OBET ZA LEP IZVOZ MONTAŽNIH HIŠ BO SOVJETSKA ZVEZA NOV TRG ? Jelovica se kar precej mesecev trudi za povečanje svojega izvoza. Kot je znano, je lani uspela podpisati (skupaj z Gradisom) izvoz montažnih hiš v ZDA, precej objektov pa je bilo prodanih tudi v Avstrijo. Ker je ob tem nekoliko zastal izvoz montažnih objektov v ZR Nemčijo, seveda z doseženim nikakor niso mogli biti docela zadovoljni. Zato je seveda stalno prisotna težnja po novih tržiščih in po povečevanju izvoza. Med tiste trge, ki v zadnjem času največ obetajo, je tudi Sovjetska zveza. Strahovit potres v Armeniji je seveda kot veste pustil brez strehe nad glavo blizu 500.000 Armencev. Zanje bo morala Sovjetska zveza v letošnjem letu zgraditi 100.000 stanovanj. Ker je to za njihovo gradbeništvo le prevelik zalogaj, se v tem trenutku pogovarjajo s številnimi podjetji v tujini o pomoči pri tej gradnji. Tako je prišlo do prvih razgovorov tudi z Jelovico. V SZ je 24 ministrstev, vsako ministrstvo pa mora poskrbeti za izgradnjo več sto hiš. Z Jelovico so se pogovarjali predstavniki 4 ministrstev ki bi kupila po več sto hiš, v zameno pa bi dali ustrezno sovjetsko blago, tisto pač, ki ga ima določeno ministrstvo. Za vse hiše, ki jih bodo kupili, velja, da morajo biti zgrajene ,,na ključ" in seveda v tem letu. V pogovorih, ki naj bi bili končani v drugi četrtini leta, je bilo govora o 500 hišah (štirje tipi). Že sedaj je treba povedati, da je to prevelika količina za Jelovico in Gradis (tudi ta posel naj bi delali skupaj), saj je skupna proizvodnja, ki je mogoča brez problemov, le 30 hiš mesečno. Drug problem pa je cena. Jelovica stoji na stališču, da bo za vsako hišo, ki jo bo prodala, morala dobiti toliko kot bi doma ali pa celo več. Velik posel, ko bo verjetno ta v Sovjetski zvezi, bi- namreč kaj hitro pomenil tudi velike težave v poslovanju, če cene ne bi bile ekonomske. Torej nekaj časa velja še počakati, potem pa se bo videlo, kaj bo iz obetov. Med obiskom v Sovjetski zvezi pa je bila tudi vrsta razgovorov o tem, kako tam postaviti nekaj tovarn. Tehnologija in proizvodnja, ki jo ima Jelovica, je seveda še kako zanimiva za Sovjetsko zvezo oziroma za njihove tovarne, ki so s perestrojko dobile veliko več samo- stojnosti in so pač same zadolžene za svoj bodoči razvoj. Jelovica je tudi o tem posredovala vse cene in pogoje, pri tem pa je seveda jasno, da tehnološke izgradnje tovarn Jelovica ne bo mogla nuditi v celo ti, saj za to ni usposobljena Seveda pa bo vključena ustre zna inženirinška organizacija, ki je za to usposobljena, Jelovica pa bi pač dala svoje strokovnjake za te stvari. O tem, kaj o ,,bodočem" poslu s Sovjetsko zvezo meni glavni direktor Matjaž Čepin, je dal naslednji odgovor: „Predvsem moramo še nekoliko počakati na to, kako bodo na naše ponudbe odgovorili iz Sovjetske zveze. Ker jih roki za gradnjo zelo priganjajo, sem optimist, da bodo odgovori znani kaj kmalu. Že sedaj pa moram reči, da bomo pri podpisovanju pogodb, če bo do njih prišlo, zelo pazili na njihovo gospodarnost. Zavedam se tudi, da za nas izdelava hiš ne bo težava, pač pa bo ''•tava pri finalizaciji. Zato je pač vse skupaj potrebno še toliko GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA LETO XVIII ST. 1 FEBRUAR 1989 IZ VSEBINE: — Novosti na področju gradenj — Prodaja pod planom — Predstavitev novega zdravnika — Občni zbor gasilcev — Letni volilni sestanek sindikata — Analiza poškodb pri delu — Pisma naših vojakov bolj premisliti. Med projekti, ki smo jih ponudili, so tudi hiše, kakršne smo delali v Italiji in torej ne bi smele biti preveč zahtevne za delo, saj tehnologijo izdelave in postavljanja večina naših delavcev dobro pozna. Moram povedati, da so med ponudbami za našo tehnologijo bili na razgovorih zelo konkretni iz Saranska (Mordovija) na drugi strani Urala, kjer bi radi postavili tovarno za proizvodnjo 1000 hiš na leto v dveh izmenah. Tudi v Moskvi bi radi postavili tovarno za 300.000 m2 montažnih objektov. Seveda pa vemo tudi to, da se v tem primeru ne bodo odločali za celoten nakup samo naših strojev, temveč bo potrebno vključiti tudi njihove tovarne strojev, kar pomeni, da jih bo potrebno „naučiti" izdelave lesnih strojev. Dodam naj še, da se o vsem tem pogovarjamo skupaj s Slovenijalesovim predstavništvom v Moskvi. “ j.č. Da ne bo ,,kovačeva kobila vselej bosa", je Jelovica poskrbela za gradnjo lepega montažnega objekta za glavno poslovno stavbo. Nad delavnico, v kateri so vzdrževalci in skladišče rezervnih delov, je namreč že povsem postavljen (ne pa še finaliziran) mansardni montažni objekt, dolg 40 in širok 10 metrov. V njem bodo pisarne za računovodstvo, ki je sedaj na obratu montažnih objektov in še za nekatere druge strokovne službe. Jelovica bo tako dvojno pridobila. Objekt bo lahko kot vzorec za tovrstno gradnjo (nadgradnjo), hkrati pa bo rešen problem dislociranosti nekaterih služb, ki pač sodijo v bližino ostalih služb skupnih potreb, (j. č., foto: p. mravlja) KAKO SMO PRODAJALI V PRETEKLEM LETU LE NEKATERE POSLOVALNICE IZPOLNILE LETNI NAČRT O uspešnosti Jelovice v preteklem letu bo najbolje povedal zaključni račun. Ta pa je kot vselej objavljen konec februarja. Zato bo na tovrstno oceno pač treba še malo počakati. Kljub temu pa so nekateri rezultati o lanskoletnem poslovanju že znani. Predvsem tisti o prodaji v naših poslovalnicah. Prav te bi radi nekoliko pobliže predstavili in jih tudi komentirali. Začnemo lahko predvsem z ugotovitvijo, da je večina poslovalnic bila pod letnim načrtom. Le redke so ga izpolnile. Kaj je temu vzrok, bo povedala posebna analiza, ki jo bomo morali narediti in ki bo zagotovo morala prinesti tudi nekatere ukrepe, da se nam to ne bi zgodilo tudi letos. Nekaj pa je že sedaj res. V letu 1988 je bil na področju prodaje opazen močan vpliv ekonomske politike, ki jo je ..uspešno" izvajala naša vlada. Tako je bil po mesečni dinamiki najuspešnejši mesec maj (vsi so vedeli za odmrznitev cen). Na splošno pa je bila prva polovica tega leta prodajno uspešnejša kot druga polovica. Sicer pa najprej poglejmo, kakšni so bili prodajni rezultati po posameznih področjih: To seveda pomeni, da se domače tržišče vse bolj zapira, temu pa je vzrok predvsem manjša kupna moč in kriza, o kateri lahko govorimo, resnično kaže svoje zobe v vsej veličini. Prav ta dva podatka o domači in tuji prodaji pa nam narekujeta odločitve za to leto. Ali se z vsemi silami in energijo osredotočiti na domače tržišče ali pa ta izpad, ki bo tudi letos na domačem trgu, nadomestiti z izvozom in torej na tem področju narediti kar se da največ? Odgovor zopet ni enostaven, predvsem pa je odvisen v veliki meri od ukrepov naše nove vlade. Jelovica bo pač morala reagirati tako, da bo imela svoje delo pač najbolje vrednoteno. Pri tem pa ni važno, ali se bo to zgodilo na domačem ali na tujem trgu. Doseganje plana prodaje v obdobju 1. 1. — 31. 12. 1988 v 000 din: zanimivo videti tudi, kako je bilo s prodajo v naših poslovalnicah. V njih je Jelovica prodala 80,34 % svojih izdelkov. Naših 29 prodajnih mest — 22 poslovalnic in 7 predstavništev — je nedvomno ena najpomembnejših dejavnosti Jelovice, saj si je kaj lahko predstavljati, kaj bi se zgodilo, da bi morala naša tovarna prodajati samo preko drugih trgovin. Dosežen dohodek bi bil v tem primeru še precej nižji (popusti, rabati, Sofinanciranje reklame, prispevanje k stroškom in podobno). Podrobnejši pregled uspešnosti posameznih poslovalnic je razviden iz tabele ,,Celotna prodaja januar—december". Iz nje je lepo razvidna uspešnost posamezne poslovalnice. Kot rečeno, bo te rezultate potrebno še detaljno obdelati, analizirati in zagotovo sprejeti tudi ustrezne ukrepe za boljše rezultate v tem letu. Že sedaj je videti, da je daleč najuspešnejša poslovalnica v Škofji Loki, kjer so tudi na zaposlenega dosegli največji učinek. Seveda je treba dodati, da je pač reklamiranje izdelkov za marsikaterega kupca hkrati tudi obvestilo, naj pride po ta izdelek v tovarno in zato kupci podzavestno mislijo, da je najceneje in največ izbire prav v Škofji Loki. Po drugi strani pa je zanimivo, da imajo slabe rezultate poslovalnice ob morju, pri čemer je Pula izjema. Da bi tam manj gradili in ob dejstvu, da je turističnega dinarja tam največ, ne verjamemo. Torej bo potrebno vzroke še poiskati. Sicer pa o vsem tem morda drugič. B. Hafner, J. Č. Celotna prodaja januar—december 1988 Plan Realizacija % Št. Poslovalnica Real. % Št. dos. prodaja \ zap. 1. lastna trgovska mreža 75.766.948 66.408.320 88 640 Škofja Loka 11.507.939 143 14.0 a. maloprodaja 70.657.223 62.971.903 89 650 Zagreb 2.378.342 56 7.0 b. posredna prodaja 5.109.725 3.436.417 67 651 Nova Gradiška 1.888.696 101 4.0 2. prodaja domači trg 8.495.322 6.461.744 76 652 Osijek 3.951.457 86 8.5 a. montažni objekti 4.260.998 3.662.896 86 653 Pula 3.324.549 90 7.0 ind. stan. hiše 3.283.369 2.444.564 74 654 Crikvenica 1.286.851 78 5.0 objekti 977.629 1.160.255 119 655 Zadar 1.130.433 102 5.0 montažne stene 58.077 656 Šibenik 744.952 89 3.0 b. SP z montažo 1.539.517 710.542 46 657 Split 1.605.759 91 5.0 c. storitve 1.665.410 1.291.190 78 d. ostalo 1.029.397 747.972 73 660 Sarajevo 4.389.330 65 10.0 3. prodaja izvoz 9.494.825 9.784.039 103 661 Banja Luka 2.253.683 78 5.0 a. montažni objekti 4.792.651 4.559.166 95 662 Čapljina 1.169.302 86 3.0 ZDA 547.411 3.573.793 653 670 Stara Pazova 5.587.351 66 15.0 ZRN 4.245.240 447.033 11 671 Valjevo 3.238.877 85 8.5 Avstrija 538.340 672 Kragujevac 6.840.821 103 16.5 b. stavbno pohištvo 4.702.174 5.224.873 111 673 Niš 2.906.255 73 7.5 vratna krila 3.003.812 3.429.964 114 674 Zaječar 2.504.068 111 7.0 elementi ROTO 1.006.859 1.003.322 100 675 Peč 2.581.279 126 10.0 ostala prodaja 691.503- 701.587 114 676 Dečane 1.348.454 93 3.0 Delovna organizacija 93.757.095 82.654.103 88 677 Priština 1.585.480 79 6.0 Načrtovana prodaja je bila to- Šele ko bo naša gospodarska 680 Skopje 2.810.257 66 7.5 rej dosežena s komaj 88 % od politika stabilna in dolgoročna, 690 Bar 1.374.185 65 6.0 načrtovane. Pri tem je treba šele takrat se bo moč tako povedati, da je bil načrt ures- obnašati tudi v podjetjih. SKUPAJ 66.408.320 88 163.5 ničen le na področju izvoza. Pri prodajnih rezultatih je PONUDBA POVPRAŠEVANJE Zanimivo je videti včasih podatke o proizvodnji. Predvsem kažejo na to, da se Jelovica vse prepočasi prilagaja na zahteve tržišča. Tako je v preteklem obdobju stalno primanjkovalo izdelkov iz programa Jelobor in v začetku leta tudi Termotona. Povpraševanje je bilo večje od ponudbe. Tudi gibljivih polken on takoimeno-vanih fiksnih polken je bilo manj, kot je bilo kupcev, predvsem pa je bilo narejenih manj kot v letu dni prej. Pač pa se je povečala proizvodnja vhodnih vrat, saj je bil dosežen lep izvoz na Madžarsko, seveda pa se je potem to poznalo na tem obratu pri proizvodnji garažnih vrat, saj je bila nižja za 23,2 %. Pri tematiki ponud-ba-povpraševanje pa je treba pogledati tudi rezultate montažnih objektov. Zaradi izvoza in večjega domačega povpraševanja se je proizvodnja v primerjavi s preteklim letom na vseh področjih kar precej povečala. Kako torej reagirati optimalno na to tpčko ponudba-povpraševanje. O tem pa tisti, ki za to morajo skrbeti po službeni dolžnosti. j. č. Jelovico je konec januarja obiskala delegacija gospodarstvenikov iz Sovjetske zveze — točneje iz Sibirske oblasti Tjumen. Zanima jih tehnologija izdelave hiš in stavbnega pohištva, pa seveda tudi ostalega pohištva. So zagotovo eni resnih kupcev, saj je njihova dolgoletna zaprtost pač prinesla svoje. Rusi sedaj hitijo zamuditi zamujeno. Kakšni partnerji pa so ti Sovjeti, pa pove samo en podatek. Jelovica na leto predela okrog 25.ooo m3 hlodovine, v tjumenski oblasti pa ne leto posekajo (in nekaj tudi predelajo) več kot 20 milijonov m3 hlodovine. Sedaj pa si predstavljajte proizvodnjo, (j.č.) SEJA DS JELOVICE ZANIMIVA SEJA Goran Križnar bo po sklepu DE Jelovica dobil enosobno stanovanje, ki ga je izpraznil Milan Blažir. Zanj je dala garancijo za soudeležbo tudi DO Sava, zato je dobil prednost pred Jadranko Stojkovič. Zanimiva je bila prošnja Ivana Šipoša. Za tri mesece je želel dobiti brezplačni dopust, da bi šel na začasno delo v ZR Nemčijo. Po 125. členu pravilnika pa to ni mogoče. Odobrili so mu le enomesečni brezplačni dopust, če pa bo izostal več, mu bo po pravilniku prenehalo delovno razmerje. Delavci poslovalnice v Baru so kot vzrok svojih slabih rezultatov navedli pošiljanje pohištva, ki ga niso naročili in ga potem ne morejo prodati. O tem je stekla razprava, v kateri je bilo povedano, da se pač kamion mora napolniti, če gre na tako dolgo pot, drugače pa je tudi res, da Jelovica prven- stveno oskrbuje z naročenim blagom le tiste poslovalnice, ki dosegajo dobre rezultate. Bar ni med njimi, saj je po skoraj vseh pokazateljih čisto na repu. Kljub temu pa bo njihova pripomba obravnavana na eni izmed prihodnjih sej, ko bo o tej problematiki poročal vodja tržnega področja. V Bovcu bo iz sredstev za nerazvita področja kupljeno stanovanje. Delavski svet je sklenil, naj se za ta apartma z dodatnim vlaganjem kupi tudi oprema. Na predlog vodje obrata bo na obratu notranjih vrat po potrebi tudi nadurno delo, da se bo lahko izpolnilo izvozne zahteve. Delavski svet se je s tem strinjal, kot tudi za nadurno delo v proizvodnji polken v Kranju, le s to pripombo, da je tu nadurno delo potrebno povezati z izpolnjevanjem obveznosti v proizvodnji na obratu Preddvor. POSLOVALNICA RAR NIMAJO VSE POSLOVALNICE ENAKIH POGOJEV V prejšnji — novoletni — številki smo vam že predstavili mnenje nekaterih vodij poslovalnic o prodaji v preteklem letu in o tem, kako bo letos. Ker je poslovalnic 22 in ker vseh mnenj ne moremo objaviti, saj bi bilo v tem primeru premalo prostora, smo se odločili, da bomo o tej problematiki v vsaki številki spregovorili vsaj o eni poslovalnici ali predstavništvu. Tokrat nam je svoje razmišljanje poslal vodja poslovalnice Bar, Vesel in Jovičevič. ,,Kratak osvrt na rad poslov-nice Bar u 1988. god ini ukazuje na to da je prodaja stolarije znatno ispod očekivanja te da time nije ni plan prodaje ispu-njen. Očito se primječuje pad životnog standarda, a zapažena je i sve manja individualna gradnja. No i pored toga poslovnica je mogla pokazati veče rezultate da je bila pravovremeno opskrbljivana asortimanom tra-žene stolarije. Treba shvatiti da se zaposleni u poslovnicama Jelovice vrlo neprijatno osje-čaju ako zastupaju proizvodnju radnu organizacijo, a u ime iste nemogu kupcu da ponude proizvodni program niti pak da daju odredjenu garanciju za rok isporuke. Ovi i slični problemi su teme o kojima se redovno raspravlja na sastan-cima vodja poslovnica, pa se i očekuju bolji rezultati u unu-trašnjoj organizaciji Jelovice. Šta u nared noj 1989. godini? To je pitanje koje se postavlja krajem svake protekle godine, Veselin Jovičevič, vodja poslovalnice Bar na koje se dobijaju odgovori i obečanja o ispravnom radu pogotovu kod osvajanja plana proizvodnje i prodaje. To pitanje nesmije ostati na obečanjima. Mora se jedanput početi sa nagradjivanjem prema radu, ali uz obaveznu korekturo proizvodnje prema zahtje-vima tržišta tj. zahtjevima poslovnica. Samo tada se može poslovnica ,,kažnjavati" ličnim dohodkom za neispunjavanje obaveza prema planom zacrta-noj prodaji. Svi se skupa nadamo boljim uslovima privredjivanja, boljoj organizovanosti u Jelovici, boljoj angažovanosti zaposlenih u poslovnicama, a time čemo valjda postiči i bolje rezultate." moram izpostavit! za to leto iskanje novih materialov za stavbno pohištvo, ki naj bi kar največ nadomeščali les. Z njim so vselej deficitarni in nič drugače ne bo v prihodnje. Torej novi materiali pri novih izdelkih. ENERGETIKA To je dokaj novo samostojno področje. Posebno zahtevno je zaradi številnih predpisov. Reči pa je treba, da je ta energetika srce vsake delovne organizacije in tako tudi naše. Posebno se to pokaže takrat, ko se zgodi, da vse oblike energije niso zagotovljene in lahko pride do težav v proizvodnji. Ukvarjali pa se bomo s celo vrsto racionalnosti. Vsak laik lahko izračuna, koliko prihranka lahko prinese denimo zamenjava električnega motorja z močjo 10 KW z motorjem, ki lahko izboljšan stroj poganja z močjo 5 K W. LABORATORIJ Ta že več let opravlja izredno pomembno vlogo. Naši izdelki imajo prav zaradi testiranja v našem laboratoriju izredno malo reklamacij, kar seveda predstavlja kar velik prihranek. Zato bo tudi letos delal v okviru svojih najgg — to pa je predvsem testiranje vseh naših, posebej pa še tistih, ki jih bodo razvili kot nove in bodo morali biti deležni vsestranske preizkušnje. Posebej pa testiramo tudi vse takoimenovane vhodne materiale, da ja ne bi prišlo kasneje v proizvodnji do napak, ali pa da izdelki ne bi odgovarjali kakovosti. Med te materiale sodijo vsi premazi, gume, barve in podobno. j. č. RAZVOJNE AKTIVNOSTI V LETU 1989 Z NOVOGRADNJAMI POČASI ZAKLJUČUJEMO OBČNI ZBOR SINDIKATA Na začetku novega poslovnega leta je seveda zanimivo izvedeti, kaj bo novega na področju naložb, tehnologije in drugega, kar je seveda pomembno za boljše in lažje delo delavcev. Nenazadnje pa so vse te dejavnosti tudi znak tega, ali je tovarna dobro stoječa ali ne. Zato smo seveda povprašali o vsem tem najbolj odgovorno osebo - vodjo razvojnega področja inž. Janeza Malovrha. INVESTICIJE Lani smo naredili kar veliko. Spomnimo se samo novih_ poslovalnic v Novi Gradiški, Škofji Loki, v predstavništvih, nova Unija za dolžinsko optimiranje in še vrsta drugih del. Kako bo letos, je kar malo zgodaj, saj je marsikaj odvisno od zaključnega računa, pa seveda od sredstev, ki bodo na razpolago. Vseeno pa lahko že sedaj rečemo, da bo v kratkem na novo odprta poslovalnica v Skopju, ki bo imela 1.800 m2 pokritega prostora. Nova naj bi bila tudi op ti mirna linija, ki bo po sedanjih izračunih stala več kot 80 starih milijard in še bo potrebno kupiti kakšen stroj. Kot rečeno, o tem več lahko kasneje. RAZVOJ NOVIH IZDELKOV To je neke vrste unikatno delo. Mislim, da bomo največ delali na razvoju senčil, potem bomo iskali nove variante oken, morda najbolj pomembno področje delovanja pa je iskanje tehničnih in tehnoloških izboljšav tako v proizvodnji kot tudi pri obstoječih izdelkih. Posebej pa SINDIKAT V KRIZNIH RAZMERAH VSE BOLJ V VELJAVI Toliko kot je bilo v preteklem letu govora o sindikatih, se že dolgo ni zgodilo. Verjetno ves čas obstoja nove Jugoslavije sindikat praktično ni vedel, kakšna je njegova prava vloga. Krizne razmere, ki so najbolj prizadele tiste prave delavce v proizvodnji, pa so pokazale na vse slabosti in dobre plati naše sindikalne organiziranosti. Spomnimo se samo, koliko je bilo stavk, tudi tistih, ki so se končale pred slovensko ali jugoslovansko skupščino in koliko je bilo tudi na najvišjih ravneh govora o tem, ali je sindikat tisti, ki naj bi te stavke tudi vodil. Kakorkoli že, tudi v Jelovici, kjer sicer ni bilo stavk, je sindikat vse bolj pomemben. Zato tudi letni občni zbor predstavlja neke vrste prelomnico, njegova usmeritev za prihodnje pa pot ravnanja za to dokaj občutljivo področje delovanja. Lahko se zgodi, da bo še huje, saj je že sedaj pogost primer, da je prav akcija ,,ozimnica", ki naj ne bi bila področje delovanja sindikata, omogočila tistim z najnižjim osebnim dohodkom priti do osnovnih živil. Janez ing. Malovrh, vodja razvojnega področja ,,Naše področje delovanja zajema štiri smeri: investicije, razvoj izdelkov, laboratorij in energetiko. Tako nekako bi lahko opredelili tudi posamezne oddelke, ki po svojih delovnih dolžnostih skrbijo za svoje dejavnosti. Za boljše razumevanje in preglede, kaj naj bi se zgodilo v tem letu, bi kazalo pogledati kar po vrsti. Dosedanji predsednik sindikata v Jelovici Alojz Igličar je v svojem poročilu orisal predvsem tiste stvari, o katerih so razpravljali na svojih 7 sejah izvršnega odbora sindikata. Ker je morda za mnoge zanimivo, kaj so delali in kaj vse je sindikat usmerjal v letu 1988, ouiavljamo nekatere povzetke njegovega poročila. 200.000 din z rokom odplačila 3 mesecev. To smo izpeljali preko ABC Loka in Živila Kranj, za delavce poslovalnic pa na osnovi poslanih računov. Teh ugodnosti se je poslužilo 335 delavcev. Na 12. seji smo obravnavali pravilnik o merilih delitve osebnih dohodkov, katerega je obrazložil predsednik komisije ,,Tako smo na sejah obravnavali poročila o letnih članskih sestankih za leto 1987. Obravnavali smo pripravo za javno razpravo o Pravilniku o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, osebnih odhodkov in sredstev za skupno porabo. Razpravljali smo o praznovanju Dneva žena, potrjevali uporabo članarine za leto 1988, podali predloge o smereh izleta, razpravljali o predlogu stavkovnih pravil, o prekinitvi dela na žagi obrata Stari dvor in o sklicu temeljne kandidacijske konference. Na naslednji seji smo sklepali o smereh izletov. Izleti so bili organizirani v Grčijo, Benetke, na Grossglockner, v Makedonijo in Logarsko delino. Teh izletov se je udeležilo 233 delavcev. Obravnavali smo dopolnitev pravil blagajne samopomoči, zaključni račun, kadrovsko politiko v DO Jelovica, sindikalno izobraževanje in podali predlog za srebrni znak sindikata. Še dve seji sta bili namenjeni pravilniku o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo ter tudi o pripravah na referendum o tem. Predlagali smo tudi kandidate za delegate v delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo SOZD GLG. Evidentirali smo tudi kandidata za člana predsedstva Socialistične republike Slovenije. Glede nabave ozimnice je bilo dogovorjeno, da lahko vsak delavec koristi bone v znesku za izdelavo sistema nagrajevanja tov. Viktor Potočnik. Zavzeli smo tudi stališče, da naj se tudi ta javna razprava organizira tako kot predhodna, dokončen predlog pravilnika pa bo sprejel DS DO. Na zadnji seji pa smo poslušali poročilo predsednika občinskega sindikalnega sveta občine Škofja Loka tov. Sandija Bartola o aktualnih problemih družbe in nalogah sindikata v premagovanju krize. Dogovorili smo se tudi o organizaciji letnih članskih sestankov. Po poročilu predsednika Igličarja je bila krajša razprava, ki pa je potrdila pravilnost dela sindikata v preteklem obdobju. Ker pa je ponavadi vse hotenje veliko bolj usmerjeno v prihodnost, je bil veliko več pozornosti deležen predlog sindikalne aktivnosti za prihodnje obdobje, predvsem v letu 1989. 0 teh aktivnostih je bilo govora na predhodnih sejah II 00S in so zatorej skupek želja in hotenj večine delavcev. Poglejmo jih nekaj: — obdržati dosedanjo obliko dela — izvedba obravnave zaključnega računa za leto 1988 in tekoče spremljanje poslovnih rezultatov — organizacija vseh rednih aktivnosti (Dan žena, obdaritev otrok ob dedku Mrazu, nabava ozimnice, sindikalni izleti, novoletni zaključek) — organizacija športnih in kulturnih dejavnosti v DO — zaradi poteka mandata delegatom v samoupravnih organih DO bo sindikat vodi! postopek evidentiranja kandidatov za delegate samoupravnih organov DO — na letnih članskih sestankih je bilo tudi predlagano, da se izvolijo namestniki članov v 10 00 ZS, kot je to opredeljeno pri delavskem svetu — zadolžitve in aktivnosti Občinskega sveta ZSS Škofja Loka je potrebno vnašati v delo izvršnega odbora 00 ZS — povezovanje in vključevanje v delovanje krajevnih skupnosti — druge naloge in aktivnosti, ki bodo posredovane 00 ZS Na pripombo, ki je bila posredovana na letnih članskih sestankih, da delitev sindikalne članarine ni pravilna, je tov. Sitarjeva iz občinskega sveta NOVO VODSTVO SINDIKATA predsednik 10 00: RAFKO BELČlC podpredsednik: MOJCA BATAGELJ sekretar: ZLATA LUKAN predsednik nadzornega odbora: JOŽE SOVINC ZS pojasnila dosedanji način delitve. Težnja je namreč, da bi večji del sindikalne članarine namenili za reševanje socialnih problemov delavcev. Tov. Sitarjeva je poudarila, da je bila Republiškemu svetu ZSS dana pobuda za spremembo razmerij delitve članarine, katera se že pripravlja. O vsem tem, kako bo sindikat delal v prihodnje in seveda tudi o ostalih aktualnostih, bomo pripravili prispevek za prihodnjo številko našega glasila, ko naj bi pripravili razgovor z novim predsednikom /O sindikata v Jelovici Rafkom Belčičem. j. č. V okviru športne dejavnosti imamo 9 disciplin, ki so naslednje: streljanje, kegljanje, mali nogomet, namizni tenis, šah, kolesarjenje, odbojka, balinanje in smučanje. Pri smučanju smo imeli letos naše tekmovanje (v okviru DO) za najboljšega smučarja v različnih starostnih kategorijah, katerega smo organizirali na Starem vrhu. Udeležili smo se tudi zimskih iger SOZD meseca februarja, katere je organiziral LIP Bled. Udeležili smo se tudi Lesariade. Meseca maja smo se udeležili letnih iger SOZD, katerih organizator smo bili mi. Tekmovali smo v naslednjih disciplinah: streljanje moški in ženske, kegljanje moški in ženske, mali nogomet moški, namizni tenis moški in ženske, odbojka ženske, balinanje moški in nova disciplina vlečenje vrvi moški. Ekipno smo dosegli prvo mesto. Udeležili smo se tudi lig v kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu in balinanju. Od meseca septembra, pa do meseca novembra so potekale 8. sindikalne delavske športne igre v okviru občine Škofja Loka, katerih smo se tudi udeležili v naslednjih disciplinah: streljanje moški in ženske, kegljanje moški in ženske, mali nogomet moški, namizni tenis moški in ženske, šah moški, kolesarjenje moški, odbojka moški in ženske, balinanje moški, pikado ženske, plavanje moški in košarka moški. Ekipno smo zasedli 6. mesto. Sedaj pa se bo pričela zimska liga, katere se bomo udeležili v naslednjih disciplinah: kegljanje moški in ženske ekipno in posamezno, mali nogomet, namizni tenis, odbojka in košarka. V okviru športne dejavnosti nas sodeluje približno 100 ljudi. Kot vsako leto imamo tudi letos organizirano rekreacijo za naše delavce — namizni tenis in kegljanje za občino Škofja Loka v športni dvorani Poden, kegljanje za občino Kranj pa „Pri Gorjanc" v Hotemažah, splošna rekreacija za vse ostale discipline pa je v osnovni šoli „Cvetko Golar" na Trati. Breda Krt Gospodarska kriza je pokazala svoje zobe tudi v kulturi. Večina ljudi se zadnji čas mora odločiti za socialni kruh, ne pa za kulturo, kar je seveda popolnoma razumljivo. Udeležba tudi na organiziranih prireditvah močno pada kljub regresirani ceni vstopnic. Tudi denarja, namenjenega za kul- turno dejavnost je letošnje leto malo, tako da je usklajevanje med željami in ponujenim pro gramom še težje. Tradicionalno smo se odločili za abonma v Prešernovem gledališču v Kranju z lastno denarno udeležbo. Prešernovo gledališče je letošnje leto dobilo status poklicne umetnišku-kulturne ustanove. Kljub majhnemu številu naših kar stalnih abonentov v PG smo tudi mi s svojim obiskom prispevali k potrditvi njihovega uspešnega dela in prehoda iz amaterskega v profesionalno gledališče. V Cankarjevem domu smo si ogledali: — Straussov koncert — opero Modesta Musorgskega Boris Godunov — otvoritveni koncert glasbene sezone Filharmonija iz Stras-oourga — Španski balet Loški oder: Gruntovčani v izvedbi zag-lebških igralcev — Zdarvnik po sili — šentjakobsko gledališče iz Ljubljane — Naši trije angeli — jeseniško gledališče — Hrup za odrom — v izvedbi loškega gledališča Ogledali smo si Veliko plesno revijo Kazina v dvorani na Podnu in v Kranju. — folklorna skupina ,,Tehnik" iz Škofje Loke — glasbena prireditev Klapa srdela Za Novo leto bodo lahko starši peljali otroke v Cankarjev dom, kjer si bomo lahko ogledali glasbeno pravljico Bikec Ferdinand. Po predstavi pa se bodo otroci lahko še zabavali v I. preddverju Cankarjevega dom.i Dana Fen: klimatsko zdravljenje pri Medobčinski zdravstveni skupnosti za Gorenjsko. Jelovico pozna, odkar je samostojna DO in je že večkrat nadomeščal v naši ambulanti, tako da mu je delo vsaj na splošno poznano, specifičnosti pa seveda spoznava ob rednem delu, na licu mesta. Sodelovanje z upravo delovne organizacije je izredno dobro in hitro. Vsak problem skušajo rešiti takoj oziroma čimprej. S samo ambulanto je zadovoljen, je funkcionalna in zadovoljivo opremljena, če pa je kdaj potrebna dodatna nova oprema, so se doslej še vedno našla sredstva za nabavo in prepričan je, da bo tako tudi v bodoče. Kajti ambulanta je samostojna enota, predvsem z namenom, da se delavcem nudi zdravniška pomoč na licu mesta, predvsem pa da je izostanek z dela čim manjši. Najbolj boleča točka v zdravstvu je seveda bolniški stalež. Vse je v redu, če je bolniški stalež odvisen od ,,fair pla- va" med zdravnikom in pacientom. Kajti zdravnik mora verjeti pacientu in z raziskavami je treba ugotoviti, ali je pacient res bolan ali ne. Žal je tudi veliko primerov tako imenovanih simulantov, ko se žal večkrat ugotovi šele po drugih raziskavah. Bolniški stalež precej dviguje tudi sama nemotiviranost delavcev za delo. Zdravnik mora biti dober poznavalec pacienta, poznati mora delovne razmere, obremenitve na delovnem mestu, predvsem pa mora vzpostaviti odkrit odnos — kontakt s pacientom, če mu hoče res pomagati. Vsak človek je namreč ,,svet zase", nekateri z zdravnikom ležje, nekateri pa težje navežejo kontakt. Seveda je njegova želja, da bi delo teklo normalno, da bi bilo čim manj bolnih, kar pa jih je, da bi čimprej ozdraveli in se vrnili na svoja delovna mesta. Za vse to hkrati pa je organiziran kurativni in preventivni način dela naše ambulante. Danica Miklavčič SPREMEMBA V NAŠI OBRATNI AMBULANTI TREBA JE LOČITI MED »BOLNIMI" IN BOLNIMI GASILCI NA OBČNEM ZBORU PREGLEDALI SVOJE DELO Kar precej let je že minilo, odkar ima Jelovica svojo obratno ambulanto. O tem, da se to za vsako delovno organizacijo ne izplača (imeti svojo ambulanto namreč), smo že pisali. Predvsem tudi o tem, da se tako najlažje odkrije tiste prave bolnike in se jim kar najhitreje pomaga ter se tako tudi zmanjša število bolniških delovnih dni, še lažje pa je odkriti tudi tiste bolnike, ki jim slabe plače ne predstavljajo prav posebej velike ovire in si raje malo bolj ,,odpočijejo". Jelovičino ambulanto je nekaj let vodila dr. Magdalena Selan. Ob delu se je dodatno izobraževala, postala vse bolj ugleden zdravnik in rezultat tega je bilo prevzetje vodstva Zdravstvenega doma v Škofji Loki. Jelovica je tako morala dobiti drugega zdravnika. V ambulanto je prišel dr. Mladen Šubic, priznan zdravnik, ki ga pozna večina občanov Škofja Loka in jim tudi že veliko let pomaga premagovati zdravstvene težave. Predvsem pa moramo o njem reči, da je pri bolnikih poznan po vselej prijazni besedi, ki bolniku včasih bolj pomaga kot še take tablete. Sicer pa želimo našega novega zdravnika na kratko predstaviti. Dr. Mladen Šubic je po rodu iz Poljanske doline, ,,naše gore list", drugače pa je bil rojen in živel v Ljubljani. Z opravljanjem svojega poklica je začel v Gorenji vasi, kmalu pa je prev- zel splošno ambulanto v Škofji Loki, končal specializacijo splošne medicine, ter 4 leta vodil tudi ,,hišo" — zdravstveni dom. Po preteku mandata je prevzel dispanzer za medicino dela. Kot specialist je tudi član zdravniškega konzilija ter član komisije za IZREDNO VELIKO DELAVCEV VKLJUČENO MED GASILCE Dva požara v lanskem letu, veliko uspešnih mokrih vaj, vse bolj aktivna ženska desetina, prav tako desetina mlajših članov, izbran je bil nov poveljnik — Stanislav Šink. Številnim gasilcem pa smo podelili priznanja za večletno delo. Tak je na kratko pregled našega dela, ki ga je ocenil tudi občni zbor. Najprej bi omenila dva večja požara, in sicer 19. 2. 1988, ko je zagorelo v oddelku vrat na stroju Digos in filtrih, in 26. 10, ko je zagorelo na ventilatorju oziroma filtrih v hali A. Oba požara smo uspešno pogasili v zelo kratkem času, tako da do večje materialne škode ni prišlo. Na prvi požar so nam prihiteli na pomoč tudi gasilci iz LTH, Gorenjske predilnice, Gradisa in Centra na Trati. Med letom pa je bilo tudi nekaj začetnih požarov, ki pa so jih delavci ali pa dežurni gasilci takoj pogasili. Poleg zaresnih požarov pa smo se udeležili tudi dveh sektorskih vaj v LTH v Vincarjah in v EGP na Trati. Organizirana pa je bila tudi občinska vaja, pa smo ravno takrat gasili kar ,,doma" v Jelovici. Na dan Jelovice smo izvedli veliko taktično vajo, na kateri so sodelovale tri naše desetine, orodni voz iz Centra ter desetina gasilcev iz pobratene občine Sele, ki pa so na žalost malo zakasnili, kljub temu pa smo vseeno videli njihovo zelo kvalitetno sodobno opremo za gašenje. Za člane društva smo organizirali tudi dve uspešni predavanji o požarnem varstvu. Predavali so člani našega društva in tov. Rado Lotrič iz Centra za družbeno samozaščito na T rati. Udeležili smo se občinskega tekmovanja s tremi desetinami člansko, žensko in veterani, ki so nas dostojno zastopale. Organizirali smo dvodnevno ekskurzijo v Pulo, katere se je Prepričani pa smo, da nam bodo tudi v bodoče še uspešno pomagali tudi naši starejši člani — veterani. Ena od glavnih nalog v letošnjem letu pa