235
Obrtnija.
¦                                 -»-^ ¦ - ¦                                  ¦        ¦                                                                                                                                                    ' -                                     "
Meščansko stavbinsko društvo.
•
Naš list je vedno zagovarjal pravice obrtnikov proti kapitalistom in zaradi tega bi tudi sedaj ne mogel prav za prav zagovarjati osnove meščanskega stavbenega društva. To drMštvo bode bjez dvombe imelo bolj ali manj kapitalistični značaj in Jbode gotovo škodovalo dosedanjim stavbenim obrtaikoin. Že sedaj imamo v Ljubljani stavbeno družbo, ki je tudi tako kapitalistično podjetje;-
Če je pa naš list vzlic temu z veseljem pozdravljal o&novo meščanskega stavbenega, društva, so tfemu pač povod le posebne razmere. Potres je razrušil našo Ljub^ Ijano in treba je napeti vse?^le^'^das^ obnovi deželno stolno- mesto. Vsak iifaa^ dolžnost k teinu' po svojih močeh pripom<)čk Gospodarji ljubljanski nišo v' najboljših razmerah in "ttekMeri se bodo močno zadolžili, da obnove podrta hiše. Treba je pal httreggi grajenja, da se v kratkem  poinor^^ velikemur p6batejkanju   stanovanji v liašem
mestu.     •^^^^»-  ^i-v*4-   -il;  Ad:sfy'%::^         ;U.B^   >&;
Take  iiteA^]MEMere<^^                     marsikafv^
kar bi iie biki priporočati-pri* formalnih razmerah i Vžiič^ temu bi z ozirom na varstvo 6brtnikov bilo težka priporočati osnovo  kapitalističnega  podjetja,   da niso stavbeni podjetniki naravnost prisilili meščanov k sanaopomoči.
Osnovali so,bUjiLngikal;pzve?a^^^^^                            stav-
bene cene in podraže stavbeno gradivo. Izgovarjajo se na draginjo delavcev, a , tq je pa. vse n^osnovano. JDct lavci so le malo d-ražji, kakor v navadnih razmerah^ stavbeni mojstri so pa cene kar podvojili. Opeka je tako draga, kakor še ni bila nikdar.-Ta kartel se je na videz razbil, ali kartelirane cene *s6 pa ostale. Pri teh raz-^ merah ki so nastale v Ljufeljani, bi bilo abšolčitho rie-mogoče, obnoviti mesto. Stavbeni mojstri ne spoznajo, da jih vežejo kaki pziri na druge meščane, teinv^^, 1% gli^-. dajo, kako bi sanai hitreje obogateli.. Bri tacih razmerah seveda so morali^'zgubiti vsi simpatije^^ebivalst^a.
Stavbeni obrtniki so se sami postavili popolnoma na egojistično kapitalistično stališče Ju zatorej ne morejo zameriti, če se bodo pobijali tudi s i kapitalističnimi sredstvi. Če ne še zdaj, ali pozneje utegnejo še obžalovati svoje sedanje postopanje. Nad njimi se utegnejo usreče-vati še besede Kristusove : „Kateri za meč prijemajo, bodo z mečem pokončani !**
Stvar ni ostala prikrita svetu, temveč prišla je y svetovne  liste in   pa v državnem   zboru   se je   že   tudi
omenjala. Pozabila se ne bode tako hitro in vse to bode slabo vplivalo na daljno socijalno zakonodajo. Če so stavbeni obrtniki tako pripravljeni izkoristiti bedo svojega bližnjega, kdo jih bode še zagovarjal in varoval pred kapitalizmom. Slabo pa zna tudi za druge obrtnike to postati. Zastopniki kapitalističnih načel so bodo izgovarjali, da tudi drugi obrtniki niso nič boljši, naj se jim le prilika ponudi, da je torej potrebno, da z obrtno svobodo omejujemo njih moč. Sklicevali se bodo seveda lahko na bogate dunajske mesarje, ki na podoben [način izkoriščajo prebivalstvo.
Sicer pa moramo omeniti, da stavbeni podjetniki, kakeršne imamo sedaj po mestih, ne morejo se več prištevati navadnim pbrtni^om, temveč kapitalistom in se zatorej mora ž njimi.kot s takimi ravnati.
Tudi na Dunaji so že mnogo premišljevali, bi li ne. kazalo osnovati veliko občinsko mesarijo. To bi se že bilo davno /godilo, d^ stpinki ne potrebuje^ta pri volitvah velicih mesarjev. Protisemitjeso poprej vedno to zahtevali, a pri zadnjih vplitvah so jih pa podpirali mesarji,, in to je dr. Luegerja, nagnilo, da je na sh^odu mesarjev zavzel drugačno stališče.. Mnogi prijatelji dunajskega prebivalstva so pa še vedij^;prepričani, (k,^^ le z^ mesnicami bodo dale doseči normalne mesne cene. V Bu-dinapešti so jih pa na,ta način že dosegi. V Lj^blj^ni se pa upa z osnovo meščaniskega stavbenega društva do-, seči normalne stavben^ oeE^^^       ,     :.
Ce SQ hoteli stavberu obrtniki, da se bi oziralo na njih koristi, bi sami,neybili smeli pozabiti korij^ti občnor. sti., Vsak stan ima ppi^ico do^var8t^^v a za > to pa :tudi . ne sm^ pozabiti, da^ je Um občne človeške družbe in moi^a se zavedati, da, 4na% tjidi dolžnosti, do nje, katerih dolžnosti ne sme prezirati, Le neče,, da se;bode to jeden-krat maščevalo nad nj|i3|,
__________________^__________________'.___________________________________     .<   •¦   •