■ št. 38 ■ CENA 80 SIT dodaja licence, znanja in izdelkov Mi vrtamo naprej - tudi po Indiji" podjetje Iskra ERO iz Kranja je v petek na gradu Brdo podpisalo pogodbo o prodaji licence 111 znanja največjemu indijskemu proizvajalcu električnih ročnih orodij, podjetju Rallivvolf. Dost°" razm«rah, ko se je Iskra ERO morala ponovno P staviti na svoje noge in dvigniti mesečno proizvodnjo z na 5u tisoč izdelkov, je prodor na indijski trg, s katerim j 0 doslej sodelovali le priložnostno, velikega pomena," Mi podP'su pogodbe z indijskim partnerjem dejal *Man Bajželj, glavni direktor Iskre ERO, in poudaril, da Je »ndijski trg zelo perspektiven. Cak. kr.anJskem podjetju pri-indiiJ?° od sodelovanja z 'JSKim partnerjem prodajo znanja in izdelkov ter razvoj kooperacij, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi v pri- hodnje Iskra ERO v svoji prodajni mreži ponujala izdelke, narejene v Indiji. Ral-liwolf, ki je kot prvo indijsko podjetje pred šestimi leti dobil certifikat kakovosti ISO 9002, bo po Iskrini licenci najprej izdeloval male in velike kotne brusilnike ter vrtalnike; če pa se bo sodelovanje uspešno razvijalo, pa tudi ostala tržno zaninimiva električna ročna orodja. V Iskri predvidevajo, da bodo v naslednjih petih letih na račun prodaje licence, znanja in nekaterih sestavnih delov ustvarili na indijskem trgu za osem milijonov mark prometa, s prodajo svojih izdelkov prek Ralliwolfa pa še nadaljnjih petnajst milijonov mark. (Več na 7. strani) • CZ. ^aPrta cesta do tržiškega odlagališča odpadkov Prebivalcem Kovorja je dovolj požiranja prahu ^a občinske obljube za asfaltiranje dovozne ceste do deponije niso pripravljeni čakati v nedogled 'Prila maja - "Že sredi ["J.Smo dokončno napove-lenLi!!."on,° *ez mesec dni «esto 0 lapr,i dovo2no Ujk j* deponijo komunal- toStxP*dkov občino toviu ne oo trdnega zago-j„ UJ 0 meditvi in asfaltiran- "»Poro prikri-°fdo . rfudo pojasnil KS Kovor Anton &a donnlri^di P°nede,Jkove-odpiraj." i eva- Zapornico so za Vsni e 2a osebna vozila, ostaj« ^Paom tovor pa je denftn-2aPrt,,» na odcepu za J° »udi s kamionom. kra?ftm so Prišli reševat v 'zvršn predsednik tržiškega oddeit83 sveta z delavci Kot Za Prost»r in okolje, so p*" Pojasnili domačinom, PriDrav?\ za ureditev ceste toJni,,! 1 lansko jesen, z leta ni? Poračunom pa so za ionaT5n .za8°tovili 7,6 mili-tolarjev. Objavili so že razpis za izbiro izvajalca del. Do zastojev je prišlo zaradi čakanja na lokacijsko dokumentacijo s potrebnimi so- glasji, saj nekateri krajani nasprotujejo širitvi ceste. Prav zato so se v ponedeljek lotili izmere ceste in meja parcel ob njej. Zaenkrat še ni soglasja o odprtju ceste, zato bomo o razpletu še poročali. Stojan Saje ^Gorenjskem primanjkuje telet en mali oglas sto telefonskih klicev Na Ko slo Se Slovenija osamosvojila, se je prekinila tudi pot, po kateri je s Hrvaške prihajalo na let enski številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je motno, da je hišna številka npr. na večdružinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c„), bo sreča v druiini odvisna tudi od hitrosti' tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Bomo odslej varnejši Detektivi in varnostniki Pred sprejemom v državnem zboru sta dva, povsem nova zakona: zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja ter zakon o detektivski dejavnosti. ni organi (pregon >stor.L kaznivega dejanja, izterj dolgov), prav tako pa bo F ?ovedano sodelovanje i imi ali tujimi obrainbnKJ Ljubljana, 17. maja - Bistvenih pripomb na predloga obeh zakonov po drugi obravnavi ni bilo. Kar pa jih je bilo, so se nanašale na nevarnost podvajanja oziroma konkurence med zasebnimi detektivskimi in varnostnimi organizacijami ter državnimi službami, ki jih imamo organizirane znotraj ministrstev, predvsem notranjega. Zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja omogoča fizično in tehnično varovanje. Vsi, ki bodo delovali na tem področju (gospodarske družbe in samostojni podjetniki ter obrtniki), se bodo morali obvezno združiti v Zbornico Republike Slovenije za zasebno varovanje. Zbornica bo skupaj z ministrstvom za notranje zadeve izdajala in odvzemala licence za opravljanje zasebnega varovanja, določala programe preizkusa znanja, sprejemala kodeks poklicne etike, nadzirala delo članov in vodila ustrezen register. Kdor bo hotel organizirati in opravljati to delo, bo moral biti slovenski državljan, zakon pa določa tudi zahtevano stopnjo izobrazbe. Znanje varnostnikov bo preverjala mešana komisija notranjega ministrstva in zbornice za zasebno varovanje. Pomembno je zakonsko določilo, da gospodarske družbe ali zasebniki s področja zasebnega varovanja ne bodo smele opravljati nalog, za katere so z zakonom pooblaščeni policijski ali pravosod- Kaj bo dovoljeno zasebnemu detektivu Zakon določa, da bo smel zasebni detektiv (ali detektivska družba) neposredno pridobivati informacije od osebe, na katero se podatki nanašajo, pa tudi od drugih, ki imajo podatke in so jih pripravljeni povedati, prav tako pa tudi iz sredstev javnega obveščanja. Smel bo poizvedovati po pogrešanih ali skritih osebah, o piscih ali odpošiljateljih anonimnih pisem, o dolžnikih, o povzročiteljih materialnih škod, o ukradenih ali zgubljenih predmetih, o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic pred pravosodnimi in drugimi organi, o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule, o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb. Za vsako nalogo bo moral imeti detektiv pooblastilo, zato pa bo imel dostop do seznama oseb, njihove zaposlitve, lastnikih avtomobilov, pa tudi pravico vpogleda v sodne in upravne spise, če ima po zakonu to pravico stranka, kije detektiva pooblastila. Detektiv bo dolžan z zbranimi podatki ravnati skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Zavezan bo k molčečnosti. Če pa ugotovi kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora podati ovadbo pristojnemu organu. varnostnimi in protiobfinimi službami. Varnostni*1 bodo imeli ustrezne izkazom pa tudi uniforme, ki pa ne boj*0 smele biti enake policij^ Zasebne službe varovanj bodo vključene tudi v obvezj1 varovanje objektov, ki jih ^ ča zakon. To so razne nevafl* snovi, arhivi, letališča in Vni.' nišča ter objekti, ki so nacio nalno pomembni. Na podobnih izhod««!11 grajen tudi zakon o detekto^ dejavnosti. Po tem zakonu J detektivstvo svoboden p0^' lahko pa bo organizirana u detektivska družba. Tudi dete* tivi bodo organizirani v svoj zbornici, ki bo njihovo znaj. ugotavljala in preverjala skuf<> z notranjim ministrstvom-kon med drugim določa-J* detektiv ne sme opravljajHJ log, za katere je «dolže" policija in pravosodje, o* , sme uporabljati metod in stev, za katere zakon P°oWJJ» le notranje ministrstvo i" vensko varnostno in obves« valno agencijo, prav tak° P tudi ne strelnega orožj8 ' prisilnih sredstev. Dete^ " bo smel delati za domače m '"j varnostne službe, državne « gane in politične stranke. >» no orožje bo lahko dobil \ osnovi zakona o orožju« LKošnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKA NOV|cE Jubilej Slovenske ljudske stranke Ljudskost, solidarnost in konzervativnost so temelii delovanj« ,«« prvi, ki so zaceli spreminjati stan enopartijski sistem. ti, ki je v njenem Prxtfj spoštljiv odnos do vr«g| preteklosti. Oblast je sred«1 stranke za uresničitev Pt0}}t ma, ne pa izključni cilj- ^ zemamo se tudi za re»2J§5 problemov delavcev, čep. nas nekateri zaradi tega »™| Ljubljana, 15. maja - V stranki ob šestletnem jubileju izpostavljajo tri datume: 12. maja leta 1988 je bila ustanovl- 1'ena Slovenska kmečka zveza :ot prva demokratična stranka v tedanjem enopartijskem sistemu. Za to je bdo potrebnega veliko poguma. Slovenski kmetje so naredili odločilni korak k miselni in organizacijski prenovi družbe. 18. decem-bra leta 1990 je bila ustanovljena Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka, 27. junija leta 1992 pa je bila ustanovljena sedanja Slovenska ljudska stranka, ki se obrača ne le na kmete, ampak na vse sloje in stanove slovenstva, in gradi na sodelovan-ju delavcev, kmetov in intelektualcev. Kot je na časni- Brata Marjan in Janez Podobnik, vc stranke. moža Slovenske ljudske nedavno sprejet alternativni gospodarski in socialni pro- karski konferenci ob jubileju gram za Slovenijo, ki ga v Eovedal predsednik Slovenske javnosti še niso uspeh v zadost- „udske stranke Marjan Podob- ni meri predstaviti, niti ga ne nik, gre v primeru njegove soočiti z njegovimi kritiki iz stranke za notranje demokra- vrst vladajoče koalicije. Slove- tično stranko, ki je občutljiva nija ima večje razvojne mož- za socialne, gospodarske in nosti kot ocenjuje vlada, ekološke probleme, za iskanje vendar je treba opraviti revizi- pravice in resnice, kar je po- jo dvomljivih postopkov, zaje- membno za malega človeka in žiti in preprečiti korupcijo ter v tej smeri je naravnan tudi strogo nadzirati javne finance. Razhajanja s krščanskimi demokrati Predstavniki Slovenske ljudske stranke so povedali, da so pripravljeni sodelovati v vladi, če bi tudi v LDS prevladala večja volja pri odkrivanju in preprečevanju korupcije in oškodovanjih družbenega premoženja. Programa Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov sta sicer sorodna, vendar se stranki razhajata pri načinu uresničevanja. Slovenija pa potrebuje programsko koalicijo demokratičnih strank in SLS upa, da bo tu mogoče zbliianje s SKD. Nasilna združitev z SKD bi bila nesmiselna, saj pri razhajanja lahko povzročila hiter razpad stranke. Slovenska ljudska stranka je edina stranka, ki ne bega po slovenskem političnem prizorišču, ampak ostaja dosledna programu, kar ji viša ugled in zaupanje med ljudmi. Stranka spoštljivo neguje tradicijo Demosa, je pa zioper kakršnokoli dogovarjanje s hrvaškobosans-ko federacijo o konfederaciji. Slovenska politika ne sme ničesar storiti mimo volje ljudstva. Janez Podobnik vidi temlje stranke v ljudskosti, solidarnosti in konzervativnos- jajo z -'levičarji" Je Podobnik. J Slovenska ljudska M**^ v prihodnjih letih ena. o" ^ najmočnejših slovenskin ■. ds Dr. Franc Zagožen je °6J f Slovenska ljudska stran;banj* novno odkriva civilna pa njeni trdni opozicijski ^ i gre zahvala, da deffl°**^ Sloveniji ni še bolj °f ^ Franc Potočnik zavrača,« ^ da je staranka "k«>e£Ui# Se pa je edina v ptgj^ >J razpravi zavzela za »' f p podeželje. Mihaela ■£*0jmf opozorila, da Slovenija u dobre nacionalne zascu j gremo ponavadi nafJ*A j« šibki, Štefan M«JJ* poudaril, da je lj"ds*aerila' ka dosegla ostrejša Ji« ^ prodobitev ?Iove°S jilj, državljanstva m prf| „i da bi tujci krojili Jj£jjpj f države. • J. Košnjek, Šinik J* Slovenska nacionalna stranka Državni zbor o Italiji J| Ljubljana, 17. maja -Vodja poslanske skupineJ^jef1 nacionalne stranke Zmago Jelinčič je zaradi spr 6M političnih razmer v Italiji zahteval od vlade, da pnpra n£sjedij stališč in ukrepov v politiki do Italije, o katerih mora na seji razpravljati državni zbor. V Italiji je na vohtvSjrf^S Berlusconijeva stranka naprej Italija, njeni poslanci pa r0ble jejo sprejemu Slovenije v Evropsko unijo ter menijo, .^jjjafl* ubežnikov iz nekdanje Jugoslavije še ni rešen in da manjšina v Sloveniji ni zaščitena. (SOMMSJM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-infonnativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor to gl»v,,, Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure /"Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun'- tactividualm^ jSTodrtotkov popust^ZMujmo: letna'naročnina"uO DEM. Ogl«snC KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. VeKke razlike pri financiranju občin Jeseniška občina na zadnjem mestu J^en*ce» 16. maja - Kakšni so sploh kriteriji, da pri dovoljenem obsegu javne porabe nastajajo med občinami 0 ve'ike razlike? Za komunalno dejavnost sploh ni denarja. Največji nesmisli pri otroškem varstvu. Predsednica jeseniškega izvrS-j}*ga sveta Rina Klinar je že pred poslala pismo nekaterim ^venskim ministrstvom, v katerem posreduje vrsto pripomb na Podloženi izračun možnega ob-*P javne porabe po slovenskih jjrtinah. S tem je seznanila tudi delegate jeseniške občinske skljP5Cine na minuli seji zborov. Kaj ugotavljajo na Jesenicah? pod 90 odstotki porabe na PjJ-bivalca je zdaj v Sloveniji 14 obtin in se je od lanskega maja S*jvprečje dvignilo 38 občinarr Jeseniška občina je tako na zadnjem mestu s povprečno porabo na prebivalca v primerjavi z republiškim povprečjem 85,2 odstotka, tudi odstotek povišanja brez sredstev za plače je najnižji med vsemi. Ob tem pa podatki kažejo, da zberejo primerjalno celo več kot marikatera druga občina. Le nekaj konkretnih podatkov. V občini Jesenice za zdravstvo zmanjka skoraj 4 milijone tolarjev. Absolutno prenizka so sredstva za komunalno dejavnost, saj N 20 «£ da ie verjetno ena n» BrihEti P°vPrečno porabo redkih, ki ima dokumentacijo za Oditotkl J •* .občine Pod 90 ureditev odlagališča odpadkov, ki Povprečij t. Vna,°- zdaJ 5e nižJe Je ekološko nesporno. Predra- — Je Kot PreJ- čunska vrednost pa je 350 mili- jonov tolarjev in jih občina brez sodelovanj države ne more zbrati, odlaganje ureditve odlagališča pa grozi, da bo deponijo treba zapreti. Za komunalno dejavnost zahtevajo na Jesenicah vsaj trikrat več sredstev ali 19 milijonov tolarjev. Kriteriji za socialno varstvo niso natančni, saj naj bi letos na prebivalca namenili v Sloveniji 1.404 tolarje, za občino Jesenice Ra znaša znesek 914 tolarjev, lajmanj na prebivalca dobijo v Logatcu, sledijo Jesenice in za primerjavo: razpon med Logatcem in Kršim, kjer imajo kar 2747 tolarjev na prebivalca je dvoin-polkraten! Za Jesenice naj bi upoštevali vsaj slovensko povprečje! Sredstva naj bi se povišala tudi za protipožarno zaščito, za izobraževanje, za šport. Na Jesenicah si pa sploh ne znajo razložiti kriterijev za otroško varstvo in razlik med slovenskimi občinami. Če pogledajo sredstva na otroka, je razpon od 94.547 tolarjev v Lendavi do 202.370 tolarjev v Cerknici! Slovensko povprečje je 146.211 tolarjev, v jeseniški občini pa 101.797 tolarjev. V Ljubljani, recimo, pride na otroka 177.460 tolarjev. Domala nepojmljive pa so razlike pri davku od premoženja. Največ tega zberejo v občini Tolmin, sledi občina Jesenice in tudi ostali prihodki vproračunu kažejo na raznolikost obdavčitev po občinah. Skratka: prav slaba popotnica novi lokalni samoupravi! D.S. ^eJe jeseniškega izvršnega sveta "ri najemninah ni popuščanja ^j^n*' maJa " Gorenjka se bo iz restavracije Turist na Javorniku izselila, ker ne bo plačevala ^tvoin n"*ii ' *"!mPasov' prostori se ne morejo odkupiti. Precejšnji spori s kulturno-športnim Ko, ga izv?? na minuli seji jeseniške-*nižan"ne8a_sveta razpravljali o prostor i?aJemn'ne za poslovni etje (M1 ?a ima hotelsko pod-1 na Tremka v restavraciji Tur-laierrJavormku. so menili, da rJ-^'ne ni mogoče znižati. ter prostore ker eJJka. Pogodbe "ni podpisala, ^oiiu veiivda,je v Pretilosti bi morat ,a*tnih sredstev in okoli 7n naJernnina znašati le tisoč tola ?SOČ tolariev in ne 301 hinjo tudi vzdrževala. V restavraciji je zaposlenih sedem delavcev in glede na ustvarjeni promet in stroške ne zmorejo plačevati tako visoke najemnine. Če spor-azuma ne bo, Gorenjka predlaga sekretariatu za urejanje prostora in stanovanjsko gospodarstvo občine Jesenice, da odkupi osnovna sredstva in drobni inventar ter odda lokal drugemu najemniku, Je U lastnik*' *-*orenJka pravi, da zaposlene delavcev pa bodo pre-V ^loti ure!?yesticiJskin sredstev razporedili v Kranjsko Goro. ^-7-^^jO»la restavracijo, ku- Člani izvršnega sveta so vztra- jali pri višji najemnini, tako, kot se niso strinjali s prodajo poslovnega prostora na Jesenicah, kjer je potovalna agencija Kompas. Leta je namreč ob povišanju najemnine vložila predlog za nakup prostora, ki pa ga je izvršni svet zavrnil. Tudi ob predlogu za uporabo poslovnih prostorov za kulturno -športno društvo na Hrušici so menili, da se mora objekt sam vzdrževati. Kulturno - športno društvo Hrušica je navedlo, ka- tere prostore nujno potrebuje. Zato so jim v najem dali nekatere prostore, vsi ostali prostori pa se bodo zapečatili do datuma, ko se bodo prostori oddali v najem z javnim natečajem. V gradivu je sekretariat za urejanje prostora tudi omenil, da ..."ne moremo mimo dejstva, da nam po mirni poti, z različnimi dogovori ne uspeva, da bi najemne odnose in razmerja v tej zgradbi uredili. Omenimo naj le to, da je veliki oder postal športno igrišče, da tako potrebno dramsko sobo v pritličju stavbe oddajajo v najem ansamblu VITA, ki mora zaradi neplačane podnajemnine zastonj igrati na njihovih prireditvah..." Če sklepi ne bodo realizirani, bodo zoper Kulurno- športno društvo Hrušica vložili tožbo s predlogom za izpraznitev nekaterih poslovnih prostorov.D.S. tržiSkega sejma mineralov, fosilov in nakita Maj za zbiralce in nekaj za radovedneže °dpre: . treljih ne mika niti prvo niti drugo, zvinih I m ušesa, da bi bili bogatejši za kakšno spoznanje o "»kit * dej o z lepo obdelanim kamnom, ki bo uporaben kot Jelačin iz Kopra rada ugodi Odr.*:."1 tretjih ne mika niti nrvn niti Amon. ampak na razstavi hčerki Andrejki, ki jo zanimata ,v»ih bog astvih. ^'eherndru8ega tedna v maju je «fosiin"f83 'Jubitelja mineralov Poda "--------- * irzič. Tam so letos Ze 22. mednarodne hčerki Andrejki, ki jo zanimata tako geologija kot narava; obisk v Tržiču obenem izkoristijo za izlet v okolico. Srbili • eve m k Strni!neralov' fosilov »n okol-Prvi« oro»Vm. del Prireditve so "»u, razcfani2ira,i na petek, sej-INnam?^ in °g'edu okolice Kot sta t^u 1 soboto ter nedeljo. Q"a ZVnn°.kratno prireditev oce- ^ateHev Pretnar iz D™štva ^'Čuini """"alov in fosilov v i e°Prof Srečnik »z podjetja ,ebi'nekiriepo uspela, le obisk HVW'komanj'ši kot lani. Sti ur, n^ Je- začel kmalu po !i>ovni P*°?>ti sejemski prostor So 2 ioh. Bistrica, kjer se je Navli»iJUJ* in 32 domačih §ot°vo eiCev- Med slednjimi je „°J«noviien- "Spestejših Bozo f/e°loR in V* ,KranJ>. poklicni !SizhiS'ralec °d malih nog. j>wS,!rikarokro«12* ekaJ Po,;kmed katerimi je tudi i "Kot rb?° redkih. raiSUelj sodelujem na S^tvu £ Pa. PLornagam tudi v S.dn° sod,e,LSkrb,m za mednar- >epopOVanJe- Razne raz- Etld°bivani70pi 1° P"ložnost za *i r.ri'vanJe novih n»t<.v«.i«u & Sam m • č kal Posebne-Svod?en,m.za tukajšnjo eJ cenetraiC Je moč kupiti ceneje kot na tujem, zato se je tudi raven zbiranja precej dvignila," je ocenil geolog Stoja-novič. Ob nakupu tudi prijeten izlet Ne samo ob mineralih in fosilih, tudi ob stojnicah z okrasnimi izdelki je bil vrvež enak. Kot je zaupala Beti Kramar iz kobar-iškega Lapisa, so koga zamikali celo veliki ametisti kljub cenam od 24 do 58 tisočakov. Vseeno je večina izbirala med cenejšimi Erimerki. Za družino Pavlica iz jubljane je obisk razstave v Tržiču že nekaj let obvezen Ne samo sejem, celo razne razstave in delavnice so privabile k ogledu obiskovalce. Tam so se predstavljali obdelovalci poldragega kamna, zasebni zbiralci, Prirodoslovni muzej s Zoisovo zbirko, Rudnik lignita Velenje, društvo Trilobit iz Velike Gorice na Hrvaškem in dva osnovnošols- kranjskih in današnje podobe enakih živali Davorin Preisinger, ki je pove-dal:"Letos smo prvič pripravili tako primerjavo, ki je za mnoge zanimiva. Tukaj so, na primer, rakovice iz Tunjic pri Kamniku, ježki iz Izlak, školjke in drugi fosili, ki jih še danes najdemo kot živali. Seveda je za iskanje fosilov potrebno dobro oko, veliko časa in prav toliko znanja. Tukaj lahko povemo obiskovalcem, kaj se da najti v naravi. Sam sem v približno 15 letih nabral nekaj sto lepih primerkov fosilov, ki pa niso za prodajo." Med učenci OŠ Peter Kavčič iz Škofje Loke je bil tudi Jan Florjančič, ki je zaupal: "V naši šoli sodelujem pri krožku Loški kremenčki, včlanjen pa sem tudi v krožek v OŠ Lucijan Seljak v Stražišču, kjer več hodimo na teren in izlete. Minerale nabiram tudi sam; približno pol od 680 primerkov moje zbirke sem kupil, drugo pa sem našel sam. Čeprav je s pripravo take razstave veliko dela, rad pridem v Tržič, kjer spoznam tudi kakšnega strokovnjaka. Če bo vse po sreči, bom tudi sam postal geolog." • Stojan Saje D, ražje oskrbnine Kr iS*?« VvoiElN? " ^a Pod,a8' sklep« «n predloga Vzgojnovarst-Ai seji v « ^ranj IzvrJnemu svetu občine Kranj je le-ta na h Je *«i 3 TA * SpreJel skleP> da so od 1. maja letos oskrbine i PriSDev.u odstotka. Wih st««ev za varstvo P.risr l-lh 14-3150nai5eX.za varstvo v vrtcu znaša zdaj 10.414 tolarjev, v rnaf tolariev f i1 PnsPevek za vrtec in jasli pa bo po novem p'a'0Proda,nih ,!Zvršm svet Je oskrbnine podražil zaradi dviga aražile l. ma|£n ^marcu in aprila. Oskrbnine so se nazadnje Omejitve prometa v Kranju K ran j, 16. maja • Izvršni svet občine Kranj je na zadnji seji sprejel odredbo o omejitvi prometa za nekatera vozila na območju mesta Kranja. Odredba velja za vozila avtošol, traktorje, traktorje • prikolicami, delovne stroje in vprege. Na podlagi odloka iz maja 1992, ki določa, da je omejen promet za vozila avtošol, traktorje, traktorje s prikolicami, delovne stroje in vprežna vozila na ulicah in cestah od ponedeljka do sobote med 5.30 in 7.30 in od 13.ure do 15.30 je izvršni svet v tem času uvrstil v prepoved prometa za omenjena vozila tudi Cesto Staneta Žagarja od Blenveisove do regionalne ceste škofja Loka - Jezersko, Bleiweisovo ulico od Koroške ceste do Ceste na Brdo, regionalno cesto Škofja Loka - Kranj - Jezersko na območju mesta, Koroško cesto od Ljubljanske do BIeiweisove ceste in Ljubljansko cesto od Koroške ceste do križišča z regionalno cesto Kranj - Skofja Loka. Odredba bo začela veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu R Slovenije. • A. Z. Trg Radovljica v Sondriu Radovljica in Sondrio, lombardsko mesto ob švicarski meji, sedež province z okoli 23000 prebivalci, sta v soboto, 14. maja, še enkrat potrdila, da učinkovito uresničujeta listino o prijateljstvu, ki je bila podpisana v Sondriu 14. maja 1993. Piazza Radovljica Una inaugurazione a Sondrio densa di significati Un nuovo guartiere e la nuova sede delTIACP Trg je bil slovesno odprt ob 16. uri. Otvoritve so se poleg Radovljičanov in več sto domačinov udeležili predstavniki province, sosednjih občin, cerkve in predstavniki nemškega mesta Sindelfingen, s katerim Sondrio sodeluje že 32 let. Na balkonih so Sondrijci izobesili italijanske, slovenske in nemške zastave. Sondrijski župan Flaminio Benetti je v govoru opisal zgodovino Slovencev, naša prizadevanja za nacionalno osvoboditev. Med govorniki je bil tudi radovljiški župan Vladimir Čeme, ki je gostiteljem na svečani večerji izročil darilo, krajino slikarke Bngite Požegar - Mulej. Trg Radovljica so začeli graditi v septembru leta 1991 in je zaključni del pretežni bivalnega naselja. V eni od stavb na trgu ima sedež inštitut, ki načrtuje, gradi in gospodari s solidarnostnimi stanovanji. Na trgu je postavljen vodnjak, ki simbolično ponazarja kovaštvo v naših krajih, katerega avtor je arhitekt Giuseppe Galimberti, ki je tudi sam obiskal Kropo. Vrednost del je bila blizu šest milijard Ur. Člani radovljiške delegacije so se pogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju. Tako se je Miro Mulej dogovoril za teden slovenske kuhinje v Sondriu v novembru, Janez Medja ie predstavil turistično ponudbo Bohinja, pričakujemo udeležbo gostvo iz Sondria na radovljiških obletnicah leta 1995. Nove stike pa bodo vzpostavili tudi šole, društva in posamezniki. Združena lista socialnih demokratov Nekoč kritike, danes pa želja za prevzem Škofja Loka, 16. maja - Četrtkova javna tribuna Združene liste socialnih demokratov v Skofji Loki je bila samo ena izmed prekonferenčnih prireditev te stranke pred konferenco v Velenju. Poleg nastopa Jožice Puhar je o še vedno zelo aktualni vladni koalicijski Problematiki spregovoril Dušan Kumer, glavni tajnik DSD. "Prižgati bi se nam morala rdeča luč, ko ugotovimo, da je najpomembnejši del uradne politike postalo sprenevedanje," je za uvod menil Dušan Kumer, in povedal, da so se priprave na sobotno konferenco Združene liste začele že decembru lani, ko so se začele priprave državnega proračuna. Lanska zamrznitev plač je ugledu ZL napravila ogromno škodo, zato so bili za letos trdno odločeni, da takega ukrepa v nobenem primeru ne podprejo. Uresničila se je njihova napoved, da je potrebno Janeza Janšo, ki je, kljub temu da je bil član vlade, v bistvu vodil opozicijo, zaradi takega ravnanja zamenjati, današnje trditve, da je izstop SDSS porušil ravnotežje v vladi, pa so po njihovem mnenju brez osnove. Za prevzem gospodarskih resorjev in ministrstva za delo so se odločUi zelo načrtno in zavestno, saj so vedeli, da le na teh položajih lahko resnično nekaj {)rispevajo in uresničujejo svoj program. To delo je bilo še ani deležno velikih kntik, danes pa jih poskušajo iz vlade izriniti in prevzeti. Združena lista se bo o svojem položaju v vladi avtonomno odločala in ne bo pristajala na grde špekulacije, ki se ob tem vodijo. Žal jim je del medijev priprt, da bi lahko javnosti bolje predstavili svoje poglede. O sodelovanju v vladi se pogovarjajo le z LDS m predlagajo, da se razmerja v sedanji koaliciji uredijo z eno enotno pogodbo, pri usklajevanju programskih namer, pa morajo sodelovati vsi partnerji. Če bo prišlo do tega, da ZL iz vlade izrinejo, bo tu v Sloveniji tihi desni udar! Tedaj ZL ne bo več konstruktivna opozicija, pač pa bo zelo drobnjakarsko in trdo opozicijsko nastopala. Taki dogodki utegnejo povzročiti nestabilnost, ki bo zavrla uresničevanje treh pomembnih nacionalnih projektov: prehoda na novo lokalno samoupravo, denacionalizacije in lastninjenja. Konferenci nameravajo predlagati v potrditev dva predloga: pobudo za spremembo ustave o pokrajinah, ki bi morale postati enote z izvirnimi pristojnostmi, in za spremembo zakona o denacionalizaciji, ki da sprožaj ekonomsko in socialno nestabilnost, saj Cerkev postaja veleposestnik, vprašljivo pa je tudi ravnanje, ko so v imenu pravic pradedov zanemarjene pravice delavcev. Razprava na tej javni tribuni je podane usmeritve potrdila in naložila delegatom konference, da jih zastopajo. Več o nastopu ministrice Jožice Puhar pa na 7. strani. • Š. Žargi KUHINJE IZ UVOZA Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81 POSEBNAPONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Nevarnost Menja so sicer še vedno različna, vendar eno je gotovo: konec meseca se bomo po Sloveniji na referendumih odločali o bodočih občinah. Ta trenutek je glede uresničevanja nove lokalne samouprave in glede jutrišnjega delovanja bodočih občin še vrsta neznank, zaradi katerih so neredki prepričani, da so stvari premalo dorečene, pripravljene in preveč nejasne, drugi pa spet, da bodo v novih občinah veliko lažje in učinkoviteje razreševali probleme, o katerih bodo sami odločali. Če je sedanje število referendumskih območij po Sloveniji preveliko, se bo slej ko prej pokazalo. Kaj trenutno "skrivajo" neznanke, bo hitro jasno in recimo, da bo čas pokazal, ali so in kje ter zakaj potrebni morebitni "popravki". Med neznankami in recimo jim "nevarnostmi" pa ie zdaj velja opozoriti na eno. Prav na področju urejanja in delovanja ter razreševanja problemov tako imenovane komunalne infrastrukture se bodo na območjih, kjer bo iz ene (sedanje) nastalo več občin, treba sporazumeti, kako naprej. Programi, ki so danes le sprejeti in čakajo na uresničitev na področju urejanja recimo kanalizacije, vodovodov, cest in podobnih, praviloma vključujejo danes območje celotne občine. Takšen primer je komunalni program v občini Kranj, kar zadeva celoten sistem preskrbe z vodo, z ureditvijo kanalizacije, odlagališča komunalnih odpadkov in podobno. Ne bi se najbrž smelo zgoditi, da bi v novih občinah nenadoma ugotovili, da zanje voda, odlagališče, čistilna naprava niso tako pomembni, da bi morali skupaj z drugimi primakniti potreben tolar. Sodelovanje, sporazumevanje in usklajeno delovanje na tovrstnih sistemih bo med novimi občinami še kako pomembno. • A. Žalar Zbirajo dobre ideje Mojstrana • Člani sveta KS Dovje - Mojstrana so se na zadnji seji med drugim pogovarjali, kako bi vse krajane pritegnili k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju in razvoju domačega kraja. Vsi člani so se strinjati s predlogom predsednika KS Alfreda Špragerja, naj bi po vzoru večjega mesta neke skandinavske države, ki je z anketo zbiralo ideje med prebivalci, vsem gospodinjstvom v KS Dovje - Mojstrana razposlali vabila k sodelovanju. Krajane bodo pozvali naj prispevajo ideje, predloge in zamisli, kako bi spremenili kraj, ga uredili, mu pomagali pri zavoju in napredku. "Prispevek krajanov je lahko večji kot vse seje sveta krajevne skupnosti. Več kot veseli bomo vsakršnih dobrih in uresničljivih' idej, ki so ponavadi redke, a zato tembolj dragocene," je poudaril Alfred Šprager. • E. Gradnik 20 let TD Šenčur Šenčur - Turistično društvo Šenčur letos praznuje 20-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Med pomembnejšimi uspehi so pol eg organizacijskega dela bili udeležba na fantovščini na kmečki ohceti v Ljubljani. Prirejali so vinske trgatve, uredili so si dom in prostore. Predi osmimi leti so sodelovali na letalskem mitingu na Brniku. Priredili so osem različnih razstav ročnih del in pustne povorke. Člani društva so skrbeli za gostinske storitve na različnih prireditvah v krajevni skupnosti. Poleg predstav Prizma optimizma, Koncert iz naših krajev in še nekaterih so redno sodelovali tudi na razstavah cvetja v Cerkljah, pri ocenjevanju urejenosti krajev in očiščevalnih akcijah. Na njihovo pobudo so bili na območju KS obnovljeni kulturni spomeniki, organizirali pa so tudi tečaje pletenja, šivanja, vezenja in več kuharskih tečajev. 20-letnico bodo proslavili na občnem zboru v petek, 20. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Šenčurju. • A. Ž. Prireditev v Mengšu Mengeš, 16. maja - V prostorih Mi Amigo - podjetja za kulturo, izobraževanje in rekreacijo v Mengšu je v petek zvečer prva skupina po dvoinpolmesečnem usposabljanju za pridobitev poklica in zaposlitev pripravila zaključno prireditev, ki so se je udeležili predstavniki občin Domžale in Kamnik, Zavoda za poslovanje, starši in drugi. Štiriindvajset mladih iz Kamnika in Domžal, ki so bili razdeljeni v dve skupini (Sovice in Palčki) se je odločilo za poklicno usposabljanje, ki ga ob sodelovanju Zavoda za zaposlovanje organizira podjetje Mi Amigo. Prva skupina je po dveh mesecih in pol pokazala, da je v okviru programa spoznavanja, druženja in različnih dejavnosti pripravljena za nadaljnje izobraževanje za različne poklice. Največ zanimanja med njimi je za trgovski poklic, za poklic tajnice in šivilje. S sodobnim učenjem, kar je osnovna značilnost usposabljanja za življenjsko uspešnost v programu podjetja Mi Amigo, ki ga vodi Tatjana Sivec Strmšek, podjetje in Zavod za zaposlovanje zagotavljata vsem, ki se bodo poklicno usposobili, tudi zaposlitev. • A. Ž. Gradbene "čarovnije" na Partizanski cesti Uprava za notranje zadeve OBČINE RADOVLJICA, objavlja na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 46/92) RAZGLAS o razgrnitvi volilnih imenikov za izvedbo referenduma za ustanovitev občin. Volilni imeniki so razgrnjeni od torka, 17. 5. 1994, do vključno petka, 20. 5. 1994, na - KRAJEVNEM URADU BLED, - KRAJEVNEM URADU BOHINJSKA BISTRICA IN - V UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE, Gorenjska c. Radovljica, v delovnem času. 18, Občani lahko do 20. 5.1994 na teh mestih v pisni ali ustni obliki zahtevajo popravke volilnega imenika, če sami ali kdo drug ni vpisanv volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati, če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice, ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča, če je vpisana oseba, ki je umrla. Če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. PROSIMO OBČANE, da se v čimvečji meri odzovejo na razgrnjene imenike, kajti le tako bomo lahko možne napake pravočasno odpravili in poskrbeli, da bo referendum za ustanovitev občin potekal nemoteno. Stanovalci so zaprli gradbišče Po sestanku z odgovornimi v četrtek na gradbišču Partizanske ceste v Kranju naj bi bila dela na njej končana najkasneje do konca julija letos. Kranj, 16. maja - Da gre kljub zahtevnosti gradnje tudi za neodgovornost v zvezi z gradnjo kanala GZ 3 in drugimi deli na Partizanski cesti v Kranju, je bilo ugotovljeno že na skupnem sestanku, ki ga je na pobudo krajevne skupnosti Kranj Center sklical podpredsednik izvršnega sveta Ferdo Rauter 21. oktobra lani. Od takrat pa do danes pa, tako kaže, dela še vedno niso potekala po načrtovani dinamiki in tako je minuli teden najprej enemu potem pa tudi drugim stanovalcem in lastnikom podjetij v delu Partizanske ceste jprekipelo. Tako so v četrtek opoldne zaprli cesto oziroma gradbišče in zahtevali dokončen odgovor, kdaj bodo dela končana in Partizanska cesta urejena. Na sestanku oktobra lani je bilo dogovorjeno, da bo gradnja kanala GZ 3 z urejenimi priključki nanj končana do konca novembra lani, plinovod da bo položen do konca decembra, vodovodna inštalacija in nizkonapetostni električni vodi bodo položeni od februarja do aprila letos, ko bo postavljena tudi nova javna razsvetljava. Od februarja do aprila letos naj bi bili prestavljeni tudi telefonski kabli. Obnova Partizanske ceste naj bi se po programu začela demcebra, končana pa pa naj bi bila do konca junija letos. Takrat so izvajalci del tudi na stanovalce naslovili prošnjo za razumevanje. Razumevanju pa najbrž ne bi bilo konca, če ne bi stanovalci ugotavljali, da dela ne potekajo po načrtovani dinamiki. Tako se je s pismom na naše uredništvo najprej oglasil Bojan Urh, ki ima na Partizanski cesti Mark, d.o.o. V pismu je ugotavljal, da "čarovnije" na Partizanski cesti trajajo že tri leta. O poteku del se je zato obračal na različne odgovorne oziroma izvajalce in nazadnje izvedel, da bodo na cesti morali ponovno kopati, ker se je projektant pri izračunu zmotil za 20 centimetrov in zato ni bilo moč opraviti povezave cevi. Kaplja čez rob potrpežljivosti Bojanu Urhu in stanovalcem ter lastnikom podjetij pa se je prelila 10. maja, ko je bila cesta prekopana in ni bilo moč z avtomobili iz garaž. Bojan Urh je takrat zamudil še en pomemben poslovni sestanek m na ta način se je škoda v podjetju še povečala. Takšne ah drugačne oziroma podobne težave pa so imeli tudi drugi stanovalci. Zato so se v četrtek, 12. maja, odločili in opoldne cesto oziroma gradbišče v križišču Partizanske in Ceste Kokrškega odreda zaprli. Zahtevali so, da jim odgovorni zagotovijo in povedo, kdaj bodo dela na Partizanski cesti kon čana, cesta pa obnovljena, kot je po projektu predvideno. Šele, ko je na sestanek, ki so se ga poleg stanovalcev udeležili tudi predsednik KS Kranj Center, predstavnik JP Komunala, ki je investitor, Domplana (nadzor) in Cestnega podjetja Kranj (izvajalec) prišel tudi Miha Perčič, sekretar sekretariata za urbanizem občine Kranj, so po dobri uri gradbišče spet odprli. Miha Perčič se je strinjal s stanovalci in lastniki podjetij, da so razmere zanje nevzdržne. Pojasnil pa je, da gre tudi za izredno zahteven teren. Da pa so težave še večje, so na tem delu tudi vsi drugi komunalni vodi (plin, telefon, elektrika, vodovod in kanalizacija). Zagotovil je tudi, da bo v kratkem podpisana pogodba z izvajalci za dokončno ureditev ceste od Gregorčičeve ulice do Ceste Staneta Žagarja. Rok za dokončanje del na Partizanski cesti pa je zdaj 22. julij, podaljšan zaradi morebitnih novih te^fv ^ najdlje do konca julija le*oS' 0 Bojan Urh, ki se ]*JL sestanku oglasil tudi v ut«0^ vu, ie povedal, da bo . zasebno tožbo in od izvajai Cestnega podjetja Kranj »V val 1,5 milijona tolarjev kodnine zaradi »zP v proizvodnje in strošk . Mark, d.o.o. Ostanek obJJ^ ntju stroškov namerava n»»-niti za dobrodelno dejavnost, čemer bo obvestil tudi javno«1 "Preseneča me izjava nadfr' nega iz Domplana, ki je #**\ da mi bo izstavil račun ** poldrugo uro zamude pri ^ zaradi zaprtja ceste oziron" gradbišča. Sicer pa ugotavlja"1 da današnja zakonodaja p1* nič ne ščiti zasebnikov zasebne lastnine. Ko sem <*" vestU policijo, kaj se dogflj« sem jih moral dvakrat klicati 0 so me na kratko napotili v zasebno tožbo. Ko pa s"1! zaprli cesto, so policaji tak" zahtevali, da se avtotooB'" umaknejo." • A. Žalar_____, Nov telefonski imenik Novost: razvrstitev po krajih Od danes naprej bo postopoma na vseh poštah v Sloveniji v prodaji nov telefonski imenik v sedmih knj'J Ljubljana, 16. maja - PTT podjetje Slovenije je z nekaterimi vsebinskimi in oblikovnimi spremembami ozdalo telefonski imenik R Slovenije za leto 1994/95. Imenik bo v prodaji od danes naprej na poštah. Vse pošte ga bodo dobile v prihodnjih štirinajstih dneh. Izšel je v sedmih knjigah. Kupiti ga bo moč za 2.400 tolarjev z vračunanim prometnim davkom v kompletu, ali pa po delih za posamezne omrežne skupine skupaj z navodili in tako imenovanimi rumenimi stranmi. V celotnem imeniku, ki je prvič v sedmih knjigah, od katerih je prvih pet za posamezne omrežne skupine, šesta knjiga so navodila, sedma pa je Rumeni del, je več kot 75 tisoč sprememb. Poleg razdelitve na več knjig je posebnost tudi razvrstitev krajev v imeniku v skladu z registrom teritorialnih enot Zavoda za statistiko R Slovenije. Nekateri kraji so se namreč tako povečali in nekako prerasli sami sebe, da razvrstitev po popštah ni bila več mogoča. Sicer pa nova razvrstitev pomeni tudi uskladitev s tujino, omogočala pa bo vključevanje tudi v druge informacijske sisteme. Imenik je letos izšel v nakladi 250 tisoč izvodov, kompletov pa je 120 tisoč. Posamezni komplet, ki z vračunanim 20-odstotnim prometnim davkom stane 2.400 Za posamezne kn jige (vključno z navodili in KW*^ delom) po omrežnih skupinah je cena naslednja. , (Ljubljana) m 0601 (Trbovlje) 1.700 SIT; 062 i^fcffi 069 (Murska Sobota) in 0602 (Ravne na Koroškem) '-^ ST1) 063 (Celje), 068 (Novo mesto) in 0608 (K^L'gtr) STT, 064 (Kranj) 1.250 Sil) 065 (Nova Gorica), ^ j*&A in 067 (Postojna) 1.400 STT. Telefonski imenik na dt*Zft0 stane 4.600 SIT, na CD Romu pa 4.200 tolarjev. »t verzijo pa bo moč dobiti po posebnem naročilu. _^ tolarjev, tehta kar 4.100 gramov. Za celotno naklado so tako v Tiskarni Delo porabili milijon 100 tisoč kilogramov ali 110 vagonov papirja. Kdor se bo odločil za nakup kompleta (kar PTT Slovenije tudi priporoča) in bo vrnil stari imenik, bo novi imenik dobil za 100 tolarjev ceneje. Celotna naklada J ,af le z mehkimi (broširanimi; v nicami. ,. „ niske^ Imenik je izšel tudi na^ t6; in CD Romih, progran»sKadef0 ma pa je prilagojena vlqS v okoljih Windows in y_ yetp prodaji pa bo tudi mrezn ja. • A. Žalar Lovsko tekmovanje na Štefanji gori Ravne cevi za Franca Babica Štefanja gora, 15. maja • Na strelišču cerkljanskih lovcev na Štefanji gori, katerih predsednik ie Andrej Ropret, je bilo v nedeljo od 9. do 16. ure popoldne že 25. tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Tokrat so se jubilejnega tekmovanja udeležili številni lovci iz lovskih družin iz vse Slovenije. Prenekateri pa so tekmovanje in srečanje izkoristili tudi za družinski izlet na Štefanjo goro pod Krvavcem. Organizatorji so se tudi tokrat izkazali. Tajnik cerkljanskih lovcev Rado Čarman nam je po tekmovanju povedal, da se je tekmovanja udeležilo kar 117 lovcev, streljanja z zračno puško pa celo 125 domačinov in iz okoliških krajev. Vendar je tekmovanje potekalo hitro in brezhibno; tako kot vsa dosedanja, ko ni bilo nobenih zapletov ali nesreč. Ekipno je zmagala LD Kam- nik, druga je bila LD Uden-boršt, tretja pa LD Šmarna gora. Sledilce so po vrstnem redu LD Jošt, Horjul, Motnik, Prebold, Dobrča, Rovte, Vodice, Domžale, Cerklje. Med posamezniki so bili najboljši Tone Markič (Udenboršt), Franc Babic (Šmarna gora) in Oto Pičulin (Udenboršt). Pri izpadanju v streljanju na glinaste golobe je že osmič imel zares "ravne cevi" in zmagal Franc Babic iz LD Šmarna gora. Za njim so se uvrstili Miro Butalič, Tine Soklič, Peter Slatnar, Janez Markelj... Tekmovali pa so tudi veterani, med katerimi je bil najboljši Ivan Jenko (Kozorog), drugi je bil Ciril Ropret (Motnik), tretji ____MmmmWHn***< ofa! pa Franc Bačič (Šmarna gj^j Med tekmovalci z B^cfac \ je bil najboljši R?mandrugi t Spodnjega Brnika, Roman Pičulin »z£ to^l Cerkljanski lovci sojua> ^ najboljšim podelili po* dalje in nagrade. • Ob svetovnem dnevu družine Za hrano komaj kaj ostane •ti ^v^Pn^irovnici, 16. maja - Med tistimi družinami, ki jih je za več privoščiti. Zato smo bili vsi jev plače, za povrh vsega pa se hiša, v kateri stanuje, prodaja, iz rodne Bijeline v Bosni, saj je dn?b 15- maju, Svetovnem ,v" družine, ki ga je razgla- sa Organizacija zcTruženih nar-a°v, so tudi gorenjske brffnLZaciJe Rdečega križa iz-2™ družine, ki so jih popeljale ibeH rt?čVni izlCt na m0r,'e' Na Med družinami z Gorenjske-vjj."? so minulo nedeljo poto-taH* ,morJu in u J1" Je "brala PaT'i,ška organizacija Rdeče-t!°»f Je bila tudi družina ov5V,Cevih » M°st Pri ži" mSra? carević je star ose-2'ndvajset let in je sedem let Zann* " kot barvar v Suknu Po5 Nie8°va žena je neza-fcS3T ,lmata Pa Štiriletno v Jeleno. Družina stanuje 48ilanovanjski hiši v Žirovnici skrain °r se Je Poselila iz kJh neu8°dnih stanovanjs-BloK»razmer v hiši. ki stoji v žele'5»V Mostah pod cesto in prusko progo, kot?n v Suknu Zapuže, ki je Poln* • a v čredno težkem nere.HJU' saJ dobivajo plače toiari' Zasfuži okoli 29 tisoč stannv • P,ačuje kar visoko Sen"-anJsko najemnino, tu so tew5? Položnice za elektriko, Živi J21 ]0> ^ko da družini, ki komai^ ,Veh sobah, za hrano Ob&i^ ostane" bot0) u 11 smo jih minulo so-rrialico 7 So pravkar nakupili a lo prijetno pot in za Štiriletna Jelena Lazarevič iz Most pri Žirovnici je na prstke štela, kolikokrat mora še spat, da bo videla morje.. - Foto: J. Pelko izlet, ki jim ga je poklonila radovljiška organizacija Rdečega križa. Ni treba dvakrat ugibati, kdo se je izleta na morje najbolj veselil! Štiriletna Jelena, ki je na prstke svoje roke štela dni, kolikokrat bo treba še spati, da bo videla morje. "Saj smo na dopustu enkrat že bili, tedaj, ko so nam v podjetju omogočili, da enotedenske počitnice plačujemo na obroke. Tistih dva tisoč tolarjev se ni toliko poznalo, zdaj pa si dopusta nikakor ne moremo bila doma velika revščina. Treba je bilo iti s trebuhom za kruhom, saj rednega dela ni bilo nikjer: domači so živeli od tega, da so bogatejšim kmetom pomagali na polju. Zdaj z družino, ki je ostala v Bosni, nima veliko stikov in komajda ve, kaj se z njimi dogaja. "Včasih mi pišejo," pravi, "vendar nikoli o tem, kako se jim godi zdaj, ko so v vojni..." Najhuje mu je zdaj, ker se zasebna stanovanjka hiša, v kateri prebivata z ženo, prodaja. Kam? "Seveda iščem stanovanje in prijatelji, ki jih imam kar precej, mi bodo pomagali. A to je le začasna rešitev - ne morejo vzeti vsedružine za stalno. Razen tega pa bi mi bilo najbolj hudo, ce bi moral iz Most ali iz Žirovnice, kjer sem že toliko časa! Ne bi rad odšel na Jesenice ali v Radovljico prav zato, ker imam rad ljudi, ki v tem kraju živijo in ker mislim, da me tudi oni upoštevajo. Nemalokrat pomagam pri sosedih in mi v zahvalo poklonijo drva za kurjavo, malo jabolk ali krompirja, tako, da se preživi. Drugače se z 29 tisoči tolarjev, verjemite, ne da preživeti. Rad sem med Žirovničani in prebivalci Most, vživel sem se v okolje, mislim, da me nekateri sprejemajo, kot da bi bil res že domačin*in tu rojen. Poznam vse, z nikomer nisem bil nikoli v sporu - pa saj tega mi tudi moja lastni značaj ne dopušča, saj sem rad vesel in zelo rad tudi pomagam. Veliko mi je do tega, da me ljudje poznajo po dobrem in če me na cesti pozdravijo. Vse moje sanje in želje bi se mi uresničile, če bi se kdaj znašel v razmerah, ko bi imel stanovanje pri kakšnem kmetu: za nekaj ugodnosti sem pripravljen pomagati pri vseh delih na polju, pri gradnji..." Občinska organizacija Rdečega križa iz Radovljice je torej res izbrala pravo družino. Mirno in domala skoraj neopazno mlado družino Lazarevičevih, ki živi izredno skromno, če ne že na robu revščine.... • D. Sedej Žirovski zgodovinarji so raziskovali Romarstvo je najstarejši množični turizem Sedmošolci in osmošolci žirovske šole, ki sodelujejo !odovu»škem krožku, so se letos lotili zahtevne raziskovalne danes °- razvoJu turizma v njihovem kraju. Zahtevne zato, ker Žiri nimai n'so posebno turistično razvit kraj, niti na tem področju )om x-gate tradic«je. Pa vendar je skupina mladih raziskovalcev . moči domnfth nriiinuoilMniUi /sirilu mur-kkni 7KnimivePfl 1Z ob godovi doimacin pripovedovalcev odkrila mariskaj zanimivega iz prva m Vurizn,a, *,asti « božjepotništva, ki je bilo na Slovenskem tiveioT^ .,cna oblika turizma. V Žireh pa je med obema vojnama gostje ,etov«šče, kamor so hodUi počitnikovat mnogi imenitni pripovedovalcev v zvezi z njimi. V drugem delu smo se lotili turizma kot gospodarske dejavnosti. Pišemo o številnih gostilnah, ki so med obema vojnama delovale na Žirovskem. Tedaj je na Selu pri Žireh nastalo tudi prvo letovišče pri Modrijanovcu, penzion Milana Poljanska. V tretjem delu pa govorimo o današnji turistični dejavnosti v Žireh, o delovanju turističnega podmladka in čipkarske šole, kar oboje vodi gospa Marica Albreht. Za konec pa smo med učenci napravili tudi anketo, kakšno je danes izletništvo in letovanje med Žirovci." • D. Z. Žlebir Mlaj j v* "Ž lr°VSl" raziskova,c' 8 svojo mentorico U8traiiRV*? smo se spočetka kar 11 teme, ki jo je letos delo z Prijatel f? krožki P" Zvezi ^ami « njadme Slovenije, saj ne turizm6 otelov ne Prireditev ^Pisala komi ti r D -~izma..." je povedala menica zgodovinskega krožka, Slcer učiteljica slovenščine in *8odovine, Marija Kokalj, ki bo ^ojimi krožkarji konec maja .^delovala tudi na srečanju mla-?lh raziskovalcev v Celju. To je ?e njena deseta predstavitev, ^ani so tam sodelovali z nalogo ? kulturnih spomenikih, naši "Talci pa se bodo nemara spom-naloge o zgodovini otroštva, r*le kasneje v odlomkih izhajala «~ Gorenjskem glasu. . Odločili smo se raziskati ls[°> kar je v našem kraju "e*oč že zivei0i vendar je kas-V?le zamrlo," je nadaljevala ^anJa Kokalj. "Morda bomo v «asem kraju iz zgodivine turiz-"Ja dobili kako zamisel tudi za uanašnje potrebe. O zgodovini turizma so nam veliko povedali domačini, ki kot pripovedovalci radi sodelujejo. Vse leto so otroci zbirali tudi stare razglednice. O zgodovini teh krajev pa obstajajo tudi pisni viri: na srečo se lahko opremo na gradivo iz Loških razgledov in Zirovskega občasnika." Minuli petek so mladi raziskovalci sadove svojega celoletnega truda predstavili domačemu občinstvu. V krožku so vse leto pridno raziskovali: Miha More, Urša Čadež, Špela Krvi-na, Stanka Mlakar, Rok Kle-menčič, ftojona Mlakar in Majda Sedej. Slednja nam je nanizala nekaj drobcev iz skupne naloge: "Polovico raziskovalne naloge smo namenili božjepotništvu: njegovi zgodovini, najbolj znanim božjim potem in romarskim navadam. Podrobneje so predstavljeni romarski shodi na Vrhu Sv. Treh kraljev, ki so svoje čase sodili pod žirovsko župnijo, in pričevanja Ob 20. obletnici: Veselo skozi mavrico v Petkov živžav pred vrtcem Živžav Kranj, 16. maja - Živžav, kakršnih ducat pomnimo izpod Šmarjetne gore (žal je simpatična prireditev ugasnila), je bil v nekoliko skromnejši obliki v petek popoldne spet v Stražišču, tokrat pri vrtcu Živžav. Veselica za otroke in njihove starše je bila v čast 20. obletnici vrtca (po novem) Živžav, ki je do letos nosil ime Makse Rozman Tatjane. Na igrišču pred vrtcem je bil dejansko živžav. Deklice so čakale na vrsto za polepšanje pri frizerskem "salonu", nekateri so se poskušali v spretnostih izdelovanja igrač, papirnatih kap in podobnih umetnij v otroških delavnicah, ki so jih vodile vzgojiteljice, občudovali so čarovnika Romana Freliha iz Ilirske Bistrice, simpatične fante iz ansambla Monroe, obiskovali sladki kotiček, kjer so bile sladkarije zastonj, in kupovali srečke, ki je vsaka prinesla eno od lepih nagrad. Za uvod so nastopili tudi otroci, vrtčevski pevski zbor, skratka, bilo je živahno, zabavno, tri ure, kar je trajala prireditev, so otrokom prehitro minile. V vrtcu Živžav v Stražišču je letos 174 otrok, od jasličnih do predšolskih. Vrtec je eden redkih v okviru kranjskega zavoda, ki je stalno poln. Z izkupičkom od srečelova bodo vzgojiteljice obogatile vrtčevsko knjižnico, ki je zdaj precej skromna. Še posebej se zahvaljujejo vsem, ki so darovali nagrade, vsem nastopajočim, ki so sodelovali brezplačno, in vsem mamicam, ki so za sladki kotiček napekle sladkih dobrot. • H. Jelovčan Most med bolnikom in zdravnikom: IVAN MEGLOBA Ob hudih nesrečah se poklicno najbolje izkažeš Naglo ukrepanje poklicno usposobljenih ljudi na kraju nesreče, pri infarktu ali kakem drugem usodnem dogodku nam lahko reši življenje. Eden takih ljudi je tudi reševalec Ivan Megloba, pri svojem delu hiter, učinkovit in... anonimen. Čeprav smo Ivana Meglobo, medicinskega tehnika in reševalca, povabili k pogovoru ravno po izteku njegovega 24 ur trajajočega delovnika, ni deloval niti malo utrujeno. Po petih letih turnusnega dela v bolnišnici na Golniku in po 14 letih v reševalni službi se je privadil ritmu, ki se nam zdi navadnim smrtnikom naporen in utrudljiv. Privadila seje tudi družina, ker ji v daljših razmikih med turnusi lahko nameni precej prostega časa. Ivan Megloba je doma iz Varaždina, na Gorenjsko pa je prišel pred domala dvema desetletjema kot štipendist inštituta na Golniku. Kako ste postali reševalec? "Pet let sem delal kot medicinski tehnik sem na Golniku, potem pa sem slišal, potem pa sem poiskal službo v reševalni ekipi kranjskega zdravstvenega doma. S tem sem, kot pravimo, zadel v črno. V Kranju smo prva reševalna služba v Sloveniji, ki zaposluje tehnike. Poleg tega, da smo tehniki, tudi vozimo reševalne avtomobile. To je prednost, saj sva v reševalnem vozilu dva tehnika in na mestu nesreče lahko delava oba, kar je poškodovancem lahko le v pnd." Kakšen je videti delovnik reševalca? "Všeč mi je, da moj delovnik ni shematski. Ko prihajam v službo, nikoli ne vem, kaj se bo dogajalo. V šali pravimo, da reševalci čakamo na tujo nesrečo. Res smo klicani v glavnem k nujnim primerom. Včasih je sila razburljivo, vendar mi je to pisano na kožo." Vaše delo je anonimno, vendar vas ljudje, če že ne po delu, poznajo po dejanjih? "Delo reševalne ekipe je za ljudi na terenu resda anonimno, poznajo pa nas v bolnišnicah. Naj se ne sliši kot samohvala, toda v Kliničnem centru v Ljubljani nas poznajo, ker zadnja leta prihajamo k njim z zelo dobro oskrbljenimi pacienti. Naj omenim se svež primer fanta, ki je v Cerkljah padel s strehe: čeprav zanj zaradi možganske smrti ni bilo rešitve, pa so njegovo srce in ledvice le uporabili za transplantacijo. To dejstvo kljub tragični smrti prinaša nekaj utehe tudi naši ekipi." V vašem poklicu imate opraviti zlasti s težkimi primeri. Kako to vpliva na vaše duševno ravnovesje? "Morda se sliši brezčutno, toda šele ob hudih nesrečah prav zaživim. Pri banalnih prevozih ne prideš toliko do izraza, pač pa tedaj, ko te izzove težak primer, ob katerem se ti poveča utrip in poveča adrenalin. Strokovno je to početje velik izziv, hkrati pa so to stresne situacije. Reševalci, ki zdaj ustanavljamo lastno društvo, se prav zaradi tega potegujemo za beneficiranodelovno dobo. Vemo, da malo reševalcev dočaka redni pokoj. " Je kak primer iz vaše dolgoletne prakse pustil v vas trajnejši spomin? "V spominu imam celo zbirko težjih primerov. Med vsemi me najbolj prizadene nesreča ali smrt otroka, medtem ko na vse druge gledam s kar najbolj profesionalnega vidika. Zmožen sem se razjokati ob otroški tragediji, toda ob nesreči s petimi mrtvimi me zanima šesti, ki je preživel in sem ga dolžan oskrbeti. Ta je moja obveznost, medtem ko moram odmisliti, kakšne družinske tragedije spremljajo tistih pet mrtvih. To je res nemara profesionalna deformacija, toda ko bi me prizadela vsaka travma, svojega dela najbrž ne bi mogel dobro opravljati. Pri našem delu je v mnogih primerih odločilen čas: ravnati moraš hitro in strokovno. Prva pomoč nista usmiljenje in nega, temveč je uspeh največkrat odvisen od naglega, odločnega manevra. Obstajajo pa primeri, ki ostanejo večno v spominu. Tako ne bom pozabil neke reanimacije: ženska, ki smo jo oživljali, se nam je pozneje prišla zahvalit z buteljko. To je primer za televizijske Neverjetne zgodbe, kakršne poznamo iz Amerike. Tudi mi bi imeli marsikaj za posneti, če bi se kdo lotil obravnave primerov iz naše reševalne prakse." • D.Z.ŽIebir KUPON Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj Exoterm Kranj, d.d., Struževo 66, 64202 Naklo, vabi k sodelovanju DIPLOMIRANE INŽENIRJE METALURGIJE za delo na področju razvoja izdelkov in marketinga Od bodočih sodelavcev pričakujemo končan visokošolski študij, aktivno znanje enega svetovnega jezika in najmanj tri leta delovnih izkušenj. Omogočili vam bomo ustvarjalno in zanimivo delo, nadaljnje izpopolnjevanje in primerno plačo. Vse, ki jih tako delo zanima in pričakujejo, da bodo med nami nadaljevali svoj razvoj, vabimo, da oddajo pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh od dneva objave na naslov: Bcoterm Kranj, d.d., Struževo 66, 64202 Naklo. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije na temo Portreti 1979-1994 Tomai Lunder. V Mah galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Franc Bešter. V galeriji Pungert razstavlja Barbara Demšar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava slik slikarjev - maturantov jeseniške gimnazije. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja kamnite plastike in akvarele akad. slikar Peter Abram.V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo črnobele fotografije člani Foto kluba Janeza Puharja Kranj. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarka Brigita Požegar-Mulej iz Lesc. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja fotografije Janez Sifrar. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Dušan Sedej iz Žirov slike na temo Ribe in krajine.V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akademska slikarka Apolonija Simon.V galeriji ZKO -Knjižnica razstavlja fotografije na temo Narodopisni motivi Peter Pokom. V Muzeju Železniki je na ogled razstava otroških izdelkov in risb. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja vitraie Lena Šajn, tkanice pa Majda Mrzelj. V Kurnikovi hiši razstavlja slike Sandro Pečenko. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava risb Vide Bogataj-Vidke. SISTEMSKA SOCIALNA TEORIJA V SLOVENŠČINI Od prejšnjega tedna je družboslovje na Slovenskem bogatejše za pomembno knjižno delo s področja sistemske teorije. Avtor Helmut Willke, priznan nemški sociolog (Univerza v Bielefeldu), nadaljuje in poglablja paradigmo, ki jo je v začetku osemdesetih na področju sodobnih socialnih sistemov utemeljil njegov rojak Niklas Luhmann. Knjiga "Sistemska teorija razvitih družb (Dinamika in tveganost moderne družbene samoorganizacije)" tako prinaša sistematične pregled temeljnih pojmov in konceptov enega najpomembnejših sodobnih pristopov k proučevanju družb ter njihovo konkretno uporabnost v tem času in prostoru. Ekologija, nove tehnologije, nadnacionalne povezave, problemi ob preoblikovanju nekdanjih komunističnih dežel, odnos politika (civilna) družba so le nekatere izmed tem in pasti, s katerimi se soočajo sodobni socialni sistemi - družbe. Goriščna točka sodobnih sistemov je njihovo uravnavanje in povezovanje (regulacija, integracija). Zaradi kompleksnosti, slojevitosti (diferenciacije) in dinamičnosti poindustrijskih družb je hierarhični sistem odločanja in krmiljenja postal neučinkovit. Funkcijo krmarja, ki jo je v moderni družbi upravljala država (politika) v sodobnem času opravljajo podsistemi sami (npr. znanstvnei, religiozni, ekonomski). SO samokrmiljeni in samonanašajoči (avtoregulativni in avtorefer-enčni). Willke poskuša v knjigi odgovoriti, kako na takšni razsrediščeni stopnji razvoja dosegati soglasje in odločitve na družbenem in globalnem prostoru (npr. vojaški poseg v Bosni, ekološki ukrepi). Spust iz slonokoščenega stolpa hermetične znanstvenosti na praktična tla in skoraj publicistični jezik odpirata socialno sistemsko teorijo tudi manj posvečenemu in zahtevnemu občinstvu. Knjiga je izšla v nakladi 350 izvodov v zbirki Znanstvena knjižnica, ki jo izdaja Fakulteta za družbene vede v Ljubljani. * a v POPLAVA V BLEJSKI KNJIŽNICI Bled - V petek je voda iz zgornjega stanovanja zalila prostore blejske knjižnice na Grajski 22. Razen pohištva, stropa in podov, je bilo namočenih tudi precej knjig. V knjižnici so povedali, da bo trajalo še nekaj dni, preden bodo vse osušili in začeli normalno delati. Foto: J. Pelko V srcu nosimo gimnazijo Glasbena šola Kranj obvešča, da bo sprejemni preizkus za nove učence za šolsko leto 1994/95 v petek, 20. 5. 1994, ob 17. do 19. ure in v soboto, 21. 5. 1994, od 9. do 11. ure v prostorih glasbene šole. Vpisovali bomo na naslednje oddelke: KLAVIR, VIOLINA, VIOLONČELO, KLJUNASTA IN PREČNA FLAVTA, KLARINET, TROBENTA, PETJE, HARMONIKA, KITARA, SAKSOFON; za starejše učence in dijake srednjih šol je možen vpis tudi na: ROG, POZAVNO, FAGOT, KONTRABAS IN TOLKALA. V MALO GLASBENO ŠOLO IN PRIPRAVNICO BOMO VPISOVALI OTROKE, ROJENE V LETIH 1987 IN 1988. število učencev je omejeno! Vse dodatne informacije dobite po tel. 221-565. SLIKARJI MATURANTI PRVIČ SKUPAJ Jesenice - Prostore galerije Kosove graščine so te dni napolnila likovna dela slikarjev, nekdanjih maturantov jeseniške gimnazije. Razstava, ki so jo odprli konec minulega tedna, je pregled sedanje likovne ustvarjalnosti trinajsterice akademskih in ljubiteljskih slikarjev, nekdanjih dijakov, maturantov jeseniške gimnazije. Razstava slikarskih del ie le ena od množice prireditev, ki jih je jeseniška Gimnazija pripravila, da bi po eni strani opozorila na svojo pomembno izobraževalno dejavnost, še bolj pa na akcijo obnavljanja svoje povsem dotrajane stavbe, ki se bo končno lahko začela obnavljati. Razstava pa je po eni strani seveda priložnost za predstavitev sedanjega likovnega ustvarjanja akademskih slikarjev in tudi ljubiteljskih, po drugi strani pa je seveda poseben dogodek. Ne zgodi se ravno pogosto, da bi se po petdesetih letih na skupinski razstavi predstavili umetniki, nekdanji maturanti, ki sicer uveljavljeni ustvarjajo vsak zase v različnih slovenskih krajih, nekateri tudi v tujini, je na otvoritvi poudaril prof. Brat-ko Škrlj. Seveda pa je povsem mogoče, da na razstavo niso bili vabljeni prav vsi, ki se s slikarstvom tako ali drugače ukvarjajo, zato se je v imenu pripravljalnega odbora za morebitne spreglede tudi opravičil. Posebej na prodajni razstavi pa so predstavljena slikarska dela, ki so jih nekateri slikarji darovali gimnaziji, da bi tako z izkupičkom od prodaje pomagali pri obnovi gimnazijske stavbe. Na razstavi v Kosovi graščini sodelujejo: Boni Čeh, Branko Čušin, Rajko Korbar, Marisa Monti, Leopold Oblak, Tomaž Železnik, Karel Pirih, Simona Bartalanič, Elvira Bojadžič, Jaroslav Bok, Nina Cerkovnik, Valentin Cundrič in Valerija Čučnik Likovna predstavitev nekdanjih dijakov se je tako pridružila prireditvam, literarnim, glasbenim, gledališkim in drugim, ki so jih na jeseniški gimnaziji v okviru akcije Po- Kosova graščina - Na skupinski razstavi se predstavlja trinajst slikarjev maturantov. moč gimnaziji doslej že pripravili in pravzaprav potekajo že od aprila dalje. Značilno zanje pa je seveda, da so se nastopajoči odpovedali honorarjem, podprli pa so jih tudi sponzorji, med drugimi tudi Občina Jesenice. To velja tako za predstavo Gledališča Tone Čufar, ki je odigralo svojo uspešnico Pokvarjeno, do prireditev, kot je veseli večer v naslednjem tednu z Alpskim kvintetom v hali Podmežakla, tako imenovani Mega žur z Vladom Kre-slinom, Petrom Lovšinom, Andrejem Šifrerjem, Aleksandrom Mežkom in Janijem Ko-vačičem 18. junija in druge prireditve. Folklorni nastop, pa balet, pa fotografska razstava in še nekaj prireditev se bo odvilo še ta in naslednji mesec. Vse so pripravili v sodelovanju z nekdanjimi maturanti. Razstava v Kosovi graščini sicer ne bo trajala posebno dolgo, le do 23. maja. Vendar pa kaže, da je pobuda ob predstavitvi slikarjev z razstavo in tudi s prodajno razstavo v korist Gimnazije, naletela na zanimive odzive. V jeseniškem društvu Dolik so se odločili, da bodo ne glede na to, če njihovi člani niso bili jeseniški maturantje, jeseni pripravili prodajno razstavo in izkupičeknamenili Gimnaziji. "Nasploh pa zdaj opažamo, da vse te prireditve, če omenim le slikarsko razstavo, vzbujajo zanimive odzive med sedanjimi dijaki," je ob prireditvi razmišljala prof. Magdalena Cundrič, Eredsednica kulturnega odora." Če lahko na takšni razstavi, kot je ta v Kosovi graščini, vidimo, kakšni talenti so bili med nekdanjimi dijaki, potem ni nič nenavadnega, če {>edagogi zdaj ugotavljamo, ko-iko sedanjih dijakov tudi ukvarja s slikarstvom. Mislim, da je ta razstava priložnost tudi kot spodbuda našim dijakom, da se ob siceršnjem šolskem delu razvijajo še kakšne druge sposobnosti in talente." Na jeseniški Gimnaziji zdaj: ko so kar nekaj časa pripravlja11 prireditve v okviru akcije Pomoč Gimnaziji, ugotavljajo, oa so pravzaprav vsa minula leja bili preveč tiho o najrazličnejši« dejavnostih, ki se tudi sicer odvijajo na gimnaziji. Ob dogodkih kot je letošnji, ali obletnicah - naslednje leto o° jeseniška Gimnazija praznovala petdesetletnico - pa je P°~. trebno predstaviti javnost' poleg šolskih uspehov še vse kaj drugega. "Zdaj vestno beležimo vse, kar se dogaja in zdi se mi, da počasi nastaja nekakšen almanah o gimnaziji in njeni" dijakih ter posebej še o tistih,» so se s svojim kasnejšim delom izkazali. Kaj ni nekaj izjemnega, da se bo konec tega tedna okviru vseh teh prireditev, zbrali nekdanji člani mladinski" pevskih zborov na srednji« šolah, ki jih je vodil prof. Jan*0 PribošiČ," je povedala Pr0J' Cundričeva. Šestdeset pevce^' nekdanjih dijakov, bo sestavi^ zbor, ki bo pod PriboŠičevim vodstvom zapel pet pesmi, P/e' dstavili pa se bodo še igralci ko so Milena Zupančič, Miha ba-lohin drugi, pa novinarji, meo njimi Rina Klinarjeva in drug znani ustvarjalci, vsi nekdanji maturanti jeseniške gimnazij Na prireditvi pa bodo peli & trije drugi pevski zbori - okte LIP Bled, nonet Vasovalci J Moški komorni zbor Kropa. . Lea Mencinger, foto: Gora* Šinik DREVESA GREJEJO TRANSPARENTNE PTICE Tržič - V Pavijonu NOB je te dni na ogled zanimiva razstava dveh oblikovalk po skupnim naslovom Ujete oblike. Lena Šajn predstavlja svoje nove vitraje, Majda Mrzelj pa tkanice. Ni prav veliko razstavnih prostorov, ki bi bila s svojimi steklenimi stenami naravnost idealna za predstavitev vitražev. Prostor tržiškega Paviljona NOB s svojimi steklenimi svetlobo prepuščaj očimi stenami bi se pravzaprav lahko specializiral za razstavljanje izdelkov vitraža, ki brez (dnevne ali umetne) svetlobe nikakor ne morejo zaživeti. Lena Šajn, oblikovalka iz Kranja je svoje nežne, pa tudi izraziteje obarvane prosojne ptice in rastlinje razprostrla po prostoru skupaj z izdelovalko tkanic Majdo Mrzelj z Vrhnike. Oblikovalki nista le zato, ker sta skupaj hodili v šolo za oblikovanje, našli harmonični ustvarjalni jezik, kot ga lahko ponudita le vitraižno steklo in v likovne ploskve zgnetena volna. Čeprav sta sprva razmišljali, da bi ubranost stekla in tapiserijskih izdelkov iskali v identičnih likih - steklenih in volnenih pticah - pa sta očitno našli še boljši izraz. Spreminjajoča se dnevna svetloba oživlja krhke steklene podobe, da kot prijazne misli vzletajo v prostor in sedajo med veje volnenih tkanih dreves, pri tem pa celo izbirajo med toplino rjavo, beige in rdečih tonov, z zamiranjem svetlobe pa ostajajo ujeta v črnini volnenih pokrival, s katerimi so odete betonske površine razstavišča. • L.M. - Foto: Gorazd Šinik PG v Drami, Drama v Kranju_ GLEDALIŠČE GOSTUJE Kranj - Včeraj je Prešernovo gledališče Kranj s P1^8^ Ivana Cankarja Kralj na Betaj novi začelo v SNG I"a Ljubljana s predstavami za abonmajsko občinstvo^— Kranjsko predstavo Kralj na Betajnovi bodo v h5 ubijanj Drami ponavljali vse do konca maja in tudi v začetku Jun?la's0 se je povedal direktor Prešernovega gledelišča Milan MarmiC, ^e z ljubljansko Dramo dogovorili za 16 predstav, ki se bodo iz ^ 3. junija. V istem času - sicer z enotedenskim zamikomi - P . y-ljubljanska Drama gostovala v Prešernovem gledališču Kr i^je torek, 24. maja, bodo za kranjske gledališke abonmaje z teči predstave Wolfganga Bauerja Change. Pri vseh abonm j razen pri dijaškem, so vstopnice tudi v prosti prodaji- vorilo, O kranjskem gledališču se bo ta teden sploh veliko go ^Q ne le zaradi gostovanja v Drami. Konec tedna, v pet 'ofe_ predvajala posnetek Ibsenove ^ Ansambel Prešernovega gledališča je to predstavo P°*jer0je televizijo marca preteklega leta. Zdaj te predstave, P^Ljtvij0 doživela oktobra 1992, ne igrajo več. S televizijsko Preds gča0ju, pa bo Nora, s katero so nastopili tudi na Borštnikovem srec k igralka Judita Zidar pa je za to vlogo prejela "^^jh Prešernovega sklada, kot ena najbolj uspešnih gled31 \e predstav Prešernovega gledališča še enkrat zaživela - čep« na ekranu. aja, Omeniti je treba še eno kratko gostovanje, v soboto, **• jja se bo kranjskemu občinstvu v monodrami Raglja spet igralka Meta Vranic. . 7adnjik- Sezona v Prešernovem gledališču se počasi zaključuje. **■ rat se bo zavesa dvignila 11. junija. V gledališču so se "93 odločili, da bodo uspešno sezono končali s predstavo **eV1 jjjS|ce Igorja Torkarja. Še pred tem pa bo nekaj predstav komejJat), uspešnice Zbeži od žene (doslej so jo ponovili že i:Vt'vaflia ponovili pa bodo še otroško predstavo Ana in kralj. S predsi Zbeži od žene, Revizor 93, Kralj na Betajnovi pa bodo J gostovali po Sloveniji, v načrtu je enajst gostovanj. • - MEDNARODNI DAN MU Ljubljana - Jutri.v sredo, je mednarodni dan muzeJe^t0 galerija v Ljubljani bo ta dan za obiskovalce odprta |*®*a zgornjih prostorih je na ogled prenovljena stalna razstava iz £ottiika' iz zbirk Moderne galerije in retrospektivna razstava ^u"0j: razstaVv V spodnjih prostorih galerije pa je na ogled fotograisK etnikov' Kraji, na kateri se predstavlja pet pomembnih svetovnih u" s \fl Jutri, v sredo, ob 17. uri bo po muzejski zbirki vodil kuvj Kraj' Kranjc. Ob 18. uri pa bo Levvis Baltz, ki razstavlja na r*2^ jelu " Informacijskem centru Moderne galerije predaval o svoje angleščini). GOSPODARSTVO UREJ A.MARIJA VOLČJAK Iskra ERO na indijskem trgu "Mi vrtamo naprej ■ tudi po Indiji" Iskrina električna ročna orodja so bila pod blagovno znamko Perles že doslej pnsotna na indijskem trgu, vendar so bila naročila zaradi neredne in premalo sistematične obdelave trga le občasna in omejena na določene izdelke. Petkov podpis pogodbe z največjim mdnskim proizvajalcem električnih ročnih orodij, z Rallivvolfom iz Bombavja, odpira Iskri ERO nove prodajne možnosti. S*!? ' ?eprav Je Podjetje Iskra ERO v preteklih letih zaradi gube jugoslovanskega trga in recesije na svetovnih trgih izhi**V nua>'n težavah, so se razmere v zadnjem času precej ooljsale. Vodstvu podjetja je uspelo povečati mesečno proizvodnjo z 20 na 50 tisoč izdelkov, utrditi stare poslovne p ' Da trgih, kamor so prodajali že prej, in pridobiti nova. ind v PodP's P°g°dbe o prodaji licence in znanja največjemu aijskemu proizvajalcu električnih ročnih orodij, podjetju «aiimolf " Bombavja, obeta, da bo Iskra ERO s prodajo y ence> znanja in nekaterih sestavnih delov za tri skupine orodij naslednjih petih letih zaslužila na indijskem trgu osem jpuijonov mark, s prodajo svojega orodja prek Kailmoifa pa se nadalnjih petnajst milijonov mark. »Kot poudarja Milan Baj- indijskem trgu. Čeprav so v Ero 8-avm direktor Iskre Indiji to orodje (pod blagovno Pro celotni proizvodni znamko Perles) dobro sprejeli, ^x 8ram rezultat lastnega teh- so bila naročila zaradi nered-; _ nega in tehnološkega znan- nega in premalo sistematičnega obdelovanja trga le občasna in omejena na določeno skupino orodij. V prihodnje bo očitno drugače! Iskra ERO se je lani s pomočjo Iskrinega predstavništva v Londonu, ki ga vodi Vlado Sodin mL, začela dogovarjati z največjim mest r^^kC' v glavnem indijskim proizvajalcem elek-2n ^.Quito, kjer na osnovi tričnega ročnega orodja, z iz k ln iz^ušenJ' prenesenih Rallivvolfom iz Bombavja, o jaj^anJskega tovarne, sestavi- prodaji licence in znanja. Dogovore so v petek sklenili s slovesnim podpisom pogodbe v gradu Brdo pri Kranju. Čeprav je bila pogodba podpisana v petek in na trinajsti dan v mesecu, si v Iskri ERO od nje veliko obetajo. Ocenjujejo, da je indijski trg glede na razvitost in prihodnje Ja- Družba je zaradi sodobnosti in kakovosti izdelkov ter kot zanesljiv ponovni partner že v preteklosti Uspešno prodajala svoje ^nanje. Za največji dosežek *teje izgradnjo tovarne električnega orodja v Ekvadorju, Iskro - Fvrer znanj izkra iaJo orodje in izdeluje že Polovico sestavnih delov. Indijski trg ie «jemno velik Iskra ERO se je v pretek-SV PTck svojega podjetja reries v Švici že pojavljala na devetdeset odstotkov v izvoz X>« hoda v Iskri ERO lahko Izpolnili naročila, skupno !***o okrog 45 milijonov mark, bodo morali letos izdelati *f kot 600 tisoč električnih ročnih orodij. Več kot 90 ovuotkov izdelkov bodo prodati na tuje trge, od tega največ v driavc Evropske gospodarske skupnosti Podjetje je med Mmi podjetji v državi od britanske ustanove BSI Mdobilo mednarodno potrdilo o zagotavljanju kakovosti, H^Pa tudi potrjen certifikat ISO 9002. Milan Baj želj, glavni direktor Iskre ERO potrebe po električnih orodjih zelo perspektiven in da je tudi Ralliwolf resen poslovni partner. S proizvodnjo električnih orodij je začel 1958. leta na osnovi tehničnega sodelovanja z angleško firmo Wolf Electric Tools in tudi večina orodij, ki jih izdeluje danes, je še iz teh časov. Greza kvalitetno ročno delo v majhnih serijah in za robustno izvedbo strojev, ki niso primerni za avtomatizirano izdelavo v velikih serijah. Za začetek • brusilniki in vrtalniki Rallivvolf želi z nakupom Iskrine licence in znanja posodobiti svoj zastareli program električnih ročnih orodij. Najprej bo začel izdelovati male in velike kotne brusilnike in vrtalnike, ob uspešnem razvijanju sodelovanja pa tudi ostala tržno zanimiva orodja iz Iskrinega programa. Predvideno je, da se bodo v Rallivvolfu v treh letih že usposobili za izdelovanje vrtalnikov in brusilnikov in da jim bo v tem času nekatere dele in materiale dobavljal ERO. V Iskri ERO si od tega posla v naslednjih petih letih obetajo osem milijonov mark prometa. Pa ne le to! "Pomembno je tudi, da bo indijski partner vključil v svoj prodajni program celotno našo ponudbo in da bo na trgu nastopal z blagovnima znakoma Iskra oz. Perles, " pravi Milan Bajželj in poudarja, da tržne analize indijskega trga kažejo, da bodo v naslednjih petih letih lahko na ta trg prodali za petnajst milijonov mark izdelkov. • C Zaplotnik Kdo je Ralliwolf Ralliwolfje največji in-dijski proizvajalec električnega orodja. Kako velik je z evropskega zornega kota, dovolj pove podatek, da že z letno prodajo SO tisoč orodij pokrije 60 odstotkov tržnih potreb. Ker deluje na obsežnem območju, je trg razdelil na Sest samostojnih regionalnih enot z lastno prodajno in servisno mrežo. Kot prvi v Indiji je 1988. leta pridobil certifikat ISO 9002, sicer pa je del večjega koncema (v lasti očeta in treh sinov), ki na leto doseže okoli 150 milijonov dolarjev prometa in v katerem se med drugim ukvarjajo tudi s pridelavo čaja ter s proizvodnjo sladkorja in cementa, ^istrica Jožica Puhar o izpolnjevanju predvolilnih obljub Lani smo zaposlili celotno mlado generacijo letu 1993 je bilo ustvarjenih več kot 30.000 delovnih mest, za letos in v prihodnje pa kaže še bolje. kkofjj t e socialnih demokratov v ^drJnt?.1" Pred konferenco te stranke j „"»zavili k«._i _ »t....... delo"* jVni ravni v Velenju je ministrica za puh» ružino »n socialne zadeve Jožica dVo,jf pregovorila o uresničevanju pre-taJJJJ* obljube o lOO.OOO ustvarjenih °bliuh mestin- Prepričana je, da se je PHhnj *e v P^em letu uresničila, za ob&nf^rckemu ravnanju predsednika moškega izvršnega sveta. dBVolilna *iran iavnosti pogosto napadana in ironi-*e,° resnV"111 zloral?!Jana)> Je -bila m.iS1Jena Nokr2 oblJuba Združene liste socialnih kila v jai°V °.100-000 delovnih mestih, kije *irana (rln*°si- P0gosto napadana in ironi-Žel° reini • zl°rabljana), je bila mišljena °cen. j",0 ,n na podlagi resnih strokovnih p^^zica Puhar je opozorila, da se je obljuba nanašala na štiriletno mandatno obdobje, kar pomeni letno 25.000 delovnih mest, v lanskem letu pa jih je bilo, kljub še precej neugodnim razmeram, ustvarjenih več kot 30.000. Da razmere za to lani še niso bile ugodne, je jasno, saj sta procesa denacionalizacije in lastninjenja v določeni meri zavrla proces prestrukturiranja gospodarstva, lani začeti gospodarski vzpon, ki se letos nadaljuje, pa nedvomno vzbuja upanje, da se bodo tudi pozitivni trendi na področju zaposlovanja nadaljevali. Lani je bilo prijavljenih 108.000 potreb po delavcih, pri čemer je bilo približno 65.000 za določen čas, preostalih več kot 30.000 pa je ponudilo priložnost nove zaposlitve. Če vemo, da je v Sloveniji vsako leto od 24 do 27 tisoč mladih, ki v večini zaključijo šolanje, je jasno, da tak obseg ponuja možnost zapo- slitve celotne mlade generacije (zaposlitev pripravnikov so sofinancirali v 10.800 primerih), z ukrepi preusposabljanja (vključenih 13.000) in sofinanciranja pre-razporejanja in ohranjanja delovnih mest (7.000 znotraj podjetij in 12.000 pa med njimi) pa so poskrbeli tudi za starejše delavce, ki so, ah naj bi delo izgubili. Za vse to je bila najprej potrebna priprava ustrezne zakonodaje, borba za njen spre- operativni . Nihče, po *edlog za spremembo zakona o gospodarskih družbah J°k za dokapitalizacijo je prekratek [»zakonu bi se družbe morale dokapi-'»hzirati do konca letošnjega maja, P0Manca državnega zbora Tone Peršak J Danica Simšič pa predlagata, da bi rok Cta trem P°stoPku podaljšali do konca Mubljana - Po lani sprejetem zakonu d/*!!0 obstoječe delniške družbe in ruzbe z omejeno odgovornostjo uskladiti snovni kapital z določbami zakona do 31. 3a letos ali pa se morajo preoblikovati v /»mostojnega podjetnika oz. v družbo, za te„° »zpolnjujejo pogoje. Če podjetja n ga ne. storijo, jim je po zakonu zagrože- t»kvidacija in izbris iz registra. .Poslanca državnega zbora Tone Peršak 1 Uanica Simšič sta v parlamentarni Husiopek že vložila predlog zakona, po katerem bi po hitrem postopku rok za uskladitev podaljšali do konca letošnjega leta. Sedanji rok je po njunem mnenju prekratek predvsem za mnoge nove podjetnike, ki so se v času uveljavitve zakona šele lotili dela in urejanja obratovalnic, in za vse tiste družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), ki ne želijo izigrati države s spekulativnim dokapitaliziran-jem. Razlog za podaljšanje roka je tudi v tem, da so podjetniki imeli le i malo časa za prilagajanje družb zakonu (spremljajoči redpisi so bili sprejeti z zamudo), da astninjenje poteka bistveno počasneje, kot je bilo načrtovano, in da še vedno ni obrtnega zakona, ki bi sedanjim obrtnikom omogočal lažje odločanje med obrtjo in podjetjem. • C. Z. jem, nato pa vsi sistemski m ukrepi ter delo, da se uresniči mnenju ministrice Puharjeve, ne more zanikati prispevka tega ministrstva pri uresničitvi programa Združene liste socialnih demokratov, ki je prav zaposlenost dala med svoje prednostne cilje, sama pa se je odločno uprla poskusom, da bi iz denarja, namenjenega za socialne programe, kupovali orožje, s katerim bi nato ukrepali proti nezadovlinim delavcem. Prav taka politika je odločilno prispevala k temu, da se je Slovenija uspela ogniti socialnim nemirom, ki bi zagotovo z napetostmi (te bi se prenesle tudi v politiko) zmanjšali možnost gospodarskega razvoja. Jožica Puhar je tudi prepričana, da so plače in njihova višina veliko bolj sociološka in psihološka kot ekonomska kategorija, saj se vse prepogosto spregleduje motivacijski moment, ki ga prinašajo. Poleg tega bi obstajala še resna nevarnost, da bi se akumulacija ustvarjena na nizkihplačah, končno prenesla v tujino, delavci pa bi ostali "goli". Na presenečenje mnogih se je te javne tribune Združene liste udeležil tudi predsednik škofjeloškega izvršnega sveta (in predsednik občinskega odbora SKD) Vince ncij Demšar. Ko je dobil besedo, je svojo prisotnost pojasnil s potrebno pozornostjo do sodelovanja z Jožico Puhar, ki je ob sodelovanju izvršnega sveta resnično veliko storila za pomoč škofjeloškim podjetjem. • S. Žargi Slovenija bo dobila nov zakon o zavarovalnicah Tujemu kapitalu vrata priprta Konkurenca in s tem večje število zavarovalnic v Sloveniji sta sicer potrebna, vendar je treba okrepiti tudi sedanje zavarovalnice predvsem z domačim kapitalom. Ljubljana, 17. maja - Da moramo v Sloveniji čimprej sprejeti zakonodajo, ki bo urejala status in poslovanje zavarovalnic, so povedali tudi na nedavnem prvem dnevu slovenskega zavarovalništva na Bledu. Vlada je pripravila predlog o zavarovalnicah. Prva obravnava v državnem zboru je bila 27. januarja, druga obravnava zakona pa naj bi bila opravljena na tokratni seji državnega zbora, vendar zavarovalnicam sami ugotavljajo, da za zdaj ni natančno ugotovljena likvidnost zavarovalnic, zaostaja pa tudi lastninjenje. Predlog zakona o zavarovalnicah določa, da je zavarovanje prostovoljno. Obvezno zavarovanje lahko uvede le posebni zakon. Tak primer je na primer obvezno zavarovanje v prometu. Zavarovalnice se lahko ustanovijo kot delniške družbe po zakonu o gospodarskih družbah ali kot družbe za vzajemno zavarovanje. Za ustanovitev zavarovalnice bo potrebno posebno dovoljenje nadzornega organa. Tako naj bi v Sloveniji dobili posebni urad, ki bo nadzoroval zavarovalnice podobno, kot to počne Banka Slovenije pri bankah. Deloval bo pri ministrstvu za finance, prav tako pa do morala imeti svoj nadzorni organ tudi vsaka zavarovalnica. Ta organ bo moral na primer dati soglasje za vsakega domačega delničarja, ki naj bi postal lastnik več kot 15 odstotkov delnic s pravico upravljanja. Predvsem še ni jasno, koliko naj slovensko zavarovalništvo odpre vrata tujemu kapitalu. V predlogu zakona je zapisano, da tuja oseba ali domača pravna oseba, ki je je v večinski lasti tujih oseb, lahko pridobi delnice zavarovalnice le s predhodnim soglasjem nadzornega organa. Pri izdaji soglaska nadzorni organ upošteva razpršenost lastništva delnic ter kapitalsko in upravljalsko povezanost med delničarji. Vlada v predlaganem zakonu tudi meni, da zavarovalniške delniške družbe v Sloveniji ne morejo ustanoviti samo tuje fizične in pravne osebe. To pomeni, da bo imelo slovensko zavarovalništvo za tuji kapital priprta vrata, čeprav je slišati tudi predloge, da ne bi kazalo obravnavati posamezne primere, ampak enostavno določiti zgornjo mejo višine kapitala, ki bi smel poseči v slovensko zavarovalništvo. Kaj bo v zakonu, bo odločal državni zbor. Njegov odbor za finance in kreditnomonetarno politiko zagovarja ostrejaša merila za udeležbo tujega kapitala. Nerazčiščeno je tudi določilo o višini osnovnega (garancijskega) kapitala za ustanovitev zavarovalnice. Evropska unija ima na tem področju svoja merila. Vlada v zakonu predlaga povečanje garancijskega zneska s 500 na 800 tisoč ecujev. To merilo izpolnjuje v Sloveniji le šest od enajstih zavarovalnic. Konkurenca med zavarovalnicami torej vsaj na papirju je, dejansko pa so med posameznimi zavarovalnicami precejšnje razlike. Odbordržavnega zbora za finance in kreditnomonetarno politiko meni, da je konkurenca v zavarovalništvu potrebna in koristna, vendar bi bilo treba vse domače zavarovalnice dokapitalizirati predvsem z domačim denarjem, na primer z emisijami delnic. • J. Košnjek Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 064 218-381 1. Komu zaupati certifikate? Kje je največja varnost? Izkušnje preteklih let nas učijo, da popolnoma varne naložbe skoraj ne obstajajo. Tudi podjetja, ki so veljala za zelo uspešna, kaj hitro zabredejo v težave, ki se neredko končajo s stečajem. V današnjih negotovih časih govoriti, da bo neko podjetje še dolgo uspešno in dobičkonosno poslovalo, je lahko neresno početje. Tako je možnost, da bo propadlo ravno tisto podjetje, za katerega delnice smo zamenjali svoj certifikat, vedno prisotna. Najboljši način, da to možnost zmanjšamo, je razpršitev naših naložb. Svoj certifikat skušajmo zamenjati za delnice več podjetij. Tako propad enga podjetja ne bo pomenil propad naše celotne investicije. Najboljšo razpršenost bomo dosegli z zamenjavo certifikata za delnico pooblaščene investicijske družbe. Te družbe bodo lahko zbrale veliko število certifikatov in ti certifikati bodo strokovno plasirani v primerno veliko število podjetij. Tako bo dosežena razpršenost naložb in s tem povečana varnost. 2. Kje bo največji donos? Donos, ki ga bo posameznik lahko realiziral iz svojega certifikata, je nemogoče vnaprej napovedati. Poslovanje podjetij je nenehno pod udarom konkurence In v tej tekmi so ena bolj, druga manj uspešna. Slaba podjetja morajo propasti in s tem narediti prostor uspešenjšim. Od odločiteve, v katerem podjetju želimo postati delničar, je odvisno, kakšne donose lahko pričakujemo v prihodnosti. Pri tem se je treba zavedati, da se lahko podjetje, ki sicer danes kaže lepo sliko o sebi, že jutri znajde na seznamu tistih, ki bodo šla v stečaj. Dejstov je, da bodo nekateri s pametno odločitvijo realizirali velike donose, marsikdo pa od lastninjenja podjetij ne bo imel nič. Alternativa zamenjavi certifikata za delnice enega podjetja je lahko zamenjava za delnice pooblaščenih investicijskih družb. Tu lahko pričakujemo neki povprečen donos, ki bo odvisen od strukture portfelja te družbe. Verjetnost, da bi tu realizirali neke nenormalno visoke profite, je majhna, vendar je prav tako verjetnost, da se naša investicija spremeni v nič, neprimerno manjša. Triglav Pooblaščena investicijska družba za Gorenjsko d.d. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Renault Clio 1.4 RT Sredina življenja Renaultov clio je svojo kariero začel z znamenito razglasitvijo za evropski avto leta 1991, vmes je bil uspešnica na skoraj vseh evropskih trgih. V štirih letih pa je nabral toliko avtomobilskega življenja, da je prišel čas za njegovo pomladitev. Dame in gospodje, clio, faza dve. Faza dve ali pa "milieu de vie" (sredina življenja), kot pravijo Francozi, je delovno ime za cliovo pomladitev. Avtomobil po štirih letih seveda še zdaleč ni za odpis, saj je bil ob rojstvu dovolj zgovoren znanilec novih časov, s tisto znano francosko pripombo, da ima vse, kar imajo veliki. Zato so njegovo obliko, razen v detajlih, pustili takšno, kot je. Tisti, ki ga poznajo od blizu, bodo vseeno opazili novo sprednjo masko, odločnejše bočne plastične obrobe, skupaj z novimi bočnimi u tri palicami, lepše pokrove koles, skoraj enake pa vseeno nekoliko izbuljene zadnje luči, odsevno plastiko na robu prtljažnih vrat m prestavljene napise. HVALIMO: zunanje spremembe - izboljšana notranjost In oprema - doplačilna oprema. GRAJAMO: visok volan - plastika na armaturni plošči- glasno podvozje. Skratka, oblikovno osveženi clio je privlačen za kakšen odtenek bolj, kot je bil, v dveh karoserijskih izvedbah pa tudi različno uporaben. Trivratni za mladostniško razposajenost in športno vožnjo, petvratni za družino s predpubertetniškimi dimenzijami. Nekaj bolj temeljitih popravkov so v tovarni naredili pri potniškem prostoru. Nova in temeljitejša sta sprednja sedeža, Izboljšana notranjost in zunanjost z dodatno opremo (MflD®(M p o KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE, LJUBLJANSKA 22 7EL211-225,223-276 NOVI CULO ŠE PO STARI CENI Krediti na 4 leta brez pologa Realne obresti samo 14% letno do o TRŽIČ TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon:064/222-268 IZREDNI POPUSTI kuhinje MARLES, SVEA 30% kuhinje GORENJE 20% jedilniške garniture 25% pohištvo GARANT 30% O NAJNIŽJIH CENAH IN STROKOVNIH NASVETIH SE PREPRIČAJTE SAMI! Prevoz brezplačenl Del. čas:od 9.-11.30 ure in od 14.-19. ure, sobotaod 9.-12. ure mmmm> w»umw Clio v odraščanju ki ima ta vendarle nekoliko podaljšan sedalni del in sta tudi v celem bolj čvrsta, to pa je zagotovo všeč višjeraslim voznikom. Ob prijetnejših notranjih oblogah je tako glede oblike kot uporabnosti izboljšana armaturna plošča, ki je pri izvedbi RT zdaj zelo podobna tisti iz prestižne različice baccara. Še vedno je sicer iz sorazmerno trde plastike, ki kazi njen videz, toda izbor barvnih odtenkov je pestrejši, uporabnost zaradi dodatnih odlagalnih prostorov pa večja. In končno, najbolj razveseljivo je, da si za svojega clia lastnik lahko izbere tudi nekaj dodatne opreme. Testni clio je bil v karoserijski izvedbi s tremi vrati, s 1390 kubičnim motorjem in opremo RT. Slednja je izboljšana že serijsko, saj k njej sodijo centralno zaklepanje z daljinskim vodenjem, elektrika za stranski stekli, luči za meglo spredaj in po novem še električno nastavljivi in ogrevani (ter hkrati na novo oblikovani in optično boljši) bočni ogledali in volan s servoojačevalnikom, ki je za vrtenje ravno prav lahkoten, njegov pretirano visoki položaj pa brez možnosti drugačne nastavitve. Če so želje po opremi še večje, je sicer potrebno seči po dodatni kupček tolarjev, zanj pa si lahko naročite še sončno streho z električnim ali ročnim odpiranjem, odličen radiokasetofon s šestimi zvočniki in varnostno vrečo za voznika, medtem ko so bočne ojačitve v vratih že del serijske opreme. Testni avtomobil je to doplačilno opremo imel in spodaj podpisani na kakovost ni imel pripomb.Faza dve motorju in podvozju ni namenila bistvenih sprememb, med več \\ HYunoni u ROVER Prodaja po sistemu staro za novo Nakup vozil na kredit aH ieasing Odkupujemo in prodajamo rabljena vozila JANEZ KADIVEC Pip*nova 46, Šentur Tal-: 004/4 _______-__■ mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 [KAM NA _MMHMMtedMfl_liaMI_tBSHIMI IZLET? t CILJ, iAS POTOVANJA, I PR1JAVE DATUM ODHODA CEHA ^BEVOZ GOSTINSKE STORITVE fopis {POTOVANJA I MEDUUN - UŽNJAN J PIZ2ERIJA DARE Tal.:22l -051 i pomlad poletje [12 DEM j NAOAN LASTNI NAROČILU f DOPUSTNA JAHALCE, 1 TENISAČE, JADRALCE i IftAlAC 1 KOMPAS KRANJ, TEL: 218-472 1 KOMPAS SK.LOKA, TEL: 620-960 159 DEM i bus 7 polp. ODDIH f RIM S0RRENT0 i KOMPAS KRANJ, TEL: 218-472 i KOMPAS SK.LOKA, TEL: 620-960 1 23.6. 1 30.6. 275 DEM bus 3 dni polp. f RIM, NEAPEL), UPRL POMPEJI, M. CASSIN0 kot 600 spremembami so napravih le manjše in očem nevidne popravke. Motor z 80 konjskimi močmi je namreč še vedno dovolj sodoben in kultiviran agregat, da povsem ugodi željam povprečnega voznika. Slabosti pri pospeševanju ali pri končni hitrosti mu ne gre očitati, živahnost je morda malce premalo izrazita v srednjem območju vrtljajev in ne pretirana milozvočnost je očitna pri priganjanju v visoke vrtljaje. Podvozje (ki je sicer še vedno preveč glasno) je uglašeno tudi na ostrejšo vožnjo, kar z drugimi besedami pomeni zelo dober oprijem cestišča in skupni rezultat je zelo solidna vožnja. CENA do registracije: 1.690.004 SIT (Revoz, Novo mesto) Zato je clio v fazi odraščanja, čeprav brez pretresljivih oblikovnih in tehničnih sprememb, pravzaprav prijetno presenečenje in tudi primeren odgovor tovrstni konkurenci. TEHNIČNI PODATKI - vozilo: kombillmuzlna s tremi vrati. Motor štirivaljni, itir-ttaktni, nameščen spredaj, pogon na sprednji kolesi, petstopenjski ročni menjalnik, 1390 ccm, 57,5 KVV/80 KM, enotočkovni elektronski vbrizg goriva, tristeznl vodeni katalizator. Mere: 3716 x 1641 x 1395 mm. Najvišja hitrost: 175 km/h (tovarna), 173 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 4,8/ 6,51 7,8 7 neosvinčenega 95 okt. goriva. Poraba na testu: 7,61. • M. Gregorič VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov ja mobilal KUPILA prt YANNI d.o.o. MEŠETAR Cene traktorjev znamka in tip moč motorja (kW/KM) cena (v DEM) Universal 350 U 25,7/35 11.612 Universal 350 DTC 25,7/35 14.156 Universal 445 U 33,1/45 12.248 Universal 445 DTC 33,1/45 15.110 Universal 453 DT 33,1/45 16.912 Universal 530 DTC 39/53 16.276 Universal 533 DT 39/53 18.502 Universal 550 U 40,5/55 13.520 Universal 550 DTC 40,5/55 16.276 Universal 553 DT 40,5/55 19.602 Universal 640 DTC 47/64 17.442 Universal 640 DTC MEX 47/64 18.472 Universal 643 DT 47/64 19.986 Universal 703 U 51/70 18.937 Universal 703 DT 51/70 22.511 Universal 1010 DT 51/70 28.570 Odkupne cene lesa V Gozdnem gospodarstvu Bled odkupujejo od 18. aprila dalje bukove in javorieve hlode L kakovosti po 10.000 tolarjevJj kubični meter, hlode prvega kakovostnega razreda po °-5V" tolarjev in hlode drugega razreda po 6.000 tolarjev. Hrastova Jj češnjeva hlodovina L kakovosti je po 13.000 tolarjev za kubip" meter, hlodovina prve kvalitete po 6.500 tolarjev in hlodovtn* druge kvalitete po 6.000 tolarjev. Češnjeve hlode L kakovosti odkupujejo po 15.000 tolarjev, I. kvalitete po 11.000 tolarjev, hlode drugega kakovostnega razreda pa po 8.000 tolarjev. Cene veljaj« za les, dostavljen do kamionske ceste; prevoz do skladišča Reč»<* ali Bohinj plačajo posebej. Plačilo za mleko bo 24. maja Kranjska Mlekarna bo kmetijskim zadrugam kot organizatorjem odkupa nakazala denar za mleko 23. maja, zadrug' pa ga bodo predvidoma ie naslednji dan, 24. maja, nakaza* kmetom. Kot so povedali v Mlekarni, bodo aprila oddano mleko, ki je vsebovalo povprečno 3,8/ odstotka maščob g 3,25 odstotka beljakovin, plačali zadrugam (skupaj Z dodatki za higiensko kakovost ter za koncentracijo prireje in odkupa) po 39,64 tolarja za liter. Izhodiščna odkupna cena za mleko* 3,6 odstotka beljakovin je 31,86 tolarja, k tej pa je treba prišteti še 1,04 tolarja državnega nadomestila za pokrivanj* cenovne razlike. Mag. Velimir Bole v klubu Dvor Preddvor - Klub gorenjskih direktorjev Dvor bo ob četrti obletnici gostil v četrtek v hotelu Bor v Preddvoru mag. Velimirja Bo -^.0a velja za tihega načrtovalca vladne politike in za verodostoji B napovedovalce ekonomskih dogajanj. Uro pred začetkom P9.^n • intimna kozmetika VELIKA IZBIRA KOPALK MOŽNOST PLAČILA S ČEKI IN kred. KARTICAMI! ^ P08l0ValniC8 V Kranju: Kino Štor«, vrt Gostilne Stari Mayr, Heffirt0* WTC (poleg Smelta), Ljubljana NUDIMO VAM KVALITETO, KI STE JO lSB^y PIZZERIJA DARE KRANJ £__M0Mtt TELEFON: 22lfM 4? Dtmes dopoldne bo še sonce, " 6 & popoldne pa bodo pooblocilve $ padavinanii . Jutri se bo ohladilo, obiskala nas bo tod« SIcer x dvodnevno zamudo, pa vendar. LUNINE SPREMEMBI? Ker bo totrl prvi krajec nastopil ob U.50., bo po Herschlove« vremenskem Ujufo vreme spremenljivo. AVTO ŠOLA Škofja Loka, Fran ko vo nas. 157 ^633-114,620-211,310-222 12. junija v Besnici Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Letos bodo harmonikarji razvrščeni v štiri starostne skupine, v drugem delu tekmovanja bodo lahko nastopili tudi harmonikarji iz drugih krajev. Besnica, 16. maja - Turistično kulturno društvo v Besnici bo tudi letos pripravilo med gorenjskimi harmonikarji že dobro poznano in tudi obiskano prireditev Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko. Prvenstvo, ki bo letos v nedeljo, 12. junija, bo hkrati tudi izbirno tekmovanje za 14. zlato harmoniko Ljubečne. Da bi ustregli številnim harmonikarjem, ki bi se radi pomerili na tekmovanju, sta se letos prireditelj in organizacijski odbor tekmovanja odločila, da bo vsak nastopajoči letos zaigral po eno skladbo, ki jo bo sam izbral. Zaželene so predvsem slovenske narodne in ljudske viže, saj je namen prireditve hkrati tudi ohranjanje ljudskega izročila. Skladba pa ne sme biti daljša od treh minut. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE staro raali k zaradi Prostorske stiske v našem časopisu rubrika s foto9rafyo ni Dila 0DJav|Jena- v torek, 3- n13!3' smo objavili staro Vas je J 03 kated 80 D',e Stranje pri Kamniku ob Kamniški Bistrici, obnovil n "a predvsem P° cerkvi, ki jo je kmalu po drugi svetovni vojni zadnjih rr?S SVetovno 2nani arhitekt Jože Plečnik in velja za eno njegovih 9ranita u0jstrovin- Stranje pa so znane tudi po žganju apna in predelavi VfirJetno mamioria- |3rav veliko vaših odgovorov sicer nismo prejeli, nas|edni h° k'1' Posredi prvomajski prazniki, vseeno pa smo izžrebali Stah0Vi' J?et na9rejencev: 1. Marija Žagar, Kamniška Bistrica 3, Ana Tob'i. Re9'na Kriva-V{Soko 91 • KranJ:3- 2'93 Pirih-Selca 140; 4- Tokrat ^ vrtl 37; 5-lvanka Gartner- S®'03 14°- čestitamo! jo je 5: P3 objavljamo razglednico s poštnim datumom 9. julij 1934, ki UgotOVj?s"'atelj s planinskim pozdravom poslal svojemu znancu. 2načiin0ct'- krai 03 Gorenjskem je na sliki in kaj so njegove 1- 640001 k od.9ovore pa pošljite na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova naqrario. anido P6^3. 20. maja. Pet izžrebanih odgovorov bo prejelo ,rad* v vrednosti po 1.000 tolarjev. Harmonikarji ki bodo poslali prijavnico za nastop Turistično kulturnemu društvu Besnica, bodo uvrščeni v tekmovanje, če bodo na dan prireditve svoj prihod in nastop potrdili med 13. uro in 13.30. Sicer pa bodo harmonikarji razvrščeni v štiri starostne skupine. Prvo skupino bodo sestavljali tekmovalci do 16. let, drugo od 16. do 45 let, tretjo od 45 do 65 let in četrto skupino nad 65 let. Tekmovanje pa bo potekalo tako, da bo najprej nastopila najmlajša skupina, po njej bodo tekmovali harmonikarji od 45 do 65 let, sledila bo skupina od 16 do 45 let in nazadnje še skupina nad 65 let. Na Gorenjskem prvenstvu bodo lahko nastopili harmonikarji, ki imajo tudi stalno prebivališče na Gorenjskem. Vendar pa se je prireditelj odločil, da bo v drugem delu tekmovanja omogočil nastop tudi harmonikarjem izven Gorenjske. Precejšnje zanimanje za tekmovanje je namreč tudi med Slovenci onkraj meje (na avstrijskem Koroškem), od koder do zdaj har-monikarji niso mogli tekmovati na izbirnem tekmovanju in se na ta način uvrstiti na zaključno tekmovanje v Ljubečni, ki bo letos že štir-inajstič. Med pokrovitelji prireditve, ki bo 12. junija, ob 14. uri na prireditvenem prostoru pred Osnovno šolo v Besnici, je tudi letos GORENJSKI GLAS. Po končanem tekmovanju pa bo tudi letos, kot nam je povedal predsednik organizacijskega odbora in predsednik Turističnega druptva Besnica, Miha Sušnik, koncert ansambla Alpski kvintet. Odbor se je letos tudi odločil, da bo gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici, če bo v nedeljo, 12. junija, slabo vreme, naslednjo nedeljo 19. junija. • A. Žalar NAGRADNO VPRAŠANJE Skupaj s prirediteljem pa smo se v Gorenjskem glasu odločili tudi za NAGRADNO IGRO. Na dopisnici s pripisom GORENJSKO PRVENSTVO HARMONIKARJEV nam postite odgovor na vprašanje: Katero (po vrstnem redu) G orenjs-koprvenstvo harmonikarjev bo letos 12. junija v Besnici. Dopisnice z odgovori in Vašim naslovom nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1, najkasneje do vključno torka, 24. maja. Izžrebali bomo tri pravilne odgovore in Vam poslali vstopnico za prireditev, ki bo 12. junija, v Besnici. hŠ&iJ* t* H - te štir- fcaatH*. homo 5Pet *H Po-h s,*,! e Sospe in gospode, Po silnih komisijah b0tnnaSi\ »•'««*. Tokrat fliie V?"" sv°Je nove ob-tt n„JPak ne smem vpliva- "tolik Svobodne odločitve kar n 5odrŽavljanov, ampak 1*anihP.reJ Poslušam, kako 2J*J'«* pravi: videijr I?* me Pa **» ne bodo ^sicilnf SkJ Umi referen-«q/„*7 občinami skuhali, J Pa še sami požrejo!« ^abcTkJ Hudo naPak! KaJti Potem člvkaJo, da bodo °dlofn,°. vaSi novi občini bodoteenn *** *' SevedTZPr*ll! 0bčinaL i potem v novih hndiHi*, zanimivo, kdo bo Qli y,.:ral z* gospoda župana ui se aalo, če bi se "otelo, j kakšnimi premetenimi Janami dognati, kdo kam Spekulira. Kako? , Wjo, rako, da bi se na ukinem matičnem uradu pov-PraSalo, kdo je v zadnjem času sPremenil svoj cenjeni naslov. ,do ^ je prijavil h kakšni teti Vari mami v tisti kraj, ki naj 1l postni ----- je v tej državi še vedno hudo relativen pojem! Ne smemo pa se tudi čuditi, če bo teh preokupacij s spremembo naslova verjetno kar obilo in bodo tete in strici in kakšne' ljubice in Ijubčki kar zaželena roba. Ob toliko novih občinah na tako malem ozemlju ti mimogrede stanuješ na drugi strani potoka, ki so ga potunkali v novo referendums- Ob vseh takih veleumnih spremembah me v živo zanimajo samo konkretne posledice! In ena izmed njih je nedvomno ta, da bomo v kratkem spet menjali osebno dokumentacijo! Že zato, ker jaz, ki sem občan občine Spodnjega Grabna, tudi približno ne prenesem, da mi kakšen osebni dokument izkazuje, da sem še vedno občan ^ansirn L.'wKa občina. Za rec~ nui« kat\dldaturo je nam-5>o b°vJ?x ima k<™didat ob*ine JV,allšče na območju t>a'lk?teri kandidira! ' Se»eda L % ie ne dogaja? rPrav so etični l"f°rmacZ n° zaPrti za take po«*tkovJ, PJe Vrste °sebnih pr^em L . Pa voha na PiriJe>ni vS?a T 5 Polnimi ajti tajno J t' ŽaVl,vse izvoha> "jnost osebnih podatkov Tema tedna In majhni bodo veliki... Nekateri očitno že hitijo s spremembami stalnega bivališča, kajti če hočeš kandidirati v neki občini za župana, moraš imeti v njej tudi stalno bivališče. Nič čudnega, če bo tega veliko, ko pa bo za vsakim potočkom nova občina... ko območje ali drugo občino. In če misliš, da bo v občini na drugi strani potočka več šans in več simpatizerjev, je najbolje na novo stanovati pri kakšnem frendu ali žlahti, ki jo imamo itak vsi Slovenci kot listja in trave. Po mojem smo kar vsi, radi ali neradi, nekako v Žlahti.. Zgornjega Grabna. Med obema občinama so že zdaj neverjetni prepiri zaradi mostu čez potok Graben: čigava je pravzaprav ta komunalna lastnina? A ne zato, ker bi bila tista podrtija od mosta kaj vredna! Ravno nasprotno! Popraviti ga je treba, pa nikjer nobenega solda! Da o komunalnem odlagališču sploh ne govorim! A tragedija ni v našem napol podrtem mostu. Tragedija jev tem, da bomo sami sebi spro-ducirali take beraške občine, da bo groza! Tiste, manjše - adijo prosperiteta in komunalna ureditev! Kljub vsemu je nekaj pametnih, tudi na Gorenjskem. Tržič, denimo. Nič ne bodo parcelirali, kar ena občina bodo ostali. In se tako potem v brk smejali tistim, ki se delijo. Kdo bi si mislil, da bo enkrat tudi majhni Tržič postal - velik! Da se ne bo zdaj zgodilo, da bomo kakšnim tujim delegacijam na državni ravni razkazovali prav Tržič kot eno vzorčno večjo lokalno samoupravo? Kot geografsko, socialno, gospodarsko in kaj vem kakšno Se zaokroženo celoto, ki nekako rine v prihodnost samo zato, ker se niso delili v petnajst novih občin? Sicer pa: politika, ki ima tudi tu svoje požrešne korenine in kremplje, počasi že rahlo preseda. Politika zaradi politike, ne pa za blagostat državljanov, med katerimi številni resnično Živijo ob kruhu in vodi. Ker požrešnim lastnikom stanovanj plačujejo astronomske najme-nine, ker so brez dela...In ne nazadnje tudi zato, ker je svetovni unikum, recimo to, da neka državna firma izplačuje plače nekaterim izbrancem izven vseh kriterijev in v tisoč markah, ob tem pa za poslovno leto planira izgubo! Tega, da si ob planirani izgubi izplačuješ plačo izven vsakršne pogodbe, ne bi kopiral noben manager zahodnega sveta! • D. Sedej Barmanstvo ima na Bledu dolgoletno tradicijo Barmani so tekmovali Bled, 16. maja - Na letošnjem tekmovanju barmanov na Bledu ie bil po mnenju strokovne žirije najboljši barman Mišo Soberle iz Toplic. Ob koncu minulega tedna so v blejski Kazini pripravili 3. odprto prvenstvo Slovenije v mešanju pijač in 17. Pokala Bleda za barmane, novinarje in učence srednjih šol za gostinstvo in turizem Slovenije. Generalni pokrovitelj tretjega odprtega prvenstva Slovenije v mešanju pijač je bil Dalmacijavino Commerce, d.o.o., Ljubljana, pokrovitelj 17. Pokala Bleda Casino Bled, prvenstva učencev srednjih šol za gostinstvo in turizem hotel Astoria Bled in pokrovitelj tekmovanja novinarjev Casino Ljubljana. Tekmovanje barmanov ima na Bledu dolgoletno tradicijo, saj so prav blejski barmani na številnih minulih tekmovanjih osvojili najvišja mesta. Avgust Trampuš, član organizacijskega odbora, je dejal: "Letos se je dvodnevnega tekmovanja v Kazini udeležilo 29 domačih in tujih barmanov. Še posebej nam je všeč to, da tekmujejo tudi učenci gostinskih šol, ki si tako pridobivajo praktično znanje. Poklic barraana je zanimiv poklic, saj bi lahko rekli, da te prav barman tisti uslužbenec v lotelu, s katerim ima gost največ stika. Gostje, ki pridejo na pijaco v bar, se želijo pogovarjati, sprašujejo vse mogoče. Barman mora znati dosti tujih jezikov in vedeti vse, kaj se v kraju dogaja. Letošnje tekmovanje so izdatno podprle blejske hotelske hiše." Miro Petrevčič, barman iz Grand Hotela Toplice Bled: "Letos sem na tem tekmovanju prvič in reči moram, da mi je bilo kar všeč. Tekmovali smo v štirih kategorijah: mešanje tistih pijač, ki se pijejo pred jedjo in po njej, v mešanju dolgih pijač in v brezalkoholnih napitkih. Kot barman v hotelu Toplice lahko rečem, da goste, ki pridejo na aperitiv, zanima vse: od zgodovine kraja do prireditev, športnih rezultatov in vremena, tako da moraš kot barman res vse vedeti. Ta poklic mi je všeč in ni mi žal, da sem se zanj odločit" Cvetka Capuder, lastnica lokala Cajnica v središču Bleda: "Na teh tekmovanjih sodelujem že dvajset let in pred nekaj leti sem bila celo državna prvakinja. Udeležila sem se tudi svetovnega prvenstva barmank in bila tretja. V Sloveniji smo štiri ženske, barmanke, ki se udeležujemo tekmovanj. Rada sodelujem - ne nazadnje sem se udeležila tudi družabne prireditve za Naj natakarico in bila četrta. Prej sem bda zaposlena v Park hotelu in moram reči, da nas je prav direktor Ludvik Kerčmar, ki je bil sam nekdaj obličen barman, veliko naučil in si prizadeval za to, da ima Bled kar dovolj dobrih barmanov. Če pa ste že vprašali, kakšen brezalkoholni napitek mi je osebno najljubši, potem lahko rečem, da je predvsem mladim zelo všeč mešanica jagodovega in ananasovega soka in mleka." * D.S. - Foto: Janez Pelko Srečanje citrarjev - Ermanovec '94 Slovenski citrarji spet na Ermanovcu Tam gori pod obronki Ermanovca se bodo letos že četrtič oglasili nežni zvoki citer. Planinsko društvo iz Sovodnja v Poljanski dolini namreč v nedeljo, 5. junija, ob 14. uri ponovno {>ripravlja srečanje slovenskih citrarjev. Udeležba citrarjev je iz eta v leto večja, pa tudi vedno na višji ravni. Letos na prireditev ob planinskem domu na Ermanovcu zagotovo pridejo: Miha Dovžan iz Ljubljane s pevkama Jožico Kališnik in Meto Malus, Karli Gradišnik iz Solčave v Logarski dolini, Rado Kokalj iz Kranja, Tanja, Katja in Matjaž Kokalj iz Ovsiš pri Podnartu, Cirila Pogačnik, Marija Pogorevc, Rok Oman, Katja Kobal, Miha Lokar ter skupina Strune iz Zasipa pri Bledu... Morda pa še tudi že stari znanci srečanj Nuša Cvenkelj iz Otoč, Boštjan Sušnik z Bohinjske Bele in Angelca Bukovec iz Britofa pri Kranju. Žal zaradi omejenih možnosti prireditelji več prijavl-jencev skorajda ne bodo mogli sprejeti. Kljub temu pa tudi druge, ki igrajo na ta inštument, na [mreditev prisrčno vabijo. Seveda pa tudi vse ljubitelje citer in epe domače pesmi. Prireditev bo ob vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bodo namreč citrarji nastopili v dvorani zadružnega doma v Sovodnju. Vstopnine ne bo. Generalni pokrovitelj srečanja slovenskih citrarjev je Gorenjski glas. Se to: Dom na Ermanovcu je odprt vsak dan od 8. do 22. ure, le v torek, od 19. do 22. ure, dom pa letos oskrbujeta prijazna oskrbnika Jelka in Janko Čadež. J. Govekar Naravno, okolju prijazno gnojenje Meno gnojenje Zeleno gnojenje je prastara biotična metoda gnojenja, s katero obogatimo vrtna tla in izboljšamo okus vrtninam na popolnoma naravni način. Star, preizkušen način gnojenja Zeleno gnojenje je zelo star način gnojenja, ki ga uporabljajo Kitajci in Indijci že več kot 3000 let. Podrobno pa so ga opisali že stari Grki. Sinonim za zeleno gnojenje je sideracija. Koren besede izhaja iz kulta plodnosti, ki je vezan na zvezde in luno. Latinska beseda "sidereus" pomeni zvezden. Verjeli so, da plodnost nebeških teles prehaja na rastline in preko njih na tla. Zato se posevki, namenjeni zelenemu gnojenju, imenujejo tudi siderati. Stari Grki so zaoravali bob (Vicia faba), Rimljani pa lupino (Lupinus albus). V srednji Evropi se je zeleno gnojenje razširilo konec 18. stoletja v Nemčiji in Franciji za gnojenje vinogradov. Dandanes ga uporabljajo poljedelci, sadjarji in vinogradniki po vsem svetu. Uveljavlja pa se tudi v vrtnarstvu. Posebej za bio vrtnarja je to najprimernejše, najboljše gnojenje, ker je naravno, prijazno okolju, živalim, vrtninam in seveda človeku. Prednosti zelenega gnojenja Zeleno gnojenje je zanimivo za vsakega vrtnarja, vrtičkarja, ki skrbi za rodovitnost svojih vrtnih tal in s tem za kvaliteto pridelanih vrtnin. Rastline, katerih seme pose- t'ete na eno gredo ali na več gred, mjno in hitro rastejo in nam služijo za gnojenje vrtnih tal. Lahko jih uporabimo namesto hlevskega gnoja. S takim gnojenjem zvečate mikrobiološko aktivnost v tleh. Poveča se tudi vsebnost humusa, tla so rodovit-nejša, zračnejša in zadržujejo več vlage. V času rasti gosta rastlinska odeja senči tla, jih varuje pred vročim soncem poleti, uničujočimi dežnimi kapljami jeseni in preprečuje rast plevelov. Globoke in goste korenine (oljna redkev) rahljajo tla, črpajo sprana hranila, preprečujejo spiranje tal. Na koreninah me-tuljnic (perzijska detelja, alek-sandrijska detelja) živijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka in z njim bogatijo tla. Nekatere od teh rastlin (faceli-ja) delujejo prav čudežno, kajti s koreninskimi izločki odvračajo škodljivce (nematode). Možnosti setve Mešanice zelenega gnojenja sejemo v kolobarju tako, da grede nikoli niso prazne. Tako tla hkrati varujemo in gnojimo. A. Spomladi sejemo: - aprila za zgodnjo solato, radiči anivip, monivip in vero-na, ki so prezimili; - maja, junija, za zgodnjim korenčkom (amsterdamski), ko-lerabico fruhweiss, redkvico saxa,za čebulo majski srebrnjak. Rastline hitro in bujno zrastejo tako, da jih lahko v dveh mesecih pokosimo in vdelamo v tla. Nato nadaljujemo (junija, julija) s setvijo ah presajanjem vrtnin. Te so korenček amsterdamski, kitajsko zelje nagaoka Fl, črna redkev, zimska črna, ohrovt kapucinski, kodrolistni ohrovt, zelje ditmar, kolerabica foliath (bela), strniščna repa ranjska okrogla in kranjska podolgovata, endivije - eskariol rumena, eskariol zelena. B. Sejemo jeseni, konec avgusta do konca septembra, ko je veliko gred že praznih. Rastline do prve slane, ki jih uniči, bujno zrastejo. Čez zimo odmrte rast- line varujejo tla in jih godijo. Zgodaj spomladi jih nato vdelamo v tla in nadaljujemo s setvijo in saditvijo vrtnin. Tla imajo dobro strukturo, so dovolj vlažna, propustna, bogata in živa. Primerne mešanice za zeleno gnojenje Rastline, ki so primerne za zeleno gonjenje hitro in bujno rastejo, imajo globoke in razvejane korenine. Rasti morajo na vsakih tleh, kajti pogosto jih sejemo tam, kjer so tla utrujena in revna. Na voljo so tri različne mešanice v manjših embalažah, primernih za vrtičkarje. FACELIJA je čudovita rastlina, ki hitro raste in v cvetenju polepša vrt in predstavlja izdatno Čebeljo pašo. Izločki njenih korenin preganjajo ogorčice (nematode). Ni v sorodu z nobeno vrtnino, zato naj bo redno pristona v vsakem kolobarju. Mešanica OLPE vsebuje oljno redkev in perzijsko deteljo. Odlično prezrači in zrahlja težka, glinasta tla, jih izdatno poživi in pognoji. Poveča se vsebnost dušika v tleh, k čemur pripomore perzijska detelja. Mešanica ALPE pa vsebuje seme aleksan-drijske in perzijske detelje, ki tla obogatijo z dušikom. Kristina Škrbec, dipl. inž. agr. SEMENARNA Ljubljana Pet minut za lepši videz Maska proti gubam Zmešamo 1 žličko medu, nekaj kapljic limoninega soka in kapljico ali 2 mandljevega olja. Mešanico si nanesemo na obraz in jo pustimo na koži 20 minut. Potem si obraz umijemo z mlačno vodo. Postopek ponavljamo 10 dni. Koža bo ob tej hranilni maski postala mehka in nežna. STUDIO RAFAELA Trg Prešernove brigade 6/4, Kranj, tel.: 064/326-683 KO DOBRO NI DOVOLJ Ali niste zadovoljni s svojo zunanjostjo ? Pomagali vam bomo mi. Znak pozornosti ali samo pogled spremeni izgled in občutek ženske* Takrat boste sebi in drugim postale lepše. Zato si omogočite odgovarjajočo nego. Trenutek je, da začnete od začetka. HUJŠANJE PO NOVI METODI Z MBODY SOM ONE'* V STUDIU VAM NUDIMO: ■ NEGO OBRAZA ■ ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN ■ ODPRAVO CEUJUT1SA OZ. ODVZEM MASCOBNEGft TKIVA ■ DEPILACIJO Z IGLO IN PINCET0 ■ LIMFNO DRENAŽO ■ SOLARIJ DELOVNI ČAS: OD 9. DO 12. IN OD 16. DO 19., SOBOTA OD 8. DO 13. URE Iz šolskih klopi VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Zadnjič nam je šmentani tiskarski škrat odščipnil polovico lestvice, za kar se Romani in mladim poslušalcem v njegovem imenu opravičujemo. V torkovi oddaji je bila za nagrado Gorenjskega glasa izžrebana 12-letna Anja Kavčič iz Škofje Loke, Frankovo naselje 68, ki bo poletno vročino hladila v glasovi majici. Čestitamo. Vrtiljakova lestvica pa je po zadnjem štetju vaših glasov takšnale: 5. DANES JE DAN VESELJA 4. TANGO MATTO 3. NA MORJU VSE LEPŠE JE 2. DRETA 1. RESNIČEN SVET Danes ob petih bodo z Romano v studiu Radia Kranj sodelavci iz Alpetourove agencije, ki bodo povedali vse o nagradnem izletu v Salzburg. KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 Nagrajeni spis Dobrodošla pomoč Prišlo je nedeljsko jutro. Sonce je že pokukalo izza oblakov in topli jesenski žarki so posijali v mojo sobo. Prav nič se mi ni dalo zlesti iz tople postelje. Zaslišal sem: "Nejc, vstani, zajtrk je že na mizi!" Komaj sem se skobacal iz postelje, se napravil ter odšel na zajtrk. Pri zajtrku mi je oče naročil, da moram pospraviti njegovo delavnico. Pospravljanje mi pa v nedeljskem jutru ni prav nič dišalo. Spustil sem se po stopnišču v klet. Globoko sem razmišljal, kako bi se znebil zoprnega opravila. Vzkliki prijateljev, ki so se igrali v bližnjem peskovniku, so me vabili. Takrat se mi je posvetilo. Pred hišo sem pripravil zaboj, da bom vanj nosil vso odvečno ropotijo, na vso moč sem navil radio, da sem pritegnil pozornost in kmalu so bili vsi prijatelji ob meni. "Kajpa delaš?" so spraševali. "A kaj? Delavnico moram pospraviti. To je zelo pomembno delo. Oče ga je zaupal samo meni. Noben vijak se ne sme izgubiti." Opazil sem, kako sem "zrasel" v očeh prijateljev. Mižali so se okoli mene, ko sem važno nosil ropotijo v zaboj. "Ali lahko še jaz poskusim?" me je vprašal Luka. J a, če boš natančen in ne boš kakšne uporabne stvari zavrgel," sem mu milostno dovolil. Kmalu so se pridružili še drugi, kaz pa sem sedel na bližnjo škarpo in užival. Prijatelji so si za plačilo lahko izbrali polomljen izvijač, zarjavele škarje, stare frnikule in podobne neuporabne stvari iz očetove delavnice. Oče me je pohvalil za dobro opravljeno delo. • Nejc Brodar, 5. c r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Kaj veš o prometu Najboljši leski šolarji Bled, 10. maja - Osnovna šola prof. dr. Josipa P,em,ijj je bila gostiteljica 26. prometnega tekmovanja učene* osnovnih šol radovljiške občine Kaj veš o prometa. Tekmovanja se je udeležilo 48 učencev iz vseh šestih osnovnih šol. Tekmovali so v dveh skupinah. Dok-& vanju teoretičnega znanja je sledilo praktično pi"eVy janje v ocenjevalni vožnji in v spretnosti na Pou8on".ja obeh skupinah in skupno je bila najboljša osnovna s F. S. Finžgarja iz Lesc, sledili sta gorjanska in blejs i šola. Tudi med posamezniki so bili najboljši učene i teh šol. V tretji skupini ie po dodatnem PreVf ^[iL zmagal Matej Goleč (OS Gorje), drugi je bil Mj^. Grom (OS Lesce, oba z enakim rezultatom). V? skupini je zmagal Peter Zalokar (OŠ Gorje), si*}11* D, Andrej Trobec in Andraž Rekelj (OŠ Lesce). liškega tekmovanja v Murski Soboti se bo udelkjj, Peter Zalokar, ki je tekmovanje končal brez kazens* točk. • F. Čeme Ob dnevu Zemlje smo razmišljali.. Če bi bil(a) Zemlja Izlet s čevljarskim krožkom V soboto smo Sli na izlet. Bilo nas je za cel avtobus. Iz vseh tržiških osnovnih šol so bili otroci zbrani skupaj. Na avtobusu smo prepevali in se šli razne zabavne igre. Pri tekmovanju «ern dobila drugo nagrado. Najprej smo se peljali na Roglo, kjer je pihal močan veter. Zato se nismo kaj dosti sprehajali. Potem smo se šli kopat v toplice v Zreče. V vodi smo telovadili, plavali, se potapljali in tekmovali. x Bilo je lepo. • Manca Hostnik, 1. a r, OS Bistrica ornZ'J^J™ >e™k<*° zanalašč vrgel odpadek! K**? dežujejo? Mars še ni vse. Onesnažujejo me še na druge nacm&. -~-. ^ i zrak, da se skoraj zadušim. Niti kapljice Čiste v?d£." \# se umila. Zelo sem bolna. Pomagajte mi! Mitja i* i Joj, kako sem umazana in kako me vse sfb1'. v$6 poznate čistoče? Razglašam: Do jutri P°.sPr?Tfl. odpadke z mene in me očistite, ker imam rojstni o ^. s0 rojstni dan sem povabila vseh osem planetov. Ti p1 -jgtfli vsi čisti. Jaz, umazana Zemlja, hočem biti za svoj dan čista! Barbara Mohorič, vsi 2. d. OŠ Zelezniiu ANNO 973 Priloga Gorenjskega glasa o škofjeloški občini (5) Hevna bo kmalu praznovala 120 let Pripravljamo družinski in hišni muzej Kp človek prebira zgodovinska pričevanja o tem, kaj so v s*o0{ Loki na področju gostinstva in turizma že imeli in ZrnoglU kar težko verjame, da je sploh možna tako Usodna neumnost, z ideološko slepoto povzročen korak u brezno, od koder se že pred stoletji doseženo vidi kot "edosegijlvo višavje. Plevni, ki jo vsakdo pozna, je bilo ^zaneseno le z najhujšim, čas pa Je tudi oprava svoje, tedanji gospodar Andrej Kariin se na veliki naskok še Pnpravlja, in samo upamo lahko, da bo slavil kot so pred j*orty j 20 leti slavili Rusi, ki so zavzeli Pleven. ^erem Plevna nosi tudi svoje ime Pripovedoval zgodovino in svoje načrte Takole po nam je Osnova je bilo ^pešno parketarstvo enJtt 2aCetek pregleda korenin 572?? Plevna Je potrebno seči na TJK l a a m A Kranj, PREDOSUE 34 MAJA (KULTURNI DOM). TEL: 241 031 + mnyi IZBIRA VSEJ! VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARJVirUR - ve&na v nalogi + UGODNE CENE - prepričajte se + DOSTAVA LN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure UGODNO - VRTNE GARNITURE ZA PIKNIKE IN VESELICE v toplih dneh vanj OHLAJENO PIJACO in ostalo potrebno za piknik nudi TRGOVINA JELOVČAN končana leta 1877, čeprav povsem natančnih podatkov o tem in poteku gradnje nimamo. Tega leta se je začelo z gostinsko dejavnostjo, ki pa pri tej hiši ni bila edina: ukvarjali so se z dokaj obsežno kmetijo, nadaljevalo se ie parketarstvo in kasneje tudi modelno mizarstvo. Ime Plevna izvira iz tistih časov: poimenovana je po mestu -utrdbi Pleven v Severni Bolgariji, kjer je ruska vojska po 143 dnevnem obleganju premagala-Turke. Jurija Kar lin a, ki je sicer imel osem otrok, je nasledil moj ded Gašper. Nadaljeval je z gospodarjenjem na kmetiji in gostinstvom ter bil tako podjeten, da je začel z distribucijo tudi na južni strani hiše, eden ob hiši, drugi pa na mestu, kier danes stoji Merkur. Nedaleč stran je stal tudi dvojni kozolec, Tradicija in "tradicija" Pozornemu bralcu Gorenjskega glasa seveda ni ušlo dejstvo, da smo se v ie kar tradicionalnih torkovih občinskih prilogah začeli usmerjati k posameznim krajem oziroma delom občin. Ko smopri tokratni peti škofjeloški prilogi Anno 973 pristali v sami Škofji Loki, smo se odločili, da se, kot se tisočletnemu mestu spodobi, poskušamo nekoliko boli ozreti k njegovim koreninam in tako je nastala zamisel, da bi tokrat kaj več povedali o tradicionalnih škofjeloških obrteh. Prav obrti se ima namreč zagotovo Škofja Loka zahvaliti za svoj zgodnji nastanek (po katerem nenavsezadnje je ta priloga dobila tudi svoje ime), in prepričani smo, da ga ni med bralci tistega, ki še ni slišal za cehe, o katerih prav najbogateje govore zbirke v Loškem muzeju. Vendar, ko se lotimo uresničitve te, lahko bi rekli, da dovolj jasne ideje, in skušamo ugotoviti, kje in kateri so nadaljevalci omenjenih tradicionalnih obrti, se zadeva zaplete: ni težko ugotoviti, katere obrti se lahko v Škofji Loki ponašajo s tisočletno tradicijo, toda ali se ta tradicija nadaljuje? Na Obrtni zbornici v Škofji Loki nam obljubijo, da bodo pripravili seznam, pa se izkaže, da pravega pregleda nad nadaljevanjem tradicije ni, ko se obrnemo na Arhiv Slovenije, ugotovijo, da bi tak pregled lahko pripravili, vendar bi to zahtevalo nekaj časa, zato pristanemo v Loškem muzeju, kjer se s sedanjostjo seveda ne ukvarjajo, kaj hitro pa ugotovimo, da bi bilo mogoče iz štiridesetih številk Loških razgledov o tem najti marsikaj zanimivega. S tradicijo, ki je v svetu posebna vrednota in referenca, se torej na področju obrti v Škofji Loki nihče ne ukvarja posebej - to nam priznajo tudi na Obrtni zbornici (m nam zagotovijo, da bodo svoje evidence dopolnili prav s posebnim ozirom v tem smislu), mi pa sklenemo kompromis: če je že tako težko najti nadaljevalce tradicionalnih obrti, bomo skušali predstaviti ob tem vsaj nekaj tistih, ki so v Škofji Loki tradicionalne v smislu družinske tradicije. Naj na koncu tega uvodnega pojasnila zapišemo še eno ugotovitev: jasno je, da je razvoj mnoge tradicionalne obrti preprosto "povozil" - potreb po njih izdelkih ali storitvah ni več, ali pa so se industrializirale, ne kaže pa spregledati še enega momenta: skoraj vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so potožili nad časi povojne izgradnje, ko so obrtniki postali državni sovražniki številka ena. Tak odnos (razen v primeru gostinstva, kjer je imel katastrofalne posledice, ga sicer ne omenjamo) je imel zagotovo hude posledice, zato se danes še toliko težje najdemo primere, kjer bi bila oz. je tradicija vodilo. Če se bo poskušala Škofja Loka vsaj v delu svojega bodočega razvoja nasloniti na turizem in spremljajoči storitveni del, bo zagotovo morala ta odnos bistveno spremeniti Za pomoč v informacijah in gradivih pa se pri pripravi te priloge iskreno zahvaljujejo Francu Podnarju, kustosu za zgodovino v Loškem muzeju in uredniku Loških razgledov. • Štefan Žargi laškega piva na celotnem področju sedanje občine. Tako je nastalo pri nas veliko skladišče, ker pa ie pivo dobro le mrzlo, pa je uredil tudi veliko ledenico. Pripravlja se že peta generacija Kaže povedati, da je bila stavba v tistih časih nekoliko drugačna, kar je videti tudi na sliki. Ob hiši je bila namreč mitnica in prav do ceste je segal precejšen skedenj. Dva skednja za hrambo krme in vozov sta bila vse za možne postanke upreg in oskrbo konj. Prenočišč na Plevni nismo nikdar imeli, le dve sobi sta bili v tako številni družini po dogovoru vedno na razpolago družinskim članom na obiskih. Ob zgodnji smrti deda je po nekajletnem upravljanju njegove žene gostilno prevzel moj oče tudi Gašper, ki je po upokojitvi predal gostilno mami, ta pa po devtih letih meni. Sam imam dva sina, ki sta se za gostinsko dejavnost že opredelila, za 120. obletnico Plevne pa jo jima nameravam prepustiti. 1. SOBOTNA SREČA Na Maistrovem trgu v Kranju, pred Turistično agencijo Odisej je v soboto, 14. maja, znova stekla poletna akcija Sobotna sreča. Prireditelji na samem začetku niso imeli sreče z vremenom, saj je ob 11. uri začelo deževati, tako kot je bila praksa na lanskih prireditvah. Kljub temu je ob vodenju in organizaciji Beti Valič prijetna prireditev popestrila dogajanje v kranjskem mestnem jedru. S Protokolarnega objekta Brdo je prispela tudi konjska vprega, za humor pa sta na presenetljiv način poskrbeli dekleti, ki sta se poimenovali "Šerif Trepetlika in Usrane Gate" ter uprizorili primitivni musical črni konj in dramsko uprizoritev Prešernove pesmi Povodni mož. S svojo igrivostjo in igro sredi ulice sta vzbudili veliko pozornost mimoidičih. Za okrepčilo sta poskrebeli Okrepčevalnica Kot ter Restavracija in kava bar Vasmin. Na stojnici se je kot posebni gost predstavilo podjetje HTP Laguna Novigrad - Hotel Maestral. Višek javne prireditve Prva sobotna sreča je bilo žrebanje odgovorov na nagradno vprašanje in Odisejevo stekleno kocko. Pravilni odgovor je bil, da veljajo popusti po Odisejevem katalogu Moje poletje do 20. maja. Prvo nagrado - teden dni počitnic v Hotelu Maestrla je dobila Cvetka Frank, Ulica Lojzeta Hrovata 7, Kranj, drugo nagrado - zvočnike za avtoradio generalnega sponzorja HI-FI Center Kranj je prejel Andrej Pervanja, Planina 26, Kranj, tretje nagrado in vikend paket v Hotelu Maestral pa si je prislužila Kaja Savs, Vreckova 5, Kranj. To so bili prvi srečneži med 180 poslanimi odgovori, vendar sobotna sreča znova čaka 28. maja. Znano je tudi nagradno vprašanje: Kje je novi sedež TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ? Odgovore pošljite na kuponih Gorenjskega glasa na TA Odisej, Maistrov trg 2, Kranj ali pa vrzite v stekleno kocko. • Drago Papler GORENJSKI TA ODISEJ - ©nJm - TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ - RADIO TRŽIČ Edina gostilna, kije preživela odredbo Tudi Plevni in njenim prebivalcem druga vojna ni prizanesla, saj je bila celotna družina izseljena v Srbijo. Oče se je tam priključil 12. proletarski brigadi in po tem, ko je bil hudo ranjen, zaključil vojno v Sloveniji. Temu tudi pripisujemo del zaslug za to, da je bila Plevna edina gostilna, ki je preživela brez posledic nacionalizacijo, tiste, ki so očetu hoteli ukazati, da naj bo kletar v fostilni v Vincarjih, mama pa uharica v Kroni, pa je oče preprosto vrgel na cesto. V vseh 117 letih obstoja je gostilna delovala neprekinjeno, če izvzamemo tistih nekaj mesecev, ko smo jo adaptirali. Zbirališče imenitnežev Nekakšna tradicija je na Plevni postala, da so se v njej zbirali mobitel Pe KRANJ 064/222-616 VILA BEli-A TEL: 45-398 imenitneži, ki so imeli dejavnosti tudi izven mestnega obzidja, in naj k temu še dodam, da je bil ded Gašper tudi starološki župan. Pri nas so se ustavljali tudi gostje dr. Ivana Tavčarja, ki so tod mimo potovali na Visoko. Niso pa bili vsi tako premožni: eden od starih stricev je bil župnik v Sorici, kjer je spoznal tudi Ivana Groharja in postal njegov mecen. Prav preko tega poznanstva je bU Grohar večkrat pri nas, in ni bilo reko, da je prespal kar na peči. Pri nas je tudi veliko slikal in po pripovedovanju v naši hiši zapustil več kot 500 svojih slik. Tega žal nismo znali pravočasno ceniti in priznati moram, da smo bratje veliko teh skic, ki smo jih uporabljali kot pobarvanke, uničili. Velik del pa je bil uničen ob rekonstrukciji ostrešja, ko ie dal oče podstrešje pospraviti. Nekaj slik je le ostalo in ko bomo urejevali nekakšen družinski in hišni muzej, bo Grohar našel svoje mesto tudi tam. Tudi slikarji, ki razstavljajo v naših prostorih, nam dajejo slike, tako da pričakujem, da bomo lahko uredili zanimivo galerijo. Se bo tretji načrt uresničil? Na temeljitejšo adaptacijo, preureditev in razširitev se pripravljam že dobra tri leta in pripravlja se tudi že tretji načrt. Velika ovira je bil načrt, da bi z rekonstrukcijo ceste posegli skoraj na hišni prag, kar bi pomenilo, da ostanemo brez parkirišč. O tem smo mislim sedaj našli primernejšo rešitev. Moj načrt je, da bi v zgornjem delu hiše uredili približno osem sob, v pritličju naj bi povečali restavracijski del in ga ločili od "šanka", ureditev pivnice in morda celo lastne varilnice piva, na mestu nekdanjega skednja naj bi v podobni obliki dogradili še restavracijski prostor s približno 50 sedeži. Razmišljam o ureditvi nočnega lokala pod teraso, rad pa bi našel prostor tudi za vinoteko. Na novo naj bi uredili tudi teraso in hišni vrt, kjer bi radi omogočili tudi možnost za gostinsko dejavnost v naravi. Naštel sem veliko, pa bi vseenc rad poudaril, da ne Želim po poti postopnih prezidav in dozidav; pač pa želim, ko bo projekt zre!, celotno zamisel uresničiti. Velike je seveda odvisno od denarja in pogojev, ki bi omogočali š< znosne kredite za ta vlaganja, če bo šlo vse po sreči, naj bi zaključili leta 1997, ko borne praznovali 120 let. V prispevku Ernesta Lotriča z naslovom Razvoj in pomen podjetja Transturist v 17. številki Loških razgledov iz leta 1970 lahko med drugim preberemo: "Leta 1913 Je delniška družba loških meščanov nabavila z Dunaja rabljen avtobus znamke Saurer in začela z rednimi vožnjami iz mesta na kolodvor. Nekaj časa je bil voznik Dunajčan, ki je avtobus prodal kmalu pa Je šofersko službo prevzel Anton Ješe, ki Je bil uslužben v elektrarni v Kranju in Je malo prej končal šofersko šolo v Pardublicah na Češkem, kamor Je šel z denarno pomočjo svoje tete iz Amerike. O tistem avtobusu je večkrat pisal Gorenjec in ga imenoval "škofjeloška drvarnica4' ali "škofjeloško konjsko strašilo", ker so se res konji plašili ob srečanju z njim. Po prvi vojni je Ješe kupil svoj avtobus, rabljen Saurer. Pri kolarju Ivanu Čemažarju v Stari Loki je dal obnoviti karoserijo, pločevinsto streho pa je izdelal klepar Ivan Kavčič." 99 let kolarstva v Stari Loki Sanjala sem o arhitekturi Po sledeh zapisa o prvem avtobusu v Škofji Loki smo se odpravili k Zinki Kuralt, vnukinji Ivana Čemažarja, kije kolarsko obrt v Stari Loki nedavno predala svojemu sinu. Kl/ub uradni upokojitvi je še pri polnih močeh, saj smo jo zatekli ravno pri skladanju pošiljke lesa iz jelovške sušilnice, pa tudi žar v očeh, ko nam je pripovedovala o svojem delu, je pričal, da se od dela z lesom ne bo kar tako poslovila. "S kolarsko obrtjo je moj ded začel 1895 leta, hišo, v kateri smo sedaj pa je izgradil 1905. leta. Deset let je torej delal v najetih prostorih nedaleč od tod. Kdaj je bil avtobus Antona Ješeta obnovljen pri nas, ni točnih podatkov, sama sem prepričana, da je bila slika posneta leta 1926, saj je na sliki tudi moja mama, s katero se je oče poročil tega leta. Izdelki naše obrti so se s časom kar zelo spreminjali: nekoč smo izdelovali vozove, sani, pos-mojke (posebne sani za vleko hlodov iz gozda) in kmečko orodje, mea najzahtevnejše izdelke pa je sodila izdelava kočij in zapravljivčkov. Danes orodij, šablon in drugih pripomočkov za take izdelke ni več pri hiši (v pretežni meri smo jih odstopili muzeju), mi pa smo se preusmerili preko struženih izdelkov s področja lesenih športnih rekvizitov, stopniščnih ograj, do tako imenovanih čolničkov za odpravo napak v lesu, ki jih izdelujemo največ sedaj. Zadnjo kočijo je naredil moj oče za svoj mojstrski izpit leta 1926. Z izpitom je pohitel, ker mu je veliko pomenil oklic mojstra s prilnice. Napravil jo je za Dolenčeve in spominjam se, da se jo deniči prodali šele pred nekaj leti. To je bila zadnja nova kočija izdelana pri naši hiši, seveda pa smo jih popravljali in obnavljali še vrsto let za tem. Da sem se sama usmerila v to obrt, lahko rečem, da je bila kriva žalostna usoda: ko sem bila v 5. letniku gimnazije, se je brat, ki je bil žeizučen in je že opravil vojaščino, smrtno ponesrečil z motorjem. To so bili časi, ko otroci nismo smeli kaj dosti razmišljati po svoje, in moj strogi oče je takrat odlo- Zinka Kuralt čil, da bom z obrtjo morala nadaljevati jaz. Prvo leto sem brez šolanja morala pomagati v delavnici, nato pa se je pokazalo, da brez poklicne šole ne bo šlo, zato me je oče v šolo vpisal in sem jo tudi končala. Moja skrivna želja je bila sicer arhitektura, o kateri sem tudi pozneje še veliko razmišljala, vendar je bilo delo prenaporno, da bi zmogla študij ob delu, ki sem si ga tako vroče želela. Ko se oziram nazaj, mi je pravzaprav žal, da sem se morala podrediti tej očetovi odločitvi, saj je to delo z mnogo fizičnih naporov za žensko zelo težko. Oče je to, da sem ženska, kar spregledoval, poleg tega pa bil neusmiljeno natančen. Vedno je vztrajal na tem, da moramo; poleg tega, da je izdelek kakovosten, skrbeti tudi za to, da |e lep. Kar težko sem razume'2 včasih drobne okraske, ki s0 zahtevali veliko zelo zamudnega dela, a je oče vztrajal na njih-kljub temu da jih je Že na p|j" vožnji voza za vedno prekn10 blato. Sama narava družinske obrti je zahtevala neprestano prilagajanje zahtevam kupcev, neredko delo prek osem ur, in če r bilo potrebno, tudi ob sobota' in nedeljah. Vedno sem skrbe a za to, da sem obljubljeno deio napravila v pravem času. Ko * danes srečujem z nekaterimi novopečenimi obrtniki in.'P°j slovneži", ugotavljam, da je £ morale o tem, da dana bese^ velja, ostalo zelo malo, Še ooj pa to velja za plačevanje. Se * srn" nala. me je oče jemal s seboj obiske h kmetom, kjer nabavljali les, sem spozr kaj pomeni dana beseda, * ^ pomeni, da nikdar ne Jem,J^šilIi nezaifl- up, in kar zaskeli me, po telefonu kak zaspan -teresirani glas, ki le ugotavij* da po izpisku SDK kaže, da n* žiro računu ni denarja. sram me je včasih, kan) J padla poslovnost tistih, ki imajo danes za obrtnike podjetnike." Po 103 letih kovaštva pri Zakotnikovih, je kovaškega dela vse manj Verjetno sem zadnji pravi podkovni kovač Propad prevozništva - "Jurmanstva", uvajanje traktorjev v kmetijstvo in s tem prenehanje uporabe konj kot delovne sile ter razvoj kovinske industrije je kovaštvu kljub bogati tradiciji približalo zadnjo uro. "Samo od tega se danes ne da več živeti", nam je zatrdil Pavle Zakotnik, kovač na Suhi pri Škofji Loki in pripovedoval postopoma zmanjševalo, in najhuje je bilo to, da ga ni bilo mogoče predvideti. Ko sem se denimo lotil nekega dela, pa je prišel kakšen kmet s oddaljenih hribov z enim ali dvema konjema, pa s seboj prinesel še kakšen cepin, pa nekaj verig, pa je bila ura dve, ko sem ugotovil, da je premalo narejenega. Včasih je bilo kovaško delo kar precej sani in podobnega je seveda temu upadanju uporabe konj sledilo, in kar težko se že spomnim, kdaj sem nazadnje to delal. Vse kar sem povedal, pa nikakor ne pomeni, da mi je kdajkoli manjkalo dela, le malo preusmeriti se je bilo treba. Od pravega kovaštva je bilo treba tudi malo v "šlosanjo", težava je le v tem, da gre veliko časa za to, da človek pogrunta, kako bi kaj naredil. Konje, če je treba podkujem še danes, le bolj malo je "S kovaštvom je začel moj stari ata, pri čemer niti ne vem, kdaj prav natančno. Po spričevalih sodeč, se je podkovskega kovaštva izučil v Loki, in ko se je oženil na Plevni (doma je bil iz Dorfar-jev), je verjetno izgradil hišo s kovačnico na tem mestu ob Sušci in začel z obrtjo. Na stari hiši je letnica 1891 in verjetno to pomeni, da je kovaštvo pri hiši nekaj več kot sto let. Pri hiši je bilo tudi nekaj zemlje, ena gmajna pa je prišla tudi kot dota. Ata je prevzel kovačnico v letu 1933, velik udarec obrti je bila seveda vojna, pa tudi po vojni je bilo zelo težko. Sam sem delal pri atu, vendar nisem bil zavarovan, tako da mi še danes, ko sem sicer kmečko zavarovan, manjka let. Ko sem se v začetku šestdesetih let oženil, smo doma le začeli malo voditi knjige, in ugotovili, da s tem delom m zaslužkom ne bomo prišli nikamor. Zato sem se okoli leta 1970 zaposlil in v službi vztrajal 14 let. Kovaštvo mi je tedaj postala popoldanska obrt, kar je uradno še danes. Glavnina dela je bila podkovanje konj, ki je pomenila, podobno kot npr. frizerstvo, stalno potrebno storitev. Prvi upad tega je pomenilo usihanje prevozništva s konji (pojav tovornjakov), drugega pa množično nakupovanje traktorjev, ki so konje nadomestili tudi na poljih. Delo se je Obrt, ki izumira Prva kovača iz Loke sta omenjena leta 1263, o kovaštvu pa govori že tudi urbar iz leta 1291,leta 1475 poje škof Sikst potrdil cehovska pravila kovaškemu cehu v Škofji Loki V virih iz 17. stoletja iz statistike obrtnikov slovenskih mest izvemo, da Je imela 1673 leta Škofja Loka 95 kovaških mojstrov in 30 pomočnikov.Orodni kovači so izdelovali predvsem orodja (sekire, nože, kladiva, poljedelsko in gozdarsko orodje, verižne člene, spone, žeblje, sekače in svedre) klepali tiri brusili, medtem ko so se podkovski in vozni kovači predvsem posvečali podkovanju konj in okovanju raznih transportnih sredstev (vozov, plugov, gor, sani, samokolnic, posmojk). Prvi so živeli bolj v mestu, medtem ko so drugi postavili svoje kovačnice ob najbolj prometne poti v okolici Danes so aktivne le še tri kovačnice. Iz prispevka Mojce Ferle "Kovači v Škofji Loki", Loški razgledi številka 34 iz leta 1987. drago, saj so zlasti furmanje imeli za to tudi denar. Še se spomnim časov, ko je bil cenik celo po velikosti - številkah kopit, enkrat do dvakrat na leto pa so se kovači zbrali in prav po cehovsko uskladili cenike. Okovanje vozov, takih, ki to potrebujejo. Za športne konje se danes tudi že pri nas lahko kupi kopita, ki jih nekateri lastniki tudi že sami pribijejo, vedeti pa je treba, da mnoge kobile za žrebitev pustijo kar bose. Tu so še razna popra KUHINJE TER OSTALO POHIŠTVO DOBITE V MESECU MAJU PO ENKRATNIH SUPER AKCIJSKIH CENAH ZA MALO DENARJA DOBITE VEĆ Titov trg 7 (na avtobusni postaji) ŠKOFJA LOKA Tel.: 064-623-276 vila, ki jih je mogoče opraviti le tako, da se posamezni del naredi na novo, pa popravilo orodij in razna vezila za ostrešja. Od samega kovaštva se danes ne da več živeti, v časih, ko kmet brez kovača preprosto ni mogel, pa je bila to zelo ugledna obrt. Mislim, da sem v Loki, pa tudi širše na Škofjeloškem, razen kovača v Puštalu, ki pa se s podkovanjem ne ukvarja, ostal v tej obrti kar sam, in to je tudi verjetno vzrok, da mi dela ne zmanjka. , „ij, Takole vam povem: marsiKO« ko pride s kakšnim nujnim lom, pokvari dan, delo, ki sem 8 zastavi), še bolj pokvarjenegaj bi imel, če mu ne bi ustrege . LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA AKCIJSKA PRODAJA MAJ 94 GOTOVINSKI POPUST ZA NAKUP NAD 15.000 SIT • PRIMARNA PREDELAVA LESA - ŽAGA NUDIMO STORITVE RAZŽAGOVANJE HLODOVINE , IN PRODAJO ŽAGANEGA LESA RAZLIČNIH DlMEN^ • LESNO STAVBARSTVO u PROIZVODNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, STRESNU* KONSTRUKCIJ IN EMBALAŽE, OPAŽEV, LADIJSKE^ PODA IN OGRAJNLH DESK •MIZARSKA DEJAVNOST MASIVNO POHIŠTVO IZ SMREKE IN BORA SPALNICE IN OTROŠKE SOBE FRENOVA POHIŠTVA •IZDELAVA OKEN, VRAT IN NOTRANJE OPREME PO NAROČILU — Informacije in prodaja v trgovini HOBV 632-18 del. čas od 8.-16., ob sobotah od 8. do 12.JJ£2 Na pokal je oče čakal pet let V zgodnjih petdesetih letih, ko so bili avtomobili ie redek luksus, so bili med mladimi fanti zlasti popularni motorji in dirkanje z njimi Janez Paulus Je imel motor BMW s prikolico, ki ga je, poleg vsakdanjih potreb zelo rad vozil ntdl na dirkah. Le kabino prikolice (čoln) je zamenjala deska in pritrdili so nekaj ročajev. Dirkal je pet let tn enkrat dosegel celo naslov državnega prvaka Jugoslavije ta dirki na Lovčen v Črni gori. Zanimivo pri tem je bih, da so ga iele pet let kasneje poklicali s prošnjo, da prevzame pokal Sicer pa to ni bil le konjiček ali zabava: ker je takrat stanoval blizu zdravstvenega doma, seje menda kar nekajkrat zgodilo, da je s tem motorjem s prikolico ?°*u tudi k nujnim primerom zdravnico dr. Marijo Bračko, sicer pa je bilo znano, da se zaradi hitrosti ni Prav vsak upal peljati z njim. Od prve delavnice do sodobnega servisa Oče je tekmoval z motorjem, sin pa tekmuje s tehniko Med priimki, kijih pozna velika večina (zlasti starejših) Ločanov, je zagotovo priimek Paidus tisti, ki vsakega spomni na avtomehanično tradicijo, kije mnogimjeklenim konjičkom v preteklih 63 letih pomagala k boljšemu zdravju. Sedanji lastnik Stane Paulus, ki je tretja generacija v tej družinski obrti, se zlasti zaveda, da bo nalogam kos le, če bo zmogel slediti razvoju. "Z mehanikarstvom se je v naši družini začel ukvarjati moj ded Leopold, ki je leta 1931 odprl prvo in dolgo edino mehanično delavnico, v kateri so f>oleg tedaj še redkih avtomobi-ov popravljali praktično vse, kar je imelo motor: cestne valjarje, mlatilnice, slamorez-nice, drobilce kamenja in motorna kolesa. Od devetih otrok je vseh pet sinov šlo po očetovih stopinjah v avtomehanično stroko, vendar je vojna vihra druge svetovne vojne to družino hudo prizadela: v nemškem taborišču je umrla mati, od treh sinov in ene hčerke, ki so odšli v partizane, sta se vrnila le hčerka in en sin. Po vojni ie Leopold i_ Paulus delavnico obnovil in jo Novo delavnico je zgradil tu na leta 1953 prepustil sinu Janezu Partizanski cesti, kjer jo imamo (mojemu očetu), ki pa jo je 1965 & danes Do pred nekaj leti je leta prodal Transturistu, danes Dil vedno precejšen problem pa je v teh prostorih Bandag. rezervnih delov, zato smo imeli v delavnici tudi stružnico in še nekatera druga pomagala, ki so omogočala, da se kakšne del tudi izdelal. Prav iz istih razlogov smo se v letu 1969 odločili za specializacijo, ko smo podpisali pogodbo za servisiranje vozil Audi, leta 1977 pa še Volkswagen. Delavnico sem po očetovi smrti leta 1986 prevzel Jaz in nadaljeval očetovo delo. Trudim se, da bi z opremo in znanjem sledil vsem sodobnim zahtevam, na zahtevo pogodbenih partnerjev pa sem lani prevzel tudi prodajo vozil. Ko tako obujam spomine na očeta, sem mi večkrat zazdi, da je bila kvaliteta življenja včasih boljša, kljub temu da ni bilo mnogih sodobnih naprav, ki jihimamo danes, saj so očitno našli čas tudi za veselja in konjičke, za katere smo mi prikrajšani..." V avtomobilskih tovarnah se boje "rokodelcev" Sodobni razvoj avtomobilske tehnike je pripeljal do tega, da so sklopi motorja, Id uravnavajo njegovo pravilno delovanje tn njegovo najmanjše možno onesnaževanje okolja, postali Izredno zapleteni In hkrati občutljivi Ker bi ie povsem nedolžen poseg v te naprave lahko povzročit resne motnje pri delu motorja, s tem pa škodo za ugled tovarne, ki je avto izdelata, se v zadnjem času v avtomobilskih tovarnah odločajo, da dostop do teh naprav preprosto onemogočijo. V najnovejših modelih avtomobilov sodobni elektronski dodatki celo omogočajo beleženje vseh napak, ki se prt delovanju motorja tn vozila pojavljajo, tako da je pooblaščenemu serviserju z ustreznimi napravami omogočeno, da prebere iz "računalniškega spomina avtomobila" vse napake, Id narekujejo posebne ukrepe. S tem je zmanjšana možnost, da bi na servisu spregledali morebitno potrebno popravilo napake, ki jo pri servisnem preizkušanju ne ugotove. Edini loški glavnikar izvira iz Puštala Od tradicije nam je ostala kakovost 1rQdicyo loškega glavnikarstva, nekoč znanega celo po t^opC danes nadaljuje Janez Bernik. najmlajši od treh !?0U glavnikarskega mojstra Alojza Bemika, ki edini se f^o napraviti glavnik iz roževine. Postal Je največji j^kloooiec glavnikov v Sloveniji, čas (moda), pomanj-faSSf® surovin in cent "KUučno na plastiko je surovin in cena pa so ga prisilili, da seje usmeril PuŠMd' naša °krt >znaJa 'z večerih kuhali rogovje in se je kot k' je iz zgodovine znan, med njimi najbolj razvilo ravno sest ^aJtarJev in drobnopo- glavnikarstvo. Vse je potekalo mikov, ki so v dolgih zimskih ročno in z zelo enostavnimi Giavnikarstvo je bilo doma v Puštalu lest[no fzročilo pravi, da so glavnikarstvo pred približno 230 kuaPnnfsli v ^oko Tolmina in Vipavci, ki so Že v 17. stoletju povali v Loki žito, Ločanipa so krošnjarili s svojimi izdelki nalS?m*n m Vipavskem. Na prve podatke o glavnikarstvu oSS5° v dokumentu iz leta 1752 o obdavčitvi mestnih skr ov> Pn' čemer je napisano, da je bil dohodek zelo m00rmČn Prez- obračuna hrane in stanovanja, zato so se Slav tr °^rtn^ zadolževati. Že v tem seznamu je šest tkat ariev>. V** P°zneft* podatki pa kažejo, da se je poleg haii^u ^"Jvrjev, Čevljarjev in mesarjev prav glavnikarstvo ocen ■ razvil° v Puštalu, Po nekaterih podatkih, ki jih večii^Je]° Pomanjkljive (številke naj bi bile v resnici še S4 J'Je bll° na Loškem največ glavnikarjev leta 1900 - skupaj Slavn-lttega *ar i9 v PrttaliL Surovina za izdelavo roženih naJbJr°eV SO 0lli $ovei*> kravji in koštrunovi rogovi, za Slavniki glav*^ pa so vetiali volovski Glede na obliko so imeli glede J ta^ična imena: ušivec, topler, frizir, prašnik ter bili jL~f nf debelino in gostoto zob razdeljeni v "kategoriji" kon\ sekunda. Poleg teh glavnikov so izdelovali tudi je J / $l?mike> sprehajalne palice in osunke. Po letu 1957 se 8*avnikarstvu začelo uporabljati tudi plastične mase. dotS^Si€Vka Me1e Sterle Glavnikarstvo od sredine 18, stoletja smrtne 20, stoletja na Loškem, Loški razgledi Štev. 23/1976 ^CWNALNISKI ENGINEERING d.o.o. t3kanHatiše 13,64 000 Kranj 064 331 441, fax: 064 325 879 EI^KTRON MUSIC SHOP - ŠK0FIA LOKA VELIKA IZBIRA CD - PLOŠČ in KASET -AUDIO-VIDEO OPREMA - ROČNE URE - POPUST DO 15% ® 620-842 Angleški ponedeljki in torki Ko smo prosili Janeza Bemika za kakšno zanimivost Iz življenja glavnlkarjev, nam je povedal, da so glavnikarji bili nekdaj znani po tem, da Jih je rado žejalo. Tako seje nekdaj, po pripovedovanju njegovega očeta, kar pogosto dogajalo, da so po tem, ko so dobili v soboto zvečer tedensko plačo, svojo žejo tako vneto gasili, da se je to potegnilo tudi na ponedeljek in torek. Namesto današnjih angleških (prostih) sobot, sta se med glavnikarji torej ie davno tega uveljavila kot "angleška dneva" ponedeljek in torek, vendar so znali poskrbeti, da se je delo nadoknadilo. orodji, dosegli pa so takšno kakovost, da so bili po svojih izdelkih znani tudi na Dunaju. Postopek izdelave glavnikov iz roževine poznam poleg mojih dveh bratov tudi sam, saj smo do leta 1963 take glavnike tudi izdelovali in rečem lahko, da sem najmlajši glavnikar, ki to še pozna. Danes se takih glavnikov ne izdeluje, saj surovine - volov- jih rogov, ki so najprimernejši, Rraktično ni več mogoče dobiti, fajprej smo prešli na celuloid, kot najstarejšo plastično maso, danes pa uporabljamo sorodno maso na bazi nitroceluloze, ki ni gorljiva. Testi v TUW Bavern so Gkazali neškodljivost zdravju, ni smo prejeli za naše izdelke zlati znak Slovenska kvaliteta (SQ). Glavnikarstvo v naši družini je začel stari oče, ki je bil rojen 1862 in nekateri podatki kažejo, da je začel z glavnikarstvom 1878. S tem delom je nadaljeval moj oče, ki je 1928 v tedanji občini Zminec obrt tudi uradno registriral. To-letnico še danes zapišemo na ovitke glavnikov kot našo ustanovno letnico. Prvo plastično maso galalit, ki so ga pridobivali iz mleka, so uporabljali že pred Trgovina "Avto Markovič", d.o.o. Spodnji trg 40 Tel.:064/620-647 Trgovina vam nudi avtomehanske dele, avtokaroserijske dele, različna olja, dodatno opremo in avtokozmetiko. UGODNE CENE: Lamela 101 2.400 SIT Zavorne obloge grt. 1.095 SIT Amortizer GOLFI prednji BOGE 3.000 SIT Blatnik GOLF 1-2 prednji 5.675 SIT Blatnik 101 prednji 3-715 SIT CASTROL GTX3 31 2.299 SIT ELF SPORU 51 2.875 SIT SEDEŽNE PREVLEKE TOVARNE OKROGIiCA MLNI - MEDIA - MAXI 3.500 SIT Velika izbira dodatne opreme proizvajalca LAMPA - ITALIJA Avtokozmetika - ATAS ITALIJA COMA ANGLIJA vojno, sledil je in celuloid. Z vojno so tovrstne surovine izginile, zato smo tedaj začeli izdelovati lesene glavnike (ki so danes posebno v modi), pa tudi iz Eločevine, zlasti za lasulje, saj je ila drugače nevarnost, da se umetni lasje zaradi trenje vžgejo. Ko je bilo roževine zopet dovolj, smo se vrnili k tej surovini, vendar smo jo leta 1965 zaradi zahtevnosti izdelave, kvalitete pa ni bilo mogoče ustrezno prodati, dokončno opustili. Pri tem naj dodam, da je izdelava roževinas-tega glavnika zahtevala kar 24 operacij, ki so se s sodobnejšo opremo lahko le zelo postopoma avtomatizirale. Danes izdelujemo glavnike izključno iz mas po postopkih brizganja, pri čemer lahko rečem, da smo edini (pojavila se je cela vrsta plastičarjev, ki jih tudi izdelujejo), ki izhajamo iz tradicije, in temu primerno skrbimo za kvaliteto. Imam dva sinova, ki se sicer še šolata, vendar upam, da bosta obrt prevzela." JELOVICA »brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT ► možnost obročnega odplačevanja_ ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/632-270 KRANJ, Partizanska 26, 064/211-232 MURKA Lesce, Upice pri Lescah, 064/718-110 METALKA Kamnik, 061/813-326 Ura Mirana Plantariča $e je iztekla V mladih letih Mirana Plantariča je bila v lokalu domače hiše kavama, v kateri so se shajali mesmi imetniki in jo je upravljala Miranova mama. Miran ni nadaljeval gostinske dejavnosti, ampak se je izučil urarstva. Nekdanji kavarniški lokal so pregradili in v manjšem delu je bila od tedaj uranka delavnica, kjer je dan za dnem z mirno roko in bistrim očesom urejeval natančne mehanizme ur, sprva stenskih in Žepnih ur in budilk, nato - kakor je zahteval tehnološki razvoj - vedno finejših ročnih ur, ki so jih stranke okolice iz mesta in širše r prinašale k njemu v popravilo. Vsakemu je prijazno pojasnil potrebno in mu ustregel. Večino domačinov je poznal in domačini so poznali njega, vedno je bil pošten in vesten obrmik, kar je prevzel v delo, je naredil in o pravem času. še preden je odšel ta gospodar meščanske domačije in mojster cenjene obrti, poskrbel, da za njim ne praznina: urarsko delo je prevzel sin Janez, ki stopa po očetovih stopinjah. Koliko ur je v življenju navil in popravil/ Leta 1988 se je njegova življenjska ura iztekla m se ni dala več naviti lz zapisa prof. Franceta Planine v spomin Miranu Plantariča, loški razgledi, itev. 35/ 1988 Včasih dren s petimi, danes skoraj s stotimi Ti imaš urce, ti, pa Plantarič! Če kdo naslova ne razume, naj mu pojasnimo, da smo uporabili rek Ločanov, ki so na tak način želeli nekomu kaj lepo napovedati Uporaba priimka Plantarič pa dokazuje, da Je postal v Škojji Loki pojem dobre ure in urarstva Vdova po Miranu Plantariču Ivica Plantarič in sin Janez sta nam o družinski obrti pripovedovala: "Oče ie začel z urarsko obrtjo leta 1932 in od tedaj, torej polnih 62 let delamo neprekinjeno. Sam sem dobil obrtno dovoljenje leta 1971. Iz poset-nice, ki jo še hranimo, je razvidno, da je imel oče pravzaprav kar tri obrti: urarstvo, zlatarstvo in kavarništvo, vendar so mu takoj po vojni (1946) prepovedali opravljati dve. Kljub temu da je kavarno oddal v najem, je bila po nekaj letih zaprta. Povedati kaže, da je bilo urarstvo nekdaj čisto nekaj drugega kot danes: na posebni precizni urarski stružnici se je tedaj vse poškodovane dele ure izdelovalo v delavnici, za kar je bilo potrebno pravo mojsterst-vo. Oče je bil tri leta v urarski šoli v Nemčiji in je to nadvse precizno delo dobro obvladal. V spominu so nam ostali primeri, ko je očetu kaj padlo na tla in smo s svečami (elektrike takrat ni bilo) to - včasih je bilo vloženega dela za cel dan -nadvse skrbno iskali. To so seveda bili časi, ko je ura pomenila pravo bogastvo in ne ZAVOD ZA RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Jaka Platiše 13.64 000 Kranj tel.:064 33144 ,fax: 064 325 879 kot danes, ko jih imajo posamezniki več, pač glede na to, katero in kakšno obleko trenutno nosijo. Kako se je spremenil odnos do ure, kaže tudi čas birme in prvega obhajila, ko se je v preteklosti prodalo največ ur, danes pa očitno niso več zanimive. Precej je k temu prispevala sodobna tehnologi-jakvarčnih ur in hiter padec cen, lahko pa se pohvalimo, da ure, ki smo jih prodajali kmalu po vojni, še danes delajo. Nič čudnega torej, če je včasih, ob takem načinu dela oče za pet strank na dan dejal: "danes je bil pa dren", medtem ko se sedaj v našem lokalu, kjer v veliki večini menjamo baterije ali druge posamezne dele, zvrsti na dan tudi precej čez petdeset ljudi. Morda lahko ilustrirava nekdanji položaj urarja z dejstvom, da je ta obrt, ki da je mejila s svojo zahtevnostjo na umetnost, bila tako cenjena, da je bilo urarjem dovoljeno nositi cilindre. To pa je bil, kot je znano, zunanji simbol višjih slojev. Precej škode se je pri nas za urarstvo napravilo z usmerjenim izobraževanjem in samo upamo lahko, da bo prav letos ustanovljena urarska šola v Celju, stanje popravila. Pri tem še kaže dodati, da je danes ob že omenjeni cenenosti ur, večja popravila ur nesmotrna (predraga), zato se zanje odločajo le tisti, ki imajo do ure poseben odnos. V Škofji Loki sva dva aktivna urarja in lahko potrdim, da je za vse dela dovolj." V mil\jon letih napak* le za eno sekundo "Prizadevam si tudi za to da bi pripravit nov tradid* nalni izvesek nad vhodom'' lokah uro, ki bo kazal* točen Čas. Ohišje Imam v obnovljeno (natančen p0* netek stare), prav sedaj P*, izbiram mehanizem, kim bi jo poganjal Dogovorit* sem, da dobim najmoav' nejšo izvedbo mehanizmi ki se ravna po signalih » satelita, za katerega pf°j*' vajalec jamči, da ura lah11?, v milijon letih prehiti a» zaostane te za eno ^""v* Pri tem pa seveda "rac*' nam", da se ne bodo po** Vile zgodbice iz JJ pred vojno: ura je aH* priključena na javno rf&' vetljavo in vsaki dve leti, V> se Je zamenjala oblast & uro izključili In nato čtzff leti ponovno priključi1}' Dovoljenje za priključi*** še hranim. Ločant mi hooo priča..." TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOM, POZAMENTARIJA - MODNO ŠIVILJSTVO CESTA TALCEV 1, ŠKOFJA LOKA ODPRTO od 9. do 19. ure 621-549 MIRAMAR Trgovina s tekstilom Forme 12 Škofja Loka Tet. 064 632-015 Trgovina MIRAMAR vas v mesecu MAJV in JUNIJU vabi na UGODEN NAKUP kopalk, bermuda hla* in poletnih majic. Oglasite se, ne bo vam žal! Adriatic že dobro leto tudi v Škofji Loki Adriatic zavarovalna družba, d.d., ima svojo poslovalnico v Kranju že tretje leto, dobro leto pa je že minilo, odkar svoje storitve nudijo tudi prebivalcem občine Škofja Loka. Svoje prostore imajo na Šolski ulici 2, v poslovni hiši Arnol, to je tam, kjer je bila stara Odeja. škofja Loka, 17. maja - Najprej smo zavarovalno družbo Adriatic poznali kot edino zavarovalnico, ki je poleg Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje urejala prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Seveda se s to dejavnostjo ukvarjajo še danes, poleg tega pa nam nudijo še veliko drugih možnosti zavarovanja, ki so dandanes postala nepogrešljiva in nam predstavljajo tudi pametno naložbo za varnejšo prihodnost. Tu mislimo predvsem na novost, ki jo pri Adriaticu ponujajo, to je rentno zavarovanje. Sklepajo pa tudi vse vrste drugih zavarovanj, med katerimi so zelo pomembno avtomobilska zavarovanja, kasko zavarovanja, za jeseni nam poleg prostovoljnega zdravstnevega zavarovanja pripravljajo tudi nadstandardne pakete zavarovanja z zdravstvenimi storitvami, imajo servis v zvezi s prijavljanjem škod, reševanje škod, kjer se lahko pohvalijo, da ob potrebni zbrani dokumentaciji probleme škod rešijo v treh dneh. Opravljajo pa tudi vsa druga zavarovanja, skratka vse, kar se v zavarovalstvu da storiti. Veliko zanimanja je zadnje čase tudi za življenjska zavarovanja in pa zavarovanja šolske mladine. Zavarovalna družba Adriatic - agencija AZA pa ima poleg sedeža na šolski ulici 2 na območju Škofje Loke tudi svoje zastopnike, katerih cilj naj bi bil, da obiščejo prav vsa gospodinjstva, kmečka gospodarstva, obrtnike in podjetnike, katerim naj bi predstavili celotno ponudbo in bi se nato ljudje v primeru nastale škode takoj lahko nanje obrnili oziroma od njih prejeli v takem trenutku še kako potrebne nasvete. Na odzive do sedaj obiskanih gospodinjstev so pri zavarovalni družbi Adriatic prijetno presenečeni. Veliko k temu pripomore tudi cilj, ki so si ga v zvezi z zavarovalnimi agenti v zavarovalni družbi Adriatic zastavili. Iz klasičnega zastopnika naj bi njihov agent namreč postal svetovalec, partner v odnosih stranka - zavarovalnica. Ti odnosi pa seveda temeljijo na zaupanju stranke do zavarovalnice in osnovo za razvoj tega zaupanja naj bi gojil prav njihov zastopnik. Ker pa mreža zastopnikov še ni popolna, bi k sodelovanju radi povabili vse, ki jih to delo zanima, so dovolj komunikativni oziroma imajo interes in smisel za delo z ljudmi, da se jim javijo in skupaj poskušajo reševati nezgode, ki se v vsakdanjem življenju na žalost kaj hitro pripetijo. Pri avtomobilskem zavarovanju so v zavarovalni družbi Adriatic izvedli najnovejši projekt Avto Adriatic in tu so si zastavili tri pomembne cilje: spremeniti odnose med zavarovancem in zavarovalnico, vsakomur nuditi možnost kombinacije kakovostnih osnovnih in dodatnih zavarovalnih kritij vozila, ki so ustrezna željam in potrebam posameznikov in pa cenovno dostopnost vsakomur ne glede na znamko in starost vozila. Da pa so vsa zavarovanja pri Adriaticu -zavarovalni družbi, d.d., tudi finančno zanimiva, nudijo vam razne popuste in druge ugodnosti, pa se lahko prepričate tudi po tel. št.: 064/623-262 in prijazno vam bodo odgovorili in svetovali glede vseh vprašanj v zvezi z zavarovanjem. Sicer pa imajo poslovalnico na šolski ulici 2 v Škofji Loki ob delavnikih odprto od 8. do 12. in od 14.30 do 17. ure. Oglasite se in se prepričajte o kakovosti njihove ponudbe! TEMMHK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka REKLAMNA PRODAJA! KVALITETNE MEŠALNE BATERIJE DEMIX (uvoz iz Italije) PO IZREDNO UGODNIH CENAH ZA KAD ZLATO - BELA 13.400 SIT Ni!*1"* ODTOČNE CEVI PVC 110/1000 SANITARNA KERAMIKA WC ŠKOLJKA 4 WC KOTLIČEK 4 GRADBENI MATERIAL CEMENT 1 vreča APNO 1 vreča BETONSKA OPEKA 30 cm BETONSKA OPEKA 20 cm VSE VRSTE SEPARACIJ (PESEK) Delovni čas od 7. do 17. ure ob delavnikih, ob sobotah od 8. do 12. 360 SIT .000 SjJ .400 SI" 500 SIJ 90 S J 65 SIT Informacije ^ 620-658 SREDA, 18. MAJA ČETRTEK, 19. MAJA PETEK, 20. MAJA 10.00 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija; 10.30 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 12.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 12.25 Razgledi slovenskih vrhov: Gora - kristal 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.05 Homo turisticus 16.05 Družinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Klub klobuk 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Film tedna: Vpliv gama žarkov na rast mesečkov, ameriški film 22.15 Glasbeni utrinek 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.42 Šport 22.50 Sova; Popolna tujca, ameriška nanizanka; Umori, ameriška nanizanka Vreme 20.00 Sport 20.15 Sam proti mafiji, 3. del 21.55 Pogledi od strani 22.00 Manekenka, ameriška komedija 23.50 Čas v sliki 23.55 Luč in senčne igre, kanadska kriminalka 1.20Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Oblikovalka narava 16.00 Dedek na posodo 16.50 Izlet v preteklost 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Ali je tores? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Nogomet - Evropski pokal državnih prvakov: Milano - Barcelona, prenos iz Aten 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.35 Ves čas na poti za mir, ponovitev 23.35 Šport 0.35 Hello Austria, Hello vlenna, ponovitev 0.40 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Andrej Sifrer v Selcih (2. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. televizijska konferenca • 7.05 Moč in slava: Najvišja nabada 17.30 Sova, ponovitev 18.50 Kronika, kanadska dokumentarna |£rii# 19.30 TV dnevnik ^O.OOSportna sreda 22.20 Svet Poroča 1?°P Poročila 10.05TV šola 11.35 2" «e vedeli? 12.00 Poročila 12.05 I2dn°'edar 12'15 Divia vrtnica hi.!« PoPO|na tujca, ameriška f ^'stična serija 13.05 Ciklus zlat Franka Sinatre: Moški z 151r« rok0, amerižki barvni film Hrvix,^onof°n 15.30 Učimo se o dek 1 1600 Poročila 16.05 De-bflc' 5abica in vnuk 1*-80 Besede, V^ede, besede 17.00 Hrvaška sr!* 1800 Poročila 18.05 Kolo Barh 1830 Loto 1835 Santa loez meja 19.00 Risanka 19.10 Programski svet TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Javna tribuna: Podpredsednik slovenske vlade in zunanji minister Lojze Peterle o politiki 21.00 Gostja v studiu: Irena Vir-ant, sindikat Neodvisnost (v živo) 22.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 8.50 TV koledar 9.00 Zasedanje ''^vaškega sabora 15.25 Zlata nit, nadaljevanka 16.00 Noč lisice, Ponovitev nadaljevanke 16.45 Pot-za Missouri, ameriški barvni anlli I8'25 0d P°,a do P°la' ""gieška dokumentarna serija "?-T5 Risanka 19.30 Dnevnik «"■30 Nogomet - Končnica nogo-koJne»9a P°kala evropskih prva-22 on 0 " Barcelona, prenos rf-ZO Noč lisice, nadaljevanka *H Metalmanija 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem Platnu 12.15 Luč svetlobe, amer-•ška nadaljevanka 13.05 Rodeo 1335 Akrobatsko smučanje, ponovitev 14.30 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 18-35 Državnik novega kova, ponovitev 17.15 Morski tiger, ponovitev ameriškega barvnega filma 18-55 Male živali 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 call seleetion 20.30Učna leta, ameriška nadaljevanka 21.20 Dance session 21.55 Elizije -samo življenje daje življenje, 2. del «•25 Akrobatsko smučanje 22.55 Poročila 0.25 Spot tedna 0.30 Na velikem platnu 0.45 Borza dela 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Izbiramo kuharske ideje 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: Boom - Heavv metal 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Visoko strokovno šolstvo v Sloveniji 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Vinska Vigred v Metliki 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 9- 00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Nova, Lepši novi človek 10- 15 Hollywoodski fantom, amer-'ška TV grozljivka 11.25 Opazovalec z okna, Jugozahodno od Donave 12.10 Reportaže iz tujine 13.10 Mi, ponovitev 13.30 Živali 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini ftas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 C as v sliki/ Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf K,N0, SREDA center ~' "- n°vozelanH 3 olimP- kom- LEDENA STEZA ob 16. in 18. uri, akcij film d, ??!ral- erot- drama KLAVIR ob 20. uri STORŽIČ amer. NUn'e po ,c,7r£LEC ob 18- in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. __POJEJO 2 ob 18. in 20. uri 9.20 Kam pa kam, lutkovna igrica 9.50 14. srečanje tamburaških skupin Slovenije, 3. oddaja 10.15 Kronika, kanadska dokumentarna serija 10.40 R & R, znanstvena oddaja 11.10 Mali festival 12.10 Po domače '13.00 Poročila 13.05 Studo City 15.30 Svet poroča, ponovitev 16.05 Osmi dan 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.40 Nova Gorica: Prvi prenos otvoritve Slovenskega gledališča 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Dobra fanta, anagleška nadaljevanka Leteči zdravniki 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.30 Gozdarska hiša Falkenau 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Rdeči ptič, 5. del 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Hunter 22.00 Young guns, ameriški vestem 23.40 Čas v sliki 23.45 Sam proti mafiji 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Moje podvodne dogodivščine 16.15 Dežela dolin 17.15 Počasno umiranje sumatranskih nosorogov 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Pa smo vas 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Poslušajte, kaj govori izkušnja 21.30 Filmske novosti 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 ET - pokliči, prosim, zemljo 23.20 Sodobniki 0.10 Poorčila/ 1000 mojstrovin 15.05 Kinoteka - Angleški klasični filmi: Na begu, angleški film (čb) 16.25 Strta srca, francoska nadaljevanka 17.15 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.15 Majhne skrivnosti velikihkuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Vas bomo že kako prepričali, angleška dokumentarna oddaja 21.00 Umetniški večer: Stiski rokopisi: Najprej je bila črka, dokumentarni film; Pogovor v studiu 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli? 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Popolna tujca, humoristična nanizanka 13.05 Ciklus filmov Franka Sinatre: Zakon v razsulu, ameriški film 14.50 Monoplus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Otroški program 16.30 Čakalnica 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Znanost in mi 22.25 Slika na sliko 23.10 Glasbeni večer 0.15 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Po sveti deželi -dokumentarna oddaja Jožeta Tavčarja iz Škofje Loke (3. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Miha Pavliha (v živo - otroška oddaja) 19.00 Risanka 19.10 Odi-sejevo oko 19.20 Novo v kinu 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Kako se znebimo odvečnih kilogramov (ponovitev) 21.00 3 - 2 -1 gremo (v živo - videospoti) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 8.45 TV koledar 9.00 Zasedanje hrvaškega sabora, prenos 15.30 Ali ste vedeli?, ponovitev 15.55 Noč lisice, ponovitev nadaljevanke 16.45 Skrivnostni umor Thelme Todd, ameriški barvni film 18.15 Kulturna krajina 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja,dokumentarna serija 21.20 Noč lisice, nadaljevanka 22.20 Alahov vrt, ameriški barvni film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Call seleetion, ponovitev 13.35 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 17.10 Spot tedna 17.15 Na velikem platnu 17.50 Akrobatsko smučanje, ponovitev 18.40 Učna leta, ponovitev 18.20 Elizije - samo življenje daje življenje, ponovitev 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Magnetoskop 20.30 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.00 Poročila 21.20 Maščevanje ukradenih zvezd, ameriški barvni film 23.00 Akrobatsko smučanje 23.35 Poročila 23.55 Spot tedna 0.00 Na velikem platnu 0.15 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.25 Titfield expres, angleška komedija 11.45 Stan in Olio, risanka 11.50 Hooper-man 12.15 Rasputin, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 17.30 Na obisku v centru selpih 18.00 Predstavljamo Operativno-komunikacijski center Kranj 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Dolgotrajno urejanje partizanske ceste v Kranju 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER nora olim. kom. LEDENA STEZA ob 16. in 18. uri, novozeland. avstral. erot. drama KLAVIR ob 20. uri STORŽIČ amer. akcij, film PLEZALEC ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NUNE POJEJO 2 ob 18. in 20. uri BLED amer. akcij, film VVILLVob 20.30 uri 9.25 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka 9.50 Skrivališče, ameriški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer, ponovitev 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Drugi človek, ameriški film 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Izredno stanje, angleška nadaljevanka; Zasebni sprejem, angleški film 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Slovenski magazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Moški, ženske 21.10 Obiski 22.10 Henrik Ibsen: Nora, posnetek pre-dstavePrešernovega gledališča Kranj V 10.00 Poročila 10.05 Kontaktni program 10.45 Religijski leksikon 10.55 Nemški jezik 11.00 Moja knjiga o džungli 11.35 Zlata nit, otroška serija 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Popolna tujca, humoristična serija 13.10 Robin in sedem gangsterjev, ameriški film 15.00 Monoplus 15.30 Tuji jezik 16.00 Poročila 16.05 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Naj tamburica igra 21.15 Latinica 22.20 Lepa naša, dokumentarna oddaja 22.50 S sliko na sliko 23.55 Poročila v nemščini 23.55 Pod ledenikom, islandski film 15.35 Zlata nit, otroška serija 16.10 Noč lisice, serijski film 17.00 Sissi, mlada cesarica, avstrijski film 18.35 Vojne v miru, dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.15 Bev-erlv Hills, serija 21.00 Kutina, mali juke box 22.00 Stil življenja 22.30 Naključni partnerji, serijski film 23.20 Hit depc 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Magnetoskop 13.35 Akrobatsko smučanje, ponovitev 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.10 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Ameriških deset, glasbena oddaja 17.00 Drakula, ponovitev 17.30 Maščevanje ukradenih zvezd, ponovitev filma 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.30 Iskalec zvezd 21.00 Poročila 21.20 Teden na borzi 21.30 Življenje z očetom, ameriška drama 23.05 Poročila 23.25 Spot tedna 23.30 Pravkar umorjeni, ameriška kriminalka 1.00 Erotični film 9.00 Čas v sliki 9.05 Cosby show 9.30 Dva v Avstriji, ponovitev 10.15 Manekenka 11.40 Zakladnica zemlja 12.15 Zunanjepolitično poročilo 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Leteči zdravniki, nanizanka 14.45 Pogledi vstran 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci, risanka 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčk-ovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.10Mi 18.30 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari, detektivska nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Romy '94, Nagrada za priljubljene TV zvezde 22.55 Igrani film 0.05 Čas v sliki 0.10 Vroči tlak, ameriška kriminalka 1.45 1000 mojstrovin 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Ma-greberske zgodbe, nanizanka 16.00 Ljubimkanje, nemški film 17.20 Izlet v včerajšnji svet 17.30 Oblikovalka narava 18.00 Cosby show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Daljnotožje 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.35 Šport 22.55 Monterey pop 0.25 Četrta dimenzija 0.25 Made in USA 0.50 Četrta dimenzija 1.10 1000 mojstrovin 19.00 Andrej Sifrer v Selcih (3. del) 20.00 Burka o jezičnem dohtarju -odrska predstava KUD iz Železnikov (1. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Ansambel Lojzeta Slaka slavi 30 letnico (s tiskovne konference pred slavnostnim koncertom) 21.00 Tema: Referendumska območja za nove občine - Kranj, Naklo, Šenčur, Visoko, Predvor, Jezerkso, Cerklje (v živo) 24.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Zakajčkovi starši 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.30 Na obisku pri sosedih -danes smo v Idriji 19.30 Odpoved programa 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: O ljubezni - Anka Hribar - Košmerlj 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija ted-na14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf radio triglav 96 MHz KOMENTAR "Božja ilegala" (prvič) Ko je Evropa ie slavila konec morije druge svetovne vojne in se ie zdelo, da je z njo konec tudi neke ideologije, totalitarizma nasploh, so marsikje ie vedno divjali boji. Tudi v Sloveniji. Tudi "slavni" preboj domobrancev čez Dravo v Borovljah je bil izveden ie po kapitulaciji Nemčije. Pa ne le oni, tudi hrvaško domobranstvo, ustaštvo, pa srbsko (črnogorsko) četništvo, Ijotičevci, nedičevci, komiti - vsi z namenom predati se zahodnim zaveznikom protifašistične koalicije - so še prelivali "bratovsko" kri. Skupaj z nemci so se umikali s front, dokončno izgubljenih, panično puščjajoč za seboj svoje nečastno početje, z nekakšnim sprevrženim upanjem, če ne ie zaupanjem, da bodo še enkrat menjali gospodarje in še enkrat "osvobajali" domovino - tokrat pred komunizmom. Iluzije so bile uničene na tleh (slovenske in avstrijske) Koroške. Kar se jih je vendarle prebilo k Angleiem, so bili v glavnem tudi vrnjeni. Niso priznavali njihovega "posebnega" položaja, zlasti ne oboroienih spopadov ie po kapitulaciji (sicer res "le" Nemcev, ampak kdo od Angleiev je resno jemal na primer domobransko preimenovanje v "slovensko vojsko" nekaj dni prej, Narodni svet, vdanostno izjavo Petru Karadjordjeviču in vladi v be- Janez Poštrak gunstvu, koJe vendar ie veljal sporazum Tito -Šubašičč?) in antikomunizma, ki so ga tako vneto izpričevali, tedaj - ob ogromnih irtvah Rdeče armade, pa tudi odporniških gibanj "rdeče narave" - sploh še ni bil aktualen v procesu vsesplošnega obračuna zmagovalcev do nacizma in kolaboracionizma. Ki, pravzaprav, traja še danes. Tovrstni zločini namreč ne zastarajo, čeprav se je zaradi "hladne vojne" in "ielezne zavese" marsikdo z "uslugami" znal nekako izogniti roki pravice. Pa ne gre za "maščevanje". Morda gre pa vendarle za osebno odgovornost, za zmotno odločitev, za posledice takšne odločitve?, ne za pozabo, ali celo za "prevrednotenje" in PREJELI SMO Lovci "Kranjčani" povečali popularnost Jezerskega! Popularnost Jezerskega se je v zadnjem času močno povečala, predvsem zaradi dokaj opaznih člankov v dnevnem časopisju. Vsa zadeva se je začela z redno letoo skupščino LD Jezersko, na katero sem bil povabljen kot predsednik Sveta KS Jezersko. Po raznih govoricah v kraju sem zvedel, da bodo na omenjeni skupščini tudi volitve v organe lovske druiine in da so kandidati za predsedujoče v teh organih lovci iz Kranja in okolice. Prve kandidacijske liste nisem dobil (kot piše v časopisu), ampak sem dobil le skopo vabilo nekaj ur pred začetkom skupščine, tako da sem za obe kandidacijski listi izvedel šele na sami skupščini. V razpravi sem izpostavil sodelovanje vseh v novo nastali občini in s tem tudi lovske druiine, ki je na eni od predhodnih sej ie nakazala, da je pripravljena sodelovati pri obnovi sakralnega objekta visoke kulturne vrednosti. Pre-' dstavil sem tudi program dela KS Jezersko za leto 1994, med drugim tudi asfaltiranje dela lokalne ceste od gostilne Kano-nir v dolino Podstoriič. Krajani bomo prispevali lasten delei, prav tako pa naj bi ga prispevali vsi uporabniki te ceste. Poudaril sem, da krajani prispevamo visok delei lastnega denarja (upokojenci prispevajo eno mesečno pokojnino), zato ni korektno od podjetja Kozorog Kamnik, ki skrbi za lovišča pod Storilcem, da ni pripravljeno prispevati niti tolarja za omenjeno cesto (ravno tako ne novi lastniki Dolenčevih fozdov, GG oz. Sklad kmetijs-ih zemljišč in gozdov Ljubljana). Tako ni bilo govora o mednarodni cesti Kranj - Jezersko, ampak le o lokalni cesti v naknadno potrjevanje njihovega prav oz. res. Sklicujejo se na mednarodne konvencije o "redarski policiji" in nas prepričujejo o "redni" slovenski vojski! Ki se je rekrutirala dobesedno do poslednjega večera pred vrnitvijo (s politično-organiza-cijsko zvijačo, resda) in bila doma, spet dobesedno, na milost in (bolj) nemilost izročena besu in triumfu. In poboju. Ne le kazni, zaradi mnoiičnosti -kljub trem kategorijam "krivih" - vendarle poboju, ker mu je botroval ideološki predznak. Kot plus h krivdi, kot so jo razumeli različno, recimo zahodni zavezniki ali, po drugi strani, "kategorniki" domovinske vojne (s sateliti). Toda: krivda, tista objektivna krivda - čigava? Poleg posameznikove, čigava še vse? Nekaj dni po Hitlerjevemu samomoru, takoj po ustanovitvi Narodnega sveta na Taboru - nekakšen narodni svet nam trenutno ponuja Slovenska desnica - in udeleibi škofa Roimana na komemoraciji za fuererjem, so se cele druiine valile čez Karavanke (in Dravo); krivi in nedolini. Predvsem pa zapeljani. Spet: od koga in v kakšnem interesu, čigavem? Si tega sodobna Slovenija ne zna odgovoriti, ne more ali si noče? dolino Podstoriič in sem zato tudi poudaril, da na tej lokaciji lahko pride do neprijetnih ukrepov (namestitev rampe), dokler omenjeni uporabniki ne bodo poravnali svojih prispevkov. Očitno "gospodje" oz. bivši "tovariši", ki so podali podatke za objavo v časopisu, dejansko ne poznajo problematike kraja. PRO/Z VOD/VO, TRG O V S K O //V GOS T/ /V S /C O PODJETJE Škof/a Loka p. o. Kidričeva c. S 4 V prodajalnah z živili m 1.414 SIT za zaboj piva Union *2.158 SIT za zaboj olja Cekin f 588 SIT za zaboj Radenske V prodajalnah in na oddelkih s tekstilom * 15% popust za izdelke iz tekstila pri gotovinskem plačilu v mesecu maju UG O DEM /VA M(JP J£ PMf l 0 & f /V A iT U P Še bolj pa preseneča dejstvo, da si upajo razmišljati (ali naročnik članka oz. zapisnikar z letne skupščine, ali novinar sam) o tako drastičnem ukrepu, kot je zapiranje mednarodne ceste. Pisci člankov so me predstavili kot popolnega tepca, sam pa menim, da smo Jezerjani v zadnjih letih bistveno spremenili podobo kraja v prid nam krajanom in tudi vsem obiskovalcem tega kraja. Jezerjani smo veseli vsakega obiskovalca, ki pride v naš kraj in so jim zato vrata vedno odprta, kajti zavedamo se, da tako lep kraj ni dan le peščici, ampak vsem dobro-mislečim ljudem. Jezersko, 11. 5.1994 Predsednik SKS Jezersko Milan Kocjan Še enkrat: Če boš prijavil, bo gorelo! "Kot na mnogih srečanjih predstavnikov obrti doslej, je bil tudi tokrat Zavod za zaposlovanje deleien najostrejših kritik..." Tako se začenja zašiljen uvod v članku Če boš prijavil, bo gorelo - in v podnaslovu Zavod za zaposlovanje je potuha - ki ga je podpisal novinar Š. Žargi v Gorenjskem glasu (3. maja 1994, štev. 34). In potem prebiramo vrsto polresnic, trditev brez dokazov in lahkomega poenostavljanja izjemno zapletenega in večplastnega problema brezposelnosti, s katerim se z vso resnostjo spopadajo domala povsod po svetu. Nekaj odgovorov: 1. Republiški zavod za zapo- I I PRIDITE IN IZVEDELI BOSTE IZ PRVE ROKE! Kakšni so naši načrti, naše vizije? Kako sledimo svetovnim smernicam? Kaj vse izdelujemo? Odgovore na vsa vprašanja boste dobili iz prve roke v soboto, 21. maja 1994, med 9. in 12. uro v tovarni Elan v Begunjah. Tja prisrčno vabimo vse, ki bi se radi pobliže spoznali z nami. Predstavili vam bomo proizvodnjo in našo novo kolekcijo oblačil. Zabaval vas bo ansambel Victory z voditeljico Natašo Bolčina - Žgavec, čaka pa vas še več presenečenj! Poleg tega bodo izdelki v naši trgovini samo ob tej priložnosti NA VOLJO PO PROMOCIJSKIH CENAH Torej: v soboto, 2 L maja, med 9. in 12. uro v Elanu v Begunjah! i i u slovanje, Območna enota Kranj (v nadaljevanju - zavod) na okroglo mizo o šušmarstvu ni bil povabljen, prav tako ne na mnoga pretekla srečanja predstavnikov obrti, kjer naj bi bil - sodeč po zapisu iz članka -deiurna tarča nezadovoljstva obrmikov. Še več, o teh številnih kritikah je bil zavod "uradno" seznanjen kar iz časopisa. Na minule kritike torej ne morem odgovarjati, ustavil se bom ob zadnjih. 2. "Kljub deklarirani visoki brezposelnosti se ob iskanju novih delavcev pokaie, da ni nihče, ki je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje (in tam prejema nadomestilo), pripravljen začeti z rednim delom, celo več: dogaja se, da obrtnikom, ki jih iščejo, groze s poiigom, če jih bodo prijavili, da delo odklanjajo." Prepričljiva resnica, ki jo utegnejo hudo skaziti podatki zavoda. V minulem letu in v letošnjih prvih treh mesecih je zavod prekinil izplačevanje denarnih nadomestil in pomoči med brezposelnostjo kar 6.555-tim zavarovancem z Gorenjskega, od tega števila se je 2.446 prejemnikov poslovilo zato, ker so sklenili delovno razmerje ali so se zaposlili sami (v podjetju, obrti). Ker v članku piše, da nihče (podčrtal F. B.) ni pripravljen začeti z rednim delom, bi ob desetih primerih še lahko oprostili nevednost ali namerno pretiravanje zaradi boljšega učinka, vendar je med nič in 2.446 le tolikšna razlika, da je ni mogoče molče poireti. To dejstvo hkrati močno spodjeda naslednjo poenostavitev iz članka, po kateri je "Zavod za zaposlovanje v večini primerov brezposelnih postal socialno zatočišče manipulantov." A o tem nekaj več kasneje. 3. Povrnimo se k trditvi, da je zavod v večini primerov postal socialno zatočišče manipulantov. mar ni to groba zmerljivka in ialitev? So tedaj kar večinsko manipulanti ljudje, ki so izgubili brez lastne volje ali krivde delovna mesta kot preseini delavci ali zato, ker je šlo podjetje v stečaj? So manipulan-ti mladi, ki so prišli iz šol, in niso (takoj) našli prve zaposlitve - ali so jo izgubili, ko jim je poteklo pripravništvo? Mimo tega trditev implicitno prodaja staro in nikoli premagano floskulo, po kateri vsakdo, ki je prijavljen na zavodu, prejema denar. To ni bilo nikoji res, in tudi po zadnjih podatkih zavoda iz marca letošnjega let" je bilo na Gorenjskem prejemnikov denarnih nadomestil met* brezposelnostjo med vsemi registriranimi 33,5 %, prejemnikov pomoči 19 %. Pomeni, da Isba polovica (47.5 %) iz te8a naslova ne prejema ničesar. 4. Se nekaj besed o stvareh,*1 so v kritiki zamolčane, ker morda kvarijo splošni vtis. Zavod ob številnih ukrepih za spodbujanje zaposlovanja P0' sebno pozornost namenja tua' samozaposlovanju oziroma podpori razvoja v podjetniški* in obrti. V lanskem letu smo za iskalce zaposlitve ena Gorenjskem pripravili informativne seminarje s tega področja, ki se jih je udeleiilo 276 oseb, uvodne (tridnevne) seminarje (95 oseo), za 34 oseb smo pripravili po sebne pogodbe o samozaposiH' vi, z denarno subvencijo za samozaposlitev smo podpri 205 novih podjetnikov OZ- obTl' nikov, moinost uporabedenar-nega nadomestila v enkratnem znesku za odprtje delovneg" mesta (večinoma v podjetju a' obrti) je bila omogočena za y oseb, odprta je bila brezpkv'r posvetovalnica... Poleg tega s podjetniki in obrmiki sodelovv v precejšnji meri Še pri drug' ukrepih: subvencioniranju P'' pravništva (skupno 1.858 rW dih), pripravi na zaposlitev P-7 oseb) in podobno. An 5. Med ključnimi cilji zavoV je zmanjševanje brezposelnost zato tudi nam ni povšeči Širjenj šušmarstva kot nelegalne obli*^ l mnogimi stališč-1 članku se strinjam, saj so med iskalci zaposlitve iščejo vse, razen zapos«. nekatere sistemske oz'r(! an se slabo izvajajo. slo-Republilki zavod a f vanje mag. Franc Belcic Torek, 17. maja 1994 Zaščita potrošnikov KREDITNA POGODBA POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Primorska razstavlja Ko se odločamo za večji nakup ali drag projekt, pa Potrebnih sredstev sami nimamo, se lahko odločimo za kredit. Vendar pa je ravno kreditna pogodba za potrošnika in njegov finančni položaj najbolj nevarna. Nevarnosti so hhko različne in povezane z inflacijskimi gibanji, z različnimi metodami in formulami Za izračun obrestnih mer in vsakokratne glavnice, posameznimi pogodbenimi doloČi-«• Potrošnik velikokrat k ^varnostim prispeva tudi sam, saj ne predvidi svoje kreditne sposobnosti za večletno odplačevanje in se zanaša na dohodke in ekonomske °koliščine v času sklenitve Pogodbe. S kreditno pogodbo se °anka zavezuje, da bo dala porabniku kredita na voljo določen znesek denarnih sred-"ev za določen ali nedoločen (as. Kreditojemalec oz. potroš-mk pa se zavele, da bo banki Plačeval obresti in ji vrnil Ravnico v času in na način, Za katerega se stranki dogovorita. Stranki se lahko dogovorita tudi o namenu, za katerega je kredit dan. Zakon Zahteva za kredimo pogodbo Purneno obliko, pogodba pa mora poleg pogodbenih strank aobčati tudi znesek ter pogoje, P°d katerimi naj bo kredit dan, ^Porabljen in vrnjen. Banka mora prepustiti dogovorjeni znesek uporabniku Kredita v več obrokih ali enkratno. Moten je tudi dogo-Vor o prepustitvi denarja ne-Posredno pogodbenemu lartne, - ?oa/6m KuPujemo avtomobil). k^'avitna dolžnost potrošni-vrJ? ^Plačilo obresti in nem Ravnice. Pri obroč-n odplačevanju se znesek glavnice manjša, manjša pa se tudi absolutni znesek za določeno dobo. Potrošnik naj zavrne sklenitev drugačne pogodbe. Če rok trajanja pogodbe ni določen, je za prenehanje pogodbe oziroma vračilo odločilen poziv banke. Vendar pa tudi če je določeno, da pogodba preneha s potekom določenega časa ali na določen dan, lahko preneha tudi pred potekom tega časa. Banka lahko odpove pogodbo pred potekom roka, če je bil kredit uporabljen v nasprotju z namenom (če je bil ta dogovorjen), če je kreditojemalec postal insolventen ali je umrl in je banka zaradi novih okoliščin prišla v bistveno slabši položaj. Od pogodbe lahko odstopi tudi kreditojemalec, vendar le, preden ga začne uporabljati, ali če ga vrne pred rokom, ki je bil določen za njegovo vrnitev. V obeh primerih mora banki povrniti morebitno škodo, ki ji je na ta način nastala. V primeru predčasnega vračila kredita ni dolžan plačati obresti od dneva dejanske vrnitve do dneva, ko bi kredit moral biti vrnjen po pogodbi. Zakon prepoveduje banki takšno obrestovanje in ta ga tudi ne sme skriti pod nastale stroške. Potrošnik naj poleg tega, da natančno razmisli, kaj pogodba zanj pomeni v ekonomskem podgledu, pogodbo natančno prebere in skuša dobiti čimveč informacij od uslužbenca pri banki. Pri tem naj si vzame čas, polovičen odgovor naj ga ne zadovolji, izve naj res vse, kar ga zanima. Po potrebi naj se tudi posvetuje s pravnim strokovnjakom. Kranj - Sejem Primorska razstavlja so v Kopru prvič priredili 1969. leta, deset let kasneje je propadel, zdaj pa ga zasebno koprsko podjetje Doramat v sodelovanju z obrtno in gospodarsko zbornico, Občino Koper, turističnim društvom in zavodom za zaposlovanje spet oživlja. Sejem bo od 2. do 10. julija na približno tri tisoč kvadratnih metrih razstavne površine poleg osnovne šole Pinko Tomažič. Ker v tem času v Sloveniji ni podobnih sejemskih prireditev, pričakujejo približno 250 razstavlialcev in okrog petdeset tisoč obiskovalcev. Prireditelji so poleg obrtnikov in podjetnikov iz Slovenije povabili k sodelovanju tudi podjetja iz tujine, predvsem z območja Alpe - Jadran (Italija, Avstrija, Hrvaška). Če bo tokratni sejem, ki bo splošnega značaja, uspel, bodo v prihodnje poskušali na Obali organizirati tudi specializirane sejme. Možnosti za to bodo še večje potlej, ko bo Koper dobil večnamensko dvorano, za katero bodo začeli ta mesec postavljati temelje. • CZ. Informacija Območne gospodarske zbornice Kranj Rok prijave za razstavljalce na sejmu Primorska mtavlja je 31. maj. Obrazce za prijavo in pogodbe lahko dobtU na Območni gospodarski zbornici v Kranju, tel: 213-069. Bohinjski turistični cenik Cene še vedno v markah Naj še kdo reče, da je Slovenija - Slovanija, Slovaška ali celo Slavonija?! Že ceniki, ki so še vedno v markah (in bohinjski ni nobena izjema), kažejo, da se vsaj sami umeščamo v razviti srednjeevropski prostor, če nas že drugi nočejo. Ribčev Laz - Iz cenika, ki ga je izdalo Turistično podjetje Alpinum Bohinj, ie razvidno, koliko bo letos treba odšteti za dopustovanje v Bohinju. Če so Se pred leti imeli dvojne cene, ene za domače m druge za tuje turiste, so zdaj enake za vse. V hotelu Jezero, ki se ponaša s štirimi zvezdicami, bo v času do 27. maja in od 1. oktobra do 23. decembra treba za nočitev s polpenzionom odšteti 49 do 59 mark na dan, od 28. maja do 15. julija in od 27. avgusta do 30. septembra 59 do 73 mark na dan, med glavno turistično sezono (od 16. julija do 26. avgusta) pa od 73 do 85 mark. V hotelu Kompas (tri zvezdice) bo v glavni sezoni polpenzion po 61 do 65 mark na dan, v brunaricah Burja in Murka po 30 mark, v depandansi Savica od 48 do 53 mark... Dnevni najem apartmajev Triglav v Stari Fužini bo med glavno sezono stal od 76 do 143 mark, najem zasebnih apartmajev v bohinjskih vaseh od 48 do 122 mark, nočitev z zajtrkom v penzionih od 27 do 36 mark in v zasebnih sobah od 18 do 28 mark. • C. Z. KOLIKO JE VREDEN TOLAR N«WWHtODAJNl NAKUINVmODAIKI I NAKUWWtODA!Nl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ioo m. A BANrln, KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška 41, Tel.:211-847 od 12. do 15. ure PREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV Seminar ljubljanske borze Ljubljana - V portoroškem Avditoriju bo od 22. do 24. maja deveti tradicionalni seminar Ljubljanske borze, ki bo tako kot prejšnja leta zanimiv za vse, ki jih zanimajo vrednostni papirji, privatizacija, borza in finančni trg. Seminar bo odprl minister za finance mag. Mitja Gaspari, potlej pa bo pogovor o privatizaciji, na katerem bodo sodelovali državni sekretar za privatizacijo mag. Tone Rop, direktorica agencije za prestrukturiranje in privatizacijo Mira Puc ter predstavniki nekaterih družb za upravljanje investicijskih skladov in podjetij. Na seminarju bodo razpravljali tudi o slovenskem trgu kapitala in nedovoljenih ravnanjih na trgu vrednostnih papirjev, o računovodskih rešitvah v borzno posredniških hišah, o borzni psihologiji v kritičnih trenutkih, o tem, kako pravilno javno prodajati delnice (s konkretnimi primeri uspešnih in neuspešnih prodaj), in še o marsičem. • C. Z. odločil za pooblaščene investicijsKe u _ i__^==_—== I __i____n«mtianiA r97tT1Ar V VOČih l .. . . » »- Zavarovalnica Triglav ustanavlja Pooblaščeno družbo za upravljanje Investicijskih skladov, v okviru katere 00 delovalo šest regionalnih investi-C|isk]h družb: v Prekmurju in Prlekiji, fla štajerskem in Koroškem, na ^°lenjskem in v Posavju, na Primorskem in Notranjskem, na Gorenjskem T6r v Ljubljani in Zasavju. Te družbe Se bodo potegovale za lastninske certifikate zaposlenih, ki jih iz različ-razlogov ne bodo vložili v testno" podjetje, za certifikate de-tevcev, ki delajo v že olastninjenih Podjetjih, v družbenih dejavnostih šolstvu, zdravstvu itd.) in v državni upravi, za certifikate upokojencev, U'jakov in študentov, obrtnikov in Krnetov... , Verjetno ste kot imetnik lastninskega certifikata pred težko odločitvi-j0'kam vložiti certifikat. Odločitev ni tenka, saj je ponudb veliko. Lahko se °bnašate kot igralec na srečo in vse Imotniki lastninskih certifikatov, ki so zanimajo za naložbo certifikata v Pooblaščeno Investicijsko družbo Triglav za Gorenjsko, lahko dodatna pojasnila dobijo na klicnih telefonskih Številkah (064) 218-381 in 212 - 853 ter na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav aH pri zavarovalnem zastopniku. Pooblaščeno investicijsko družbo Triglav za Gorenjsko bo Predvidoma vodil diplomirani Pravnik Aleksander Troha, si-c«r pomočnik direktorja za Področje Izvajanja zavarovanj v kranjski območni enoti Zavarovalnice Triglav, d.d., Ljubljana. Za nadzorni svet družbe so Predvideni priznani gorenjski Gospodarstveniki oz. finančniki: diplomirani ekonomist Franc ¥>}rič, direktor Zavarovalnico Jriglav, Območne enote Kranj, **r diplomirana ekonomista Prane Balanč iz kranjske Save Miha Ster iz begunjskega stavite na enega konja, lahko se pretirano obotavljate in zamudite ugodne priložnosti, lahko... V Zavarovalnici Triglav trdijo, da bo preudaren gospodar vložil certifikat v pooblaščeno investicijsko družbo Triglav. Razlogov za takšno odločitev je več: * Pooblaščene investicijske družbe Triglav je ustanovila Zavarovalnica Triglav. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel, kdo je to - Zavarovalnica Triglav! To je izjemno močno in trdno podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na denarnem področju, podjetje, ki ima v Sloveniji več kot milijon zavarovancev, in podjetje, ki je lani samo na Aleksander Troha, bodoči direktor Pooblaščene investicijske družbe Triglav za Gorenjsko. Gorenjskem sklenilo 250 tisoč zavarovanj in rešilo več kot 29 tisoč škodnih primerov. * Pri naložbi certifikata v eno samo podjetje je tveganje precejšnje; pri "razpršitvi" na več podjetij je sicer manjše, vendar to zahteva tudi nenehno spremljanje razmer v večih podjetjih. Svetovne in evropske izkušnje kažejo, da je najvarnejša naložba v investicijske družbe, ki jih vodijo družbe za upravljanje. To velja tudi za naložbe certifikatov v pooblaščene investicijske družbe Triglav, ki bodo z zbranimi certifikati kupovale delnice večjega števila podjetij. Prav razpršenost naložb zagotavlja njihovo varnost. Ker je delničar investicijske družbe vselej solastnik večjega števila podjetij, tudi v primeru, ko eno podjetje propade, ne more izgubiti vsega, ampak lahko le del. To je tudi razlog, da investicijska družba praktično ne more propasti. * Pogoji za ustanovitev pooblaščenih investicijskih družb so natančno predpisani, njihovo delovanje in poslovanje pa bo nenehno pod strogim nadzorom državne Agencije za trg vrednostnih papirjev. Zakon tudi natančno predpisuje, kdo lahko vodi takšno družbo. * Pooblaščena investicijska družba Triglav za Gorenjsko bo kupovala delnice najboljših podjetij, predvsem tistih na Gorenjskem. Da bo pri tem uspešna, jamčijo bogate izkušnje Nekateri imetniki lastninskih certifikatov bi radi certifikat čimprej "zamenjali" za gotovino. To bo možno šefa potlej, ko se bodo delnice pooblaščenih investicijskih družb Triglav pojavile na Ljubljanski borzi, kjer jih bo mogoče prodajati in kupovati. Kolikšna bo vrednost delnic, bo vsak dan objavljeno v dnevnem časopisju. njenega ustanovitelja, Zavarovalnice Triglav, na denarnem področju, dobro poznavanje gorenjskega gospodarstva in posameznih podjetij, sodelovanje uglednih gospodarstvenikov in finančnikov v nadzornem organu družbe... Ker je že zdaj za naložbo certifikatov v Pooblaščeno investicijsko družbo Triglav za Gorenjsko veliko zanimanje, je pričakovati, da bo razpolagala s precejšnjim kapitalom, s katerim bo v podjetjih lahko ceneje kupovala delnice oz. pakete delnic kot posamezniki. Pooblaščena investicijska družba za Gorenjsko d.d. Triglav NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPO DARJA Pooblaščena investicijska družba Triglav bo predvidoma začela zbirati lastninske certifikate prihodnji mesec oz. takoj, ko bo za to pridobila soglasje pristojne republiške agencije. O začetku zbiranja bo imetnike lastninskih certifikatov obvestila v sredstvih javnega obveščanja. Na Gorenjskem bo certifikate zbirala na sedežu enot in predstavništev v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki, Tržiču in Bohinjski Bistrici. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Avstrijske izkušnje s kmečkim turizmom Gosta mreža predpisov Kmetije, ki se v Avstriji ukvarjajo s kmečkim turizmom, do določene višine dohodka plačujejo le pavšalni davek; če pa je dohodek razmeroma visok, ga finančni uradi pojmujejo, kot da bi bil to dohodek iz obrti. Škofja Loka - Turistična zveza Slovenije je prejšnji teden v sodelovanju s še tremi ministrstvi pripravila v Škofji Loki Sosvet o možnostih nadaljnjega razvoja kmečkega turizma v loveniji. Izhodišča za razpravo je pripravil mag. Milan Krišelj', ki je posebej predstavil, kako z zakoni in drugimi predpisi urejajo kmečki turizem v sosednji Avstriji. Kot je razbrati iz gradiva, je "mreža paragrafov" v Avstriji kar gosta. Na kmetijah lahko sprejemajo goste kot postransko dejavnost, v okviru oddajanja zasebnih turističnih sob, ali na podlagi obrtnega dovoljenja. Oddajanje zasebnih turističnih sob je po njihovih predpisih postranska dejavnost, če gre za tak obseg dejavnosti, ki jo lahko opravljajo družinski člani. Na Tirolskem in v Spodnji Avstriji smejo oddajati največ Šest ležišč na gospodinjstvo, oddajanje pa morajo prijaviti: na Tirolskem županu, na Salzburškem deželnemu glavarstvu...Kar zadeva strežbo hrane in pijače v okviru oddajanja sob, je avstrijsko ustavno sodišče izdalo posebno razlago, podrobnejša navodila pa sprejemajo dežele. Na Spodnjeav-strijskem, na primer, je strežba hrane dovoljena le na samotnih kmetijah, kjer je gostilna oddaljena vsaj en kilometer ali deset minut hoje. Če kmetije opravljajo dejavnost v večjem obsegu, kot jo je dovoljeno v okviru hišne stranske dejavnosti, morajo pridobiti obrtno dovoljenje; za to pa potrebujejo spričevalo o strokovni usposobljenosti in potrdilo o izpolnjenih minimalnih tehničnih pogojih. In kako je z dajatvami? Če je dohodek iz kmečkega turizma v podrejenem položaju, finančni uradi praviloma zaračunavajo le pavšalne zneske; če pa je dohodek razmeroma visok, "dacarji" pojmujejo tak dohodek, kot da bi bil dohodek iz obrti. Kmetija, ki s kmečkim turizmom dosega promet le do določene višine in torej plačuje le pavšalni davek, tudi ne plačuje prometnega davka. Kar zadeva davek na pijače, občina lahko pobira davek na vse pijače, razen za mleko, lahko pa, na primer, tudi za kavo, ki jo strežejo pri zajtrku. • C. Z. SILIRANJE KRME V BALE - Kmetijska svetovalna služba bo v sodelovanju s podjetjem Deutz-Fahr prikazala nov način spravila in konzerviranja trave - siliranje krme z baltranjem oz. ovijanje bal v folijo. Prikaz bo v petek ob 10. uri na parceli Jaka Korenčana v Podtaboru, nad separacljo Gača (pri izvozu stare ceste za Triič). Dostop bo označen. Kot poudarja mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, se v zadnjih dveh letih po sveta in tudi že pri nas širi siliranje trave z baltranjem In ovijanjem bal v folijo. Tako pripravljena krma je dobra, storilnost strojev, ki jih bodo prikazali v Podtaboru, pa zelo velika. - • C.Z. Na Gorenjskem močno primanjkuje telet za nadaljnje pitanje Bikec simentalske pasme je prava trofeja Kmet, ki je prek časopisnega malega oglasa prodajal bikca simentalske pasme, je doživel pravo telefoniado: v nekaj dnevih je moral približno stokrat dvigniti telefonsko slušalko in domala vsem užaloščeno povedati; "Bikca ni več, smo ga že prodali." Prvi kupci so prišli na dvorišče že v zgodnjih jutranjih urah, ko so domači še spali. Kranj - Ko je (spodaj) podpisani kot namišljeni kupec minuli konec tedna po Gorenjskem in Sloveniji kupoval telička, je zvedel za marsikatero zanimivo zgodbo. Vse imajo isti skupni imenovalec: tista redka (simentalska) teleta, ki so naprodaj, so prodana, še preden premalo iznajdljivi kupci sploh pridejo do prodajalca. Ko smo v petek popoldne poklicali na kmetijo v okolici Cerkelj, so se nam le nasmihali: "Prepozni ste, veliko prepozni! Kupec je bil pri nas že v četrtek zvečer, še preden je bil v časopisu objavljen mali oglas." Kmetica iz okolice Radovljice je povedala: "V petek, ko je izšel Gorenjski glas, je telefon zazvonil že pred sedmo zjutraj, nekaj minut po sedmi je bil kupec že pri nas." Poklicali smo še v Poljansko dolino in bih spet Erepozni. "Nikdar več ne orno prodajali telička prek časopisnega malega oglasa. Bikca smo prodali že ob osmih zjutraj, potlej pa smo morali dvigovati telefonsko slušalko še dva dni in ljudem dopovedovati, da bikca ni več," se je hudovala gospodinja in poudarila, da sploh ni vedela, da je po teletih za Telet s Hrvatskem več Koje bila Slovenija še del Jugoslavije, je samo Mercator - MesoizdelM iz Škofje Loke pripeljal s Hrvaške letno od 1.000 do 1.500 telet, ki jih le potlej dal v kooperacijsko rejo kmetijam na Gorenjskem, predvsem v škofjeloški občini, pa tudi na Dolenjskem tn Štajerskem. Ob tem, da zdaj telet na Hrvatskem ne dobivajo več in da si jih morajo zagotoviti v Sloveniji, so kooperacijsko rejo z nekdanjih tri tisoč telet na leto zmanjšali na dva tisoč, v bližnji prihodnosti pa jih bodo Še za petsto. Mesolzdelki imajo z nakupom telet podobne težave kot posamezni rejci, sicer pa Jim Jih uspe še največ dobiti na Štajerskem. V Sloveniji "padec**, na Gorenjskem še ne Število pivih osemenitev dovolj nazorno kaže, kakšne so razmere v govedoreji, kakšni so obeti za prihodnost in kolikšno bo število teleUV večini slovenskih pokrajin Število prvih osemenitev upada, na Gorenjskem pa za zdaj še ne. nadalnjo rejo tolikšno povpraševanje. In kaj smo zvedeli na kmetiji v okolici Kranja? "Ko je v torek izšel Gorenjski glas, so prišli prvi kupci na dvorišče, Še preden smo vstali. Čeprav je bilo tele že precej težko (večina hoče lažje), smo bili hitro zmenjeni. Potlej je tele-~""| fon zvonil kot za stavo, zanesljivo se je oglasil stokrat!" Sloveniji je vedno primanjkovalo telet In zakaj na Gorenjskem in drugod v Sloveniji primanjkuje telet? Odgovor smo poiskali v gorenjski kmetijski svetovalni službi in v škofjeloških Mesoizdelkih. Franci Pavlin, specialist za govedorejo v svetovalni službi, je povedal, da je Sloveniji vedno primanjkovalo telet za nadaljnje pitanje in da sta za sedanje pomanjkanje vsaj dva razloga. Ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, so jih kmetijska in mesnopredelovalna pod-jetja, ki so organizirala kooperacijsko rejo, veliko pn-peljala s sosedne Hrvaške in jih potlej dajala v rejo kmetijam. Na Gorenjskem so se s tem največ ukvarjali v škofjeloških Mesoizdelkih, koopera-cijska reja pa je bila tudi sicer najbolj razvita na Škofjeloškem. Ker telet na Hrvaškem ni več mogoče dobiti, so tovrstno sodelovanje s kmeti precej omejili. Teleta za nadaljnjo rejo zagotavljajo le 5e kmetijam, ki pitajo večje število telet, medtem ko jm morajo ostale dobiti same. Število kmetij, ki oddajajo mleko, upada In drugi razlog! Število kmetij, ki oddajajo mleko, močno upada. Pred devetimi leti so na Gorenjskem odkupovali mleko z 2.836 kmetij, pred petimileti z 2.438, lani septembra s 1.780 kmetij, letos februarja pa samo še s l-o/u kmetij. Kmetije, ki so prenehale oddajati mleko, so ie malo zmanjšale stalež krav, za to, da pokrmijo vse mleko, Ea potrebujejo več telet. Ena rava ima namreč dovolj mleka za najmanj tri teleta. Povpraševanje je manjše p° bikcih črnobele pasme in precej večje po simentalskih teletih. To se odraža tudi na terenu, kjer veljajo "simen-talci" že za pravo trofejo. Čeprav je za teden dni stareg* bikca simentalske pasme trepa odšteti že okrog 400 tolarjev za kilogram, za črnobelega pa okrog 350 tolarjev, cena p° oceni Francija Pavlina ni pretirana. Običajno je bila cena teleta, preračunana na kilogram žive teže, še enkrat višja od cene mladega pitanK^| goveda. In tudi zdaj je približno tako. • C. Zaplotnik endametritisov, maternica prepočasi krči, do P^^JJjni Kmetijski nasvet Prikrite bolezni pri dobrih molznicah SSSlfSš ' (nadaljevanje iz prejšnje številke) Presežek uree je lahko posledica organske okvare ledvic ali Hotelsko podjetje GRAND HOTEL TOPLICE BLED, p.o. 64260 Bled, Cesta svobode 12 K sodelovanju vabimo 1. MOJSTRA S PODROČJA KULINARIKE V GRAND HOTELU TOPLICE BLED za organizacijo dela v kuharski službi in za izvajanje poslovne politike hotela na področju gastronomije. Od kandidata pričakujemo, da dobro obvlada organizacijo dela, da ima sposobnosti za vodenje in timsko delo in da je z dosedanjimi izkušnjami dokazal svoje sposobnosti. Pričakujemo priporočila. 2. PRVEGA KUHARJA V HOTELU VILA BLED Od kandidata pričakujemo izkušnje pri pripravi jedi po naročilu in priporočila. Kandidate, ki menijo, da jih zanima ta priložnost, vljudno vabimo, da za vsa dodatna pojasnila pokličejo po telefonu štev. 064/77-447 ali se javijo osebno direktorju podjetja Grand hotel Toplice Bled. Ea izdatne beljakovinske prerane. Hiperbilirubinemija kaže na prizadetost jeter, ki je lahko posledica katoz indigestij ah zajedavskih invazij. Premajhna vsebnost Cu (bakra) v tleh in rastlinju (volummozna krma in močna krmila), neizbalansiran obrok, preveč Ca (kalcij), aP (anorganski fosfor), Zn (cink) in Mn (mangan) v obroku povzroča anemijo (slabokrvnost) in reprodukcijske motnje. Hiperkaliemija je lahko posledica velike količine K (kalij) v travinju, zaradi preobilnega gnojenja z gnojevko, gnojnico in umetnimi gnojili z velikim deležem kalija. Hiperkaliemija lahko nastane tudi zaradi premalo Na (natrij - morske soli) v obroku. Preobilica K v krvi povzroča motnje v dejavnosti ovarijev, katar rodil, cistične spremembe, retenciie in nepopolne involucije rodil. Neustrezno razmerje med biokemijskimi parametri v krvi, pa ima poleg direktnih vplivov na zdravje živali, še številne posredne vplive, ki se največkrat odražajo v slabši proizvodnji in slabi plodnosti molznic. Prehrana je prav fotov bioekološki faktor, od aterega so odvisni zdravje, plodnost in proizvodnja domačih živali. Reprodukcijski uč- beniki navajajo, da je prehrana osnovni negativni dejavnik v 76 odstotkov primerih, le 24 odstotkov odpade na infekcijo rodil in ostale vzroke. Plodnostne motnje pri govedu nastajajo v prvi vrsti zaradi neustrezne oskrbe z energijo, proteini, minerali in vitamini f)a tudi zaradi krmljenja bio-oško oporečne krme (glivice, nitrati, toksini). Med hranilnimi snovmi je energija prav gotovo na prvem mestu. Krave, ki po porodu veliko shujšajo, pogosteje obolevajo za ketozo, imajo več malnih 80 - 90 um *** ■ - - pa poraba semena. Nasprotno j-je preoblilno preskrbo * j* gijo v paksi intenzivne m . proizvodnje redko pa lahko vzrok za slabo»P nost pri plemenskih \e" predebele telice imajo plodnostnih motenj, tezK? v ode s trajnimi okvarami odnega kanala, pozno lucijo maternice, vpč ednome-laternicc, vec ^s- tritisov (vnetij ^iernl^%\\io nejšo prvo pojatev ter - ^ servisno periodo. [** juje) Mag. Boštjan Gašperlin* *' vet. med. . Ar vet- Mag. Borut Sajovic, o* med. Izlet kmečkih žena Gorenjke - po Gorenji! . Triič - V aktivu kmečkih žena so letos razmišljaH tak jg le zakaj bi hodili na izlet v druge slovenske kraje, ko V ^ gorenjskih ne poznamo dovolj. In so se odločih, ko* *^ v pesmica: "Jaz pa pojdem na Gorenjsko..." Ipet^ ponedeljek, 23. maja. Izletnice si bodo najprej. °Sjropi, grad Brdo in brdsko vrtnarijo, nato kovaški muzej v se ustavile na eni izmed turističnih kmetij na Brezjan do zapeljale do Bleda, kjer si bodo s Čolni privoščile voZnJ do otoka in si ogledale cerkev. Z Bleda bodo k?nUekosJio! Kranjske Gore, kjer bo od vsega najpomembnejše Ar, četrt*3 Cena izleta je dva tisoč tolarjev, prijave pa ao,\ 242* sprejemata kmetijska svetovalka Metoda Karničar (tei« v 734) in svetovalec Matjaž Meglic v kmetijski zadrug Krizah. * CZ, K"TOP ■ SPIN -teniški tečaji ■teniška šola 7-14 let - teniški vrtci 4 - 6 let - oddaja teniškega igrišča po urah na teden Mitja KERMAVNAR 9 064/213-515 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S d. podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 V PRIPRAVAH NA EP NASi IADRLALNI PADALCI POJAVLJAJO ™1 REKORDE GORENJCI LETIJO NAJVIŠE IN NAJDLJE SflRSTVO Na minulem državnem prvenstvu se je z novim padalom Dvnamic najbolje izkazal evropski ^ceprvak Skofjeločan Domen Slana - Tone Svoljšak, naš najboj znan proizvajalec jadralnih Padal, pa je s tandem padalom postavil nov slovenski rekord kopa Loka, Preddvor, 14. maja • Čeprav .».i^^^h je letošnja prva tekma ligaškega prvenstva slovenskih jadralnih padalcev r"vuMva siovensKin jaurauun pauainT marca tragično končala, pa pogumni lovci B» daljave spet dosegajo nove rekordne ^Oainkt !— A 1 ------.J«1»1m Jnhra znamke in tako napovedujejo dobre Uvrstitve tudi na evropskem prvenstvu, ki p° »onec junija in v začetku julija pri nas v preddvoru. Pred kratkim so slovenski Jadralni padalci končali letošnje državno 5LVeJ?stvo- Na nJem Je ponovno slavil ^ofjeločan Domen Slana (Let • Air psteras), pred klubskim kolegom Matejem Jocifom in debitantom Jurijem Kur-^om (Križka Gora). , Ob letošnjem državnem prvenstvu jahalnih padalcev pa je svojevrsten podvig £?P.el tudi Škofjeločanu Tonetu Svoljšku, £ Je s tandem padalom, skupaj s Heleno tet J z Letenc, postavil nov državni kord v letenju s tandem jadralnim Padalom. Poletela sta namreč iz Krvavca J*0 Žirovnice ter tako preletela 35-kilo-"»etrsko razdaljo, kar doslej s tandemom ni yio še nobenemu od Slovencev. Sicer d~.JC najdaljši polet na svetu s tandemom "0l8 136 kilometrov. Tone Svojšak pa ;" » SVnii __,---j„. *„j* v. svoji ^Šinski ima zbirki rekordov tudi slovenski rekord, ki ga je dosegel pred icKora, m ga jc uus^« r , r;^a letoma v Južni Afriki, saj je letel J1t5 mptrrv,, ~nA m^nom (17 okrOP 4000 metrov nad morjem, oz okrog 4000 5"etrov od tal. "Z letenjem se ukvarjam že r>rL 6 let- Sprva sem letel z zmajem, H em z jadralnim padalom, trenutno pa Tone Svoljšak je strokovnjak za jadralno padlstvo tako na nebu kot v delavnici. Ereizkušam zmogljivost dvosedov. Tako ot jadralna padala, tudi tandeme delamo v lastni delavnici na Golniku. V njej smo v zadnjih štirih letih izdelali že več kot 4 tisoč jadralnih padal. Vsako padalo, ki ga naredimo, je plod naših izkušenj in izkušenj jadranih padalcev iz Evrope, kajti pri delu sodelujem z Nemcem Uhjem Kurrlejem. Tako imam na tekmo- vanjih tudi svojo ekipo jadralnih padalcev z imenom podjetja Air Svstems: Domna Slano, Mateja Jocifa in Andreja Megušar-ja. Sam sem v ekipi nekšna "rezerva", vendar pa si z letenjem ob lastnem veselju nabiram tudi dragocene izkušnje za delo. Vsa jadralna padala iz naše delavnice so atestirana in zelo varna. Do nesreč navadno pride zato, ker imajo jadralni padalci napačna padala za svoje znanje, včasih zaradi prihranka kupujejo cenejša neatestirana, vendar zato manj kvalitena padala, " pravi Tone Svoljšak, ki je velik del svojega življenja zapisal letenju. Trenutno se slovenski jadralni padalci ob ligaških tekmah pripravljajo na letošnje evropsko prvenstvo, ki se bo konec junija začelo v "slovenskem padalskem raju", v Preddvoru. Na njem bo Domen Slana branil drugo mesto izpred dveh let, glede na trenutno formo in poznavanje domačega terena pa bidobri rezultati lahko uspeh tudi drugim našim tekmovalcem. S tem pa sezona še zdaleč ne bo končana. Po končani ligi (predvidoma avgusta) se bodo jeseni člani ekipe Air Svstems ponovno podali v lov za novimi rekordi v Južno Afriko. Ogrozili naj bi tako rekord v prostem preletu (trenutno je ta 281 metrov, največ od naših pa je letel Domen Slana lani decembra v Afriki, 255 metrov), Tone Svojšak pa bo s tandemom nas-kakoval tudi 136-metrski svetovni rekord. • V. Stanovnik STEINHAUSERJU SLOVENSKA DIRKA Kranj, 15. maja -Z deveto etapo se je v nedeljo v Orehovici končala letošnja druga mednarodna kolesarska dirka "Po Sloveniji". Skupni zmagovalec je postal Nemec Steinhauser, ki si je zmago priboril v osmi etapi, ko je prvi prikolesaril na Vršič. Slovenca Premužič in Papež, ki sta vozila za slovensko reprezentanco, sta bila drugi in tretji, član Krke Ravbar pa četrti. Ekipno je sicer zmagala ekipa Slovenije, dirka pa se je po zaslugi klubskih interesov končala v škodo slovenskega kolesarstva, tako da direktorja naše reprezentance Franca Hvastja te dni čaka še težak sklepni obračun letošnje, sicer po organizacijski plati uspešne prireditve. • V. S. 10 PLEZANJE •TIKU CJFARJEVI IN MEJ0VŠKU LOKA 94 RESMAN ZMAGAL V POSTOJNI dv0r®Ma Loka, 14. maja - V soboto je umetna stena v Športni ■*—*- * «- z ijj 1,1 Qa Podnu gostila vse najboljše slovenske športne plezalce, tekmi m° lanskega zmag°valca Vilija Gučka, na drugi letošnji *a državno prvenstvo v absolutni kategoriji. V dopoldanskih kvalifikaci- jah si je pet žensk in osem moških priplezalo pravico do finalnega nastopa. V finalu, pred nekaj manj gledalci, kot je bila navada v preteklih letih, so se najprej pomerile ženske. Prva je smer, ki jo je postavil Tone Česen, preskusila Ločan-ka Simona Miklavčič, ki se je v finale uvrstila s petim izidom predtekmovanja. Miklavčičeva je tudi v finalu bila "najnižja", kljub vsemu pa je s petim mestom lahko zadovoljna. Prvo presenečenje ženskega dela tekmovanja, lahko pa bi zapisali celo dneva, pa ie bila mlada 14-letna Katarina Sfrem-felj iz znane alpinisitčne družine iz Kranja. Stremfljeva, ki nastopa za Plezalni klub Škofja Loka, je že z uvrstitvijo v finale Kranj - Na atletskih stezah postaja vse živahjnešc. Atleti in atletinje kranjskega Triglava so minuli teden nastopili kar na treh tekmovanjih • v Ljubljani, v Postojni in v Novi Gorici. V Ljubljani je bilo v četrtek prvenstvo ljubljanskih srednjih šol, na katerem so za ekipo športne gimnazije Šiška nastopile tudi tri Triglavanke. Marcela Umnik je z lahkoto skočila v daljino 5,84 metra, njena klubska kolegica Tina Čarman, ki je šele prvo leto mlajša mladinka, je v tej disciplini za 20 centimetrov izboljšala osebni rekord in ga pomaknila na 5,43 metra, uspešna je bila tudi Brigita Langerholc v teku na 400 metrov. Enajst atletov in atletinj Triglava je v četrtek sodelovalo na mladinskem atletskem mitingu v Postojni, ki je štel tudi kot ena od izbirnih tekem za sestavo mladinske reprezentance za miting Brbcia v Italiji. Poglejmo nekatere boljše uvrstitve: Jože Resman -prvi v teku na 800 metrov z dobrim rezultatom 2.01,72, Mojca Golob prva v metu kopja, Tina Bergant tretja v teku na 800 metrov z novim osebnim rekordom (2,22,14), Mirjana Idžanovič tretja v metu kopja in v metu 4-kilogramske krogle, v obeh disciplinah z novim osebnim rekordom... V soboto je bil v Novi Gorici še mednarodni atletski miting Alpe-Adria, na katerem je bila Brigita Langerholc druga v teku na 400 metrov (premagala jo je le ruska tekačica, ki tekmuje za Olimpijo), Marceli Umnik pa se v skoku v daljino po treh ponesrečenih poskusih (dva s prestopom) ni uspelo uvrstiti v finale. Damjan Rozman je bil sedmi v teku na 400 metrov, Boštjan Sinko pa je bil v teku na 3.000 metrov deveti. • C. Z. ZA UVOD DVE ZMAGI Začelo se ie tekmovanje v prvi slovenski teniški ligi, v kateri od gorenjskih ekip igra samo kranjski Elan Triglav. Triglavani so v obeh dvobojih zmagah' in napovedali tudi letos boj za naslov prvaka. V soboto so v derbiju prvega kroga tesno, a zasluženo premagali letos močno okrepljen Ariston Slovan, o zmagi pa je odločala zadnja igra dvojic. Drugi nasprotnik Elanovcev je bil domžalski ligaš, zmaga Triglava pa ni bila vprašljiva. Ariston Slovan : Elan Triglav 4:5 Posamezno: Trupej: Urh 6/7, 2/6, Linhart: Janškovec 6/3,5/7, 6/4, Turin : Por 2/6, 7/6, 4/6, Stražar: Mulej 4/6,5/7, Škrjanc: Klevišar 6/2, 6/7, 7/6, Klopčič : Kavčič 6/0, 6/4. Dvojice: Trupej - Linhart : Urh - Janškovec 5/7,2/6, Turin -Stražar : Por - Mulej 3/6, 1/6, Klopčič - Zorman : Klevišar -Kavčič 6/1, 6/0. Elan Triglav : Univerzale Domžale 8:1 Posamezno: Urh : J. Božič 6/ 2, 5/7, 6/4, Janškovec : Tome 6/ 1, 7/5, Por : Maric 7/6, 6/3, Mulej : Prešeren 6/3, 6/4, Klevišar : Jerman 6/2, 6/0, Kavčič : Ogrinc 6/2, 6/2. Dvojice: Mulej - Klevišar : Božič J. - Ogrinc 3/0 - predaja Urh - Janškovec : Tome - Maric 6/2, 7/6, Kavčič - Žezlina : Prešeren - Jerman 3/6, 4/6. • Martin Dolanc, foto: G. šinik Kranjčan Urh je premagal Trupej a PRVI KROG V VSEH LIGAH Kranj, maja - V gorenjskih treh ligah za rekreativce je bil odigran že prvi krog. Rezultati: 1. liga Mesoizdelki: Tenis Sašo 5/ 1, Benco : Domžale 6/0, Zarica : Pizzeria Dare 0/6, Protenex : Jesenice 3/3, Poden : Fan sport 3/3,2. liga Marmor : Podlipnik 5/1, Zaka : Merkur 4/2, Kanu : Benco II 2/4, Bio Fit : Jesenice 5/1, Visoko : Kranj 4/2, 3. liga Storžič : Jesenice III 0/6, Kompas : Pinesta 2/4, Ratitovec : Sava 5/1, Bor Preddvor : Zarica II 4/2, Visoko II: Protenex II 0/6. • Jože Marinček trto m e^ene"la. V finalu pa se je ponovno izkazala m osvojila (nesto sta 10 prve točke tudi v č'anski konkurenci. Za prvo ^tanči* • SltP° Pojmovanju pomerili Trboveljčanka Metka ^PeŠneiL111!, a ^ufar iz Mojstrane. Gorenjka je bila tokrat te 2a Drv' Že večinoma v letošnji sezoni. Med moškimi pa sta e,enja in0Are-to JX)meriIa prva favorita Matej Mejovšek iz Snier. Vrh Josa Grom * Vrhnike. Oba sta preplezala celotno UsPeŠnei«-3 Sta se sicer le dotaknila, toda Mejovšek je bil metra je J, f-ara.dl višJe točke v kvalifikacijah. Za več kot dva hai°°liših t zaostal Jure Golob iz Ljubljane. Med osmerico ?adoviiir» -a nastoPila tudi dva Gorenjca. Anže Šanca iz "•eosterle i, ^ } »zidom 14,20 metra osvojil šesto mesto, Franci Je bil s n fjf^rikov, ki pa nastopa za Alpinistični odsek Žiri pa M-.>clnHniq tekm; IčaC S ■• 3>1° m mesto za niim" Naslednja tekma v absolutni MJegonji bo 11. junija. Prizadevni člani škofjeloškega Plezalnega 22 ?a bodo novembra organizirali še zadnjo letošnjo tekmo za ■'""ajše, prav tako na Podnu. • Dare Rupar n -IO SMUČANJE — fETROL OSTAJA POKROVITELJ lektor i T* " Minuli petek sta v poslovni zgradbi Petrola ^'tektorp t? in alPskin reprezentanc Tone Vogrinec in 0 sodelov 3 Franc Premk podpisala novo, štiriletno pogodbo ln slovenj11 med sl°venskimi alpskimi A in B reprezentancami sodelovanj naftno družno Petrol. Vodstvo Petrola se je za Pa tudi 7a ^.smučarji odločilo zaradi njihovih minulih uspehov, ^aSim naih Pricakovanih novih dobrih predstavitev v svetu. sPominske i smucarjem so predstavniki Petrola podarili tudi citateT. v s Banke Sloveniie in jim čestitali za dosežene TEKAČI PO TRIGLAVSKEM PARKU V soboto, 14. maja, ie potekalo tekmovanje v gorskem teku v prekrasnem ambientu Triglavskega narodnega parka, ki i c hkrati štel kot 2. izbirna tekma za evropski in svetovni pokaL Proga je bila dolga 13 km, za start teka pa se je prijavilo 95 tekmovalcev. Tekači in tekačice iz vse Slovenije so nastopili v šestih kategorijah. Rezultati Triglavskega teka so naslednji: Ženske * veteranke: 1. Grm Olga (Klub trmastih), 2. Bohinc Veronika (Ljubljana), 3. Menegalija Magda (Peko Tržič); članice: 1. Zivko Anica (MMT Trbovlje), 2. Sertič Mojca, 3. Novkovič Mitjam (NovkoviČ Team); mladinke: 1. Brojan Erika (Mojstrana), 2. Rajgelj Melita (TK Kranj), 3. Ujaš Barbara ("Brežice); Moški - veterani: 1. Kini Miran (Pizzerija Vaka), 2. Vidovič Anton (Lukovica), 3. čarman Lojze (J. Šola Linguar); člani: 1, Teraž Franci (Petrol-Reebok Mojstrana), 2, Egart Tone (ŠRD Sorica), 3. Urh Lado (Fructal Ajdovščina); mladinci: 1. čop Klemen (Sred. policij, šola), 2. Hrovat Boštjan (Begunje), 3. Repanjšek Andrej (Sr. policij, šola). Absolutna zmagovalca Triglavskega teka sta pri ženskah Anica Zivko, pri moških pa domačin Franci Teraž. Oba sta tudi prevzela vodstvo v točkovanju za pokal Slovenije. * Aleš Gros Jeseniški hokejisti premagali navijače - V soboto popoldne je klub navijačev jeseniških hokejistov Red steelers iz Tržiča pripravil malonogometni turnir, na katerega so povabili državne hokejske prvake in navijaško skupino Red steelers iz Škofje Loke. Na igrišču v Križah so največ nogometnega znanja in spretnosti pokazali Acroni z Jesenic, ki so z obema navijaškima skupinama visoko zmagali (z Ločani 6:1, s Tržičani pa 6:0).Na sliki Drago Mlinarec, ki je bil najbolj nevaren v napadu. V medsebojnem obračunu navijačev pa so bili boljši Ločani, ki so zmagali z 1:0. Foto: V. Stanovnik K1@10MET cnm Prva slovenska nogometna liga NAKLANCI TEŽKO DOSEGAJO GOLE IZOLA : ŽIVILA NAKLO 2 : 1 (1 : 0), strelca za domače Zupane v 18. in Velkovski v 54. minuti, za Živila pa Velikovrh v 63. minuti, rumeni kartoni Murnik in Kočevar (Živila) ter Ružnič (Izola). Živila ne morejo in ne morejo doseči odločilnih zadetkov, ki bi jim prinašale točke. Tako je bilo na zadnjih dveh tekmah v Kranju, zgodba pa se je ponavljala tudi v soboto v Izoli, ko je osvojeno točko preprečila vratnica, ki jo je zadel Franci Ahčin. V prvem polčasu so imeli več od igre domačini, ki jim gori pod nogami, in povedli. V drugem polčasu so Naklanci napadali, zapravili nekaj priložnosti, domači pa so dokaj nepričakovano povišali izid na 2 : 0. Rezultat je znižal Velikovrh. Živila so začela tekmo v postavi Lalič, Ahčin, Vidmar, Kočevar, Murnik, Pavlin, Jerina, Darjan Jošt, Velikovrh, Vorobjov in Andrej Jošt. Pihler je zamenjal Jerino. Naklancem se pozna, da nimajo velikega izbora kakovostnih igralcev, prav tako pa v moštvu ni dveh pomembnih igralcev: vezista Grašiča, ki zaradi rdečega kartona ne sme igrati, in Marušiča, ki še ni Eozdravil poškodbe. Do konca prvenstva, na sporedu so še štiri ola, imajo Naklanci težak razpored. V nedeljo gostujejo pri Mariboru, nato igrajo doma s Koprom, potem pa bodo gostovali v Ljubljani pri Olimpiji in sezono zaključili s tekmo proti Optimizmu pred domačim občinstvom. * J. K. DRUGA NOGOMETNA LIGA TRIGLAV CREINA BREZ MOTIVA Kranj - V drugi nogometni ligi je Triglav Creina gostil Dravinjo in izgubil z 0:2. Šestindvajseti krog ni v Kranju prinesel nič novega. Šest točk zaostanka za Rudarjem Triglavanom ne daje skorajda nobenega upanja na obstanek, vseeno pa je tudi tokrat trener Kodele v želji po boljši igri in ugodnejšemu rezultatu uvedel nekatere spremembe, ki pa niso obrodile sadov. Moštvo se je sicer dobro upiralo Dravinji, še več predvsem v prvem delu je bilo precej bojši nasprotnik, dovolj pa so bile le zadnje tri minute prvega dela, da so Kranjčani izgubili upanje na boljši izkupiček. Tudi tokrat so bili nezbrani in nespretni pred gostujočimi vrati. Predvsem Boldin, Zdešar in BajroviČ bi lahko štorih več, vendar pa nespretni in nezbrani so bili tudi kolegi v svojem kazenskem prostoru, ki pred koncem prvega dela dvakrat niso uspeli izbiti žoge iz kazenskega prostora, ker je bilo na koncu usodno. Zadetka za Dravinjo sta dosegla Jelenko in pa Topič, Kranjčani pa v drugem delu niso bili sposobni odščipniti vsaj točke. Igrali so: Atlija, Novkovič, Kondič, Zdešar, Čeferin, Verbič, Bajrovič, Krnic, Boldin, Tušar, Golob in Hamzic. • Iztok Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA VISOČANI NISO ZADELI Visoko - V tretji nogometni ligi je moštvo Visoko v malem gorenjskem obračunu gostilo vodilni Mengeš in izgubilo z rezultatom (hI. Srečanje je bilo pomembno za oba nasprotnika, saj se gostje borijo za napredovanje v drugo ligo, Visočani pa so se vedno v krogu moštev, ki lahko izpadejo. Varovanci trenerja Krišlja so v srečanje vstopili oslabljeni. Številne poškodbe in kazni so zdesetkale moštvo, tako da so imeli igralci Mengša veliko prednost. Vendar po tradiciji borbeni domačini se niso predajali vnaprej, kar se jim je obrestovalo večji del srečanja, saj so bili precej boljši nasprotnik. Edini zadetek je padel v 80. minuti. Po predložku iz kota je Visočanom nekoliko popustila koncentracija, kar je izkoristil f;ostujoči branilec Jeglič in z glavo iz edine res prave priložnosti epo zadel levi zgornji kot mreže vratarja Fucnsa. Visoko: Fuchs, Perne, Naglic, Anko, Košir, Žontar, Pušič, Peternelj, Ocepek, Zorman, Hribar, Voglar in Kepic. Mengeš: Lamberšek, Doljak, Pogačar, Hercigonja, Jeglič, Pisek, Praštalo, Kralj, Juvan, Kržan, Frajnik. • Iztok Golob PRVI SPOMLADANSKI PORAZ NA GOSTOVANJU Litija - Moštvo Jelovice je gostovalo pri Litiji in prav tako izgubilo z minimalnim rezultatom 0:1. Zanimivo je, da so Ločani doživeli sploh prvi spomladanski poraz na gostovanju, za nameček pa so prav tokrat pokazali svojo najboljšo igro. Zadetek so prejeli že v dvajseti minuti prvega dela, vendar pa v nadaljevanju niso uspeli zbrati potrebnih moči za izenačenje. V drugem delu bi lahko prejeli še en gol, vendar pa so domačini zastreljali idealno priložnost iz enajstmetrovke. Podobno kot Visočani so tudi Ločani zdesetkani zaradi poškodb in kazni, tako da trener nikakor ne uspe sestaviti tiste najboljše enajsterice. Kakorkoli že vlak za obstanek v drugoligaški konkurenci so zamudili že pred nekaj koli, kljub temu pa uspešno preiskušajo nekatere mlajše igralce, ki prihajajo, ob njih in večletnih nosilcih igre pa bi se v moštvo lahko vrnili tudi tisti, ki so klub iz različnih razlogov zapustili v zadnjih dveh letih. Odličnih igralcev, ki bi lahko enakopravno merili moči v tretji ligi, v Škotji Loki namreč ne manjka. Igrali so: Oblak M., Brdnik, Idrizi, Oblak C, Leskovec, Klančar, Mauko, Grubič, Krupič, Vucetovič in Šešek. • Iztok Golob VPISANIH ŽE 25 "STOTINČKOV" Kranj, 16. maja - Kar 25 mladih nogometašev je na prvi vpisni dan minuli petek začelo z vadbo v prvi in edini gorenjski nogometni šoli. Vpis za devetletnike (rojeni 1985) je mogoč Še jutri ob 18. uri v Kokrškem logu na Primskovem. MALI NOGOMET TANGO NOGOMETNI TURNIR Škofja Loka, 15. maja - Ekipa Tango iz Škofje Loke to nedeljo, 22. maja, na igrišču za OŠ Peter Kavčič prireja malonogometni turnir. Prijaviti se je moč po telefonu 621-023 ali na dan žrebanja, ki bo 20. maja ob 20. uri v okrepčevalnici Raj v Šolski ulici. • V. S. ROKOMETAŠICE Z OŠ IVANA GROHARJA SO DRŽAVNE ROKOMETNE PRVAKINJE NOVI UPI LOŠKEGA ROKOMETA Dekleta iz SŠD Podlubnik so v finalu šolskega prvenstva osvojile pokal za prvo mesto Škofja Loka, 15. maja - Potem ko se je fantom iz OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke že večkrat uspelo uvrstiti v finale republiškega šolskega prvenstva, a ga še nikoli niso dobili, so dekleta z borbeno igro prejšnji teden na Ptuju dokazala, da v Škofji Loki raste nov rod odličnih rokometašic. V finalu letošnjega prvenstva so bile nepremagljive in pokal šolskih rokometnih prvakinj prvič prinesle v šolo v Podlubnik. "Naša ekipa rokometašic je zastavljeni cilj za letošnje leto dosegla že z uvrstitvijo na sklepni turnir državnega prvenstva osnovnih šol. Zato sd dekleta zaigrala neobremenjeno, čeprav je bila želja vseh nas vsako tekmo zmagati. Ekipe Livade iz Velenja napri-mer sploh nismo poznali, saj smo se z njo srečali prvič, zato je bilo treba biti zbran od začetka do konca srečanja. Mislim pa, da je bila odločilna za zmago borbenost deklet, igrale so mirne in na dolge napade ter bile odlične v obrambi. Spoštovale so moja navodila in resnično je za uspeh treba pohvaliti prav vse," je ob povratku iz finalnega turnirja povedal njihov trener Marko Berce. Uspeh rokometašic iz ŠŠD Podlubnik je veliko vreden tudi zato, ker so v ekipi večino nastopila dekleta šestega in sedmega razdeda in le tri osmo-šolke, tako da bo imela ekipa v Na finalnem turnirju so dekleta OŠ Ivana Groharja najprej premagala ekipo OŠ Livada iz Velenja z 11:15 (6:10), v tekmi za prvo mesto pa so bile boljše od vrstnic iz OŠ Vojko Šmuc iz Izole, ki so jih premagale z rezultatom 17:12 (5:10). Ločan-ka Tanja Bizjak je bila najboljša vratarka finalnega turnirja, škofjeloške šolarke pa je na Ptuju spodbujal tudi poln avtobus domačih navijačev. prihodnje leto nove možnosti, da se boju za finale republiškega prvenstva: "Tista dekleta, ki ostajajo na šoli, bodo tudi v prihodnjem šolskem letu tvorile jedro ekipe, ostale pa bodo zaigrale v kadetski ekipi škofjeloškega ženskega rokometnega kluba Lokastar, s katerim zelo dobro sodelujemo. Cilj ekipe, ki zelo drži skupaj, saj so dekleta med seboj tudi prijateljice, pa je seveda, da čez nekaj let uspešno nastopajo v članski ekipi domačega ženskega rokometneg klu- Za ekipo slovenskih šolskih prvakinj za starejše ,<'cklRcerjf) nastopale: Tanja Bizjak, Katarina Komljen, Denisa »aJ J Bojana Kalan, Tanja Debeljak, Maja Fajfar, Nataša Fajfar, Veber, Katarina Pintarič, Maja Košič, Nataša Košič in A|en Grgič. Trener ekipe je Marko Berce. ba," je tudi povedal Marko zagon domač ženski rokometnj Berce. klub pa je, poleg osv«e Prav dejstvo, da je z uspehom pokala, tisto, kar škofjei . ih rokometašic, osnovno- ljubitelje rokometa še Posj\ik iz Podlubnika, dobil nov veseli. • V. Stanovm* mladih šolk moMttmkmsmsmBmnnn. w^terpolo DOBER ROKOMET NA DERBIJU Kranj, 14. maja - V derbiju 16. tega kroga druge rokometne lige za ženske sta se na Podnu pomerila Lokastar in druga ekipa Kranja. Tesno zmago so slavile domačinke, najbolj pomembno pa je to, da so gledalci videli dobro igro obeh ekip. To je še en dokaz več, da gorenjski ženski rokomet pridobiva na kvaliteti. Po zmagi Prul na Golniku, so Ljubljančani tako rekoč že drugoligaši. Tako Gorenjci v prihodnji sezoni ne bomo imeli štirih drugoligašev. Tokrat je bilo zanimivo v Preddvoru in Radovljici, obe srečanji pa ste se končali brez zmagovalca. Pri kadetih in v ligi st. deklic favoriti zmagujejo, tokrat je spodletelo le st. deklicam Kranja v Škofji Loki. 2. liga ženske: Lokastar : Kranj "B" 21:20, Izola : Olimpija 30:14, Planina (KR): Polje 10:23, Krim Elekta II.: Mlinotest II. 25 : 25, Sava (KR) : TAPI Zagorje 15:15. 3. liga moški: Gorjanc : Pegaz Jezersko 32:32, Herbalife Storžič : Prule 21:29, Lom Žabnica : Sava (KR) 21:16, Radovljica Špec. Bled : Besnica II. 29:29. Kadeti: Preddvor Infotrade : C. Zaplotnik 24:10, Pizzerija Polana Storžič : Prule 31:13, Dom Žabnica : Sava (KR) 25:14, Radovljica Špec. Bled : Besnica 19:14. St. deklice: Lokastar : Kranj 15:11, Planian (KR): Poljane 8:27, Krim Elekta : Kočevje 16:18. • Martin Dolanc IMANJE' TRAČANI VENDARLE ZMAGALI Škofja Loka, 14. maja • Konec tedna so balinarji v super ligi odigrali 4. krog. Tračani so na domačem terenu zanesljivo ugnali Sitograf Slogo z rezultatom 15:2 in tako popravili slab vtis iz prvih treh kol. Na lestvici še vedno vodi Salumis SGP iz Nove Gorice, ki ima vseh osem točk, Tračani pa so z dvema točkama osmi. V L ligi so igralci Ferolesa iz Radovljice premagali Jesenice z izidom 6:11 in tako še vedno vodijo na lestvici. Primskovo je premagalo ekipo Huj z rezultatom 13:4, Tržičani pa so pri Soviču izgubili z 9:8. V 2. ligi - vzhod je ekipa Rogovile izgubila na gostovanju z ekipo Fužin z rezultatom 15 : 2, ekipa Trata mladi pa je doma izgubila z Bičevjem z rezultatom 6:11. V 5. krogu gorenjske balinarske lige so bili doseženi rezultati: Alpetour - Zarica 13:4, Lesce - Žin 9:8, Planina - Center 8:9, Bistrica - Kokra 10:7 in Sava - Čirče 14:3. Na lestvici vodi ekipa Bistrice z desetimi točkami, sledijo Center z osmimi, ter Planina, Lesce in Alpetour s šestimi. Odigrano pa je bilo tudi prvo kolo v 2. gorenjski balinarski ligi - vzhod. Rezultati: Podnart - Kokrški log 8:7, Žirovnca - Visoko 13:2, Hrušica - Šenčur 11:4 in Kres Javornik - Planina 91 6:9. • VS. KRANJ 90 VISOKO IZGUBIL MICOM KOPER : KRANJ 90 17:1 (4:0, 5:0, 3:1, 5:0) «, ^ Mestni bazen v Trstu, gledalcev: 50, sodnika: Jerman in (oba Koper). .. o0 V zadnjem krogu DP so vaterpolisti Kranja 90 gostova up Micomu iz Kopra in visoko izgubili. Kranj 90 je nastopu svojega kapetana Rozmana, kar se je Kranjčanom najbolj poz "J s v napadu, pa tudi Koprčani so igrali odlično v obrambi, saj presingom povsem onemogočili goste. Odlična obramD Koprčanom omogočila številne protinapade, ki jih je z .za zaključeval Kranjčan v koprskem moštvu, Krištof Štromajer. ^ Moštvi Kranja 90 in Micoma se bosta srečali še v sredo,, : maja, ob 20.30, na letnem kopališču v Kranju, ko bosta odigr zaostalo tekmo iz prvega dela DP. • Grega Košir ZMAG A V ZADNJI TEKMI PRVEGA DELA TRIGLAV : NEPTUN 25:1 (6:0, 5:0, 5:0, 9:1) l50, Kranj, 15. maja - Letno kopališče Kranja, gledalcev sodnika Pičulin in Balderman iz Kranja TRIGLAV : H?mo % 1, Hajdinjak 2, Margeta, Balderman 5, Čimžar, Antonijev^ Gantar 4, Grabeč 1, Bukovac 1, Štirn 21, Peranovič 1, Stromaje Troppan 5. tjjj na V zadnji tekmi rednega dela prvenstva so Kranjčani gos i je letnem bazenu Kranja Celjane in jih visoko premagali. Prpan ,ete|c tokrat dal trener Rado Čermelj mlajšim. Celjani so edini zaa^ ^ dosegli 23 sekund pred koncem srečanja. V sredo ob 21. UI?#jc0rn letnem bazenu še srečanje (zaostalo) med Kranjem 90 m m q jfl Koprom. Tako so Triglavani dosegli v rednem delu drugo rn e bodo v malem play offu prvo igrali na dve zmagi proti Lju J Kranj 90 pa proti Micom Kopru. • Jože Marinček METALNA MARIBOR ., A ZMAGOVALEC EKIPNEGA FESTIVAL, Portorož, 14. maja 1994 - V hotelih Bernardin 10 ?£sUval Portorožu je bil ta konec tedna Slovenski ekipni šahovsiu ih y Sodelovalo je 64 ekip, 43 članskih, 11 ženskih in 10 iW8ffl»g^ treh držav. Skupaj je preživljalo konec tedna več kot 2b~ Najbolj zanimivi boji so bili v članski konkurenci. V četrt jn sta se pomerila favorita Mladost-Novogradnja iz ^ai? j 5 $0 Metalna iz Maribora. Z najtesnejšim izidom^ 2.5 Pr^hr j^pij OKt I TRIGLAV PRVAK ALPSKE LIGE V soboto, 14. t. m.,je bilo v Celovcu odigrano zadnje, 4. kolo novoustanovljene ALPSKE LIGE. Tudi tokrat se kegljači kranjskega TRIGLAVA niso pustili presenetiti, in so z rezultatom štirih kol zmagali s skupnim seštevkom 20.484 kegljev. Tudi 2. mesto je osvojila ekipa iz Gorenjske LOG STEINEL iz Stražišča z 19.644 podrtimi keglji, 3. mesto je pripadlo ekipi iz Celovca POST SV KARNTEN 19.227 kegljev in 4. mesto ekipa iz Beljaka SCO BODENSDORF 18.819 podrtih kegljev. Kot najboljši posameznik vseh štirih srečanj je bil Triglavan MILAN BEBER. Po podelitvi pokalov in plaket je skupno vodstvo vseh ekip sklenilo, da se v sledeči sezoni nadaljuje s tem sistemom tekmovanja, predlog pa je tudi, da se vključi v to ligo še dve moštvi iz sosednje Italije in da bomo videli v letu 95. tekmovanje ALPSKE LIGE treh dežel Koroške - Gorenjske in Furlanije. • Tone Česen zmagali slovenski predstavniki (Janez Barle, Georg M^J]:' jgrlal Gostiša in Marko Tratar). Do konca so potem oD^JeSto \c brezkompromisno in zasedli 1. in 2. mesto. Tretje f p zasedla druga mariborska ekipa ŠK Inntal Kovinar Man katero je igral tudi Leščan Rudi Osterman. ŠS Tomo Zup«" ^ v postavi Oskar Orel, Bošjan Markun, Matjaž Slibar m Zorko je bila kot najboljša gorenjska ekipa na 8. mestjl-.t; nto^i Pri članicah sta bili najboljši igralki ŠD Nove Gorice KJ« in Jana Krivec, obe državni prvakinji v svojih ^on^ur^.ljtQ?.f^ in do 14 let) pred Mladostjo iz Zagreba in Radensko POM ^gJfi0 iz Murske Sobote. Najboljši Goreniki sta bili članici a Zupan Krnaj, Simona Orel in Maja Sorli na 4. mestu. Peter K°v Mladinci s*o igrali 9 krogov vsak z vsakim in žreb je na derbi v zadnjem kolu. Poljčane so bile še dvoboja, ŠS Tomo Zupan Kranj (Blaž Kosmač Klemen Klavčič in Uroš Kavčič) pa z le eno oddano 1 ^ s° izredno razburljivih partijah je postali mladinci Poljčan. izid neodločen in P1 fC TENIS ZMAGA JANA RANTA " ^ Škofja Loka, maja - Partizan EGP iz Škofje Loke je Pr£jj0Js6 gajj pripravil občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. UdejcajoUt 1 26 tekmovalcev, zmagal pa je Jano Rant pred Jakom o Jurijem Kalanom (vsi EGP). • J. R. Torek, 17. maja 1994 STOTINKA, GLASOV KAŽIPOT 21. STRAN • GORENJSKI GLAS »ELCEK SLADKBGA VESELJA LETOŠNJEGA PODAM DOBJMSOIiftUJOD. V^DOVUJCI VESELA SEM, DA SEM GORENJKA Radovljica, 14. maja - Trgovina Špecerije v Radovljici je»mterio soboto praznovala drugi rojstni dan. Kot se za obletnice podobi, je bUo tokrat v trgovini in pred njo vse mlace drugače kot navadne »obote. Trgovci so skupaj s proizvajalci (MIP, Pivovarna Union, Pomurka, Vipava,...) občutno ceneje ponujali svoje izdere, za Prijetno dopoldne pred Samopostrežnim marketom pa sia Poskrbela tudi naša olimpijca Alenka Dovžan m *e™el*0™*r-grav tako kot ena od dobitnic Gorenjkine nagrade "Brega pn Žirovnici (toliko čokolade kot je težka ) letošnje ga Podarim -dobima sta na Elanovi gugalnici "odtehtala" čokolado m Pozdravila zbrane Radovtjičane. Muhasti ledeni možjo so v soboto svojo trmo dokazali tudi v Radovljici. Da pa znajo biti tudi malce prijazni, so napovedali, ker so počakali ravno toliko, da je pred supermarke-tom minil glavni del načrtovane Jabavne smučarske prireditve, "lavna gostja je bila tokrat Alenka Dovžan, ki so jo Ra-dovljičani povabili, da ji izročijo težko priborjeno nagrado -toliko čokolade Gorenjka, kot le težka. Seveda si Alenka te Ograde ni priborila pri žrebanju Podarim - dobim, pa tudi ne na katerem od smučarskih tek-m°vanj, temveč pri igranju golfa. — GLASOV KAŽIPOT Gorenjka bo svoje nagrajence v letošnji akciji PODARIM - DOBIM zadnjič letos razveselila to soboto v WTC v Ljubljani kjer bo dobilo nagrade osem izžrebancev, podarili pa bodo tudi glavno nagrado - zlato čokolado. Predavanja Svetloba hodi za sliko Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 slikarka Brigita Požegar Mulej govorila o svojem slikarstvu in ob tem predstavila svoja najnovejša platna iz letošnjega spomladanskega ciklusa. Ivana Kobilica Jesenice - V Kosovi graščini bo v četrtkovem muzejskem večeru v četrtek, 19. maja, ob 19. uri prof. Ferdo Šerbelj, kustos Narodne galerije, od diapozitivih govoril o življenjski poti slikarke Ivane Kobilice. Koncerti "Prejšnji teden so bili smučarji povabljeni na turnir golfa na Bled in nagrada za zmagovalce posameznih disciplin je bila čokolada v teži nagrajenca. Najbolje so se izkazali Alenka Dovžan, Jernej Koblar in Tone Vogrinec in zaslužene nagrade so sedaj tu," Bronasta olimpijska iz Mojstrane ima tudi v Radovljici veliko navijačev, ki jih je razveselila s svojo sliko in podpisom. je povedala direktor Žita Gor-enjke Matjaž Gmajnar. "Vesela sem, da sem Gorenjka in zato res rada promoviram ime našega sponzorja Gor-enjke," je na prireditvi dejala šampionka iz Mojstrane Alenka Dovžan, preden je odtehtala svoj delež čokolade. In ker je ugotovila, da jo bo kar preveč za njoi n za sorodstvo, jo je začela deliti otrokom že v Radovljici. Še več kot Alenka je čokolade "odtehtal" Jernej Koblar, član SK Bled, doma iz Hrušice: "Kljub temu da je do nove sezone še daleč, smo že začeli s kondicijskimi treningi. Te dni odhajamo na treninge v Portorož, junija pa se že začnejo snežni treningi. Po krajših počitnicah v juliju, pa bo šlo še bolj zares. V novi sezoni bi se v superveleslaomu in veleslalomu rad uvrščal med tridesetorico, pa tudi v slalomu mi gre vedno bolje. Lani se mi je sezona dobro začela in sedaj □ Jernej Koblar si je na golf turnirju prislužil kar zajeten kup čokolade. že treniram, da bi bilo letos še bolje...," je povedal Jernej. "Tone", direktorja naših smučarjev, v Radovljico "na tehtanje" ni bilo. Menda se je posvečal eni svojih ljubezni... tenisu. * V. Stanovnik ""^>ms»W^S^^ff s w lunmiiii..............w" kot nagrajenci akcije Podarim - dobim, je tudi Alenka *aslužila toliko Čokolade, kot jo je na gugalnici odtehtala. TRIGLAV TELINGU VSI MOŽNI NASLOVI "asfov Tew?8 je v sezoni 93/94 osvojil vse tri možne ekipne prvCll ? In.sicer zmago v pokalu Cockte, absolutnem ekipnem *aslcd U,klasični kombinaciji in to z veliko prednostjo nred in Stol * šesterico najboljših so še Tržič, Alpina iz Zirov 42 m..* 'TOvnica. Na državnih prvenstvih so Gorenjci osvojili od *oznih kar 32 kolajn. PaVl20nDbinaciji od 15 možnih laiiKrL* . Uubih pa so bili °3f Kranjčani, ki sc k-rv.J"1 ?6 kolajn od 57 možnil v kombinaciji od 15 možnih o klut ijši Ki kop'" zo kolaJn od 57 možnih taifJn- Ttodi posamezno v po-Gđ'u Cockte so bili najboljši Uv™lnjci' ki so dose&H 15 njrshtev med trojico. Kraniča- Pa so imeli 6 tekmovalcev med trojico. (1«<*ultati: Člani: 1. Kladnik Ullh Center) 360 točk, 2. Sgge (Tržič) 330 točk, 3. 25?% (Stol Žirovnica) 216 l7o' 5- DeJan Jekovec (Tržič) T*i; l 6- Žagar (Triglav 166 točk 8. Primož £°Pač (Alpina Žiri) 121 točk, ^eling) 116 •jja Center Teling 758 točkffil. ^riglav ™ing) 116' 939tofkc,pr;1-,Ilirija točk 3 -?:-Tnglav ?«3J.Tržic 656 točk. (A7'ad,nd 18 let: 1. Bogataj SfeZiri) 180 točk, 2.Gro-U« V^) »n Kopušar (Ljubno) g^točk, 5. Anže Zupan (Stol ^ovnlca) 12Q točk h ^eran ^nglav Teling) 98 točk, 8. Žv;lnar lTržič) 89 točk, 9. foč^* (Triglav Teling) 86 ŽirS'i0" PolJanšek (Alpina gffT64, tOČk" Ekipno: 1. Tri- točk točk,°3. Alpina Žiri 286 .Mladinci 16 let: 1. Grosar ffžič) 200 točk, 2. Stegnar vfriič) in Primož Peterka (Tn-^Jav Teling) 160 točk, 4. Hribar ffržic) 110 točk, 5. Eržen \rr\giav Teling) 105 točk, 6. ■janežič (Triglav Teling) in Pol-^nšek (Alpina Žiri) 80 točk, 9. °rzin (Tržič) 61 točk, 10. Igor Cuznar (Triglav Teling) 52 točk; Ekipno: 1. Tržič 661 točk, 2. Triglav Teling 587 točk, 3. Ilirija Center 275 točk. Dečki 15 let: 1. Primož Peterka (Triglav Teling) 245 točk, 2. Eržen (Triglav Teling) in Brzin (Tržič) 240 točk, 4. Janežič (Triglav Teling) 220 točk, 7. Kumer (Alpina Žiri) 117 točk, 8. Delavec 110 točk, 9. Uroš Peterka (oba Triglav Teling) 109 točk; Ekipno: 1. Triglav Teling 1224 točk, 2. Ilirija Center 420 točk, 3. Tržič 365 točk. Dečki 13 let: 1. Uroš Peterka 200 točk, 2. Šimic in Jakopin (vsi Triglav Teling) 160 točk, 5. Mohorič 85 točk, 7. Norčič 65 točk, 10. Kranjec (vsi Triglav Teling) 61 točk. Ekipno: 1. Triglav Teling 1056 točk, 2. Ilirija Center 391 točk, 3. Velenje 302 točke. Dečki 11 let: 1. Vrhovec in Podreberšek 160 točk, 3. Križaj (vsi Ilirija Center) 150 točk, 4. Caulovič 105 točk, 6. Brankovič 80 točk, 7. Urh Zupan (vsi Triglav Teling) 62 točk, 8. Legat (Stol Žirovnica) 58 točk, 9. Klemenčič (Alpina Žiri) 52 točk, 10. Kne (Triglav Teling) 49 točk. Ekipno: 1. Ilirija Center 602 točk, 2. Triglav Teling 367 točk, 3. Stol Žirovnica 142 točk. Dečki do 9 let: 1. Mlinar (Alpina Žiri) 180 točk, 2. Zor-man (Fužinar Ravne) 126 točk, 3. Bogataj 106 točk, 5... Matej Zupan (oba Triglav Teling) 95 točk, 7. Babic 72 točk, 8. Kosmač 64 točk, 10. Trpin (vsi Stol Žirovnica) in Kumer (Al- Letni koncert Moškega pevskega zbora Kranj Kranj - V petek, 20. maja, ob 20. uri bo v avli Zavarovalnice Triglav koncert ob prvi obletnici delovanja zbora pod vodstvom dirigenta prof. Janeza Forška. Zbor bo predstavil skladbe slovenskih in tujih skladateljev. Gost koncerta, ki ga bo povezoval Janez Dolinar, bo kvartet Jutro z Jezerskega. • (J. Kuhar) Koncert v galeriji Loškega gradu Škofja Loka - Ženski komorni pevski zbor vzgojnovarstvenega zavoda Škofja Loka pod vodstvom Pavle Grahek bo imel svoj letni koncert v petek, 20. maja, ob 20. uri v galeriji Loškega muzeja. Nastopili bodo se nonet Blegoš pod vodstvom Janeza Čadeža in Kitarska komorna skupina Glasbene šole Škofja Loka pod mentroskim vodstvom Uroša Lovšina. Prireditev povezuje Jože Drabik. Otroški in mladinski zbori Jesenice - V Gledališču Tone Čufar bo v petek, 20. maja, ob 18. uri srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov sedmih gorenjskih občin. Predstavilo se bo sedem otroških in mladinskih pevskih zborov -dva z Jesenic, po eden pa iz Tržiča, Kamnika, Škofje Loke, Radovljice in Kranja. Otroška likovna ustvarjalnost Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 20. maja, ob 18. uri odprli razstavo likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol občine Jesenice. Izbor za razstavo sta pripravili pedagoginji Irena Horvat in Magda Cešek. Gledališče Žensko ročno delo Jesenice - V Gledališču Tone Čufar bodo danes, v torek, in jutri, v sredo, obakrat ob 19.30 ponovili komedijo Jeana Clauda Denauda ŽENSKO ROČNO DELO v režiji Bojana Maroševi-ča. Izleti V Oglej in Doberdob Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Oglej in Doberdob. Izlet bo v sredo, 25. maja, z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili sprejemajo danes, v torek, 17. maja, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. »Itltltltltltltltltltlt:* Kopalni izlet Kranj - Društvo upokojencev Žabnica vabi na kopali izlet z Zdravilišče Dobrna, ki bo v četrtek, 19. maja, z odhodom ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Cena izleta za člane je 1.500 SIT, za nečlane pa 1.800 SIT. Razstave ^ (Fotografija M Najboljši mladi Triglavani so po končam sezoni na lemeiu srečanju dobili priznanja in medalje za uspešne nastope htok reprezentanta in klubskega vzornika Matjaža Zupana. Foto. V. Stanovnik Kranj - v mali galeriji mestne hiše razstavlja akad. slikar Franc Bešter Radovljica - Slikar Peter Abram razstavlja akvarele in kamnite plastike v Šivčevi hiši. foto bobnar Diafestival 94 Kranj - Fotoklub Janez Puhar Kranj, Foto kino klub Anton Ažbe škofja Loka in Fotografsko društvo Radovljica prirejajo v petek, 20. maja, ob 18. uri v avli Skupščine občine Kranj zaključno projekcijo barvnih diapozitivov - prvi dve sta bili v Škofji Loki in Radovljici. Na to odmevno državno razstavo barvne diafotografije vabljeni vsi, ki jih zanima ustvarjalno delo slovenskih fotografov. pina Žiri) 54 točk. Ekipno: 1. Triglav Teling 326 točk, 2. Alpina Žiri 249 točk, 3. Stol Žirovnica 241 točk. V točkovanju vseh kategorij je premočno zmagal Triglav Teling z 4862 točkami, 2. Ilirija Center 3116 točk, 3. Tržič 2198 točk, 4. Alpina Žiri 1390 točk, 6. Stol Žirovnica 1207 točk, 11. Planica 137 točk. V absolutnem ekipnem prvenstvu je s še večjo prednostjo zmagal Triglav Teling z 7404,5 točke, 2. Ilirija Center 5333 točk, 3. Tržič 3703,5 točke, 5. Alpina Žiri 2291 točk, 6. Stol Žirovnica 2152 točk, 10. Planica 302 točke.Klasična kombinacija: Člani: 1. Franci Jekovec (Tržič) 100 točk, 2. Pečnik (Fužinar) 80 točk, 3. Poljanšek (Alpina Žiri) 60 točk. Ekipno: 1. Triglav Teling 111 točk, 2. Tržič 100 točk, 3. Velenje 105 točk. Mladinci 19 let: 1. Poljanšek (Alpina Žiri) 100 točk, 2. Za-plotnik 80 točk, 3. Cuznar (oba Triglav Teling) 60 točk. Ekipno: 1. Triglav Teling 176 točk, 2. Alpina 100 točk, 3. Velenje 90 točk. Mladinci 16 let: 1. Poljanšek (Alpina Žiri) 100 točk, 2. Cuznar (Triglav Teling) 80 točk, 3. Čeh (Velenje) 60 točk. Ekipno: 1. Triglav Teling 120 točk. 2. Velenje 105 točk, 3. Alpina Žiri 100 točk. Dečki 15 let: 1. Janežič 200 točk, 2. Eržen (oba Triglav Teling) 160 točk, 3. Spes (Šmartno na Pohorju) 140 točk. Ekipno: 1. Triglav Teling 986 točk, 2. Alpina Žiri 423 točk, 3. Šmartno na Pohorju 185 točk. Dečki 13 let: 1. Peterka 200 točk, 2. Mohorič 160 točk, 3. Šimic 110 točk. Ekipno: 1. Triglav Teling 1184 točk, 2. Tržič 399 točk, 3. Fužinar 98 točk. V seštevku v vseh kategorijah je premočno zmagal Triglav Teling z 2577 točk, 2. Alpina Žiri 748 točk, 3. Tržič 675 točk. • Janez Bešter NAROČAM Gorenjski glas in mi ga pošiljajte na naslov: NAJVAŽNEJŠE: NOVIM NAROČNIKOM V MAJU IN JUNIJU 1994 POSEBNA UGODNOST - GORENJSKI GLAS DO KONCA JUNIJA BREZPLAČNO KOT DARILO ZA DOBRO SODELOVANJE. PRVI OBRAČUN NAROČNINE ŠELE KONEC JULIJA Z 20 - ODSTOTNIM NAROČNIŠKIM POPUSTOM. NAROČILNICO POSLUH NA: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. ČASOPIS VAM BOMO ZAČEU POŠILJATI PO POŠTI TAKOJ, KO BOMO PREJEU NAROČILNICO (LAHKO NAS TUDI POKUČETE NA TELEFON: 064/223 111). NAJLEPŠA HVALA ZA ZAUPANJE. DELOVNI ČAS od 9 do 12 ur* od 15do 19 ure sobota od 9 do 12 ure TV ^ HI - H ^ VIDEO TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 1 10.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT MALI OGLASI » 223-444 223-111 APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno, 0632-595 gess COMMODORE 64 s kasetnikom, joysticom in več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam. «623-175 10323 Samohodni OBRAČALNIK Muta gorenje, prodam. 064-114 i hm Poceni prodam obnovljen kuhinjski hladilnik. Partizanska 49, Šenčur 11357_ Zelo ugodno prodamo PRALNI STROJ CANDY. «633-036 113M Prodam novo skobelno glavo 41 cm sikular vrtalka, noži. 0738-922 11M7 Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo (kuppersbusch). 0217-107 usm Prodam VIDEOREKORDER. 046-036 113M Panasonic At^uranefMraie.teieforiin telflUoizapmpoelGvnaJB Trgovina In storitve dao., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-212367,21 1142 Prodam MOTOKULTPVATOR Muta s štirimi priključki. 045-159, popoldan 11400_ Prodam nerabljeno PEČ za centralno kurjavo ter dimnik. 0332-106 11405_ Ugodno prodam 300 I ZAMRZO-VALNO SKRINJO. 057-030 11410 OVERLOCK PFAFF in SINGER nova z garancijo, ugodno prodam. 0215-650 11412 Prodam večoperacijsko blagajno za 40.000 SIT. 041-384_mi3 Prodam PRALNI STROJ, star 4 leta, cena po dogovoru. 0 67-682 od 15. ure dalje 11427 SERVISZORIGINAIMIMIDBJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV1NIA - SERVIS Uprava tel . 064 222 868 ta*. 064 222 867 UUBUANA.tel/fQ)t:061 159 0 232 KRANJ. toi/roK 064 222 150 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU jVif. 90 SIT JE MANJ KOT 2.500 SIT Prodam 4-nitni OVERLOCK BROTHER. 0325-644_11442 Prodamo novo traktorsko PRIKOLICO, zelo praktično za les. 0736-578 11463_ Rotacijsko kosilnico SIP 135 prodam. 064-221 11475 ROTACIJSKO KOSILNICO 135, ugodno prodam. Zadraga 18, Duplje, 058-405 H4S3 Prodam RTV Iskra Montroal, cena 100 DEM. 0218-571 11499 Prodam vrtavkasti ZGRABUALNIK. 046-370 11500 Prodam čevljarski ŠIVALNI STROJ SINGER (celinderica). Tupaliče 43 pri Preddvoru 11521 PREBIRALNIK za krompir, uvozni model, nov, nerabljen, zmogljivost stroja je 5 ton/uro, prodam 30 % ceneje. 0401-214 11530 Prodam SILOKOMBAJN SK 80 S in trosilec hlevskega gnoja. 070-045 ZE VESTE, KAJ JE NOVEGA M ŠKOFJELOŠKEM? NA RADIJSKEM SPREJEMNIKU POIŠČITE ENO OD FREKVENC RADIA ŽIRI: 91,2; 89,8; 96,4 MHz VSAK DAN od 5.30 do 19.00 GIMNAZIJA JESENICE Prihodnjo sredo bo VESELI VEČER V dvorani Podmetakla na Jesenicah bo prihodnjo sredo, 25. maja, ob 20. uri super prireditev VESELI VEČER z Alpskim kvintetom, Ansamblom Nagelj, Ansamblom Nika Zajca, Jožetom Burnikom, Mihom Dovžanom, Francem Pestotnikom - Podokničarjem in drugimi, ki so se pridružili široki akciji za pomoč pri gradnji nove telovadnice jeseniške gimnazije. Vstopnice za gimnazijski Veseli večer lahko kupite v turističnih agencijah Meridian na Jesenicah in Kompas na Bledu, v turističnih društvih Kranjska Gora in Radovljica, ali pa v malooglasni službi Gorenjskega glasa (Zoisova I v Kranju) po enotni ceni 1.000 tolarjev. Prireditveni odbor dobrodelne akcije je pripravil za bralke in bralce Gorenjskega glasa nagradno vprašanje: Kakšen je skupen naziv pestrega programa prireditev, s katerimi zbirajo sredstva za novogradnjo jeseniške gimnazije? Pri prvem nagradnem vprašanju, ki smo ga zastavili v petek, bi se morda dalo najti točen odgovor! Napišite ga na dopisnico in ga pošljite na GORENJSKI GLAS , "V srcu nosimo gimnazijo", 64000 Kranj, najkasneje do ponedeljka, 23 .maja. Med pošiljatelje pravilnih odgovorov bomo z Žreoom razdelili 5 (pet) vstopnic. Ugodno prodam TELEVIZORE TEN-SAI. 0325-207_11548 Prodam rabljen traktorski OBRAČALNIK Minibliz 180. Nomenj 24, 0721-763 11574 Prodam URSUS 335, menjam za 360 URSUS. 0 725-563 115M GR. MATERIAL Prodam PUNTE in BANKINE. 0632-322, zvečer usu Prodam 1000 kosov strešne opeke Kikinda 333. 0620-738 11409 Dobro ohranjena garažna VRATA lip Bled v. 209, š. 239 cm, prodam. 049-152 11411 Prodam LADIJSKI POD. 0241-848 11443 Prodam 5 m3 smrekovih suhih desk 25 col. 051-692 11453 Prodam 3000 rabljenih strešnikov "folc". 049-500 11458 Prodam les za ostrešje hiše. 0216- 029 11464 Prodam grušt, strešno opeko in stekleno volno po nizki ceni. 0620- 004 11474 Prodam 60 m2 smrekovega opaža in strešno zastekljeno okno. 082-035 11476 Prodam KOVINSKE POLICE za kleti ali skladišča, zelo ugodno. Jerončič, Planina 16 11516 Prodam nova POLKNA (KLI LOGATEC). Planina pod Golico 61 11587 IZOBRAŽEVANJE PADI šola potapljanja in prodaja opreme. 0066/74-489 9615 Prodam gorsko KOLO na 18 prestav. 0061/613-025 • 1146« Fantovsko gorsko kolo in Tomos avtomatik, poceni prodam. 078-991 11504_ Brezplačno iščem žensko kolo za begunce. 0633-862 11599 OBVESTILA PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, 0221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave ljudi. 10275 PIZZE, PIŠČANCI, PEČENKA IZ KRUŠNE PEČI; PI-BIP DOSTAVA HRANE 0221-051 POKLIČITE! 10276 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 21.5.94. 049-442 10487 AFRODITA vabi na prijeten izlet v Metliko, v nedeljo 22.5. in na zabavo v hotel Transturist v Škofjo Loko 21.5..Prijavite se na 0 324-25811090 Dom na Slajki zopet odprti Ljubitelji narave vabljeni! "Hotavlje" 11397 Izleti v Munchen, Gardaland, Palma nova ....za 7 oseb. 082-104 n4M Planinsko društvo Kranjska gora oddaja v najem kočo v Krnici -MIhov dom. Rok za prijavo je do 24.5.94 na naslov: PD KRANJSKA GORA, Borovška ul. 102 H4S4 šivilje, krojači, ostali pozor! Trgovina Nada, Maribor, Krčevinska 7, 0062/ 212-470 vam nudi PODLOGO v več barvana po 2.000 S IT/kg. Podlogo pošiljamo po pošti po povzetju. Pokličite - se priporočamo! 11503 TUPPERvVARE: Gospodinje POZOR! Prirejam predstavitev posode Tuppervvare na svojem ali našem domu. Nagrada za gospodinjo nad 10.000,00 SIT. 0 403-125 zvečer |A-MjJOurj TvToaosNimuozi KRANj organizira izlet v MI RAB I LAN DIO z dvonadstropnim avtobusom'v soboto, 28.5. in H.junija. Cena izleta je 55 DEM. Informacije dobite po tel.213-160 ali 328-602 MARK D.O.O. tečaji angleškega in nemškega jezika, konverzacija, individualni pouk, pomoč pri učenju. 0 213-983 10678 Iščem inštruktorja za nemščino za zaključni izpit na gimnaziji. Šifra: MATURA_lio« Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0214-227 11432 OBLAČILA Instruiram nemščino 0217-426 uspešno. 11434 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 10642 Kupim karamboliran avto, letnik 1987, dalje. 0061/841-266 11392 Kupim trda drva, 6 prm. Tomažič, Savska loka 17, Kranj 11478 Na Drulovki ali v bližnji okolici Kranja, kupim garsonjero ali 1 -sobno stanovanje. 0622-416 11538 Modni butiq na Laborah Viktorija srvle izdelava oblačil tudi po naročilu, ugodne cene! 11247 Ugodno prodam birmansko belo dolgo obleko št. 38. 041-227 mos VERITAS izposoja poročnih oblačil z dodatki iz uvoza. VERITAS, Jenkova 1, Kranj 11459 OTR. OPREMA Prodam kombiniran voziček, stajico, dva otroška avtosedeža. 0733-248, zvečer 11372 Previjalna miza CAM, bela z banjico, predali 11.000 SIT. 0738-121, popoldan 11407 Prodam otroško posteljico z jogijem. Rant, Frankovo nas. 67, Škofja Loka LOKALI Na Bledu prodam opremljeno BRUNARICO (hrana, pijača, sladoled) z vso dokumentacijo. 0719-066 11316 V najem damo PISARNO cca 20 m2 v Kranju, ul. L. Hrovata 4 A. 0331-314, dopoldan 11321 V Radovljici prodam LOKAL s telefonom 30 m2. 0715-825 113M Iščem prostor za frizerski salon -Kranj ali Ljubljana. 0242-295 H4ss Oddamo več pisarniških prostorov ter trgovskih lokalov na različnih lokacijah. Najamemo in kupimo več gostinskih lokalov ter trgovin, najamemo stanovanja vseh vrst po Gorenjski. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b Kranj , 0242-651, od 9. do 12. od 16. do 18. ure vsak delavnik 11595 P AMPER S PLENICE samo 1.650,00 SIT - trgovina ANA, Prešernova 4, Radovljica - trgovina VESNA, Titova 47A, Jesenice - trgovina DARJA, Cankarjeva 80, Radovljica - trgovina PRI JAMNIKU, Vodopivčeva 17, Kranj ■II tel.:47-491 OSTALO Prodam KLOPCE z lesenimi letvicami ali menjam za goveje meso ali drva. 0422-369 11386 Prodam OKRASNE SAMOKOLNICE -šajtrge, za sajenje rož. 051-169 Prodam A lestve. 051-458 11471 Prodam 11 gm 24-karatnega ZLATA. Sučeva 9, Primskovo 11520 Planinski vestnik 1945-1992 napro-daJPO 500 SIT za letnik. 070-516 KOLESA Prodam rdeč MOPED APN 4, dodatno opremljen. 064-124 H37s Prodam deško dirkalno KOLO na 5 prestav. 050-713 11379 Ugodno prodam dirkalno kolo PINARELLO, številka 62, Shimano 105. 0324-426 11390 Prodam ATX 50 C, letnik 90/6, modre barve. 0332-465 11404 Prodam PONY METALIK zložljiv in fantovsko gorsko KOLO. 058-463 VESPO PIAGIO SUPER sport 180, letnik 1965, prodam zli menjam za ATX. 076-143, Bled 11492 FOTOMODELI AGENCIJA "DOBER GLAS" V POVEZAVI Z BERNARDO MAROVT, VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANI". TELEFON: ^ 061/125-82-12 4r ži INT.208.VSAK !*7 DAN OD 10. DO -JftvL 14. URE ~ —' ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAV?: -ČISTEGA ZLATA IN NAKITA - VREDNOSTNIH PAPIRJEV * ČEKOV IN TUJIH VALUT »UMETNIN IN STARIN - IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU v PARTNER. VREDEN ZAUPANJA. Koroška c*41 Kranj, tel.: 211256 Pričakujemo vas vsak dan od 8-17 SLIKARSKO STOJALO novo 50 % ceneje. Borut 070-697 11597 PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR. Forme 14, Žabnica 11449 PARADIŽNIK - sadike dobite v Srednji vasi 6, Gorice po 17. uri 11494 Prodam GOVEJE SENO. 0421-715 11547_ Prodam jedilni in krmilni krompir desire. Sp. Bitnje 21, 0311-964 11553 Prodam sadike paradižnika in paprike po 35 SIT. 045-532 11555 Prodam SENO. 046-508 POSESTI V Kranju prodamo polovico dvojčka 200 m2 na parceli 400 m2. TRGOA-GENT, d.o.o. 0 061/15-99-686, 061/ 15-99-729 10962 V Šenčurju prodamo parcelo 500 m2 s prvo ploščo. TRGOAGENT, d.o.o. 0 061/15-99-686, 061/15-99-729 10963_ V Kranju prodamo HIŠO primerno za poslovno ali obrtno dejavnost 300 m2 + 100 m2 delavnice. TRGOAGENT, d.o.o. 0 061/15-99-686,061/ 15-99-729_los« Vrstno atrijsko končno hišo v IV. fazi 180 m2 z garažo v Drulovki, prodamo. TRGOAGENT. d.o.o. 0 061/15-99-686,061/15-99-729 10865 Pri Kranju prodamo samostojno hišo 300 m2 + 54 m2 poslovnega prostora, na parceli 900 m2. TRGOAGENT, d.o.o. 0 061/15-99-686, 061/ 15-99-729 10966 Starejšo hišo v centru Kranja 180 m2 za stanovanjske ali poslovne namene, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o. 0 061/15-99-686, 061/15-99-729 10667 Dvostanovanjskd hišo 130 m2 na parceli 830 m2 za garažo v Stražišču pri Kranju, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o. 0 061/15-99-686, 061/15-99- 729 10868 Delno zazidljivo parcelo 5200 m2 pri Cerkljah na Gorenjskem, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o. 0 061/15-99-686, 061/15-99-729_10669 Kupimo zazidljivo parcelo za poslovno gradnjo v Kranju. TRGOAGENT, d.o.o. 0 061/15-99-686, 061/15-729 10870 Kupimo starejšo hišo ali nadomestno gradnjo na večji parceli v Kranju. TRGOAGENT, d.o.o. 0 061/15-99-686, 061/15-99-729 Uradne ure: vsak dan od 9. do 17. ure 10871 Starejšo dvostanovanjsko hišo 200 m2 na parceli 540 m2 z dvema garažama v Naklem pri Kranju, prodamo. TRGOAGENT, d.o.o. 0 061/15-99-686, 061/15-99-729 10872 Prodam HIŠO blizu Kranja na parceli 700 m2, cena 175.000 DEM. 0061/ 614-629 11373 Prodam PARCELO njiva, pašnik, sadovnjak. 077-815 11392 8 km in Ptuja prodamo novo 2-stanovanjsko HIŠO. 0328-010 11403 Na češnjici pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 m2, cena 120,00 SIT/ m2. 0 70-400 zvečer 11430 Prodam staro DOMAČIJO z 2533 m2 zemljišča na Primskovem pri Kranju. Lokacija je zelo primerna za obrt, trgovino, gostinstvo, rtd 0 242-774 od 16. do 20. ure 11517 V Selški dolini ugodno prodam 1 ha SMREKOVEGA GOZDA. 066-991 11535 V bližini Kranja ugodno oddam KOŠNJO DETELJE Tn trave 2200 m2. 0324-432, po 17. uri 11550 Hiše prodaja: starejša hišica v Cerknem po ugodni ceni 28.000 DEM, starejša hiša v Struževem s 500 m2 zemlje 120.000 DEM , novejša hiša Britof z 600 m2 zemlje 140.000 DEM, novejša hiša v centru Kranja 130.000 DEM, starejša hiša Šenčur 800 m2 zemlje 70.000 DEM, starejša hiša Šk. Loka 573 m2 zemlje 70.000 DEM, 1/2 hiše Primskovo 65.000 DEM, 1/2 hiše Kamna gorica 70.000 DEM. FRAST NEPREMIČNINE, JEZERSKA C. 54 B, Kranj, 0242-651, od 9. do 12. od 16. do 18. ure vsak dan 11594 Prodam PARCELO v okolici Kranja « hišo do prve kletne plošče. 9wv 613-331, od 8. do 14. ure 11g? Prodam zazidljivo pM*cQ?aL nadomestna gradnja 28 km Iz Skoije Loke, 1000 m2. 0691-624 1158» PRIREDITVE__, Narodno zabavni trio igra na po^ okah in zabavah. 058-353 113!I TRIO PRAPROTNIK - Metod vam igra za ohceti, v lokalih ali avtobus^ In na Izletih. 070-015 ^ Plesna šola Kranj - šola za vse Eeneracije - s programom Urške jubljane vas vabi v nove tezap 11590 plesa. 041-581 1149» POSLOVNI STIKI Trgovci, sponzorjil Poceni maj^j primerne tudi za propagandni don 0311-078 10752 Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 100.000 SIT 20% ceneje. 0632-»"= 11419__— Prodam CERTIFIKAT, cena po dogovoru. 0 720-105 J^S Pod ugodnimi pogoji prodanii CERTIFIKAT (400.000 sit). Lakota And™ Savska c. 11, Mojstrana 1L_ CERTIFIKAT za 350.000 SIT P«0*?] 30 % cenje. 0061/319-924 CERTIFIKATE v vrednosti dva m*-ona prodam 60 % ceneje. 084-4'" 11575___- Poceni prodam PODJETJE, d.o-0-» široko registracijo. 0802-128 "S7* TRGOVINA S PREMOGOM vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom vse vrste domačega in uvoženega premoga, bukova drva in brikete. Brezplačna dostava, možnost plačila s čeki z zamikom. .Se priporočamol J v-_---ypm RAZNO PRODAM Nova plašča In akumulator^8 Hrošča, ugodno prodam. W " 11398______J Prodam komposter M°!9!?0va. odpad, balkonska vrata kpi- ' 057-867__________ Prodam čoln Maestral z njototjern^ rabljene radiatorje. 049-OJ"_—- Prodam BRUNARICO v velikog 6, nova ter registrsko blagajno. ^ po dogovoru. 056-741 ^— Rabljen ŠTEDILNIK, hladilnik, fljf per ležalna stola, prodam. »11J40 968_----* Prodam ĆOLON gumenjak z rnjjjj, jem, cisterno za olje , rmn ^ Spingel. Sp. Veterno 10, Knil^<^ Ugodno prodam rabljen razt^t, trosed, jogi 90x190 in °troS„reKov<» eljico z jogijem in suhei sn» ^ deske, debeline 20 mm. WJ*' 11558 --g? Prodam BUKOVA DRVA. 065- 11573_ STAN. OPREM^ Prodam dobro ohranjeno zakonsk SPALNICO, cena po a°9 11?frs 0332-107 _Jjj%£ Prodam starejšo SPALNjCg hrastovo omaro, stilno. w»° 11401_________| Prodam zamrzovalno SKRlNJ°il46i in kuhinjsko napo. Q32o-£_——^ Prodam nov POGRAD z jog'i6^47o polovično ceno. 077-87* Torek, 17. maja 1994 MALI OGLASI, ZAHVALE 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Prodam SANK - točilni pult in oddam opremljeno sobo na Primskovem. •216-208 11497 ŠPORT BRAKO PRIKOLICO - predprostor, kuhinja, novo platno, prodam. Kovač, Lesce, TaleSka 6_11379 ROLERJE št. 41, ugodno prodam. •311-266 _11433 Ugodno prodam OBLEKO za sur-'anie. «633-317 11439 STORITVE J&J SERVIS TV-VIDEO in HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, Smlednika 80, «329-886 «274 LEDO SERVIS: servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. •214-780 ali 242-766_8313 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -Popravilo, obnavljanje, čiščenje. •325-815 9923 ROLETARSTVO BERČAN nudi žaiu-zlie. rolete, ter lamelne zavese. •061/342-703 (stanov.), telefon in gx 061/342-464 10332 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter »emente za vse vrste ograj. 045- j46 10396 Polete, žaluzije, lamelne zavese -izdelujemo, montiramo in popravlja-tudi na obroke. «213-218 10479 Prodam lepo komfortno 1-sobno stanovanje 45 m2 predelano v eno in pol sobno. Vse ostalo po dogovoru. «326-652 11588 VOZILA DELI CITROEN rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov za av-toodpad. «064/692-194_11125 Prodam zadnji del JUGO letnik 1985, vlečno kljuko R 4 in FLORIDO. 053- 176_11369 VISA OLTCIT karamboliran, po delih prodam. «216-903 11371 Prodam 4 kom. traktorskih GUM 7,50x18, 20% popusta. «738-919 R 11 GTL. letnik 1986, 77.000 km, oker, odlično ohranjen, prodam za 7.500 DEM. « 77-394_ru25 Prodam Z 101, letnik 1982, registriran, cena 40.000,00 SIT. « 41-256 Z 101, letnik 1987, marec, 46000 km^garažirana, prodam. «621-322 ZAPOSLITVE Zaposlim delavca v kovinarski stroki in pripravnika ključavničarja. 041- 663_10942 Prodam Z 850, letnik 1982, reg. do 0, „„ . ... .. ... 2/1995 0 697-083 11429 slovenska knjiga Ljubljana zaposli a _ zastopnike za prodajo območnih Prodam R 4 GTL, letnik 1988. 078- poslovnjhjmenikov Republike Slove- 177-168 Prodam R 19 GTS, letnik VV1989, dobro ohranjen, garažiran. cena po « ^jpravnika ključavničarja. 041- vanja. 0 51-297 dooovoru. 0 43-173 11429 rco 10M2 ...___,.n ,n Redno ali honorarno zaposlitev Kupim več telet za rejo. 046-347 ponujam v perspektivnem poslu _-.- (vodenje ljudi, organizacija in skle- Prodam TELETA za zakol ali nadal]- panje poslov). 0064/718-162, v no rejo in Vipavsko VINO " torek in sredo od 17. do 19. ure 11491 moe DZS Ljubljana honorarno ali redno zaposli več ljudi, možnost napredo- 11496 530, popoldan FORD vozen menjam za moped -gorsko kolo. Javornik 5 a, Kranj 11439 11435 nije (PIRŠ) na področju Gorenjske. - Prijave na 0061/443-915 10002 Nudimo dober zaslužek. 0421-103, Simona Oddam PSIČKE mešance, stare dva meseca. 0326-275 11441 KURNIK za 30 kokoši - kletka, prodam. 057-867 11444 Prodam 15 mesecev staro TELICO simentalko. Britof 315, Kranj 11454 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO simentalko. 0736-687 11491 Prodam KOKOŠI nesnice 130 SIT. Zadraga 18, Duplje, 058-405 11492 ,Pi9f-ai«."^R Mm "Si 1*-*^°*!°--"SSS 331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN VOZILA d3 SERVIS-TRGOVINA AGROMIX JOŽELANGUS Ljubno 27, p. Podnart tel.,fax: 064/70 009 V našem servisu vam nudimo: Servis In popravilo traktorjev, motornih kosilnic, osebnih in terenskih vozil, helija traktorjev UNIVERSALE- servij in rezervni deli. »„Servis In prodala rez. delov sK00A vsi tipi. UGODNO-razna motoma olja, tudi za BCS 40. erl9« ia motorne žage na - meter. . 0sipalnikina3glave. w Spreiefn ^ Podaja rabljenih n~ novca in njegovo 27-letno ženo je vrglo naprej v vetrobransko steklo, ki se je razbilo. Biserka je hudo ranjena, zlasti po obra; tu, poškodovani ima tudi oče«, medtem ko je Roman Drinpvec lažje ranjen. Oba se zdravita v Kliničnem centru. • H. Je»oV' čan §► MERKUR Moč narave, pestrost barv, bogastvo domišljije poiščite v kombinaciji sadik cvetočih enoletnic. SOBOTA, 21. maja, v tednu CVETOČIH ENOLETNIC od 16. do 21. maja TC DOM IM A K L O V tem tednu po POSEBNO UGODNIH CENAH za oživljanje vaših gredic, za vaš vrt: ■ trinajst vrst sadik cvetočih enolončnic, dnevna dobava, begonlje po najnižji ceni: SAMO 46,00 SIT PVC stol za in LEŽALNIK za 845,60 SIT 3.721,10 SIT Tudi dnevna dobava balkonskega cvetja in zelenjavnih sadik. ... ■ ■■■ Za pestro in koristno sobotno popoldne, od 13. do 18. ure: mbrezplačno klepanje kos ■ brezplačno strojno brušenje verig za motorne žage mstrokovno svetovanje: nega in prehrana psov, nastop šolanih psov Kinološkega društva Naklo KRIMINAL Štoparja okradla voznico Jesenice - Štirinajstletnika z Jesenic sta v soboto ob petih zjutraj na Bledu dvigala palec. Ustavila jima je voznica in ju peljala proti Jesenicam. Fanta sta se za brezplačno vožnjo "zahvalila" tako, da sta ji ukradla torbico, vzela iz nje denarnico s tremi tisočaki in dokumenti, torbico pa nato vrgla na streho avtomobila. Jeseniški policisti so nehvaležna štoparja hitro izsledili, ovaditi ju bodo tožilstvu. Mamljivi novci Radovljica - V petek je v radovljiškem lokalu Linhartov hram skupina gostov igrala pikado. Denar so igralci dajali pod pepelnik na mizi. Enega od igalcev, 41 -letnega Borka P. z Lancovega, so novci zmamili. Pograbil je svojega tisočaka in še soigralčevih pet tisočakov ter jo pobrisal iz hrama. Delavec odnašal adidaske Kranj - 45-letni delavec kranjske tovarne Planika Franc J. je osumljen, da je iz tovarne odnašal adidaske. Koliko jih je dejansko odnesel, preiskovalci niso mogli ugotoviti, bremenijo ga le za tiste, ki so jih dobili skrite v njegovi garderobni omarici in mu jih še ni uspelo pretihotapiti mimo vratarja. Planiko naj bi oškodoval za 15.000 tolarjev. • H. J. S sodišča Tone Jeglič na klopi za obtožence Kranj, 17. maja - Po skoraj štirih letih, kar je namestnik javnega tožilca vložil obtožnico, se je včeraj zjutraj na kranjski enoti temeljnega sodišča vendarle začela glavna obravnava proti nekdanjemu elanovcu, 37-le t ne m u Tonetu Jegliču iz Podbrezij. Obtožen je dveh kaznivih dejanj, in sicer zlorabe položaja a i pravic odgovorne osebe ter ponarejanja al> uničenja poslovnih listin. Obravnava poteka pred petčlanskim sodnim senatom, ki mu predseduje sodnik Marjan Pogačnik, Jeglič pa se zaradi slabega zdravstvenega stanja zagovarja sede. Kot je povedal njegov zagovornik France Goličic, obtoženec dva dni ni spal in ima zaradi vpliv* pomirjeval vrtoglavico. Tone Jeglič je bil v begunjskem Elanu v času, ko naj bi prekršil zakon, v.d. direktorja prodaje plastike in plovil Elana. Obtožen Jf. da je finskemu podjetju VK-Boats-OY, ki Je Elanu dolgovalo za 519.552 šilingov obresti, konec marca 1990 z dopisom zahteval M plačilo 150.000 šilingov, in to na svoj osebni račun pri Volksbank Rosenthal v Borovljan-Finančno transakcijo naj bi Jeglič prikril tako. da je finskemu podjetju na ime Elana izstavi' lažen račun, razliko od celotnega dolžnega zneska pa mu s posebno izjavo preprosto odpustil. Včeraj je sodni senat prisluhnil zagovoru obtoženca, za danes pa so povabljene pnce" • H. J. r v LC Z4KA3 SLABI tu**** Tako oo$Let>f* ■ KAKŠNE, NOVE, KRANJSKE OBČINE? VSAK DAN OB 10.20 PRVA ODDAJA JUTRI, V SREDO. 18. IVIAJA