KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 20 (3)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1 novembra 1933.
PATENTNI SPIS ŠT. 10505
Fried. Krupp Aktiengesellschaft, Essen a. R., Nemčija.
Vlečna in udarna priprava za železniška vozila.
Prijava z dne 9. januarja 1933.	Velja od 1. junija 1933.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 25. januarja 1932. (Nemčija).
Izum se nanaša na take vlečne in udarne priprave za železniška vozila, pri katerih so vstavljena peresa med deli vlečne in udarne priprave ter okvirom vozila in med samimi deli vlečne in udarne priprave. Pri znanih pripravah se ta peresa razporedijo v podolžni smeri voza ločena drugo ob drugoga. To pa ima za posledico nedostatek, da je vlečna in udarna priprava zelo dolga, tako da je njena namestitev pri kratkih vozovih združena s težavami. Namen izuma je, odstraniti ta nedostatek na enostaven način.
V risbah kažejo:
sl. 1—8 osem različnih izvedbenih primerov predmeta izuma v aksijalnem preseku,
sl. 9 in 10 preseka po linijah IX—IX oz,. X—X slike 8 in
sl. 11—13 sliki 8 odgovarjajoče poglede pri drugačnem položaju delov.
Pri izvedbenem primeru glasom sl. 1 sta oba vlečna in udarna drogova priprave označena z A. Vsak izmed teh drogov nosi ojačeni del a1, ob katerega se upira peresna plošča b1 spiralnega peresa B pod uplivom tega peresa. Za vsako izmed teh plošč so v »podolžnih nosilcih C vozila predvidene izreze c1, v katere prijemljejo plošče in katere omejujejo dvig. Öd plošč b1 obrnjeni konci peres B se upirajo ob obroče b2, kateri se pod tlakom teh peres pri položaju delov glasom sl. 1 prilegajo
ob odbijače o2 nosilcev C. Obroča b2 prijemljeta razven tega v utore c3 nosilca C. S prostim koncem vsakega droga A je "togo zvezan sojemalec a2, ob katerega se pod učinkom zelo močnega, koaksijalno z osjo drogov A ležečega spiralnega peresa D upira plošča d1. Vsak sojemalec a2 je potom dveh z osjo drogov A vzporedno potekajočih in medseboj diagonalno nasproti si ležečih drogov E zvezan s ploščo d1, katera pripada drugemu drogu A,, pri čemer vsak izmed teh drogov E prijemlje skozi drugo ploščo d1 z razgibom. Soje-malca a2 imata vodilo v dvodelni puši F, ob katere prirobnici f1 se prilegata plošči b2. Prirobnici f2 tvorita odbijače za soje-malca a2. Čez prosta konca drogov A nataknjena cev G služi kot nadaljni omeje-valec dviga za pero D.
Ako sta oba drogova istočasno obremenjena na tlak, tedaj se oba sojemalca a2 in s tem tudi plošči d1 gibljeta proti sebi in pero D se stisne. Drogova E se pri tem premakneta v sojemalcih a2 in ploščah d1, tako da nista obremenjena. Nadalje prenese tudi pero D svoj upor samo na drogova A. Pri omenjenem gibanju drogov A vzameta ojačenji a1 s seboj ;tudi plošči b1, tako da se peresi B stisneta. Ker pri tem učinkujejo peresni odpori drug proti drugemu, pri enakem dvigu drogov A tudi peresi B ne prenašata na okvir vozila ni-kakšnih pospešujočih sil.
Din. 35,
Ako se oba drogova istočasno obremenita na nateg, tedaj vzame vsak sojema-lec a2 s pomočjo svojega droga E s seboj ploščo d1 drugega droga A, tako da se pero D zopet stisne, toda ne prenaša nobenih sil na okvir vozila. Istočasno sledi gibanju sojemalcev a2 tudi puša F in (s tem tudi vsak izmed obeh obročev b2, vsled česar se tudi peresi B stisneta. Pri enostranski obremenitvi enega izmed drogov A, na pr. v sl. 1 na desni strani ležečega droga, se najprej stisne pripadajoče pero B s pomočjo plošče b1. Ako se pri tem levi drog A ne upira, tedaj se potom delov a2, d1, D, d1, a2 potisne na levo brez znatnega stisnjenja peresa D. Levi soje-malec a2 prenese potem svoje gibanje potom puše F s pomočjo prirobnic f2 in f1 na levi obroč b2, kateri stisne pero B. U-pora obeh peres B se pri tem preneseta na okvir vozila in pospešita vozilo.
Pri enostranski obremenitvi na nateg enega izmed obeh drogov A, na fpr. desnega droga v sl. 1, vzame sojemalec a2 tega droga s seboj desno polovico puše F!, tako- da se desno pero B stisne in skuša: vozilo pospešiti. Istočasno pa se tudi gibanje droga A prenese potom delov a2, E, d1, D, d1, .E, a2 na levi drog A, kateri s pomočjo svoje plošče b1 stisne pripadajoče pero B in vsled tega istotako podeli vozilu pospešek.
Celokupna raz^poredba ima zelo majhno dolžino, tako da se more uporabljati tudi pri kratkih vozovih in se razven tega more brez nadaljnega kot celota namestiti v zaščitnem ohišju.
Pri izvedbenem primeru glasom sl. ,2 se upirata peresi J, kateri sta razporejeni med podolžnima nosilcema H okvira tet vlečnima in udarnima drogovoma, s svojim enim koncem ob sojemalca k1 vlečnih' in udarnih drogov K in s svojim: drugim; koncem ob odbijače h1 podolžnih nosilcev H. Sojemalca k1 delujeta na isti način kakor pri prvem izvedbenem primeru s pomočjo drogov k2 in plošč k3 na močno pero L, katero je nameščeno med drogo-' voma K.
Ako se oba drogova istočasno obremenita na tlak, tedaj s pomočjo sojemalcev k1 in plošč k3 stisneta skupaj pero L in obe peresi J. Ako se vrši obremenitev, drogov K na nateg, tedaj se — kakor pri,1 prvem izvedbenem jprimeru — pero L istotako stisne, dočim se peresi J razbremenita. V obeh slučajih se na okvir ne prenese pospešujoča sila. Pri enostranskem tlaku stisne dotični sojemalec k1 njemu bližje ležeče pero J in neobremenjeni drog K se .premakne ob razbremenitvi
drugega peresa J potom drogovja, katero je predvideno med obema drogoma K.
Izvedbeni primer glasom sl. 2 se odlikuje po svoji posebni enostavnosti.
Izvedbeni primer po sl. 3 odgovarja v bistvu ravnokar Opisani izvedbi. Razlika obstoja samo v tem, da se peresi M, kateri sta razporejeni med vlečnima in udarnima drogovoma ter okvirom vozila, upirata ob plošči m1, kateri odgovarjata ploščama k3 drugega izvedbenega primera. To ima za posledico, da se pri j obojestranskem vleku na vlečnih in udarnih drogovih istočasno stisneta tudi obe pelresi M.
Pri izvedbenem primeru glasom sl. 4 je eden izmed sojemalcev, kateri je zvezan z vlečnima in udarnima drogovoma N, izobličen kot cev N1, katera nosi na svojem koncu dve prirobnici n2 in n3. Na cevi N1 sta premakljivo vležajena dva obroča n4 in n3, katera obdajata spiralno pero O. Za prirobnici n2 m n3 cevi N1 so na podolžnih nosilcih P vozilovega okvira predvideni odbijači p1, za obroča n4 in n5 pa odbijači p2. Med drogovoma N nameščeno pero Q se upira ob plošči .q1, kateri $ta premakljivi na drogovih N in kateri sta zvezani potom vlečnih ■ drogov q2 s soje-malcema.
Ako se oba drogova N istočasno obremenita na tlak, tedaj vzameta sojemalca plošči q1 s seboj in z njihovim posredovanjem stisneta pero Q. Pri tem gibanju se premakne tudi cev № glasom sl. 4 na levo, tako da njena prirobnica n2 vzame s seboj obroč n4 in stisne pero O. Pri isto-časnem vleku na obeh drogovih N se prenese gibanje vsakega izmed teh drogov s pomočjo vlečnih organov q2 na ploščo q1 drugega droga N, tako da se pero Q zopet stisne. Pri tem se premakne tudi prirobnica n3 cevi N1 na levo, kar ima za posledico stisnjenje peresa O.
Pri enostranskem tlaku od leve strani stilne prirobnica n2 sojemalca N1 s pomočjo obroča n4 pero O, dočim ostane' pero Q neobremenjeno. Pri enostranskem tlaku od desne strani premakne desni drog N s pomočjo svojega sojemalca in plošče q1 pero Q in s tem drog N na levo, pri čemer prirobnica n3 vzame s seboj obroč n5 in stisne pero O.
Pri enostranskem vleku na levem drogu N se prenese gibanje tega droga potom sojemalca -N1 in njegove .prirobnice n3 na obroč n5, ki potem obremeni pero O na-tlak. Pri enostranskem vleku na desnem drogu N se vzame sojemalec N1 s seboj' potom drogovja q2, q1, Q, q1, q2, N1, tako da se njegova prirobnica n2 priloži ob o-broč n4 in se stisne pero O.
Izvedbeni primer glasom sl. 5 se razlikuje od onega iz sl. 4 samo v toliko, da cev R1, katera odgovarja cevi N1 iz sl. 4, tvori en komad s ploščo R, katera je nataknjena na vlečna in udarna drogova.' Obremenitev peres v tem slučaju ni bistveno različna x>d one pri ravnokar opisanem izvedbenem primeru.
Pri izvedbenom primeru glasom sl. 6 poseduje vsak izmed vlečnih in udarnih drogov S dve ojačenji s1 in s2. Kateri služita kot odbijača po dvema peresnima ploščama t1 in t2. Med dvema ploščama t1 in t2 je razporejeno mločno spiralno pero, katero drži plošči t1 in t2 istočasno v dotiku z ojačenji s1 in s2 in z odbijači u1, u2 in u8 neke cevi U, katera je rasporejena koaksijalno z drogovoma S. Cev U nosi na svojih koncih prirobnici u4 in uB, kateri služita kot protiležaja za obroča v1 in v2, katera stojita pod učinkom spiralnega peresa V.
Pri istočasni obremenitvi obeh drogoh S na tlak pritiskata plošči t1 peresi T proti ploščama t2. Pri tem ne nastane nikakš-na obremenitev peresa V. Pri istočasnem vleku na obeh drogovih S pa nasprotno pritiskata plošči t2 peresi T ob plošči t1, brez vsake obremenitve peresa V. Pri 'o-bremenitvi samo enega droga S na nateg ali tlak, se cev U premakne ob obremenitvi peresa V in po enega izmed obeh peres T v eno ali drugo smer.
Izvedbeni primer glasom sl. 7 poseduje dva vlečna in udarna drogova W, s katerima sta togo zvezana sojemalca w1. Na koncu drogov W sta kot omejevalca dviga nataknjeni cevi w2, kateri prijemljeta v po eno močno spiralno pero X. Peresi X se upirata po eni strani ob plošči X1, kateri sta premakljivo vležajeni na drogovih Vv, m po drugi strani ob vmesno steno y cevi Y, na kateri sta premakljivo razporejena obroča y2 za spiralno pero y3.
a podolžnih nosilcih Z vozilovega okvira so predvsem odbijači z4 za obroča y2 in odbijači z- za prirobnici y4 cevi Y Vsak sojemalec w je potom poteznih drogov w:! zvezan x1 drugega droga W. Pri istočasni obremenitvi obeh drogov W na tlak se peresi X stisneta potom njihovih plošč X1. Pri obremenitvi obeh drogov W na nateg se vsak sojemalec w1 s pomočjo svojega poteznega droga w3 sklopi s ploščo X1 drugega droga W, tako da se peresi X zopet stisneta. V obeh slučajih pero y3 ni obremenjeno. Pri enostranskem tlaku vzame pritiskanj drog W 'preko drogovja xR X, y1, y, y4 s seboj enega izmed obročev У2 in se s tem obremeni pero v3. Pri enostranskem nategu se vrši ta obremenitev
peresa y3 preko drogovja w1, w3, xJ, X, v1, Y, y4, y2.
Pri izvedbenem primeru glasom sl. 8 do 13 je en konec vlečnega in udarnega droga 1 izobličen kot cevasta puša 2, katera služi kot vodilo drugemu vlečnemu in u-darnemu drogu 3. Z drogom 3 sta togo zvezani dve plošnati zagozdi 4 in 5, kateri sta medseboj premaknjeni za 90°. Zagozda 4 je vodena v dveh nasproti si ležečih podolžnih luKnjah 6 puše 2, in prijemlje v podolžne luknje na puši 2 premakljivo vležajenega cevastega odbojnega komada 7. Zagozda 5 je istotako vodena v dveh podolžnih luknjah 8 puše 2 in sega v podolžne luknje 9 istotako na puši 2 premakljivo vodenega odbojnega komada 10. Navpično k zagozdi 4 sta v puši 2 nadalje pričvrščeni še dve zagozdi 11 in 12, kateri prijemljeta v podolžne luknje 13 odbojnega komada 7. Nadalje sta s pušo 2 togo zvezani dve, k zagozdi 5 navpično stoječi zagozdi 14 in 15, kateri prijemljeta v podolžne luknje 16 odbojnega komada 10. Ob odbojna komada 7 in 10 Se upira en konec močnega spiralnega peresa 17, katerega drugi konec se prilega ob rebro 18 neke cevi 19. Cev 19 nosi na svojih obeh koncih prirobnici 20 in 21, ob kateri se pod pritiskom spiralnega peresa 22 prilega po en peresni obroč 23 in 24. Za prirobnici 20 in 21 so v podolžnem nosilcu 27 vozila predvideni odbijači 25 in za obroča 23 in 24 so predvideni odbijači 26.
Ako dobi drog 3 tlak ob neobremenjenem drogu 1, tedaj drsi zagozda 5 v podolžnih luknjah 9 do mejnega položaja glasom sl. 11, ki je podan s tem, da dospe zagozda na koncu podolžnih lukenj do na-ležaja, dočim se odbojni ktomad 10 zadene ob odbijač 25 okvira. V tem gibanju vzame zagozda 4 s seboj odbojni komad 7, vslei česar se stisne pero 17, in vsled posredovanja ceYi 19, tudi pero 22. Podolžne luknje so tako odmerjene, da se pri zadetju cevi 19 ob odbijač 25 okvira 27 popolnoma iskoristijo vsa peresa. Ako se obremeni na tlak samo drog 1, pritisneta zagozdi 14 in 15 ob leve konce podolžnih lukenj 16, in potem vzameta s seboj odboj-ili komad 10, kateri sedaj preko desnega peresa 17, cevi 19 in delov 21 ter 24 stisne pero 22, dokler ne nastane omejitev dviga na enak način, kakor pri tlaku na drog
3.	Pri enostranskem vleku na drogu 3 zadene zagozda 5 ob leve konce podolžnih lukenj 9 in potem napne na isti način, kakor je bilo ravnokar o’pisano, pero 22. Pri enostranskem vleku na drog 1 vzameta zagozdi 11 in 12 odbojni komad 7 s seboj
in napneta pero 22 preko drogovja 17, 18, 19, 20, 28.
Ako se drogova 1 in 3 istočasno obremenita na tlak, tedaj stisne zagozda 4 preko odbojnega komada 7 levo pero 17, dočim drog 1 p'otom zagozd 14, 15 vzame s seboj odbojni 'komad 10 in s tem napne desno pero 17. Nedopustna obremenitev peresa 17 se prepreči s tem, da na koncu gibanja drog 3 zadene ob dno puše 2 in s tem togo skopi medseboj drogova 1 in 3 (sl. 12). Pri tem se pero 22 sploh ne obremeni.
Ako se oba drogova 1 in 3 istočasno obremenita na nateg, tedaj vzame zagozda 5 s seboj desni odbojni komad 10 in s tem napne pero 17, dočim drog 1 potom svojih zagozd 11, 12 giblje odbojni komad 7 na desno potem obremeiti desno pero 17. Pri tem se istotako ne vrši ni-kakšno učinkovanje na pero 22.
Vse opisane priprave so zlasti dobre za uporabo obročnih peres. Pri tem nudijo prednost, da se omogoči velika delazmož-nost v izredno majhem prostoru.
Patentni zahtevi:
1.	Vlečna in udarna priprava za železniška vozila, pri kateri so razporejena peresa med deli vlačne in udarne priprave ter okvirom vozila kakor tudi med samimi deli vlečne in udarne priprave, označena s tem, da peresa, katera so vstavljena med samimi deli vlečne in udarne priprave (na pr. D), ležijo znotraj peres (na pr. B), ustanovljenih med vlečno in udarno pripravo ter okvidom vozila.
2.	Vlečna in udarna priprava po zahte-vu 1, označena s tem, da je na vsakem vlečnem in udarnem drogu (A) priprave razporejen premakljiv sojemalec (b1) za pero (B), katero učinkuje na okvir vozila, in pa z drogom togo zvezan sojemalec (a2), kateri učinkuje istočasno 'kot sojemalec za pero (D), katero je razporejeno v pripravi sami.
3.	Priprava po zahtevih 1 in 2, označena s tem, da je sojemalec (a2), kateri je togo zvezan z vlečnim in udarnim drogom (A), potom odbojnega komada (F), učinkujočega kot sojemalca sklopka, v zvezi s peresom (B), katero učinkuje na okvir.
4.	Priprava po zahtevu 1, označena s tem, da je na okvir učinkujoče pero (J) vstavljeno med sojemalcem (k1), ki je togo zvezan z enim vlečnim in udarnim drogom (K), ter odbijačem (h1) okvira.
5.	Priprava po zahtevih 1 in 4, označena s tem, da je na 'okvir učinkujoče pero (M) vstavljeno med peresnima ploščama
(m1), kateri sta v eni smeri sklopljeni s sojemalci, ki so togo pričvrščeni na vleč nem drogu, in odbijačem okvira.
6.	Priprava po zahtevu 1, označena s tem, da je na okvir učinkujoče pero (O) vstavljeno med dvema sojemalcema (n2; n3), katera sta togo zvezana z enim izmed vlečnih in udarnih drogov (N).
7.	Priprava po zahtevu 6, označena s tem, da sta sojemalca (n2, n3) dela cevi (N1), katera je togo zvezana z enim izmed vlečnih in udarnih drogov (N).
8.	Priprava po zahtevu 1, označena s tem, da je na okvir učinkujoče pero pod vplivom odbijačev, kateri so togo zvezani s peresno ploščo (R), ki je (premakljiva na enem izmed vlečnih in udarnih drogov.
9.	Priprava po zahtevih 7 in 8, označena s tem, da sojemalca (na pr. n2, ni3) cevi (na pr. N1, Rr) tvorita protiležaja za peresna obroča (na pr. n4, n5), za katera so na okviru predvideni odbijači (na primer p2).
10.	Priprava *po zahtevu 1, označena s tem, da sta med vlečna in udarna drogova (S) priprave vstavljeni dve peresi (T), kateri se upirata ob protiležaje (t\ t2), ki so na vlečnih in udarnih drogovih premakljivi v eno smer, pri čemer so za te protiležaje predvideni odbijači (u1, u2, u3) na delu (U), kateri prenaša sile na okvir.
11.	Priprava po zahtevu 10, označena s tem, da sta (protiležaja (x1) na po sebi znan način potom vlečnih drogov (w3) v zvezi s sojemalcema (vv1), ki sta čvrsto zvezana z vlečnima in udarnima drogovoma (W).
12.	Priprava po zahtevu 1, označena s tem, da eden (1) izmed vlečnih in udarnih drogov prijemlje s pušo (2) preko drugega droga (3) in da sta s tem drogom (3) togo zvezana sojemalca (4, 5), katera segata skozi podolžne luknje (6, 8) puše (2) in prijemljeta v protiležaja (7, 10) peres
(17)	, vstavljenih med drogova (1, 3).
13.	Priprava po zahtevu 12, označena s tem, da so s (pušo (2) togo zvezani sojemalci (11, 12 oz. 14, 15), kateri prijemljejo v protiležaja (7, 10) peres (17), vstavljenih med drogova (1, 3).
14.	Priprava po zahtevih 11 in 12, označena s tem, da se med odbojna komada (7, 10) vstavljeni peresi (4 7) upirata ob rebro
(18)	neke cevi (19). katera je potom so-jernalcev (20, 21), perespih obročev (23, 24) in peresa (22) zvezana z okvirom.
15.	Priprava po zahtevih 11 in 12, označena s tem, da so za cev (19) in odbojna komada (7 in 10) predvideni v okviru odbijači (25).
16.	Priprava po zahtevih 11 in 12, označena s tem, da je dvig odbojnih komadov (7, 10) do udara ob odbijače (25) okvira .za veličino dviga enega izmed peres (17)
manjši od dviga cevi (19) do udara ob odbijač (25) okvira.
17.	Priprava po zahtevih 1 do 16, označena s tem, da se oproženje izvrši potom obročnih peres.
Fig. 1.
M
: %


ч - <•
г'


fffif] ],rfi v.

V^T.,	.	.,...■	■


': )'‘Л



.
r
c ö


- ;	4.

r-v
г ^	... • j



.

\к Ч, \Ч X \"v‘V V Уч Ч 'ч Ч \ N, • -	\ \\
Fig. 5.
l^jZ_zs£
U U у—
f џ~г~р






........................• . ' . - '

•- ' ••


ft. L






*+•


i

■
.
	
■ ------------------------ ...
' i
■










i








.-..ч.......‘	:, i
}

Z

Fig. 10.
io г
■ '3

l. ■- ■л.^-	V'"-''-;;'.,,7'





■


л.

%
%
p


' ■ v. л
jć ....
,v


■ЗА

;S3 ■ *л
.



*T ,
■Л
Ј^:,\



’
j/'









'5.7*







^7'	.7: ....
i-7	: ' ■ ' ' ■ ■' 7' 7
:.'7 7; .,77
/
'r~.—
;

■



Vd^

.. ...
■

■ .


■


«ЛГ« ')



7




77	,	7	7 :






c.. .	;.
; ‘ 7 ' !7	..
7	'	'■>
' '
,
:■ ;.7?'
;777.V\











Fig. 11.
20-
7-
m—
WWVW '
k\\\\ V"nA X\\4n \ \N


Fig. 12.
Fig. 13.
^!\\\\Ч\\.Ч\\\\\-
X\\\\\S\4
,v '... it ■
v



v'i
:;':v ■ ''
C:
. a X **
i s t
4wr
:
^Лг
•рЛ

*1
X' ,...., .
•' •» ' ' J:

: ............!— ; —
■■ ....... ..........-
.■	■	.	-V'.':,'' t. t;-/t ■	' I
i'	\r "ä-::-:;	___.™i™.
'
-t " "тЋ;" ■	.	t -t /■'




rtva-i:::,
r .... •	....	. ..■• ..•

'

■'.V	- :уг-У.'-:Т.‘-~'
A;	■ -p -	■ "	' "А..Л	.' ' :
: i'-'i"- ■ л Т'■’ ■’- :
-- ?!!&£■■. sg,::; А'Гј



v iV :	:
■
■„•r... ;r,v'--ts9
©	<—-ман|к
t.------------j t'j 'fl ':>■• - - •



■ a,-';'.,?V
......................A J
;
:.v
p-
r*
'
Г h: ^ t


- ;v


i
.......J
, ..... .
-	:• v.....
Ш r"
>X-:. v t:-V -
... • •.
'

v' ' *л* с	лт-
.. ;., • ... ... :•'
A ...... . .: ^ ;
' • ' • ■ ...
'«S»*


.1

..... 'inA^p
.
Ki' иШ F
.
.
c-

.
-.—a. A
y;f-:
..•'tH
ti
■ ^ i-
f