ožjem območju Gorice so pri- skočili na pomoč v šestindvajsetih primerih, največ zaradi poplavljenih prostorov, opravili pa so nad dvajset pregledov. Najzahtevnejši poseg je bil vsekakor na območju Ulice Vittorio Veneto, v kompleksu splošne bolnišnice in v nekaterih stanovanjih na tem območju. Voda je, čeprav Vrtojbica tokrat ni prestopila bregove, zalila podzemne hodnike in druge prostore bolnišnice ter že spet povzročila precej škode. Ulica Tuscolano, ki pelje do stranskega vhoda bolnišnice in do parkirišča se je spremenila v jezero umazane vode. Podoben je bil položaj v spodnjem delu Ulice Vittorio Veneto, nekako od semaforja do mejnega prehoda Šempeter in še čez, na jugoslovanski strani. Na Ulici Vittorio Veneto je prišlo do manjšega udora. Odtok deževnice je oviralo odpadlo listje, ki se je nabralo v jaških. Voda je preplavila ulice tudi na drugih območjih mesta, tako v Straži-cah, pri podvozu v Ulici Aguileia, trg pred železniško postajo, pod nekaj centimetrov vode je bilo parkirišče pri Rdeči hiši, težave so imeli celo v Ulici Roma. Promet na železnici proti Vidmu in Trstu je bil nekaj časa prekinjen, oziroma močno oviran, zaradi izpada električnega toka. Podobno, ponekod še hujše stanje je bilo tudi na drugi strani meje, zlasti na območju blizu železniške postaje, kjer, kljub hitrim ukrepom, ni bilo mogoče preprečiti občutne škode, o čemer sicer poročamo na drugem mestu. Uvodoma smo zapisali, da je obstajala neposredna nevarnost večjih po- plav zaradi naraslega Koma in Vrtoj-bice. Pri uradu za civilno zaščito so tokrat pravočasno poskrbeli za omejitev posledic, če bi vodna tokova prestopila bregove. Na pomoč je priskočila vojska, ki je tako na območju prehoda v Škabrijelovi ulici, kakor tudi pri splošni bolnišnici v kratkem času postavila zasilne pregrade iz desk in vrečk napolnjenih s peskom, ki naj bi kolikor toliko zadržale, oziroma preusmerile vodo v primeru poplave. Na srečo je neurje pojenjalo, z njim pa nevarnost. Kljub temu da je šele v gradnji, je precejšnjo količino vode zaustavil zadrževalnik pod Panovcem in tako preprečil, da bi poplavni val ponovno povzročil ogromno gmotno škodo v niže ležečih predelih Gorice. Poleg škode zaradi vdora vode je neurje povzročilo tudi dodatno škodo na stanovanjskih objektih. Na trgu Cavour, v hiši, ki je last občine, se je v stanovanju Andrea Blasiga s stropa odlepilo okrog dva kvadratna metra ometa. Le za las ni bilo hujših posledic. Samo nekaj trenutkov pred tem je v posteljici, pod mestom, kjer se je omet utrgal, spala dva meseca stara Valentina, ki jo je oče vzel v naročj6 in s tem rešil pred hujšimi posledicami. Deževje je v goriški okolico povzročilo v glavnem le nekaj težav v pr°' metu. Tako v Brdih, kjer so hudourniki nanesli na ceste precej zemlje in kamenja. V dolini Soče in Bače so zabeležili nekaj zemeljskih usadov. Vremenska ujma je najbolj prizadela območje Gorice in Nove Gorice, popoldne pa se je zvedrilo. V Gradišču in Jasihu so lahko nemoteno izvedli napovedani program konjskih dirk in pa cesarskega praznika. V Novi Gorici je voda zalila trideset večjih javnih objektov V nedeljo kmalu po osmi uri je obilno deževje spet začelo poplavljati posamezne ulice, poslovne zgradbe raznih podjetij in organizacij, kleti in stanovanja v Novi Gorici, Solkanu in Šempetru. Bilo je kratkotrajno, vendar močno deževje, saj je po podatkih Hidrometeorološke službe v Novi Gorici v šestih urah padlo 187 litrov vode na kvadratni meter površine. Prizede-tih je bilo okrog 30 poslovnih in drugih večjih poslopij, ali prostorov delovnih in drugih organizacij. Tako je voda ponovno zalila tudi občinsko poslopje v Novi Gorici, zgradbo družbenopolitičnih organizacij, Pokrajinski arhiv, trgovsko hišo, pa prodajni salon Mebla ter tudi samo tovarno Meblo v Kromberku. V Šempetru je voda po- Ullce pri novogoriški postaji so se spremenile v reke (foto Visintin) plavila cestišče na mejnem prehodu, nekatere prostore v bolnišnici, pa Industrijo Iskra. V šempetrskem zdravstvenem domu so bile poškodovane potrebščine, ki so jih shranili v podstrešnih prostorih, a kaj ko je puščala streha. Včeraj zjutraj so začeli razkuževati stanovanja in druge prostore, ki so bili poplavljeni, in ocenjevati nastalo škodo. Občinski izvršni svet se je sestal na izredno sejo, na kateri so sodelovali tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. O poplavah in njihovih posledicah je poročal podpredsednik Izvršnega sveta in poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, Jure Mlinar. Opozoril je tudi na ogorčenje in vznemirjenost občanov, ker je škoda delno tudi posledica malomarnosti in premajhne odgovornosti organizacij, ki upravljajo kanalizacijo oziroma sistem za odtok vode. Tako so bili nekateri jaški v nedeljo zamašeni, cevi pa polne listja in drugih odpadkov. Poplavilo je tudi stanovanja v podstrešjih, čeprav so bile strehe posameznih stanovanjskih blokov šele nedavno obnovljene. Podrobneje o teh malomarnostih na seji Občinskega izvršnega sveta niso govorili. Pač pa je predsednik Občinske konference Socialistične zveze Karlo Pavletič dejal, da bi morali strokovnjaki končno pomiriti ljudi in jim povedati, kdaj bo v Novi Gorici slednjič odpravljena nevarnost poplav. Sicer so na seji občinskega izvršnega sveta ugotovili, da prihaja do zamud in zastojev, tako pri izdelavi dokumentacije, kot tudi pri gradnji vodnih zadrževalnikov in drugih objektov za preprečevanje poplav. Študija o odvajanju voda v Novi Gorici, ki bi morala biti izdelana do konca preteklega junija, še ni pripravljena, češ da je zamuda nastala zaradi letnih dopustov. Razmeroma ugodno poteka le gradnja zadrževalnika Pikolut ob robu Nove Gorice, ki bo zadrževala 300 tisoč kubičnih metrov vode. Ta slednja se torej v prihodnje ne bo več izlivala v potok Koren, ki tako ne bo več poplavljal dela Nove Gorice v smeri proti železniški postaji in tudi ne ulic in hiš v Gorici. Na seji so poudarjali, da morajo obrambo proti poplavam vzporejati in razvijati skupaj v Novi Gorici in Gorici. Ob tem so z zadovoljstvom poudarili, da potok Vrtojbica, ki so ga na jugoslovanski strani v Šempetru že regulirali, v nedeljo ni poplavljal. Ta potok naj bi čimprej regulirali tudi v njegovi strugi v Gorici. Predsednik Občinske skupščine Albert Bevčič je na včerajšnji seji povedal, da bo v prihodnjih dneh ob obisku pri goriškem županu Antoniu Sca-ranu, z njim obravnaval tudi ukrepe proti poplavam v Novi Gorici in Gorici- MARJAN DROBEŽ včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 14. do 20. avgusta 1988 OKLICI: karabinjer Paolo Di Vora in sobarica Giuliana Sorze, karabinjer Gae-tano Massa in gospodinja Antonella Zol-lia-Rojc, gostinec Massimo Mamolo in sobarica Michela Zorzi. POROKE: skladiščnik Massimo Palaz-zo in gospodinja Concetta Longo, industrijski izvedenec Valter Skočir in trgovska pomočnica Susanna Feliciello, inženir Massimo Marini in uradnica Luigina Leonarduzzi. izleti V soboto ponoči med Doblarjem in Podselom Pet mladih iz Kanala umrlo v nesreči Društvo slovenskih upokojencev priredi 28. avgusta avtobusni izlet na Pokljuko in na Bled. Prijave ha sedežu društva danes, 23. t. m., od 10. do 12. ure m pri poverjenikih. Društvo upokojencev nadalje obvešča, da je še nekaj prostih mest za 5-dnev-ni avtobusni izlet na Dunaj, ki bo H- °k' tobra. Prijave še v četrtek, 25. t. m., °. 10. do 12. ure na sedežu in pri poverjenikih. kino Gorica GRAD 21.00 »La terrazza«. R. E. Scola. Njihov avto je s ceste zaneslo v Sočo Za pet mladih ljudi iz Kanala, oziroma iz Gorenje vasi pri Kanalu, je bila pretekla sobota zadnji dan njihovega življenja. Proti večeru so v gostilni Ušnik, ob regionalni cesti med Tolminom in Kanalom, začeli proslavljati rojstvo otroka lastnika in voznika avtomobila, Igorja Gabrščka, 22-letnega elektrotehnika iz Kanala. Ko so se okrog 23. ure peljali proti domu, je na mokri in spolzki cesti v kraju, imenovanem Turški križ, nekako na meji med tolminsko in novogoriško občino, prišlo do nesreče. Voznik je morda zaradi prevelike hitrosti začel zavirati, toda bilo je prepozno. Vozilo je zaneslo s cestišča in je padlo dvajset metrov globoko v strugo Soče. O nesreči menda ni očividcev in prič, ker običajno ob tej uri po Soški dolini ni več gostega prometa. Ker udeležencev slavja ob rojstvu otroka v nedeljo dopoldne ni bilo domov, so se začela poizvedovanja. Tako so svojci kaj kmalu posumili na najhujše. Poleg že omenjenega Igorja Gabrščka, voznika avtomobila vrste škoda, so bili v avtomobilu še 17-letni Erik Ipavec, 16-letna Klavdija Šuligoj, 17-letni Ante Jerončič, vsi iz Kanala, ter 21-Ietni Klavdij Velišček iz Gorenje vasi pri Kanalu. Torej vsi mladi ljudje, ki so še študirali ali pa so se komaj zaposlili. Slutnje, da gre za tragedijo, so se začele potrjevati, potem ko so v nedeljo ob prvih poizvedbah in pregledu ceste ter brežin Soče ugotovili sledove zaviranja avtomobila. Ob reki pa so našli tudi registrsko tabli- co vozila. Prizorišče si je ogledal tudi predsednik Temeljnega sodišča v Novi Gorici, v svojstvu preiskovalnega sodnika, Boris Kovšca. Včeraj zjutraj, okrog osme ure, je skupina desetih potapljačev iz Nove Gorice začela iskati v strugi. Pri iskanju so sodelovali tudi gasilci iz Kanala. Močno jih je ovirala motna in deroča voda, saj je tudi v Soški dolini v nedeljo močno deževalo in je reka močno narasla. Avtomobil oziroma to, kar je od avtomobila ostalo, so našli v strugi, približno en Sedež KD Paglavec v Podgori je, kot kaže, dokaj vabljiv objekt za razne nepridiprave. Lani jeseni so vandali, ki so se tudi dovolj čitljivo podpisali, povzročili veliko gmotno škodo, te dni pa so prostor obiskali, po vsej verjetnosti tatovi. Člamni KD Andrej Paglavec, ki upravljajo in uporabljajo objekt, so vbili v nedeljo zjutraj neprijetno presenečeni in skoraj niso mogli verjeti, da so v prostore že spet vdrli neznanci. Na hrbtni strani poslopja, tisti proti nasipu železnice, so razbili šipo na oknu ter se spravili v notranjost. Kot kaže, so odšli praznih rok, saj na sedežu društva denarja in drugih dragocenosti ni. Zlikovec ali zli- kilometer niže od kraja, kjer se je zgodila nesreča. Avtomobil so iz struge začeli dvigati nekaj po 13. uri s pomočjo posebnega žerjava podjetja Salonit Anhovo. Takrat so tudi zaprli za ves promet odsek magistralne ceste med Podselom in Doblarji. Dviganje avtomobila so zaključili ob 15.45 in takrat so cesto ponovno tudi odprli za promet. Avtomobil se je med prevračanjem v strugi spremenil v stisnjeno, blatno in brezoblično gmoto. Vozilo so odpeljali v Kanal v prostore gasilskega društva, kjer so ga razrezali kovci so odšli skozi stranska vrata, ki so ostala priprta. Nenajavljen obisk, ki je bil po vsej verjetnosti v noči od petka na soboto, ali med soboto in nedeljo, je odkril predsednik rajonskega sveta, Edi Maligoj v nedeljo dopoldne. Vlomilci so naredili nekaj škode na oknu in vratih. Zadevo so člani KD prijavili karabinjerjem, ki se ukvarjajo tudi z lanskim vandalskim izpadom. Po lanskem napadu so sedež KD Andrej Paglavec ogradili, prav z namenom, da bi se izgonih takim in podobnim neljubim dogodkom, s strani občinske uprave pa je prišla obljuba, da bodo kraj tudi primerno osvetlili, kar pa se do zdaj še ni zgodilo. oziroma odprli, da bi ugotovili, ali so v njem vsi ali le nekateri od ponesrečencev. V tako zmaličenem avtomobilu so našli trupla vseh petih potnikov. Bila so žal tako vkleščena, da niso mogla izpasti, pa čeprav je avtomobil premetavalo v strugi okrog 800 metrov. Ta tragedija, ena od najbolj bolečih ob Soči, je v Kanalu in Gorenji vasi, od koder so bili mladi doma, povzročila globoko bolečino, sočustvovanje in vsesplošno žalost. M. D. Umrla je v stanovanju Žal ne mine dan, da bi ne poročali o neveselem dogodku ali smrtni nesreči. Včeraj je v stanovanju v Ul. Torriani 27/c umrla 41-letna Aida Okroglič. Ko se je mož pokojne vrnil iz bolnišnice domov - tja se je namreč zatekel zaradi lažjih odrgnin, ki jih je zadobil v prometni nesreči -, mu ni uspelo odkleniti vhodnih vrat, ker so bila ta zaprta z notranje strani. Kljub zvonjenju mu ni uspelo priklicati ženo, zato je zaskrbljen poklical na pomoč gasilce. Ti so nemudoma prihiteli in s posebnim orodjem odprli vrata. V stanovanju je bila Okrogličeva mrtva. Ob koncu tedna Tatovi so obiskali sedež KD Andrej Paglavec v Podgori CORSO 18.00-22.00 »Stregata dalla luna«-VERDI Zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Attrazi-one fatale«. Prepovedan mladini p° 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Ouella erotica * mia moglie a Bangkok«. Prepoveda mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 19.30 »Sila moči«, ob 20.30 Pulj P° Pulju '88 »Pozabljeni«. DESKLE 19.30 »Ponoreli vlak«. DEŽURNA LEKARNA V GORIČI , D'Udine - Trg San Francesco 4 - t ' 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg republike 26 -72341. __________pogrebi____________ Danes v Gorici ob 9.30 Zorko iz mrliške veže glavnega pokopali^ ^ cerkev in na pokopališče v Pevmi, ne uri Lucia Tarnieri por. Toros iz gja n3 bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in glavno pokopališče. 1978 1988 Bruno Deset let je, odkar si nepričakov odšel od nas. Z ljubeznijo se te sp° njamo Nela, Maša, Magd3' Danjel in peter Štandrež, 23. avgusta 1988 Suša močno prizadela kmetijstvo na Tržaškem Namakalna naprava na delu med trtami iivP° ^olraina su*a Je tudi v naših kra-L. Povzročila veliko škodo. Za vso de-k° furIani j o-Julijsko krajino so stro-Uan? • *. na kmetijskem odborništvu HOtoviij^ (ja se skupna vrednost nasta-i, “"Ode suka na višini kakih 130 miii-nj.oru draškega športneg lirm ^?90.voru s predsednikom in osta za lot - ^ vocistva smo izvedeli, da s sebtvL0Sni° sezono ne zastavljajo po ciljev. Samo prvenstvo bo na mreč pokazalo, kolikšne so možnosti Kraševcev. Zna se tudi zgoditi, kot se je to pripetilo že lani, da se bo Mladost celo potegovala za napredovanje. V tem trenutku pa je za društvo najpomembneje, da premosti kadrovske težave, zaradi katerih je bil celo dvomljiv obstoj članske ekipe. Drugo vprašanje, ki že nekaj let pesti doberdobske nogometne delavce, zadeva vključitev enajsterice v tržaško prvenstveno skupino. Želja vseh - to so večkrat izrekli tudi nogomet- ni federaciji — pa je, da bi ekipa nastopala v goriški skupini. S tem bi se obnovila tradicionalna srečanja s So-vodnjami, istočasno pa bi si Kraševci na gostovanjih zagotovili večje število navijačev, ki se sistematsko odrekajo potovanjem na Tržaško. Kar zadeva igralce, naj povemo, da novosti ni veliko. Tri so namreč novi igralci, ki bodo okrepili kraško vrsto. To so branilca Mauro Regolin (Fossa-lon) in Sandro Kobal (Sistiana) ter vezni igralec Ivan Legiša (Sistiana). Za domačo ekipo pa bo tudi letos igral Hilarij Kobal, za katerega se je zanimala štandreška Juventina. Po hujši poškodbi ter po opravljeni vojaški obveznosti bo vrata Mladosti ponovno branil Dario Zanier, dosedanji vratar Sandi Gergolet pa bo prestopil k So-vodnjam. Lanskoletnega trenerja Peršoljo je nasledil Dušan Uranič, ki je v Doberdobu dobro poznan, saj je že pred leti vodil člansko postavo, kasneje pa mladince. (pr) IGRALCI MLADOSTI V SEZONI 1988-89 VRATARJA: Dario Zanier in Angelo Bruni. BRANILCI: Mauro Regolin, Sandro Kobal, Fulvio Devetak, Dimitrij Lakovič, Dario Frandolič, Danjel Lakovič, Zdravko Černič. VEZNI IGRALCI: Ivan Legiša. Edi Kobal, Adrijano Lavrenčič, Dario Gergolet, Edi Gergolet. NAPADALCI: Hilarij Kobal, Mas-similiano Argentin, Karlo Ferfolja, David Argentin. TRENER: Dušan Uranič. Atletika: prvenstvo Slovenije ^ Prijon (AK Gorica) 220 cm v skoku v višino slJ^STOJNA — Nadaljevanje atlet-ni prvenstva Slovenije v Postojni sPl ^r'nes'° bistvenega izboljašnja snega nivoja tekmovanja. Izjema 17 , vendarle prišla po zaslugi komaj Ig j nega Mihe Prijona (AK Gorica), nov V višino skočil kar 220 cm, kar je (Jincrekord Jugoslavije za mlajše mla-(Vp,e'. Omeniti gre tudi Hudorunika 2an eaje). ki je zmagal na 300 m čez atlet 6 s časom 8'58"07' Več boljših na i°V se zaradi neprimernega termi-Ve i1 različno usmerjenih priprav pr-stva ni udeležilo, (kb) Včeraj objavili spored *(0šarkarske B-l lige son^ — Včeraj so v Rimu objavili n8“red košarkarske B-l lige, v kateri topa tudi tržaški Stefanel. te ryenstvo se bo pričelo 2. oktobra, la iQorni dei Pa se bo končal 30. apri-y89. Datumi »play-off«: 7., 10., 14., in 28. maja 1989. k kolu bo tržaški Stefanel igral V dom, a Proti moštvu iz Campobassa. ohvestilo i ŠPORTNI ODSEK obveš?ANICA Z VRHA , ,a'_ da se je začelo vpisovanje t, ' teniški turnir, ki ga bodo od 29. Ku,.' dalje organizirali na igrišču Sov,Ul!no ‘ športnega središča. Vpi-(tpi sprejemata Ladi Devetak "■ii2,j?i,0‘"2!Brs.cor'f l“2380' Stari boljši od mladih V okviru športnega praznika ŠD Primorje je bilo v nedeljo na Proseku tudi nogometno srečanje, v katerem so »Stari« premagali »Mlade« s 3:1. Za starejše nogometaše so bili uspešni P. Bukavec, S. Pertot in O. Rustja, za mlajše pa je bil strelec I. Ferfolja. Na slikah: trenutek pred tekmo (zgoraj) in igralci obeh ekip (spodaj). ' v'. - '* • :*v . N*.: m v *. ’ * ' Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Joj, teh Spancev, ko se lotijo pripovedovanja, ne ustaviš več. So mladi, zagnani, navdušeni. Ves svet imajo v sebi, vse življenje imajo pred seboj. Kako različni so od ostalih alpinistov, ki so večkrat molčeči, vase zaprti in razmišljajoči. Njihovo veselje in odprtost zvenita tu skoraj kot krivda. In prav gotovo mislijo tisto, kar govorijo. In tudi to ni malenkost. S težavo pridem do besede. Zanima me, kaj počenjajo, od kdaj so tu, kakšne namene imajo, saj vsi vemo, da naskakujejo nekak svetovni rekord, in še drugo. Z veseljem mi odgovarjajo. V Ka-rakorum so se odpravili z dvema ciljema: osvojitev Broad Peaka in spust z zmajem z njegovega vrha, kar bi bil novi svetovni rekord, poleg tega pa so se že spustili z višine sedem tisoč metrov s Čogolise, ki kraljuje na dnu našega ledenika. Broad Peak so že osvojili, sedaj pa jih čaka tisto najtežje: rekord. Generalko so že opravili s Čogolise, ki je dobro uspela, sedaj pa so vsi zagnani v ta veliki cilj. Zakaj rekord? Rekord! Še nihče na svetu se ni spustil z zmajem s take višine. Bili bi prvi! In ta strast jih je prignala v Karakorum. Biti prvi. Toda, biti tudi več od drugih? Zakaj jih tako zanima rekord? Kaj prinaša rekord? Slavo? Denar?. Intervjuje po televiziji? Upanje na boljše delovno mesto? Banalnost. To gotovo ne. Vendar pa lahko slava tudi pri tem pomaga, toda ne verjamem, da jih to sedaj zanima. Preveč so mladi in navdušeni. Rekord! Vadiš, treniraš, se navajaš na odpoved, tvegaš, nato pa ga morda dosežeš. In potem? Nekdo bo tvoj rekord popravil, tebe bodo pozabili, morda ti bo ostal lep spomin na tiste čase in konec. In vseeno se pehajo za rekorde. Toda, kaj bi jaz, če bi mi bilo omogočeno, ne tega poskušal? In če bi ga naključno dosegel, že vem, kako bi ga nato obrazložil z najbolj vzvišenimi in poduhovljenimi pridevniki. Dosegel sem ga, ker..., zanimalo me je le, da sam sebi nekaj dokažem..., bistvo je v iskanju estetske lepote... Tako bi vrtel besede in bi ne bil iskren. Kaj pa Španci? Na vprašanje »zakaj rekord«, mi odgovorijo: »Postali bomo slavni, predvsem pa nam bodo še v bodoče finansirali druge podobne podvige!« Slava in denar. Poduhovljenost in lepota. Lepše je to zadnje, bolj iskreno pa tisto prvo, banalno: slava in denar. Pha! Hermann Hesse Po odhodu Špancev sem spet popolnoma zbit. Trdno se odločim, da bom cel popoldan spal, da nadoknadim energije, ki sem jih porabil prejšnjega dne na hribu. Vse je pri- pravljeno za očiščevalno spanje. Rado in Bogdan se odpravita v jedilnico tarokirat, tako da bo v šotoru tudi dovolj prostora, Matevž pa bere Igro steklenih biserov Hermana Hesseja. To knjigo sem vzel jaz od doma, ker je pač edina Hesseje-va, ki je še nisem prebral. Obdobje Hesseja sem imel pred osmimi ali devetimi leti, ko sem naravnost »požiral« njegove knjige. Bile so lepe, učinkovite in očarljive. Kar prijele so te. Počasi pa mi je nato Hesse postajal ozek. Zdelo se mi je, da se njegovi miselni argumenti stalno ponavljajo, pa tudi njegovi na zunaj tako bleščeči nauki so mi začeli postajati neživljenjski. Takrat nisem vedel, čemu sem moral to pripisati: svoji osebni rasti ali pa prenasičenosti hessejevskega duha, ki je takrat preveval vse moje branje in miselnost. Tik pred odhodom na goro... Na srečo sem nato Hesseja počasi pozabil, spomnil pa sem se nanj, ko sem pripravljal svojo opremo za odpravo, med katero spadajo tudi knjige. Dolgo sem kolebal, kaj bi vzel s seboj, končna odločitev pa je padla na to dolgo knjigo, s katero sem nameraval dokončno zaključiti s tem avtorjem, še več, dokončno zaključiti z naivno mladostniško mentaliteto, ki jo lahko pitaš z bleščečimi frazami in nauki, ki pa so, ko jih preseliš na realna tla, tako plitvi in sanjavi, da si z njimi ne moreš pomagati v resničnem življenju. Ostane ti le okus po nečem, kar je za vedno odšlo, ali pa ni niti nikoli obstajalo. Sedaj sem knjigo posodil Matevžu, ki jo z užitkom bere, jaz pa se občasno posvečam Škarjevemu Everestu, in pri tem branju se mi nič ne mudi: nihče je ne čaka, da jo bo prebral, ni vrste za to knjigo. Kako čudno! Sem na odpravi s samimi alpinisti, pa nihče noče brati alpinističnih knjig. Zato pa se želijo zasanjati v Hessejeve bisere, v Pas-ternakove snežne stepe, v Flisarjeve potopise. Pravzaprav je logično. Če plezaš cel dan in temu posvečaš, tudi mentalno, celotno obdobje odprave, je logično, da se ne boš odpočil z branjem o... plezanju. Prej o stepah, biserih in bleščečih sanjah. 1 IP* 1 :V: . ppjr i * - • Pogledi, popis dejavnosti in dnjštev -»j j 1 MM- 1111111 ■RUPEL ■lil ■ 41 Združ ^em ^asu j® namreč prišlo do osnovne reorganizacije v stv,enja V smisN da so se najprej v statutu in potem tudi Pokra'11108^ izoblikovali Teritorialni odbori za tri obmejne teri*nJln.e'.bie slučajno je najprej in najbolj otipljivo zaživel ker srn11* °c^or v Gorici. Pravim ne slučajno zaradi tega, Za Trž C-ina Goriškem potrebovali tako strukturo in ker je izasko že odgovarjal deželni Izvršni odbor. splošnih^ .^SŠDI za Goriško je postal usklajevalec Predst n srnernic na področju telesne kulture, postal je tudi kovniuiVni^ka ustanova v odnosu do drugih krovnih stro-rišken Us*:anov in v odnosu do sorodnih struktur z novogo-PrerNt= P^bročja. Tu naj zabeležim, da so odnosi s CONI na jerno teVn^^ ravni dobri in redni. Premalo pa se poslužu- Še jT-/-J v --------------- ------— r ^v* hioč e vsedržavne ustanove za nasvete in strokovno po- P°stal n?tbolj značilno pa je, da je v zadnjih letih TO ProslavP°budnik in tudi izvajalec osrednjih prireditev ter P°sam razbčnih obletnic, ki presegajo okolje in pomen letje . ®Znib društev. Tako smemo trditi, da je zadnje pet-shov K.a.cdno in drugačno tudi zaradi te novosti. Brez za-bruštev iv ^ PriPravil TO in pomoči odbornikov različnih k°ies bi ne prišlo do beleženja 90-letnice organiziranega Soške rStva' bo proslave stoletnice Goriškega Sokola, do e9ate, do zaključnega turnirja obmejnega rekreacij- skega nogometa, do ponovnega razvitja sokolskega prapora, do svečanosti ob premestitvi spomenika ZSŠDI, do ponovne razširitve Kolesarjenja prijateljstva skozi slovenske vasi, do rojstva in razvoja ter do osamosvojitve zaključnih osnovnošolskih tekmovanj, do ohranitve množičnega obmejnega pohoda v Števerjanu in še bi lahko našteval. Na Tržaškem se je vršil leta 1985 pod pokroviteljstvom Združenja in v izvedbi Sirene ter Adrie triatlon z mednarodno udeležbo. Tekmovanje je obsegalo 8 km teka, 600 m plavanja in 60 km kolesarjenja. Jasno je, da obstajajo tudi hibe in nezadovoljstvo. Gre predvsem za nezmožnost TO, da bi zadostil vsem željam in potrebam posameznih društev, ki marsikateri težavi sama niso kos. Gre za fiskalne zadeve, za odprta vprašanja varnosti igrišč — problem, ki se je v zadnjih dveh letih zelo zaostril, gre za zadolženosti zaradi pomanjkanja sredstev. A spet so društva našla v TO poleg upravnih uslug tudi mentorstvo za propagando, za raziskavo, za arhivske zadeve in podobno. V katero drugačnost se TO ZSŠDI usmerja v naslednjih letih? Verjetno se bo po nekajletnem naletu nekoliko umiril v prirejanju večjih prireditev in bo še bolj zavzeto sledil življenju društev, utrditvi in izboljšanju kakovosti nekaterih panog ter preusmeritvi zanimanja naše telesne kulture k odraslim in ženskam, kajti v teh dveh okoljih obstajajo še velike rezerve, medtem ko se pojavljajo težave pri mlajših fantovskih generacijah, ki se zaradi demografskega padca redčijo. Naloga TO bo vsekakor nadaljevanje stikov in podpora vsem novim pobudam, ki bodo povezovale mladino z obeh strani meje, a to pravzaprav ni drugačnost temveč stalnica. Nekaj več pozornosti bo treba posvetiti tudi strokovni rasti odbornikov in vaditeljev nekaterih panog. Končno bo tudi potrebno najti načine povezovanja in zain-teresiranja strokovnih kadrov, ki so se oblikovali v zadnjem petletju. Gre za kadre z izobrazbo visokih šol za telesno vzgojo, ki predstavljajo resnično drugačnost glede na sedemdeseta leta. Zdaj je takih ljudi okrog petnajst, v prejšnjem desetletju sva bila v dveh. Na Tržaškem so dokončno in uspešno osnovali Teritorialni odbor pred dvema sezonama. Odtlej je čutiti njegovo prisotnost, kar je nedvomno pozitivno vplivalo na odnose in na ravnotežja znotraj telesno kulturnega gibanja. Društva so pogosto izražala željo po večji povezanosti in večji prisotnosti članov osrednjega vodstva v nekaterih trenutkih društvenega življenja. Isto je veljalo tudi za društva iz goriške pokrajine. Temu smo, menim, odpomogli in. lahko ocenimo, da je prišlo do zaželene spremembe. Vtis imam, da se sedaj dogaja nasprotno, da namreč društva včasih nimajo posluha za pobude, smernice in manifestacije osrednjih odborov. Prepričan sem, da v veliki večini primerov ne gre za odpor ali površnost. Čisto enostavno ni mogoče ustreči vsem dolžnostim, ki si jih nalagamo. V nekaterih primerih bi pa le lahko prišlo do boljšega usklajevanja. Še ena nerodnost se dogaja, ki povzroča težave in slabe občutke. Vodstva posameznih društev ne smatrajo, da je ZSŠDI imelo svojega predstavnika na občnem zboru, na nagrajevanju, na otvoritvi, na obletnici, če ni bil to predsednik izvršnega ali teritorialnega odbora. Ti pa so samo trije in nihče ni profesionalec. Kaj lahko zabeležim kot spremembo tega desetletja, ki bi zadevala Izvršni odbor ZSSDI. Mislim, da je najznačilnejše v primerjavi s prejšnjim obdobjem to, da vlada stabilnost. Nedvomno je napredek, če se je kljub občasnim potrebnim razčiščevanjem in različnim pogledom oblikovalo ravnotežje med različnimi ozemeljskimi komponentami, med različnimi pristopi k delu in uresničevanju sklepov in med različnimi izkušnjami in znanjem, ki opredeljujejo posameznike v Izvršnem odboru. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 23. avgusta 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch ■H ZTT Trst Član italijan*« veze časopjanin založnikov V katastrofalnem potresu, ki je v nedeljo zjutraj prizadel področje pod Himalajo Najmanj tisoč mrtvih in velikanska škoda na ozemlju Nepala in indijske države Bihar NEW DELHI V katastrofalnem potresu, ki je v nedeljo zgodaj zjutraj prizadel vzhodni podhimalajski pas južne Azije, je umrlo najmanj tisoč ljudi, več deset tisoč pa jih je bilo ranjenih. Največ mrtvih so doslej pod ruševinami našli v srednjem ter vzhodnem Nepalu in v indijski državi Bihar, kjer je bil epicenter potresa, ki je dosegel jakost 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici. Najmočnejši je bil prvi sunek, ki je trajal deset sekund, še kako uro pa so temu sledili sunki manjše moči. Nedeljski potres je prizadel široko področje, na katerem živi približno sto milijonov prebivalcev. Tresenje zemlje pa so čutili tudi na obalah Bengalskega zaliva in v New Delhiju (4000 oziroma 5500 km od epicentra potresa). Poleg mrtvih in ranjenih je potres povzročil tudi ogromno gmotno škodo. Na tisoče hiš je porušenih, uničene so ceste, porušeni mostovi, prekinjene električne in telefonske linije. Ob vsem tem pa je to področje letos zajelo izredno močno monsunsko deževje, zaradi katerega je prišlo tudi do poplav. Po letu 1934, ko je v Nepalu in Bi-haru umrlo skupaj skoraj 14 tisoč ljudi, je to v tem stoletju najmočnejši potres, ki je prizadel to področje. Toda bilanca potresa še zdaleč ni dokončna. Ker je najbolj prizadeto pretežno planinsko področje s stotinami vasi, do katerih je zdaj prekinjen že tako težak dostop po slabih cestah, se bojijo, da bo mrtvih mnogo več, kot pa bi se to dalo sklepati po prvih še neuradnih podatkih. Na sliki: Podobne posnetke kot v nepalskem mestu Braktapur bi lahko posneli na celotnem prizadetem področju. Na slikah sta dve skupini prebivalcev Braktapurja, ki so takoj po končanem tresenju tal organizirali reševalne ekipe, ki naj bi pod ruševinami iskale morebitne preživele. (AP) Tragičen epilog otroške igre SIRAKUZE Otroška igra se je, žal, še enkrat končala s smrtjo. Sedemletni Gaetano Calafiore se je kot vsak dan oddaljil od doma in se šel igrat na ulico. Njegovo pozornost pa je včeraj pritegnil zapuščen avtomobil, ki ga je nekdo parkiral v stranski ulici. Vrata avtomobila so bila priprta, zato je fantič smuknil vanj, vendar je v otroški nepremišljenosti vrata zaprl od znotraj. Avto, ki je bil parkiran pod pe' kočim soncem, se je počasi spremenil v pravo peč. Fantiču je začelo zmanjkovati zraka, vsak trud, da bi odprl vrata ali vsaj okna, pa je bil zaman. Zaradi hude vročine in pomanjkanja kisika se je zadušil. Usoda je hotela, da skoraj ves popoldan ni šel nihče mimo avtomobila, tako da se je tragedija odigrala, ne da bi kdo opazil umirajočega otroka. Starši so Gaetana začeli iskati šele pod noč, ko so končno pogledali v notranjost vozila, pa je bilo za fantiča že prepozno. Vrste in blagovni primanjkljaj stalnica v sovjetski družbi MOSKVA — »Česa vsega pri nas že ni primanjkovalo in ne primanjkuje! Pehali smo se za nogavicami, rjuhami, plastičnimi vrečkami, kavbojkami, vžigalicami, zobno pasto, preprogami, sodo, sukancem, žeblji... Zdaj so nenadoma izginili likalniki, kasete, sladkor, zadrge, parfumi, bižuterija... Vztrajno primanjkuje mesnih in mlečnih pridelkov, obutve, ki bi jo sploh lahko nosili, dobrih tkanin in pohištva. In koliko je še artiklov, ki jih najdemo drugje, pa se sploh ne zamislimo, da kaj takšnega obstaja?« S temi besedami začenja velik intervju o »Deficitu in cenah« dnevnik Moskovskaja Pravda. Tednik Nedelja priobčuje celostransko naslovno sliko, ki ne potrebuje dodatnega velikega naslova: »Očered« (Vrsta). Odkar je sam Mihail Gorbačov na zadnjem partijskem plenumu zgražajoče govoril o neskončnih vrstah v trgovinah in uradih in na železniških postajah in sploh povsod, odtlej ves sovjetski tisk s pravšnjo naslado obdeluje to problematiko. Se pred časom pa je bila to nekakšna prepovedana tema, tuji dopisnik pa, ki se je prveč ubadal z njo, je kaj hitro dobil vzdevek »antisovjetcika«. Včeraj je sovjetski tisk objavil resolucijo ministrskega sveta o »Ukrepih za povečanje proizvodnje in hitrejši zapolnitvi trga z blagom široke porabe«. Vlada priznava, da ponudba še daleč zaostaja za potrebami prebivalstva, saj primanjkuje oblačil, obutve, gospodinjske opreme, otroških artiklov, pa po-trebščin za starejše ljudi, kakovost tega, kar pa se ponuja, ne ustreza minimalnim normam. Sovjetska vlada naroča svojim ministrstvom, naj nujno izredno ukrepajo. Da, deficit in vrste - to je zares že zdavnaj tudi hud politični problem. Kajti: kdo naj prepriča sovjetske ljudi, da bodo bolje živeli, če bodo več in bolje delali, ko pa tudi zp tisoče rubljev ne morejo priti do nujno potrebnih reči. Časopisje že množično priobčuje odgovore delavcev, ki mirno pravijo, da se jim pač ne splača pehati se, saj tisto najnujnejše za vsakdanje življenje dobijo tudi z dvesto rublji plače. Kremeljsko vodstvo uvaja širokopotezne politične reforme, v katere naj bi pritegnilo široke ljudske množice. Proti politizaciji temeljnih socialnih in gospodarskih vprašanj pa nastopajo ugledni ekonomisti. Tako Gab-ril Popov v reviji Ogonjok energično svari pred nevarnostjo - celo za samega Gorbačova in njegovo ekipo - da bi lahko propadla vsa politična reforma, če ne bi bila in ne bo hkrati, ali celo poprej, podkrepljena z gospodarsko. »Ljudstvo je treba najprej nahraniti in obleči, priučiti ga samostojnosti v gospodarjenju in šele potem pristopit)- s čer nujnim spremembam v nadstavbi, v političnem sist mu-“ . inie Očitno je nekaj tega spoznanja tudi na dnu včerajsn/, resolucije sovjetske vlade. Z visoko donečimi milijardni vrednostmi obljublja Moskva svojim kupcem že do le 1990 izdatno izbiro temeljnih potrebščin, pri čemer zave'L. je tudi obrambno ministrstvo, da mora prispevati svoj d lež k modernizaciji lahke industrije. Dokument podroD našteva milijone parov čevljev, ki naj bi jih čez y norme naredili do leta 1990, pa hlače, plašče, srajce območjih s prostimi delovnimi močmi - takole Pos^yne vendarle priznavajo tudi dejstvo, da marsikje v Sl manjka ljudi brez dela ali brezposelnih - bodo z izredni ^ ukrepi »naseljevali« podružnice podjetij lahke industrije, ta namen pa izpraznjevali administrativne stavbe ter P stavljali montažne hale za proizvodnjo. -e Ves program temelji na izrednem povečevanju doma proizvodnje. Pač pa ministrski svet naroča svojim reS. 0 jem, da naj na Zahodu nujno nakupijo potrebno stJ?! :0 opremo za izvedbo tega programa. Nove čase obljubil ^ tudi avtomobilistom, saj naj bi ukinili vse omejitve izdelavo rezervnih delov, gum in za odpiranje servis delavnic. č. »Kako pristopiti k političnim reformam v pogojin v nega deficita blaga?« sprašuje kremeljsko vodstvo Popov. »Kako naj ljudstvo, ki po ure in ure stoji v vrst -izkorišča svoje politične pravice? Kako sploh iti v polih reforme, ko pa birokracija drži v svojih rokah vse darske vzvode in je v stanju, da zaduši vsako novo ob organizacije dela, vsako kooperativo?« Popov, net—, ;e profesor moskovske univerze, naravnost pravi: »Razbi j sa- treba aparat, ki desetletja diktira gospodarstvu sv°]° ^z. movoljo. Preden se lotimo političnih, moramo femeJ/d0 peljati gospodarsko reformo. Vanjo pa je v prvi vrsti “ vključiti državo. Eden največjih krivcev za rast cen ,n.ha. manjkanje blaga ob pritisku milijard rubljev je prav a va, ki si že dolga leta privošči skrite primanjkljaje v Pr ve čunu, hkrati pa mimo vseh pravil gospodarnosti tiska n ■ rublje. Dokler ne bodo deputati vedeli, iz česa res se ue. proračun in kako ga bodo pokrili z dohodki, dotlej ni n^vi’ ne temeljne rešitve za vse te probleme,« svari pro> doktor ekonomije Gavril Popov. Anton Rupni* V škripcih zdravniki, ki packajo Minister zahteva berljive recepte RIM — Vsi vemo, da so zdravniki osebe, ki so se morale krepko potruditi (beri naštudirati), da so jim na univerzi izročili diplomo, brez katere si ne bi mogli služiti kruha. Študijska leta, ponavljanje latinskih imen vseh mogočih grip, nabodov in zdravil, pa menda puščajo zdravnikom neizbrisno sled: pozabijo na lepopisje. Nihče ne zahteva od zdravnika, da se izkaže tudi kot srednjeveški prepisovavec, večkrat pa je dejansko nemogoče razbrati najbolj enostavne recepte. Zdravnikom je morda tudi všeč čečkati pod svojim žigom, bolnikom pa najbrž dobro dene, da je beseda »aspirin« podobna glisti, ki maže sicer rožnati list papirja. V kratkem pa bodo morali italijanski zdravniki na hitre tečaje lepopisja, saj je ministrstvo za zdravstvo sprejelo predlog o uvedbi »berljivih« receptov. Ministra sicer ne skrbi pisava posameznih zdravnikov, saj mu dela največ preglavic spretnost, s katero nekateri »nepismeni« zdravniki polnijo recepte, ki jih ni. Namerno spackani recepti hudo oškodujejo državo, ki plačuje za zdravila, ki jih ne bo nihče uporabil. Od 1. januarja 1989 pa bodo morali zdravniki uporabljati izključno določene kratice, kar je seveda hudo razburilo predstavnike zdravnikov. Mnogi bi ministru Donat-Cattinu kar napisali, kaj mislijo o njem, saj vedo, da ni mogoče razbrati njihove pisave... Samomor nesrečnega karabinjerja ACOUI TERME Ljubezen je žal terjala še eno mlado žrtev. Komaj 22-letni karabinjer Ser-gio Righetto iz San Rema, ki je služboval v Ac-qui Terme pri Alessandrii, je sumil, da ga hoče zaročenka zapustiti, zato se je odločil, da si vzame življenje. Righetto in njegovo dekle, Marian-gela Repetto, sta bila včeraj zmenjena, da se dobita proti večeru. Srečanje pa je kaj kmalu zado-bilo vse prej kot romatične razsežnosti, saj sta se pošteno skregala. Righetto je bil menda izredno zaprtega in tihega značaja, a je kljub temu sklenil prepir s tragično gesto, ki mu je bila usodna. Iz toka je vzel pištolo in pritisnil na petelina. Naboj mu je prebil lobanjo in nadaljeval svojo pot v smeri proti dekletu, ki je bilo v bližini, in jo zadel v usta. Nesrečnemu karabinjerju niso mogli pomagati, čeprav je bil še pri življenju, ko so ga z rešilcem pripeljali v najbližjo bolnišnico. Srečnejša (če sploh lahko govorimo o sreči) je bila Repettova, ki bo srhljivo avanturo preživela. Njeno zdravstveno stanje je sicer še vedno težko, zdravniki pa so trdno pepričani, da ji bodo rešili življenje. Tragedija v newyorškem klubu Šest oseb je izgubilo življenje, 40 pa jih je bilo ranjenih v požaru, ki je izbruhnU ^p) zasebnem klubu v Bronxu