Cospodarsfvo. Mnogo župnij še nima Kmetijske podružnice. Ustanovite takoj! Po vseh župnijali pristopajte k po drnžnicara. Novi udje se sprejemajo do 30. junija. Fč 30. juniju bodo občni zbori podružnic, na katerih se bodo volili delegati za občni zbor v Ljubljani. Delegati, ki so bili izvoljeni pred 30. junijem 1920, niso veljavni. Torej strogi pozor na občne zbore Kmetij skih podružnic! Gospodarska zadruga v Mariboru javlja, da se je priglasilo do 6. junija' okrog 400 članov, kateri so večinoma vplaSali deleže po 100 K, mnogi celo po 500 kron. Skoro polovica zaupnikoV pa še ni poslala seznama elanov. Vsi zaupniki, kateri še niso poslali seznama, naj to store prav kmalu. Clani se lahko še vedno pri-glašajo in vplačajo deleže pri Sp, Ljudski posojilnici v Mariboru, Stolna ulica. Ustanovno zborovanje zadruge se vrši v nedeljo 20. t. m. v Mariboru v dvorani Jugoslov. strokovne zveze v Splavar ski ulici ob 9. uri zjutraj, Vsi priglašeni člani pri dite, da se razgovorimo o našem delu. Vabllo k ustanovnem zborovanju Gospodarske zudruge v Mariboru, katero se vrši v nedeljo, dne 20. junija 1920, v Mariboru v dvorani' Jugoslovanske strokovne zveze, Splavarska ulica (Flossergasse) 4. Zaeetek ob 9. uri predpoldnc. Dnevni ,red: 1. Razlaga in odobritev pravil, 2. Volitev načelstva in nadzorstva, 8. Razgovor o delovanju. Zborovanja se naj udeležijo vsi, ki so prijavili pristop k zadrugi. — Pripravljalni odbor. Sv. Jakob v Slov. gor. Kmetijska podružnica je priredifci dne 0. junija podučno zborovanje, na katei-era je poročal višji živinozdravnik Pirnat o svinjo reji. Podružniea se pod spretnim vodstvom lepo raz vija. Davek na vojne dobičke. Davčno okrajno oblastvp y Mariboru opozarja na sledeča posebno važna določila začasnega zakoua na vojne dobiftke: Clen 62. VsakdOj ki je v letih, katera se po tem zakonu smatrajo za vojna leta, pridobil nepremično imovino kakršnekoli vrednosti ali premično imovino v vrednosti najmanj 15.000 dinarjev, mora predložiti prijavo tudi tedaj, kadar sicer ni zavezan plačati davka na vojne dobičke. V prijavi je treba to6no označiti kupnino nabavljeno imovino. Kdor ne predloži prijave o nakupu ali kdor netočno prijavi kupnino, terau se zaseže nabavljena imovina v korist državni blagajnici. Istotako mora predložiti prijavo vsakdo, ki je v gorr navedenih letih prodal nepremično imovino kakršnekoli vrednosti ali premično imovino v vrednosti naj manj 15.000 dinarjev. V prijavi je treba prodajno ceno točno navesti. Kdor ne predloži prijave o prodaji ali kdor prodajno ceno prijavi netočno, plača kot kazen 60% onega davka na vojne dobičke, za katerega je državna blagajnica prikrajšana ali za katerega jo bila v nevarnosti, da se prikrajša. Obe te prijavi morajo zavezanci predložiti v roku, ki ga dolo&i mi nister za finance. Za vložitev prijav o nakupih in prodajah, ki jih označuje čl, 62 je doloCil finančni minister kot rok 30 junij t. 1. Za, vojna. leta se smatrajo po tem zakonu 1914. do vštetega 1919 leta. O brazci prijav so dajo strnnkam pri davčuem okraj nem oblastvu v Mariboru brezplačno na razpolago. Davka prosto kuhanje žganja. Našemu kmetu je lo prodobro znano, koliko tožkof;, potov, stroSkov ia zarnudo 6a.sa Je imel, ako si je botol priboriti za svojo domačo ratM) prosto kuhanjp žganja. Da temu odpomore jo poslanec d r. Hohnjeo posredoval v linančnorn ministrstvu radi neobdačenja kuhanja žganja za lastno porabo na kmptih. V ministrstvu se mu je zagotovilo, da 1k> v prav kfatkPin Casu predložen zbornici zakonski naCrt, po katprom bo razdeljeno davka prosto knhanje žganja na tri vrste afi kato gorije s 4, S il ? stopnjamn. KmOtskP družine, ki Steiejo do 5 Clanc, bodo lahko svobodno in npobdačeno ktihale žganje in sicer z 1 stopnjo en dan, z dvema sfopnjaina dva dni in s trerhi stopnjami tri dni. Dnižiiic z dpsetimi čiajii bodo -smele laibati s eno stopnjo dva dni, z dvema, stopnjoma tri rj-ni, s tremi stopnjami tri dni, s trenvi stopnjami pa stiri dni, Premovanja konj so bodo lotos vrSilar 12. jtt lrja v Brežieuh za okraja Brožice in S^viricft; 14. julija v Grobelnern za okraj Smarje in St. JurSki o koliš; 15. julija v Zalcu za o-krajo: Gornji grad, Vransko, Lav-5ki trg, in Celje; 19. julija v Sredršču za okraj Ormož, 20. julija v Ptuju za okra] Ptuj; 21. juli.ju v Sisodnji Polskavi za okraj Slov. Bistrica; 22. julija'v Konjicali za okraj Konjico; 20. julija v Lendavi: 27. julija v Murski Soboti za Prekmurj8: 28 .julija v liadencih za okraj Gornja Radgona; 29. julija v Iijutomeru za Ljutomer; 2. avgusta pri Svetem Lenartu xa Sv. Lenart; S. avgusta v Mariboru za okraj Maribor; 4. avgusta v Sinčivasi In 5. av gusta v Cirabštanju za okrajno glavarstvo Velikovec, 6. avgusta v Slovenjgradcu za okraje Slovenjgradec Mar-beg, fioštanj in koroške obvme katere spadaio potl okrajno g,avarstvo Slovenjgradec. Pi'eraovalo se bo tndi letos edno in dveletne1 žreboe. Vjrednost naše letoSnjo žetve. Po podatkih na Scgn trgovskega in poljedelskegit minis-lrstva se ceni vre-luost letošnje žetve v Jugo.slaviji na 20 milijard din.jrjev. Upravičeno se torej sodi, da j.e naglo pa dar.jo vrednosti tujega denarja in vedno bolj naraščajuoa vrednost naSega dpnarja v tesni zvezi z iz vanredno ugodno letino v Jugoslaviji. Poljedolei pozor pred nakupovaloi žita! Poljedelsko ministrslvo je obvosčeno in vesti pribajajo tudi že v javnost, da pošiljajo gotovo banko in posamezni špekulautje svojo agente po vaseh. da že sedaj jK, dosedaj 80 vr klobasa 2 Kr dosedaj 1.60 K; ansocl« ke kratke domafgo 60 v, namešane inozemsko' 80 vin.% portoriko 2 K, kuba-portorike 2.40, brazilka 1.60 K, viržinijoze 1.20, viržinke 2.80, operas 3.60, trabukeift britanike po 4 K, regalitke 4^80,. cigarete: egiptovsk& 80 v, princeze 68 v, dam« 42,. šport 152, agrske 16 v, cigaretui tobak: fini turški 9 K, dosedaj 6 K; fint horeegovski 0.50, dosedaj 5; srednjefioi lurSki 4 K» dosedaj 3 K; ogrski 2.50, dosedaj 1.80. sredniefini ogrski 2 K, dosedaj 1.50 itd. Primerno se nam. zdi, 6e so povišali cene za line in najiinejše cigare, tobak ia cigarete. nepriroerno se nam pa zdi zvi&anje cen za navadni tobak, kateri jo bil že itak dosedaj predrag* Le pravično bi bilo, ako bi si smel naš kmet za svojo domačo poražK) pridelati tobak sam doma, saj imamo za tobak dovolj primerne aemlje! Araiboljišl čas za košnjoije takrat, ko je pričela večiua trav in detelje na travniku cvetoti. Ce kosimo prej, dobimo sicer boljše seno, toda nekoliko manj ga. bo; če kosimo bolj pozno, se seno olesni in zato na bo'veo tako lahko prebavljivo. Kdor hoče imeti torejj k-j)O živino, naj kosi rajSi bolj zgodaj nego bolj po ziio. Metoljka naj se kosi še pred cvetom. Naši kmetjo kosijo travt> skoro po ceii deželi navadno prepo*« zno. Da ne bo detelja napenjala govedi se priporo* ča naslecUije ravnanje: 1. Naj se ne seje same de-. telje, ampak ž njo vred tudi sladke trave2 ker taka jnršana piua govedi neki bolj ugaja, in če se je tudi naxre v večji meri, ji to ne Škodujo, je ne napenia lako, kakor po sami detelji. 2. Naj se ne j)oklada g.ovp.di premlade detolje. Najbolj tečna in najmanj ne- kupujejo od kmetovalcev rastočo, zeleno žito. Sarao - obsebi umevno je, da je taka prodaja kmetovalpu le varna je deteJja, ko je razcvjetela. 3. Naj se ne hodi pa y škodo in da je freba z vsemi sredstvi dplati na to,  ds-toljo za ranega jutra, ko je še rosna; če pa n« 'da so prizadeto ljudstvo pouei o iieizinerni škodljivo- jJ1Oreš drugafie, pa'pazi vsaj, da ne pustiš nakopič©- sti takih prodaj. Z ozirom na svetovno produkoijo ži- ta se pozitivno lahko trdi, da bo imelo žito ugodne cene še 5—6 lpt. Zato je treba skrbeti, da pride ta o- kolnost v prid kmetovalcein saniini in da so prodaja žita vrši po kmetijskili zadrugah. To se razglaša na- gim kmetovalcem s pristavkom, da je v Sloveniji pro- daja zelenega (rastoi5pga) žita prepovedana. jHiueli. Na hmeljskem trgu v Zatcu ni bilo v zadnjem tednu majnika prav nobene hmeljske kupčije in so bile cene za tuj hraelj, ki so se grbale mod 4500—5000 K za 50 kilogramov, samo na papirju. Stanje hmeljskih nasadpv na Ceškem ni posebno ugodno. toda bilo bi prezgodaj že sedaj izreči kako sod!)o o letošnji hmeljski letini. V naSi Savinjski do lini je bmelj zdrav in se krepko razvija. Na rastlini se Se niso pojavili nobeni škodljivci. Naglo padauje cen v Beogradu. VaLed padanja tnjega denarja na borzi in vsled vedno naraš6a.joi5e vrednosti našega denarja so začele naglo padati tudi oen8 za V3e življenske potrebščine. >Povsod se že kažejo znamenja splošnega poloma. Najbolj se pa opazujo padanje cen za razna oblačila.. Cene za manu fakturno blago so padle za 50 odstotkov, za nekatere vrste blaga celo za 70, do 80 odstotkov. Ve6 velikih tvrdk se nahaja pred konkurzom. Cene za sladkor so padle v trek dneh od 32'na 20 dinarjev, da &e colo na 12 dinarjev. .Tudi v Sarajevu so že padle cen8 za 20 odstotkov. jPadanJe cen blagu v Sarajevu. Ker od dne do dne raste naša valuta, so znižali trgovci v Sarajjevu 110 na vozu, ampak razgnii jo bolj na teokem, da se. (isi:i5i, Ce vsled mofinega solnca detelja zvene ra po(•y\'.\, je nft puščaj na kupu, ker se sicer ogreje ia ¦/Au-ne vreti, in taka piča govedo prav rada napne.. 4. Ne pokladaj torej govedi nikdar rosae aU ovenete detolje, ker taka začne vreti v vampu in povzroča iiapfiiijanje. 5. Po inočnem ali dolgotrajnem dežju po- 6akaj nekoliko s košnjo,ker se detelja, <5o stoji po* konei hitreje in popolneje osuši, kakor če leži po (leli(S. Ako je nastopilo po košnji slabo vreme, nikar oe spravljaj detelje, ampak pusti jo, da jo poprej dobro prepiha očiščeni zrak. 7J Nikar ne pokladaj detelje same, anipak pomešaj je s slamo ali pa napravi iz nje in slarae rezanico. Taka mešana piča je bolj tečna, ker je žival pri slini in vsled tega bolje prebavi S tem zabraniš tudi, da se detelja v želodci Da sprime v kepe, kar prizadene napenjanje. 8. Po kr inljenju z detoljo ne dajaj govedi mnogo vode! 9. P«> sebno pa pazi spomladi, kadar začenjaš pokladati zeleno pičo. Izkraja pokladaj le meSanico suhe in sveže pičo v kateri naj bo več slame ali slamnate rezanica kakor zelene detelje, le polagoma zvišaj množino zelene krme. jKako odtegneš sol preveč slanim jedilom? Preve6 slanim jedilom odtegneš sol, 6e pograeš 6ez lo-» nec čist prtič in natrešeš nanj pest moke. V nekai mi-» nutali bo jed premalo slana. Isto dosežeš, 5e vržeš v, jod čisto omito gobico, jo 6ez nekaj časa potegBeš vea 111 postopanje po potrebi ponoviš. ' «Uv, ^^ ^^n\"r"2- X" "¦"—" •¦-«-,-••"• ---»,----  D :d g^iata v seme, priporočajo nekateri cene blagu za 20%. Kakor blagu so padle tudi cene nj|j dvignoJ Jelo rastlin0 z ^p^to nekoliko iz zem- ],je. Za kuko dlan od rastline na,j zabodemo lopato v. zemljo in naj jo potisnemo poševno pod korenine Nato nai pritisnemo na držalo lopate tako, da se rastlina z zpmljo vred nekoliko privzdigne in spusti potom zopet na prejšnje mesto. S takim ravnanjem sa zcmlja dcloma strese ali lofii od korenine, vsled 6esar fee rastlina moti v rasti, a rastlina pri tem ne uvene. To delo se pa mora izvršiti, še preden ie začala iii solata v seme. Odpadle Cešplje se morajo večkrat pobirati ia ])olagaii prešičem, da se zamori v njih črva češpljeve grizlice. Preden pa so začne sadje pobirati, je treba cirevo še enkrat dobro stresti, da odpade navrtanrjb cia, v i\emci,ji se tuui m; kh/,h uuuiu, i pa vsled vojne ne pfideta v poštev, žava, v kateri imamo prifiakovati iz- letino. Vsled izborne letine je priča - živilom. Cene v Zagrebu.padajo. Zagrebški listi poro6a- io, da so mnogim vrstam blaga padle cene v zadnjih 14 dneh zelo znatno. Tako n. pr. pri metru sukna za 300—400 kron. Tudi cene za moko padajo. Fina beia moka stane sedaj kilogram 12 K 20 v. Vino prodajaio po 12 do 14 kron liter. Zitne cene ostanejo visoke. Ker bo letošnja že- tpv v Ameriki pičla, v Nemčiji-se tudi ne kaže dobro, Rusija in Poljska je edino naša država vanredno dobro letino kovati, da se bo vrednost našoga denarja krepko dvignila, žitne cene bodo pa vsled tega kljub bogati žetvi ostale precej visoke. Vrednost llre pada. Izmed tujega denarja je na borzi najbolj padla vrednost lire. Laška lira, katera je bila pred dnevi vredna še 4 K 50 v, ie padla najprej na 4 K, predsklepom beograjske borze dne 5. Junija pa celo na 3 K 80 c To padanje vrednosti tujega denarja je povzročilo, da je vlada sprejela predlog industrijalcev, da se za les, kateri se izvaža v inozpmstvo, plačuje v jugoslovanski valuti. Znižana carina za izvoz vina. Mada jp carino za izvoz vina znižala na 20 dinarjev pri hekiolitm . To odredbo, katera je velike važnosti za naše vinogradnike, pozdravljarao, zajpdno pa bodi izrečena zahvala za naše kmetske postancp za njihov trud pri izposlovanju znižanja carine za izvoz naših domačih vin. Za cenejšo obleko in obuvalo. V beograjskem Aojnem ministrstvu je izdelal Ristič načrt, da bi morale tovarne delati na državni račun in da bi država pokrila vse stroške proizvajanja. ^lovarnarji bi ostali samo kot nekaki voditelji podjetij. Le na ta način bi bilo omogočeno i dobiti za vojaštvo in prebival stvo poceno obleko in obuvalo. Izdolovanjio perila na Hrvatskem. Izdelovanje porila na Hrvatskem naglo napreduje, tako, da bo kmalu zadostilo domafiim potrebam. Sedaj imamo lovnrne za izdelovanje perila v Zagrebu, Karlovcu, Osieku in Brodu. V. Zagrebu gradijo sedaj veljko Ci stilnico in pralnico za perilo, ki bo stala več milijonov kron. Zopetno zvlSanJe tobafinih cen. FinanCno ministrsho je zopet zvi§alo oene za tobak in sioer zelo obiutno. Tako n. pr. bo stal domafii tobak za pipo 1 sadje mesto Jutri že danes na tla. Tvornlce comenta in stavbinska podjetja po6ivajo, ker ni mogoče dobiti potrebnega stavbnega materijala, posebno portlandcementa iz domačih tvornio v Zidanem mostu in Trbovljah. Tvornica v Zidanem mostu (last zagrebško Hrvatske eskomptne banke) bi lahko izdclala dncvno šost vagonov cementa, pa ima že sedaj prodzaznamovanih nad 500 vagonov, pa na more nifiesar proizvajati, kpr ji raaiuka premoga, Od aprila do konca maja je prejela ta tvornioa osem vagonov premoga, potrpbuje pa ga dnevno 15 ton. Vi tvornici je zaposlenih 350 delavcev. Mesto 180 vagonov cementa ga proizvaja samo osem vagonov. ,