Politični ogled. Avstrijske dežele. Sedaj je blizo že gotovd, da postane avstrijaka vlada popolnem liberalna ter prejde v roke neruških liberalcev, ee tudi še oatane nekaj časa grof Taaffe njej na čelu. Nemška levica se je vrgla grofu v roke in kaj hoče on druga, kakor da jo pritiane na svoje liberalno srce ? Brž ko ne pa bode tudi v tem reanica basen ,,o liaici iu ježi". — V prihodnjem tednu začne se v drž. zboru razprava o drž. proračunu za tekoče leto. 0 njej pa brž ne bode veliko hrupa, k večjemu bode ga nekaj od strani mladoL-eških poalancev ali to bode ,,neYihta v lonci", brez nasledkov. — Nova postava, ki odpravi mostnino ua drž. ceatah, dobi k malu najvišje potrjenje. Ne pričakujte pa od nje veliko polajšanja, kajti mitnina še oatane. — Liberalcem bode v oči katol. shod v Gradci in zato pravijo, da ni bilo na njem veliko odličnih Nemcev. Se ve, da ao njim odlični možje le liberalci, tacih pa pač v resnici ni bilo na shodu. — Baron Moraey, poslanec štajarskih nemških kmetov v drž. zboru, kaže se izvratnega zagovornika kmečkih potreb. — Da se volilna postava na K oroškem apremeni na korist slov. volilcev, za to je aedaj veliko upanja, ker ao tudi konservativni nemški poalanci za to. — rSlov. društvo" na Kranjskem je uni dan porodilo ,,narodno-iiapredno stranko" ; glaailo jej bode poleg ,,Slov. Naroda" še novi listič z imenom Rodoljub". Trezni alov. svet se vpraša: kaj bomo s tolikimi listi? Kar jib imamo že aedaj, ne bilo bi škode, ko bi jib bilo za polovico roanj ; če ima človek prepolno mizo, nobena jed mu ne diši, torej tudi ne tekne dobro. — Grof Coronini je tudi v prihodnje predsednik c. kr. kmetijske družbe za Primorje, poleg tega je tudi dež. glavar ter poalanec v drž. zboru. Ali je pač ko3 vsem opravilom, ki jib dobi v teb svojib častnib alužbab ? — Ker imajo v Trstu Labi skorej ves obč. zastop v svojib rokab, zato se godi slov. prebivalcem od njib sila, uajbolj pa v ljudskib šolab. V njih se uči po meatu saino laški, zunaj pa že tudi skorej tako; čisto slov. ljudske šole ne trpi laška kri. — Dr. Vergottini, ki je od laške komisije po krivem dobil drž. poslanstvo za Istro, je to east odložil, sicer bi ga bili iz drž. zbora izpodili. — Svitli cesar pride te dni v Reko ter se delajo velike priprave za to, da ga vzprejme mesto, kar največ more, sijajno. — Hrvaški sabor je vzprejel brez dolžje razprave postavo, katera določi razdelitev zemljiške odveze med brvaško in ogersko deželo. Postava je Hrvatom več ali manj na škodo. — V ogerskem drž. zboru sme vsak poslanec govoriti, kolikorkrat mu je ljubo. To pa bode sedaj krivo, da ae dožene nova postava o politični upravi more biti še le v pozni jeseni, kajti nekaj poslancev je ne mara in ti bodo v eno mer govorili, to se pravi, tako dolgo, kakor bodo najdalje mogli, vse eno, če jib kdo poaluša ali ne. To je smešno in žalostno ob enem, prav inadjarsko. Vunanje države. V večno mesto t. j. v Rim ne pribaja več toliko tujcev, kolikor jib je bilo v prejšnjib časih, ko je bilo mesto v rokab glavarjev sv. katol. cerkvc. Vsled tega pa se širi v mestu čedalje bolj siromaštvo, lazaronov ali beračev je zato tudi zmerom več v nadlego domačim in tujcem. — Po Italiji, zlasti po gornji je bilvjutru 7. junija več ali manj bud potrea ter se je vee biš podrlo, največ okoli Verone. — Knez Rudini, prvosednik v vladi kralja Umberta, obnaša se možato nasproti iredentovcem ; knez najbrž ni freimaurer, zato pa mu delajo freimaurerji na vseb straneb težave. —V glavnem mestu francoske republike, v Parizii so dozidali veliko cerkev Srca Jezusovega ter je bilo nje posvečevanje v petek ia sicer prav slovesno. Republikancem to ni bilo po volji, toda zabraniti tega tudi niso mogli. — V Londonu dobijo zopet strike in sicer ustavijo vozniki na konjski železnici delo, se ve, da zato, ker imajo preveč službe, do 16 ur na dan. — Nesreeni vodja Ircev, Parnell je neki tudi denarja zapravil, do katerega ni imel pravice. Greb si išče pa tudi najde tovariša — Nemški cesar Viljem II. rad potuje in tokrat gre v Anglijo, k svoji  ,,stari materi" Viktoriji, angleški kraljici. — V Moskvi, na Ruskem, imajo veliko razstavo in ogledal si jo je tudi car, najbolj ga je neki zaniniala razstava francoskib obrtnikov. — V Srbiji se je sbod liberalcev izrekel zoper iztiranje kraljice Natalije, ali to ji pomaga le raalo, ker je liberalna stranka po svojem številu majhna, brez moči. — Turski sultan moral je 200.000 dinarov izplačati roparjem, ki so zajeli cel železniški vlak ter so potovalce, največ nemške, gnali s seboj v goščo, dokler bi se jim ne plačala ona vsota denarja za nje. Ko so roparji denar prejeli, izpustili so hitro svoje jetnike. Kaj ne, da je veselo potovati po Turskem ? — Glede na svoje naselbine v Af riki ate si bili Aaglija in Luzitanija prišli na vakriž, toda aedaj ste ae poravnali brez vojske. — Na otoku Haiti pri južni Anier iki, je vzbrubnila ustaja ; general Hipolyte je zaprl 80 ljudi, ker so na sumu, da so počeli zaroto zoper vlado. — Iz Chicage, v severni Ameriki, prejeli smo načrte tamošnje razstave za leto 1893 in če jo sodimo po teb, bode razstaya v resnici velikanska, kakor je mogoča le v Ameriki.