60
Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 4 Pr.
Cetraria islandica E0 . + 1 . 2
Anomodon sp. E0 + . . . 1
Conocephalum conicum E0 + . . . 1
Homalothecium sp. E0 + . . . 1
Hylocomium splendens E0 + . . . 1
Rhytidiadelphus triquetrus E0 + . . . 1
Schistidium apocarpum E0 + . . . 1
Dermatocarpon miniatum E0 + . . . 1
Peltigera leucophlebia E0 . . . 1 1
ig o r da k s k o b l e r , br a n e a n d e r l e & a n d r e j ro Z M a n
73. Pinus mugo Tu r r a
Novo nahajališče v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije
New locality in the sub-Mediterranean phytogeographic region of Slovenia 
9947/1 (UTM UM80) Slovenija: Srednje Posočje, Kanalski Kolovrat, med Vrhom dolin in 
Korado, gozdni omejek na neizraziti vzpetini med cesto h planinski koči pod Korado in peš 
potjo k cerkvici sv. Genderce in naprej na vrh Korade, 750 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 
8. 6. in 29. 8. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki.
O razširjenosti rušja na južnem robu Julijskih Alp in v prehodnem predalpsko-dinarskem 
območju Slovenije smo pisali pred nekaj leti (d a k S k o b l e r & č u š i n 2002: 23–24). Na 
severnem robu Trnovskega gozda rušje raste tudi na vzhodnem razu Stanovega roba (9948/4), 
okoli 1170 m n. m., in sicer star, razrasel, skoraj drevesni primerek (1, 5 m visoko in 18, 5 cm 
debelo deblo, ki se nato razveja, iz dna razrašča še eno deblo podobnih razsežnosti) – det. 
I. Dakskobler, 22. in 26. 8. 2003. Tudi na Kolovratu (9847/2), kjer smo ga najprej opazili na 
Trinškem vrhu, je vsaj še eno nahajališče, in sicer še bolj jugovzhodno, ob robu strelskega 
jarka tik pod vrhom (okoli 1105 m n. m.) sosednje vzpetine Na gradu (Klabuk, kota 1115 m) 
– det. I. Dakskobler, 23. 4. 2004.
Nekakšen podaljšek Kolovratovega grebena, vendar v drugi, jugozahodni smeri, je Kanalski 
Kolovrat. Ta greben se najvišje dvigne v Koradi (812 m n. m.) nad zgornjimi Brdi, torej že 
povsem na robu našega Submediterana. Rušje smo našli v severovzhodni smeri pod vrhom tega 
hriba, na neizrazitem slemenu zahodno od prelaza Vrh dolin (tik preden se to sleme konča in 
preide v pobočje pod cerkvico Sv. Genderce). Star, zelo razrasel in slabo vitalen grm (polegle 
veje so dolge okoli 4 m) je že skoraj preraslo drugo gozdno in grmovno rastje. V gozdnem 
omejku med potjo in opuščeno, z navadnim brinom zaraščajočo senožetjo ob makadamski cesti 
Notulae ad floram Sloveniae

61
v zgornji drevesni plasti rastejo črni gaber (Ostrya carpinifolia), lipovec (Tilia cordata) in mali 
jesen (Fraxinus ornus). Te tri drevesne vrste dobimo tudi v spodnji drevesni plasti, poleg njih 
tudi že skoraj suh primerek razraslega navadnega brina (Juniperus communis) in enovrati glog 
(Crataegus monogyna). V grmovni plasti poleg rušja, malega jesena, lipovca in enovratega 
gloga uspevajo vrste Clematis vitalba (obilno), Laburnum alpinum, Rosa canina agg., Rhamnus 
catharticus, Quercus pubescens, Q. cerris, Corylus avellana, Sorbus aria, Viburnum lantana, 
Daphne mezereum in ob robu Rubus idaeus ter (zunaj popisne ploskve) Castanea sativa. V 
zeliščni plasti je podmladek malega jesena ter vrste Hedera helix, Brachypodium rupestre, 
B. sylvaticum, Carex humilis, C. flacca, Aristolochia lutea, Dactylis glomerata, Sesleria 
autumnalis, Filipendula vulgaris, Aster amellus, Inula hirta, Briza media, Betonica serotina, 
Trifolium medium, Lilium bulbiferum, Peucedanum oreoselinum, Lotus corniculatus in Allium 
carinatum subsp. pulchellum. V neposredni okolici gozdnega omejka na opuščeni senožeti 
rastejo tudi vrste Koeleria pyramidata, Scorzonera villosa, Centaurea rupestris, Bromus erectus 
agg., Knautia illyrica, Asperula cynanchica, Eryngium amethystinum, Cirsium pannonicum, 
Linum viscosum, Molinia caerulea subsp. arundinace idr. 
Izvor tega starega, razraslega rušja nam ni znan, ne moremo pa izključiti možnosti, da 
je samoniklo. Rastje, ki ga obdaja, je res bolj toploljubno, submediteransko, vendar v bližini, 
npr. v okolici cerkvice Sv. Genderce, uspevajo tudi nekatere bolj hladnoljubne in zmerno 
kisloljubne vrste, npr. Antennaria dioica, Lycopodium clavatum, Nardus stricta, prav tako 
vlagoljubna vrsta Tofieldia calyculata. Na nekdanjih senožetih in v omejkih se tu in tam 
pojavlja velikolistna vrba (Salix appendiculata). V obsežnem seznamu flore širše okolice 
Korade je bolj alpskih še precej vrst. M e d v e š č e k (1999: 384) je objavil zapiske Toneta 
Kamušiča iz Gluhega Vrhovlja 4, kjer ta navaja, da je 4. julija 1931 na severnem pobočju 
Korade našel celo rumenega kosmatinca (Pulsatilla apiifolia = P. alpina subsp. apiifolia), kot 
pripiše, »zelo redko rastlino, ki običajno raste v alpskem svetu«. 
Literatura
d a k S k o b l e r , i. & b. ču š i n , 2002: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) – II. 
Hladnikia (Ljubljana) 14: 13–31.
M e d v e š č e k , P., 1999: Gluhovrhujski nabirki. Briški zbornik, Prva knjiga. Dobrovo. pp. 381–
390.
i g o r d a k s k o b l e r
74. Ruscus hypoglossum L.
Novi nahajališči v Srednjem Posočju in v Goriških Brdih
New localities in the Central Soča Valley and in the Goriška Brda 
9848/3 (UTM UM91) Slovenija: Srednje Posočje, dolina potoka Doblarec, na obeh 
bregovih tega potoka pod zaselkom Kolarji – gorvodno od mostu iz 1. sv. vojne, nad sotočjem 
Hladnikia 19: 47-72 (2006)