Št. 89 (14.485) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600________
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD -Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190___________
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
SREDA, 31. MARCA 1993
ITALIJA / DAN MRZLIČNIH POSVETOVANJ NA KVIRINALU
Napetost v političnem vrhu Smo tik pred vladno krizo?
Marka na
meji
MILAN - Če je bil ponedeljek za liro temen dan, je bil včerajšnji še temnejši, saj vrednost italijanske devize pada premosorazmemo z razvojem politične in institucionalne krize, kar pomeni, da se ji na kratek rok ne obeta nie dobrega Na milanskem deviznem trgu se je marka včeraj ob 12. uri povzpela do »usodne« meje 1000 lir, vendar je po tej ceni menda ni nihče ku-Pil- V zameno je bila za določen cas menjana po nič bolj spodbudni ceni 999, 50 lire, nato se je za nekaj časa ustalila pri 997 lirah, medtem ko je Popoldne lira spet nekoliko zadihala, kar je ?narko ob 18. uri potisni-1° na ggo lir, dolar pa od k621, 11 na 1.602 liri. Nič bolje se italijanski devizi ni godilo v odnosu do dolarja, ki je včeraj glede na ponedeljek »prislužil« 10, 26 lir, medtem ko je kazalec MIES na milanski borzi Po sorazmerno stabilnem ponedeljku včeraj Padel za 2, 23 odstotka.
Kot vidimo, je lira korak za korakom sledila dopoldanskim pogovorom na Kvirinalu med Predsednikom republike in predsedniki vlade, senata in poslanske zbornice. Najvecji pritisk je lira doživela prav v Času Scalfarovega sestanka z
1000
Amatom in torej nevarnosti vladne krize, in to ne samo v odnosu do marke in dolarja, ampak do praktično vseh deviz evropskega monetarnega sistema, kot tudi do švicarskega franka in japonskega jena. Kot reCeno, se je popoldne, ko je bilo jasno, da Amato zaenkrat ostane na svojem mestu, njen položaj nekoliko popravil, nedvomno pa je svoje prispeval tudi predsednik osrednjega nemškega zavoda Bundesbank, Helmut Schle-singer, ki je v priložnostnem govoru v Budimpešti izključil možnost »Evrope dveh hitrosti«: utemeljitev, po kateri bi lahko Evropo razdelili na serijo A (z unijo med Francijo in Nemčijo) in serijo B - je izjavil - je nesprejemljiva, pa četudi bi bil ogrožen ves sistem monetarne unije. Bilateralna rešitev Francija-Nemčija nanireC ne bi zadostovala niti za golo rešitev te unije.
Nestabilnost in negotovost na italijanski politični sceni sta, kot reCeno, močno vplivali tudi na borzno tržišče, na katerem je bilo včeraj zelo malo izmenjav, ki naj bi po ocenah ne presegle skupno vrednost 150 milijard lir. Mali investitorji so v glavnem opazovali, medtem ko so institucionalni prodajali.
RIM - Dogodki prehitevajo politiko in ustvarjajo stalen občutek negotovosti in konfuzije na italijanski sceni. Tako tudi včeraj, ko je še proti večeru kazalo, da so se predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, premier Giuliano Amato, predsednika senata in poslanske zbornice Giovanni Spado-lini in Giorgio Napolitano ter predstavniki KD, PSI, PRI in DSL dogovorili za rešitev, ki bi omogočila miren potek referendumov in pripravo nove vlade za obdobje takoj po njih. Toda medtem ko so pletli scenarij, je bil finančni minister Franco Reviglio prisiljen k odstopu. Milanski sodniki so mu namreč naslovili jamstveno sporočilo in ga osumili posesti ukradenega blaga v zvezi s podkupninsko afero državne naftne družbe ENI. In tako se je spet postavilo vprašanje, kaj sedaj?
Film včerajšnjega političnega dne v Rimu je nabit z dogodki. "Predvajanje se je začelo ob 10.30, ko sta na Kvirinal stopila predsednika senata in poslanske zbornice Spa-dolini in Napolitano, s katerima je Oscar Luigi Scalfaro začel analizo stanja na italijanski politični sceni po rafalu jamstvenih obvestil, ki je dejansko obglavili vodstva nekaterih strank. Kmalu nato se je institucionalni trojici pridružil še predsednik vlade Amato, ki se je malo prej sestal z vodstvom lastne stranke. Giuliano Amato je pozval Scalfara, naj se zavzame za vlado s širšo politično osnovo, poudaril pripravljenost, da k temu prispeva in, ne da bi formal-
Vojmir Tavčar
no odstopil, dal na razpolago premierski mandat.
Razmišljanje je trajalo dobre tri ure, nakar je predsednik Scalfaro najprej naslovil državi sporočilo, s katerim je pomiril ljudi zaradi govoric o morebitnih neredih in zagotovil miren potek referendumov. In to je potrdil tudi Spadolini, ki je v pogovoru z novinarji dejal, da so vsi angažirani za mimo zagotovitev referenduma.
Nato pa se je predsednik republike odločil za "primerne poteze, h katerim ga je pozval Amato. Na Kvirinal je pozval tajnika DSL Achilleja Oc-chetta, nato pa še tajnika PRI Giorgia Bogija. Oc-
chetto je kot pogoj za vstop v večino postavil oblikovanje vlade, ki naj bo povsem nova, ki naj prekine vsako vez z starimi večinami in starim sistemom oblasti.« Vlada "mora biti povsem svobodna in neodvinsa od barantanja med strankami, v njej pa morajo biti sposobni ljudje, ki niso imeli stikov z dosedanjim načinom vladanja”. Nakazal je tudi identikit novega premiera, ki je kot fotografija sedanjega predsednika poslanske zbornice Napolita-na. DSL bo danes sklicala politično koordinacijo, po nepotrjenih namigih predstavnika reformistične skupine te stranke Ema-
nueleja Maccalusa pa naj bi se tajništvo včeraj že odločilo za vstop v večino.
Za novo in krepkejšo vlado se je zavzel tudi republikanec Bogi, ki je kot središčno točko programa nakazal dogovor o novem volilnem zakonu, ob tem pa bi bilo po njegovi oceni oportuno poskusiti dogovor z Ligo. Tudi zato je Bogi menil, da bi za nastop nove vlade morali počakati do izidov referenduma. Za čimprejšnjo zamenjavo pa se ogrevajo socialisti, medtem ko je tajnik KD Mino Martinaz-zoli dejal, da KD ne nasprotuje ugledni vladi in krepkejši večini.
To dogovarjanje je izz-
valo ostro rekacijo MSI na eni strani, SKP in Mreže na drugi, ki zahtevajo odstop Amatove vlade, razpust parlamenta in takojšnje predčasne volitve. Predsednika Scalfara je opozicija obtožila, da vodi prikrita posvetovanja. Zlasti SKP je poudarjala, da levica v tem trenutku ne sme v vlado.
Mimo protestov opozicije se je snoci nakazoval nek postopek, ki ga je podtajnik v predsedstvu vlade Fabio Fabbri primerjal konstruktivni nezaupnici.Toda medtem je bil minister Franco Reviglio prisiljen k odstopu.
Kaj sedaj? Za danes zveCer ni predvidenih novosti, se je snoči glasil odgovor iz parlamentarnih krogov.
Haider obtožuje Slovenijo, da imo ozemeljske apetite
CELOVEC - Predsednik avstrijske svobodnjaške stranke in nekdanji koroški deželni glavar Jorg Haider si je po najnovejših hudih porazih na avstrijskem političnem odru - zadnji hud udarec za populističnega politika je bil njegov neuspešen referendum proti tujcem - izbral nove nasprotnike.
Med njimi je od včeraj tudi Slovenija, samoumevno pa je, da se je hkrati obregnil tudi ob slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Sef svobodnjakov je svoj napad na Slovenijo strnil v trditev, »da so komunisti sicer odšli, da pa je ostal velikoslovenski apetit do Avstrije«.
Slovenski vladi je očital, da se še ni odpovedala ozemeljskim zahtevam. Kot dokaz za
to je Haider na tiskovni konferenci predložil Enciklopedijo Slovenije, v kateri naj bi bila (avstrijska) Koroška sestavni del »Velike Slovenije«. Predstavil je tudi neko knjigo, v kateri naj bi se Slovenci polastili celo grba mesta Beljaka.
Haider je na tiskovni konferenci zaradi domnevne ek-spanzionistične slovenske politike pozval avstrijskega zveznega kanclerja Vranit-zkega, naj »v pogajanjih z Ljubljano končno zagotovi, da bo Slovenija za vselej priznala obstoječo mejo med Avstrijo in Slovenijo«. Deželnemu glavarju Christofu Zer-nattu pa je Haider očital, da vodi »malomarno manjšinsko politiko«. (I. L.)
Obširneje na strani 11.
Jčrg Haider: Ukradli so grb (Teiefoto: A. P.)
Sarajevo / epilog sodnega procesa proti vojnim zločincem
ZDA / NAJPOMEMBNEJŠE FILMSKE NAGRADE
»Barcolana« morda vezana na vsedržavno loterijo TRST - Po dolgih letih zavzemanja bodo tudi Trst morda vključili med vsedržavne loterije. Finančni minister Reviglio je namreč v parlamentu vložil osnutek dekreta, s katerim določajo 13 loterij, ki bodo prihodnje leto v Italiji. V seznamu je tudi Trst z Jesenskim pokalom, bolj znanim kot »Barcolana«, torej najbolj množično regato v Evropi in eno večjih na svetu (na zadnji izvedbi so našteli okrog 1000 udeležencev). Organizatorji »Barcolane« so že pred časom zaprosili, da bi regato vezali z vsedržavno loterijo. Sedaj ima besedo parlament.	
M DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU	
Turello o odnosih s Slovenijo
Predsednik deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Turello je v svojem včerajšnjem poročilu v okviru komisije za odnose s tujino govoril o odnosih s Slovenijo in s Hrvaško ter poudaril, da danes ni umestno govoriti o spremembah meja, temveč, da je meje treba enostavno premostiti.
.....................stran 2..
V	nedeljo proslavitev
10-letnice Radia Opčine
V	nedeljo bo Radio Opčine, zamejska zamejska radijska postaja, proslavil iO-ietnico delovanje. Na slovesnosti v zgoniskem Športno-kulturnem centru bodo sodelovali izjemni slovenski športniki, glasbene skupine in humoristi.
.....................stran 2..
V	Trstu prvič uveljavili zakon o odpravi rasne diskriminacije
Dolga leta je bil zakon 654 iz leta 1975, s katerim je Italija osvojila newyorško konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, mrtva črka. Prvič so ga uveljavili decembra lani v Rimu, proti nekemu 19-letnemu »naciskinu«, sedaj pa so se ga prvič spomnili tudi v Trstu: trije desničarski skrajneži, ki so se po telefonu oglašali na radiu Opčine ter grozili in sramotili, se bodo konec maja na sodišču morali med drugim zagovarjati tudi pred obtožbo, da so kršili omenjeni zakon.
.....................stran 3..
Za posilstva in umore so sodniki izrekli smrtno kazen z ustrelitvijo
General Morillon bi vse vojne zločince iz BiH predal mednarodnemu sodišču
je dejal v zagovoru, je to po-Cel, ker so mu nadrejeni tako ukazali. S smrtno obsodbo se je strinjal in zaprosil le, da bi pred njeno uresničitvijo še lahko videl očeta in zaprosil za nekaj škatel cigaret. Sretko Damjanovič pa je ves Cas trdil, da so priznanje za podobne zločine iz njega zvlekli stražarji s palicami. Opazovalci soje-
nja ugotavljajo, da Damjanoviča bremeni predvsem He-rakovbo pričevanje, da pa trdnejših dokazov zoper njega za zdaj sodišCe ni uspelo pridobiti. Poleg He-raka in Damjanoviča so ujeli tudi Damjanovicevo ženo Nado Tomič in jo obsodili na tri leta zapora, ker je imela pri sebi ukradene predmete in ker je sodelovala z
obtožencema. Mednarodni opazovalci, ki zbirajo podatke o kršitvah človekovih pravic v BiH trdijo, da so za števile zločine krive vse tri v vojno vpletene strani, vendar so najveCjo težo kljub vsemu pripisali nečloveškim postopkom srbskega etničnega čiščenja, ki pomeni kršenje vseh civilizacijskih norm, celo v vojni.
Za storjene zločine je bila edina možna kazen - smrt (Teiefoto: AP)
Tudi oskarji letos varčujejo z bliščem
Zmaga filma Neoproščeno (Unforgiven)
HOLLYWOOD - Tudi na letošnji osrednji svečanosti ob podelitvi Oskarjev, ki je bila včeraj v zgodnjih jutranjih urah, so se zbrali vsi, ki v ameriški filmski industriji kaj pomenijo.
Letošnjo podelitev je sicer zaznamovalo manjše število zvezd med nominiranimi za nagrade kot sicer, zato pa jih je bilo toliko veC med občinstvom in na odru, ki so manj znanim kolegom izročale pozlačene kipce -oskarje.
Glavni med nagrajenci je bil Clint Eastvvood -sam je prejel nagrado za režijo filma Neoproščeno, le-ta pa je bil tudi najboljši izmed filmov. Za stransko vlogo v Neoproščeno je prejel nagrado še Gene Hackman.
Tri ure programa so ob zabavnih dovtipih komika Billyja Crystla hitro minile, na svojih TV-ekranih pa ga je spremljalo okoli milijarde ljudi v 97 državah.
Podelitvi smo posvetili 12. stran v celoti. (V. R.)
Emma Thompson - nagrada za glavno žensko vlogo (AP)
Danes stran o domačih kulturnih dogodkih
Na današnji strani kulturnih dogodkov objavljamo vrsto vesti iz domačega kulturnega življenja. Tako se jutri začne 8. Film Video Monitor, poročilo o občnem zboru društva Kraški dom ter o goriškem koncertu GM, kjer je glasbena sezona s Hčndlovim Mesijo dosegla svoj vrhunec.
......................stran 6...
Vrsta zanimivih prireditev v Gorici
Po velikem uspehu Handlovega oratorija Mesija, ki je v soboto požel odobravanje številnega občinstva, se Gorici od jutri dalje obetajo povsem drugačna kulturna doživetja. Jutri se bo namreč v kinodvorani Vittoria začel 8. Film Video Monitor, ki ga tudi tokrat prireja Kinoatelje.
Danes šest tekem za SP v ZDA '94
Danes bo na sporedu kar šest kvalifikacijskih tekem za svetovno nogometno prvenstvo v ZDA leta 1994. V središču pozornosti bo predvsem tekma v Ženevi med Švico in Portugalsko, ki nastopata v isti skupini kot Italija.
Zelo zanimivo pa bo tudi na ostalih igriščih, in še zlasti v Dublinu, kjer bosta igrali obe irski reprezentanci.
.........................stran 21.....
Sreda, 31. marca 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
—M-------
FJK / OSIMO
Turello: mejo presegali in ne spreminjati
TRST - Predsednik deželnega odbora FJK Vi-nicio Turello je vCeraj svetovalskima komisijama za splošne zadeve in za zunanje odnose poročal o pogovorih za prenovo mednarodnih sporazumov med Italijo, Slovenijo in Hrvaško in poudaril, da namerava Dežela pri tem vseskozi igrati aktivno in konstruktivno vlogo. Meje gre presegati, ne pa spreminjati - je dejal Turello -saj morajo postopno izgubiti vlogo pregrad med državami in torej omogočiti razvoj obmejnih gospodarstev in še zlasti skupno izrabo energetskih virov. Izjemo bi za Turella lahko predstavljala samo morska meja glede na potrebe tržaškega pristanišča - v katerega prihajajo velike ladje v stalni nevarno-
sti, da zaidejo v slovenske vode - to pa je po njegovem vsekakor stvar medsebojnega sporazuma.
Glede zapuščenega premoženja in možnosti, da bi ga lastniki znova pridobili, je predsednik deželne vlade govoril o primernosti posega rimskega zunanjega ministrstva, ki naj Slovence in Hrvate pozove, naj ne sprejemajo ukrepov, ki bi lahko kompromitirali pogajanja. V zvezi s preostalim dolgom za povračilo vrednosti zapuščenega premoženja (94 milijonov dolarjev) je Turello dejal, da ga je treba razdeliti med obe novi republiki, medtem ko je glede osimske mešane industrijske cone sodil, da bi jo kazalo nadomestiti z vrsto novih ekonomskih iniciativ.
Več petrolejskih ladij za Trst
TRST - Tržaški župan, listarski prvak Giulio Staffieri, vedno znova preseneča svoje občane. Tako je je vCeraj poslal tisku izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo, nad dejstvom, da bo v Trstu odslej pristajalo Se veC petrolejskih tankerjev, ki jih v Benetkah noCejo, ker jim onesnažujejo že itak ne preveč Cisto laguno.
Staffieri je verjetno edini župan na svetu, ki o zadnjih ekoloških katastrofah, ki so jih povzročili tankerji, ni slišal in ki se take možnosti očividno ne zaveda. Posledice v zaprtem zalivu kot je Tržaški bi bile res katastrofalne. Med drugim povečanje tankerskega prometa ne prinaša niti zvišanja zaposlitve. Cernu neki se torej Staffieri veseli?
RIM / MNOGO DELJENIH MNENJ O NJEGOVI VLOGI
Jamstveno obvestilo za Andreottija odmeva
O zadevi je včeraj razpravljalo vsedržavno vodstvo KD Parlamentarci DSL predstavili svojo pobudo zoper mafijo
Vojmir Tavčar
RIM - »Kalne vode me močno skrbijo. Prav v teh dneh sem se spomnil na grdo potegavščino, ki so jo ušpičili De Gasperiju z lažnimi pismi Guareschija. Nekdo se je tedaj zbal, da bi se po porazu leta 1953 dovolj okrepil, da bi se dve leti pozneje lahko kandidiral za Kvirinal.«
Giulio Andreotti je že začel razvijati svojo obrambno strategijo, svojim morebitnim sovražnikom pa povedal, da se ne bo vrnil na "dirkališče”, saj ima že 74 let. Tako je poudaril v intervjuju z de-mokrščanskim tednikom La Di-scussione, ki je posredoval agencijam tekst pogovora.
Iz intervjuja jasno izstopa obrambna strategija bivšega premiera, ki so ga palermski sodniki v soboto osumili sodelovanja z mafijo.
»Prebral sem obsežno gradivo palermskih sodnikov, kar mi je potrdilo, da je osrednja teza, naj bi pritiskal na kasacijske sodnike, da bi pomagal mafijskim obsojencem, absolutno lažna. Gre za refem, ki ga skesanci ponavljajo že dalj časa in ne vem, ah so ga res slišali od pajdašev, ali jim ga je kdo sugeriral. Trditev ni samo lažna, pač pa povsem v nasprotju z vso akcijo vlad, ki sem jih predsedoval in ki so bile usmerjene v boj proti mafiji.« In k temu je Andreotti dodal pikolovsko navedbo vseh protima-fijskih ukrepov, ki jih je sprejela njegova zadnja vlada vključno z odlokom, s katerim so spet zaprli vse mafijce v zapor. »Predsednik Cossiga je prebedel vso noč na Kvirinalu, da bi podpisal odlok, kljub temu, da je nekoliko dvomil
v njegovo ustavnost,« je poudaril premier.
Podobna je tudi obrambna strategija, ki jo osumljeni politik nakazuje v svoji tedenski rubirki v milanskem listu Europeo, v katerem tudi odločno brani pokojnega prijatelja Salva Limo, češ da ni nikoli nihče dokazal njegove vpletenosti v mafijo. Po oceni skesancev, na pričevanju katerih temelji del jamstvenega sporočila, pa je mafija pred lanskimi političnimi volitvami umorila Salva Limo, da bi naslovila jasno opozorilo prav Giuliu Andreottiju. Mafijski veljaki naj bi bili razširjeni, ker je bil tedaj že umaknjen sodnik Corrado Car-nevale in kasacijsko sodišče je, navzlic zagotovilom, ki naj bi jih Lima dal mafiji, potrdila stroge obsodbe nekaterim kolovodjem.
Medtem pa je predsedstvo senatnega odbora za odvzem parlamentarne imunitete včeraj sklenilo, da bo o primeru Giulia Andreottija začelo z razpravo prihodnji teden. Poročevalsko nalogo je prevzel predsednik odbora Giovanni Pellegrino (DSL), ki je pojasnil, da bo odbor delal kar najhitreje, vendar potrebuje nekaj dni, da lahko preuči gradivo.
O jamstvenih obvestilih Giuliu Andreottiju, Antoniu Gavi in drugim članom direkcije, je včeraj razpravljalo vodstvo KD. Ob koncu je bilo sprejeto stališče, s katerim krščanska demokracija "odločno zavrača sumničenje” in zahteva od sodstva "hitre in jasne procese”. V dokumentu je rečeno, da "počasno kapljanje janstvenih obvestil in poskus, da bi tolmačili kot obsodbo trditve skesancev mafije in kame-
re, uveljavljanje sumničenja kot pravilo legalnosti lahko povzročijo plaz, ki ne bo pregazil samo KD, pač pa tudi vse državne institucije, če ne bo vse to pravočasno zajezeno”. »Od sondikov zahtevamo resnico s hitrimi in jasnimi procesi. To zahtevamo, ker je to dolžnost sodnikov obenem pa tudi zato, da bi zajamčili delovanje demokratičnih ustanov.«
Manj prepričan in odločen v obrambi bivšega premiera pa je tednik Famiglia Cristiana, ki v uvodniku ugotavlja, da "kar se je še včeraj zdelo neverjetno poštenim ljudem in sicer možen splet politike in mafije, lahko postane verjetno.« Tednik poudarja, da "javno mnenje ne sme nikogar obsoditi, preden se ne izrečejo sodniki”, pripominja pa, da se "vsi vprašujemo, kako se je lahko zgodilo in marsikdo razmišlja: izgubljen je bil smisel vesti”. In zaključuje, da so novosti, še do pred kratkim neverjetne, sedaj pred očmi vseh. Medtem pa so parlamentarci DSL, ki so člani pro-timafijske komisije, včeraj predstavili svojo pobudo zoper mafijo. V bistvu bo pri DSL stalno odprta telefonska linija z avtomatsko tajnico, ki se je bodo ljudje lahko posluževali, da prijavijo nelegalne dogodke ali postavljajo vprašanja in na najhujše dogodke bodo parlamentarci opozarjali z valov radijske postaje Italia Radio, obenem pa bo objavljen tudi informativni bilten. Cilj teh pobud je, da bi vzpostavili komunikacijsko vez med poslanci, ki so neposredno angažirani v protimafijskem delovanju in ljudmi.
OBLETNICA / V NEDELJO SLAVJE V ZGONIKU
Radio Opčine, 10 let na zamejskem valu
Marjan Kemperle
ZGONIK - Radio Opčine, zamejska zasebna radijska oddaja, ki pljuska s svojimi radijskimi valovi tudi globoko v slovensko zaledje, bo v nedeljo, 4. aprila, slovesno proslavil svoj jubilej: 10-let-nico neprekinjenega oddajanja. V športno-kulturnem centru v Zgoniku bo priredila veličastno predstavo, na kateri ne bo manjkalo glasbe in humorja, pa tudi izjemnih slovenskih športnih osebnosti ne, kot je to že nekakšen običaj za radijsko postajo, ki je nastala iz velike ljubezni domačina Zorana Malalana - Zilce do vsega, kar diši po tranzistorjih, in se razvila na valu navdušenja njegovih mladih požrtvovalnih sodelavcev.
V jubilejni oddaji bo nastopila prava smetana slovenskega športa, zabavne glasbe in humorja. O tem nas najbolje prepriča že sam spored prireditve. Agro-pop in Big-Ben sta ansambla, ki sta s svojimi melodijami znana širom po slovenski zemlji. Ansambla Happy day v zamejstvu ni potrebno posebej predstavljati. Fantje (in dekle!) so si v letih od nastanka pa do danes omrežili toliko oboževalcev kot še noben slovenski ansambel tostran meje. Njihova popularnost je tolikšna, da se organizatorji poletnih praznikov prav »pulijo« zanje, saj dobro vedo, da imajo za
sabo pravcat regiment mladih in manj mladih.
H a p p y day je prav za letošnji jubilej Radia Opčine pripravil pesem v r e g g a e ritmu na besedilo Borisa Devetaka in glasbo Marjana Mlakarja, posvečeno zamejski zasebni radijski postaji z zelo originalnim naslovom: Radio Opčine, seveda...
A to še ni vse o glasbeni plati popoldneva. Samo za to priložnost se bo spet združil ansambel Prizma. Po dolgih letih bo skupina, zvesta svojemu imenu, spet »razlomila« svoje zvoke in jih poslala še zadnjič med poslušalstvo. Ansambel je pred več kot desetletjem »razsajal« po Obali, mehčal srca in buril čute, zato bo gotovo prijetno ponovno prisluhniti njegovemu tipičnemu soundu.
2e to je močan argument za udeležbo na slavnostni prireditvi Radia Opčine. Ge še to ne bi bilo dovolj, bosta morebitne obotavljavce gotovo prepričala naslednja dva »argumenta«: Jure Košir in Mateja Svet.
P o uspehih v slalomih na tekmah svetov-n e g a smučar-s k e g a pokala bo v neti e 1 j o prismu-čal v Zgonik številka ena slo-venske-
g a
moškega smučanja. Mladi slalomist, Križajev naslednik, ne bo sam. Spremljala ga bo bivša svetovna smučarska prvakinja, dolgoletna prva dama slovenskih belih aren, Mateja Svet, ki se je pred leti že udeležila nekaterih prireditev v zamejstvu, ob njej pa bo prisoten tudi predsednik Slovenskega olimpijskega komiteja Janez Kocjančič.
V taki elitni športni zasedbi bodo zamejsko športno zastavo nosili nič manj prestižni in zaslužni športniki: bivši svetovni kotalkarski prvak Samo Kokorovec, olimpijka Arianna Bogateč, »domači« (ker trenira v Zgoniku) namiznoteniški trener Matjaž Šercer in najbolj popularni zamejski košarkar Marko Ban.
Ob polifunkcional-nem Mefu (glasbeniku, pevcu, novinarju, založniku, komentatorju
in še kaj...) bo gost prireditve tudi Sašo Hribar, voditelj satirične oddaje Radio ga ga po Radiu Slovenija (vsak petek od 8. do 10. ure). Zgoniška prireditev bo pomenila tudi rentree kabaretističnega dua Sergeja Verča in Borisa Kobala. Hudomušneža bosta bojda povedala nekaj pikrih prav na račun Radia Opčine, obenem pa bosta s pokalom nagradila najboljšega primorskega vicarja. V nedeljo bo namreč na sporedu tudi finale humoristične prireditve »Povej ta zadnjo«, na katerem bodo sodelovali trije finalisti, ki jih bodo izbrali v teku oddaje Ranka Streklja Smeh in glasba. Celotno prireditev bodo povezovali štirje dolgoletni voditelji oddaj Radia Opčine: Alda Sosič, Igor Malalan, Sabina Citter in Rok Maver, ki se bodo pogovorili z vsakim gostom.
Ob tolikšni družabnosti in zabavi gre naposled omeniti tudi slavnostni trenutek: podelitev priznanj radijskim sodelavcem, tistim, ki polni navdušenja in dobre volje dejansko omogočajo pestro življenje radijske postaje.
Vse to bo na sporedu v nedeljo, 4. aprila letos, ob 18. uri s prostim vstopom v Sportno-kul-turnem centru v Zgoniku. Priložnost je res edinstvena in je ne gre zamuditi.
PORDENON / PODKUPNINE
Francesco De Carli je prost, Cimolaija pa šele zaslišujejo
Tolmeški podjetnik se je sam javil
PORDENON - Namestnik državnega tožilca Raffaele Tito je zaslišal včeraj podjetnika Luigija Cimolaia (40 let), ki so mu naslovili zaporni nalog pod obtožbo korupcije in se je po mesecu dni skrivanja predvčerajšnjim sam javil finančnim stražnikom. Več se ne ve, kaže pa, da je bilo zaslišanje v Tol-meču, kjer je bil Cimo-lai, kot znano, predsednik zveze industrijcev. Tudi njegov branilec Bruno Malattia ni hotel ničesar povedati o listinah, ki so jih zaplenili v obtoženčevi hiši v Gortini.
Pordenonski preiskovalna sodnica Monica Boni je medtem dovolila na prostost bivšemu parlamentarcu PSI oziroma
deželnemu tajniku stranke Francescu De Carliju, ki je bil v hišnem priporu. V afero o podkupninah ali kršenju zakona o financiranju strank sta vpletena še druga dva deželna predstavnika socialistične stranke, ki sta prejela zaradi tega jamstveno obvestilo. To sta nekdanji deželni tajnik PSI Gian-ni Bravo in Alessandro Colautti, ki je vršil dolžnosti tajnika še do nedavnega. Spričo tega si je deželno vodstvo stranke izbralo novega tajnika, ali bolje tajnico, saj so včeraj v Vidmu z večino glasov izvolili Roberto Bredo, članico vsedržavnega strankinega vodstva. Kaže pa, da si je Breda pridržala pravico, da sprejme ali ne.
_____KAMORA, POSLI IN POLITIKA_
Več kot sto aretacij v Neaplju
Mastni posli z odpadki in odlagališči
CM« >
m
i
„ ' ..v.« A *■ > .tfti	•• U
j trs*»•».	• mi*. <k> »».»r-.«v
s.
?

NEAPELJ - Sodniki neapeljskega antimafij-skega oddelka so včeraj izdali 116 nalogov za preventivni pripor, na osnovi katerih so sile javnega reda aretirale 49 oseb, medtem ko jih je 34 že v zaporu zaradi drugih prekrškov, 32 naslovnikov teh nalogov pa je izginilo neznano kam. Preiskava, ki se je začela na osnovi pričevanj nekaterih skesancev, med njimi kamorista Nunzia Perrelle, se deli v dve glavni smeri in je do sedaj že omogočila osvetlitev nekaterih primerov korupcije in umorov. Prva smer, poimenovana »Adelphi«, zadeva dejavnost skoraj vseh kamori-stičnih klanov v Neaplju in Caserti, medtem ko se druga nanaša na
upravljanje zakupov Krajevne zdravstvene enote št.40 in na sanitarna pooblastila za odlagališča odpadkov.
Med včerajšnjimi aretiranci sta tudi bivši neapeljski pokrajinski odbornik za okolje, liberalec Raffaele Perrone Ca-pano in univerzitetni docent in občinski svetovalec PRI Ermanno Pelella, medtem ko so v okviru iste preiskave izvedli tudi hišno preiskavo v Gel-lijevi vili »Wanda»pri Arezzu in v neapeljskem studiu brata bivšega ministra Antonia Gave, Ro-saria. Temu so karabinjerji zaplenili nekatere dokumente, ki dokazujejo njegovo vpletenost v posle med kamoro in podjetniki, medtem ko naj bi v Gellijevi vili do-
CASERTA / IZSILJEVANJE
Za rešetke tudi župan
CASERTA - Pod obtožbo izsiljevanja so karabinjerji včeraj v Caserti aretirali pet oseb, med njimi župana KD Giuseppa Gasparina, občinskega svetovalca iste stranke Giuseppa Čorba in docenta na univerzi v Neaplju Cesareja Olivo. Ostala dva aretirana sta podjetnika, ki sta podkupovala krajevne politike.
bili nove dokaze o njegovi vlogi posrednika pri pošiljanju odpadkov iz Toskane v Kampanijo, ki so ga upravljali kameri-sti. Liberalca Capana pa sodniki dolžijo nezakonitega izdajanja dovoljenj za »uvoz« odpadkov v Kampanijo in za uporabo tamkajšnjih odlagališč s strani avtoprevoznikov iz drugih dežel. Tem naj bi pokrajinski odbornik naložil plačilo podkupnin6 v znesku 25 tisoč lir n6 kilogram odpadnega materiala, kar mu je navrgl0 zajetno vsoto več sto milijonov lir. Se težje so obtožbe, ki bremenijo republikanskega občinskega svetovalca Pelello, ki je bil prej liberalec in ki naj bi bil svojčas skušal umoriti svojo bivšo strankarsko kolegico, deželno odbornico za delo Amelio Cortese Ar-dias, pa mu se je poskus ponesrečil, ker ni imel dovolj denarja za plačilo kilerjev.
Najuglednejši imeni v okviru nepaeljske preiskave pa sta vsekakor bivši tajnik PLI Altissimo in bivši liberalni minister za zdravstvo De Lorenz o, ki sta se včeraj v en glaS zgrozila in distancirala od sumov o njuni vpletenosti v neapeljski podkupninski škandal. Napetost v presotlnici italijanskega juga pa medtem nevarno raste, odpiraj0 se stare afere kot npr. PJJ' mer Cirillo, ki je zbudi kup sumov o stikih me politiko in kamoro za osvoboditev takratnega demokrščanskega občin skega odbornika. Se ved no pa so na dnevnem re, du tudi polemike v zvezi z jamstvenimi obvesti i za politike formata Gava. Cirino Pomicino Vit°> Meo (vsi KD) in Mastran tuono (PSI), za katere je kamoristični skesane0 Raffaele Galasso potr. _ vse obtožbe, ki jih je lZ rekel pred sodniki. Obla st, kar je je ostalo, se torej trese, ljudje pa ploskaj0 sodnikom in osumljen0 zmerjajo s tatovi.
LAHKA GLASBA / V ŠPORTNI PALAČI IN GLEDALIŠČU ROSSETTI
Tržaški konec tedna v znamenju lahke glasbe
Po vrsti bodo nastopili kantavtor Marco Mašini, Fabrizio De Andre in večno mladi Gianni Morandi
TRST - Konec tedna bo v drugače sušnem Trstu prava poplava lahke glasbe. Prvi bo na vrsti Marco Mašini, ki bo nastopil v petek v tržaški Športni palači. Sirš,e občinstvo ga je spoznalo leta 1990 na festivalu v Sanremu, ko je s pesmijo »Disperato«dosegel prvo mesto v kategoriji mladih. Leto kasneje si je priboril tretje mesto v kategoriji »big« za Ric-cardom Cocciantejem in Renatom Zerom s pesmijo »Perche lo fai«. Letos je izšel njegov tretji album »Tinnamo-rerai«, ki je že več časa
na prvih mestih lestvice najboljše prodanih LP plošč v Italiji.
V soboto bo na vrsti Fabrizio De Andre, in sicer v gledališču Rossetti. Gre za podaljšek uspešne turneje, ki je štartala 11. januarja iz Bologne. Nastop bo v bistvu potovanje skozi razsežni repertoar genovskega kan-tavtorja: od uspešnic »Bocca di rosa« in »La guerra di Piero« do »Crueza de ma« in »Le nuvole«. Prisluhnili bomo enemu najpomembnejših italijanskih kan-tavtorjev in sicer tistemu, ki se je prvi zavedal
pomena etnične glasbe in ki se je marsikdaj po-služil narečij v svojih pesmih. Na tržaškem koncertu bosta De Andreja med drugimi spremljala Mauro Pagani in Ellade Bandini.
In končno bo v nedeljo, tudi v gledališču Rossetti, pel večno mladi Gianni Morandi, čigar zadnja Lp plošča »Morandi Morandi«, doživlja velik uspeh. Novost plošče je v tem, da se je bivši »enfant-prodige« iz Monghidora poskusil tudi v avtorski vlogi in poskus mu je očitno uspel. (A.M.)
Eden najpomembnejših kantavtorjev Fabrizio De Andre
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sreda, 31. marca 1993
________RIM / KRIZA JE GLOBOKA ZAREZALA V STRANKE
Odhod Segnija iz stranke utegne za KD biti hud udarec
Palermska in neapeljska preiskava močno načeli ugled Krščanske demokracije - V tem trenutku gubi pozivcije tudi v južni Italiji
Vojmir Tavčar
RIM - Ali se je ob hiranju sistema Italije zlomil njen glavni nosilni steber, krščanska demokracija? Ali je ob ruševinah prve republike popustila stranka, bi jo je v dobrem in v slabem utelešala, saj je bila vsa povojna leta glavna politična os tudi v obdobjih (sicer redkih), ko ji politična Šibkost ni dovoljevala, da bi izrazila predsednika vlade?
To je vprašanje, ki si ga zastavljajo malone vsi dan potem, ko se je referendumski lider Mario Segni odločil za samostojno pot in zapustil stranko, v kateri je začel svojo politično življenje in v kateri je njegov oCe Antonio bil na vseh stopnicah politične kariere, vključno z najvišjo -Kvirinalom. Sardinski Poslanec, ki je bil že dolgo Časa v sporu z vodstvom lastne stranke ' Prej z Arnaldom Forla-nijem nato pa tudi z Minem Martinazzolijem, k° je postalo jasno, da senatorju iz Brescie ne °° uspelo hitro in jasno prenoviti stranke - je že 9°lgo časa razmišljal o rzstopu. Pred enim me-®?cem je napisal tajniku . pismo, s katerim ga )e Povabil, naj bi skupaj Ustanovila novo stranko,
ki bi resnično temeljila na krščanskem navdihu in na nujni ljudskosti. Zaradi tega je bil izstop pričakovan, toda vsi so menili, da se bo za korak odločil šele po referendumih. Dejstvo, da je odšel in zaloputnil vrata prav v Času, ko je ves zgodovinski vrh KD izpostavljen udarcem sodstva in da je to navedel kot dodatni razlog svojega odhoda, je za krščansko demokracijo zelo hud udarec.
Kot vselej v svoji povojni zgodovini je tudi tokrat krščanska demokracija upala, da ji bo uspelo premostiti krizo, morda opraskana in polna podplutb, vendar brez hudih ran. In dokler je okoli hiše zavijal samo vihar podkupninske afere, ji je načrt še uspeval. Pri tem ji je bila v pomoč njena značilna struktura z močno razpršenostjo oblasti in z delitvijo na struje in strujice, velikokrat v bitki med sabo, a vselej enotne, ko je bilo treba ohraniti stranko in uveljaviti njeno volilno moc. Res je, da so nekatere vidne osebnosti »zadela»jam-stvena obvestila milanskih sodnikov, da je tu pa tam odpadla opeka ali popustil tečaj, toda
temeljna struktura hiše je ostala trdna. Z jamstvenimi obvestili bivšemu predsedniku Giuliu Andreottiju in vrhu strankinega neapeljskega vodstva, v katerih ni samo sum »kraje« pač pa veliko hujša hipoteza zbliževanja z organiziranim kriminalom, pa se ni krušil s pročelja več samo omet, pač pa je začela pokati tudi nosilna stena.
Zakaj? Javnomnenjske raziskave so doslej v grobem nakazovale, da bi ob morebitnih volitvah na Severu zmagala
Severna liga, v Srednji Italiji bi prevladala levica, na Jugu pa bi s pomočjo svojih veljakov ohranila glavno vlogo Krščanska demokracija. In s tem (tudi zaradi uveljavitve v ostalih dveh delih Škornja) tudi vlogo nosilnega stebra sistema. Palermska in neapeljska jamstvena obvestila so postavila v dvom to shemo. Se-gnijev odhod pa jo lahko popolnoma poruši. V zavesti javnosti je bil Mario Segni skupno z Mi-nom Martinazzolijem odraz ljudske KD, njene-
ga krščanskega navdiha in njenih »čistih rok«, predvsem pa je človek, ki s svojim »ljudskim gibanjem za reformo« uživa ob referendumski kampanji ugled in podporo. S Segnijem, zagotavlja republikanski senator Gerolamo Peli-cano, KD »dokončno zgublja svojo pozicijo osi političnega sistema, dobila je tekmeca na sredini političnega loka in najbrž ji ne bo v veliko pomoč apel k enotnosti katolikov«.
In to v bistvu očita Segniju tudi vatikanski Osservatore Romano, ki je novico o njegovem izstopu objavil na kratko na zadnji strani in z značilnim naslovom, ki povzema oceno člana tajništva Castagnettija, češ da odhod v trenutku, ko je KD izpostavljena napadu, ni »pogumno dejanje«.
Sploh je vrh KD enoten v ocenjevanju, da je bila »Segnijeva poteza huda napaka«, levo krilo referendumskega gibanja pa je drugačnega mnenja. »To je signal jasnosti v zelo konfuz-ni situaciji,« je dejal predsednik poslancev DSL Massimo D’Alema, »in bo pozitivno dejstvo, če bodo sedaj Segni in njegovi prijatelji povedali, kaj nameravajo narediti in kako ocenjujejo vlado«.
PATRONAT INAC SVETUJE
Kako je s predčasno upokojitvijo
Piše Boris Simoneta
Vpr.: »Sem obrtnik in upravLjam manjše mizarsko podjetje, ki mi zagotavlja precej nizke dohodke. Davčno breme pa postaja nevzdržno, saj moram zaradi minimum taxa in dohodkovnika plačevati višje davke, pa tudi prispevke INPS na višji osnovi kot je realni dohodek. V takih razmerah ne vidim nobenega izhoda, razen tega, da bi se čimprej upokojil. Star sem 55 let in novembra lani sem imel 34 let skupne obrtniške in delavske dobe. Da bi se lahko pravočasno organiziral, bi rad zvedel, kdaj bom imel pravico do pokojnine«. V.S.
Pokojninska prenova je v prvi vrsti okrnila možnost predčasne starostne upokojitve (»anzianita«), ki je zamrznjena od 19. septembra 1992 vse do konca letošnjega leta. Ta omejitev izjemoma ne velja za: slepce; rudarje z vsaj 15-letnim podzemnim delom; pomorščake z najmanj 10-let-nim stažem na krovu; zavarovance pri posebnih seznamih INPS; delavce part-time; delavce, ki so pred 19.9.1992 prekinili odvisno delovno razmerje, napovedali odpoved službe (»preavviso«) ali predstavili zadevno prošnjo; zavarovance s 40-letno pokojninsko dobo; uslužbence pri podjetjih v krizi
oziroma uvrščene v dopolnilno blagajno ali status mobilnosti; letalsko osebje; italijanske državljane, ki so zaposleni v tujini.
Od leta 1994 dalje ni več mogoče uveljaviti kadarkoli predčasne upokojitve, temveč je vnaprej določen mesec. Januarja 1994 se bo lahko upokojil le zavarovanec, ki je 31. decembra 1992 že imel 35 let akreditiranih prispevkov. Vsi ostali pa so uvrščeni v dve kategoriji; 1) maja meseca se predčasno lahko upokojijo ženske, ki so dopolnile 52 let oziroma vsaj -57-letni moški; 2) meseca novembra bodo prišli v poštev ostali zavarovanci, ki ne izpolnjujejo pod 1) navedenih starostnih pogojev.
Čeprav so grozili z zaostritvijo zavarovalnih pogojev, zadostuje še vedno 35 let za predčasno upokojitev. Novost pa je v tem, da bodo morali tudi samostojni delavci (doslej je to veljalo le za odvisne delavce) prekiniti dejavnost in se zbrisati iz strokovnega seznama.
Naš bralec bo potemtakem lahko komaj novembra 1994 uveljavil pravico do predčasne starostne pokojnine, vendar le pod pogojem, da se bo pred tem zbrisal iz obrtniškega sez-
NOVICE
Posl. VViller Bordon zapušča DSL
RIM - Poslanec Demokratične stranke levice in eden od voditeljev Demokratske alianse bo jutri zapustil parlamentarno skupino DSL v zbornici in se priključil mešani skupini. Odločitev je sporočil sam poslanec v pogovoru s parlamentarnimi novinarji, katerim je tudi zaupal, da je njegova odločitev dozorela že pred Časom in da torej ni v nobeni zvezi z izstopom Maria Segnia iz KD. Prepričan sem - je dodal Bordon - da je treba ustanoviti nov politični subjekt, ki bo presegel stare oblike predstavništva in še zlasti sedanje stranke.
Pozitivni prvi podatki o lanskem poslovanju zavarovalnice Lloyd Adriatica
TRST - Kljub posebno težkim tržnim in poslovnim razmeram, so pri tržaški zavarovalnici Lloyd Adriatico zadovoljni s prvimi podatki o lanski bilanci. Cisti presežek sicer še ni znan, upravni svet družbe pa je oznanil, da se je lansko poslovanje na področju bolezenskega zavarovanja zvišalo za 33%, zavarovanja proti nesrečam za 15%, proti požarom za 18%, proti kraji za 17% in avtomobilsko zavarovanje za 24%. Za 18% pa so se povišale investicije v delnice in obveznice.
Obvezno cepljenje domačih živali
TRST - Tržaška občinska uprava obvešča, da je tudi za tekoCe leto obvezno preventivno cepljenje domačih živali proti steklini, ki zadeva pse, govedo, ovce, koze in konje. Pse bodo brezplačno cepili veterinarji tržaške Krajevne zdravstvene enote St.l po naslednjem urniku: od 1. aprila do 31. julija na veterinarskem oddelku KZE vsak dan od ponedeljka do vključno petka med 10. in 12.30; od 1. junija do 31. julija pa tudi v prostorih bivSe klavnice Romana Emilija, Prosek 132 (nasproti prodajelne pohištva Elio), in sicer vsak petek od 10. do 12. ure.
Lastniki bodo morali psom obvezno nadeti nagobčnik, mlade živali, ki v predpisanem obdobju še niso mogle biti cepljene, pa bo treba cepiti takoj, ko bodo dosegle tri mesece starosti in vsekakor pred 30. septembrom. Cepljenje je obvezno tudi za pse, ki prihajajo z ostalih območij Italije: Ce še niso bili cepljeni, bodo njihovi lastniki morali za to poskrbeti na lastne stroške.
ZNANJE / POMEMBNA POBUDA
SODIŠČE / ZARADI GROŽENJ IN ŽALITEV PO RADIU OPČINE
Prvi rastlinski atlas v FJK
V Trstu bodo trem desničarjem prvič sodili na podlagi zakona proti rasni diskriminaciji
Mladeniče so leta 1987 izsledili na Drevoredu 20. septembra - Proces bo 31. maja letos
TRST - Na Pomorski postaji so predstavili rabinski atlas naše deže-e' Predstavil ga je profe-°r Poldini, ki poučuje estlinsko ekologijo na ržaski Univerzi, ki je v ;°j*n posegu poudaril, b le tudi v Furlaniji Ju-
ram ^Tejini marsikatera asthnska zvrst v nevar-osti. Se več, od zadnje-° Popisa je zmanjkalo s eznama skoraj 400 rabinskih vrst.
Atlas je sad večletne-°t n.aCrtovania in pred-vo c ia cei°vito zbirko
VSen rastlinskih vrst, ki ■ ste,° v nasi deželi. K tWnbitvi Ie prispevala ®želna uprava in Predvsem tržaška uni-st Za- Gre za prvo tovr-Tl],.° Pobudo v Furlaniji Jub)ski krajini in drugo
dranbm0Ciu Alpe v,., ’ ,sal so prvo tako
ti1c£luresnlcili v
KRIZA ZDRAVSTVA
Zapirajo farmacevtsko tovarno Frar v Špetru
SPETER - Vodstvo tovarne Frar v špetrski industrijski coni je od ponedeljka dalje vpisalo 16 od 33 uslužbencev v dopolnilno blagajno. To je storilo zaradi krize, ki je doletela farmacevtsko podjetje Fidia iz Abana Terme, v katero je vključena tudi špetrska tovarna.
Vodstvo Frara ugotavlja, da je bila takšna odločitev nujna, saj so se skoraj vsa farmacevtska podjetja v Italiji znašla v težavah zaradi novih zakonskih zdravstvenih predpisov, ki omejujejo prodajo zdravil. Špetrska tovarna redi poskusne
kunce v zdravstvene namene in je bila doslej večkrat tarCa napadov naravovarstvenikov, ki so osporavali takšnemu ravnanju z živalmi. V Fraru redijo kakih 40 tisoč podgan in miši, ki jih upora: bljajo v laboratorijih tovarne Fidia. Po vesteh sindikalnih predstavnikov delavcev in uradnikov ni kakšnih posebnih izgledov, da bi se položaj v tovarni izboljšal. Nekateri celo trdijo, da je pričakovati določeno zaostritev in da obstaja možnost vpisa vseh zaposlenih v dopolnilno blagajno.(R.P.)
Danijel Bizjak
»Telefoniral sem mami«, je vztrajal Fabio Parovel, podtajnik skrajno desničarske organizacije Fronte della Gioventu. Številka, ki jo je zavrtel v javni govorilnici na Drevoredu 20. septembra, je bila 212658. Policaji mu niso verjeli: svoje mame res ni mogel iskati na sedežu radia Opčine, ki odgovarja na omenjeno številko in ki so ga zasipali z anonimnimi klici, grožnjami in žalitvami. In tako so 27-letnega Fabia Parovela, 26-let-nega Piera Tononija ter 28-letnega Marca Coas-sina, oba simpatizerja »Fronte«, odpeljali na kvesturo, kjer so jih zaslišali, a namestnik državnega pravdnika Roberto Staffa jih je zatem obtožil cele vrste prekrškov.
Velika novost pa je v tem: prvič v našem mestu bodo osumljenci morali odgovarjati tudi na podlagi zakona št. 654 z dne 13. oktobra 1975, s katerim je Italija osvojila mednarodno konvencijo, ki je bila sprejeta 7. marca 1966 in ki govori o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Člen 3 zakona iz leta 1975 predvideva od enega do štirih let ječe za tiste, ki na katerikoli način širijo ideje o superiornosti neke rase ali o rasni mržnji ter za tiste, ki ščuvajo k diskriminaciji, k nasilnim dejanjem ali sami povzročajo nasilje nad osebami, ki pripadajo neki narodnostni, etnični ali rasni skupini. Zakon nadalje prepoveduje vsakršno organizacijo
ali združenje, ki si je kot cilj zadalo š čuvanj e k rasnemu sovraštvu ali diskriminaciji. Za elane takih organizacij ali tiste, ki jim pomagajo, zakon prevideva od enega do pet let jeCe, kazni pa so poostrene za vodje ali pobudnike takih organizacij in združenj. V telefonskih klicih na radio OpCine res ni manjkalo rasne mržnje: »...ammazza, ammazza la slava raz-za«, »massacrarve tut-ti«, »p rima o d op o, guardate, costruiremo una risiera solo per voi«, »viva il Duce...« (ubijaj, ubijaj slovansko raso; vse vas je treba poklati; prej ali pozneje bomo samo za vas postavili rižarno), itd., vse pa zabeljeno s psovkami in žalitvami.
Teklo je leto 1987 in kljub vsej počasnosti italijanskega sodstva se je primer le znašel na dnevnem redu tržaškega sodišCa, kjer bo 31. maja proces.
»Dejstvo, da je tržaški javni tožilec prvič izvajal zakon št. 654 iz leta 1975, ki strogo kaznuje vsakogar, ki širi ideje o večvrednosti lastnega naroda in s tem zaničuje druge narode, je izredno pomembno«, je povedal odv. Bogdan Berdon, ki je dogajanje prijavil policiji. Ta se je zatem odločila za telefonsko prisluškovanje, ki je obrodilo sadove. »Doslej je namreč tržaško sodstvo označevalo razpihovanje narodnostne mržnje kot navadno žalitev ali pa kot "poškodovanje ometa", kolikor nekdo piše
žalitve proti Slovencem po zidovih. Dovolj je, da se spomnimo zloglasne brošure iz leta 1987, ki je, pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine, hudo razpihovala protislovensko sovraštvo. Prijavo proti tej brošuri je podpisalo veC kot 1200 državljanov, a vseeno je obtičala nekje v sodnih predalih.«
»Da je končno prišlo do izvajanja tega zakona,« je še pristavil Berdon, »je izrednega pomena za vso slovensko narodnostno skupnost (in tudi za druge verske ali narodnostne skupnosti), ker predstavlja novost, vsaj na sodni ravni. Ta novost je se posebej pomembna, vsaj za Trst: še pred kratkim je namreč sam župan Staffieri izjavljal po tisku, da je zanj normalno nazivati Slovence z besedo »s’sciavi“. KonCno menim, da je ta sodni ukrep izredno pomemben kot opozorilo nasprotnikom našega naroda, ki se večkrat radi pregrešijo z raznimi psovkami proti Slovencem. Na te ljudi utegne ta sodni ukrep vplivati "vzgojno".«
Zadeva se je začela razpletati 17. aprila 1987, ko je odv. Berdon prijavil žaljive in grozilne telefonske klice na radio OpCine, kar je zatem potrdil tudi tedanji občinski svetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel (»smo tisti, ki mažejo spomenike, dajte nam Parove-
lovo telefonsko številko, prišli bomo ter zažgali vas in radio OpCine, pretepli in ubili bomo Berdona in Parovela«, so grozili neznanci). Policija je telefonskim klicem najprej prisluškovala 13. maja in zatem 20. maja 1987. Istočasno se je nekaj policajev razmestilo ob telefonskih kabinah na Drevoredu 20. septembra. Tam so ustavili omenjeno trojico (osebno so videli, kako je Parovel vrtel številko radia OpCine), istočasno pa so registrirali vse klice na slovensko radijsko oddajo: teh klicev je bilo devet. Ko so trojico odpeljali na kvesturo na zaslišanje, klicev ni bilo več. Mesec dni kasneje jih je zaslišal namestnik džavnega pravdnika Roberto Staffa, vsi trije pa so proglašali svojo nedolžnost (Tononiju so med drugim zaplenili 96 moCnih petard, ki jih je skrival pod jopičem).
Ko so Berdonu sporočili, da so za motenje oddaje osumili Fabia Parovela, Marca Coassi-na in Pietra Tononija, je proti njim vložil prijavo, v kateri je še pojasnil, da so neznanci oddajo motili še 27. maja, nakar je bilo klicev vse manj, dokler niso skoraj povsem prenehali.
O tedanjem vzdušju zgovorno priCa tudi početje »običajnih neznancev« pred Berdono-vo pisarno, kjer so se izživljali s sramotilnimi napisi in grožnjami. Ob
tisti priložnosti so preiskovalci zabeležili tudi izjavo geologa Livia Sira, ki je na reviji »Alp« obrazložil, zakaj se je skupina elanov CAI (italijanskega alpinističnega klua) zavzela, da bi tržaška sekcija CAI umaknila svoj pristop k »Odboru za obrambo italijanstva Trsta«: Sira so zatem po telefonu žalili in mu grozili. Ko je poslušal radio Opčine, se mu je zazdelo, da gre za glas iste osebe.
Policija je potrdila, da zna opravljati svoje delo. Skoda le, da do sodne obravnave prihaja z večletno zamudo (medtem se je eden od omenjene trojice poročil z neko Slovenko, njun otrok pa obiskuje slovenski vr-
tec). Potrebna je le volja. Te volje pa je žal marsikdaj manjkalo, a ne toliko pri silah javnega reda in sodnikih, temveC pri političnih silah, ki so jim skrajneži služili za umetno ustvarjanje in vzdrževanje napetosti in za namišljeno nasprotovanje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom ter tudi s sosednjo republiko. To, kar politični krogi z Listo za Trst ter županom Staffierijem in poslancem Camberjem na Čelu z nezmanjšano ihto počnejo še danes. Nekatere tako imenovane demokratične sile pa so dale rep med noge, čakajo in opazujejo... kako se v Trstu, zlasti v njegovem gospodarstvu, vse ruši.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT ,
Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
NOVICE
Za širšo demokracijo na službenih mestih
Nekatere stanovske organizacije iz sklopa sindikata CGIL so ob zaslombi Demokratične stranke levice, Stranke komunistične prenove, Mreže in Zelenih z golobico predstavile včeraj predlog o sklicu referenduma za delno odpravo tistega člena v statutu delavcev, ki ureja mehanizem o sestavljanju sindikalnih predstavništev v podjetjih. Z ljudskim glasovanjem naj bi dejansko omogočili uslužbencem širše predstavništvo na delovnih mestih, tako da bi imeli tudi veC besede pri odločitvah delodajalcev. Podpise k peticiji za sklic referenduma bodo zaceli zbirati med pojutrišnjo vsedržavno štiriurno splošno stavko.
Obiski astronomskega opazovališča pri Bazovici
V	okviru »Tedna znanstvene kulture«, ki bo na pobudo ministrstva za univerze in znanstveno-tehnološke raziskave od 19. do 24. aprila, bo Astronomski observatorij v Trstu priredil vrsto vodenih obiskov v opazovališCu pri Bazovici. Ti bodo v sredo, 21. 4. (ponoči), v Četrtek, 22. 4., (podnevi) in v petek, 23. 4., (podnevi in ponoči). Takšnega obiska se lahko udeleži vsakdo, vendar po predhodni prijavi pri tajništvu observatorija, kamor lahko telefonira od 1. aprila dalje vsak dan med 11. in 13. uro, sicer na številko 3199241. Ob razlagi in pomoti zvezdoslovcev bodo lahko interesenti podnevi opazovali sonce, ponori pa druga najzanimivejša vesoljska telesa.
Prispevki Pokrajine za otroške kolonije
Pokrajinska uprava opozarja, da bo zapadel 15. aprila rok, do katerega lahko občine, ustanove in razna združenja, ki skrbijo za nameščanje otrok in doraščajoCe mladine brez pravega varstva v obmorske ali hribovske kolonije oziroma v vzgojne zavode, zaprosijo za ustrezni finančni prispevek. Te prispevke predvideva deželni zakon 23 od 29. oktobra 1965. V vhodnih vežah obeh sedežev Pokrajine (Trg V. Veneto 4 in Ul. S. Anastasio 3) je razobešena pojasnilna okrožnica, sicer pa se lahko interesenti obrnejo za podrobnejše informacije na Službo za programiranje in družbenovarst-vene dejavnosti v okviru II. administrativnega oddelka Pokrajine, Ul. S. Anastasio 3, III. nadstropje, od 10. do 13. ure vsak delavnik, oziroma zavrtijo telefonsko številko 3798544 ali 3798465.
Predstavitev knjige Mitteleurap
V	društveni gostilni na Kontovelu bodo danes ob 18.30 predstavili knjigo krajših satiričnih pripovedi z naslovom Mitteleurap. Na predstavitvi bo prisotna avtorica Franca Crismani, ki to knjigo podpisuje pod psevdonimom C. Magrit.
KRIZA / PRED SPLOŠNO STAVKO
V težavah tudi RAS in Generali
Drago Gašperlin
V zadnjih letih so nekateri tržaški politični in podjetniški krogi (zlasti zavarovalnica Generali) predlagali načrt za razmah krajevnega gospodarstva, ki bi slonel na središčni vlogi tega območja v okviru trgovske in finančne izmenjave z vzhodnoevropskim zaledjem. Za finančne ustanove, banke in zavarovalne družbe bi to pomenilo priliv svežega kisika, s katerim bi postopoma odpravili brezposelnost. S časom pa je optimizem splahnel, posebno spričo govoric, da ne bo Evropska skupnost vzela v pretres 3. člena zakona za razvoj obmejnih območij; ta predvideva uresničitev off shora, ki bi skupaj s Centrom za pristaniške, carinske in zavaroval-ske storitve v sklopu Polisa predstavljal pomemben korak naprej. Ne samo, medtem je izbruhnila afera okoli Tržaškega Lloyda, nameravajo pa tudi močno okrniti prestižno Direkcijo za poslovanje s tujino (Management Information System) zavarovalnice RAS in zapreti agencijo družbe Generali na Trgu Unita.
Vse to, združeno s krizo, ki pesti industrijo
na Tržaškem in z njo še dobaviteljske tvrdke, seveda zaskrblja sindikaliste. Ko bi dokončno obveljal sklep ES, da se off shore ne izpelje, bi bile tega krive po zatrdilu sindikata FISAC/CGIL zlasti osrednja in deželna vlada ter krajevne ustanove, »ker so prešibko podprle zakon, ki ga je odobril rimski parlament ravno s tem namenom, kot so pravili tedaj, da obide ugovore Evropske skupnosti«. Toda krivdo gre iskati, pribijajo sindikalisti, tudi v samem Trstu, med samimi predlagatelji off shora.
Podobno velja za RAS. Okrnitev njenih poslov gre pripisati krizi, ki je zajela matično družbo, nemško Al-lianz, in obrobnemu položaju Trsta, vendar opozarja sindikat tudi na gotove politične odgovornosti oziroma na nesposobnost, da bi vlogo mesta podrobno in učinkovito opredelili, in očita podjetništvu, da ni bilo zmožno prevzeti prave mednarodnoraz-vojne strategije.
Tudi vse to bo treba položiti na tehtnico med protestnim shodom na Borznem trgu v okviru petkove splošne stavke.
RAZPRAVE / POBUDA DSL
Narodna identiteta in nacionalizem; snov v razmislek
Stranko prireja v ponedeljek,
5. t. m., celodnevni posvet
HSDGZ / OBČNI ZBOR ZUNANJETRGOVINSKE SEKČufh
Nacionalizem ni pojav, ki ga gre pripisati preteklosti ali pa manj razvitim območjem; Ce je nacionalizem v preteklosti moCno zaznamoval naše kraje, igra še danes pomembno vlogo pri zasnovi držav in pri označitvi meja; istočasno zadeva odnose, ki se pletejo med različnimi državami in kulturami; in konCno prihaja do izraza tudi pri "identifikaciji" vsakega posameznika s svojim zgodovinsko-kul-turnim backgroundom. Razmislek o vsem tem in še o drugih današnjih vidikih pojava, ki ga lahko povzamemo kot nacionalizem, je navedel vsedržavno vodstvo Demokratične stranke levice, da je v tesnem sodelovanju s tržaško federacijo in deželnimi predstavniki stranke pripravila posvet na temo "Nacionalna identiteta in nacionalizem v Evropi". O različnih vidikih zastavljene teme bodo govorili številni strokovnjaki in elani DSL, saj so najavljeni posegi zgodovinarja Massima Salvadorija, senatorja Darka Bratine, Članice Istrske demokratične Diete Loredane Bo-gliun Bedeljuh, evropar-lamentarca Cesareja De Piccolija, direktorja Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo pri Unidu Artura Falaschija, odgo-
vornega za mednarodna vprašanja pri vsedržavnem vodstvu stranke Piera Fassina, deželne svetovalke Perle Luša, zgodovinarja Giorgia Ne-grellija, glasbenika Fabia Niederja, sociologa Paola Sagattija, direktorja Sklada Gramsci Giuseppeja Vacce in zgodovinarja Gianpaola Valdevita. Razpravo, ki bo v ponedeljek, 5. aprila na Pomorski postaji, bo uvedel Stelio Spadaro, elan deželnega tajništva DSL.
Med razlogi, da bo strokovni posvet v Trstu, pa je tudi velika zaznamovanost mesta z nacionalističnimi nestrpnostmi. Kot ugotavljajo prireditelji, je prav na našem območju prihajalo večkrat do povsem krivih interpretacij konceptov narodne identitete in nacionalizma. Gre namreč za pojma, ki pripadata različnima kulturama in se tudi vežeta na povsem drugačne razvojne perspektive. In prav o razlikah med njima so italijanske in evropske napredne sile premalo razmišljale. Sicer je do "mešanja pojmov" prihajalo v celotnem srednjeevropskem prostoru, kjer prihajajo do izraza stari in novi nacionalizmi, ki globoko režejo v vsakodnevno življenje ljudi. Zato je po oceni DSL razmislek o vseh teh pojavih nujen.
PSI / OKROGLA MIZA
Osimo 7593: Kaj pa slovenska manjšina?
Posegi Jevnikarja, Pahorja in Močnika
Helena Jovanovič
Slovenska manjšina v Italiji se v tem trenutku nahaja v izredno nevarnem a tudi zanimivem trenutku. Tudi od nas je odvisno, Ce ga bomo znali obrniti sebi v prid, je bilo med drugim poudarjeno na okrogli mizi, ki jo je v ponedeljek v Peterlinovi dvorani priredilo Društvo slovenskih izobražencev. Sodelovali so deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar ter dr. Peter Močnik in prof. Samo Pahor, ki sta pritiske na našo manjšino in matično državo analizirala s pravnega in zgodovinskega vidika.
Jevnikar je v svojem posegu predvsem poudaril, da zapleti, do katerih prihaja v trenutku, ko se obnavljajo osimski sporazumi, lahko privedejo tudi do Česa hujšega, Ce stvari od vsega začetka ne bodo jasno in odločno zastavljene. Predvsem v zadnjem Času smo priča kontradiktornim signalom v odnosu do naše narodnostne skupnosti in tudi do Republike Slovenije, tako da v tem trenutku niti ni jasno, kateri so resnični cilji diplomacije. Slišijo se glasovi o spreminjanju meja in grožnje zaradi imovine beguncev, istočasno pa tudi spravljive izjave. Ta trenutek pa je kočljiv, je opozoril Jevnikar, tudi zato, ker je Italija v hudi moralni, institucionalni in ekonomski
Z okrogle mize v Peterlinovi dvorani (foto Kroma)
krizi. Kot nas učijo zgodovinske izkušnje, pa so v takšnih obdobjih potrebni »grešni kozli«. Deželni tajnik SSk je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je slovenska vlada pokazala veliko občutljivost za vprašanje slovenske manjšine v Italiji in je tudi osvojila zahtevo SSK po recipročnosti. Kot kaže, bo za dosego pravic potrebna internacionalizacija našega vprašanja, vendar bomo lahko kaj dosegli le, Ce bomo nastopali enotno.
Nato je spregovoril Peter MoCnik, ki je med drugim poudaril, da nimajo zahteve italijanskih nacionalistov po vrnitvi imovine istrskim beguncem in celo
spreminjanju meja nobene pravne podlage. Italija je po mednarodnem pravu dolžna spoštovati dogovore, ki jih je sama podpisala. Igranje s takšnimi lažmi in šCuvanje k sovraštvu pa postane lahko na mednarodni ravni zelo nevarno. Prof. Samo Pahor je ob koncu opisal zgodovinska dogajanja od leta 1918, ko je začela Italija po razpadu Av-stroogrske brez upoštevanja mednarodnih pogodb prodirati na tuja ozemlja, do konca druge svetovne vojne, ki so dejansko zarisala mejno Črto med Italijo in takratno Jugoslavijo in leta 1975 privedla do podpisa Osimskih sporazumov.
KULTURA / NASTOP ALESSANDRA PERELLIJA
Dežela naj financira tudi prireditve v Trstu
Predlog za tri velike in odmevne razstave
Tržaški občinski odbornik za kulturo Ales-sandro Perelli bo pozval mestno upravo, naj zahteva od deželne vlade, da vključi tudi Trst med naslovnike milijardnih sredstev, ki jih namenja vsako leto za velike kulturne pobude v Furla-niji-Julijski krajini. Deželni denar, in to na desetine milijard, navaja odbornik, gre namreč izključno za prireditve v Furlaniji: letos bodo financirali na primer razstavo o nastanku in razvoju Palmanove, prihodnje leto neko drugo zgodovinsko razstavo v Vili Manin, ki bo posvečena praprebivalcem ondotnega ozemlja, lansko leto pa so naslovili milijarde za Cedajski Mittelfest in podobne
prireditve, ki veliko stanejo. Ne samo, pribija polemično Perelli, leta 1995 nameravajo pripraviti posebno razstavo tudi o Ogleju, sredstva pa naj bi bila že vnaprej nakazana.
Alessandro Perelli predlaga za Trst tri večje kulturne manifestacije: v prvi vrsti razstavo del arhitekta Marcella Pia-centinija, ki je deloval v tem mestu v tridesetih letih in zaslovel tako v vsedržavnem kakor tudi v mednarodnem merilu; dalje arheološko razstavo, katere jedro naj bi zajemalo ostanke nekropole iz prvega tisočletja pred našim štetjem na Tolminskem, ki odraža takratne tesne kulturne vezi na širokem območju, kjer se razprosti-
rajo danes Italija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Češkoslovaška in Nemčija; nazadnje pa mednarodno znanstveno razstavo o molekularni biologiji in biotehnologiji, ki naj bi jo izpeljali leta 1994 ali 1995 v sodelovanju z Mednarodnim muzejem tržaškega Znanstvenega imagina-rija. V slednjem primeru bi šlo po Perellijevem zatrdilu za sila prestižno prireditev, za katero so se že menili tudi z županom in prof. Budini-chem. Odbornik ugotavlja, da si tako odmevne prireditve, kakršna bi bila takšna znanstvena razstava, menda nihče ne bi upal prezreti oziroma zavrniti finančna sredstva za njeno uresničitev.
Več podjetnosti za izhod iz krize
Dosedanje predsedniško mesto Marina Košute je prevzel mladi Robert Vidoni
Boris Simoneta
Spričo bistveno spremenjenih tržnih in družbenopolitičnih razmer se je zunanjetrgovinska izmenjava znašla v kriznem vrtincu, iz katerega se mednarodni operaterji lahko izvlečejo le s povečanim podjentiškim pristopom, profesionalnostjo in specializacijo na določenem poslovnem sektorju.
Na ponedeljkovem 18. obenem zboru zunanjetrgovinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju je predsednik Marino Košuta najprej ugotovil, kako so v zadnjih dveh letih veliki premiki zgodovinskih razsežnosti povsem spremenili podobo Evrope, ki sloni na novih družbenih odnosih in drugačnih ravnotežjih. Z razpadom jugoslovanske federacije, ki je bila najpomembnejše tržišče zamejskih podjetij, in po preoblikovanju gospodarskega sistema v matični Sloveniji, izgublja na pomenu dosedanja posredniška vloga in manevrski prostor se nezadržno zmanjšuje, kar prihaja še posebno do izraza v okostenelih tržaških gospodarskih krogih. Nekatere dosedanje oblike poslovanja, kot so avtonomni računi in kooperacijske pogodbe, so se izčrpale, pa tudi združenje ACCOA, ki je nastalo na pogorišču mešane zbornice Italjug, kaže znake organizacijske preživetosti. »Dosedanjo organizacijsko obliko bi morali zamenjati s povsem samostojnimi zbornicami FJK-Slovenija oziroma Hrvaška z nujno vključitvijo novih vodstvenih kadrov«, je poudril Košuta. Kolektivna razstava v Minsku je nakazala alternativno pot novih izhodišč delovanja, saj le z iskanjem novih tržišč in poslovnih povezav lahko sposobni profesionalci prebrodijo zahtevnost novih izzivov. »Osnovni predpogoj za uspešnost podjetij je usposabljanje in strokovnost kadrov na vseh nivojih. V to smer se morajo odgovorno zavzeti slovenska šola kot kovačnica mladih ljudi, širša družba in seveda podjetja z uvajanjem strokovnega dopolnilnega izobraževanja«.
In v katero smer naj
Občni zbor zunanjetrgovinske sekcije SDGZ (f. Kroma)
bo naravnana strategija zunanjetrgovinskih podjetij? Predsednik Marino Košuta, ki se je po veC kot desetih letih odpovedal mandatu, je takole opredelil izhodiščno usmeritev: »Aktivirati moramo vse naše ustvarjalne sile in vztrajno poiskati izhode v večji, poslovni specializaciji, iskanju novih tržišč, povezovanju in združevanju manjših podjetij, vključevanju v distribucijo blaga na tržišču, v mešanih podjetjih s tujimi partnerji in drugimi sodobnimi oblikami poslovanja.«
Tajnik Aleksander Rustja se je zaustavil pri izredno težkih poslovnih pogojih nekaterih podjetij, katerih obstoj je postavljen pod vprašaj zaradi prekinitve plačilnih prilivov in v takih razmerah je bančnofi-nanCni sistem popolnoma ohromel. Nujen je proces reorganizacije in obnove podjetij z navezovanjem stikov predvsem z novimi vzhodnimi tržišči. Ne gre pa pretrgati vezi z nekdanjim jugoslovanskim prostorom, kjer se bo po normalizaciji razmer ponovno odprla možnost sodelovanja. Se posebej pa treba usmeriti napore v navezovanje Čvrstih stikov z gospodarsko realnostjo v Sloveniji.
Razprava je bila dokaj razčlenjena, mestoma razgibana in konstruktivna v iskanju novih oprijemov. Številni diskutanti, med katerimi sta bila tudi predsednik SDGZ Boris Siega in ravnatelj Vojko KocjanCiC, so po
eni strani razglasili šibke točke (premalo komuniciranja med podjetji, precej zakoreninjeno »vrtičkarstvo«, pomanjkljivo sodelovanje in osveščanje), obenem pa je bilo kot odraz nove vizije iznesenih veliko predlogov in pobud, ki bi jih kazalo udejaniti. Tako naj bi ustanovili predstavniško telo za zaščito interesov kakih sto podjetij, ki so odprla podružnice v Sloveniji-Ob uveljavljanju načela pravne recipročnosti
pri navezovanju p°' slovnih stikov naj bi slovenskim zamejskim gospodarstvenikom zagotovili priviligiran tratman v Sloveniji. Zanemariti ne gre možnosti za vlaganje kapitala in dati doprinos za izboljšanje gospodarskih dogovorov med sosednjima državama. Zunanjetrgovinski operaterji morajo skratka valorizirati podjetništvo, dati duška iznajdljivosti in kreativnosti, specializacija pa naj postane sinonim-uspešnosti.
Za novega predsednika zunanjetrgodovin-
ske sekcije SDGZ so s ploskanjem izvolili predstavnika mlajše generacije Roberta Vi-donija, odbor pa je takole sestavljen: Wal-ter Cossutta, Danilo Cunja, Edi Ferluga, Aleksander Jeric, Vojko Kocman, Miriam Koršič, Marino Košuta, Edi Kraus, Aleks Ober-dank, Vojko Peric, Bogdan Petelin, Sergij Požar, Aleksander Rustja, Boris Siega, Adriano Sosič, Marko Sta-var, Edi Vodopivec in Karlo Žerjal.
SODIŠČE / CIVIDIN
Preiskovalci naj bi imeli obsežno dokumentacijo
»SodišCe svobode« je včeraj za zaprtimi vrati obravnavalo zahtevo Civi-dinovih zagovornikov po preklicu hišnega pripora, v katerem se je znašel znani tržaški gradbenik, ki ga obtožujejo korupcije v zvezi s Čistilno napravo v Zavijali.
Kot znano, sta pod isto obtožbo v hišnem priporu še socialistični občinski odbornik Augusto Seghe-ne ter inženir iz Ferrare Doriano Del Monaco.
SodišCe, ki mu je predsedoval Mario Trampuš, včeraj ni sporočilo svoje odločitve, za kar ima vsekakor pet dni Časa.
Obramba je seveda vztrajala na dosedanjih stališčih, in sicer na Cividinovi nedolžnosti. Kaže pa, da je bil javni tožilec Reinotti drugačnega mnenja: v rokah naj bi namreč imel obširno dokumentacijo in naj bi nasprotoval preklicu pripora.
Za preklic pripora se zavzemata tudi zagovornika Augusta Segheneja, njuno vlogo pa bo sodišče vzelo v pretres 6. aprila. Tako ali drugače, tržaška podkupninska afera napreduje počasi in doslej ni prinesla tistih pretresov, ki so jih z vseh strani napovedovali.
PISMO UREDNIŠTVU
Podlo izkoriščanje bosanske tragedije
Vinjena ali drogirana mladeniča sta se v vlaku izdajala za begunca in izvabljala denar
V nedeljo sem se vozila z vlakom iz Gorice proti Trstu. Vlak je bil kar dobro zaseden, v glavnem z mladimi vojaki in študenti.
Nepričakovano sta se pojavila na vratih našega vagona dva mlada fanta. V nekaki popačeni italijanščini sta zdrdrala, da prihajata iz Bosne in da prosita za pomoC. Vsi smo bili tako presenečeni, da si fantov sploh nismo ogledali in smo, pod vtisom vsega hudega, kar dnevno slišimo o trpljenju prebivalstva te republike, segli po denarnicah in dali svoj prispe-
vek. Sele, ko sta se fanta, na zelo majavih nogah oddaljila in ponovila svoj nastop tudi v naslednjem, nato pa še v vseh ostalih vagonih, nam je bilo jasno, da smo nasedli dvema goljufoma - verjetno uživalcema mamil, ali pa močno vinjenima osebama.
In ko smo v Trstu izstopili, sta se iz enega od vagonov prizibala tudi oba fanta. Takoj sta našla skupino čakajočih potnikov, katerim sta začela ponavljati isto zgodbo, ki sta jo povedala nam.
Eden od potnikov iz mojega vagona se je takrat
odločil in stopil v prostore policije. Kmalu so se pojavili štirje policisti in ustavili fantalina prav v trenutku, ko sta skušala izvabiti denar od drugih potnikov.
Policija je nekatere od nas vprašala, kaj se je v vlaku dogajalo. Potem smo odšli, fanta pa so pridržali v pisarni.
Ne vem, kako se je zadeva končala. Menim le to, da gre za nevaren pre-cedens, ki lahko spelje »na led« marsikaterega dobromisleCega, da pa lahko škoduje tudi ugledu in dobremu imenu vseh tistih, ki so morali
zapustiti svoje domove, ki so izgubli svoje naj bližje, ki preživljajo tu v naših krajih, težke dneve pregnanstva.	.	.
Ker ne gre za edim p mer, ko izprijenci iz rišCajo nesrečo drugin v svoje nečiste namene, J bil naš in nastop Pohcfp na železniški postaji kako pravilen in ume sten. Tako bi bilo tre postopati v vseh Prlin . rih, kot je bil ta, ko ste ® dva izprijenca privoS i potnike nedeljskeg
vlaka, da sta prišla na lahek način do denarja za alkohol, ali mamila-
L. N.
TRST
Sreda, 31. marca 1993
KZE / LINEARNI POSPFSFV Al F C U
Nov aparat zaboj proti raku
Tržaška krajevna zdravstvena enota bo kupila najsodobnejšo napravo za zdravljenje polglobinskih rakastih obolenj, recimo v glavi in vratu ter na dojkah. Gre za linearni pospeševalec LINAC, ki sproža 4 do 5 mega-voltov energije in s katerim bodo zame-njali sedanji aparat za telekobaltoterapijo. Strošek bo znašal približno milijardo lir, krili pa ga bodo z bilančnim prebitkom KZE iz prejšnjih let.
Pospeševalec bodo namestili že letos poleti in sicer znotraj Instituta za onkološko radioterapijo v Ul.
Pieta 19, ki ga vodi prof. Alessandro Tor-retta.
Kakor je ponazoril izredni upravitelj KZE prof. Domenico del Prete, ima LINAC velike prednosti pred telekobaltoterapijo. Z njim je mogoče doseči tudi tako majhna en-docerebralna žarišča raka, proti katerim ni mogoCe nastopiti s kirurškim posegom, seveda s pomočjo še dodatnega, radiokirur-škega aparata, ki stane okoli 200 milijonov lir. Poleg tega bo nova naprava omogočila zdravljenje znatno večjega števila bolnikov kakor doslej.
RECITAL / V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU
Stane Raztresen na pragu 80. leta
Srečanje - recital z igralcem je priredila openska knjižnica P. Tomažič in tovariši
Neva Lukeš
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je imela v petek zveCer v gosteh igralca Staneta Raztresena, ki je svoj recital poimenoval »Recital na osemdesetem pragu«.
Ze sam naslov pove, da je bil večer posvečen 80. letnici, ki jo bo umetnik paznoval že Cez nekaj dni, točneje 12. aprila. Zato je bil tudi ves recital povezan z njegovimi spomini na mladost, na čas, ko smo se Slovenci znašli in začeli trpeti pod fašizmom, na njegova prva srečanja z gledališkim odrom. Bil pa je tudi sicer bežen, a pomenljiv oris poti, ki ga je kot igralca povedla na številne odre, sedaj v zadnjih letih pa kot recitatorja v razne šole, društva, na številne prireditve, proslave in druga srečanja, kjer je občinstvu, predvsem mladim, posredoval lepoto naše besede,
Tudi v tokratni večer je Raztresen vključil razne pesmi, Kosovelove in druge, pa še znane in igralcu tako priljubljene recitale, kot je pridiga Martina Čedermaca, govor hlapca Jerneja in druge.
Večer sta uvedla moški in ženski pevski zbor Tabor, ki sta gostu in občinstvu zapela pod
Stane Raztresen na Opčinah (f. Ferrari/KROMA)
vodstvom prof. Grgiča nekaj pesmi, med temi tudi pozdravno pesem.
Prof. Olga Lupine je v pozdravnem govoru spregovorila o Raztreseni! kot igralcu, režiserju in recitatorju, ki je želel, je dejala, tudi med nami s svojim večerom proslaviti svojo 80. letnico in nas ponovno razveseliti s svojo literarno-umet-niško besedo. Nagrade, ki jih je za svoje delo prejel, je dejala govornica, so dokaz, kako je umetnik cenjen ne samo
med svojim občinstvom, temveč tudi v širšem krogu gledaliških umetnikov. Večer je sklenil mešani pevski zbor Pri-morec-Tabor, ki ga vodi Matjaž Sček in ki je odpel tri pesmi, med temi tudi skladbo Primoža Trubarja na njegovo besedilo v priredbi Marjana Lipuška. Z lepo družabnostjo in prav tako lepimi željami ob tem visokem jubileju se je večer v Prosvetnem domu na Opčinah tudi zaključil.
TEČAJI / ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Uspešen poskus posredovanja osnov informatike prizadetim
Tečaj že nekaj mesecev obiskuje deset tečajnikov od 15. do 20. leta starosti
Slovenski deželni za-v°d za poklicno izobraževanje že vrsto let sodeluje s psihopedagoško službo za slovenske šole, ki de-™je v okviru Krajevne zdravstvene enote. Na Podlagi deželnega zakona 6/82 so na Zavodu doslej vsako leto sprejemali na Poklicne tečaje za mlade
.i prizadete otroke, ka-enh število ne sme presegati dva na razred.
Ti otroci so imeli prilagojen program ter so ob zaključku prejeli potrdilo ° Oo^kovanju tečaja z navedbo doseženih učnih smotrov.
Da je bilo vključevanje Prizadetih čimbolj uspeš-a°, so pripomogli profe-orJi Zavoda ob pomoči spremljevalcev ter operatorjev prihopedagoske
Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429
Tečaj informatike za prizadete (foto Švab)
OPERNA DEJAVNOST / FINANČNE TEŽAVE
Gledališče Verdi moralo ostro poseči v že začrtani in predstavljeni program
Žerjal in Mire Piščanc. Tečajniki prihajajo s tremi spremljevalci.
Smoter tečaja je približati osebni računalnik tečajnikom, ki ga ne poznajo in ki lahko predstavlja za njih - še posebno upoštevajoč njihov handikap - zanimivo sredstvo. Tako naj bi spoznali nekatere možnosti aplikacije informatične tehnike v različne namene.
Prav program WIN-DOWS, s katerim tečajniki vadijo, opravlja z razmeroma lažjim dostopom več različnih funkcij: lahko z njim urejamo besedila, rišemo, kombiniramo pisanje z oblikovno obdelavo ter seveda igramo na različne video-igre.
Za prizadete je to tudi nekoliko drugačen pristop, da vadijo in izpopolnjujejo svoje motorične sposobnosti, ne le z uporabo tipkovnice, temveč tudi z miško.
Polovico tečaja je zdaj že mimo, tako da je uspeh te pobude že jasen, saj si je vsak izmed tečajnikov obogatil z nekimi novimi spoznanji, ki mu bodo koristila v nadaljnih življenjskih etapah.
Ob koncu tečaja je predviden zaključni izpit, kjer bodo tečajniki pokazali, da se z računalniškim programom znajdejo in bodo nato prejeli potrdilo o obiskovanju.
Glede na to, da je Zavod prvič priredil tak tečaj, ki je namensko zamišljen samo za prizadete in je s to izkušnjo zadovoljen, je verjetno, da ta pobuda ne bo ostala kot enkraten poskus, ampak se bo v bodoče še ponovila.
Tudi operno hišo Verdi še vedno pestijo hude finančne težave. Upravni svet gledališča je zato moral črtati že dve predvideni predstavi, in sicer eno iz zimske oziroma operne sezone, drugo pa iz poletne, ko so na vrsti operete.
Prvo črtano delo je musical Anthonija Burgessa, ki nosi naslov Ulyssea, ki bi moralo biti na sporedu od četrtega do desetega junija. Namesto tega, z raznih vidikov zanimivega dela, pa bo gledališče v istem obdobju ponudilo postavitev veliko bolj klasič-
nega glasbenega dela 11 matrimonio segreto (Tajna poroka) italijanskega skladatelja Domenica Ci-marose, postavitev te opere namreč stane precej manj. Poleti pa si tržaško in drugo občinstvo ne bo moglo ogledati operete La reginetta del-le rose (Kraljična vrtnic) Ruggera Leoncavalla.
Nad nujno odločitvijo, da drastično poseže v repertoar - piše v posebni noti - vodstvo gledališča Verdi ne more biti zadovoljno, Vendar pa pravi, da glede na pismo ministrstva z dne 9. marca letos, v katerem dokončno
določajo višino prispevka za letošnje leto, niso mogli storiti nič drugega, kot sprejeti ministrski poziv, naj dejavnost prilagodijo raz-požljivim sredstvom. Istočasno - so odgovorni za upravljanje in umetniško vodenje operne hiše zapisali v noti - ni velikih možnosti, da bi kakšna dodatna sredstva gledališče prejelo s strani javnih uprav. Zato ni kazalo drugega, kot nemudoma poseči v že začrtani program. Na ponedeljkovi seji je upravni svet tudi odobril obračun za prejšnje leto.
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20
Samo še danes
IZREDNA
RAZPRODAJA
Posebne ponudbe Galerije TK: Bernik, Galič, Debenjak, Manzu, Musič, Makuc, Hozo, Apollonio, MaleS in drugi.
Obiščite nas, ne bo vam žal!
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA, 31. marca 1993
MODEST
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.31 - Dolžina dneva 12.44 - Luna vzide ob 12.00 in zatone ob 2.40.
Jutri, ČETRTEK, 1. aprila 1993
HUGO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, veter 8 lem na uro severo-zahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefania Pes, Sara Rizzo, Patrick Švigelj, Alberto Favretto, Melissa Tanac, Domenico Campagna, Jasmin Franza.
UMRLI SO: 93-letni Romeo Brandolin, 58-letni Anatoly Gorbunov, 65-letni Volveno Flebus, 62-letni Mario De Giusti, 90-letna Anna Franco, 96-letna Rosa Grattagliano, 52-letni Vittorio Valentinis, 72-let-na Nerina Brosolo, 92-letna Sofia Antoni, 50-letna Adriana Recchi, 77-letna Herta Kurterer, 90-letna Maria Gisella Abram, 67-letni Benito Gregorat.
□ LEKARNE
Od ponedeljka, 29. marca, do nedelje, 4. aprila 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30.
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored - Barkovlje (tel. 410928).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Oriani 2 (tel. 764441).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Ge-re.
EXCELSIOR - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »II grande cocomero«, r. Fran-cesca Archibugi, i. Sergio Castellito.
EXCELSIOR AZZURRA
- 16.30, 19.15, 22.00 »Pro-fumo di donna«, r. Martin Brest, i. Al Pacino in Chris 0’Donnell.
NAZIONALE 1 - 15.30,
17.45,	20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvrood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris.
NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fuga dal mondo dei sogni«, i. Kim Basinger.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Arriva la bufera«, i. Diego Abatan-tuono.
GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Eroe per čašo«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia. MIGNON - 17.00, 18.45,
20.30,	22.15 »2013 - La for-tezza«, i. Christopher Lam-bert in Loryn Locklin.
EDEN - 15.30, 22.10 »Analita bagnata«- Moana Pozzi, Jessica in Marco, pora., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Sister Act, una svitata in abito da suo-ra«, i. VVhoopi Goldberg.
LUMIERE -	17.00,
19.30,	22.00 »Luna di fie-le«, r. Roman Polanski.
ALCIONE -16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Swin-ton.
RADIO - 15.30, 21.30 »Bestiali eccitazioni osce-ne»«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
a PRIREDITVE
SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA
vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji.Sole se lahko dogovorijo za voden obisk z organizatorji (tel. št. 215086 za SZSO in 632663 za RMV).
GM TRST - SOLA M. KOGOJ IN DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE vabita na ZAKLJUČNI VEČER MLADIH KONCERTANTOV v petek, 2. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v gostilni Al Carso v Mavhinjah KULTURNI VEČER ob gostovanju dramske skupine KD Re-pentabor z dramskim delom Stane Milič-Lazar KDO JE KRIV. Vljudno vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul.
Cerreto 12 prireja v soboto, 3. aprila KONCERT. Naso-pili bodo Raphael Kiefer-violina, Annalisa Clemen-te-violina, Luisa Scattarre-gia-cembalo. Na pogramu Mazas, Viotti, Quantz in Haendel. Začetek ob 20. uri.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 v Trstu vabi v soboto, 3. aprila , ob 18.30 na večer z naslovom VPOGLED V SVET JUDOVSKE KULTURE. Po uvodni predstavitvi prof. Mirjam Bratina -Pahor si bomo ogledali film The chosen (Ivoljeni).
ANPI-VZPI, ANPPIA IN ANED vabijo na KOMEMORACIJO 71 talcev v nedeljo, 4. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah. Na slovesnosti bosta govorila Federico Vincenti, predsednik ANPI F-JK in Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice. Sodeloval bo openski MPZ Tabor.
AMATERSKI ODER J. STOKA vabi na ogled igre GENIJI V KRATKIH HLAČAH - režija E. Frančeškin. Izvaja mladinska skupina SKD Tabor v nedeljo, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Pro-
V NEDELJO, 4. aprila ob predstavitvi zbirke maš Ubalda Vrabca bo MePZ pod vodstvom Aleksandre Pertot izvajal v barkovljan-ski cerkvi Vrabčevo mašo v S-duru v čast sv. Antona. Začetek ob 20. uri.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja. V nedeljo, 4. aprila, ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE. Žarko Hrvatič in Stefan lob - violini, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič - violončelo. Na sporedu: Mendelssohn, Merku, in Tekasakov.
□ OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
sporoča, da je v teku vpisovanje za poletno središče v
Trstu, za letovanje ng Ptuju in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (tel. 573141).
□ OBVESTILA
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
sporoča, da je v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje na Ptuju in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (tel. 573141).
BI	IZLETI
KRIŠKA SEKCIJA
upokojencev SPI CGIL priredi v nedeljo, 18. aprila izlet v Sacile ob priliki razstave rastlin in ptic. Cena 46.000 lir. Vpisuje Mario Turel - tel. št. 220266.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 4.4. avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva in društvene tekme. Vpisovanje: tel. 212859 in 299573.
SKD Cerovlje Mavhinje priredi v nedeljo. 25. aprila pomladni regola-cijski pohod po Mavhinjah in okolici. Odhod od 8.30 do 10.30 iz Mavhinj. Vabljeni posamezniki in skupine.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLEobvesca profesorje nižjih in višjih srednjih šol, da so od 25. t.m. na šolskem skrbništvu objavljene lestvice solnikov, ki so v dopolnilnem organiku (DOA).
Interesenti lahko vložijo morebitne pisne pritožbe v roku petih dni po objavi lestvice.
MALI OGLASI
OSMICO ima odprto Diko v Borštu .
OSMICO je odprl Ivan Budin v Zgoniku št. 50.
OSMICO je odprl Alojz Milic v Repnu št. 49. Toči belo in teran.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju.
OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini št. 147.
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici št. 25, odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
DOBRO BELO VINO iz kontovelskega brega prodajam po ugodni ceni. Tel. št. 225304.
NISSAN PATROL td v
odličnem stanju prodam. Tel. št. (040) 220722.
LADA NI V A 4x4, bele barve, letnik 1990 v odličnem stanju prodam. Draga 31 - tel. št. (040)228932.
PRODAM vespo 125 px, letnik ’85 z dodatno opremo, zelo malo km za 1.300.000 lir. Tel. št. 212635 ob uri kosila.
UGODNO prodajamo iz družinskih razlogov dobro upeljano trgovino sadja in zelenjave na obrobju mesta. Tel. št. 8988.
PRODAM stanovanje v Ul. Flavia, 60 kv. m. Tel. št. 229234 ali 383713 v večernih urah.
ISCEM baby sitter. Tel. St. (040)220688.
SUKANEC za kvačkanje in še kaj nudim pridnim ženskim rokam. Tel. št. (0481) 533960.
PRISPEVKI
V	spomin na Marijo Cesar vd. Piščanc darujejo Mara in Pepi Križman, Lo-redana, Mario in Viktorija Piščanc, Gino Ferluga z družino in Vitorjo Piščanc z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Petra Deponte darujeta Dorina Komar 20.000 lir in Santina Kuret 20.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Petra Deponte darujeta družini Kuret in Palčič
50.000	lir za SKD Slavec.
V	spomin na dragega Branka Giallija darujeta žena Ana in hči Cvetka
70.000	lir za Združenje ANED.
Lidija Semec-Kralj iz Slivnega daruje 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI De-vin-Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Evgenija Cuka darujeta družine Czerwenka in Kalc
80.000	lir za zbor Primo-rec-Tabor.
Namesto cvetja na grob g. Marije Valenčič daruje
družina Rudež 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Borisa Zobca darujeta Alenka in Pino 50.000 lir za KD Slovenec Boršt-Zabrežec.
Ob priliki občnega zbora daruje Marija Daneu-Kreva-tin 10.000 lir za Zadrugo Ban.
Sporočamo, da bo pogreb naše drage
Mire Štoka roj. Lavrenčič
jutri, 1. 4.
Od 10.30 dalje bo ležala v cerkvi na Katinari, kjer bo ob 11. uri cerkveni obred, nato jo bomo pospremili na domače pokopališče.
SVOJCI
ZAHVALA
Ob smrti dragega
Fulvia
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in nam bili ob strani. Družina Batista Boljunec, 31. 3. 1993
Ob izgubi drage žene, mame in sestre Ge-nie izreka odbornikoma Aldu in Pepiju ter bivšemu predsedniku Liviju in Valterju občuteno sožalje
Vaška skupnost Praprot
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in. none Genie izrekajo občuteno sožalje svojcem
žene iz Praprota
Ob smrti Evgenije Zidarič por. Šušteršič izreka občuteno sožalje možu Aldu in svojcem
odbor VZPI - ANPI Devin - Nabrežina
Ob izgubi drage Genie izrekata Aldu, Valterju in Liviju z družinama iskreno sožalje
Pepi in Zora
Godbeno društvo Nabrežina
izreka iskreno sožalje možu Hermanu, sinu Vojku in ostalim sorodnikom ob smrti drage Nade Pertot.
Alenki in Dragu izražamo najgloblje sožalje ob izgubi nepozabne Mirke
Anamarija, Pavel, Marija in Barbara
Drago in Alenka sočustvujemo z vama
Livio, Silva, Vida in Kristina Valenčič
Dragu in Alenki izražajo najgloblje sožalje
Tanja, Darija, Luciana in Aldo
KULTURNI DOGODKI
Sreda, 31. marca 1993
GLASBA / KONCERTNA SEZONA GM IN CENTRA EMIL KOMEL
GLEPALIŠCE / LETOŠNJI NIZ ZDRUŽENJA GLOBOGAS
Mandlov Mesija vrhunec goriške glasbene ponudbe
Odlične izvajalce je vodil ljubljanski dirigent Mirko Cuderman
Tatjana Gregorič
In zopet so nas prijetno presenetili. Organizatorja (Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbena matica), ker sta vzdržljiva v svojih prizadevanjih »poboljšanja« goriskega občinstva in sta tudi ob izteku letošnje koncertne sezone trdno kot skala pugumno v cerkev sv. Ignacija na Travniku privabila mogočen slovenski glasbeni poustvarjalni korpus (nevsakdanji programski posladek je bil tokrat globoko v senci predhodnih in bodočih finančnih zadreg), predenj je kot iskriv Šopek postavila še tri soliste - uspešne Slovence iz Argentine.
Presenetili so tudi prav vsi nastopajoči, ki so z izvedbo Mesije, veličastnega dela, ki gotovo sodi med najbolj priljubljene stvaritve vseh Časov, ustvarili eno najvecjih glasbenih doživetij v goriskem koncertnem življenju zadnjih let (morebiti ne toliko za medije kot za same poslušalce). In presenetili so tudi slednji - presunljivo zbrano je namreč polno števično občinstvo iz obeh Goric in tudi izven njene aureole dve uri in trideset minut sledilo veličini in dostojanstvu sloga, neo-
mejeni domišljiji, gostim harmonijam, s katerimi je Georg Friedrich Han-del, ta genij pridnosti evropskega visokega baroka, stkal epsko dramatični zborovki oratorij Mesija. V razsuti Cas vsakdana je urejeni zvoCni svet padel kot blag klic poslanca, ki bi si želel prepihati z nejevoljo, razočaranjem in s temino obsedenim ljudstvom. Njegova vzvišena preprostost je po 250-ih letih našla ponovnega pravovernega oboževalca v osebnosti Mirka Cudermana. Biblijsko besedilo Mesije, ki ga je Handlu pomagal oblikovati libretist Charles Jen-nens, je v slovenski raz-
ličici že pred leti oživelo prav po zaslugi skromnega, a študijsko neustavljivega zanesenjaka Cudermana, danes umetniškega vodje Slovenskega komornega zbora. V Gorici so to obsežno vokalno instrumentalno delo poslušali že v sezoni 1969-70, ko ga je na pobudo Zveze slovenske katoliške prosvete izvajal prav tako dirigent Mirko Cuderman, le da z zborom in orkestrom Consortium Musicum iz Ljubljane. Priznani ljubljanski zborovodja je k tokratni izvedbi povabil Slovenski komorni zbor (na sliki Studia Reporta-ge) in Slovenski komorni orkester, njima pa pri-
družil soliste, tenorista Janeza Lotriča iz Maribora in družino Fink (sopranistka Veronika, alti-stka Bernarda, basist Marko), umetnike, ki so se rodili v slovenski družini v Buenos Airesu in danes z velikim uspehom nastopajo po vsem svetu.
Solidno pripravljen orkester je v vseh treh delih oratorija nudil kleno podporo, občasna ritmična razhajanja so bila prej posledica akustičnih neprilik goriškega cerkvenega ambienta kot nezadostne uigranosti ansambla. Nenaklonjenost koncertnega prostora pa so bolj kot sami elani orkestra občutili
pevci in pevke, njihovi prefinjeni zborovski par-ti, prelivanja glasov, ki so dosegla zavidljivo raven, Zal enostavno niso prodrli izza ozadja.
Solistična Četvorka v ospredju je seveda blestela. Sopranistka Veronika Fink predvsem z barvno polnostjo (četudi ji vokalna tehnika na trenutke ni dopuščala od-slikave vseh Čarov baročnega petja-vibrata), interpretacijsko, izrazno nenadkriljiva Bernarda Fink ( tokrat sicer nekoliko glasovno šibkejša zlasti v nižjih glasovnih legah), dovolj enakovreden slovenski sopotnik tenorist Janez Lotrič in zagotovo prva zvezda večera, basist Marko Fink, ki mu je sicer v zaključnem nastopu nekoliko popustila glasovna kondicija, Čemur pa se ni Čuditi, saj prepih, ki je večkrat zavalo-vil v dvorani niti najmanj ne more blago vplivati na še tako vzdržljivega solo pevca.
Slovenski glasbeniki pod vodstvom Mirka Cudermana in gostje iz Argentine so se s Handlo-vim Mesijo že naslednji dan (nedelja, 28. marec) predstavili v dvorani Filharmonije v Ljubljani, kjer so oratorij izvedli v celoti in ne v nekoliko (neškodljivo) okrnjeni obliki kot na sobotnem koncertu v Gorici.
Italijanski komiki nove generacije
V Verdijevi dvorani v Miljah združenje Globo-gas že drugo leto gosti zanimiv ciklus alternativnega italijanskega komičnega gledališča. Letos se je niz začel v petek z novim delom Stefana Ben-nija Gospodična Papillon (V deželi grdih sanj). Naslednja predstava bo v Četrtek, 8. aprila. Lucia Vasini in Maurizio Milani, nerodna hostesa in zlobni huligan iz uspešne oddaje tretje mreže RAI s Paolom Rossijem Su la testa (Glavo gor), se bosta predstavila v delu z naslovom Io sono una cooperativa (Jaz sem zadruga). Konec aprila bo nastopil toskanski komik Paolo Hendel, ki je veliko uspeha požel že lani; letos bo predstavil monolog Alla deriva (Prepuščen toku). Zadnja predstava z Giuseppejem Cederno, Robertom Citra-nom in Doris Von Thury Risate selvagge (Divji smeh) Christopherja Du-ranga pa bo 14. maja.
Avtor petkove predstave Stefano Benni je izredno zanimiva in raznolika osebnost sodobnega italijanskega kulturnega življenja. Spisal je že precej uspešnih knjig pesmi, povesti in romanov. Pred kratkim je pri založbi Feltrinelli izšla La com-pagnia dei Celestini, ki se trdno drži prvih mest v lestvici najbolj prodanih knjig. Dve njegovi deli
Bojana Vatovec
sta bili tudi prirejeni za gledališče in sicer Baol in II bar sottro il mare (Bar pod morjem). Pisal je tudi za gledališče in sicer za Paola Rossija in Lucio Poli.
Kot sam pravi, je gledališče zanj izredno po-mebno, zato se je odločil, da naslednje gledališko delo napiše, zrežira in tudi sam financira in tako dokaže, da je tudi brez velikopoteznih in izredno dragih postavitev mogoče ustvariti dobre majhne predstve, ki so všeč inteligentnemu občinstvu, ker ga zabavajo, a mu obenem govorijo o
sodobni stvarnosti.
Z v nedoločeno preteklost postavljeno Gospodično Papillon mu je to popolnoma uspelo. Predstava je nadvse zabavna, razgibana in tekoCa. Preprosta, skrajno enostavna scena z razkošnimi grmiči živobarvnih vrtnic, z nagačenim papagajem med zelenjem na levi in z jablano, na kateri žarijo rdeča jabolka, na desni odlično ponazarja idiličen vrt kot prispodobo pred kruto zunanjo stvarnostjo zavarovane oaze. V vrtu odmaknjeno živi naivna, a inteligentna Rose Papil-
lon. Obiskujejo jo možati oficir Armand, mondeni pesnik Costantin Millet in koketna prijateljica Luise (na sliki vsi izvajalci). Vrt je tudi prizorišče
cele vrste navzkrižnih izdajstev, dvobojev in celo umora - ali pa je Rose morda vse to le sanjala?
Komedija kar mrgoli od komičnih situacij in duhovitih domislic ter kipi od bogatega Bennije-vega jezikovnega izrazja. Ce k vsemu temu dodamo še briljatno igro Gigia Albertija, Antonia Cata-nie, Maddalene De Panfi-lis in Raffaele Lebboroni, je povsem razumljivo navdušeno ploskanje zal zelo maloštevilnega občinstva v dovrani.
Jutri se začne osmi Film Video Monitor
Revija bo v kinu Vittoria na Travniku
Film Francija Slaka Ko zaprem oci bo v kinodvorani Vittoria jutri otvoril 8. Film Video Monitor v Gorici. Predfilm pa bo študentski film Mitje Novljana Sabajev.
Film Video Monitor, revija slovenskega filma, videa in televizije, ki jo vako leto prireja Kinoatelje, ima letos več različnih filmskih trenutkov. Hommage je posvečen avstrijskemu pisatelju in režiserju Petru Handkeju. Osrednji Handkejev večer bo v soboto, 3.aprila, prikazani bodo štirje njegovi filmi: Kronika tekočih dogodkov (Chronik der laufenden Ereignisse, 1971), Levicnica (Die linkshaendige Frau, 1977), Bolezen smrt (Das Mal des Todes, 1985) in Odsotnost (Die Abswesenhelt 1992), ki je bil lani prdstavljen na festivalu v Benetkah.
V petek, 2. aprila, bo sekcija Krizna območja bivše Jugoslavije prikazala materiale o vojni (Dosjeji TV Slovenija, Operacija 2-1-3-62, Omizje), zvečer pa bo prikazan dokumentarni film Mirana Zupaniča Oci Bosne, po
katerem bo stekel pogovor z avtorji prispevkov o vojni na področju bivše Jugoslavije.
V soboto se bodo odvrteli prispevki manjšinskih televizijskih programov v Sloveniji in slovenskih progamov pri državnih televizijah v Avstriji in Madžarski. Čeprav slovenska manjšina v Italiji nima še tovrstnih oddaj, je tržaška redakcija RAI pipravila izbor prispevkov, ki so nastali v sodelovanju z italijansko redakcijo. Ob 18.00 bo srečanje na temo Slovenske manjšine v zamejstvu in manjšine v Sloveniji - Prisotnost na televizijskem mediju, Odgovorni za manjšinske odaje in predstavniki večinske strukture bodo skupaj z avtorji govorili o vprašanjih manjšinske telvizije in oddajanja. V nedeljo bo že tradicionalna okrogla miza, ki bo tokrat nosila naslov Poti reorganizacije slovenske kinematografije. Naslednji dan se bo Film Video Monitor sklenil s filmom Zrakoplov Jureta Pervanje, ki bo imel tu svojo predpremiersko predstavitev.
GLASBA / POMLADANSKI KONCERTI SKD TABOR
Mladi ženski Trio Ekos prepričal tudi na openskih srečanjih
Klarinetistka Lee I - Nin, čelistka Anthea Scott - Mitchell in pianistka Chiara Migliari izvedle zelo zanimiv in nekoliko svojstven program
SKD Tabor je v nedeljo priredilo koncert Tria Ekos, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee I-Nin, Čelistka Anthea Scott- Mitchell in pianistka Chiara Migliari (na sliki Ferrarija). Skupna točka treh glasbenic, ki sicer prihajajo iz različnih držav, je glasbeno izpopolnjevanje na Akademiji S. Cecilije v Rimu. Spored koncerta je bil zelo zanimiv, tudi zaradi posebnosti take komorne zasedbe. Kot prvo točko je skupina izvedla Trio p.38 Ludvviga Van Beethovna. Le-ta je prepisal Settimino op. 20 za
pihala in ga preuredil za komorno zasedbo tria. Izvajalke so se zelo dobro izkazale, kljub temu, da na za-Cetku čelistka ni uporabljala vse svoje potencialnosti. Tudi pianistka je včasih na težavnejših mestih vodila v hitrejši tempo. Sicer pa so bila počasnejša in spevnejša mesta zelo dobro glasbeno izpeljana. Naslednja točka je bila skladba Nostalgija I in II sodobnega kitajskega skladatelja S. K. Tzenga . Kitajski kompozitor je skladbo pripravil izrecno za turnejo Tria EkoS. Čeprav je skladatelj obča-
sno uporabljal sodobne glasbene tehnike (pianistka je v nekaterih točkah igrala neposredno na strunah), je iz glasbe razviden Tzengov pozor tipičnim foklornim fragmentom kitajske glasbe. Kot zaključno točko smo poslušali Trio op. 83 skladatelja in dirigenta Maxa Brucha (1838-1920). Izvajalke so ponudile - kljub tehničnim težavam - zanimivo predstavitev tega ne zelo izvajanega skladatelja. Naslednji gost Openskih glasbenih srečanj bo Godalni kvartet GM, ki bo nastopil v nedeljo.(L.A.)
Po krajšem premoru kulturno društvo Kraški dom z novoizvoljenim odborom utrjuje svoje delovanje
Na petkovem, devetem rednem občnem zboru so poudarili, da je društvo tudi v zadnjih letih priredilo celo vrsto zanimivih pobud, kar pomeni, da kulturno delovanje, kljub nekajletni krizi, ni povsem zamrlo
Boris Simoneta
Po nekajletnem manjšem zastoju, kateremu so botrovale navidezno brezizhodne kadrovske težave, so repentabrski odborniki in elani Kulturnega društva Kraški dom strnili svoje vrste. Kot je na petkovem 9. obenem zboru, ki je ob zelo dobri udeležbi potekal v domu Albina Bubniča v Repnu, naglasila odbornica Vesna Guštin, je pešCica kulturnih zanesenjakov znala premostiti zaskrbljujočo fazo malodušja in zahvaljujoč se pristopu nekaterih svežih moči, predvsem iz mladinskih vrst, tako je na repentabrskem kulturnem obzorju obetavno »posijal žarek sonca«. V današnjem spremenjenem načinu življenja, ob propadanju tradicionalnih vrednot je vloga društva kot družbenega povezovalca še toliko bolj pomembna in potrebna. Dokaj ostra duhovna opredelitev na dva tabora je precej kvarno zarezala v družbeno tkivo razmejitveno ločnico, ki jo je težko izbrisati. Iskanje skupnega jezika za preseganje takega stanja mora postati prvenstveni cilj in bo zrelostni izpit za repentabrske kulturne delavce. Pomemben izziv bo doprinos pri izvedbi Kraške ohceti, ki ohranja stoletne krajevne običaje in obenem krepi zavest novih generacij.
Presek društvenega delovanja v zadnjih petih letih, ki ga je orisala tajnica Ines Škabar, pravzaprav kaže dokajšnjo de-
lavnost Kraškega doma-Dramska skupina je p°' stavila na oder pet del domačih avtorjev (Vaški vrtiljak in Kdo je kriv sta doživeli kar trinajst p°' novitev), nickoliko pa je poleg Prešernove prosla' ve bilo drugih pobud, kot so razstave jamarstva, 1®' snih izdelkov, narodne noše in del domačih ustvarjalcev; društvo je sodelovalo pri organizacija Kraške ohceti, vzdrževalo kulturne stike z Logatcem, priredilo je martinovanje, silvestrovanje-Članske in glasbene veCe-re, satirični kabaret, mik' lavževanje, partizanski piknik, otroški ex tempo re in poletni center. V sk lopu društva deluje tudi balinarska sekcija.
Pozdrave je občnemu zboru prinesel repentabr s ki Zupan Aleksij Križ man, udeleženci pa s° pogrešali tako predstav nike krajevne župnijske skupnosti, s katero - r bilo rečeno - je treba na^ vezati tesnejše sodelo^ vanje, kot Zveze sloven skih kulturnih društev-Ob grenki ugotovitvi, ima pac večjo družbeno težo elitna kultura na ro^ vaš »revne« kulture, P repentabrski kulturni ® lavci ne obupujejo in » bodo s ponosom pac s mi pomagali«.	...
V novi odbor so bih » voljeni Katja Colja, Renata Cok, Igor Grilanc, JN ves in Vesna Guštin-Milko Križman, Sonja
_	i r	-i /-> o I 11.
Gojenec GM Aleksander Sluga osvojil nagrado mesta Genova
Na 11. vsedržavnem natečaju za violončelo za»Nagrado mesta Ge-nova«(Citta di Genoa), ki je potekal od 2. do 28. marca, je v kategoriji L za violončelo, pridržani za gojence od 6. do 8. razreda, edino prvo nagrado osvojil gojenec Sole GM Marij Kogoj iz Trsta, Aleksander Sluga, iz 8. razreda prof. Petra Filipčiča. Za izvedbo Boccherinijevih skladb, Koncerta v B-duru in Sonate St. 2 v C-duru ob klavirski spremljavi Tamare Ražem je prejel najvisjo oceno sploh.
FILM-VIDEO / GORICA
DRUŠTVENA DEJAVNOST / REPENTABRSKA OBČINA
PODKUPNINE / IZSLEDILI SMO POBEGLEGA NAČRTOVALCA
FILM / PREGLED SLOVENSKE PRODUKCIJE '92
Inž. Graziato iz Lipice napoveduje povratek
»Potrebujem še nekaj dni miru, nato se vrnem«, pravi
Inž. Gelserino Graziato napoveduje povratek. Bo res?
Od jutri v Gorici 8. Film video monitor
Intenziven petdnevni spored predvajanj in srečanj v kinodvorani Vittoria na Travniku
Marko Marinčič
Inženir Gelserino Graziato, proti kateremu so v petek izdali zaporni ftalog, ni zbežal na otoke Sejšele, kjer sicer razpo-}a8a s hišo, temveč “počiva” v hotelu Mae-stoso v Lipici, kjer smo ga izsledili s telefonskim klicem. Res se je torej umaknil v tujino, vendar v ne preveč oddaljen kraj Cez mejo, odkoder je vse te dni lahko ohranil stike 2 Gorico. Od tam sicer napoveduje, da se namerava že Cez nekaj dni vrniti v Gorico, drugega pa iz kratkega telefonskega Pogovora, ki smo ga imeti neposredno z njim ni bilo mogoče izvedeti.
M teh dneh - iz Gorice se je Graziato umaknil v Cetrtek ali kvečjemu v petek, tik preden so njegovo vilo obiskali polivki agenti, da bi ga aretirali (zanimivo bi bilo vedeti, kdo ga je pravočasno obvestil) - naj bi s Pomočjo zagovornika, tržaškega odvetnika En-zia Vollija (včeraj ga v pisarni ni bilo mpgoCe izcediti) in znanega gorskega odvetnika pripravljal povratek v Gori-?°- Glavni pogoj je slej o prej ta, da bi mu preiskovalci v zameno za so-elovanje priznali hišni Prapor namesto celice v • Barzellini. Kljub
uradnim demantijem se v mestu šušlja o tajnih stikih v tem smislu, kot tudi o tem, da bi se Graziato utegnil vrniti že jutri ali kvečjemu pojutrišnjem. Kot rečeno tudi sam napoveduje skorajšnji povratek.
Njegov povratek in morebitno sodelovanje s preiskovalci bi utegnila dati odločilni zagon preiskavi. Splošno prepričanje je, da naj bi med prihodnjimi prejemniki sodnih obvestil bili številni občinski upravitelji in tehniki. Policija je te dni zasegla še nekaj dokumentov v občinskem tehničnem uradu in zaslišala njegovega vodjo inz. Ignazia
Spanoja ter sodelavce. Se bolj kot na tej okoliščini pa temelji pričakovanje po novih ukrepih zoper upravitelje na nekaterih preprostih ugotovitvah. Ce Graziata sumijo goljufije, Ceš da naj bi s konzorcijem Atig po umetnem privijanju cen za gradnjo avtoporta izvajal druga dela v korist občine, potem skoraj ni pojmljivo, da ne bi bili med naslovniki sodnih ukrepov tudi upravitelji: zelo verjetno nekdanji župan Scarano, odbornik za javna dela Del Ben, morda kak občinski tehnik in, vsaj po nekaterih domnevah, celo vseh okrog trideset občinskih svetovalcev, ki so pred
petimi leti odobrili sporni povišek cen za realizacijo avtoporta.
Scarano te dni v izjavah novinarjem priznava, da pričakuje sodno obvestilo, obenem pa skuša opravičiti dela, ki jih je izvedel konzorcij Atig (prepleskanje vrtca v drev. Virgilio, asfaltiranje Seghizzijevega trga na gradu in nekaj drugih posegov v skupni vrednosti okrog stotine milijonov lir) kot nedolžno “uslugo” občini, ki ni imela sredstev za ta dela. Navidez je to res, vprašanje pa je, ali bi zgolj te nepravilnosti bile dovolj za zaporni nalog in druge ukrepe, ki jih te dni sprejema go-riško sodstvo. Najbrž ne, potemtakem pa se vsiljuje vprašanje, ali se ne za vsepr tem skrivajo . tudi podkupnine bodisi v korist kake stranke kot posameznikov. Marsikaj bo s tem v zvezi lahko pojasnil sam Graziato, ko se bo ( Ce se bo res) vrnil.
V posredni zvezi s temi zadevami gre omeniti, da bodo danes pokopali nekdanjega podžupana in nato dolgoletnega predsednika Trgovinske zbornice Delia Lu-pierija, ki je tik pred smrtjo prejel sodno obvestilo v zvezi z zadevami okrog avtoporta. Pogrebni obred bo ob 11.30 v stolnici.
Film Francija Slaka “Ko zaprem oci” bo jutri ob 20.30 v kinodvorani Vittoria na Travniku ot-voril 8. Film video monitor v Gorici. Predfilm bo študentski film Mitje Novljana “Sabajev”.
Film video monitor, revija slovenskega filma, videa in televizije, ki jo vsako leto prireja Kinoa-telje, ponuja letos veC različnih zanimivih filmskih trenutkov. Manifestacija bo tokrat trajala pet dni, od jutri zveCer pa do vključno ponedeljka. Festivalsko dogajanje bo vsak dan od 15. ure dalje, v nedeljo pa je predviden tudi dopoldanski del.
Vsakoletni “homma-ge”, ki ga organizatorji v zadnjih nekaj izvedbah posvečajo enemu od velikih slovenskih filmskih avtorjev, je posvečen avstrijskemu pisatelju in režiserju slovenskega porekla Petru Handkeju. Osrednji Handkejev veCer bo v soboto, 3. aprila, v okviru goriške-ga festivala slovenskega filma pa bodo prikazani štirje njegovi filmi: “Kronika tekočih dogodkov” (Chronik der laufenden Ereignisse, 1971), “Le-viCnica” (Die linkshaen-dige Frau, 1977), “Bolezen smrt” (Das Mal des Todes, 1985) in “Odsotnost” (Die Abwesenheit, 1992), ki je bil lani predstavljen na filmskem fe-
stivalu v Benetkah.
Kot rečeno pa bo letošnji Film video monitor predstavil tudi druge zanimive filmske oz. televizijske trenutke, ki naj bi ponudili Cim popolnejši vpogled na slovensko filmvideo kulturo. V petek, 2. aprila, bo festivalska sekcija Krizna območja bivše Jugoslavije prikazala materiale o vojni (Dosjeji TV Slovenija, Operacija 2-1-3-62, Omizje), zveCer pa bodo vrteli dokumentarni film Mirana Zupaniča “Oci Bosne”. Po predvajanju tega filma bo pogovor z avtorji prispevkov o vojni na področju bivše Jugoslavije.
V soboto se vrteli materiale manjšinskih televizijskih programov v Sloveniji (madžarskega in italijanskega pri TV Koper - Capodistria) in slovenskih programov pri državnih televizijah v Avstriji in Madžarski. Čeprav slovenska manjšina v Italiji nima še lastnih televizijskih oddaj, je tržaška redakcija Rai pripravila izbor prispevkov, ki so nastali v sodelovanju z italijansko redakcijo.
Po tem pregledu, ki so ga uvrstili v spored Film video monitorja kot posebno sekcijo z naslovom Ljudje ob meji, bo v soboto ob 18. uri srečanje na temo Slovenske manjšine v zamejst-
vu in manjšine v Sloveniji - prisotnost na televizijskem mediju. Odgovorni za manjšinske oddaje in predstavniki večinske strukture bodo skupaj z avtorji govorili o vprašanjih manjšinske televizije in oddajanja.
Po Handkejevem filmu “Odsotnost” (v soboto ob 20.30) bo na sporedu sklop 20 let Skuca in televizijski dokumentarec “Bravo” (Laibach).
V	nedeljo bo okrogla miza o stanju slovenskega filmskega ustvarjanja, ki bo tokrat nosila naslov Poti reorganizacije slovenske kinematografije. V popoldanskih urah bodo na sporedu filmi AGRFT, nato pa dva termina posvečena televiziji, tv filma “Predsednik” (ob 18. uri) in “Gospodična Mary” (ob 20.30). VeCerni spored bo sklenilo predvajanje Handkeje ve LeviCnice z začetkom ob 22. uri.
V	ponedeljek se bo letošnji Film video monitor uradno sklenil s filmom “Zrakoplov” Jureta Pervanje, ki bo imel prav v okviru goriškega pregleda slovenskega filma svojo predpremiersko predstavitev. Se pred tem predvajanjem, ki je napovedano ob 20.30, bo popoldanski spored ponudil izbor TV produkcije s posebno pozornostjo na oddaje o Sloveniji v teh letih.
NOVICE
V	petek zaradi stavke
ne bo mestnih avtobusov
V	petek, 2. aprila, je napovedana štiriuma splošna stavka. Občinsko podjetje za avtobusni prevoz obvešča, da avtobusi ne bodo vozili med 9. in 11.30. Avtobusi, ki bodo odpeljali pred 9. uro, bodo redno nadaljevali vožnjo do končne postaje. Dejavnost se bo obnovila ob 11.30, ko bodo avtobusi spet odpeljali iz izhodiščnih oziroma končnih postaj Ob napovedani stavki utegne priti do zapore tudi v uradih mestnih podjetij za storitve.
Frančiškanom je odnesel osem žepnih ur
Na preturi so vCeraj obsodili na 3 mesece zapora 29-letnega Davideja Perzana iz Gorice, ki je bil obtožen kraje 8 žepnih ur iz frančiškanskega samostana sv. Leopolda v Krminu. Fanta so maja 1991 prijeli skupaj z I. C. iz Doberdoba zaradi kraje zdravniških receptov in žigov v Koprivnem. Perza-nu so pri kasnejšem pregledu našli tudi ure, za katere se je izkazalo, da jih je izmaknil frančiškanom. Tožilec je včeraj zahteval obsodbo na leto in 2 meseca zapora, pretor pa je upoštevajoč izvajanje branilca izrekel znatno milejšo kazen.
Eno leto zapora zaradi prodaje usodne doze heroina
Na sodišču so po skrajšanem postopku obsodili na leto dni zapora 33-letno Ivano Brandolin iz Loč-nika. Obtoženko, ki tudi sama uživa mamila, so spoznali za krivo, ker je 31-letnemu Ugu Burgni-chu odstopila dozo mamila, zaradi katere je fant umrl 7. decembra lani. To ji je navrglo dvoje obtožb: prodajo mamila in nenamerni umor. V dogovoru z branilcem Bevilacquo so ji za vsakega od prekrškov dosodili po 6 mesecev zapora.
Manjši požar pri hlevih na meji pri Štandrežu
Goriške gasilce so vCeraj, nekaj pred 6. uro poklicali na mednarodni mejni prehod pri Štandrežu, kjer je ogenj zajel kup krme oziroma slame v bližini hlevov za živino v uvozu. Ogenj so hitro pogasili, škoda je omejena. V ponedeljek ponoči pa so gasilci pohiteli na Svetogorsko cesto, kjer je zgorel avtomobil last Giuseppeja Serafinija. Vozilo je bilo parkirano v bližini Ville Frommer.
Spretni žeparji na delu
V	Gorici beležijo v zadnjih tednih vse veC žepar-skih oz. tatinskih podvigov. Spretni zlikovci so se že v prejšnjih dneh polastili torbic ali denarnic v nekaterih trgovinah in drugih javnosti dostopnih lokalih. VCeraj so policijski organi prejeli prijavi o izginotju še dveh torbic: eno so neznanci ukradli na avtobusni postaji APT, drugo pa iz sedeža Zveze industrijcev v Ul. Arcadi.
Mladi / sodelovanje gorica-nova gorica
BANKE / NAMENJEN DIJAKOM
NOVA GORICA / VOLITVE
□ OBVESTILA
PRISPEVKI
Osem dijaških skupin na 2. gledališkem srečanju
Nastopi dijakov se bodo zvrstili v enem popoldnevu prihodnji torek v novogoriškem Kulturnem domu
Združenje Goriziagio-Vane prireja v sodelo-vanju z gorisko Pokraji-n.0. Soriškim in novogo-riskim šolskim skrbništ-v°m, Zvezo kulturnih or-Sanizacij in novogoriškim Kulturnim do-ca0?1’ drugo Gledališko udentsko srečanje (»Pa-10 Teatrale Studente-sco«).
Organizatorji želijo s
0	manifestacijo ustvariti trajno priložnost stika med mladimi obeh narodnosti in jim omogočiti aktiven pristop in spoznavanje gledališča.
recanje naj bi pripomo-8 o, s tem da morajo vse s°delujoce predstave biti razumljive bodisi Italijanom kot Slovencem, k utrjevanju kulture
1	°ž3^a' Zato naj bi posta-0 Gledališko študentsko
srečanje vsakoletni kulturni dogodek, ki naj bi omogočil tudi tesnejše sodelovanje med inštitucijami na obeh straneh meje.
Žal letošnje srečanje ni naletelo na enak sprejem, kakršnega je bilo deležno lansko. Sodelovalo bo “samo” osem skupin, proti šestnajstim, ki so lani tako navdušile publiko in žirijo. Skupno je lani aktivno sodelovalo okrog 200 dijakov, nastope pa si jih je ogledalo skorja 1.500. Manjši udeležbi naj bi botrovalo predvsem nezanimanje, ki ga nekatere šole kažejo do podobnih izvenšol-skih pobud.
Manifestacija se bo odvijala 6. aprila od 16.30 dalje v Kulturnem domu v Novi Gorici. Po-
skrbljeno bo tudi za morebitne gledalce brez prevoza, ki bodo lahko prišli (in odšli) na kraj dogodka z avtobusi podjetja APT.
Predstave naj bi predvidoma trajale do 21. ure. Žirija, ki jo sestavljajo pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak, predstavnika skupin Ter-zoteatro in Artisti Asso-ciati, umetniški vodja in dramaturginja PDG Marko SosiC in Martina Bremec, naj bi se izrekla po polurni konzultaciji, med katero bo nestrpne igralce, profesorje, sošolce, starše in sorodnike kratkočasila goriška rock skupina. Po nagrajevanju bodo lahko skupine slavile zmago ali pozabile na poraz v eni od slavnih novogoriških diskotek.
Velik odziv na državni natečaj »Film in šola”
Odziv na letošnji natečaj "Film in šola”, ki ga je že devetič razpisal Konzorcij ljudskih bank iz FJK, katerega Članica je tudi Kmečka banka, je presegel vsakršna pričakovanja. Pri pobudi je sodelovalo okrog dva tisoč učenčev in dijakov šol raznih stopenj in okrog 150 učiteljev in profesorjev, ali kakih trideset odstokov več kakor lani. Komisija mora oceniti okrog sto zapisov, v glavnem video - filmov. Naj kot zanimivost navedemo, da je natečaj prav letos presegel deželne okvire, saj je komisija prejela prispevke iz raznih krajev države.
Natečaj Film in šola je tako zastavljen, da pritegne k sodelovanju tako dijake, kakor profesorje, v
celoti pa se uokvirja v prizadevanja za posodabljanje in spopolnjevanje učnega programa z vključevanjem sodobnih avdiovizualnih sredstev.
Tudi letos so namreč pripravili v Pordenonu, v tamkajšnjem Dijaškem domu, tečaj za audiovi-zuelna sredstva. Tečaj je bil namenjen predvsem učiteljem in kulturnim animatorjem.
Konzorcij ljudskih bank FJK je sponzor tudi nekaterih drugih odmevnih pobud. Tako sodeluje pri različnih pobudah WWF na področju varstva okolja, kulture -pred kratkim je izšel stenski koledar posvečen Palmanovi - odmevna pa je tudi vzgojna pobuda mladih k sožitju "Evropa in mladi”.
Se brez župana in podžupana
Prihodnja seja bo 17. aprila
Včeraj so v Novi Gorici spet poskušali izvoliti predsednika in podpredsednika občinske skupščine (župana in podžupana). Napisali smo poskušali, ker za izvolitev ni bilo potrebne sklepčnosti. Zatajil je eden od treh zborov občinske skupščine in sicer Zbor združenega dela. Kako iz krize, ki traja že lep Cas? Da bi se izognili nadalnjim težavam, so naložili statutarno -pravni komisiji, naj poskuša doseči spremembo poslovnika. Sklepčnost naj bi bila zagotovljena že z večino izvoljenih delegatov, oziroma poslancev in ne z 2/3 prisotnostjo. Tako spremembo so svoj Cas uvedli v republiškem parlamentu in v Novi Gorici menijo, da bi iz ne-
rodnega položaja lahko prišli na podoben način. Komisija naj bi poskusila tudi uvesti spremembo v Statut, tako, da bi namesto tridomne skupščine imeli enodomno.
Zanimiv je bil tudi poskus, da bi izpeljali nekatere zamenjave v občinski vladi, vendar je bil predlog predsednika Izvršnega sveta Črtomirja Špacapana naposled umaknjen z dnevnega reda, ker da ni bil dovolj utemeljen.
Tako na včerajšnji seji elanom skupščine ni ostalo drugega nego, da potrdijo oziroma zavrnejo zapisnik prejšnje seje.
Prihodnja seja bo 17. aprila. Spet bo na dnevnem redu izvolitev župana in podžupana.
ti^IURA/GOVORIL BO I.ROGGER
Predavanje o nadškofu Francu Ksaveriju Luschinu
Buschir govor ju dvoranii niški ulj davanje Za soch zgodovi mons. d
nemsk
Trentu
Luschi
Pokraj
KorosJ
tinske
sar g;
nadškofa v Lvovu, tam pa je ostal le nekaj mesecev. V septembru 1835 je prišel za nadškofa v Gorico, kjer je ostal do smrti, leta 1854. O njem so od Slovencev nekaj napisali A. Einspieler, R. Klinec in Andrej Gabršček. Slednji je med drugim napisal: “Bil je velik Slovenec in velik dobričina. Slovensko stvar je po svojih močeh povsod podpiral.” Več je o njem napisanega izpod peresa Franca Kralja v 9. snopiču Primorskega slovenskega biografskega leksikona.	(mw)
INPS / POČASNOST BIROKRACIJE ZAVIRA REŠEVANJE BREZPOSELNOSTI
Čakajoč na medministrski dekret
Izvajanje zakona št. 223 predvideva posebne ugodnosti za nove dejavnosti
Ce drži, da je Amatova vlada prevzela nelahko dediščino, zlasti kar zadeva gospodarsko problematiko, ni mogoče po drugi strani zanikati dejstva, da državni aparat, kljub kriznemu stanju še zmeraj deluje s prejšnjim ritmom. Te dni se pri pokrajinskih odborih INPS v Gorici in tudi v drugih središčih dežele ukvarjajo z dokaj zapletenim vprašanjem, ki ga, kljub vsej dobri volji ne morejo rešiti. Gre za celostno izvajanje zakona 223 od julija 1991. Gre za zakon, ki predvideva za delavce, ki ostanejo brez
dela zaradi zapiranja podjetij ali drugih razlogov, vpis v posebne sezname (mobilnost). Zakon predvideva izplačevanje denarnega nadomestila, za največ 36 mesecev. Obsega pa tudi določilo, da se na prošnjo delavcev, ki se nameravajo lotiti nove gospodarske dejavnosti, izplaCa v naprej celoten ali sorazmerni delež nadomestila. Gre za določilo, ki naj bi omogočilo zmanjševanje nezaposlenosti.
Zanimiv mehanizem za ublažitev socialne napetosti, a kaj, ko se ga v praksi ne da izvajati.
Medministrskega dekreta, ki bi moral določiti pogoje in načine za izplačevanje predujma namreč še ni.
”To smo pred kratkim ugotovili pri goriškem odboru INPS, ob obravnavi primera delavcev Adriaplasta iz Tržiča”, ugotavlja Maria Rosa Fontana, predsednica omenjenega odbora. Prošnje so pri zavodu INPS sprejeli, ne morejo pa izplačati predujma.
Na posebni lestvici na Goriškem je vpisanih 225 delavcev. Nekaj od teh bi ob možnosti izvajanja omenjenega zakona lahko
zaCelo samostojno dejavnost. S podobnimi primeri se ukvarjajo tudi v drugih pokrajinah. Za danes vsekakor načrtujejo koordinirano akcijo pri prio-stojnih organih v Rimu.
Ni znano, zakaj še ni bil izdan medministrski dekret, vendar pa je po našem rok poldrugega leta odločno predolg. Posebej še ob zaostrovanju gospodarskega stanja in naraščanju brezposelnosti. Vsakdo si ob tem lahko misli svoje. Eno je gotovo: s takim tempom in s tako resnostjo, gospodarske krize ne bo mogoče zaustaviti.
V	priporu zaradi
femgesica
V	Tržiču so v ambulanti ATT (Assotia-zione per la tutela del tossicodipendente) v ulici Paccinotti 25 priprli sodelavko R. V. Zadeva je v zvezi z razdeljevanjem "temgesica”, zdravila, ki ga predpisujejo . narkomanom in ki ima podobne učinke kakor metadon. R.V. sumijo, da je narkomanom dajala zdravilo v odsotnosti zdravnika. Ambulanto ATT (sedež je v Trevisu) so odprli pred nekaj meseci.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA
prireja izlet v Španijo od 26. junija do 2. julija letos. Za pojasnila in prijave, ki jih sprejemajo samo do 20. aprila, se interesenti lahko javijo v gostilni Pri Periču v Doberdobu.
DRUŽBA se dobi jutri, 1. aprila, ob 19.30 na Placuti.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila., z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi (Faedis). Vpisovanje pri poverjenikih in ob sredah na sedežu do srede, 7. aprila.
'S PRIREDITVE
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v petek, 2. aprila ob 20.30, na predavanje inž. Jožeta Serbeca o vzponu na Cerro Torre v Patagoniji. Predavanje z diapozitivi bo v čitalnici knjižnice v Križni ulici (ul. della Croce).
V KONFERENČNI DVORANI POKRAJINSKEGA MUZEJA NA GRADU bodo danes ob 18. uri predstavili 4. in 5. številko revije Annali di storia isontina. V sklopu predstavitve bo tudi predavanje prof. Marca Doga s Tržaške univerze in sicer o prepletanju jezikov, verstev in narodnosti na Balkanu.
H RAZSTAVE
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI V GORICI je do
3. aprila odprta skupinska razstava desetih go-riških likovnikov. Ogled je ob urah odprtja knjigarne.
V	ZAPORIH NA GORIŠKEM GRADU je do 9.
maja na ogled razstava Annibel Cunoldi »Zeit-feuer«(Ogenj Časa).
V spomin na Rajka Jarca darujejo letniki 1933 100 tisoč lir za SD Mladost v Doberdobu.
KINO
GORICA
VITTORIA 21.00 »Malcolm X«. Rež. Špike Lee. Igra Denzel VVashington. JUTRI: 20.30 otvoritev 8. Film video monitorja.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »2013 - La fortez-za«.
VERDI 18.00-20.00-22.00 »Sommersby«. Richard Gere, Jodie Foster.
TRŽIČ
GOMUNALE 20.30 Baletni festival.
EXCELSIOR Zaprto. Jutri 17.30-22.00»Tran-sanale vveekend«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
C_3 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4 - tel. 530124
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26 - tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA
V	DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU, Vrtna ulica - Via Giardino 2 - tel. 78300.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Antonio Zitteri iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Antona in na glavno pokopališče, ob 9.30 Silvia Seuffer por. Fabbro iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11.30 Delio Lupieri (prihod krste iz Vidma) v stolnici in na glavno pokopališče, ob 12.30 Evgenija Zidarič por. Šušteršič iz splošne bolnišnice v Devin.
Sreda, 31. marca 1993
SVET
SLOVENIJA IN NATO
POGOVOR Z JANEZOM JANŠO
Severnoatlantskim generalom se ne mudi sprejemati novih članic
Sloveniji bi trenutno najbolj ustrezal status opazovalke, kot ga ima Finska
Barbara Kramzar / Bruselj •
BRUSELJ - Nova slovenska resolucija o zasnovah nacionalne varnosti govori o obveznostih na obrambnem področju, ki jih bo Slovenija sprejela ob morebitnem vključevanju v mednarodne oziroma evropske gospodarske in politične povezave. Se veC, oprla bi se rada na zavezništva in sistem kolektivne varnosti v Evropi. V praksi to ne pomeni nic drugega, kot da se želimo - tudi zaradi nestabilnega položaja v naši soseščini - vključiti v vojaške organizacije, ki v zahodni Evropi že obstajajo, torej v Severnoatlantsko vojaško zvezo ali (in) v Zahodnoevropsko unijo. Toda že sam obstoj dveh sicer prekrivajočih se, a vendarle ne popolnoma identičnih vojaških organizacij na našem severu in zahodu dokazuje, da se Evropa po padcu berlinske-
ga zidu še ni odločila, kaj bi sama s sabo, kaj šele z novimi vzhodnimi in južnimi državami. Zveza Nato, ki je nastala leta 1949 kot pogodba med 12 zahodnoevropskimi državami in se do leta 1982, ko je kot zadnja pristopila Španija, z Grčijo, Turčijo in Nemčijo pred njo povzpela med šestnajsterico, pretresajo postopno ameriško umikanje, zmanjševanje vojaških proračunov držav Članic in vprašanje, kakšno vlogo naj v njej igra Nemčija, ki se še vedno ne more otresti pečata druge svetovne vojne. Zahodnoevropska unija, ki se je razvijala pod vplivom uporniške golisticne Francije in dobila konec leta 1991 z maastrichtsko pogodbo zveneči naslov evropske voj-
ske, pa se prav zaradi prevladujoče vloge Nata nikoli ni mogla razviti v pravo vojsko stare celine. Ker bi Nato lahko poskrbel za varnost evropskega vzhoda, pa se za to še ni odločil, WEU pa tega ne more narediti, varnostna usoda novih vzhodnih držav in še bolj z balkansko vojno ogrožene Slovenije še ni jasna. Države nekdanjega Varšavskega sporazuma so zahodni generali sicer zbrali v nekakšno posvetovalno telo z imenom Severnoatlantski svet za sodelovanje, toda tudi njim nihče ne jamči varstva v primeru spopadov, še manj pa jo evropski generali in politiki zagotavljajo Sloveniji, saj bi se s tem veliko bolj neposredno vpletli v balkanski spopad, kot si to želijo. Gene-
ralni sekretar severnoatlantske vojaške zveze Manfred VVoerner je v začetku tega tedna sicer izjavil, da se Nato pomika k dejavnemu »ohranjanju miru na Balkanu« in da bo »nekega dne poskrbel tudi za ustvarjanje miru«, saj namerava na območje poslati od 50 do 70.000 vojakov. A dokler v Bosni še divja vojna, so to samo besede.
Slovenija kljub temu nima veliko izbire. Približevanje vsem evropskim združenjem- z vojaškimi zvezami vred je edina možnost v Času, ko balkanski epicenter v Beogradu še ne kaže znamenj umirjanja in ko so meje s Hrvaško in Italijo še ali Čedalje bolj negotove. Težava je v tem, da se evropskim vojaškim zvezam prav zaradi naših težav ne mudi s sprejemanjem Slovenije v svoje vrste.
Evropa se je naveličala srbskih litanij
BRUSELJ - »Zvezda« torkovega zasedanja zunanjepolitične komisije evropskega parlamenta je bil jugoslovanski predsednik Dobriča Čosid. Pred Cosi-čevim prihodom, ko je komisija razpravljala o položaju na območju nekdanje Jugoslavije, je avstrijski elan komisije Habsburg ostro nasprotoval temu, da evropske ustanove enačijo Slovenijo s sosednjimi diktaturami. Zahteval je takojšnje prenehanje sankcij in embarga za Slovenijo. Nato je nastopil Dobriča Cosič in ponovil ves ideološki arzenal srbskih političnih govoranc, ki jih ti pripravijo za svoje obiske v tujini: tragične državljanske, verske in mednacionalne vojne v Bosni naj bi bili krivi dediščina komunizma in titoizma, militantni islam z neootomani-zmom ter nasilne odcepitve Slovenije in Hrvaške ter Bosne, ki so prizadele srbsko bit. Resnica o srbskem
vprašanju in,srbski tragediji pa na njegovo veliko žalost zaradi kratkoročnih ameriških in ruskih interesov še ni postala politična in moralna usmeritev Evropske skupnosti. Zaradi vsega tega mednarodna skupnost po Čosidevem mnenju ne prepozna hele-nisticno-kršcanske srbske kulture, opredeljenosti za Evropo in resničnega srbskega pacifizma. Povedal je, da ZRJ odločno nasprotuje vojni in skuša narediti vse za pogajanja in mir. Na koncu je Cosid opozoril na hude krivice, ki se Srbiji dogajajo z embargom, in opozoril na nevarnost terorizma, Ce se to ne bo končalo. Toda elani zunanjepolitične komisije imajo očitno dovolj srbske retorike, kajti v razpravi so od Čosiča zahtevah pojasnila o dejstvih, kot so vojaška pomoč bosanskim Srbom, zatiranje Albancev na Kosovu in sistematično posiljevanje žensk v BiH.
Prijateljsko rokovanje Drnovšek - VVoerner (Teiefoto: TRIO)
Kako do večje varnosti?
»Upam, da Nato ne bo moral povečevati članstva«
Bruseljski pogovori z vodstvom vojaške zveze Nato so bili Sele prvi in uvodni, a vseeno se bo slovenska vojska pripravila na morebitni vstop v severnoatlantsko vojaško zvezo. Kdaj bo to?
To je malo preveč konkretno vprašanje za situacije, ki prihajajo. Ze večkrat sem javno povedal, da gradimo naš obrambni sistem v okviru naših materialnih možnosti. Toda ko bo nekoC Evropa imela sistem kolektivne varnosti z učinkovitimi mehanizmi, bo naš sistem z njim kompatibilen.
Ali zvezo Nato sploh zanimajo vzhodne države in med njimi Slovenija?
To je zelo odvisno od razvoja dogodkov. Jaz si celo želim, da razvoj ne bi šel v to smer, da Nato ne bi bil prisiljen povečevati svojega članstva, kajti to bi pomenilo, da bi se razmere v svetu zaostrile. Zato bolj računamo na spremembo sedanjih oblik vojaških povezav. Evropa bi lahko dobila na primer kot krilo zveze Nato samostojnejšo vojaško vlogo, in učinkovito pokrila, v obliki dežnika, Ce hočete, ves evropski prostor.
Ste se odločili za intenzivnejše pogovore z Natom kot z zahodnoevropsko unijo?
Ne, to ni res. Z generalnim sekretarjem zahodnoevropske unije sem se srečal že oktobra lani na Dunaju in imela sva dolg in izčrpen pogovor. Jasno pa je, da je WEU praktično del Nata. Z maastrichtskim sporazumom je WEU dobila mesto, ki bo okvir za vzpostavljanje sistema evropske kolektivne varnosti-Odnos zahodnoevropske
unije z Natom pa je tak, da je potrebno za kakršnokoli večje povezovanje z WEU imeti tudi stike z Natom.
Ste že določili urnik nadaljevanja pogovorov z Natom ali WEU?
Ne, pomembneje bi bilo, Ce«bi oni sestavili urnik.
Ali menite, da so Slovenci za takšno obrambno usmeritev?
Slovenija se je odločila za tesne povezave z zahodno Evropo, pri tem pa ne gre brez vojaškega povezovanja. (B. K.)
FRANCIJA / SESTAVLJANJE NOVE VLADE
Novi premier še vedno išče svoje sodelavce, zunanji minister pa je poslal Alain Juppe
Pazljivi dogovori s predsednikom Mitterrandom
(Teiefoto: AR)
PARIZ - Ob odhodu na svoje novo delovno mesto, kjer je nadaljeval pogovore z vodilnimi osebnostmi zmagovite desnice, je novi francoski premier Edouard Balladur, ki ga je imenoval predsednik Mitterrand v ponedeljek zvečer, novinarjem povedal: »Zelo rad bi že danes sestavil novo vlado, vendar pa nisem prepričan, da se mi bo posrečilo.«
Balladur se zaveda, kako pogubne zastoje bi lahko povzročili spori s predsednikom Mitterran-dom, zato je kljub velikanski parlamentarni premoči začel pogovore s predsednikom zelo previdno in z željo, da bi dosegla politični konsenz o zunanji politiki. Zelo spoštljivo je reagiral tudi
predsednik, ki je obljubil, da bo upošteval prenoviteljske želje volilcev, za televizijo pa je izjavil, da bo še vedno nadzoroval zunanje zadeve, obrambo in evropsko politiko. Povedal je, da se bo v Evropski skupnosti še naprej zavzemal za maastrichtski sporazum, govorice o devalvaciji franka pa je zavrnil s podatkom, da bodo v evropskem monetarnem sistemu vezali tečaj franka na nemško marko.
S podpiranjem maastrichtskega sporazuma se strinja tudi Balladur, ki pravi, da bo nadaljeval s »politiko trdnega franka«, ki jo je izvajal že njegov predhodnik Beregovoy. Obljubil je tudi hitre in ostre ukrepe v boju proti naraščajočemu kriminalu in divji emigraciji, ki vse
bolj pesti tudi Francijo. Nova delovna mesta želi odpreti z davčnimi olajšavami, ki bi delodajalce oprostile plačevanja davkov na izplačane osebne dohodke, izpeljali pa bi radi tudi obsežen načrt za obnovo prometnih povezav in gradnjo stanovanjskih objektov, saj je brezposelnost že kritična, ker presega 3 milijone.
O novem premiera Bal-ladurju imajo najboljše mnenje tudi njegovi sodelavci iz Časov, ko je še opravljal vlogo finančnega ministra: »Je Človek, ki vselej dela zelo premišljeno in nadvse previdno, ker verjame, da je mogoCe spore uspešno zgladiti brez bojev in podtikanj. Ravno zato je pravi človek za to funkcijo.«
(Reuter)
________RUSIJA / POLITIČNA KRIZA___
O Jelcinovem odloku in o resoluciji kongresa zdaj razpravlja parlament
MOSKVA - Ruski parlament je na torkovem zasedanju razpravljal o Jelcinovem odloku, ki ga je ruski predsednik podpisal 20. marca,
in predvideva referendum 25. aprila letos. Na dnevnem redu ruskega parlamenta je bil tudi sprejem proračuna za ta ljudski plebiscit, za katerega so odobrili 30 milijonov ameriških dolarjev. Parlament bo o odloku Borisa Jelcina razpravljal ker je kongres ruskih poslancev v ponedeljek na devetem izrednem zasedanju z resolucijo ponovno obsodil predsednikov odlok. Spremenil je tu-
di vsebino predloga o referendumu irl odločil, da mora za zmago na referendumu Jelcin zbrati veC kot polovico glasov volilnih upravičenčev, kar je praktično nemogoče. Volilci naj bi se 25. aprila tako odločili o zaupnici predsedniku in o zaupanju v gospodarske in socialne reforme po letu 1992 ter o razpisu predsedniških in parlamentarnih volitev.
Predsednik Boris Jelcin pa se je v torek v Kremlju sestal s skupino reformatorskih poslancev ruskega ljudskega kongresa, da bi se na njihovo zahtevo pogovarjali o dogodkih na izrednem zasedanju, ki se je
končalo v nedeljo zvečer. Ob tem Jelcin ocenjuje, da kongres ni mogel izvesti načrtovane odstranitve predsednika in ustvariti prepada med vlado in predsednikom, nasprotno, sodelovanje naj bi se še poglobilo. Veliko poslancev kongresa namreč meni, da kongres ni prispeval k umirajnju gospodarskega in socialnega položaja v državi in da je s številnimi odločitvami grobo kršil ustavo, zakon o referendumu in zakon o sredstvih obveščanja. Jelcin se je v torek pogovarjal tudi z ruskim ministrskim ptredse-dnikom Viktorjem Cerno-mirdinom. (Agencije)
PISMO IZ BUENOS AIRESA
i ■	- ■r -	«
:
Predzadnji vlak je pravkar odpeljal
BS
Alejandro Briner
Pred nekaj tedni so bue-nosaireški Časopisi zaznamovali zanimivo obletnico: minilo je trideset let od zadnje tramvajske vožnje. Obletnica je pri marsikom obudila spomine in nostalgijo.
Med letoma 1933 in 1963 je električni tramvaj na dveh jeklenih tirnicah povezoval številne ulice in mestne Četrti. Zapleteno omrežje je sestavljalo prek osemsto kilometrov. Hrupno, a ne odvratno premikanje tramvaja, tu in tam popestreno z značilnim ding-dongom (tramvaj ni imel hupe), je še vedno v spominu buenosaireških prebivalcev. Kljub pomanjkanju kakršne koli aerodinamične oblike in velike hitrosti je bilo v njem nekaj aristokratskega, kot v starih vilah. Tramvaj so poCasi nadomestili avtobus, trolejbus in podzemna železnica, a dokler ni popolnoma izginil, je bilo potovanje z njim povezano z nekim težko opredeljivim Čarom. Prav zato so se nekatera druga mesta, kot na primer San Francisco, zaobljubila, da se tramvaju ne bodo odrekla.
Danes pa Argentinci pričajo o nagli smrti prevoznega sredstva, ki z omrežjem železniških prog ni povezoval samo večjih mest, ampak je segal v vsak kot prostrane dežele. V Argentini so namreč odpravili železnico, ki je povezovala deželo od juga do severa in vzhoda do zahoda.
S strogimi gospodarskimi ukrepi je oblast začela temeljito nižati državne stroške. Računovodski pokazatelji so nepodkupljivo razkrivali pet milijonov dolarjev mesečnega priman-kljaja, ki ga povzroča žele-
zniški potniški promet. Država je, da bi ga zmanjšala, privatizirala nekaj odsekov železniških prog in ves tovorni promet ter zahtevala, naj province prevzamejo še drugo polovico stroškov, ki jih je povzročala železnica.
Štiri province so izziv sprejele, druge, ki niso mogle prevzeti novih stroškov, zlasti ker ne morejo rešiti niti težav, ki jih imajo z zdravstvom, vzgojo in stanovanji, pa so se odločile, da železniškega omrežja ne bodo vzdrževale. Vlaki, ki bodo tako izginili, so mesečno prevažali nad sto tisoč potnikov, avtobusna podjetja, ki naj bi jih prevzela, pa niso sposobna uvesti dva tisoC petsto novih prevozov na mesec. Poleg tega se zastavlja še vprašanje cen: primerjalna študija je pokazala, da je avtobusno potovanje osemdeset odstotkov dražje kot z vlakom.
Polemika je vroča že dalj Časa. Ali mora primanjkljaj železniškega prometa poravnati tisti, ki ga uporablja, ali mora zanj skrbeti družba v celoti? Ali mora država zapreti odseke železniških prog, ki niso dovolj donosne? Ali železnica v drugih državah prinaša dobiček? Ali je prav ravnati z deželo kot s trgovskim podjetjem in posvetiti ves trud samo zmanjšanju stroškov?
Ce tako razmišljamo, moramo vedeti, da je brezplačna državna vzgoja resnično deficitarna. Prav tako ne prinaša dobička zdravstveni sistem. Vendar ta argument ni dosti vreden, na kar je vlada že večkrat opozorila in zato neprestano zapira šole ali bolnišnice. Ce je edino pomembno zniževati stroške,
potem je popolnoma razumljivo, da država zapira tudi železnico.
Ne bomo melodramatično opisovali patetične slike opustošenih železniških postaj, vendar tudi ne moremo zanikati, da je prav železnica prinesla življenje mnogim mestom in vasem, zato jim ga bo prav odprava železnic odvzela. Vso zgodovino in zemljepis Argentine bo mogoče obravnavati v Času pred odpravo železnic in po njej.
Razumljivo je, da Argentina ni sama na svetu, zato je umestno vprašanje, kako isti problem rešujejo druge države. Leta 1991 so evropske države v železniško mrežo vložile osem milijard dolarjev. V Nemčiji prejema železnica blizu deset milijonov dolarjev državne podpore na dan. Felipe Gonzalez, ki ni nic kaj etatističen, je napovedal, da bo Španija investirala osemnajst milijard dolarjev za razširjenje in izboljšanje prometnih zvez, pri čemer ima državna mreža Renfe pomembni del. Vladi v Mehiki in Kolumbiji spretno vzdržujeta železniško dejavnost s sodelovanjem države in zasebnih podjetij-Z zavestjo, da bencinski vrelci niso veCni, so francoska, severnoameriška in japonska vlada z velikanskimi investicijami podprle prav železniški sistem.
Argentinsko reševanje problema je resnično učinkovito in preprosto. A vse kaže, da nihče ni po mislil, da je s smrtno obsodbo železnic izrečena tudi smrtna obsodba tisočim iluzijam, željam, upanjem in trudom. Skratka, računi se bodo najbrž izšli, a pri tem nihče ni p0-mislil na človeka.
_____HRVAŠKA / NEGOTOVA PRIHODNOST_
Tudi nova vlada bo najbiž le »začasna«
Bodo dosedanji ministri sedeli tudi v »novi« vladi?
Gojko Marinkovič./Zagreb
ZAGREB - Ko je inflacija štirimestna, ko narašča Število brezposelnih, ko hkrati upada proizvodnja, vse skupaj pa spremljata divjanje cen in vse večja revščina, ko za pošteno delo ni več mogoče kupiti kruha in mleka, kaj šele plačati položnic, ko je zdravstvo v razsulu, ko ne deluje nie, potem je gotovo neumno spraševati, zakaj je padla vlada.
Hrvaški premier Sari-uic je moral oditi tudi zaradi vsega tega. Čudno je, da tega ni storil že prej, saj je bilo že zdavnaj jasno, da je mogoče sicer spreten trgovec z nuklearkami, ni pa dorasel problemom gospodarstva in življenja države, kijev vojni. Dosedanja vlada, katere odhod formalno sicer upravičujejo z nekakšno reorganizacijo, je bila v praksi običajen predsednikov servis, obravnavali so jo kot del velikanske Tudmanove skupine svetovalcev.
V začetku so jo imenovali »uradniška«, saj je bila prava vlada nekje dru-8je, v različnih predsednikovih svetih in državnih koordinacijah. Uradniška je bila tudi zato, ker večina njenih elanov po svojih sposobnostih ni presegla uradniške ravni. Z imenovanjem novega mandatarja, sedanjega direktorja hre Mikice Valentiča, ki je na to mesto prišel zato, ker Se Pac vsak dan vozi z avtomobilom in se tako re-
dno sreCuje z bencinom in z izjavo, da bo tudi naslednja vlada enostrankarska, Tudman dokazuje, da ne misli odstopiti od svojih namer in da mu zaenkrat niti na kraj pameti ne pade oblikovanje vlade narodne enotnosti. Ni si težko predstavljati, da bo tudi v novi vladi minister za obrambo Gojko Sušak, za notranje zadeve Ivan Jar-njak, da bo podpredsedniško mesto obdržal dr. Ma-to Granič, ki bo še z nekaterimi ministri predstavljal kontinuiteto. Vse drugo je bolj ah manj odprto in kaže na to, da bo po svoji moči ta vlada kopija dosedanje od premiera navzdol. Čemu potem sprememba?
Prvi razlog je psihološki, ker je bilo nekaj pač treba storiti. Nujno je bilo ustvariti privid, da se nekaj vendarle premika. Drugi razlog, resnejši, a tudi bolj skrit, pa so vse bolj odkriti spopadi znotraj HDZ, pri Čemer se dve poglavitni struji, pogojno imenovani »hasbulatovci« in »reformatorji«, strinjata samo v enem: naropati Cim veC in Cim hitreje. Tega sicer še nihče ni dokazal, vendar pa je vse preveč očitnih znakov, da je tako.
Tudmanova poteza pa vseeno ni nekakšna dokončna opredelitev, saj
mora tudi on upoštevati razpored sil kakor tudi omajano ravnotežje stranke, zato jo lahko razumemo kot še enega v vrsti kompromisov. Tudmanu seveda ni lahko, očitno pa tudi nima več moti, da bi se zahvalil za usluge močnemu hercegovskemu lobiju in se odločil za zmerne, saj bi se s tem povečala nevarnost udarca z desne, ki bi potem odnesel tudi njega samega. Prav tako zamenjava tudi ne pomeni odprtega prevzema oblasti, se pravi prehoda v nekakšno obliko »prosvetljene diktature«, pri čemer šibki Valentič po vsej verjetnosti ne pomeni dolgoročne rešitve, saj ne on ne njegova ekipa ne bosta mogla spremeniti in preseči globoke krize sistema in metodologije upravljanja hrvaške države in družbe, do katere se je tako uspešno prikopal Hrvoje Sarinič.
Tako lahko domnevamo, da bo to pač še ena v vrsti prehodnih vlad, katere temeljna naloga je, da do jeseni pripravi teren za pravo vlado, pri Čemer največkrat omenjajo dr. Franja Gregoriča kot primernega bodočega mandatarja. Do jeseni je še daleč, Hrvaško pa čaka še ena neuspešna turistična sezona (z izjemo Istre), čaka jo razočaranje v zvezi z uresničevanjem zamisli o povezo-
vanju Dalmacije z osrednjo Hrvaško, Čaka jo oživljanje proizvodnje v položaju, ko ni svežega kapitala, čaka jo priprava pravega socialnega programa, da Američanom ne bi bilo treba človekoljubne pomoči odmetavati tudi po Zagrebu, in končno je tu nakopičeno socialno nezadovoljstvo, ki grozi, da se bo spremenilo v pravi upor.
Vse to so ovire, ki so na poti Valentičev! ekipi, in če k temu prištejemo še slab položaj na bojiščih na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini ter upoštevamo, da so se srbski uporniki odločili, da bodo cele predele Hrvaške tudi formalno priključili Srbiji, se pravi ZR Jugoslaviji, kar pomeni, da se znova odpira možnost vojne - potem so izgledi za uspeh še manjši. Valentič je spreten menedžer, ki zna nekje na oceanu poceni kupiti tanker nafte, vprašanje pa je, če je dorasel globoki hrvaški katastrofi. Hrvaška potrebuje vlado, ki bo združila najbolj sposobne in najmodrejše, ki bo lahko oblikovala konsenz poglavitnih političnih sil. Tudman je že izjavil, da to ne bo ta vlada. Kaže, da bodo Vladena Vedriša, ki so ga svojcas pripeljali v vlado kot rešitelja, poslali v Hrvaško gospodarsko zbornico, ki naj bi dobila nove, razširjene naloge in pooblastila, skoraj ministrske.
(Foto: Romeo Ibriševič)
BALKAN / VOJNA, PROPAGANDA IN INFOM1RANJE
Radio Ladja sredi Jadrana
Evropska skupnost in francoska organizacija Svoboda besede financirata radijsko postajo, ki bo začela delovati čez nekaj dni, njen glas pa bo segal v Bosno in Hercegovino, na Hrvaško in v Srbijo
PARIZ ■ . ______
šnjega leta je v Par stala zamisel o usta nove radijske pos naj bi blažila vojaš Pagando na obmot danje Jugoslavije. F postaja bo oddajali nji, ki bo plula po rodnih vodah Jadri tnorja. Ker se ures zamisli bliža konc se ° tem pogovarja torjem in vodjem p novinarjem, publi In književnikom nom Sabljakoviče koč novinarjem T grad in urednikom
Dževad Sablja kaj je pravzaprav ] ki je že dobil urad Radio Ladja?
Radio Ladja n; vfh- (frekvence bo točene na dan, ko s Celo oddajanje) je :
sna radijska postaja, katere 24-umi program bo namenjen poslušalcem hrvaškega, srbskega in bosanskega jezikovnega področja in vsem tistim, ki ta jezik razumejo. Projekt sta podprla združenje Droit de parole (Svoboda besede)in Evropska skupnost.
Kako bo projekt financiran?
Droit de parole je združenje, registrirano samo za Človekoljubne akcije, ki se mora po francoskem zakonu, sprejetem že leta 1901, naslanjati izključno na namenska vlaganja, brez pravice do pridobitniške dejavnosti. ES meni, da lahko z objektivnim obveščanjem prispeva k miru na območjih, ki jih je zajela vojna, zato je odobrila zagonska sredstva, ki so se jim pridružila še dodatna
Aleksander Mlac / Pariz
vlaganja nekaj človekoljubnih, mirovnih in novinarskih zvez in skladov. Ta sredstva zadoščajo za namestitev opreme in za tekoče stroške za tri mesece oddajanja.
Kdo bo pripravljal program?
Redakcija in mreža dopisnikov je sestavljena iz novinarjev in sodelavcev s celotnega območja nekdanje Jugoslavije. Seveda gre za neodvisne novinarje, ki so znani po svoji nepristranskosti in kritičnih stališčih do dogajanj v nekdanji Jugoslaviji. Nismo jih izbirali »po ključu«, ampak po poklicnem ugledu. Za komentatorje, sodelavce in svetovalce smo najeli publiciste, intelektualce in
umetnike, katerih duhovni in moralni profil se je izoblikoval v odporu zoper nacionalizem, nacionalistično politiko in ideologijo.
Do kod bo slišati program Radia Ladja?
Zaenkrat je zanesljivo, da bo s kvalitetnim signalom lahko dosegel polovico področja nekdanje Jugoslavije. Ce bo držala obljuba enega od sponzorjev, da bomo dobili dvakrat močnejši oddajnik, pa ne bo nobenih težav s slišnostjo, ne samo na bivšem južnoslovanskem območju, ampak tudi v dobršnem delu Evrope.
Ali ni projekt pravzaprav poskus ponovnega oživljanja zamisli o ne-
kakšni novi Jugoslaviji?
Seveda nam bodo to očitali. V položaju, ko je polovica območij, do koder bodo segali valovi Radia Ladja, v vojni ali pa jim vojna grozi, druga polovica pa je, najmileje rečeno, v medsebojno napetih in sovražnih odnosih, je prizadevanje za kakršnokoli Jugoslavijo za pametne in normalne ljudi preprosto nesmiselno. Mislimo pa, da je ta prostor kljub vsemu lahko informativno komunikabi-len, da državljani potrebujejo natančno, hladno, celo distancirano, zato pa čimbolj objektivno informacijo. Tisto, kar se je dogajalo v tem prostoru v zadnjih dveh letih, je uni-
čilo Človeške in kulturne vezi, da o gospodarskih sploh ne govorimo. Zavzemali se bomo za možnost ponovne vzpostavitve teh povezav, zoper sovraštvo in nestrpnost. In to je vse.
Povejte nam na koncu kaj veC o programski shemi.
Program bo trajal 24 ur. Maloštevilna redakcija bo zagotovila osem ur progama, ki bo potem ponovljen, en segment (od polnoči do zjutraj) bo namenjen izbrani glasbi - najnovejšim hitom. Predvajali bomo objektivne in nepristranske informacije v 15 oddajah »fleš« novic in v treh dnevnikih ter v vrsti diskusijskih in kontaktnih oddaj političnega, gospodarskega in kulturnega značaja. Humoristi-
čni program pa naj bi predstavil in komentiral turoben položaj na območjih nekaterih predelov nekdanje Jugoslavije. Del programa (20 minut) smo dolžni posvetiti tudi pripadnikom mirovnih enot ZN; poročila bomo posredovali v angleščini in francoščini.
Posebno pozornost bomo posvetili pregnancem in beguncem, ki jim bomo pomagali pri iskanju svojih najbližjih. Podpirali bomo ponovno vzpostavitev človeških in kulturnih povezav, strpnosti in zaupanja. Naj končam s citatom iz ustanovne listine Radia Ladje: »Sovraštvo je mogoče zmanjšati z besedo in uničiti z informacijo. Možnosti ni veliko. Vendar pa bi bili nori, če jih ne bi izrabili«.
BALKANSKA VOJNA / PREMIRJE TRAJA
TREBINJE / SRBOM POHAJAJO MOČI
ZR Jugoslavijo še išče ustreznega odvetnika za Mednarodno sodišče
SARAJEVO - Dogovor o Prekinitvi ognja, ki so ga skle-^ v Petek zvečer, je z manjšimi kršitvami veljal tudi včeraj. S sporazumom o demilitarizaciji Srebrenice, ki v ponedeljek zvečer sklenil general Morillon s Predsednikom Republike srbske Vladimirjem Lukičem, ne bo nie. Včeraj je medtem varnostni svet OZN sklenil Podaljšati mandat Unproforju do 30. junija. Proti L fe. renici je po enodnevni okadi na srbsko-bosanski me)i krenil konvoj ZN. Pomoč v ogrožene predele še e o prihaja tudi po zraku, nocojšnji zračni akciji je sem letal odvrglo približno
43 ton hrane in 800 kilogramov zdravil. V akciji je tudi tokrat sodelovalo nemško letalstvo, zato so bosanski Srbi protestirali in označili vključitev Nemčije v zračni most kot grobo kršitev dogovorov med generalom Morillonom in Vladimirjem Lukičem, predsednikom vlade, ki sta se dogovorila, da se nemška letala ne smejo udeležiti akcij ZN. Zahodne države so že reagirale in sporočile, da ne bodo nadaljevale z vzpostavljanjem zračnega mostu s Sarajevom, dokler ne dobijo zagotovil za varnost predvsem nemških letal, proti katerim so bile prvotno naperjene grožnje, ki so se pozneje raz-
širile na vse Nemce, pod okriljem ZN sodelujočih v človekoljubnem zračnem mostu s Sarajevom. Oblasti ZRJ so včeraj zahtevale preložitev zasedanja Mednarodnega sodišča v Haagu, ki naj bi v Četrtek razpravljalo o prošnjah BiH, da bi smeli zaustaviti srbski genocid, zaprositi vsako tujo državo, naj ji pride na pomoC, in dobiti iz drugih držav orožje, vojake in gmotno pomoč.
ZRJ je zahtevala preložitev zasedanja, ker še ni določila sodnika, ki jo bo zastopal, Mednarodno sodišče pa je njeno zahtevo zavrnilo in določilo, da bo prvo zaslišanje že v Četrtek. (Agencije)
Če bodo Hrvati napadli Trebinje, grozijo hercegovski Srbi, bo naša vojska do tal porušila Dubrovnik
Žarko Rajkovič / Beograd
BEOGRAD - V hotelu Majestic je imel v preteklih treh dneh Božidar VuCuro-vič, predsednik srbskega dela Hercegovine, več kakor 150 pogovorov, v večini s prebeglimi rojaki, od katerih se je v Srbiji večina znašla zelo dobro, Vučuro-vič pa jih zdaj prosi pomoči. Pomagali naj ne bi samo gmotno, temveč tudi z »živo silo«. Od nojakov zahteva, naj se vrnejo, da bodo skupaj branih Hercegovino, saj meni, da se pripravlja odločilna bitka. Vučurovič opisuje sedanje stanje v Hercegovini z naslednjimi stavki: »Slabo je, slabše celo ne bi moglo bi-
ti... Hrvatje so zavzeli strateško zelo pomembne položaje, od koder vsak dan obstreljujejo naše vasi in Trebinje. Hrvaške sile so nekajkrat močnejše od naših, vendar se nam je doslej še vedno posrečilo, da smo odbili njihove napade. Celo več, na vsakega našega borca pade vsaj pet do šest njihovih, vendar pa dovažajo nove in nove vojake, medtem ko mi nimamo dovolj ljudi. Opazili smo, da prihaja težko topništvo, kar še potrjuje domneve, da Hrvati pripra-
vljajo novo ofenzivo. Cilj jim je verjetno Trebinje in elektrarna na Trebišnjici, ker je vsa Dalmacija brez elektrike. Za vsak primer smo elektrarno minirali, sicer pa morajo prej tako zavzeti Trebinje, kar pa bi jih drago stalo.« »Vojna je in zato od nas, ki se borimo za golo življenje, ne pričakujte, da se bomo ukvarjali z raznimi neumnostmi. Kar nervozen postanem, ko mi kdo omeni Dubrovnik. Četudi gre še za tako kulturno in zgodovinsko znamenitost in
če so v njem shranjeni vsi zakladi tega sveta, nam je pomembnejše Trebinje. Hrvatom smo nedvoumno sporočili: ’Ce boste zaceli z napadom na Trebinje, bomo Dubrovnik brez pomislekov zravnali z zemljo.’ Čakamo samo še na povelje, pa bodo dobili, kar iščejo.« Sicer pa je hercegovski predsednik znan po svoji izjavi ob prvih herce-govsko-čmogorskih napadih na Dubrovnik, ko so granate padale po središču starodavnega mesta. Povedal je, da škoda ni pomembna, saj bodo Srbi, ko bodo mesto zavzeli, zgradili še lepši Dubrovnik.
NOVICE
Seminar funkcionarjev Sveta Evrope v Ljubljani
LJUBLJANA - Visoki funkcionarji Sveta Evrope, ki se mudijo na obisku v Sloveniji, bodo na dvodnevnem seminarju predstavili celovit ustroj in delovanje Sveta Evrope, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve RS. Omenjeni seminar je del priprav slovenskih strokovnjakov na sodelovanje v raznih telesih Sveta Evrope, potem ko bo Slovenija 13. maja letos vstopila vanjo. Na otvoritvi seminarja je Peter Vencelj, predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva, poudaril dosežke Slovenije na poti vključevanja v to mednarodno organizacijo in skrb za spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin.
Zavrnili predlog o nezaupnici grški vladi
ATENE - Grški parlament je v ponedeljek ponoči z večino glasov zavrnil predlog o nezaupnici konservativni vladi Konstantina Micotakisa in njegovi politiki do Makedonije, ki ga je vložila socialistična opozicija. Proti predlogu so glasovali konservativci, koalicija levice in napredka ter grška komunistična stranka. Premier Micotakis je v razpravi poudaril, da bo vlada v torek sprejela predlog nekaterih Članic VS ZN (Španije, Francije in Velike Britanije) o priključitvi Makedonije v to mednarodno organizacijo, vendar samo pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. (STA, AFP, Telefoto: A P)
Evropska trojka v Jordanijo
AMAN - Evropska trojka, ki jo sestavljajo zunanji ministri velike Britanije, Danske in Belgije, naj bi v spremstvu evropskega komisarja za zunanje zadeve v sredo odpotovala v Jordanijo. Obisk v tej arabski državi bo prvo potovanje trojke, namenjeno prizadevanjem za nadaljevanje arabsko-izraelskega mirovnega procesa. Trojka naj bi obiskala tudi Sirijo, Libanon in Izrael. (STA, AFP)
Iz Kambodže 3.000 novih beguncev
PHNOM PENH - Po izbruhu spopadov, v katerih je izgubilo življenje veC kot 80 ljudi, je v torek iz Kambodže pobegnilo več kot 3.000 Vietnamcev. Konvoj petstotih čolnov se je po reki Tonle Sap odpravil proti Pnohm Penhu, kjer begunci nameravajo prodati svoje premoženje, da bi dobili denar za beg iz države. Kot poročajo uradni viri, pa naj bi kamboška policija v Pnohm Penhu ubila civilnega uslužbenca Združenih narodov. ( STA, AFP)
Izrael Palestincem prepovedal vstop v državo
JERUZALEM - Izraelska vlada je potem, ko so se v palestinskem taborišču v Cisjordaniji razvneli hudi spopadi, sprejela sklep, da bo Palestincem z zasedenega ozemlja prepovedala vstop na izraelsko ozemlje, je sporočil izraelski vladni predstavnik Rubinstein. Izraelski vladni kabinet je na torkovi seji razpravljal o varnostnih vprašanjih in bo sprejel še dodatne ukrepe. (Reuter, STA)
Kitajska nasprotuje uvedbi sankcij proti Severni Koreji
PEKING - Kitajska je zavrnila predlog ameriškega državnega sekretarja VVarrena Christopherja o uvedbi sankcij proti Severni Koreji, ki še zmeraj zavrača pregled obeh objektov v Jongbonu, kjer naj bi izdelovala jedrsko orožje, je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Pritiski in uvedba sankcij bi problem še boj zapletli, je dodal. Peking tudi zanika informacijo južnokorejske tiskovne agencije, ki trdi, da je Kitajska dala zeleno luč Severni Koreji za izstop iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. (AFP, STA)
Za obrambo 70 odstotkov proračuna ZRJ
BEOGRAD - Poslancem zvezne skupščine je predsednik jugoslovanske vlade Radoje Kontič predstavil predlog ukrepov ekonomske vladne politike v času delovanja sankcij ZN in predlog zveznega proračuna. Kar 70 odstotkov skupnega proračuna, ki bo znašal okoli 55 milijard jugoslovanskih dinarjev oziroma 2, 5 milijarde nemških mark po teCaju na beograjskem črnem trgu, je namenjenega obrambi. 65 odstotkov proračuna bodo prinesli realni prihodki federacije, prometni davki in carine, ostanek pa bodo dobili v Narodni banki Jugoslavije. Prioritetne naloge Kontiče-ve vlade pa bodo: odprava črnega deviznega trga, ki naj bi podpirala zadrževanje inflacije, uvedba sankcij pri uvozu blaga, ki ni najnujnejše, in izboljšanje davčne politike. (STA, Foto: Merim)
SLOVENIJA
Sreda, 31. marca 1993
KOMENTAR
Slovenija seveda ni igrača
Božo Kovač
Slovenski ministri so precej širokopotezno uporabili pravico, da zamenjajo v svojih uradih vse tiste vodilne ljudi, namesto katerih bi rajši videli okoli sebe strankarske sodruge in druge somišljenike, seveda strokovno podkovane. Po informacijah, ki jih je doslej zbrala Republika, je tako ravnal tudi obrambni minister. Zato bi se lahko reklo, da se v ničemer ne razlikuje od drugih ministrov. PaC pa se obrambno ministrstvo razlikuje od kulturnega ali šolskega. V njem je skoncentrirana velika moc, ki ni zgolj ozko vojaška, zato je sleherna personalna sprememba v slovenskem Pentagonu pomembna za vso javnost. Povrhu opravlja to ministrstvo tudi nekatere zadeve vojaškega poveljstva, pri Čemer se začenjajo pravi in za slovensko državo tudi nevarni zapleti. Vrhovni poveljnik slovenske vojske namreč sedi na drugem koncu Ljubljane, do tja pa je iz obrambnega ministrstva Čedalje dlje. Javna skrivnost je, da obstajajo vojaške in druge državne skrivnosti, ki ne pridejo do šefa države in vojaškega poveljnika. To pa lahko prej ali slej izzove v državi nevarno krizo. Kajti nič ni narobe, ce se vrhovni poveljnik in njegov minister gledata postrani, sistemska in za državo lahko tudi usodna napaka pa je, Ce mora nekdo poveljevati, ne da bi imel ob vsakem Času dovolj informacij z vseh' relevantnih področij. Ce bi želeli biti resna parlamentarna država, potem se to sploh ne bi moglo pripetiti. Očitno se je, kot se je tudi zgodilo, da se je en del (tudi vojaške) oblasti pogovarjal z zahodno vojaško zvezo, drugi pa je o tem vedel le malo. Sicer ni še nic zamujenega, vendar ni dobro za Slovenijo, ce se bodo na političnem prizorišču zaradi vsega tega razvneli strankarski in osebni spopadi. Prava in resnična žrtev bodo namreč najvišji državni interesi, Ce protagonisti ne bodo upoštevali, da je Slovenija sicer majhna, vendar ne tako zelo, da bi lahko bila igrača.
i
KULTURA / TE2AVE Z DENARJEM
Promocije niso prijavili
Zamejski kulturniki:
Tudi mi smo zapostavljeni!
Tone D. Vrhovnik in Virna Lesnik
TRST, GORICA, ČEDAD - Med vrsto kulturniških protestov je ob predlogu slovenskega proračuna eden pomembnejših prišel pred dnevi od zamejskih kulturnikov. Na pobudo Marka Kravosa so sestavili protest, v katerem slovenski javnosti sporočajo: »Stiska, v kateri smo se znašli, jemlje našemu delu smisel in perspektivo.« Podpisanih je enainpetdeset ustvarjalcev - pisateljev, elanov kulturnih društev in ustanov ter svobodnjakov.
Ce na tem mestu odmislimo dve eminentni instituciji, ki sta se deloma tudi financirali iz proračuna. Založništvo tržaškega tiska in Stalno slovensko gledališče v Trstu, pomeni skrčeni proračun tudi praktično izumrtje vse ljubiteljske znanosti in kulture, ki se je združevala v kulturnih društvih ter ob prireditvah. Zato je protest zamejskih kulturnikov še toliko bolj pereč. Med drugim so zapisali: »... Nagovarjamo slovensko javnost in njeno politično zastopstvo tako v Italiji kot v Sloveniji, da ustavi siromašenje naših kulturnih institucij, da omogoči objavljanje, izmenjavo in nastopanje z našim delom, s katerim želimo ohranjati naš duhovni obraz.«
Medtem so kulturniški protesti in iskanja izhoda v Ljubljani in po Sloveniji navzven sicer manj opazni, zato pa
bolj intenzivni. Na ministrstvu za kulturo so pripravljali »sanacijski« program, ki bi ga zahteval predviden, močno okleščen proračunski delež. Mimogrede se je pozabilo na promocijo slovenske kulture v tujini, saj je vlada kot lansko leto računala na skupen program tega ministrstva z ministrstvom za znanost in ministrstvom za informiranje, slednje pa je prijavilo le lastne potrebe. Ce vlada ne bo uslišala dopolnilne prošnje ministrstva za kulturo, bo treba še dodatno odškr-niti pri programih rednih dejavnosti.
Delegacija slovenskega kulturnega zbora pa je te dni končala sestanke z vodji poslanskih skupin v državnem zboru (o uspehu ali neuspehu bomo pisali po tem, ko bo glasovanje mimo, saj kulturniki nočejo s prehitrimi izjavami obremenjevati poslancev in strank), za aprilsko zasedanje parlamenta pa je svetnik za kulturo Polde Bibič napovedal suspenzivni veto državnega sveta na državni proračun, razen v primeru, da pride do predvidenega amandmaja na proračun.
Nekateri upajo, da bo dobil podporo vseh parlamentarnih strank brez izjeme in da bo država iz rezerve ah drugih virov, morda z malenkostnim priškrnjenjem pri znesku za sanacijo bank, kulturi le podelila zahtevana sredstva.
KONFLIKT KUČAN - JANŠA
Generali in brigadirji
Z uredbo o činih in poviševanju v ministrstvu za obrambo pridobiva minister neposredni nadzor nad vojsko - Različna tolmačenja o pravni usklajenosti - General Slapar po novem brigadir
Po tednu dni (javnega) dopisovanja med predsednikom republike Milanom Kučanom in obrambnim ministrom Janezom Janšo je jasno, da se spor bije okrog dveh temeljnih dokumentov: vladne uredbe o Činih in povišanjih v ministrstvu za obrambo, ki je bila doslej javnosti skrbno skrita, in resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti.
Kako pomembna je uredba o Činih, dokazuje pismo, ki ga je 23. marca predsednik poslal v vladno palaCo in v njem očital, da je v »neskladju z zakonom o službi v oboroženih silah, da minister za obrambo povišuje Častnike do vključno brigadirja in kontraadmirala v stalni sestavi teritorialne obrambe«. Predsednik Kučan je še zapisal, da velja smiselno uporabljati nekdanji zvezni zakon o službi v oboroženih silah, ki smo ga prevzeli kot republiški zakon, in določiti pristojnosti tako ministra kot predsednika. Dodal je še, da bi na zakonska neskladja opozoril že prej (vlada je uredbo sprejela že 11. marca), vendar o njej ni bil obveščen. Kučanovo pismo pa je po
Boštjan Lajovic
naših informacijah spodbudilo zakonodajnega ministra Lojzeta Janka, da je sporno uredbo še enkrat vzel pod drobnogled in zaradi, kot nam je dejal, »novih okoliščin« predlagal, da bi o njenem dokončnem sprejemu vendarle še premislili. Na večerni vladni seji minuli Četrtek niso prišli do končne odločitve, zato naj bi ponovno sklepali na jutrišnji ali eni prihodnjih sej. Minister Janša, pravzaprav njegov nekdanji namestnik in sedaj svetovalec vlade Miran Bogataj, ki je avtor tako uredbe kot odgovora, je zavrnil inter-pertacijo iz predsedniške palače, Ceš da uredba ni v skladu z zakonom o službi v oboroženih silah. Po njegovem mnenju se omenjeni zakon »v določenem delu ne more uporabljati za stalno sestavo teritorialne obrambe«, uredba o činih in povišanjih pa ureja ravno to in ne posega v »vojni sestav«TO. Uredba pre-„ d videva, da minister za obrambo povišuje do brigadirja oziroma kontraadmirala, »klasični generalski in admiralski čini pa so še naprej v pristojnosti predsednika republike«. Sporna
uredba predvideva ^a vojake čine poddesetnik in desetnik, za podčastnike vodnik, višji vodnik, štabni vodnik in praporščak, za Častnike in generale pa podporočnik, poročnik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik, brigadir, generalpodpolkovnik in generalpolkovnik. Mornariški čini pa so podporočnik, poročnik korvete, poročnik fregate, poročnik bojne ladje, kapitan korvete, kapitan fregate, kapitan bojne ladje, kontraadmiral, vicea-dmiral in admiral. Kot pravijo naši viri, ni pričakovati, da bi glede na ustroj in predvsem velikost slovenske vojske imeli veliko generalov, medtem ko bo brigadirjev, ki so »v večini zahodnih držav prehodni čin med višjimi Častniki in generali«, vsaj toliko, da si bo z možnostjo njihovega imenovanja minister pridobil neposredni nadzor nad vojsko. Ze omenjeni viri govorijo o »vojnizaciji« obrambnega ministrstva, ki se kaže tudi v novi sestavi ministrovega kolegija, tu pa je treba iskati tudi vzroke za morebitni odstop generala Slaparja, ki bi (bo) po uredbi tudi postal brigadir.
Premalo političnega bontona
IZOLA - Popoldne je predsednik Kučan sodeloval v javni radijski tribuni v izolski restavraciji Riviera, pred tem pa se je krajši Cas pogovarjal z obalnimi novinarji. Glavna tema pogovora so bili odnosi v slovenskem političnem vodstvu. Predsednik je mnenja, da ti le niso tako slabi, kot pišejo Časopisi, dobri pa tudi niso. Obremenjeni so s preteklostjo, pomanjkanjem političnega bontona in nedorečenostjo pravnega sistema. Seveda pa pri tem ne morejo biti sporne pristojnosti predsednika države, ki so taksativno naštete v ustavi. Pri nas ima sedaj ključno mesto v strukturi oblasti vlada. Glede zunanjepolitičnega položaja je predsednik države mnenja, da še vedno uživamo naklonjenost. Mednarodni položaj je v veliki meri določen z dejstvom, da so ruševine berlin-
skega zidu padle na obe strani in se tako niso uresničila pričakovanja, da bo konec blokovske delitve avtomatično zagotovil boljši svet. Nedvomno pa v svetu enotno prevladuje želja, da bi se v novi državi Sloveniji uresničila zgodba o uspehu. Zato si ne smemo privoščiti, da bi pristali na logiko majhne, kabaretne države in tako zapravili svoje priložnosti, da se v svetu uveljavimo kot enakopraven, upoštevanja vreden dejavnik. Pri urejanju odnosov z Italijo moramo vztrajati pri enakopravnosti strani, ki sta Ljubljana in Rim, ne pa morebiti Ljubljana in Trst. Cilji ene pogajalske strani pri tem ne morejo biti izhodišče za pogovore, prav tako med pogoje dogovarjanja ne morejo biti vključeni odnosi s tretjimi državami.
Boris Vuk
Nekoč ministrovi ljudje: Milan Gorjanc (levo), Miran Bogataj (skrajno desno) in Janez Slapar (desno) - (Foto TRIO)
Spor o pristojnostih predsednika , republike in obrambnega ministra se utegne do konca tedna ali deloma razrešiti ali pa še bolj zaostriti. Zvedeli smo namreč, da naj bi se jutri sestal svet za obrambo pri predsedniku republike, ki se razpravi o spornih zadevah ne bo mogel izogniti. Sicer pa nekateri menijo, da je nadaljnji obstoj tega nekdanjega posvetovalnega organa predsedstva republike po sprejetju nove ustave sporen.
Rezultati sestanka bodo najbrž najbolj zanimali za prenašanje informacij v predsedniško palačo »osumljenega« načelnika republiškega štaba TO, generala Janeza Slaparja. General Slapar se bo kmalu odločil, ali bo vztrajal na sedanjem položaju ali pa se bo umaknil. V vsakem primem pa se krog njegovih možnih naslednikov vse bolj širi, pri Čemer se poleg imena polkovnika Antona Krkoviča največkrat omenja tudi Albin Gutman, sedanji državni sekretar v ministrstvu za obrambo. Gutman je v ministrstvo prišel iz Novega mesta, kjer je vodil pokrajinski štab TO za Dolenjsko, velja pa za enega od ministru najbolj lojalnih funkcionarjev. Poznavalci menijo, da bo kmalu prišlo do nekaterih odmevnih povišanj (seveda tudi na podlagi nove uredbe o činih). Teritorialna obramba bi po njih dobila poveljnike z brigadirskimi ali generalskimi epoletami, ki jih je imel doslej samo Janez Slapar. Kandidatov za visoka napredovanja je več, med njimi pa so predvsem poveljniki pokrajinskih štabov TO.
Nepriljubljenost Janeza Slaparja pri vodstvu ministrstva za obrambo je povezana tudi z imenom vodje od-
delka za zaledje v RSTO Petra Zupana. ki je zaradi nestrinjanja z načelnikom štaba že hotel odstopiti. Po drugi strani pa so se odnosi med ministrom Janezom Janšo in generalom Slaparjem močno zaostrili takrat, ko je minister sklical poveljnike TO brez Slaparjeve vednosti, zaradi Cesar je na običajnem ponedeljkovem sestanku ministrovega kolegija med obema funkcionarjema prišlo do hudega prepira. Konfliktno stanje pa je utemeljeno tudi ob prepričanju, da bi morali na ministrstvu imeti veC informacij o dogajanjih v TO, kot jim jih posreduje načelnik republiškega štaba.
Zanimivo je, da so se govorice o prizadevanjih za zamenjavo Janeza Slaparja pojavile vzporedno z novicami o velikih kadrovskih spremembah v upravah ministrstva za obrambo. Po zamenjavi vlade se je namreč v tem ministrstvu po zelo hitrem postopku zamenjalo več šefov uprav. V upravi za razvoj je tako Bogdana Koprivnikarja zamenjal Marjan Fekonja, javnosti znan kot direktor Centra za strateške študije. V III. upravi, upravi za vojaške zadeve je Janka Stuška zamenjal Janez Švajncer, v upravi za civilno obrambo pa je prišlo do spremembe zato, ker je njen dotedanji šef Franci Žnidaršič (Grosupeljčan in ministrov sošolec) postal prvi državni sekretar v ministrstvu. Vodenje uprave je prevzel Igor Nered. Poleg tega je minister zamenjal tudi šefa svojega kabineta. Odšel je Zoran Klemenčič, iz socialdemokratske stranke pa je na ta položaj prišel Milan Zver.
Zaradi sprememb v ministrstvu se
je bistveno spremenila sestava kolegija ministra. Po novem ga sestavljajo: sedem pokrajinskih poveljnikov in načelnik RSTO, sedem direktorjev uprav, dva državna sekretarja, šef ministrovega kabineta, načelnik operativnega oddelka v RSTO, Sefa uprave za zaščito in reševanje ter obrambnega inšpektorata ter - Anton Krkovič. Njegov vpliv na vojaške zadeve se je v zadnjem času moCno povečal. Ce primerjamo zdajšnjo sestavo ministrovega kolegija s prejšnjo, lahko ugotovimo, da se je ta razširil predvsem zaradi velikega števila vojaških funkcionarjev. V starem kolegiju je TO zastopal le Janez Slapar. Za zunanjega opazovalca najbolj opazna posledica sprememb v ministrstvu za obrambo pa je, da se je moral iz najožjega vodstva umakniti Miran Bogataj, nekdanji ministrov namestnik, sicer pa funkcionar, ki je postal znan zaradi svojih uspešnih pogajanj z JLA.
Istočasno je prišlo do sprememb tudi v teritorialni obrambi. Spet najbolj odmevna sprememba je bila zamenjava Milana Gorjanca, vodje učnega oddelka v RSTO. Gorjanc je v TO iz JLA prestopil po preteku roka, ki so ga postavile slovenske oblasti, zaradi Cesar je mogoCe o njegovi privrženosti slovenskim interesom v ministrstvu slišati različna mnenja. V strukturah TO je Milan Gorjanc veljal za Človeka št. 3, pa tudi strokovne usposobljenosti mu tudi nasprotniki ne oporekajo. Znano je tudi, da se je Gorjanc precej družil z generalom Milovanom Zorcem, obrambnim svetovalcem predsednika republike.
Miran J. Lesjak
Mladi krščanski demokrati (MKD) so predsedniku Slovenije Milanu Kučanu postavili javno vprašanje, zakaj se nanj obračajo nekdanji oficirji JA, ki niso ob pravem Času pristopili k Teritorialni obrambi in ki imajo težave s pokojninami ah kakšne drage probleme. Dodajajo, da imamo v Sloveniji institucije, ki odločajo, kdo in zakaj bo dobil pokojnino. Sprašujejo še, Ce so morda te službe kršile zakonska določila, da je moral predsednik osebno posredovati in opozoriti na napake, ter koliko je bilo primerov, kjer je njegova beseda pomagala urediti položaj nekdanjih oficirjev JA. (S.S.)
Breda Pečan, poslanka združene liste, je vladi in obrambnemu ministru postavila vprašanje, na osnovi katerih vsebinskih izhodišč in po Čigavem pooblastilu je podpisal sporazuma o sodelovanju obrambnih ministrstev Slovenije, Avstrije in Madžarske. Poslanci državnega zbora so za to zvedeli iz tiska. Na zadnjem zasedanju zbora so razpravljali o vseh podrobnostih pogovorov delegacij Slovenije in Italije, pravi Pečanova, »o mednarodnem sodelovanju na področju obrambnih zadev pa ne razpravlja niti komisija za mednarodne odnose niti odbor za obrambo«. (T.V.)
OBISK MILANA KUČANA NA OBALI
POSLANCI O ODNOSIH Z ITALIJO
Meja med Slovenijo in Istro je meja med evropsko vojno in evropskim mirom
Demokrati pripravili posebno izjavo za javnost, ki pa (še) ni pritegnila vseh parlamentarnih skupin
KOPER - Predstavniki obalnih občin in italijanske manjšine so se vCeraj v Kopra sestali s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom. V daljšem pogovora, ki se je nanašal predvsem na odnos med Ljubljano kot centrom in regijami ter na aktualno vprašanje odnosa Slovenije z Italijo - neposredno ga čutijo ravno prebivalci obalnih krajev - je Milan Kučan pozval sogovornike k razmišljanju »s hladno glavo« ter upoštevanju nacionalnih interesov. Poudaril je namreč, da so najslabše rešitve tiste, do katerih se pride pod vpli-
vom skrajnih stališč. Kučan je spregovoril tudi o razvojnih možnostih občin, opomnil pa je, da morajo o tem občine vendarle razmišljati same. O meji med Slovenijo in Hrvaško v Istri, ki so jo sogovorniki večkrat s skrbjo omenjali, pa je predsednik dejal, da je to »meja med evropsko vojno in evropskim mirom in Zal ne more biti taka, kot je lahko meja med dvema evropskima državama, ki živita v mira«.
Po njegovem je interes Italije, da ima čimboljše odnose s Slovenijo, ker se sicer napetosti lahko preselijo tudi na italijansko-
slovensko mejo. »Destabilizacija te meje pa bi pomenila destabilizacijo Evrope,« je poudaril pred-• sednik Kučan.
V nadaljevanju je obiskal tudi koprsko galerijo Loža, kjer je prisostvoval svečanemu podpisovanju »Pisma o namerah za ustanovitev visokošolskega središča na slovenski Obali«.Pobuda po njegovem mnenju zasluži vso podporo, saj bi takšno središče lahko prispevalo k ustreznemu ovrednotenju slovenskega Primorja v perspektivi evropskega sodelovanja in povezovanja. (B. V.)
LJUBLJANA - »Nedavna razprava v državnem zboru o odnosih z Italijo je pokazala enotno občutljivost slovenske politike za približevanje Slovenije evropskim procesom in ustanovam,« so v uvodu posebne izjave za javnost včeraj zapisali elani poslanske skupine demokratske stranke, k podpisu te izjave pa so privabili še Slovensko nacionalno stranko, Samostojno poslansko skupino, Zelene -Ekološko socialno stranko, socialdemokrate, ljudsko stranko in združeno listo. Kljub poudarjanju »enotne občutljivosti« in
dejstvu, da je izjava nastajala kar nekaj časa ter da je zaradi »enotnosti« precej izgubila na svoji prvotni ostrini, demokrati vCeraj niso uspeli pridobiti za podpis še krščanskih in liberalnih demokratov. Prvi so se izgovorili na pomanjkanje časa, drugi pa na službeno odsotnost nekaterih ključnih ljudi iz stranke (Drnovška, Thalerja), ki naj bi besedilo izjave potrdili. Morda bodo to storili danes, Čeprav pobudniki ideje menijo, da je vsaka minuta dragocena, ko gre za strategijo in držo države. Ta je, zlasti na posameznih podro-
čjih, o katerih govori izjava, že pokazala in dokazala svoje evropejstvo.
Gre namreč za vprašanja slovenske politike do italijanske manjšine, ki jo je v znani resoluciji, vloženi v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, postavila pod vprašaj (hote ali nehote, kot piše v izjavi) italijanska delegacija. Dejstvo pa je, menijo podpisniki izjave za javnost, da je s tem nakazana tudi nevarnost povezovanja evropskega položaja slovenske in hrvaške države. Slovenija ima čisto vest glede urejanja položaja manjšin, so zapisali
podpisniki. Menijo, da mora naša država ravno zato nemudoma izkoristiti vse zunanjepolitične potenciale in članicam Sveta Evrope predstaviti »belo knjigo« o položaju manjšin pri nas. Opozoriti pa kaže tudi na to, da Italija doslej še ni ustrezno uredila položaja slovenske manjšine na svojih tleh. Podpisniki končujejo izja vo z opozorilom na usodnost trenutka, v katerem se ustvarjajo precedensi za nadaljnje odnose me Slovenijo in Italijo in tudi z drugimi državami ter Evropsko skupnostjo ko celoto. (I. M.)
HAIDER / REAKCIJE
“Odpiranje novih ran med ljudi! “
Oster protest Slovencev
Ivan Lukan
CELOVEC - Haiderjevi napadi na Slovenijo, na Zvezno dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu, ter tudi na slovensko narodnostno skupnost na Koroškem so izzvali val protestov ne samo med koroškimi Slovenci, marveč tudi v avstrijski politični javnosti.
Predsednik Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov Tomaž Ogris in slovenska kandidatka na listi SPO za koroški deželni zbor Ana Blatnik sta Haiderju očitala, da s podžiganjem strahu moti sožitje na Koroškem ter da odpira nove rane. “Očitno je tako, da je na Koroškem premalo tujcev, tako da morajo njihovo vlogo prevzeti koroški Slovenci", poudarjata Ogris in Blatnikova. V tiskovni izjavi Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov je dalje zapisano, da se Haider * skupaj z določenimi zvezami (brambovci, Heimatdienst itd. - op. med.) - spet poslužuje agresivnosti jezika, namesto da bi v gospodarsko težkih Časih iskal sodelovanje s sosednjimi državami.
Na Haiderjev včerajšnji nastop je reagirala tudi parlamentarna frakcija Zelena alternativa. V tiskovni izjavi označuje državna poslanka Terezija Stoj-siC Haiderjevo obnašanje kot “pomisleka vredno zasledovalno blaznost". “Kdo v zvezni politiki nima veC uspeha in doživlja samo še poraze, se skuša uveljaviti s tem, da napada najšibkejši člen družbe, to so narodnostne skupnosti", je dajala poslanka Zelene alternative v dunajskem parlamentu.
Stojsiceva odločno zavrača tudi neverjeten napad na dvojezično šolstvo, na celovško univerzo ter nenazadnje tudi na državo Slovenijo. Glede domnevnih ozemeljskih zahtev Slovenije na-pram Avstriji, pa Stoi-sičeva meni, da si take izjave lahko razlaga samo z “velenemško zasledovalno blaznostjo", da pa so taki nastopi očitno uperjeni v to, da skušajo med ljudi u-stvariti strah pred slovenskim	eks-
panzionizmom. Haider je oCitno pripravljen, “da svojo politiko požgane zemlje žene do vrha".
CELOVEC / TISKOVNA KONFERENCA
Haiderjev nov sovražnik je Republika Slovenija...
Ljubjona se še ni odpovedala ozemeljskih zahtev
Ivan Lukan
CELOVEC - Sef avstrijske svobodnjaške stranke in pred dvema letoma “odžagani" koroški deželni glavar Jorg Haider si je po najnoveših neuspehih na avstrijskem političnem odru (referendum o tujcih) izbral nove nasprotnike. Med nje od vCeraj dalje šteje predvsem Slovenija, “spravil" se pa je tudina slovensko narodnostno skupnost na Koroškem . Agresivnost, s katero je Haider nastopil na tiskovni konferenci v Celovcu, pa je presenetila celo novinarje, ki so vaje-ni Haiderjevih izbruhov.
Haider je tiskovno konferenco zaCel s frontalnim napadom na Slovenijo: “Komunisti so sicer odšli, ostali pa je veliki slovenski ozemeljski apetiti napram Avstrije", je dejal in ob tej priložnosti slovenski vladi očital, da se ta Se ni odpovedala ozemeljskih zahtev. Kot dokaz za obstoj takih slovenskih teženj je Haider na skoraj dveurni tiskovni konferenci predložil Slovensko enciklopedijo, v kateri naj bi (avstrijska) Koroška bila “sestavni del Velike Slovenije", nadalje je predstavil neko knjigo, v kateri so si Slovenci “celo polastili" grb mesta Beljak.
“Koroški sovražna propaganda" po besedah šefa avstrijske svo-
bodnjaške stranke, kateri že v prihodnjih tednih grozi izključitev iz Liberalne internacionale, se posebej Siri na dvojezičnih šolah ter na celovški univerzi. Trdil je, da obstajajo učbeniki, ki niso v skladu z avstrijskimi zakoni. Trdil je tudi, da so dijaki soočeni “z zadevami, ki ne odgovarjajo resnici". S tem v zvezi je Haider očital ministru za pouk Rudolfu Scholtenu, da le-ta ne ukrepa proti takim pojavom. Konkretno je dejal,
da učijo na koroških šolah, da je bila avstrijska manjšinska politika od leta 1918 do leta 1445 v škodo slovenski narodnostni skupnosti.
Haider na včerajšnji tiskovni konferenci tudi ni izpustil avstrijskega zveznega kanclerja Vra-nitzkega. Od njega je zahteval, naj “v pogajanjih z Ljubljano končno zagotovi, da bo Slovenija priznala obstoječo mejo med Avstrijo in Slovenijo kot dokončno". Deželnemu
glavarju Christofu Zer-nattu pa je Haider očital, da vodi “malomarno manjsinjsko politiko".
Drugi del tiskovne konference so Haider, klubski predsednik svobodnjakov v koroškem deželnem zboru Martin Strutz ter svobodnjaški deželni poslanec Fritz Schretter namenili napadu na celovško univerzo, Zvezno dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu ter slovenski narodnostni skupnosti nasploh. Najprej so ministru za zna-
nost in raziskovanje Erhardu Buseku napovedali odločen boj proti ustanovitvi načrtovanega instituta za vzhodnoevropsko zgodovino in ob tem napadli dunajskega zgodovinarja Andreja Moritscha, Ceš da ta taji koroški obrambni boj,
V zvezi z dvojezičnim šolstvom pa so svobodnjaški politiki govorili o kršenju avstrijskih zakonov, ker obiskujejo Zvezno dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu tudi državljani Republike Slovenije. To pa pomeni kršitev 7. Člena avstrijske državne pogodbe, je dejal Schretter, in se pri skliceval na določbo, v kateri je govor o avstrijskih državljanih s slovensko materinščino.
Nenazadnje pa je bila svobodnjaškim politikom trn v peti tudi podpora avstrijske zvezne vlade slovenski manjšini na Koroškem. Schretter je prošjo za podpore, katere so vložile slovenske organizacije in društva, označil kot “nesramne" ter poudaril, da jevišina podpor nesprejemljiva. Za to so se člani FPO v sosvetu tudi zdržali pri glasovanju o letošnji podpori.
Ob tem pa je bilo samoumevno, da je Schretter še posebej izpostavil, da je so med prejemniki podpore tudi nekdanji Tito-partizani...
Ta zemljevid iz neke slovenske brošure naj bi bil dokaz za slovenske zahteve
NOVICE
Vrani1zky na Kitajsko
DUNAJ - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je vCeraj zvečer nastopil enotedensko uradno potovanje na Kitajsko in v Hongkong. V delegaciji avstrijskega kanclerja so tudi finančni minister Ferdinand Lacina ter številni visoki zastopniki avstrijskega gospodarstva. Prva postaja Vranitzkega v Aziji bo uradni obisk Honkonga, uradni del obiska na Kitajskem pa se bo začel v ponedeljek v Pekingu. Pogovorni partnerji avstrijskega kanclerja oz. močne gospodarske delegacije bodo državni in partijski predsednik Jiang Zemin, ministrski predsednik Li Peng in zunanji minister Qian Qichen.
Banke znižale obrestne mere
DUNAJ - Avstrijske banke bodo s 1. aprilom znižali obrestne mere tako za hranilne vloge kot tudi za potrošniške kredite. Bank Austria in CA sta osnovno obrestno mero znižali na 3 odstotka, Volk-sbanken AG pa bo verjetno temu ukrepu prav tako sledila. Ostale obresti na hranilne vlolge in posojila pa bodo avstrijske banke znižali za četrt do pol odstotka.
Sejem “Prosti čas ’93“
CELOVEC - Na razstavišču celovškega sejma bodo jutri slovesno odprli 18. sejem “Prosti Cas ’93“, ki bo trajal do vključno nedeljo, 4. aprila. Gre za najbolj dinamičen spomladanski sejem na Koroškem, pričakujejo pa blizu 45.000 obiskovalcev, med njimi tudi nekaj tisoC iz sosednje Slovenije. Sejem namenjen predvsem razstavljalcem in obiskovalcem v Južni Avstriji, Sloveniji ter Furlaniji-Julijski krajini. “Prosti Cas ’93“ nudi na strnjenem prostoru najboljše možnosti za primerjavo različnih ponudb na področjih potovanja, mode, gradbeništva, športa itd. Sejem je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, vstopnina za domačine znaša 60 šilingov, za goste iz Slovenije pa 30 šilingov.
Pogodba pred poroko?
DUNAJ - Veliko pozornost je vzbudila ministrica za okolje, družino in mladino Maria Rauch-Kallat pretekli petek s predlogom o obvezni zakonski pogodbi, ki naj bi jo v bodoče morali napraviti vsi pari pred svojo poroko. Ozadnje za ta predlog je izredno veliko število ločitev zakonov - dobra tretjina - V Avstriji. Ministrica zdaj želi s preventivnimi ukrepi kot na primer obvezno in dokaj neromantično zakonsko pogodbo ter pravnim svetovanjem doseči, da so si - zlasti mladi zakonci - na jasnem glede vseh posledic in obveznosti za primer, da zakonskega zveza ne drži večno. Tudi ločencem in zlasti od ločitve prizadetim otrokom naj bi stali na voljo krizni (psihološki) svetovalci.
ŠTAJERSKA / STEČAJ V KRIZNI REGIJI
r DUNAJ / GOSPODARSTVO
TINJE / DOM PROSVETE" SO D ALITAS
Nadaljnjih 1200 delavcev brez dela!
Hud udarec zo avstrijsko gospodarstvo
GRADEC -	1200
delovnih mest je ogroženih v štajerski krizni regiji Leibnitz! Konzorcij industrijalca Gewerkeja Emmericha Assmanna je Plačilno nesposoben, podjetnik je včeraj Sest svojih podjetij prijavil k stecanju. Assmann je z okoli 2 milijardami šilingi zadolžen, v prvi vrsti pri bankah.
Gre torej za drugi gi-ganticni bankrot (Hal-iein Papier je zadolžen z nad 2 milijardami!) v
.9. krajšega Časa v Avstriji, Od stecja so prizadeta podjetja na osmih lokacijah na južnem Štajerskem. Assmanno-va propadla podjetja so aktivna na področju metalurgije, predelave lesa, Plastičnih izdelkov ter akoloških tehnologij.
Upoštevajoč prepletenost z drugimi industrijami in gospodarskimi sektorji v regiji računajo s tem, da bo morda okoli 3000 ljudi izgubilo svoje delo. Assmannova podjetja na sektorju oboroževalne industrije - Hirtenberger (muni-cija), Dynamit-Nobel (razstrelivo) in Maschi-nenfabrik Liezen (bivša državna Noricum!) -zaenkrat od prezadolženosti zaenkrat niso prizadete in bodo obratovale dalje, ako bodo to hotele tudi v insolvenC-ni primer vključene banke. Prizadeti delavci za marec še niso prejeli plaC. Deželna politika je pripravljena pomagati. Predstavniki vseh strank so se solidarizirali s prizadetimi delavci,
deželna vlada pa je nakazala, da bo predvidoma s finančnimi podporami omilila situacijo ter omogočila prevzem nekaterih podjetij. Povprečna brezposelnost na Štajerskem v februarju je znašala 11 odstotkov.
Assmann svojo plačilno nesposobnost razlaga s tem, da je v preteklih letih prevzel in obdržal preveliko nezdravih, nerentabilnih podjetij.
Gospodarski insiderji pa slutijo še druga ozadja. Ker je že lansko leto Avstriji prineslo rekordno število insol-venCnih postopkov in se ta trend do zdaj nadaljuje, je - z 1,6 milijarde šilingov - zadoložen tudi insolvenCni fond.
Bank Austria: vzpon na drugo mesto!
Igor Schellander
DUNAJ- Bank Austria, ki je konec preteklega tedna prevzela komercialna podjetja VViener holdinga, je s tem postala upravitelj drugega največjega podržavljenega konzorcija podjetij. Na prvem mestu je le še državna Austrian Industries (Al).
Bank Austria je prevzela okoli 200 direktnih in 700 do 800 indirektnih udeležb pri podjetjih VViener holdinga - gre za komercialna podjetja na področju nepremičnin, gradbeništva (npr. PORR-AG, turizma in gastronomije, industrije, trgovine in
serviznih storitev, okolja in odstranjevanja odpadkov ter zdravstva, ki so bila do zdaj posredno ali neposredno v lasti mesta Dunaja - s skupaj 34.000 zaposlenimi in 60 milijard šilingov prometa. Al je 1991.leta imela okoli 78.000 zaposlenih in 170 milijard prometa. Tretja najvecja (državna) industrijska skupina je pod okrilje banke Creditanstalt (CA) s 27.900 zaposlenimi in 55 milijardami prometa. Bank Austria bo prevzem Dunajskega ho-dinga zaključila do 21. aprila letos.
SINČA VAS/ LEITGEB
Skoraj polovica delovnih mest v resni nevarnosti
CELOVEC gopsodarstvo krizi: p0 ste Čajih in r
zadnjih mesi v -
Sinci vasi
roškem ok: v®c. Kot je i cerna sporo
naslednjih ti
Število zapo; !°rej za sko: Goa direktoi Sinci vasi p;
odstopi Leitgeb, ki nzirano na Ploščic iz le: )e šele pred
prejelo visoko finančno podporo s strani dežele Koroške in hkrati podpisalo garancijo za ohranitev najmanj 140 delovnih mest.
Vzroki za redukcijo osebja so po besedah direktorja koncerna Bie-dermanna težave z novo proizvodnjo napravo, splošni propad cen ter naraščanje uvoza iz Italije in Španije v države Evropske skupnosti. Skupno z delvalvacijo italijanske lire je ta razvoj privedel do drastičnih ukrepov, ki se izražajao tudi vredkuciji osebja , je dejal Biedermann.
Podjetje Leitgeb v Sinči vasi bo moralo odpustiti skoraj polovico osebja
Izobraževalna ustanova in sedišče dveh narodov
Pogovor z rektorjem Jožetom Kopeinigom
Rektor tinjskega doma Jože Kopeinig
Alois Angerer
CELOVEC - Ker načrtuje katoliški dom prosvete “Sodalitas" v Tinjah na avstrijskem Koroškem prezidavo oz. s prizidkom razširiti prostor za svojo dejavnost, je sprožil široko zasnovano akcijo v obliki možnosti nakupa gradbenih kamnov, razpošiljal pa je na vsa gospododinjstva tudi lepo opremljeno programsko brošuro z naslovom “Dialog", v kateri se ta izobraževalna ustanova predstavlja koroški publiki v obeh jezikih. Tudi mi smo prelistali privlačnem katalog, da bi izvedli, kakšna je programska politika doma, zakaj so prav takšne prireditve in ne druge, kaj hoče tinjski dom doseči s svojimi ponudbami?
Oglejmo si najprej sklop številnih ponudb: večji del je verske vsebine (duhovne vaje), na sporedu so seveda tudi priprave za zakonce, tečaji za organiste in pevce, treningi za akademike, seminarji za žene, svetopisemski tečaj, itd. Sledijo cela vrsta priljubljenih praktičnih tečajev (slikanje ikon, oblikovanje stekla, risanje za otroke, slikanje in tisk na blago), posebno težišče pa je namenjeno učenju jezikov. Obiskovalci doma imajo priložnost učenja italjanšcine, nemščine, na sporedu pa so tudi jezikovni pogovori za Slovence. “Luknje" v seznamu pa napolnijo kakovostna predavanja (verske, kulturnopolitične, zdravstvene in gospodinjske narave), razstave, do-
brodelni koncerti, predstavitev knjig.
Torej bogata pestra in raznolika ponudba, vendar se poznavalec tinjskega doma sprašuje, kaj je krivo, da koroški Slovenci sicer dom nasploh pohvalijo, da ga pa ne tako pogosto obiskujejo kot bi to bilo pricakotvati. Za to smo rektorju doma, Jožetu Kopeinigu, stavili nekaj vprašanj.
Gospod rektor Kopeinig, dom v Tinjah slovi po vsem slovenskem kulturnem prostoru. Je dom bolj duhovno-versko središče ali izobraževalna ustanova za slovensko narodno skupnost ali pa sečišče obeh narodov?
Kopeinig: Vse troje, vendar vsako področje v določeni meri. Prvotni namen je bil dom za duhovne vaje in to se mu tudi še danes pozna.
Vendar je dom šel s Časom in postal hkrati tudi izobraževalno središče. V ta namen smo se vključili v Zvezo avstrijskih izobraževalnih domov in z njimi razvili tesno in vsebinsko botago sodelovanje. Toda naro-dostni položal na dvojezičnem ozemlju Koroške narekuje tudi, da postane predvsem Cerkev sečišče in nevsiljeni kraj srečanja in dialoga med narodoma.
Na kakšen naCin poteka ta dialog?
Kopeinig: Večina prireditev je dvojezičnih, na primer razstave, praktični tečaji in predavanja širokega zanimanja. Dialog poteka na več ravneh: ljudje naj bi se srečavali kot so to navajeni na vasi, kot sosedi. Koroški Slovenci noCemo živeti v getu, za to je potreben kon-
takt z nemško govorečimi sodezelani. Glede predavanj, predvsem strokovnih, pa postane očitna tudi vsebolj opazna slaba jezikovna kompetenca koroških Slovencev: tako na primer poslušajo zdravstvene teme raje v nemščini, priprave na zakon si želijo prav tako v nemščini. Vzrok temu pa je seveda tudi pomanjkanje lastnih slovenskih predavateljev, dejstvo pa je tudi, da so predavanja referentov iz Slovenije za marsikoga skorajda prezahtevna.
Torej je kritika, da presega ponudba v nemškem jeziku slovensko ponudbo - in to celo v razmerju 2:1 -vendarle utemeljena, upravičena.
Kopeinig: Ce bi vsi tisti koroški Slovenci prišli na slovenske prireditve, ki samo kritizirajo, bi bilo razmerje gotovo drugačno. Toda dejstvo je, da je problem pereč in da je treba o nadaljnjem razvoju na tem, področju resno razmišlja-' ti. Dejstvo pa je tudi, da imamo na eni strani tako. imenovane asimilirane Slovence, ki se naenkrat zavedajo svojih korenin^ in obiskujejo slovenski jezikovni teCaj, na drugi strani pa imamo opravka s Slovenci, ki niso več navajeni se javno pogovarjati v slovenščini. Po' mojem bi bila naloga osrednjih kulturnih organizaciji koroških Slo-! vencev, da bi namesto' številnih, slabo obiska-! nih kulturnih prireditev,' poskrbeli za boljšo je/ zikovno kompetenco' naših ljudi, za znanje li/ terature, strokovnih izra-' zov in Se kaj.
KULTURA
Sreda, 31. marca 1993
FILM / PODELITEV NAJPOMEMBNEJŠE AMERIŠKE NAGRADE ZA FILM 1993
Morisa Tomai čaka na priznanje (Foto:AP)
Clintu Eastvvoodu oproščeno
HOLLYWOOD - Včeraj je v zgodnjih jutranjih urah ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti z manj glamourja in pom-pa, kot je bilo v navadi zadnjih @5 let, podelila najvisja ameriška filmska priznanja. Na letošnji podelitvi je nagrajence izbrala veliko bolj predvidljivo kot lani, ko je izjemoma nepričakovano bogato nagradila psihološki triler Ko jagenjčki obmolknejo.
Presenečenje, ki so ga februarja zbudile objavljene nominacije za najpomembnejšo ameriško filmsko nagrado, ko je največ nominacij (9) dobil film NeoproSCeno Clinta Eastvvooda, ki v vsej svoji bogati 30-letni karieri filmskega igralca in režiserja (skupno je sodeloval v 40 filmih, od katerih jih je 16 režiral) za Oskarja ni bil nominiran niti enkrat, se je na torkovi podelitvi
spremenila v pričakovan rezultat.
Eastvvood je dobil za vestern NeoproSCeno Štiri oskarje, in to v dveh predvidenih kategorijah. Čeprav ga je Akademija prezrla v tolikih letih plodnega dela in Čeprav je pred svečanostjo v losangele-skem Musical Centru napovedal, da se bo kot ustarjalec umak-nil iz filmskega sveta, je bilo pričakovati, da bo kot avtor dobil vsaj eno nagrado.
Glavni favorit za to kategorijo je bil Al Patino - sicer tako kot Eastvvood letos nominiran za glavno moško vlogo -, prav tako eden od velikanov ameriškega filma, ki po šestih nominacijah (nominiran je bil prvič za stransko vlogo v Coppolovem Botru leta 1972) do letošnje podelitve se ni dobil oskarja. Eastvvoodu je torej ostala se nagrada
Vesna Rojko
za režijo, ki jo je tudi dobil. Pomemben pa je podatek, da so ga pred tem že nagradili tudi ameriški režiserji. Največ nominacij doslej (tokrat sta si jo delila s Hovvardovim kotom) je njegovemu filmu NeoproSCeno skoraj že vnaprej prineslo zmago.
Tako kot so Številne nominacije, ki sta ju dobila dva filma iz neodvisne produkcije -Hovvardov kot Jamesa Ivoryja (9 nominacij) in Igra solz Neila Jordana (6) - presenetile, pa je podelitev pokazala, da so elani Akademije, katerih povprečna starost je okoli 50 let, Se vedno nenaklonjeni kontrover-znejšim temam, kot je na primer spolna ambivalentnost v Igri solz (nagrajen le za najboljši izvirni scenarij - Neil Jordan), film, ki je bil
imenovan tudi za glavno in stransko in moško vlogo, najboljši film in režijo.
Hovvardov kot, drugi po najveejem številu nominacij, film klasične lepote v Ivoryjevem stilu (Soba z razgledom...) je tako dobil pričakovanega oskarja za scenografijo (dobila ga je Luciana Arighi).
Emma Thompson pa je kljub pričakovanjem, da bo nagrajenka za glavno žensko vlogo Susan Sarandon, ki so jo lani prezrli ob vlogi v filmu Thelma in Louise, nagrado za glavno vlogo le dobila. Akademija je ustavarjalce filma potolažila se z eno nagrado -za najboljši scenarij po literarni predlogi.
Akademiki pa so le presenetili - in to ravno v kategoriji z znanimi in izkušenimi igralkami (Vanessa Redgrave, Joan Ploughright...) - in nagradili popolnoma ne-
znano Mariso Tomei za stransko vlogo v filmu Moj bratranec Viny.
Podelitev, ki jo že Četrto leto vodi ameriški komik Billy Crystel, je bila posvečena ženskam, saj je bilo lansko leto, ko so tudi nagrajeni filmi nastali, leto žensk. S filmskim »kolažem« so predstavili nagrajene igralke v preteklih letih, pet zvezd -med njimi Anjelica Hu-ston, Kathy Bates, Glenn Glose, Barbra Streisand - pa je napovedalo kratke predstavitve filmov, nominiranih za najboljši film.
To posvetilo ženskam je bilo sicer bolj simbolične narave in ga je Barbra Streisand komentirala takole: »Bolje bo, ko posvetil, definiranih po spolu, ne bo veC, saj bodo takrat v filmski industriji pripadniki obeh spolov imeli enake možnosti za delo.«
Al Patino kot nagrajenec (Foto: AP)
DOBITNIKI 65. PODELITVE OSKARJEV
NAJBOLJŠI FILM: NeoproSCeno (Unfor-given), producent Clint Eastvvood REZIJA: Clint Eastvvood (NeoproSCeno) GLAVNA MOŠKA VLOGA: Al Pacino (Vonj po zenski - Scent of a VVoman) GLAVNA ZENSKA VLOGA: Emma Thompson (Hovvardov kot - Hovvards End)
STRANSKA MOŠKA VLOGA: Gene Hackman (NeoproSCeno) STRANSKA ŽENSKA VLOGA: Marisa Tomei (My Cousin Vinny - Moja sestrična Vinny)
NAJBOLJŠI TUTI FILM: Indochine - In-dokina (r.: Regis VVargnier, Francija) NAJBOLJŠI IZVIRNI SCENARIJ: Neil Jordan (Igra solz - Crying Game) NAJBOLJŠI SCENARIJ PO LITERARNI PREDLOGI: Ruth Pravver Jhabvala (Hovvardov kot)
FOTOGRAFIJA: Philippe Rousselot (A River Runs Through It - Reka teCe skozi) SCENOGRAFIJA: Luciana Arrighi in lan VVhittaker (Hovvardov kot) KOSTUMOGRAFIJA: Eiko Ishioka
Vrnil se je po plačilo za več desetletij staro nalogo - Clint Eastvvood kot glavna zvezda letošnje podelitve Oskarjev (Foto: AP)
(Dracula - Drakula) MONTAŽA: Joel Cox (NeoproSCeno) MASKA: Greg Cannom, Michele Burke in Matthevv W. Mungle (Drakula) IZVIRNA GLASBA: Alan Manken (Ala-din)
IZVIRNA PESEM: Alan Manken in Tom Rice (A VVhole New VVorld - Aladin) ZVOK: Chris Jenkins, Dough Hemphill, Mark Smith in Simon Kaye (The Last of the Mohicans - Poslednji Mohikanec) POSEBNI EFEKTI: Ken Ralston, Dough Chiang, Dough Smythe in Tom VVoodruff (Death Becomes Her - Smrt ji pristaja) POSEBNI ZVOČNI EFEKTI: Tom Mc-Carthy in David Stone (Drakula) DOKUMENTAREC: Barbara Trent in David Kasper (The Panama Decepcion -Panamska prevara)
KRATKO MET RAZNI DOKUMENTAREC: Thomas Goodvvin in Gerardine VVurzburg (Educating Peter - Učiti Petra) KRATKOMETRAZNI FILM: Sam Kar-mann (Omnibus)
KRATKOMETRAZNI RISANI FILM:
Joan Gratz (Mona Lisa Descending a Stair-case - Mona Lisa se spušča po stopnicah) POSEBNE NAGRADE: Federico Fellini za življenjsko delo Audrey Hepburn za delo pri Unicefu, Elizabeth Taylor za prispevek v boju proti aidsu.
Še ena ameriška filmska nagrada
LOS ANGELES - Italijanski režiser Federico Fellini, ki je Združene države Amerike prvič obiskal pred 36 leti, ko je prejel svojega prvega oskarja (za film Ulica - La strada) je bil tokrat v Los Angelesu iz dveh razlogov: da osebno sprejme svojega petega oskarja (tokrat za življenjsko delo) in aa skupaj s kolegom Dinom de Laurentisom in scenografom Gil-liom Pontecorvom (nominiran za scenografijo filma Toys - Igrače j podpre novo nagrado, ki so jo v nedeljo predstavili v Los Angelesu -nagrado, imenovano po cineastu Johnu Hu-stonu. Nagrado bo sklad Artist Rights Foundation od leta 1994 vsako leto podeljeval najbolj zaslužnim »borcem« za varstvo avtorskih pravic režiserjev in scenaristov v Združenih državah Amerike, ki so skoraj brezpravni v odnosu do producentov, lastnikov kopij filmov in s tem v veliko slabšem položaju od svojih kolegov v Evropi. 73-letni Fellini se je na nedeljski predstavitvi nagrade zadržal le krajši Cas in se zaradi slabega počutja javnega dela slovesnosti ni udeležil. (ANSA)
Fellini in De Laurentis (Foto: AP)
SLOVENSKI FILMOFILI O OSKARJIH
Glavna nagrada v pravih rokah
LJUBLJANA - Zjutraj, takoj po koncu prenosa iz Los Angelesa, smo nekatere neprespane slovenske filmofile povprašali, koliko se nagrade ujemajo z njihovo presojo in kje so ga ameriški akademiki najbolj polomili.
TOMAŽ KRŽIČNIK, Mladinafilm, TOK TOK:
Razdelili so jih zelo enakomerno. Čeprav je Billy Crystel tokrat obdržal nekaj suspenza in ni ze z obleko napovedal zmagovalca, se je že pred koncem videlo, da bo Eastvvood pobral najveeje priznanje. Vesel sem Ala Pacina, s tremi »stranskimi« oskarji pa se je potrdilo tudi, da je Dracula Brama Stokerja vizualno zelo atraktiven film.
MAX MODIC, Delo, Mladina, Mladinafilm:
Glede na letošnjo konkurenco končni rezultat ni izpolnil mojih pričakovanj. Po tistem, kar smo imeli priložnost videti v kinu, mislim, da bi si Eastvvood zaslužil vse tri glavne nagrade - za režijo, film in glavno vlogo, saj podeliti Alu Pacinu oskarja za vlogo v filmu, ki je narejen za Ala Pacina, pac ne gre. Po moje bi ga moral dobiti za stransko vlogo v Glengarry Glen Ross.
MARCEL STEFANČIČ, jr., Mladina, Mladinafilm, Ekran:
Ko je pred dvema letoma Billy Crystel prijezdil na oder na konju, je kazalo, da bodo oskarje pobrali konji. Zmagal je Plese z volkovi. Ko je lani Crystel prikorakal z
Al Patino v Vonju po ženski (Foto: Univ. P.)
»nagobčnikom«, je postalo v hipu jasno, da bo nagobčnik v 3. dejanju tudi uporabljen. Vse oskarje je pobral film Ko jagenjčki obmolknejo. Ko je drevi Jack Pa-lance na orjaškem Oskarju privlekel Billyja Crystela in s tem spet namignil na konje, smo vedeli, da mu Clint Eastvvood tega ne bo oprostil. Zmagal je film NeoproSCeno.
STOJAN PELKO, Ekran:
Počasi se mi vrača vera v oskarje, saj je pac Akademija letos spoznala za najboljši film NeoproSCeno, ki se tudi meni - od letos videnih - zdi najbolj mojstrsko režiran. Za mnoge je Eastvvood predvsem Dirty
Harry, zame pa je predvsem tisti bledi jezdec, ki se zna na najboljši možni način spominjati svojih filmskih vlog. Z Marcelom sva se pogovarjala, da bo v primeru triumfa Igre solz on moral napisati uvodnik za novi Ekran. Tega mu zdaj ne bo treba storiti, saj je film postavljen na mesto, ki mu po mojem gre, in bom uvodnik pisal sam.
TEA BIVIC, Ljubljanski kinematografi :
Ze prvega januarja sem v oddaji Tok-Tok napovedala, da bo film NeoproSCeno dobil vsaj 3 najpomembnejše oskarje, menim pa, da bi lahko dobil Se kakšnega. Osebno sem pri nagradi za najboljšo glavno moško vlogo navijala za Stephena Rea, Čeprav sem vedela, glede na izkušnje z Akademijo, da jo bo dobil Al Pacino. Film Igra solz bi si vsekakor zaslužil veC nagrad, vendar je preveč revolucionaren za Akademijo, najbolj pa me je presenetila nagrada za stransko žensko vlogo, saj sem menila, da jo bo dobila Miranda Richard-son, ki je bila nominirana za vlogo v filmu Damage.
ZDENKO VRDLOVEC, Dnevnik, Ekran:
Hollywoodu bi bilo dejansko neo-proščeno, če glavnega oskarja ne bi podelili Eastvvoodu. Sam bi nagrado za scenarij kot oddolžitev za dobro delo raje podelil Davidu Mametu za Glengarry Glen Rose, Jordanu pa bi ga dal za režijo Igre solz. Sicer pa se mi zdi, da so - in to že nekaj let zapored - nagrade razdeljene kar pravično.
(Spraševal je Tone D. Vrhovnik)
Dražilne maline
LOS ANGELES - Daleč od blišča osrednjega spektakla ameriške filmske industrije - podelitve oskarjev - je v istem mestu in dva dni prej 350-clanska mednarodna žirija že trinajstič podelila tako imenovane Razzy Avvards (v prevodu Andreja Blatnika »dražilke«) za najslabse dosežke na filmskem področju. Zlato malino - malino v velikosti žogice za golf na pozlačenem zvitku filma - je za glavno vlogo v filmu Stop or My Murn will Shoot (-Stoj ali pa bo moja mama streljala) dobil Silvester Stallone, soigralki Estelle Getty pa so jo prisodili za najslabSo stransko vlogo. Film Shining Through (Presevanje) Davida Seltze-rja je dobil kar tri maline - za najslabsi film, režijo (Seltzer) in za glavno Zensko vlogo (Melanie Griffith). Med kandidati pa je bil tudi film Telesni stražar z obema protagonistoma - Whitneyem Houstonom in Kevinom Costnerjem. Predsednik in ustanovitelj te nagrade John VVilson je povedal, da v 13. letih, odkar nagrado podeljujejo, Se nihče od dobitnikov ni prišel po svojo »težko prisluženo« malino (vredno dolar in 79 centov). (V. R.)
Whitney Fiuston ušla malinam (Foto: W.B.)
GLEDALIŠČE / NAPAD V IMENU JAVNE MORALE
Schiller kol material

Režiser Martin Kušej se tako glede svojih slovenskih kot glede svojih avstrijskih korenin odloča enako - s polno svobodo do zgodovine in naroda
Friedrich Schiller, Spletkarstvo in ljubezen; Stadtt-m at?r Klagenfurt, režija artin Kusej, dramaturgija . J _a Brandl, scenografija Martin Zehetgruber, kostu-1111 Annemarie Legenstein, postavitev luči in glasba Ste-an Pfeistlinger; premiera je “»a v četrtek, 11. marca 1993
V prostoru na tej strani . P Poznamo Martina Kuse-)a predvsem kot režiserja Po-njsanja po Cankarju (Slovensko mladinsko gledali-^e, 1991). Predstava je zara-™ nedotakljivosti Ivana Can-karia kot ikone slovenske li-erature s strani konzervati-. vne kritike doživela pravcati napad v imenu javne morale ako imenovanega literame-"a gledališča, dodobra pa je nspela razburkati tudi slovensko gledališko javnost. a ne, da Pohujšanje na odru tnaticnih gledališč se ne bi oživelo radikalnejših uprizoritev (spomnimo se samo oruna). Prej zaradi samega usejevega rezijskega konce-P a> ki se klasike ne loteva °1 nečesa, o čemer je bilo ze y®e povedano, interpretirano « kar je treba samo se pame-0 postaviti na oder, da bo-0 Prišli do izraza pravi av-or)evi poudarki; klasika je Kuseja material. Njegove Predstave so zato rezultat in-enzivnega dialoškega odno-a 2 avtorji literarnih pre-v katerem si režiser je-6 Pavico »samovoljne« Porabe teksta kot materiala. , nečesa, čemur je treba dV2eti avro, da bi se s po-
močjo svojevrstne derrida-jevske dekonstrukcije približali bistvu oziroma snopu bistev nekega besedila danes in tukaj. Dekonstrukcija, ki je v primem Cankarja zaradi neradikalnosti pisateljeve izpeljave bistvenih tematik morala zajemati tudi zunaj besedila same farse in tako graditi uprizoritve s pomočjo citatov iz pisateljevega pro-
Tomaz Toporišič
znega opusa, je v primeru Schilerjevega Spletkarstva in ljubezni manj radikalna. Ostaja znotraj tekstovnega materiala Schillerjeve drame, toda ta material preureja, ga vgrajuje v novo dramaturško zgodbo, ki nastaja ob režiserskem branju kot reno-
vaciji protobesedila. Schillerjev tekst uporablja Kusej kot material za »opisovanje stanja sveta, kot ga zaznavamo danes«. V taksnem branju seveda odpadejo vsi »klasični« tematski poudarki prvotnega bresedila (konflikti med družbenimi sloji, gene-
racijami ...), izpostavlja pa se tematika ljubezni. Toda ne ljubezni Romea in Julije kot ljubimcev, ki zaradi sprtosti družin ne moreta realizirati svojega hrepenenja, ampak kot »nezmožnosti ljubezni« nasploh, ki je seveda samo označevalec dekadence stanja duha danes in tukaj. Scenografija s svojim miksom nekakšnega kletnega prosto-
S predstave Spletkarstvo In ljubezen (Foto: VVilfried Hosl)
ra, podprtega z modernističnimi stebri, in množice mavčnih kipcev Marije Device, po drugi strani pa s poševno dvigajočo se leseno ploskvijo, ki ne vodi nikamor, zato poudarja razsredi-scenost sveta, ki podlega gravitacijskim motnjam. Nesojena ljubimca se gibljeta po tem prostoru kot zgubljeni prikazni, ki si zaman prizadevata realizirati svojo ljubezen. Njuni protiigralci pa so sposobni samo Se mehaničnega spletkarstva, ki ne razpolaga vec z uglajenostjo, ampak se sprevrača v grotesko. Spremljajo jih trdi rezi v dogajanju, tema in agresivna glasba, Id poudarjajo KuSeje-vo radikalno sliko sveta kot nezmožnosti ljubezni, kot popolne izpraznjenosti videzov. Celovška predstava se zato zaCenja in končuje s samomorom: glavna junaka držita v rokah kozarca z (zastrupljeno) limonado in se pogovarjata. Začetek in konec je smrt. Za konec Se di-gresija. Za celovško publiko je bila Kusejeva radikalna interpretacija Schillerja pravi kulturni Sok. Eni so množično komentirali in zapustili dvorano, drugi pa so ostali do konca in ustvarjalce spremili z burnimi ovacijami. No, KuSeju se negativnih reakcij v bistvu ni bilo treba bati. V letošnjem letu je podpisal tri stalne pogodbe s pomembnimi nemškimi glada-liSCi, tako da ga v Celovcu in Ljubljani Se nekaj Časa ne bomo videli. Skoda za nas in dobro zanj?
Slikarstvo Victorja Hugoja
ENETKE - Prijatelji so seveda vedeli, da se Victor Hugo ukvarja tudi s slikarstvom. Vedeli so, da se je s tem za-I8nri aiiati Ze v H^adih letih (Victor Hugo se je rodil 1. 2) v drugi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko ^el opravka s svojimi otroki. ve ,s 'barskimi podvigi je nadaljeval tudi kasneje. In aarle je ta veliki moz francoske književnosti pravil, da te *ef0ve r*sbe le navadne skice, vržene na papir, da se s ukvarja v svojih odmorih, da je njegovo zanimanje ^merjeno Cisto drugam.
?e uf zaradi tega Victorja Hugoja poznamo le kot knji-leVn ) ' ® njegovih slikarskih darovih smo doslej vedeli Vs	teh ni nic napisanega niti v vseobsegajoči in
evedni francoski enciklopediji Larousse. Njegova zapu-v r,-,a’sern sodijo tudi njegova slikarska dela, je shranjena tore 0tEdue blationale v Parizu. Nekaj njegovih slik ozi-p^3 n®b hranijo strastni zasebni zbiralci, predvsem
SQ ^higa Galerije sodobne umetnosti v Benetkah je, da > seveda v sodelovanju s Francozi, iz zaprašenih arhi-ra?V P^gnih nekaj nad sto Hugojevih ilustracij, ki so ja) av9ene v palači Ca Pesaro (od 12. marca do 23. ma-
J §|avnem so to slike majhnega formata. Hugo je za te rabi' , Nacije, v glavnem gre za risbe, največkrat upo-Udn Ko°Sie Pero' Včasih je namesto peresa ali čopiča bdi' n	svoie Prste- Kritiki, ki so se s tem ukvarjali,
Udo Ko	nebajkrat namesto črnila ali vodne barve
navadno toplo kavo. Risal in slikal je na najra-ritcnejse vrste papirja
^or Hugo ima tudi na teh svojih slikah svoj izrazito Sled tr P°tded na svet. Resnici na ljubo je precej Cmo-dovi L°tV sy°jrb Uteramili delih. Se zlasti mu prijajo gra-rriOŽ’ ^ i'h ie Francija se danes polna. Zdi se, kot da je §led V San^a*1 'ridel nekaj strašnega, kot da prevladuje po-st°lpe	muCbnice v njih, pa Čeprav slika le
dej^3 P°Sledu na te sličice se ti zdi, kot da gledaš Goyeva Sore i kf ^°ya slikal ljudi, pri Hugoju pa so gradovi, oblaki protagonisti njegove slikarske vizije. (M. W.)
Indijec avtor najdaljšega angleškega romana
LONDON - Britanska založba Orion in ameriška založba Harper Colins sta izdali roman Indijca Vi-krama Setha A Suitable Boy. Gre za najdaljši roman v angleškem jeziku, ki je nastal po letu 1747. Ima 1.349 strani, knjiga pa je težka kilogram in pol. Vikram Seth, rojen pred 40 let v Kalkuti, je doslej objavil dve deli - zgodbo v verzih The golden gate in From Heaven Lake - A Suitable Boy pa je njegov prvi roman. Po mnenju literarnih kritikov je prava mojstrovina, ki jo primerjajo z deli Tolstoja, Jane Austen in Georgea Eliota.
Seth, ki je Študiral politične vede in filozofijo na britanski univerzi v Cambridgeu in kasneje na Stanfordu v ZDA, je roman pisal kar osem let. Zgodbo o Indijki Lati, ki v 50. letih na severu Indije iSCe moža izven in proti vsem omejitvam, ki ji jih postavlja kastno razdeljena družba, je zapisal v klasičnem stilu. Bolj kot stilnemu eksperimentiranju je namreč zavezan aktualnosti svojih tem. (ANSA)
Televizijski festival
BERLIN - V soboto, 27. marca 1993, se je v Berlinu začel 13. festival PRIX FUTURA BERLIN 93, ki bo do 4. aprila gostil svetovno televizijsko in radijsko igrano ter dokumentarno produkcijo.
Berlinski festival je bil ustanovljen 1962. leta kot televizijski festival. Ze naslednje leto je prerasel v mednarodno televizijsko tekmovanje.
Prvič se pojavi z imenom PRIX FUTURA BERLIN v letu 1969, deset let pozneje pa se v tekmovalni program vključi tudi radio. Tako postane PRIX FUTURA BERLIN eden izmed najvecjih mednarodnih televizijskih in radijskih festivalov; vsaki dve leti zbere v Berlinu vrh televizijskega in radijskega dokumentarnega in dramskega ustvarjanja.
Letošnji festival si je, CuteC sodobna svetovna politična in kulturna gibanja, za svoj moto izbral termin SPREMEMBE. Tekmovanje poteka v dnevnem in nočnem Času v osmih kategorijah. V radijski dan se vključujejo radijske postaje s svojimi dokumentarnimi in igranimi programi, radijskimi igrami.
Tudi radijska noč je razdeljena na dokumentarno in dramsko kategorijo. Namenjena je mladim avtorjem, ki ne smejo presegati starosti 35 let. Na enak način je razdeljen televizijski del festivala.
Slovenija je stalna udeleženka berlinskega festivala.
Uredništvo igranega programa Radia Slovenija je na letošnje tekmovanje PRIX FUTURA BERLIN prijavilo pet oddaj.
V	radijskem dnevu bosta v kategoriji radijskih iger tekmovali igri Joleta RandeloviCa - Rdečega pilota: RADIOFONIJA NORDUNG in Metoda Pevca: MUSICUS.
V	kategoriji dokumentarnih oddaj je v radijskem sporedu Svetina-Tozonova ŠEHEREZADA in ZVOKI GORE - ČLOVEK IN GORA avtorja Igorja Likarja. V noCnem programu ima slovenski radio predstavnika le v kategoriji igranega programa. To je igra sedemnajstletne debitantke Helene Resjan SI-GMUNDOVE SANJE v režiji mlade režiserke Polone Sosič. (M. J.)
Vinsko obarvana umetnost
VICENZA - Italijanski slikar Valentino Monticello, rojen v gostinsko usmerjeni družini v okolici Vicenze, je gradivo za ustvarjanje našel na vinskih steklenicah. Njegovi slikarski kolaži so namreč narejeni iz nalepk, ki jih je v zadnjih Šestih letih odlepil z vinskih steklenic z vsega sveta. V njegovi zbirki so etikete dragih in redkih arhivskih vin, pa tudi običajnih namiznih nalepk žlahtne pijače. Za dvestoto obletnico francoske revolucije je ustvaril zemljevid Francije zgolj iz nalepk francoskih vin. Njegova želja je upodobiti operne prizore z različnih koncev sveta, in sicer iz vinskih etiket pokrajin, v katerih se operne zgodbe dogajajo. Svoja dela je večinoma podaril prijateljem, bolnišnicam in solarn, razstave njegovih del pa so vedno deležne množičnega obiska in številni kolaži so postali last zbirateljev umetnin. (V. S.)
ŽIVLJENJE METROPOL L J UBIJ A NA ( 6 )
Kje so tajni policisti liberalni?
	 	
Bratko Bibič
Intenziven proces urbanizacije je zajel Ljubljano hkrati z industrializacijo in s pridobitvijo statusa glavnega mesta republike v nekdanji federaciji Sele po koncu druge svetovne vojne. V minulih slabih petdesetih letih se je število prebivalstva podvojilo, njegova struktura se je spremenila in zdiferencira-la. Mestno središče se je na hitro prostorsko in populacijsko rast (eksplozijo) Ljubljane v celoti odzvalo na način, ki Se najbolj spominja na implozijo. Ostalo je v fizičnih mejah, ki jih je postavil razvoj med obema vojnama in ki so sovpadle z mejami'občine Center. Navznoter se je rušila podedovana stavbna substanca in se nadomeščala z bolj ali manj visokimi novogradnjami, s tako imenovanimi centralnimi funkcijami ah pa kot del cityja na območju, ki se je vzpostavil že med obema vojnama. Človek Se dandanes lahko prehodi mestno srediSCe po dolgem v slabih desetih minutah. Zdi se, da se kljub podaljševanju ljubljanskega cityja za Bežigrad po osi zdaj na Slovensko in Dunajsko razdeljene Titove ceste Se vedno uveljavlja tisti oguljeni vic, po katerem je pri železniškem podvozu, ki deli občino Center od Bežigrada, potrebno pokazati potni list.
V procesu urbanizacije pa se z realno topografijo mesta spreminja tudi njegova »mentalna topografija«.
Koncept »notranje urbanizacije« obravnava mentalitete, ki se in kakor se izoblikujejo v komunikacijskih odnosih velikih mest, ter ravnanje, mišljenje in (ob) čutenje s tem dolgotrajnim procesom zajetega prebivalstva. Pozornost usmerja k učinkovanju »zunanjih«, materialnih razsežnosti urbanizacije na načine življenja, ravnanj in duhovne drže ljudi, ki urbanizacijo živijo in doživljajo. Poglavitni interes koncepta velja predvsem analizi povratnih učinkov mentalitet na potek tega procesa.
»Notranja urbanizacija« ni premočrtna. Večplastna interakcija med materialno in mentalno topografijo zadeva in zajema različne skupine mestnega prebivalstva v različnih Časih in na različne načine. Obenem pomeni tudi ustvarjalni proces, v katerem se izoblikujejo za preživetje v mestu nujni načini ravnanja: mobilnost, fleksibilnost v občevanju z novimi oblikami dela in bivanja, vživetje v večplastno, hkratno potekanje različnih temporalnosti, lastnih življenju v mestih.
Urbanost nekega mesta je premosorazmema s Ča-
som, ki ga prebijejo ljudje na javnih krajih: vec kot ga prebijejo, bolj urbano je mesto, pravi Georgy Konrad. Posebnost mestne javnosti so Časovna in prostorska zgostitev dogodkov in izkušenj, kakor tudi intenzivnost njunih predelav in izmenjav, ki jih v enaki meri ne najdemo na kakšnem drugem poljubnem mestu. Prednost javnega mestnega življenja je predvsem v njegovi komunikativni potenci, Ce in kolikor ne more biti brez ostanka nadomeščena s telekomunikacijskimi in medijskimi protezami.
Stopnja različnosti in obseg ponudbe javnih krajev, zbirališč prebivalstva glede na njihov vsakokratni življenjski stil in siceršnje komunikativne in kulturne navade je za »duhovno topografijo« mesta odločilnega pomena. Razvitost infrastrukture in širok spekter programske ponudbe (so) ustvarjata manevrski prostor preho-d6v med domačnostjo in zaupnostjo kraja konkre-tnetga delovanja in bivanja in med sposobnostjo, biti mobilen in fleksibilen v občevanju z novim, drugačnim in neznanim. Mesto zahteva občevanje s tujim.
Kjer ljudje tičijo doma, tam s svobodo nekaj ni v redu, pravi Georgy Konrad. To izkušnjo imamo v Ljubljani: v tako imenovanih svinčenih sedemdesetih letih, ki sežejo v prvo polovico osemdesetih, smo doživeli vamostnopo-liticno in mentalnohigien-sko sanacijo tistega, kar je Se ostalo od »normalno« delujočih gostinskih lokalov. Razdrle so se vezi, estetsko in »ideološko« (-punk, alternativa, neetabli-rani intelektualci in umetniki), socialno (kupna moc, vključno s Študenti in mladino), etnično (»ju-znjaki«) »problematična« publika z izrazito potrebo, preferenco ali celo prisilo do javnega življenja se je razsula po okolju, iz katerega so prebivalci, kadar so le mogli, bežali iz zasebnosti doma naravnost v svobodo (crnozgrajenih) vikendov na podeželju. Zaporo kavarne Union sredi osemdesetih lahko razumemo skozi tisto, kar pravi Georgy Konrad: intelektualci potrebujejo kavarne, kjer lahko človek presedi vso noc, kjer sme reci vse in kjer so celo tajni policisti liberalni.
Kardelj je v govoru zagrebškemu partijskemu komiteju 1977. leta v krog vprašanj, kako razodtujiti Človeka, uvrstil tudi vprašanje »nekaterih oblik osnovnih kulturnih dejavnosti in ustanov«. To je storil zato, »da ljudje vendarle ne bi bili vezani izključno na gostilne«. Ve-
liko bi dosegli, Ce bi mogli »na primer za mladino postopoma odpirati ustrezne kulturne centre, da bi imeli namesto divjih improviziranih disco klubov kulturne disko klube«. Skratka, da bi bilo »kakšno mesto, kjer bi se ljudje zvečer shajali in igrah Sah in druge družabne igre ah se dogovarjali o raznih problemih, da jim ne bi bilo treba zahajati v gostilne« (sic!). To je »zgodovinsko« ozadje, iz katerega raste prenova mestnega središča Ljubljane, ki in kolikor zajema tudi segment gostinske in kulturne javnosti. Razlogov za pogorišče, ki ga je za sabo hotela pustiti, »kulturna revolucija« sedemdesetih, ne smemo iskati samo v paranoji, ki jo pred težko nadzorljivo neformalno in pluralno javnostjo občuti subjekt politične želje po totalnem obvladovanju civilnega, urbanega, kulturnega in javnega življenja v mestu. Lahko celo trdimo, da se tovrstne želje, z barvo kakršnekoli izkaznice se že legitimirajo, povezujejo tudi z dolgotrajnim in Se nedokončanim procesom »notranje urbanizacije«. Povezana je s predmoder-no mentaliteto. Zanjo je značilno tudi postavljanje kulture v opozicijo z gostilno.
Sociologija kulture »doživljajske družbe« odreja gostinstvu posebno mesto v teoriji scen, v katero sodijo Se visoko kulturna scena, nova kulturna scena, športna in praznična scena. Gostinska scena je komplementarna drugim; v primeru nove kulturne ali tudi klubske scene, se z njo delno kombinira kot notranji kontekst recepcije kulturnih dogodkov. Odnos med različnimi scenami ima vedno samo obliko afinitete ah neodvisnosti, nikoli ekskluzivnosti.
Nadarjeni ljudje se zbirajo tam, kjer se kaj dogaja, pravi Georgy Konrad. Kdor mora kjerkoli drugje trpeti omejevanje svojih pravic do svobode, se lahko umakne v svetovljanska mesta: manjša mesta moramo razumeti, izhajajoč iz njih, in ne nasprotno. To ne pomeni neinovativnega posnemanja stereotipov, to je razmerja, ki dela razliko med provinco in metropolo. Mesta, ki ima nacionalni in mednarodni pomen, ne povzdigne na raven svetovljanskega mesta njegova prostorska velikost in Številčnost prebivalstva, temveč odlična, elegantna umestitev v hierarhiji draži, pravi Georgy Konrad. In dodaja: na vrhu te hierarhije je svoboda, sparjena s prijateljstvom in ustvarjalnostjo.
i
4
|
I
i
I
I

t t«
IN M E M O R I A M
■■■■■■■■■■■■■■■IH
Anton Peterlin (1908-1993)
Milan Osredkar
Profesor matematike, ki je leta 1926 opazil mladega strojnika Peterlina in ga nagovoril, naj se prepise s strojništva na matematiko-fiziko, si ni mogel predstavljati, na kakšno življenjsko pot ga je utiril, Se manj pa, kaj bo znanstvenik, ki se je razvil iz tega bruca, pomenil v svetu in za Slovenijo: take sadove rodita le izjemna nadarjenost in neizmerna delavnost. 2e samo ti dve lastnosti A. Peterlina sta nam nadvse pomemben nauk in zadosten razlog, da govorimo o njem z najveCjim spoštovanjem. Fizika ga je pritegnila zelo hitro, a v takratnih razmerah, ko je bil v Ljubljani asistent za fiziko, ni imel doma nobenih možnosti za svoj strokovni razvoj. Sele delo na berlinski univerzi pri profesorju Stuartu ga je usmerilo v Študij fizike tekočin in koloidnih raztopin in končno za vse Zivljenjenje zapisalo velikim molekulam, polimerom. Ce izvzamemo njegove redke priložnostne posege na druga področja, je vse njegovo delo nenehno raziskovanje fizikalnih lastnosti in zakonitosti obnašanja polimerov z dosežki, kakršne lahko pokažejo redki raziskovalci v svetu, ne le pri nas. Njegova dela, ki jih je objavljal v številnih najuglednejših revijah svoje stroke, skupno število pa gre proti 400, So ga že zgodaj uveljavila in mu prinesla Številne naslove in priznanja. Poleg profesure na ljubljanski in drugih evropskih in ameriških univerzah in članstva v slovenski in Se dveh znanstvenih akademijah je bil urednik in sourednik desetine strokovnih časopisov, član vrste strokovnih združb. V teku let je prejel Številna priznanja in seveda nagrado Borisa Kidriča za življenjsko delo, častni doktorat ljubljanske univerze v Mainzu, postal pa je tudi prvi častni član Instituta J. Stefan, ki ga je kot mlad, štiridesetleten znanstvenik sam ustanovil. Vse te navedbe, ki se nanašajo predvsem na njegovo osebno znanstveno dejavnost, pa same po sebi ne povedo nadvse pomembne resnice, da je ustanovil slovensko Solo za fiziko. Ko je bil leta 1939 imenovan za docenta, je Ljubljana končno dobila učitelja fizike. Njegov predmet fizika je pri številnih Študentih tehnike vzbujal strahospoštovanje, z uvedbo predavanj teorijske fizike, ki jo je predaval tako jasno, urejeno in pregledno, da ga mlajši učitelji, ki so zrasli okrog njega, Se dolgo niso dosegli, pa je omogočil Študij fizike v Ljubljani. S poznejšo uvedbo študija tehnične fizike, za kar si je posebno močno prizadeval, se je število njegovih učencev Se povečalo, s tem pa tudi potreba po predavateljskem instru-mentariju, praktikumih in prostorih, kar je od njega in takrat redkih sodelavcev terjalo izjemen trud. Vse to je pomenilo začetek današnje slovenske fizikalne Sole. Njegovo delovanje pa ni bilo omejeno na fiziko, ampak je segalo na vrsto drugih znanstvenoraziskovalnih področij. Po končani drugi svetovni vojni je na pobudo Borisa Kidriča začel kmalu po svoji izvolitvi za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti organizirati fizikalni institut pri akademiji, sprva usmerjen le v njegovo ožje znanstveno podro-
čje. V prepričanju, da je za gospodarski razvoj in industrializacijo mlade države potrebno razvijati znanost in da bo posebno pomembno razviti znanje za uporabo jedrske energije, od katere si je takrat ves svet obetal neizmerne koristi, pa mu je Boris Kidrič kot mlade-
mu, v svetu že uveljavljenemu znanstveniku, zaupal nalogo, da usmeri raziskovalno delo takratnega fizikalnega instituta na jedrsko področje. S tem Peterlin ni opustil svojega dela na velikih molekulah, pač pa se je z veliko energijo, optimizmom in svojo široko razgledanostjo lotil te nove naloge. Tako je leta 1949 zasnoval današnji Institut J. Stefan, kjer se je poleg fizike začelo raziskovalno delo tudi na nekaterih področjih kemije, radio-biologije in elektronike, povezanih z uporabo jedrske energije. S sodelovanjem takrat redkih že zrelih sodelavcev z univerze je zasnoval raziskovalni program in začel zbirati mlade ljudi, usmerjati njihovo delo, jih učiti raziskovalnega dela, predvsem pa od njih zahtevati delavnost. Kakšen je bil njihov čut za izbiro ljudi in njihovo vzgojo, se najbolje kaže v tem, koliko teh nekdanjih mladih se je razvilo v univerzitetne učitelje na naših in drugih univerzah. Za današnje pojme je bil cilj takratnega institutskega jedrskega programa močno nerealen. Določen je bil predvsem s tem, da je bilo njegovo financiranje odvisno od takratne jedrske komisije. Taka usmeritev pa ni niti najmanj ovirala Peterlinove težnje, da bi ob njej rasli predvsem dobri strokovnjaki. Bil je prepričan, kot je pozneje napisal sam, »da je bila ustanovitev takega instituta edina priložnost za razvoj znanosti v Ljubljani. Jedrski program je bil edini znanstveni program, ki ga je v celoti podpirala zvezna vlada (...), ki je zajemal praktično vse, kar bi naša znanost v matematiki, fiziki, elektroniki, kemiji, biologiji, medicini in tehniki sploh lahko pričakovala ob takratnem pomanjkanju v državi.« V hudi konkurenci z drugimi instituti v državi skrbeti za razvoj IJS ni bilo lahko; to, da je bil Peterlin uspešen znanstvenik, ni bilo dovolj, moral je biti še marsikaj, da je institut uspešno delal in se razvijal. Seveda njegov pogum, uspeh in samozavest niso naleteli vedno in pri vseh na odobravanje. Razmere so privedle
do tega, da je leta 1959 odšel za profesorja v Mii-nchen, dobro leto pozneje pa za direktorja novo ustanovljenega laboratorija Camille Dreyfuss na Research Triangle Institutu v Severni Karolini, ZDA, kje se je lahko v celoti, brez obremenitev, ki jih je imel v Ljubljani,
posvetil svoji ožji stroki in dosegel izjemne uspehe. Ko je leta 1973 prenehal biti direktor tega instituta, je prešel v National Bureau of Standards v VVashingtonu kot namestnik vodje polimernega oddelka in tam nadaljeval svoje teoretske raziskave. Vsebina in obseg njegovih raziskav sta taksna, da jih bodo znanstveniki s tega področja še dolgo nadaljevali. Ko so se nekaj let po njegovem odhodu razmere spremenile in pritisk za jedrsko usmeritev instituta zmanjšal, se je pokazalo, kako pravilna je bila Peterlinova odločitev, da izrabi »priložnost za razvoj znanosti v Ljubljani.« Pogledi in pristopi, ki jih je uvedel, so na institutu spet pridobili na veljavi; razvijal se je po poti, ki mu je prinesla današnji ugled. Stiki instituta z ustanoviteljem so se obnovili. Redno ga je obiskoval in v njem predaval o svojem delu. Tudi ta predavanja so bila vzorna, izjemno zanimiva, in čeprav se v Ljubljani z njegovim področjem niso ukvarjali, za vse privlačna, ne le zaradi vsebine, ampak tudi zato, ker je bila njegova strokovna slovenščina kljub že dolgoletni odsotnosti nedotaknjena. Svojo delavnost je ohranil do zadnjega tudi po vrnitvi v Ljubljano in Se v zadnjem času, ko se je le težko gibal, je sedal za svoj računalnik, da bi ostal v stiku s tem, kar je delal vse življenje, da bi iz njega izkopal prispevek, ki ga je nekemu uredniku že zdavnaj obljubil za objavo v knjigi. Po svojih znanstvenih in svetovljanskih dimenzijah je Peterlin močno presegal slovenske razmere, vendar je prav s tem in z ustanovitvijo instituta katerega ugled sega daleč čez meje, neprecenljivo prispeval Sloveniji, deželici s Krvavcem in njenimi hribi, ki so mu bili tako pri srcu. Uresničeval je mladostno željo svojega predhodnika Jožefa Stefana, da bi se Slovenija pojavila in uveljavila v prirodoslovnih znanostih. Se dolgo po njegovem odhodu bo delovala fizikalna Sola in njegov institut, rasli bodo mladi znanstveniki in nadaljevali njegovo tradicijo.
Prof. Anton Peterlin
EKOLOGIJA / BIOSFERA JE ODVISNA OD EKONOMIZIRANJA PO EKOLOŠKIH ZAKONITOSTIH
Ekonomija, onesnaževanje in varstvo naravnega okolja
Človek kot spodbujevalec entropije narave
Spremembe v naravnem okolju, ki smo jih sposobni zaznati, zbujajo skrb za nadaljnji razvoj življenja. Na globalni ravni preti nenehno povečevanje ozonskih lukenj in koncentracije C02, na regionalnih pa pomanjkanje hrane, onesnaženje zraka in vode, izumiranje živalskih vrst, izraba in degradiranje naravnih virov. Večina teh problemov se v zgodovini nikakor ne pojavlja prvič. Veliko je dokazov, da so ekološka nesorazmerja k padcu civilizacij v preteklosti prispevala vsaj toliko kot največkrat omenjani vojaški pohodi. Vendar pa so danes ekološki problemi kot posledica človekovega delovanja tako obsežni in vsesplošni, da pomeni nadaljevanje sedajih razvojnih tokov resno nevarnost za življenje na planetu.
Ce nam je kaj do obstanka civilizacije, v kateri živimo, je jasno, da se je treba ob tem zamisliti in začeti stanje reševati. Najprej je mogoče ugotoviti, da ekološki problemi niso vsi enako resni in da so med njimi hierarhična razmerja. Ena izumrla živalska vrsta ali odpadek na napačnem mestu sta na primer bolj naš etični ali estetski pomislek, ki je za preživetje nedvomno manj pomemben od globalne spremembe, na primer izginjanja ozonske plasti, ki lahko ogrozi celotni sistem vzdrževanja življenja na Zemlji.
Problemov, ki nastajajo v velikih, interaktivnih sistemih, ne moremo reševati enako kot problemov v majhnih, manj kaotičnih in preglednih sistemih. Temeljni holistični teorem, ki pravi, da je celota (ki je ekološko ogrožena) več kot vsota njenih delov, jasno kaže, da globalnih problemov ni mogoče rešiti z redukcionizmom. Nič nam ne pomaga, če celoto razčlenimo na posamezne pregledne dele, ko pa vnaprej vemo, da vsota teh delov ne bo dala prave predstave o ekosistemu. Tako na primer Odum meni, da je mogoča učinkovita akcija za zaustavitev nezaželenih pojavov le, če bomo začeli razmišljati in delovati na ekosistemski ravni. Po njegovem je prihodnost človeštva bolj odvisna od integracije ekologije in ekonomije kot od novih tehnologij, čeprav bomo potrebovali tudi te.
Številni teoretiki krivijo za slabe ekološke razmere neoklasicistični koncept ekonomskega modeliranja oziroma nekoliko Širše pojmovano mejno ekonomiko. Zanjo je značilna nujnost nenehne rasti pro-
dukcije in porabe, ki temeljita na kapitalu, delu in naravnih virih. Narava je torej v neoklasicistični ekonomiki pojmovana kot produkcijski vir, ki ga je mogoče nadomestiti s kapitalom ah s tehnološkimi izboljšavami. Velika ekonomska rast v obdobju od industrijske revolucije do danes je temeljila na izko-ristljivem naravnem kapitalu, ki je deloma Se shranjen pod zemeljskim površjem in je s fotosintezo nastajal milijone let. Ce bomo še naprej s silovito intenzivnostjo, ki jo določa trg, izkoriščali fosilna goriva, ni nevarnosti le v tem, da bomo nekega dne njihove zaloge povsem porabili; nevarnejše je močno povečanje koncentracije CP2 v zraku, ki bo izzvalo otoplitev podnebja. Politične in družbene posledice takega scenarija so povsem nepredvidljive. Izdelani modeli namreč napovedujejo premik celotnih zemeljskih zonobi-omov. To pomeni, da bi se morali rastlinstvo in posamezne človeške kulture z utirjenim načinom življenja prilagoditi novim razmeram. Jasno je, da to ne bi bilo mogoče brez večjih pretresov. Neoklasicistični paradigmi gospodarske rasti je mogoče postaviti nasproti paradigmo sozvo-čnega ekološko-ekonom-skega razvoja. Gre predvsem za razlikovanje pojmov rast in razvoj. Razvoj življenja na Zemlji dokazuje, da razvoj ni odvisen od nenehne rasti energijske porabe, saj se je na primer življenje od prvih rastlin do človeka nenehno preobražalo v nepregledno množico oblik v razmerjih bolj ah manj stalnega dotoka sončne energije. Podobno poučna za ekonomijo je tudi primerjava z razvojno strategijo nezrelega ekosistema, ki se postopoma razvije v zrelo, tako imenovano kli-maksno obliko. Čeprav je dotok sončne energije za obe obliki enak, so v rast usmerjene le razvojne oblike ekosistemov, medtem ko so za zrelo obliko značilni vzdrževanje in dopolnjevanje strukture, povečevanje količine informacij v sistemu, specializacija in pestrost, zelo razvita interna simbioza, zaprti krogotoki snovi in majhna entropija. Čeprav torej zrel ekosistem ne raste, ni mogoče reči, da je njegov razvoj končan, saj se mora kljub svoji veliki stabilnosti nenehno odzivati za zunanje motnje, pri čemer je iznajdljivejši in manj predvidljiv kot stereotipni razvoj sistema v času najintenzivnejše rasti.
Ce torej sprejmemo ugotovitev, da rast ni nu-
Saso Golob
jen pogoj za razvoj, je mogoče govoriti o perspektivnosti taksnega gospdar-stva, ki se bo sposobno razvijati ob določenih omejitvah, podobno kot se razviti ekosistem Se naprej izpopolnjuje v okviru omenjenih virov. Govorimo o ekološki ekonomiki oziroma o ekorazvoju. Bistveno za to paradigmo je, da ekonomski sistem ni enakovreden ekološkemu ali je celo pomembnejši od njega kot pri mejni ekonomiki, ampak mu je podrejen. Gre torej za holistično hierarhijo, kjer mora biti nižja celota, ekonomija, podrejena višji, celotnemu ekosistemu. Najpomembnejša pri tem je stroga omejitev svobodne uporabe biofizikalnih virov, ki je potrebna zato, ker se zdi, da smo se že zelo približali skrajni zmogljivosti Zemlje za vzdrževanje ljudi kot porabnikov naravnih virov. Sele ko je izpolnjena biološko utemeljena omejitev, ki varuje celovitost ekosistemov, je mogoče uporabiti ekonomska merila učinkovitosti, kot je na primer benefitcost analiza, ki omogoča izbor gospodarsko najbolj utemeljene poti.
Iz podrejenosti ekonomije ekološkim zakonito-
stim izhaja, da je treba oblikovati tako naravovarstveno politiko, ki bo spre-menia smer ekonomskega razvoja in neusmiljeno delovala na sedanje tržne strukture. Pri tem ne gre za defenzivni nadzor, pač pa za to, da se zasebni ekonomski interesi izrabijo za določene ekološke cilje. Ce taka naravovarstvena politika ne bo uspešna, se je treba zavedati, da se bo tržni sistem, ki ga zanimajo le zasebne dobrine ekonomskih dejavnikov, sistematično razvil v ekološko katastrofo. Ekološka politika pa ima malo upanja za uspeh, če ne bo podpirala odkrivanja trajnih ekonomskih vzorcev, ki bi se načrtno vnaprej izogibali ekološkim problemom, ne pa jih reševali, ko so že nastali.
Problematiko usklajevanja ekonomskih in ekoloških interesov je mogoče predstaviti na primeru gospodarjenja z gozdovi. Gozd je najbolj razvit naravni ekosistem. V primerjavi z drugimi naravnimi, polnaravnimi in antropo-genimi ekosistemi je snovno in energijsko najbolj zaprt, kar mu omogoča velika količina organske snovi, ki je v njem pestro zastopana. Ker je informacijsko bogat, se je sposoben
ubraniti pred naravnimi motnjami, ki so nanj nenehno delovale, oziroma se je sposoben sam uravnavati. Tu ne gre za kaotični sistem, lahko pa govorimo o slabotnem kaotičnem sistemu, ki mu je v zgolj naravnih razmerah mogoče dolgoročno napovedati razvoj.
Pri vsajajnu človeških kultur v krajino je bilo treba del gozdov izkrčiti, tisti, ki so ostati, pa so biti v zgodovini zelo pomemben snovni in energijski vir. Dandanes gozdovom ne pripisujemo le te vloge, pač pa poudarjamo njihovo prvobitno, ekološko funkcijo in njihov pomen za duhovno bogatenje človeka oziroma za prebujanje zavesti o njegovi usodni povezanosti z naravo.
Gozd je torej živ in v biološkem smislu visoko razvit naravni vir, pri katerem količinske rasti ni mogoče povečevati. Obstaja zgornja meja njegove izkoristljivosti, Id jo določajo naravni dejavniki, in potreba po ohranitvi njegove samouravnalne sposobnosti. Razvoj razmerja med ekonomijo in gozdom je poučen primer za Študij razmerja med ekonomijo in celotno biosfero.
Se pred dobrim desetletjem je v nekaterih najrazvitejših, z gozdovi bogatih državah prevladovala
misel, naj bi količino jn ceno lesa uravnaval izključno trg. To v praksi še vedno prevladuje, saj prav zato v svetu vsako leto izgine več milijonov hektarjev gozdov. V zadnjem času pa vendarle čedalje bolj prodira spoznanje, da je skrajni čas, da v gospodarjenje z gozdovi uvedemo načela, ki bodo omejevala ekonomske zahteve. Povsem jasno je že, da bo moralo prevladati naravno gospodarjenje z gozdovi, katerega temelj so načela
trajnosti, večnamenskosti
in nenehnega prilagajanj3 sečenj naravnim razvojnim težnjam gozdov. Ekonomija se mora sicer prilagajati mejam izkoristljivosti v rasti omejenih naravnih ekosistemov, vendar pa njen razvoj ni zaustavljen, saj mora nenehno iskati možnosti za najugodnejšo izrabo surovine, ki je zrasla
v naravi.
Prihodnost biosfere in človeštva v njej je zelo odvisna od tega, kako bo ekonomija upoštevala ekološke zakonitosti in omejitve. Boi) kot doslej bo morala prispevati k zmanjšanju kaotičnosti ekosistemov in k razvoju z omejeno rastjo. Njena zaveza je, da preneha biti le spodbujevalec entropije in da začne podpirati razvoj k takim življenjskim vzorcem, ki bodo omogočali trajno sobivanje človeka in

Tihožitje naše epohe (Foto: V. Castella 87)
GERONTOLOGIJA / NAČELOMA IMA VSAKDO V SVOJIH ROKAH SPREMINJANJE SAMEGA SEBE,
Kako naj se izognemo osamljenosti?
Prejšnji teden sem povedala nekaj o osamljenosti in o tem, kakšne so posledice dolgotrajnega doživljanja občutka osamljenosti. Vse nas sem vprašala, kaj lahko starostnik in mi naredimo, da se problem osamljenosti zmanjša ali razreši. Vašim odgovorom na to vprašanje bi dodala nekaj svojih misli in predlogov.
Napačno in nerealno je pričakovanje' starejše osebe, da bo njen problem osamljenosti rešil nekdo drug. Brez lastne aktivnosti in truda se
osamljenosti ne odpodi. V življenju se pač ne zgodi, da bi se pred vrati človeka, ki se zapira med štiri stene, nenadoma pojavila in pozvonila idealna oseba in rekla, da mu je prišla pre-gnat osamljenost. Tako osebo je potrebno poiskati, s čepenjem je ne bomo našli.
Prvo, kar je potrebno narediti, je odhod iz nemega stanovanja. Pogosto se zgodi, da je edina pot starejše osebe obisk groba umrlega partnerja. Prav je, da negujemo grob in spomin na nekoga, s katerim smo
Meta Pentek
preživeli toliko lepih in tudi manj lepih dni. Ni pa dobro, če preteklost in spomini ostanejo edina miselna zaposlitev tistega, ki mu je bilo dano daljše življenje. Taki naravnanosti v preteklost se hitro prilepi občutek zapuščenosti in odrinjenosti. Starejša oseba si lahko izbere Se Številne druge kraje za svoj obisk; predavanja v okviru tretje univerze, se morda odloči za kakšen tečaj ali udeležbo praktične-
ga pouka o vrtičkarstvu, kuhanju, pletenju, udeleži se lahko aktivnosti različnih društev, si privoščli letovanje v toplicah, se morda vključi v skupino samopomoči.
Pomembno je, da poišče delo, ki ga ima rada oziroma ji nekaj pomeni. Tako bo pri vključitvi v skupino dosti laže. Obstaja pa resna nevarnost pri vstopu v novo okolje. Oseba, ki živi sama, je navajena, da ji nihče ne
oporeka in da vedno teče dan tako, kot hoče sama. Doma je vedno v vlogi vodje. V družbi je drugače.
Nihče ni vedno najpametnejši, in če se drugi z njim ne strinjajo, to Se ne pomeni, da ga zavračajo. V skupini je treba poslušati druge in se včasih podrejati mnenju večine. Nekateri tega nikakor nočejo sprejeti in s svojim večnim prav druge člane skupine toliko časa utrujajo, da se jim začnejo izogibati. Ljudje se radi izognejo tudi tistim, ki samo tarnajo in
z nobeno stvarjo m zadovoljni, od urU§ ves čas nekaj pričakuj jo, sami pa ne bi niCe s ar dali od sebe.	,
Ce imate kakšno o£ teh lastnosti, se vPra te, kaj bi lahko spre nili. V vaših rokah je spreminjanje samega be. Tu imate veliko m žnosti. Seveda ]e udobno razmišljati, R
ko bi se lahko sprem® niti drugi, sami pa * po počakali na te sp membe. Ob tem nereal
nem pričakovanju
osamljenost sPeV^ ra_
njo pa tudi ponovno zočaranje nad svetom
O, čudo!
Kaj tukaj je odličnih bitij zbranih! Kako je človek lep! O krasni novi svet,
Kjer biva takšen rod!
"1 rihodnost sloven-I—'skega političnega prizorišča je vendarle jasna: krščanski demokrati se oblikujejo v Politično stranko s konstantno podporo volivcev.
Na drugi strani se oblici6 nova demokratična skupina. Sestavljali jo °do tudi »komunisti -socialisti brez partije in verniki brez Cerkve« (Sti-nova paradigma) in frakcije iz različnih strank, ktoji lahko na levici -vendar ne na vzhodu.
Kdo bo sel po kostanj v žerjavico? Slovenija ta-k?. rekoč Čaka na pobudo , , imitrij Rupel, Zbor so-llstov, Republika, 27. marca 1993).
Luci ne bo prižgala nacionalna stranka z obra-Zom Januša. Pri njenem °§Rju si bodo samo prenovitelji posmodili krila, si pac niso naši. »Reši-ev vprašanja priseljevanja zadeva samo nas in reSiti ga moramo, kot se nam samim zdi najbolj Primerno. Ne kanimo za-Preti teh duri zato, ker smo bili prvi tu, pac pa ker so to naše duri. daj doživljamo posledi-ce vojne Zdaj hočemo ^rpreti duri tesneje in sa-1 Pregledati svoje zalo-°®'<< Na vulgarni reinter-Pmtaciji teh stališč je gra-]3a.sv°jo popularnost Je-to ?1Ceva skupina. Toda Je Papagajstvo s Caso-nim zamikom: tako je iovorij Knud VVeffall iz . nmesotte leta 1924, ko 'e cil ameriški kontinent
zaokrožen.
2a glavni skupini bi nioralo biti značilno zav-
zemanje za neodvisno javnost, ki je dober producent kompleksnih vzorcev. Nove koristne ideje lahko producira predvsem neodvisna javnost, kajti glavni politični skupini potrebujemo predvsem kot mehanizem kontrole in demokratičnega odločanja.
Ni še napočil Cas, da bi pisali o teh vprašanjih bolj jasno, kajti novi sistemi zaenkrat v konkurenčnem slovenskem okolju lobijev ne morejo preživeti.
Potemtakem se splača, da si kar najbolj zapleten, vendar povsem brez strukture ne smeš biti. Gospodarsko življenje Slovenije je že postavilo na glavo nerealistično strukturo internega modela. Protagonisti internih modelov niso dovolj bistri in prilagodljivi, da bi našli rešitve za zapletene poslovne probleme. Opazijo sicer nove vzorce, vendar ponavadi ne vedo, kaj bi počeli z njimi. Zato kontaminirajo Slovenijo s starimi problemi. Tipičen primer predstavlja aktualno vprašanje medsebojnega informiranja poglavarjev, ki imajo različne osebne karakteristike, namišljene predstave o razvoju Slovenije in različne kulture zaznave. Vendar tudi značilno skupno lastnost: s svojimi privrženci delajo tako, kot vsak dober mehanik skrbi za svoje orodje.
To priložnost bi lahko izrabile stranke in neodvisna javnost. Odprta je namreC Pandorina skri-

m
v
I
:
IS8
E
m
I
Živa zgodovina
»Bolj ko postaja strankarska organizacija pomembnejša od vsega drugega, večja je nevarnost, da stranke ostanejo brez prepričanja in načel. Nobena organizacija ne more zagotoviti prepričanj in načel, saj so le-ta plod osebne vesti in zavesti. V pomanjkanju prepričanj in načel si stranka prizadeva za uspeh zaradi uspeha. Za vsako ceno se skuša dokopati do oblasti in jo Cim dlje zadržati v svojih rokah. Stranka se spremeni v družbo za izkoriščanje oblasti, okrog sebe pa zaCne širiti korupcijo, tako kot vse skupine, ki jih vodijo egoistične pobude. Ko v strankah zamre notranje življenje in ko se spremenijo v stroje za osvajanje oblasti, ostane edina rešitev v neodvisnem javnem mnenju. Politični ideali morajo nastajati zunaj strank; pri ljudeh, ki niso zastrupljeni s strankarskim egoizmom, ki so osvobojeni strankarske discipline in ki o državnih interesih razmišljajo nepristransko in samostojno. Ti ideali bodo kasneje vsiljeni strankam kot vse popularne zamisli, saj stranka
pristane na vse, kar zahteva volilno telo od nje, samo da bi se dokopala do oblasti. Na ta naCin poteka delitev med javnim mnenjem in stranko: javno mnenje poraja zamisli, ki jih velja uresničiti; stranke pa prevzemajo nase odgovornost, da bodo te zamisli uresničile. Javno mnenje ni organizirano in zato ni usposobljeno za sistematično delo; stranke pa so organizirane in odvečne. Sele trdnost njihove organizacije zagotavlja tisto praktično silo, ki je potrebna za uresničevanje zamisli; duši pa osebnega duha in pobudo. Tako preprečuje, da bi se nove zamisli porodile v sami stranki.
Tako trdno organizirane stranke, kakršne so sodobne stranke, lahko koristijo samo, če ob njih obstaja tudi javno mnenje. V tistih državah, kjer je prišlo do popolne strankarske organizacije, še preden se je prebudilo in izoblikovalo javno mnenje, se je strankarska vladavina izrodila v oligarhijo poklicnih politkov, katerih poglavitni cilj je, da iz države potegnejo cim več koristi zase in za svoje pristaše.«
Slobodan Jovanovič, »Država«
»Brave new world« (dobesedno »vrli novi svet«) je navedek iz Shakespearove Viharja v Zupančičevem prevodu. Aldous Huxley pa je to geslo uporabil - že pred drugo svetovno vojno - kot naslov utopističnega romana o grozljivi viziji razčlovečene prihodnosti.
njica informacijskih mrež, kjer je vse razmetano. Vendar je danes vsaka informacijska mreža razvitega poslovnega združenja je kakovostnejši izvir koristnih informacij od prejšnjih zamisli ali izkušenj, ki so se v preteklosti obnesle. Kvaliteta Slovenije ni odvisna od stopnje medsebojnega informiranja poglavarjev. Toda Ce parlamentarne stranke pri svojem odločanju ne razpolagajo z ekspertnimi informacijami - aktualni rokopisi in spomini aktualnih politikov so najboljši dokaz za takšno domnevo - potem bo slovenska hiša skrapucalo.
Kakšne informacije so koristne?
■	Avstrija je izgubila po padcu vzhodnega bloka do 30 odstotkov provizij, ki jih je pobirala na račun premeščanja kapitala in tehnologije iz zahoda na vzhod. To ima lahko usodne posledice za Slovenijo: mreža Črpalk'je medtem že prečrpala precej slovenske akumulacije na tuje račune. Slovenija je dosegla leta 1989 po tržnih ocenah 8658 dolarjev na prebivalca - preostanek Jugoslavije pa 2490. V treh letih je ta znesek v Sloveniji že za dobro tretjino manjši - s tendenco padanja. Razlogi so interni -vendar tudi eksterni.
■	Zanimivo bo videti, kaj bo storila Italija. Finančne mahinacije strank so požrle po približnih tržnih ocenah pet odstotkov njenega proizvoda. S tem denarjem bi
lahko zgradili celo vodno pot med Trstom in Donavo Cez Slovenijo. Ta faraonska investicija bi stala deset do dvanajst milijard dolarjev. Vec kot polovico manj pa bi bila vredna realna investicija za šestpasovno avtocesto in moderno železniško progo med Italijo - cez Slovenijo - in naprej na vzhod.
Natančno opazujmo zdaj reakcije zaradi izpada kapitala v Avstriji in Italiji: močna politično-gospodarska središča bodo zasula interne modele s pobudami za nove (nenaravne) asociacije, ker potrebujejo organizirana tržišča kot kozli svežo travo.
■ Simuliran stoodstotni zagon obstoječih slovenskih produkcijskih zmogljivosti bi predstavljal le slabo Cetrtinko odstotka sposobnosti ab-sorbcije nemškega tržišča. Smer je potemtakem jasna - tržne niše. Lokacija nemoči - neartikulirana politika.
S pomočjo takšnih informacij, ki krožijo v odprtih informacijskih mrežah - lahko pride Slovenija do koristnih razvojnih podatkov in pragmatičnih razvojnih pobud. Ne pa z nenehnim zapletanjem v vojaške in nacionalne mite ter kapitalizem birokratov. Podobna prijateljskih odnosov med lastništvom pa ravnateljstvom na eni in delavstvom na drugi strani ni postranska stvar, da bi se lahko človek z njo mirne vesti ukvarjal v prostem času.
OB RESOLUCIJI
Kaj je nacionalna varnost?
n
v onaln RePublike S
10 io
esolucij Stih za: onalne
via
‘ttent, ki bo
Pravo pojme na tem podrt sko obramb stvo, ki je : varnost rezer
si jemlje
drU2be: ob: varnost, pr b°SCine drz turni razve
belo za odnos do
Obramb
Pdpravlje oju držat
barskih i vnikov tei n°v in stn Gre
sr
ojanih ze
sistema <
(Or. list i J torej st Obja in i so bili dc uPorabi
—Aija
opuscei d socia: so brat: sanroup
cije ... nicija,
varnost »pravica in dolžnost občanov...«
Nacionalna varnost je po vsem svetu stvar države in njenih strokovnih služb na področju varnosti. Dolžnosti posameznika so v sklopu takšne dejavnosti natančno opredeljene z zakonom, nacionalna varnost kot taka ni zadolžitev vseh naštetih subjektov. Samoupravljanje na področju varnosti je še vedno v glavi slovenskega »pentago-na«.
Vzroke za pisanje taksnih resolucij gre iskati v borbi za pozicije znotraj vladajoče koalicije in v
»TIČ«
odnosu do predsednika republike. Pismo predsednika Kučana obrambnemu ministru Janši je dokaz, da je tako. Kaj pa se dogaja z nacionalno varnostjo, postaja obrobno vprašanje.
Prvi zakon o nacionalni varnosti poznamo iz ZDA (National Security Act-1947). Gre za zakonsko podlago urejanja ameriškega varnostno-obveščevalnega sistema po drugi svetovni vojni. Na podlagi tega zakona nastane CIA - kot krovna
Boštjan Horvat
obveščevalna agencija. Njene pristojnosti ostanejo omejene na delovanje v tujini; doma je dovoljeno delovanje varnostnim službam na podlagi kazenskega zakona. Takšne zahteve je bilo slišati že leta 1990 tudi v Sloveniji, ko smo pričakovali prihod demokracije (na primer v Delu, 19. 5. 1990). Ker so se slovenski državotvorni resorji zaceli pripravljati na odcepitev (vojno) in ker niso zaupali nikomur drugemu
razen sebi in ostanku tistega dela partije v državnem aparatu, ki se jim je vnaprej priklonila, se je zadeva z nacionalno varnostjo zapletla. Naj ponovimo, da sistem nacionalne varnosti v svetu pomeni zgolj eno samo dejstvo: Sinhroniziran sistem delovanja varnostnih in obveščevalnih služb, z učinkovitim parlamentarnim nadzorom in hierarhično odgovornostjo na vrhu, kjer je en sam, na volitvah izvoljeni posame-
znik, ki nosi vso strokovno, moralno in politično odgovornost za delo njemu podrejenih služb.
V sklopu sistema nacionalne varnosti govoriti o obrambi torej pomeni govoriti le o varnostnih in obveščevalnih službah obrambnega ministrstva in vojske. V slovenskem primeru je krona vsega tega prizadevanja ustvarjanje slovenske vojske, letalstva in mornarice. Varnostni segment je v tem dokumentu postavljen na obrobje, pojma obveščevalne službe pa sploh ne zasledimo. Torej naj bi
Odločil sem se , da ne bom prenehal gladovne sfcavke , dokler ne pride resnica na piano \\\
k '
Gospod direktor, kam naj postavimo tole??
Rad bi še opomnil javnost , da bo gladovna stavka zelo izcrpljujo-63 za moje telo...
slovenske obveščevalne službe ostale takšne kot doslej: muzej vohunstva, prisluškovanja na robu zakona, poligon za obračunavanje med političnimi strankami, predmet merjenja politične moči med vlado in predsednikom republike ... Ostra ločnica med pojmoma obramba in varnost, v strokovnem smislu, bi dokumentu, kot je omenjena resolucija, koristila. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo Janševo prisotnost kjerkoli bo potrebno ukrepati z vojaško silo.
Pojma nacionalne varnosti veljavna slovenska ustava ne pozna, čeprav se je pojavljal ves Cas njenega nastajanja. Zaradi pomanjkljivega strokovnega pristopa pri izdelavi projektov - kot je omenjena resolucija - Slovenija še dolgo ne bo imela reda na tem področju. Hkrati pa bomo dobili drago, neučinkovito in zbirokratizirano vojsko.
Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti predstavlja torej dobro podlago za mi-litarizacijo slovenske družbe. Pomeni udejanjanje koncepta totalnega vojaškega ustroja vseh segmentov slovenske družbe z nastajajočo kataklizmo rajnke Jugoslavije in evropskega vzhoda. Z morebitnim sprejemom taksnih doktrinarnih konceptov v parlamentu bi Slovenija pristala na vlogo vojne krajine v Evropi.
Prigode gospoda K.-ja
Vlado Miheljak
Johannesa, nadarjenega nekdanjega elana Kajeve organizacije so mediji obtožili, da gospoda K. obrekuje in mu na vse pretege nagaja. »Ampak, saj to počne samo za mojim hrbtom!« ga je branil gospod K.
(Bertolt B.: Geschichten von Herrn K.)
Nekaj tednov po prvih svobodnih, pravih, večstrankarskih itd. volitvah, ko so objavili vlado in se je vedelo, kdo bo poslej kdo v pluralni, parlamentarni in - kajpak - demokratični Sloveniji, sem na avtobusu sreCal sodelavca, starejšega profesorja, ki je novo konstelacijo sil in ljudi približno takole komentiral: »Pa saj bi verjel; morda bi bil celo navdušen, a kaj, ko vse poCez poznam. Natančno vem, kdo se bo v kritičnih trenutkih prekrstil, kdo bo izdajal, kdo bi zaCel iz stiske pretepati svojo Ženo, kdo se v ambicioznosti in pogoltnosti ne bo mogel ustaviti, kdo bo v premočni konkurenci zelenel od zavisti... Slovenija je preprosto premajhna, da bi jih lahko jemal zares.« No, podpisani ne nagibam k (paranoidnim?) spekulacijam o velikih in sila pomembnih ozadjih, kot jih soboto za soboto konstruira vodilni komentator visokonakladnega slovenskega časopisa in s tem bralcem bolj razkriva svoje težave in komplekse kot verjetne vzroke in nagibe političnih dejanj, a zgornji pomislek uglednega profesorja vseeno respektiram.
Edino, kar je taksni rezerviranosti do velike politike in velikih politikov treba dodati, je dejstvo, da Slovenija ni premajhna samo za voyeurizem pasivnega volilca, ampak Se veliko bolj za same protagoniste te »visoke« politike. In tu pravzaprav ni nic skrivnega, prikritega. Vse je transparentno in skorajda do banalnosti preprosto, zato za razumevanje igric, ki se odvijajo med gospodom K. ter obema Johannesoma (»večno drugim« in »v grob zapomnljivim«) ni potrebno vedeti, kaj čvekajo dvorjani predsednika Republike, predsednika vlade ali obrambnega ministra. Po vsej priliki je preveč nadrobna obveščenost o dvornih čenCah prej v breme kot korist. Pac približno tako, kot je razkošnost, slikovitost, barvitost in vsebinska nasičenost sanj analitiku prej ovira kot pomoč pri iskanju ključa za lakonično sporočilo sanj.
Gospod K. je, Cisto preprosto povedano, travma svojih zasledovalcev. Pojava gospoda K. deluje kot simptom, ki, bolj kot ga prikrivaš, bolj transparentno nastopa. In zato je vse »obram-bno-varstveno« dogajanje med trojico zgolj pri-dajanje oblike vnaprej definirani vsebini. Se vec. Celo ves formalnopravni sistem od ustave do zakonodaje na področju obrambe in nacionalne varnosti je pisan z grenkim priokusom navzočnosti gospoda K. Zato tudi ne verjamem, da se bo konflikt, ki ga je bilo doslej čutiti zgolj »pod mizo«, kar polegel in zvodenel. Prvič zato, ker se je pri obeh omenjenih zasledovalcih pojavil klinično signifikanten antikvarni besednjak o »veliki zaroti«, »nenačelnosti medijev«, »o nerganju tistih, ki so izgubili privilegije, iz prejšnjega režima«, itd. Drugič pa zato, ker je prva in izjemna uglaSenost obeh, v temelju nezdružljivih, zasledovalcev znamenje velike stiske in prizadetosti.
In javnost? Javnost je kot zanalašč nečimrna: ko jo zasledovalci ignorirajo, se dela prizadeto, ko ji dvorijo, jim da vedeti, da jih je precitala... Kot taka pa samo priliva olja na plamen ranjenih duS. Končajmo zato s Se eno zgodbo Brechtovega gospoda K., ki naj zasledovalcem rabi za domačo nalogo:
Gospod K. je rekel o mimoidoči igralki: »Lepa je.« Njegov sogovornik pa je dodal: »Spet je doživela uspeh, ker je lepa.« Gospod K. se je ujezil in ga popravil: »Lepa je, ker je doživela uspeh.«
TEČAJI
Sreda, 31. marca 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
30. marca 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 ITD	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	65,30	66,25	9,21	9,33	6,36	6,78
AMTK Plus	65,55	66,20	9,25	9,40	6,65	7,00
Avtohiša Ljubljana*	65,20	65,90	8,90	9,50	6,20	6,75
Ažur	65,70	66,50	9,25	9,45	6,55	6,85
						
Banka Vipa, Nova Gorica	65,11	65,89	9,20	9,35	6,59	6,76
Bobr Fužine in Trzin	65,80	66,20	9,25	9,40	6,60	6,90
BTC d.d. Ljubljana*	64,60	66,30	9,00	9,35	6,45	6,90
BTC Terminal Sežana	65,30	66,10	9,20	9,35	6,55	6,78
						
Come 2 Us*	65,70	66,40	9,25	9,40	6,45	6,75
						
Dom na trgu	65,90	66,25	9,28	9,37	6,76	6,85
						
Emona Globtour*	65,50	66,70	9,24	9,50	6,49	6,65
Eros Ljubljana*	65,80	66,50	9,30	9,50	6,55	6,80
Eros Kranj*	65,75	66,30	9,30	9,50	6,55	6,80
Euroservis Sežaana	65,50	66,10	9,10	9,35	6,60	6,77
Eurotours international	65,30	66,20	9,25	9,50	6,65	6,90
						
Feniks Koper	65,05	65,95	9,08	9,40	6,40	6,70
Feniks Markovec Koper	65,00	65,95	9,04	9,40	6,40	6,68
Feniks Portorož	65,05	65,95	9,20	9,45	6,40	6,68
Fiba d.o.o. Koper	65,00	65,89	9,05	9,36	6,60	6,78
Firadas	65,40	66,50	9,20	9,40	6,50	6,80
						
Galileo Kozina	65,35	65,90	9,00	9,20	6,55	6,75
Golfturist	65,20	65,90	9,19	9,40	6,45	6,80
						
Hida*	66,05	66,15	9,31	9,36	6,71	6,75
Hipotekarna banka Koper*	65,15	66,35	9,15	9,45	6,60	7,00
Hram Rožice Mengeš	65,90	66,10	9,20	9,35	6,75	6,82
Hranilno kreditna služba	65,40	65,99	9,19	9,38	6,60	6,90
						
Idila Sečovlje	65,30	66,15	9,25	9,50	6,53	6,80
llirika Ilirska Bistrica	65,00	66,29	8,95	9,39	6,45	6,78
llirika Slovenj Gradec	65,62	66,05	9,24	9,31	6,60	6,//
llirika Postojna	65,62	66,09	9,16	9,34	6,60	6,75
llirika Sežana	65,85	66,10	9,20	9,31	6,60	6,77
Invest Škofja Loka	65,70	66,70	9,33	9,46	6,60	6,92
Italdesign Nova Gorica*	65,40	66,00	9,25	9,40	6,50	6,75
						
Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav d.d	65,40 65,25	66,00 66,15	9,25 9,20	9,40 9,40	6,60 6,60	6,89 6,85
						
Kompas Hertz Celje*	65,60	66,10	9,25	9,40	6,45	6,75
Kompas Hertz Velenje*	65,60	66,10	9,25	9,40	6,45	6,75
Kompas Hertz Idrija*	65,60	66,10	9,25	9,40	6,45	6,75
Kompas Hertz Tolmin*	65,60	66,10	9,25	9,40	6,45	6,75
Kompas Hertz Novo Mesto*	65,60	66,10	9,25	9,40	6,45	6,75
Kompas Hertz Krško*	65,60	66,10	9,25	9,40	6,45	6,75
Kompas Hertz Bled*	65,60	66,10	9,25	9,40	6,45	6,75
Kompas Fintrade	65,40	66,39	9,25	9,39	6,55	6,85
Kompas Holidays	65,50	66,30	9,25	9,35	6,60	6,80
						
Libertas*	65,20	65,90	9,15	9,32	6,50	6,75
Ljubljanska banka d.d.	65,35	67,20	9,23	9,55	6,50	6,79
LB Banka Zasavje Trbovlje	64,50	66,70	9,17	9,48	6,45	6,74
LB Dolenjska banka NM	65,20	66,70	9,25	9,50	6,60	6,90
LB Komercialna banka NG*	64,40	66,80	9,01	9,50	6,35	6,76
LB Kreditna banka Maribor d.d.	‘ 64,80	66,60	9,20	9,45	6,40	7,20
LB Splošna banka Celje	65,30	66,20	9,28	9,41	6,45	6,70
LB Splošna banka Koper*	63,83	66,38	8,96	9,43	6,21	6,76
		66,20		9,39	6,70	7,00
MA - Vir	65,60		9,00			
Madai Nova Gorica*	65,40	66,00	9,22	9,40	6,60	6,/0
Media*	65,90	66,60	9,25	9,45	6,60	6,80
						
Niprom 1*	65,80	66,50	9,30	9,45	6,55	6,85
Niprom II*	65,80	66,50	9,30	9,45	6,55	6,85
						
Otok Bled	65,15	65,60	9,24	9,32	6,58	6,78
Optimizem Idrija	65,60	66,30	9,20	9,35	6,60	6,/6
Optimizem Lož	65,50	67,00	9,20	9,45	6,55	6,75
						
Panna	65,50	66,10	9,20	9,45	6,60	6,90
Petrol	65,90	66,30	9,25	9,45	6,65	6,85
Pigal Solkan*	65,35	66,05	9,22	9,35	6,53	6,75
Pigal Kobarid*	65,35	66,05	9,22	9,35	6,53	6,75
Pigal Obutek*	65,35	66,05	9,22	9,35	6,53	6,75
Pigal Diskont*	65,35	66,05	9,22	9,35	6,53	6,75
Poštna banka Slovenije*	64,50	66,00	9,01	9,32	6,10	6,79
Probanka Maribor	64,50	66,10	9,17	9,32	6,40	6,90
Publikum Ljubljana	65,95	66,09	9,21	9,37	6,60	6,78
Publikum Celje	65,60	65,89	9,20	9,29	6,55	6,79
Publikum Dobova	65,10	66,20	9,08	9,40	6,39	6,80
Publikum Kostanjevica	65,10	66,20	9,08	9,40	6,39	6,80
Publikum Krško	65,10	66,20	9,08	9,40	6,39	6,80
Publikum Maribor	65,20	65,79	9,20	9,29	6,50	6,89
Publikum Metlika	65,60	66,40	9,20	9,40	6,55	6,80
Publikum Mozirje	65,60	66,29	9,29	9,39	6,60	6,95
Publikum Novo Mesto	65,60	66,20	9,20	9,40	6,55	6,80
Publikum Piran	65,25	66,09	9,20	9,31	6,68	6,79
Publikum Tolmin	65,70	66,09	9,23	9,33	6,60	6,74
Publikum Sevnica	65,60	66,05	9,25	9,40	6,45	6,79
Publikum Šentilj	65,20	65,99	9,23	9,33	6,50	6,85
Publikum Šentjur pri Celju	65,55	65,89	9,21	9,31	6,55	6,79
Publikum Trebnje	65,25	66,40	9,20	9,38	6,45	6,79
Publikum Zagorje	65,50	66,20	9,23	9,42	6,55	6,75
Publikum Žalec	65,60	65,89	9,22	9,30	6,55	6,79
						
Shalaby Koper	65,10	65,95	9,00	9,40	6,61	6,80
SKB d.d. Ljubljana* **	65,45	65,80	9,30	9,35	6,55	6,80
SIT-ON	65,20	66,10	9,12	9,30	6,20	7,00
Slovenijaturist Ljubljana	66,00	66,40	9,31	9,39	6,60	6,72
Slovenijaturist Jesenice	65,30	66,25	9,20	9,31	6,30	6,80
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* Slovenijaturist žel. p. Maribor*	65,85 65,30	66,40 66,50	9,25 9,20	9,38 9,30	6,62 6,10	6,75 6,70
Slovenska investicijska banka*	65,50	66,30	9,20	9,35	6,40	6,85
Sonce	65,80	66,50	9,26	9,45	6,58	6,80
SZKB d.d. Ljubljana	65,40	65,99	9,19	9,38	6,60	6,90
						
Tartarus Postojna	64,95	66,31	9,08	9,36	6,51	6,77
Tentours Domžale	65,60	66,20	9,10	9,40	6,70	6,90
Tori*	65,80	66,20	9,26	9,50	6,65	6,95
Tourist Service	64,70	66,50	8,90	9,40	6,45	6,85
Trias*	65,80	66,30	9,25	9,40	6,60	6,80
			9,28			
Upimo	66,00	66,20		9,35	6,50	6,80
						
Wolf Ljubljana	66,00	66,50	9,35	9,50	6,50	6,80A
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:'
MENJALNICA H IDA
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 62 z dne 30. marca 1993 — Tečaji veljajo od 31.3.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	74,1611	74,3843	74,6075
Avstrija	040	šiling	100	906,8535	909,5822	912,3109
Belgija	056	frank	100	309,4939	310,4252	311,3565
Kanada	124	dolar	1	83,2272	83,4776	83,7280
Danska	208	krona	100	1659,4385	1664,4318	1669,4251
Finska	246	marka	100	1758,9665	1764,2593	1769,5521
Francija	250	frank	100	1879,5486	1885,2042	1890,8598
Nemčija	280	marka	100	6380,0019	6399,1995	6418,3971
Grčija	300	drahma	100	—	46,9957	47,1367
Irska	372	funt	1	—	155,6925	156,1596
Italija	380	lira	100	6,3991	6,4184	6,4377
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	7,0000	—
Japonska	392	jen	100	88,8734	89,1408	89,4082
Nizozemska	528	gulden	100	5674,0547	5691,1281	5708,2015
Norveška	578	krona	100	1498,0244	1502,5320	1507,0396
Portugalska	620	escudo	100	68,7126	68,9194	69,1262
švedska	752	krona	100	1342,9904	1347,0315	1351,0726
Švica	756	frank	100	6906,9901	6927,7734	6948,5567
Velika Britanija	826	funt šterling	1	155,0340	155,5005	155,9670
ZDA	840	dolar	1	103,9749	104,2878	104,6007
Evropska Skupnost	955	ECU	1	123,6125	123,9845	124,3565
Španija	995	peseta	100	89,1924	89,4608	89,7292
						
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 31. MARCA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN _______(v SIT)____
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:
71
124,7921%	126,0823% 125,4372%
1,000,000
100,000
623,960
62,396
630,411
63,041
1,254,372
125,437
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
30. MARCA 1993	vSLTzalOOHRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	6,00	7,50
Hipotekarna banka Koper	4,00	9,00
Hida*	6,00	7,60
Idila Sečovlje	6,00	8,00
llirika Sežana	6,20	8,90
Kreditna banka Maribor	6,00	9,00
MA Vir	6,00	8,00
Otok Bled	3,96	8,48
Sonce	6,00	8,30
Tentours Domžale	6,00	10,00
Tori Tečaj velja danes:	6,00	8,00
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
30. MAREC 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1595,00	1640,00
nemška marka	985,00	1005,00
francoski frank	288,00	297,00
holandski gulden	872,00	895,00
belgijski frank	47,50	49,00
funt šterling	2380,00	2450,00
irski šterling	2380,00	2450,00
danska krona	255,00	263,00
grška drahma	6,80	7,80
kanadski dolar	1278,00	1315,00
japonski jen	13,50	14,00
švicarski frank	1065,00	1087.Č0
avstrijski šiling	139,00	143,50
norveška krona	230,00	237,00
švedska krona	206,00	212,00
portugalski escudo	10,00	10,80
španska pezeta	13,20	14,00
avstralski dolar	1135,00	1165,00
madžarski ftorint	10,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	0,75	1,20
		
		
30. MARCA 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,2500	11,7500
kanadski dolar	9,0500	9,4500
funt šterling	16,7500	17,5500
švicarski frank	746,5000	776,5000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	203,5000	211,5000
holandski gulden	612,0000	636,0000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,6875	0,7275
danska krona	178,5000	185,5000
norveška krona	161,0000	168,0000
švedska krona	144,0000	151,0000
finska marka	187,0000	197,0000
portugalski escudo	7,4500	7,8500
španska peseta	9,6500	10,1500
japonski jen	9,5500	9,9500
slovenski tolar	10,3000	11,3000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,0400 pa za 1 enoto v	0,0700 alute,
		
30. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1580,00	1630,00
nemška marka	980,00	999,00
francoski frank	285,00	295,00
holandski gulden	865,00	889,00
belgijski frank	47,00	48,70
funt šterling	2360,00	2415,00
irski šterling	2360,00	2415,00
danska krona	252,00	260,00
grška drahma	7,00	8,00
kanadski dolar	1270,00	1315,00
švicarski frank	1055,00	1080,00
avstrijski šiling	138,00	142,00
slovenski tolar	14,50	15,00
		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 31. marca 1993 od 00.00 ure dalje				
1			ZA DEVIZE	 J	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	948,0738	950,9166
Francija	frank	100	1964,9820	1970,8740
Nemčija	marka	100	6670,0000	6690,0000
Italija	lira	100	6,6900	6,7101
V.Britanija	funt	1	162,0810	162,5670
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pn tečaje na	1 i konkre trgu de	108,010 itnih poslih je mo: iviz oz. poseben c	109,0269 ?no odstopanje jogovor.		
banka	valuta	nakupni	prodajni_
Probanka Maribor	DEM	66,50	6&J5
SKB Banka d.d.	DEM	66,60	66,80
Tečaii so okvirni, Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje,				
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 31. marca 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria	DEM DEM	66,55 66,40	66,80 66,75
UBK banka	DEM	66,30	66,/0
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS. LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ■ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e.	66,50 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	66,75 agi srednjih i drugih va- zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
30. MAREC 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni^
			
ameriški dolar	—	1621,110	—
ECU	—	1929,120	—
nemška marka	—	995,280	—
francoski frank	—	293,360	—
funt šterling	—	2417,080	—
holandski gulden	—	885,180	—
belgijski frank	—	48,290	—
španska pezeta	—	13,940	—
danska krona	—	259,050	—
irski funt	—	2420,160	—
grška drahma	—	7,300	—
portugalski escudo	—	10,730	—
kanadski dolar	—	1296,370	—
japonski jen	—	13,870	—
švicarski frank	—	1078,080	—
avstrijski šiling	—	141,460	—
norveška krona	—	233,810	—
švedska krona	—	209,470	—
finska marka		274,160	
avstralski dolar	—	1155,850	
1 O indikativne kotaciie zavoda Banca dltalia						
			
30. MAREC 1993	vDEIVI___J		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,629	
			
francoski frank	-	29,460	
			
nizozemski gulden	-	88,935	
			
belgijski frank	-	4,851	*
			
španska peseta	-	1,398	•
			
danska krona	-	26,010	"
			
kanadski dolar	-	1,304	*
			
japonski jen	-	1,393	■
			
švicarski frank	-	108,260	"
			
avstrijski šiling	-	14,214	“
			
italijanska lira	mm	1,003	
			
švedska krona	-	21,050	
		J			
			
30. MAREC 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	11,00
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,50	15,00
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
L			
DEVIZNI TRG BEOGRAD
30. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6536,2615	6555,9293	6575,5971
Francija	frank	100	13520,4460	13561,1300	13601,8130
Nemčija	marka	100	46001,1260	46139,5450	46277,9640
Italija	lira	100	46,7051	46,8556	46,9861
Švica	frank	100	49651,2820	49800,6840	49950,0860
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1117,3602	1120,7224	1124,0846
					
					
1 31. MAREC 1993			Z_J		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	13544,5776	13585,3336	13626,0896 1250,4598
Kanada	dolar	1	1242,9794	1246,7196	
Francija	frank	100	• 28074,6937	28159,1712	28243,6487
Nemčija	marka	100	95313,2000	95600,0000	95886,8000
Italija	lira	100	95,5991	95,8868	96,1745 1336,0867
Japonska	jen	100	1328,0941	1332,0904	
Švica	frank	100	103199,4142	103509,9440	103820,4738
Velika Britanija	funt	1	2317,3498	2324,3228	2331,2958
Slovenija	tolar	100		1430,0000	
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar iračun carir	1 i in starega	1551,6036 i deviznega varče	1556,2724 vanja.	1560,9412
					
8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE	___—-		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					1142,34 1030,40 23238,65 78515,20
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14 85100,96
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
GOSPODARSTVO
Sreda, 31. marca 1993
_ TRGOVINSKA POGAJANJA MED ZDA IN ES SE NADALJUJEJO / LIBERALIZACIJA SVOBODNE TRGOVINE
Clintonov predstavnik za trgovino obtožil Japonsko, da je do pogajanj Gatt brezbrižna
Urugvajskemu krogu pogajanj še ni videti konca - Japonci so se že odzvali na izrečene kritike
BRUSELJ - Včeraj so vinski zbornici je tudi de-
^•DA zahtevale večje spre- jal, da upa, da se bodo izo- ____________________________
rn®^n9e osnutka dogovora gnili zaviralnim in dolgo-
0 liberalizaciji svetovne tr- trajnim razpravam v zvezi Potem ko je dal v pone-govine, svoje partnerje pa s problemom proste trgovi- deljek Evropski skupnosti 80 Pozvale, naj nehajo za- ne nasproti protekcioni- zadnji tritedenski odlog Pravljati Cas z razpravami zrnu. Po njegovem mnenju sankcij ZDA, ki zajemajo 0 lem- ali vlada zastopa so te nesmiselne besedne tudi javne razpise, se je se-svobodno trgovino ah pro- vaje precej nekoristne. Tr- šel s predsednikom Evrop-tekcionizem. Mickey Kan- govinski partnerji iz ske komisije Jacquesom tor, predstavnik za trgovi- Evropske skupnosti in od Delorsom in izjavil, da so no predsednika Billa Ciin- drugod opazujejo Clinto- odnosi med ES in ZDA ne tona, je v eni izmed najo- novo administracijo, odkar samo dobri, ampak Čedalje strejših definicij ameriške je v januarju prevzela delo, boljši.
Politike pod novim pred- in s strahom pričakujejo, To je bilo že drugo sre-sednikom obdolžil Japon- ah se bo izkazalo, da mor- Čanje Kantorja in Delorsa. sko, da se obnaša brezbri- da ni podedovala nagibov Delorsu je uspelo, da mu ^no, in dejal, da recesija ni k prosti trgovini prejšnje je pred desetimi dnevi nikakršno opravičilo, da vlade Georgea Busha. To- ameriški trgovinski »šef« ne bi pomagali oživiti sve- da cela vrsta udarcev, ki so obljubil, da ne bo začel ravnega gospodarstva z do- iz VVashingtona dosegli uporabljati sankcij, s kate-govorom v okviru Gatta. Evropsko skupnost in dru- rimi grozi pred ponedelj-» Moramo biti odločni in se ge (od kmetijskih pridel- kovimi pogovori s trgovin-Potruditi, da dosežemo tr- kov in jekla do medvla- skim funkcionarjem govinske sporazume.	dnih sporazumov in letal-	Evropske skupnosti g. Le-
Ti naj bi urejali zadeve,	skih subvencij), marsikoga	onom Brittanom.
ra smo jih že predolgo v Bruslju prepričuje, da bo »Mislim, da se naši odrivali na stran in so zato Kantorjeva igra ostra.	odnosi že izboljšujejo,« je
Povzročale čedalje večje Kantor pravi, da je nje- Kantor rekel reporterjem, napetosti,« je povedal gova najljubša taktika pre- »Sicer pa so vedno bili do-
senetiti partnerja s spre- bri. Mi smo neločljivo po-membo hitrosti - metoda, vezani na številne različne ki jo je včeraj znova upora- načine, tudi zgodovin-bil.	sko.«
BRUSELJ - Japonski odposlanec v Evropski skupnosti je včeraj zanikal očitke ZDA, da se v Tokiu obnašajo, kot da jih sploh ne bi zanimal dogovor v okviru Gatta, in meni, da je ameriški trgovinski predstavnik Mickey Kantor zgubil stik z realnostjo. »Dojema nas popolnoma napačno. Morda še ni v ce-rati seznanjen s podrobnostmi realnega položaja,« je veleposlanik Tomohiko Kobayashi povedal reporterjem. »V mednarodni trgovini je novinec in mo-žn° je, da se nima pravega pregleda nad zadevami.« Kobayashi je v obrambo stališča svoje države glede riža dejal, da se Japonska zelo posveča pogaja-niem v Gattu in je celo ponudila »zelo spektakularne predloge«, ki pa jih ni-s° upoštevali.Trgovinski partnerji so skušali prepričati Japonsko, da bi olajša dostop tujim podjetjem in odprla svoj trg riža tudi za uvoznike. (Reuter)
»vmtor po dvodnevnih pogovorih z z vodilnimi osebami Evropske skupnosti. Na kosilu v ameriški trgo-
Stephen Nisbet/Reuter
Iz komisije so sporoCih, da je Delors Kantorju povedal, da Evropska skupnost in Združene države pac morajo sodelovati, da bi zagotovile svetovni do-
govor o liberalizaciji trgovine v okviru Gatta (splošni dogovor o carinah in trgovini).
Pozneje pa je Kantor v svojem govoru dejal, da
dogovora ne bo, Ce ne pride do večjih sprememb v končnem besedilu, ki ga je predlagal generalni direktor Gatta Arthur Dunkel, in sicer pri številnih ključnih vprašanjih. Po njegovih besedah je treba v precejšnji meri izboljšati pri-
stop na trge, kar je šifra za zmanjšanje carin. Po njegovih besedah se tako imenovani urugvajski krog pogovorov Gatta ne bo iztekel, »Ce se bo Japonska še naprej obnašala, kot da je ne zanima, kako se bo izšel«.
Ameriški predstavnik za trgovino Mickey Kantor (desno) med pogovorom s trgovinskim funkcionarjem ES Leonom Brittanom
NOVICE
Obrestne mere se bodo še znižale
HANNOVER - Član upravnega odbora Bundesban-ke Helmut Hesse je včeraj izjavil, da obdobje majhnega zniževanja obrestnih mer v Bundesbanki še ni končano.
Nemška centralna banka želi zmanjšati obrestne mere postopoma, pri Čemer ne načrtuje »nobenih večjih znižanj«, saj bi to lahko mednarodne vlagatelje napeljalo na misel, da se je nenadoma odrekla svojemu poglavitnemu cilju - znižanju inflacije. To bi pomenilo beg kapitala in drugačno razmerje med nemško marko in ameriškim dolarjem, je še dodal. (Reuter)
Finski delavci na delo v Rusijo
HELSINKI - Finska razmišlja o tem, da bi svoje visoko kvalificirane prebivalce poslala na delo v sosednjo Rusijo in Baltiške republike, ker doma ni dovolj delovnih mest zanje, je včeraj sporočilo ministrstvo za delo. Likka Voipio, svetovalec v ministrstvu za delo, je dejal, da bodo v kratkem v okviru interesnih skupin obravnavali memorandum, ki poudarja potrebo, da se poveča fleksibilnost na trgu delovne sile. V naslednjih dveh letih so možnosti zaposlovanja za visoko kvalificirane kaj slabe. Trenutno je na primer 10.000 inženirjev brez dela. Inženirji in tehniki ter drugi kvalificirani kadri pa bi lahko našli delo v infrastrukturi v Rusiji, pa tudi v Estoniji, Litvi in Latviji. V februarju je bila na Finskem stopnja nezaposlenosti 18, 8 odstotka, sporoča ministrstvo. (Reuter)
Afera Maxwell še ni končana
LONDON - Britanski urad za hude gospodarske prestopke je vCeraj objavil, da je vložil še eno obtožnico v preiskavi v zvezi z zlomom tiskovnega cesarstva Roberta Maxwella, preminulega leta 1991. Albert Fuller, nekdanji finančni strokovnjak v Maxwellovi korporaciji, je obdolžen, da je sodeloval pri prevari švicarske banke Credit Suisse, navaja urad v svojem sporočilu. Fuller je po plačilu varščine sicer na prostosti, 1. aprila pa bo sojenje na londonskem Mestnem sodišču. Maxwellova sinova Kevina in lana ter partnerja Larryja Trachtenber-ga in Roberta Bunna so aretirali lani. Kot ugotavljajo v preiskavi, je MCC, Maxwellova glavna javna družba, dolžna upnikom med 1, 5 milijona in 1, 9 milijona funtov. (Reuter)
Kitajska kupuje letala
PEKING - Kitajska je podpisala pogodbo za nakup 12 airbusov A300-600. Posel je vreden 1, 2 milijarde dolarjev in obsega možnost dobave še dodatnih 10 letal, so vCeraj sporočili nemški uradni viri. Letalo srednje dolgega dosega in širokega trupa kupujeta dve regionalni družbi, namreč China Northern in China Northvvest Airlines, so povedali v delegaciji, ki spremlja nemškega ministra za gospodarstvo Guenterja Rexrodta na obisku na Kitajskem. (Reuter)
EVROPSKA SKUPNOST / KAKO ODPRAVITI MONOPOLE V TELEKOMUNIKACIJAH
RECESIJA TUDI NA JAPONSKEM
Sprostitvi zakonodaje se upirata Belgija in Francija
LONDON - Vse manj denarja in vse hujša konkurenca povzročata več zavezništev pri prizadevanjih, da bi ukinili mo-nop°ie telekomunikacijah podjetij v Evropi. Industrijski analitiki meniji’ da to še dodatno vzpodbuja morebiten predlog izvršne komisije ES o popolni sprostitvi predpi-sov o telekomunikacijah za feto 1998. O tem bodo razpravljali tudi na sestanku ministrov ES za telekomunikacije, ki bo 10. maja.
»Vse bolj narašča spoznanje o tem, da telekomunikacijska podjetja ne
1 smela hiti državni mo-uopol,« je izjavil Johan larke, analitik za telekomunikacije pri investicijski hiši Daiwa. V Britaniji uaj bi najkasneje do kon-ca letošnjega leta prodali Se preostalih 22 odsto-ov britanskih telekomu-mkacij, ki so v državni last.
Izmed drugih držav ES so samo Danska, Grčija m Nizozemska že pripravi e načrte za delno pro-uajo svojih nacionalnih telekomunikacijskih po-jetij. Italija in Nemčija baj bi z letom 1996 uve-oti nekakšno obliko del-l^rstva. Tudi nemška mada že razpravlja o del-m prodaji Deutsche Bun-despost Telekoma (DBT), 10 bo v letih 1995/96 dosegel kritično fazo, klju-no odločitev o tem pa baj bi sprejeli v nasle-uujem mesecu.
Najbolj trdovratno se sprosUivi zakonodaje o telekomunikacijah upira-
nlo e Pacom’ belgijsko fji^ftie v državni lasti,
Kljub
ancoski Telecom.
novi desnocentri-
stiCni vladi analitiki v Franciji menijo, da bo prej prišla na vrsto prodaja bank ali naftnih družb kot pa France Telecom. Dodajajo, da je mreža France Telecom ena najucinkovitejših v Evropi, v naslednjem letu pa naj bi se financirala sama. »Občutek imam, da francoska vlada kljub vsem prepričevanjem meni, da je France Telecom nacionalna pridobitev,« je izjavil analitik Evan Miller, ki dela za Lehman Brothers. »Zaradi velikanskih stroškov (večinoma so bili javni), ki jih je povzročila gradnja tako imenovanega zlatega standarda evropskega telefonskega omrežja, zdaj vsi mislijo, da bi bilo pošteno, Ce bi država dobila delež dobička, ki ga zagotavlja France Telecom v Času, preden bo prišel v privatne roke.«
Analitiki tudi menijo, da je to za številna druga evropska telekomunikacijska podjetja nujno, da pridejo do denarja, hkrati pa tudi naCin za ustvarjanje veliko bolj komercialnih komunikacijskih omrežij. V nedavni analizi so izračunali, da bo načrtovani poglavitni strošek za najvecje evropsko javno telefonsko omrežje presegel prihodke skoraj za 37 milijard ameriških dolarjev, od svojega začetka v tem letu in do takrat, ko ga bodo dokončali, to je leta 1996.
Analiza tudi navaja, da bo kapitalski strošek za DBT - zaradi ambicioznih programov modernizacije
Cvnthia Johnson/Reuter
v vzhodni Nemčiji - presegel prihodek, ki ga ustvarja (21 milijard ameriških dolarjev). DBT je tretje najvecje telekomunikacijsko podjetje na svetu.
Sicer pa so monopoli telekomunikacijskih podjetij v Evropi že naCeti. Ko se velike korporacije soočajo z domačimi stroški telefonije, ki tudi za 60 odstotkov presegajo ceno storitev v ZDA, in z
vse večjim mednarodnim razkorakom na tem področju, začenjajo iskati različne poti, da bi obšle nacionalne monopole. Prav tak primer je Nemčija.
Miller opozarja, da v Nemčiji posamezne tovarne že gradijo mreže iz svetlobnih kablov z zapletenimi podatkovnimi omrežji, ki imajo velikansko transmisijsko moC, takšno, da bi bila upora-
bna za dopolnilo DBT.
Visoke tarife v številnih državah bodo po vsej verjetnosti pritegnile pozornost ES v zvezi s predpisi, kjer naj bi šlo predvsem za popolno sprostitev tovrstne zakonodaje. »Ce ne bomo skušali uravnotežiti tega neravnovesja v Nemčiji in povsod drugod, bo morala ES povsem sprostiti konkurenco, po vsej verjetnosti mednarodno ali celo na domačem tržišču, in sicer znotraj vsake države Članice,« ugotavlja Miller.
Nacionalni telekomunikacijski monopoli že ovirajo razvoj (Foto; Jože Suhadolnik/TRIO)
Prvič v sedmih letih se je zmanjšalo število zaposlenih
Najbolj bosta prizadeto proizvodnja in storitveni sektor
Scott Miller/Reuter
TOKIO - Prvič v veC kot sedmih letih se je število zaposlenih Japoncev zmanjšalo, je vCeraj sporočila japonska vlada. Podatki dokazujejo, da podjetja preprosto ne nadomeščajo tistih zaposlenih, ki odidejo drugam oziroma v pokoj. Japonski študentje so v posebno težkem položaju, saj si pred štirimi leti niti v sanjah niso mogli predstavljati, da se jim utegne zgoditi, da službe preprosto ne bodo našli.
Vladna Agencija za menedžment in koordinacijo je sporočila, da se je skupno število zaposlenih na Japonskem zmanjšalo za 250.000 oziroma za 0,4 odstotka, in sicer na 62, 86 milijona, kar je prvo zmanjšanje od decembra leta
1985. Sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti je ostala nespremenjena pri 2,3 odstotka v februarju, kot je sporočila omenjena agencija, pac pa se je delež iskalcev zaposlitve, za katerega menijo, da je bolj zanesljiv kazalec razmer na tržišču delovne sile, nekoliko zmanjšal - na 0, 91 odstotka, kar pomeni, da je na vsakih 100 iskalcev zaposlitve 91 ponujenih delovnih mest, kot je v posebenm poročilu objavilo ministrstvo za delo.
Japonski ekonomisti menijo, da ti podatki kažejo prizadevanja japonskih podjetij, da bi svoje zaposlene dolgoročno
obdržali na istih delovnih mestih, pri čemer pa se trudijo, da bi znižali stroške dela tako, da novih delavcev ne zaposlujejo. »Današnje številke kažejo, da bodo podjetja skušala vztrajati pri tem, dokler ne bo prišlo do gospodarskega preobrata,« je povedal Tony Nafte iz finanCno-analitiCne agencije Idea.
Minister za finance Voshiro Hayashi je za novinarje izjavil, da nedavno zbiranje moči na tokijski borzi odraža tržna pričakovanja, da bo japonsko gospodarstvo okrevalo, pri Čemer so cene delnic najpomembnejši kazalec.
Kljub temu, da je bilo
v tem tednu nekaj obetavnih znamenj, pa je Jesper Koli, ekonomist pri S. G. VVarburgu poudaril, da nekatera področja gospodarstva ne bodo veC mogla zaposlovati toliko delavcev kot doslej. To naj bi se nanašalo predvsem na storitveni sektor, ki ga je recesija sicer manj prizadela, vendar novih delavcev ne bodo veC zaposlovali.
Zaposlovanje delavcev v servisni industriji se je povečalo le za slabega 0, 9 odstotka v februarju in v primerjavi z letom prej. Zaposlovanje v proizvodnji industriji, ki je preneslo glavni sunek japonskih gospodarskih težav, pa je zdrsnilo za 4, 6-odsto-tne točke.
_______________ZADOLŽENA ARGENTINA________________
Španske banke odpisale polovico dolga
V celoti Argentina dolguje Španiji 900 milijonov ameriških dolarjev
MADRID - Predstavniki španskih bank so se dogovorili, da Argentini odpišejo polovico dolga, ki znaša 109,4 milijona ameriških dolarjev, in da sprejmejo vladne obveznice za preostalo polovico 54,7 milijona dolga, je včeraj objavilo ministrstvo za gospodarstvo.
»Španija z velikim zanimanjem spremlja najnovejše politične in gospodarske premike v Argentini in je tu našla naCin, da pomaga rešiti nekatere od preostalih problemov v zvezi z dolgovi,« je na tiskovni konferenci izjavil španski fi-
nančni minister Carlos Solchaga. Državne obveznice dospejo v petnajstih letih in se obrestujejo polletno po tako imenovani LIBOR stopnji (londonska medbančna ponudbena stopnja), ki se ji prišteje še 0, 8125 odstotka. Zanje jamči kraljevina Španija in pomenijo polovico argentinskega dolga do španskih bank na dan 30. 4. 1992. Celotni argentinski dolg do Španije, skupaj z uradnim dolgom, je v tem Času znašal okoli 900 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko je bila vsa Latinska Amerika
dolžna 6,3 milijarde dolarjev.
Španija je dogovor o podobnem zmanjšanju dolga dosegla tudi z Mehiko. Španske banke so ji odpisale polovico zneska 156 milijonov dolarjev in so v zameno za preostali dolg sprejele obveznice z zapadlostjo 17 let, za katere jamči španska zakladnica. »Španija se je vedno pripravljena pogovoriti o teh zadevah, zlasti z latinskoameriškimi državami. Vendar trenutno nimamo nikakršnih tovrstnih pogajanj v zrelejši fazi z drugimi državami,« je včeraj dejal mini-
ster Sochaga.
Sporazum z Argentino je narejen po zgledu Bradyjevega naCrta za to državo, pravi ministrstvo za finance v svojem sporočilu. Lani decembra je Argentina podpisala načrt o restrukturiranju svojega 28 milijard dolarjev vrednega mednarodnega dolga. Podobne sporazume, ki so bili prav tako narejeni po zgledu programa za lajšanje dolgov, ki ga je predložil nekdanji ameriški minister za finance Nic-holas Brady, so že dosegle Mehika, Venezuela in Kostarika. (Reuter)
PRIREDITVE
18
Sreda, 31. marca 1993

Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 21. uri Strnisa/Frey: Žabe. Vsto-' pnina je 600 SIT.
V PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila ob 19.30 . (Linhartova dvorana) R. Marinkovič: Glorija. Gostuje PDG Nova Gorica. Cena vstopnic je 500 SIT, za dijake in študente 250 SIT.
[	2. aprila ob 20. uri (Štihova dvorana) B.Slade:
Ob letu osorej. Vstopnina je 600 SIT.
5. in 6. aprila ob 20. uri Molitveni stroj Noor-j dung. Za izven in konto.
Informacije na tel. 061/222-815.
! DRAMA SNG
DANES: ob 20. uri (Mala Drama) M. Gad: Sa-’ mo igra je in ne boli. Za izven.
JUTRI: ob 20. uri (Mala Drama) I. Cankar: Pi-, sma Ani. Za izven.
V PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila ob 20. uri pre-' miera B. Friel: Ples v avgustu. Režija Dušan Jova-, novic, igrajo: Bojan Emeršič, Silva CuSin, Milena ■ Zupančič, Saša PavCek, Neda Bric, Veronika Drolc, Jernej Šugman in Brane Hribar. Predstava ! je za izven in konto.
2.	aprila (Mala drama) ob 20. uri W.Allen: zaigraj še enkrat, Sam. Razprodano.
3.	aprila ob 19.30 uri B. Friel: Ples v avgustu. , Za abonma Prva Repriza in izven.
3.aprila (Mala drama) ob 20. uri A.Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje. Za izven in konto.
Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter . uro pred predstavo na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri Čudežni mandarin in Car-' men. Za red Sreda in izven.
JUTRI: ob 19. uri Netopir. Za izven in konto.
V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19. uri Offenbach: Hoffmanove pripovedke. Za izven in konto.
Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. ' uro.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
' DANES: ob 19.30 uri G.Tabori: Goldbergove , variacije. Za abonma red O in izven.
JUTRI: ob 19.30 uri G.Tabori: Goldbergove va-1 riacije. Za abonma Red B in izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila ob 19.30 ■ E.Kishon: bil je škrjanec. Za izven in konto.
Ob 22. uri Jagodic-Pokorn-Tadel: Klinika Tivoli, d.o.o. Za izven in konto.
3.aprila ob 19.30 uri G.Tabori: Goldbergove variacije. Za izven in konto.
Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 22. uri Dramski observatorij Zenit.
, Za izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. in 3. aprila ob 19. uri A.A.Rozman: Tartif. Za izven.
Prodaja in rezervacijs vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 061/153-312, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča.
šentjakobsko gledališče
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. in 3. aprila ob 19.30 uri J.Anouilh: Ljubi tički (vse podrekajo). V glavni vlogi igra Jurij Souček, k.g.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17.do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860.
KUD FRANCE PREŠEREN
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila ob 20.30 uri Napravite mi zanj krsto. Tragična veseloigra z lutkami. Tel. 061/332-288.
la in Erike Blanc z delom Sache Guitry »Mogli, fi-gli e amanti«. Nastopajo: Aldo Alori, Anna Maria Bottini. Scene Umberto Bertracca, kostumi Grazia Alfonsi. Režija Alberto Lionello.
Koroška
CELOVEC
DANES: ob 19.30 - Drama Friedricha Schillerja: Kabale und Liebe.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA
DANES: ob 19.30 (Klub CD) Zvoki šestih strun - Tomaž Rajteric, kitara. Vstopnina je 300 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 18. uri Sprehod skozi zgodovino jazza, v sodelovanju z Big Bandom RTV Ljubljana. Tokratni večer bo posvečen bluesu. Dirigent in komentator bo Alojz krajnCan, gostja večera pa Alenka Godec.
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 19. uri (Gallusova dvorana) koncert Zakaj?, za pomoč Bosni in Hercegovini. Koncert poteka v organizaciji MOST- S. C. I., Ljiljan, soor-ganizaciji Amnesty International in ob sodelovanju CD in RTV Slovenije.
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila ob 21.30 (Klub CD) Richard Galliano and New Musette -Pariš la Nuit. Vstopnice 1000,1500 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
DVORANA GLASBENE SOLE VIC-RUDNIK
DANES: ob 19. uri Koncert študentov kompozicije Akademije za glasbo v Ljubljani. Vstop je prost, vljudno vabljeni.
KLUBK4
JUTRI: ob 22. uri koncert skupine Zabranjeno pušenje. Informacije na vročem tel. K4 061/113-282.
DVORANA O. S.VIŽMARJE- BROD
JUTRI: ob 19. uri koncert odraslih pevskih zborov.
LJUDSKI DOM ŠENTVID
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19. uri Koncert odraslih pevskih zborov.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
JUTRI: ob 19.30 uri peti abonmajski koncert -Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage-	'
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila ob 19.30 Koncert Musiče Slovenice. Solistka: Natalija Vorobjo-va. Klavir: Janko Šetinc.
Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206.
UNIONSKA DVORANA
DANES: ob 18. uri Rossini: Stabat Mater.
ZAGORJE
DELAVSKI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila ob 19.30 koncert orkestra Academia Ars Musicae s solistom Igorjem Ozimom. Cena vstopnice je 400 SIT.
NOVA GORICA
KULTURNI DOM
NAPOVEDUJEMO: 18. aprila ob 20.30 uri koncert svetovno znanega trobentača Kennyja Wheelerja s spremljajočim quartetom. Informacije na tel. 065/45-093.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
MARIBOR
SNG DRAMA
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19.30 premiera Purgatorio - La divina commedia, pesnika Danteja Alighierija, dramatika Nenada ProkiCa, režiserja Tomaža Pandurja.
10. aprila ob 19.30 premiera Paradiso -La divina commedia.
Igrajo: Brane Šturbej, Matjaž Tribušon, Ksenija Mišic, Livio Badurina, Radko Polic, Milena Muhič, Peter Ternovšek, Rado Pavalec, Sonja Blaž, Anica Sivec, Anica Kumer, Radoš bolcina, Irena Mihelič, Ivo Leskovec, Zvonko Funda, Irena Varga, Aljoša Rebolj, Franci Gabrovšek, Ivica Knez, Nataša Sirk, Maja Aduša Vidmar, Alenka Cilenšek, Lidija Simončič, Josipina Babic in drugi.
Informacije na tel. 062/221-206.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. in 3. aprila ob 19.30 uri B. Hieng-Samobor: Hana Tiger, ljubezenska igra. Informacije in rezervacije na tel. 064/222-681, 222-701.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 20. uri (Solkan) L.Pirandello: Henrik IV. Za abonente iz Idrije in izven
MURSKA SOBOTA
KULTURNI DOM
DANES: ob 19.30 uri R.Cooney: Zbeži od žene. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja.
GORNJA RADGONA
KULTURNI DOM
JUTRI: ob 19.30 urii R.Cooney: Zbeži od žene. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
DANES: ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopila bosta Phil Minton & Veryan VVeston.
V	PRIHODNJIH DNEH: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, Dješevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andre. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne.
V	nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti).
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 2. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Marca Ma-sinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
V	PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 4. aprila, ob 11. uri se prične ciklus Nedeljskih koncertov, v organizaciji gledališča Verdi. Nastopil bo »II trio d’archi», ki bo izvajal Schubertove in Beethovnove skladbe. Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich in v nedeljo od 10. ure pri blagajni Muzeja Revoltella.
VIDEM
ŠPORTNA PALAČA CARNERA
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 2. aprila, pričnejo koncerti Udine Jazz 92. Nastopila bo skupina Jan Garbarek s pevko Mari Boine Persen.
Koroška
CELOVEC
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatra Eliseo z delom Thomasa Bernharda »II nipote di Wittgenstein«. Režija Patrick Guinand. V glavni vlogi nastopa Umberto Orsini. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel- 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331).
DVORANA TRIPCOVICH
DANES: ob 20. uri (red E) bo na sporedu sedma predstava Donizettijeve opere Lucia di Lam-mermoor. Dirigent Lii Jia. Režija Patrizia Gracis. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. nastopajo: Marzio Giossi, Alaxandrina Pendat-chanska, C6sar Hernandez, Umberto Chiummo. Jutri ponovitev ob 20. uri za red H.
GLEDALIŠČE GRISTALLO LA CONTRADA
DANES: ob 20.30 - Gostovanje Alberta Lionel-
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 - Leteti Holandec, romantična opera Richarda Wagnerja.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 3. 4. ob 18. in 20. uri (Kosovelova dvorana) Igra solz/ The Crying Game. Film Neila Jordana. Vstopnina je 400 SIT.
JUTRI: ob 19. uri (Gallusova dvorana) Zakaj? -protivojna humanitarna prireditev; v organizaciji Most, amnesty International, RTV Slovenija in Cankarjevega doma. Vabljeni.
Ob 19. uri (Kosovelova dvorana) vse barve mo-
drine- podvodni diapozitivi, posneti na Jadranu. Avtor: Borut Furlan. Vstopnina je 250 SIT
Informacije na tel. 061/222-815.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
DANES: ob 10. uri predavanje z naslovom Prihodnost in realnost krajinskih parkov v Sloveniji.
Ob 12. uri Predstavitev novih publikacij Zavoda republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
KUD FRANCE PREŠEREN
DANES: ob 20. uri predavanje v okviru Vesele znanosti Svetlane Slapšak: Pu ille classicus. Prvo predavanje o puologiji.
JUTRI: ob 20. uri razgovor z naslovom Pregnanka danes in jutri. Razgovor organizirata Društvo za preventivno in prostovoljno delo in KUD.
Informacije na tel. 061/332-288.
CELJE
KULTURNI DOM DPD SVOBODA
V	PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo do sredine aprila bo potekala Likovna šola 'za začetnike. 50-urni program vodi kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti Anica Ferjančič. Prijave v sprejema Aliča Javšnik v Zdravstvenem domu Celje, tel. 063/27-721.
DOMŽALE
KNJIŽNICA
DANES: ob 19. uri Mistična Indija, predavanje Dušana Osojnika z 200 diapozitivi.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja.
V	PRIHODNJIH DNEH: 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes», i. M. Shearer, L. Massi-ne, F. Ashton; 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmanns, i. M. Shearer, L. Massi-ne, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 18. uri srečanje z Umbertom Orsi-nijem o Thomasu Bernhardu. Predstavil ga bo prof. Maurizio Ferraris. Vstop prost.
GORICA
GORIŠKI GRAD
Dvorana pokrajinskega muzeja V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 2. aprila, ob 18.30 bo na goriškem gradu predstavitev zadnje knjige poezij Cirila Zlobca »Ljubezen dvoedina«.
v
KINO VTTTORIA
Uvodno misel bo posredoval dr. Matjaž Kmecl.
Predstavitev prireja Kulturni dom - Gorica sodelovanju z goriško pokrajinsko upravo.
Travnik
JUTRI: ob 20.30 otvoritev Film Video Monitorja - revije slovenskega filma, videa in televizije, ki jo prireja Kinoatelje. Predvajali bodo film Francija Slaka »Ko zaprem oči«. Predfilm bo študentki film Mitje Novljana »Sabajev«.
V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 2. aprila ob 15.30 za sekcijo Krizna območja bivše Jugoslavije: »Državno prvenstvo v streljanju« - Dušan Povh (14’), »Dosje Miloševič« - Vladimir Vodušek (45’), »Dosje armada« - Ljerka Bizilj (44’), »Operacija 1-2-3-62 - Miran Zupanič, Helena Koder (47’), »Dosje Bosna« - Zoran Medved (45’); 19.00 Omizje: Bosna od Tvrdka do Radovana - Zoran Medved (120’); 21.00 »Oci Bosne« - Miran Zupanič (45’); 22.00 Hommage Peter Handke, »Kronika tekočih dogodkov« ( Clironik der laufenden Ereignisse - 90’).
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila ob 17. uri Ku-batova-Loboda: Oh, te princese. Za izven
3.	aprila ob 11. in 17. uri (Veliki oder) L. F. Baum: Čarovnik iz Oza, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Za izven.
4.	aprila ob 17. uri (Veliki oder) Marie Kubato-va - Matjaž Loboda: Oh, te princese. Za izven.
Informacije na tel. 061/314-962.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 4. aprila ob 11. uri Krilič: jajce. Za izven. Telm 062/26-748.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 11. in 16. uri, 2. aprila ob 10. in 11.30 uri in 3. aprila ob 10. in 15. uri Svetlana Makarovič: Gal med lutkami. Gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 10. in 11. uri (Šempas) H.C.Ander-sen: Slavček.
AJDOVŠČINA
DOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 9.30 in 10.30 H.C.Andersen: Slavček. Gostuje PDG Nova Gorica.
NOVO MESTO
DOM KULTURE
V	PRIHODNJIH DNEH: 2. aprila ob 10. in 12. uri L.F.Baum: Čarovnik iz Oza. Gostuje SLG Celje.
KOČEVJE
MUZEJ
DANES: ob 10. in 18. uri lutkovna igrica Strah.
Samo še danes je na' ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864.
Furlanija - Julijska krajina
TRST
KULTURNI DOM
DANES: ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Režija Vladimir Jurc.
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (Sprejemna dvorana)
Do 11. aprila je na ogled razstava Desetletje slikarstva - Avstrija 1980 - 1990 - Zbirka Schomer.
Do 25. aprila je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije-Sarmede 92’.
NARODNA GALERIJA
Na ogled je razstava Marka Pemharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740.
GALERIJA GRAD TIVOLI
Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Gobja, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora StanCiC, Marija Starič - Jensko in Peha Varl- Simončič.
V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 18. uri predstavitev devetih likovnih umetnikov, ki razstavljajo pod naslovom Mlada slovenska grafika. Razgovor bo vodil Marjan tršar.
Informacije na tel. 061/225-632.
MESTNA GALERIJA
Samo še danes je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka.
Samo še danes si lahko ogledate razstavo sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, Waldo Balart, Jose Maria Iglesias, Julian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ra-mon de Šoto Y Arandiga.
Informacije na tel. 212-896.
MODERNA GALERIJA
Samo še danes je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka - Doke.
Do 4. aprila si laliko ogledate razstavo fotografij Andrea Kertesza.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do
18.	ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča.
Galerija je. odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do
19.	ure.
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
Samo še danes je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča.
ATEUER ZOIS
Do 15. aprila bo na ogled razstava Ko se fotografija) predstavi. Razstavlja fotograf Dragan Arrigler. Tel. 061/153-244.
KIC KRIŽANKE
Do 3. aprila bo na ogled razstava Krajinski park Lahinja.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika.
GALERIJA KAPELICA
Do 9. aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti ženska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. ure, razen sobote in nedelje.
KUD FRANCE PREŠEREN
Do 7. aprila bo na ogled prodajna razstava izdelkov šole pletenja v begunskem zbirnem centru Trnovo v Ljubljani. Odprto med 15. iljo in ponedeljek je galerija zaprta.
GALERIJA AŽBE
Na ogled je razstava Namizno cinasto posodje. Informacije na tel. 061/226-036.
GALERIJA EQURNA
DANES: ob 19. uri otvoritev razstave del Žarka Vrezca.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 13. aprila je na ogled fotografska razstava Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom - portreti slovenskih igralcev.
Do aprila si laliko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990.
Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ribako-va.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Ri-meleja: Slike - instalacije.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992.
CELJE
LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava Komedija na plakatu.
LIKOVNI SALON
Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Do 9. aprila bo na ogled razstava likovnih del Mihe Maleša na temo Zenska, mati. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
KRANJ
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE
Do 3. aprila bo na ogled razstava del Vojka AleksiCa.Razta-višce je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja.
GALERIJA SV. DONA-TA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA
Na ogled je razstava slik Toma Podgornika.
NOVA GORICA
LIKOVNA VITRINA
Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja.
GRAD KROMBERK
Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka BambiCa.
PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
DOBROVO V BRDIH
ne
Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
ŠEMPETER PRI GORI-Cl
KLUB CRMK
Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478.
GALERIJA BAŽATO
Do 3. aprila bo na ogled razstava slik in gvašev Toma Vrana.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Do junija je na ogled etno-
Na ogled je razstava del Iva-Kobilica in Ferda Vesela.
loška razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA
Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča.
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Moj-mirja Maraža.
SEŽANA
MALA GALERIJA
Na ogled je razstava akvarelov Slavke Kranjec.
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
IDRIJA
GALERIJA IDRIJA
Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogJed je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Giovan-ni Carlig, Brunetta di Lenardo, Loretta Dorbolo, Giacinto Iussa, Tresa Lendaro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgba-ch, Alessio Petricig, Alvardo Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig, Rosina Zufferli.
Informacije na tel. 064/622-261.
OKROGLI STOLP
Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v 2i-rovskem vrhu.
KROPA
KOVAŠKI MUZEJ
Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Li-pniški dolini.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchieta.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
RADOVLJICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
va
ga slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
Na ogled je prodajna razsta-olj in akvarelov akademske-
KULTURNIDOM
Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospo-darska zveza. Urnik ogleda-vsako soboto od 10. do 12. ure. ob gledaliških predstavah - P°1 ure pred predstavo, po dogovoru z organizatorji - RV teh 632663, SZSO tel. 215086. GALERIJA CARTESIUS Ul. Marconi 16
V	soboto, 3. aprila, ob 18. uri otvoritev razstave Livia Ro-signana. Razstava bo na ogled do 22. aprila ob delavnikih - razen ponedeljka - od 11- do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. (za Veliko noC zaprto).
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske Uturgije. Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V	organizaciji Tržaške leto-višCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neokla-sicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
Na ogled je razstava Oliviera Toscanija. Umik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19-ure.
SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE
Ul. S. Nicolo, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija.
ART GALLERV
Ul. S.Servolo 6 Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albillos, Giulia Pitac-co, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti.
TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK
Ul. Zovenzoni 4 Na ogled je fotografska razstava Tullia Stravisija z naslovom »Nature morte (o quasij. Umik: ob delavnikih od 18.00-
20.00,	ob praznikih od 11.00-
13.00,	ob ponedeljkih zaprto-Razstava bo na ogled do 6. aprila.
RICMANJE
BARAGOV DOM
Na ogled je razstava »Ric" manjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega p3-trona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ricmanjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih: 9-12,15-17.
GORICA
KATOLIŠKA KNJIGARNA
Do 3. aprila je na ogled skupinska razstava desetih g°‘ riških likovnikov. Urnik: o urah odprtja knjigarne.
TRŽIČ
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič.
SEVNICA
GRAD
Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
Na ogled je 3. medregional-na likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila.
LJUTOMER
GALERIJA ANTE TRSTENJAKA
Do 24. aprila bo na ogled razstava del Marte JakopiC-Ku-naver z naslovom Tihi dialog.
PINCE
SASKIDOM
Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture.
FJK
TRST
RESTAVRACIJA L’OR-CHESTRA
Do 9. aprila je na ogled razstava grafik Zvesta Apollonia-Urnik: od ponedeljka do ce trtka 12.30-15.30, 18-23, oo petkih in sobotah 18.30-22.3 Ob nedeljah zaprto.
RONKE
ART GALLERV
(Kavama Trieste)
Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenwalda, Maurizia Frullanija in RajKa Bizjaka. Na ogled vsak dan, ra zen ob ponedeljkih, od 9.
22. ure.
Koroška
CELOVEC
EVROPSKA HIŠA
Reitschulgasse 4	.
Na ogled je razstava G. au-berberger, F. J. Graf (Zrca n slike).
HIŠA UMETNIKOV
Velika galerija	_
Na ogled je razstava Jonan-nesa Domeniga - Objekti.
Avstrijska galerija	...
Na ogled je razstava sl« Bogdana BorCiCa.
BELJAK
GALERIJA UNART
Kaiser Josef-Platz 3
Do 2. aprila je na ogledi ra stava del Andreja Mayr-berger, Renate Jindra, Kera mike.
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava Mihe Maleša ob 90-letnici umetnikovega rojstva.
TINJE
GALERIJA TINJE
Na ogled je razstava del Hej muta Blažeja (mešane tehniKej.
SLOVENSKI PROGRAMI
th SLOVENIJA 1
Tedenski izbor
Ovčar Hobo, 9/12 del ameriške nanizanke Sprehodi po stari Ljubljani, 9., zadnja oddaja Marie Curie, 6., zadnji del francoske nadalj., VPS 1140 Osmi dan Poročila
Poslovna borza, ponovitev
Galahad z Everesta, ponovitev 1/3 dela angleške dokumentarne serije
Filmsko popoldne
V avtobusu, ponovitev 10. dela angleške humoristične nanizanke. VPS 1410
Občutek za smrt, ponovitev 5/6 dela angleške nadaljevanke, VPS1435
Ciklus filmov J.L. Godarda: Ime Carmen, ponovitev
francoskega filma, VPS 1530
Poslovne informacije
Dnevnik 1 - slovensk kronika
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
Pari, tv-igrica
Dnevnik 2, vreme, šport
Žarišče
Film tedna; Evropska kinematografija: Kajev rojstni dan, danski film, VPS 2040
Dnevnik 3, vreme, Šport, VPS 2215 Oci kritike (do 23.50)
SLOVENIJA 2
Tedenski izbor
Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo: Lymska Borelioza
L. Lebič, portret: Najpomembnejše se sporoča v tišini L. Lebič: Queensland Musič, koncert simfonikov RTV Nebesa naj počakajo, 4., zadnji del angleške dokumentarne serije
Glasba, show in cirkus: Kraljevi variete, 2. del Poročila
Omizje, ponovitev
Beverly Hills, 90210, ponovitev 13/22 dela ameriške nanizanke
Turizem: Krakovv
Sanjska potovanja: Mexico City, 4/12 del nemške dokumentarne serije Dnevnik 2, vreme, šport
Športna sreda: SP v krosu (M), posnetek iz Amorebiete Otoki ljubezni, poljudnoznanstvena oddaja Glasbeni utrinek: Mate Bekavac. klarinet
Sova
V športnem duhu, 1/15 del ameriške nanizanke
Občutek za smrt, 6., zadnji del angleške nadaljevanke (do 23.50)
® RAI 1
RETE 4
8 Koper
OtO
/
Hrvaška 1
Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Un americano a Roma, vmes dnevnik Variete: Buona fortuna Dnevnik 1
Nan.: La signora in giallo
Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Italijanske kronike DSE: II far da sč Otroški variete Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Dok.: Kvarkov svet Vreme in dnevnik Tribuna za referendum: PSDI-PDS Športni dnevnik Film: Due superpiedi quasi piatti (kom.) Aktualno: A carte sco-perte, nato dnevnik VSportna sreda
	Nanizanke
	Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, (9.30) vesti
	11 pranzo e servito
	TG 4 vesti
	Buon pomeriggio
	Nad.: Sentieri, 15.05 Grecia, 15.45 Anche i ricchi piangono
	Aktualno: Lu lei l’al-tro, nato (17.30) vesti
	Aktualno: C’ eravamo tanto amati
	Kviz: 11 nuovo gioco delle coppie
	TG4 vesti, nato nad. La signora in rosa, 20.30 Renzo in Lucia
	Film: 10 (kom., ’79), vmes (23.30) vesti
CANALE 5
4 KANALA
■HN	J-/11C VA1J.IV Ul V J. «51110		
			Na prvi strani
			Nanizanka
m	1 RAI 2		Nan.: Extralarge (pon.)
m			Variete: Ore 12
			Dnevnik TG 5
			Sgarbi quotidiani
	Otroški variete		Aktualno:	Forum,
	Jutranji dnevnik		14.35 Agenzia matri-
	Rubrika o vrtnarstvu		moniale, Ti amo par-
	Film: 11 carabiniere a		liamone, 15.30 Scene
	cavallo (kom., ’61)		da un matrimonio
	Nan.: Lassie		Otroški variete
	Kratke vesti		Kviz: OK il prezzo e
	Segreti per voi...		giusto, 19.00 La ruota
	Variete: I fatti vostri		della fortuna
	Dnevnik, gospodarst-		Dnevnik TG 5
	vo, nato Tribuna		Striscia la notizia
	Motorji in vreme		Film: Noi da soli
	Nad.: Quando si ama,		(dram., ZDA ’89)
	14.45 Santa Barbara		Aktualno: Spazio 5
	Kronika v živo		Variete: Maurizio Co-
	Vesti in iz Parlamenta		stanzo Show, vmes
	Pogum življenja		(24.00) nočni dnevnik
	Nan.: L’ispettore Tibbs		
	Nad.: Beautiful		
	Dnevnik in šport Variete: Ventieventi	# ITALIA 1	
	Film: Povver (dram.,		
	ZDA ’86, i. R. Gere)		
	Mixer in Pegaz		Pregled tiska
	Nočni dnevnik		Otroški variete
	Filmske novosti		Nanizanke
	Glasba: DOC		Odprti studio
RIS, risanke in spoti
Ninja želve, 55. del
Drugačen svet, ponovitev 127. dela
Dober nakup
MCM
Male živali
Dnevnoinformativni program in vreme
Drugačen svet, 128. del ameriške nadaljevanke
Kult-ura, pol ure kulture
Smithsonian, 10.. del dokumentarne serije
Poročila v angleščini: Deutsche VVelle
Astrološka napoved
MCM
Video strani
RAI 3
m KOPER
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Smučanje (IP) Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok.: Korzika Samo za šport Derby in pregled tiska Dok.: Geo, nato nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Tribuna za referendum, Blob, Cartolina Aktualno: Mi manda Lubrano
Dnevnik ob 22.30
Varieteja: Nor e la Rai,
16.00	Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.30 Milico
Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere
UnoMeteo in šport Varieteja: Rock & Roli,
20.00	Karaoke
| Film: Juventus-Torino (pokal Italije)
| Šport: Pokal Italije Aktualno: Istruttoria -Referendum Odprti studio, pregled tiska in šport
	Mannix, ameriška tv		TV koledar
	nanizanka		Poročila
	Istrska paberkovanja		Zgodbe iz Monticella,
	Mesto, ki nikoli ne		95. del
	spi, ameriški policijski		Poročila
	film		TV sola
	TV novice		Ameriška angleščina,
	Čarobna svetilka		8. lekcija
	Heidi, nemška nad.		Tom in Jerry kot otro-
	Pustite jih živeti, do-		ka, 1. del
	kumentarna serija		Poročila
	Severovzhod, tv maga-		Svet se vrti naprej, 95.
	zin		del
	Studio 2 mladi		Monofon
	Primorska kronika		Poročila
	TV dnevnik		Slika na sliko, pon.
	Mannix, ameriška tv		Odmevi, pon. 2/4 dela
	nanizanka		angleške nadaljevanke
	Nočni sodnik, ameri-		Poročila
	ška tv nanizanka		Učimo o Hrvaški: Ma-
	Bersaglio		nirizem
	Sprehod po moderni		Divji svet otrok, 26.,
	umetnosti, it. dok. se-		zadnji del
	rija		Hrvaška država in lju-
	TV dnevnik		dje
	Arhitektovi nasveti		Poročila
	Mesto, ki nikoli ne		Moja knjiga o džungli,
	spi, pon. am.filma		12/27 del dok. serije
	Nočni sodnik, am. tv		Santa Barbara, 365.
	nanizanka		del ameriške nadaljev. Vražje duše, francoski
			
			film
			Znanstveni razgovori
(MHEF1 Avstrija 1			Dnevnik Slika na sliko
			Poročila
	Cas v sliki		
			
	Hooperman, pon.		
	Kako važno je biti resen, pon. filma	M Hrvaška 2	
	Sinha Moča, 129. del		
	Big Valley		
	Burleska		Svet se vrti naprej, 95.
	Ewoki		del
	Zaklad v hiši lutk,		Slika na sliko
	lutkovna igrica		Tom in Jerry kot otro-
	Rebeka in sosedovi		ka, 1. del, ponovitev
	otroci: Romeo in Julija		Fluid rock cafe
	z vasi		Dnevnik 1
	D ing dong		Pravi igralci, 13/14 del
	Cas v sliki		humoristične nanizan-
	Prijatelji: Poročna noč		ke
	Šport		Odmevi, 3/4 del an-
	Prvič, drugič in tretjič,		gleške nadaljevanke
	dražba za Luč v temi		Glasbeni večer:
	Aljaska: Vojna in mir		Glasbeni mesečnik
	Cas v sliki		Z glasbo se dotakniti
	Mrtva pisma: Kdo bo		življenja, 4/5 del
	rešil Joshuo? Poročila Tisoč mojstrovin		Horoskop
			
@ Madžarska
BHZF Avstrija 2
# TELE 4
			Aktualno: Milano, Ita-	
	Studi 2 mladi		lia, 23.40 Publimania Dnevnik in vreme	
			Variete: Fuori orario	
	Tisoč mojstrovin
	Poklicne slike: Reciklažni tehnik
	Zemlja in ljudje
	Hooperman: Truplo na stranski poti
	Gaudimax, igra
	Cas v sliki/vreme
	Zakaj te očka pušča samo?, ameriška ko-medija(Barbra Strei-sand,Ryan 0’Neal in drugi)
	Knjige meseca
	Cas v sliki
	Šport
	Pogovor z dr. Kurtom VValdheimom
	Berlin contemporary jazz orchestra
	Poročila
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 22.35
Farrah in Ryan v športnem duhu
V petnajstih epizodah boste lahko spremljali očarljiv in vročekrven par.
V televizijski humoristični nanizanki, posneti leta 1991, nastopata kar Ve filmski zvezdi: Farrah ^cett in Ryan 0'Neill.
Oba sta že stara znanca s Revizijskih zaslonov. Far-a , Favvcett smo nedavno 1 e ' v vlogi sebične in morilske matere v Sovini adaljevanki Majhna žrtev, 1 ,a.Pa le tudi ena izmed juri^ Poljubljene nanizanih,,,,. uarlijevi angelčki. Ryan ,61) Pa )e zaslovel z mamutsko nadaljevanko Me-®,Ce Peyton. Tokrat igrata 981 Športnih novinarjev P ivatne televizijske posta-r ’ 1 0 Športu ne samo podata, ampak v skladu s rl Jt°rtn™ duhom« tudi so-rn u)eta. Bobby Tannen JrONeill) je nekdanji P r nik, ki je zapravil pri-
ložnost svojega življenja, zato se zdaj Se s toliko večjo vnemo loti novega izziva. Gayle Roberts (Farrah Favvcett) pa je kot nekdanji
fotomodel potrebovala precej Časa, da se je uveljavila kot voditeljica Športne oddaje in je trdno odločena, da ji novi sodelavec tega uspeha ne bo pokvaril. Zato pri delu Gayle ne izbira sredstev za uveljavljanje svoje volje. Med sodelavcema pa se ne razvije le zagrizena tekmovalnost, temveč tudi prikrita zaljubljenost. Farrah Favvcett in Ryanu 0'Neillu sta bili vlogi pisani na kožo, saj sta lahko zaljubljenost in nagajivosti Črpala tudi iz njune dolgoletne zveze.
Simpatični nanizanki dodaten car 'zagotavljajo znani Športniki, ki nastopajo v oddajah obeh novinarjev; med njimi sta tudi Kareen Abdul-Jabbar in Vlade Di-
Lastne oddaje: Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi
TV SLOVENIJA 1	20.40
FILM TEDNA:
KAJEV ROJSTNI DAN
Film Kajev rojstni dan, prvenec režiserke Lone Scherfig, zagotovo sodi med zanimivejše stvaritve sodobne danske produkcije.
Kaj je lastnik majhnega kioska, v katerem prodaja hitro pripravljeno hrano. Ob praznovanju štiridesetega rojstnega dne mu prijatelji pripravijo presenečenje in ga odpieljejo na izlet na Poljsko, kjer je pijača poceni in so ženske lahko dosegljive. Agencija, ki organizira izlet, v nekem zanemarjenem hotelu pripravi ples. Tu Kaj spozna Magdaleno in iz načrtovane avanture se rodi ljubezen. To noč se Kaju pripetijo nenavadne stvari, razkrijejo se mu povsem drugačni obrazi nekdanje dežele socializma.
	Dobro jutro
	Cez dan, inf. spored
	Peklenski raj, brazil-
	ska serija
	Tri ljubezni, 4. del švedske serije
	Igra
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Igra
	Northvrood, 3. del kanadske serije
	Svet denarja
	Večerna pravljica
	Miami vice, ameriška krimi-serija
	Dnevnik
	Uvertura h Kralju Lea-ru
	Aktualno
	Lahko noč, kraljevič!
	Dnevnik
RETE 4
1.30
OHO E MEZZO, italijanski film
Junak filma Guido se srečuje s težavami pri snemanju svojega zadnjega filma. Nekega dne med vožnjo doživi čuden privid, v katerem se realnost in fantazija, sedanjost in preteklost med seboj prepletajo.
Federico Fellini, začetnik poetičnega realizma v povojnem italijanskem filmu, je v film vpletel svoje osebne spomine in težave, četudi je zanikal, da bi bil film avtobiografski.
Film, posnet teta 1963, je bil nagrajen v Moskvi, kandidiral pa je tudi za oskarja kot najboljši tuj film.
Igrajo: Marcello Mastroianni, Anouk Aimee, Sandra Milo in drugi.

RA SLOVENIJA 3
OKROGLA MIZA
22.05
PREMIERE
14.15
Gost nocojšnje Okrogle mize bo prevajalec, jezikoslovec, esejist in pripovednik Janez Gradišnik. Njegovo ime kot prevajalca najdemo na številnih knjigah svetovnih literarnih avtorjev in v tej njegovi vlogi ga bo predstavila Gita Vončina. Jaro Novak pa bo o Janezu Gradišniku spregovoril kot o jezikoslovcu in publicistu, ki bdi nad pravilno rabo slovenskega jezika, pripravlja slovarje in sem ter tja zapiše tudi literarno pripovedno delo. Napisal je zbirko novel Pot iz noči (1949), mladinsko igro Hrastov log (1950), novele Plamenica (1981)...
Leta 1987 je Gradišnik prejel Sovretovo nagrado za življenjsko delo.
TRIJE MOŠKI IN GOSPODIČNA, amer. film
Mala Mary je stara pet let in bo kaj kmalu morala v šolo. Njena mati nenadoma pomisli, da življenje s tremi neporočenimi moškimi, od katerih nihče ni njen oče, za deklico morda ni primerno.
Zato poišče drugačno rešitev. Namerava se poročiti z angleškim bogatašem, ki bi Mary omogočil »normalno« odraščanje na pode-- želju. »Krušni očetje« dvomijo o primernosti novega Maryjinega očeta, zato se odločno uprejo razbitju družine...
V ameriški komediji, nastali leta 1990 v režiji Emila Ardolina, igrata tudi Tom Selleck in Ste-ve Guttenberg.
f A
RADIO

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;
13.45	Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besedo; 21.30 Operne melodije; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show;
12.00	Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama;
16.45	Naši umetniki; 17.00 Koncert; 19,35 Intermezzo;
20.00	Nabožna glasba;
21.30	Ars Antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.45	Evergreen; 8,00 Modri
val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Iz odvetnikove pisarne; 11.00 Moped Show;
11.30	Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti;
19.30	Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov;
9.35	Ugibajmo skupaj;
10.00	Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve;
16.35	Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18,45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik, nočni program.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka glasba; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Rosa na steklu (M. Sosič); 11.45 Nev/ Age; 12.00 Male skrbi - veliko veselje; 12.20 Pot-puri; 12.40 MPZ Slava Klavora; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft Musič; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega;
18.00	Odnos do življenja in smrti v kmečkih oporokah;
18.30	Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom;
22.30	Drugi Trst.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Glasbeni stiki med Slovenijo in Avstrijo (I. Dekleva).
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
7.00	Avvake on the wild side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
17.00	Cola Cola Report; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann;
17.30	Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Real VVorld, pon. 13. dela; 22.00 Greatest Hits; 23.15 MTV v kinu, ponovitev
SKY ONE
7.00	The DJ Kat Show; 10.10 Risanke pred Solo; 11.30 Drzni in lepi; 13.00 Sokolov greben;
14.30	Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze: The next generation;
19.00	Games VVorld; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Hunter;
22.00	Zakon v Los Angelesu;
23.30	Star Trek: The next generation
MOVIE CHANNEL
8.40 V osemdesetih dneh okoli sveta; 12.45 Mary Queen of Scots, zadnjič;
21.00	Shout, premiera!; 23.00 Fresh Horses, zadnjič;
PRO 7
5.10 Serije, ponovitve; 9.40 Cruise Missile, pon. ameriško-izraelskega filma; 12.30 Show Billa Cosbyja, pon.; 13.50 Tiher iz Utaha, am. vestern; 20.15 Matlock: Fotomontaža, am. tv kriminalka; 23.00 Retaliator, am. acijski film
RTL
9.00	Serije, ponovitve; 12.30 Springfieldova zgodba, 1677. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1000. del; 0.00 Aljaska: Indija-
nec Joel, 11. del
PREMIERE
9.30	Materinsko moštvo, am. film; 14.15 Trije moški in gospodična, ameriška komedija,
16.45	Terminator 2, am, znanstvenofantastičen film; 20.15 Temno sonce, italijanska srhljivka; 22.05 Košček neba, ameriška drama; 1.45 Omen IV: Prebujenje, am. film
EUROSPORT
8.30	Aerobika; 11.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju;
13.00	Svetovni pokal v prostem smučanju; 17.00 Ritmična gimnastika; 19.30 Športne novice; 20.00 Košarka; 22.00 Formula 1 za VN Brazilije;
23.00	Nogomet: Kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ponovitev; 0,00 Golf, pregled; 1.00 Športne novice
3SAT
13.45	Kino; 15.25 Glasba prihaja iz Vzhodne Frizije, nastopa: Maria Hellwig; 22.25 Epilog - Orpildova skrivnost, nemški film; 23.45 Pogledi s strani: Puščavska dežela Oman
SAT 1
8.30 Ponovitve; 10.05 Pesem obide svet, nemški film; 13.40 Sence strasti, 61. del; 14.30 Sosedi, 196. del; 14.55 Pod kalifornijskim soncem, 40. del; 15.50 Trojica s štirimi pestmi, 47. del; 20.15 Dekleta z Im-menhofa, nemški film; 23.45 Operacija ognjeni vihar: Pranje možganov
KOŠARKA / DR2AVN1 MLADINCI
Jadran Farco končal z zmago
Branko Lakovič
Jadran Farco - Monti-basket 103:98 (53:53)
JADRAN FARGO: Pavlica 5, Briščik 4, Kapun, Starec 15 (4:8), Milic 10 (4:5), Pettirosso 16 (2:4), Rebula 25 (3:6), Godnič 10 (2:2), Tomšič 18 (4:4), trener Drvarič.
MONTIB ASKET MONTICHIARI: Brustia 10 (2:4), Tanfoglio 31 (5:5), Lamon, Buizza 9 (0:2), Cingia, Cimarosti 19 (7:8), Gobbini, Spada 15 (1:1), Angeli, Bordoni, Fantine 8 (2:2), Fioletti 6 (2:2), trener Giaconini.
SODNIKA: Mattiello (Vicenza) in Tavčar (Trst). PM: Jadran 19:31, Montibasket 19:24. ON: Jadran 26, Montibasket 28. PON: Fantino (44), Pettirosso (46), Cimarosti (48). TRI TOČKE: Rebula 2, Tomšič 2, Pavlica 1, Starec 1; Tanfolgio 5, Spada 3.
Jadran Farco je v tolažilni skupini državnih mladincev sklenil nastope nepremagan.
Tudi v zadnjem nastopu, doma proti Montiba-sketu iz Montichiarija so namreč jadranovci zmagali, Čeprav so nastopili brez dveh tako pomembnih igralcev, kot sta Marko Bordon in Jan Gregori. Samo srečanje je bilo vseskozi izredno izenačeno, kot kažejo tudi delni izidi Četrtin
Matej Pettirosso med metom na koš na tekmi z Montibasketom (F. Ferrari/KROMA)
(24:28, 53:53, 80:78, 103:98). Ekipa iz Montichiarija je dopotovala v Trst z resnim namenom, da zmaga in se tako oddolži za poraz v prvem delu. Košarkarji Monti-basketa so se izredno požrtvovalno borili in bili zlasti s Simonejem Tanfogliom tudi zelo učinkoviti v napadu. Tanfoglio je namreč dal 31 točk, pri tem pa kar 5 »bomb«. Za našo ekipo je bil zares nerešljiva uganka.
Ze od samega začetka je bila tekma izenačena: v 5. min. je bil namreč izidi 12:12, nakar so si
jadranovci le uspeli priigrati rahlo prednost 7 točk (22:12), kaj kmalu pa so gostje reagirali in celo sklenili prvo Četrtino s štirimi točkami prednosti.
Izenačen boj za vsako žogo se je nadaljeval tudi v drugi in tretji Četrtini, v poslednji pa so bili jadranovci le prisebnejši, saj so uspeli dve minuti pred koncem nadoknaditi štiri točke, ko so zares »odločali« predvsem živci.
Za prestižno zmago je treba pohvaliti vse jadra-novce, tokrat pa bi še posebno omenili Jana God-
niča, ki se je pod košema boril kot lev, v napadu pa je tudi prispeval svoj delež z 10 točkami.
»Bila je to prava košarkarska tekma, z moško igro, z veliko požrtvovalnostjo igralcev obeh ekip, ki sta si bili enakovredni do konca. Zmagali smo, ker smo bili v konCni fazi srečanja Spretnejši in tudi sreC-nenjši. Svojim fantom Čestitam za novo zmago, ki so si jo zares želeli z vsem srcem, saj so tako v tej skupini ostali brez poraza,« je po srečanju zadovoljno dejal Jadra-nov trener Janez Drvarič.
TENIS / DEŽELNO PRVENSTVO C LIGE_
Pričakovana poraza Padričanov na startu
Kljub porazu so fantje in dekleta Gaje zadovoljili
Prvo kolo deželnega dela ekipnega prvenstva C lige je Gajinim teni-saCem žal prineslo dva poraza, tako za žensko kot za moško vrsto. Dekleta so v soboto gostila ekipo, ki je gotovo letošnji najresnejši kandidat za deželni naslov. Prvo postavo ST Monfalco-ne namreč sestavljajo tri igralke, ki so uvrščene v skupino C-l, Elena Via-nello pa je bila celo med B-kategornicami. Edino Cirila Devetti se je v prvem setu enakovredno upirala Vianellovi, drugače pa je bilo treba objektivno priznati premoč Tržičank.
Prihodnje kolo bodo gajevke odigrale v Gemo-ni, kjer bo stopila na igrišče tudi Sonja Mo-mič, ki v prvem kolu ni mogla igrati zaradi prepoznega vpisa. Dekleta bodo tokrat imele nekoliko veC možnosti, da se izkažejo.
Moška vrsta je odigrala prvo kolo proti drugi ekipi Tržaškega teniškega kluba. Proti postavi, katero sestavljajo igralci, ki so bolje uvrščeni na lestvici C-kategornikov, so gajevci želeleli predvsem odgirati dobro srečanje. Na polovici srečanja pa so že začeli upati celo na izenačenje, kar naj bi bilo najveC, kar bi gajevci sploh lahko upali. Zal pa se je po zmagah Alberta Prelca nad mladim Tizia-
nom Del Deganom in Aleša Plesničarja nad Ta-ziom Di Pretorom - medtem ko je moral Borut Plesničar po izenačenem prvem setu priznati premoč Mattea Montesana -zataknilo tudi Dorjanu Gomizlju. Ta je nastopil proti veteranu med C-ka-tegorniki Fulviu Delli Compagni. Medtem ko je Dorjan prvi set osvojil z lahkoto, so v nadaljevanju dvoboja prišle do izraza težave, ki jih ima gajevec na sintetični podlagi. Dovolil je, da je nasprotnik pevzel pobudo in s tem oba naslednja niza.
Tudi v srečanjih dvojic so naši podlegli gostiteljem, Čeprav sta se predvsem Gomizelj in Prelec do konca upirla bratoma Del Degan.
Kljub ekipnemu porazu ne gre negativno ocenjevati nastopa Gaji-nih fantov, ki so predvsem v nastopih posameznikov pokazali dobro formo. Posebej se je izkazal Aleš Plesničar, proti boljeuvršCenemu Taziu Di Pretoru, ki je uvrščen v kategorijo C-3. Prihodnje kolo bodo gajevci odigrali doma proti enemu izmed favoritov za najvišja mesta v deželnem finalu, ekipi Teniškega kluba iz Cam-poformida.
REZULTATI
SOBOTNIH TEKEM
ZENSKE
Cirila Devetti se je dobro upirala Vianellovi
SZ Gaja-ST Tržič A 0:3
Devetti - Vianello 6:7, 2:6; Grgič - D’Acunto 0:6, 1:6; Grgič, Rosman - Vianello, D’Acunto 0:6, 0:6.
MOŠKI
TCT B - Gaja 4:2
Montesano - B. Plesničar 7:6, 6:2; T. Del Degan - Prelec 2:6, 4:6; Delli Compagni - Gomizelj 3:6, 6:3, 6:3; Di Pretoro - A. Plesničar 2:6, 4:6; Montesano, Di Pretoro - A. in B. Plesničar 6:3, 6:3; D. in T. Del Degan - Gomizelj, Prelec 6:4, 7:5.
Medtem se je na
igriščih Gaje na Padričah začelo dijaško ekipno prvenstvo, na katerem letos nastopa 10 moških in 8 ženskih postav. Med fanti je tudi ekipa znanstvenega liceja F. Prešeren v postavi : Aleš in Borut Plesničar ter Vasja in Aljaž Vaupetic. Fantje so nosilci druge skupine, prvi nosilec pa je lanski deželni prvak šola Dante, ki ima v svojih vrstah Mattea Montesana in Ta-zia Di Pretora, sicer igralca Tržaškega teniškega kluba. (M. R.)
Mladost z zmago v Tržiču ohranila vodstvo
Pri nojmlojših
V	8. kolo povratnega dela večjih presenečenj ni bilo, saj so se vsa vodilna moštva srečala z razmeroma šibkimi nasprotniki. Se najhujšega tekmeca je tokrat imela Mladost, ki je poleg nevarnega Monfalco-neja imela za nasprotnika še izredno močan veter. Igra Do-berdobcev v veliki meri sloni na dolgih podajah hitrim napadalcem. Močna burja pa je to preprečila.
V	soboto prihaja v Doberdob moštvo Arisa, ki je za razred slabše od Mladosti, vendar ga ne gre podcenjevati. Na prvi tekmi v Tržiču so naši vodili ze s 4:0, na koncu pa s 4:3 komaj odnesli obe točki.
IZIDI: Mossa - Pro Romans 4:0, Pieris -Lucinico 0:5, Staran-zano - Como 0:3, San-rocchese - Romana (ni rezultata), Aris -Opicina 0:4, Monfal-cone - Mladost 1:2, Gradese - S. Sergio (ni rezultata), S. Mar-co - Isontina 1:7.
Lestvica: Mladost in Mossa 41, Opicina 40, Isontina 36, Mon-falcone 31, Gradese 25, Aris 23, Corno 21, Pieris, S. Sergio, Pro Romans in Lucinico 19, S. Marco 12, Sta-ranzano 11, Sanroc-chese 4, Romana 1. (Vili Prinčič)
NOVICE
MLADINSKA KOŠARKA / OBRAČUN OB KONCU SEZONE
OBČNI ZBOR / PLAVALNI KLUB BOR
KOŠARKA Deželni kadeti
Santos - Breg 107:83 (47:39)
BREG: Koren 2 (2:2), Pro 19 (4:6), Gobbo 10 (0:4), Delise 17 (3:7), Malalan 9 (3:4), Klabjan 15 (5:11), Canziani 4, trener Canciani.
TRI TOČKE:'Delise 2, Pro 1.
Bregovi kadeti so tudi tokrat stopili na igrišče z zgrešenim pristopom do tekme in kot se je letos že večkrat zgodislo, so spet ostali praznih rok, Čeprav so igrali proti poprečnemu nasprotniku. Tudi opravičilo, da so na tej tekmi nastopili le s sedmimi igralci, ne velja.
Vsi nasprotniki se zelo požrtvovalno borijo za vsako žogo, medtem ko Brežani le pasivno spremljajo dogodke na igrišču. In rezultati so, žal, vidni.
Tekma s Santosom je bila izenačena le v prvem polčasu, naši košarkarji pa so v zaCetku drugega vidno.popustili v obrambi in dopustili gostiteljem, da so visoko zmagali.
Tokrat si zaslužita pohvalo le Canziani in Delise. (Salvi)
Obvestila
ŠD BREG
sklicuje dne 2. aprila REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. ot-‘ voritev in imenovanje delovnega predsedstva; 2. poročila predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročila načelnikov sekcij; 4. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 5. volitve; 6. razno. Vabljeni!
SK DEVIN
poziva vse svoje smučarje naj se polnoštevilno udeležijo (kot prejšnji teden) na premeščeno zamejsko prvenstvo, ki bo v Cimi Sappadi v nedeljo, 4. aprila. Vpisuje Stojan na tel. St. 220423 najkasneje Se danes, 31. marca, do 21. ure.
Odhodi avtobusa: Narežina-Trg sv.Roka ob 6. uri, Sesljan ob 6.05, Devin ob 6.15 in Tržič ob 6.25. Prijave v večernih urah na tel. St. 200236 (Bruno) in 220423 (Stojan).
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 4. aprila avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva in društvene tekme. Vpisovanje: tel. 212859 in 299573.
JAMARSKI ODSEK GRMADA
organizira teCaj jamarske tehnike. Zainteresirani
naj tel. na št. 299442 od 18. do 20. ure (Franc).
OK VAL
sporoča, da bo zbirališče navijačev za skupni odhod na prvenstveno tekmo moške Cl lige v Por-denon v soboto, 3. aprila ob 16. uri pred gostilno Turi na trgu v Standrežu.
Mladinski ekipi Kontovela in Bora zadovoljni s 4 mestom
Cicibonaši po predvidevanjih pristali v spodnjem delu
Medtem, ko se bodo košarkarske članske postave trudile vsaj še en mesec, se razna mladinska prvenstva že iztekajo, kot prvi pa so na počitnice odšli deželni mladinci. V tem prvenstvu smo letos imeli tri predstavnike, ki so zadovoljivo opravili zastavljeno nalogo. Kontovelci in borovci so z istim številom
točk pristali na Četrtem mestu, cicibonaši pa so z zmago v zadnjem kolu prehiteli Ferroviario in zasedli predzadnje mesto.
KONCNI VRSTNI RED: D. Bosco 44, L. Carso 40, Intermuggia 34, Bor Radenska in Kontovel 30, Sgt 22, Santos 18, Libertas in Inter 1904 14, Ricreatori 12, Q-cibona 4, Ferroviario 2.
Nekaj vprašanj smo postavili trenerjem naših ekip.
Kako bi ocenili letošnjo sezono, kaj je šlo, kaj pa ne?
FURLAN (Kontovel): Povsem sem zadovoljen, saj sem imel le sedem mladincev, ki so veliko igrali, kadeti pa so dobro dopolnili ekipo in si tako nabrali dragocene izkušnje. Don Bosco in Servolana sta boljša od nas, z večjo vnemo pa bi lahko osvojili tretje mesto.
MARTINI (Bor):	Z
obračunom sem povsem zadovoljen, saj smo nastopili s kadetsko ekipo ob pomoči mladincev De-beljuha in Simoniča. Skoda, da smo kmalu ostali brez Gallopina in da po novem letu nismo nikoli igrali v popolni postavi zaradi številnih poškodb ali daljših bolezni nekaterih ključnih igralcev, kar smo seveda moCno občutili.
JOGAN (Cicibona): Pozitiven aspekt je v tem, da smo prvenstvo zaceli z desetimi igralci in istih deset fantov je bilo prisotnih tudi na zadnji tekmi, Čeprav nam je uspelo zmagati le dvakrat v teku celotne sezone, kar za moralo seveda ni spodbudno. Kar se igre tiče, smo v nekaterih tekmah odigrali izredno dobro, jezi pa me, da smo se kdaj pa kdaj predčasno vdali in odšli z igrišča visoko poraženi. Mislim, da sta poraza z desetimi točkami razlike ali s štiridesetimi bistveno različna. Nekajkrat me je bilo celo sram.
Katera je bila najboljša tekma, katero pa bi radi Cimprej pozabili?
F: Obe tekmi z Borom sta bili zelo napeti in priv-
lačni, katastrofalno pa smo odigrali le drugi polčas z Don Boscom, ko smo s +2 zgrmeli na -35. Neverjetno!
M: Daleč najboljšo tekmo smo odigrali v Miljah, ko smo visoko premagali drugouvrščeno Intermug-gio. Popolnoma smo odpovedali na tekmi s Servola-no, ko ekipe ni bilo za spoznati.
J: Vesel sem, ker smo značajno zaigrali in zmagali po podaljšku na edini tekmi, ki je imela vsaj nekaj simboličnega pomena, in sicer proti Ferrovia-riu. Visokih porazov, oziroma katastrofalnih tekem je bilo kar nekaj, najslabše pa smo zaigrali v Miljah.
Kateri posamezniki so igrali nad pričakovanjem, kdo pa ni povsem zadovoljil?
F: Vsakdo je zaigral po svojih sposobnostih z večjimi nihanji in nekaterimi podvigi. Stefan Turk je bil najbolj konstanten, Marko Hmeljak pa je bil zelo soliden v drugem delu prvenstva.
M: Michel Grbec je odigral celo sezono na zelo visokem nivoju, nekaj vec pa sem pričakoval od Alana Porporattija, ki je vsaj delno zadovoljil šele na zadnjih tekmah.
J: Iztok Bajc je dokazal, da spada med najboljše posameznike te kategorije in je skoraj stalno igral na zelo visokem nivoju. B arini je presenetil z igro v povratnem delu, Marko Križ-mancic in Ricki Punis pa sta nekajkrat tudi zaigrala nad pričakovanjem. Gotovo vec bi lahko pokazala Igor Filipčič, ki je le občasno prihajal na tekme in Mitja Škabar, ki je premalo prepričan v lastne sposobnosti.
Naše ekipe v številkah
BOR RADENSKA T		t	(pop)	pm	3T
P. Bandi	15	11	(0,7)	0: 2	/
S. Gupin	16	98	(6,1)	9: 30	2
M. Debeljuh	20	297	(14,8)	79:111	18
S. Samec	16	249	(15,5)	23:42	2
I. Giacomini	21	168	(8,0)	38:52	3
M. Grbec	21	347	(16,5)	38:56	8
X. Palmisano	15	11	(0,7)	1: 3	/
A. Porporatti	18	129	(7,1)	22:45	1
M. Simonič	21	414	(19,7)	31:45	19
X. Verri	15	15	(1,0)	/	1
B. Vidali	20	54	(2,7)	12:25	2
SKUPNO	22	1857	(84,4)	259:419	58
KONTOVEL					
E. Ban	21	91	(4,3)	12:19	1
D. Černe	15	41	(2,7)	7:21	/
M. Cingerla	14	38	(2,7)	4:11	4
A. Daneu	21	204	(9,7)	36:71	/
D. Gulič	21	313	(14,9)	49:86	/
M. Hmeljak	19	339	(17,8)	46:86	4
P. Kralj	20	255	(12,7)	20:44	29
P. Križman	18	57	(3,1)	8:11	3
M. Milic	18	48	(2,6)	9:22	1
S. Turk	22	324	(14,7)	58:117	/
I. Vodopivec	21	238	(11,3)	27:48	11
SKUPNO	22	1943	(88,3)	353:537	54
CICIBONA					
E. Bajc	17	54	(3,1)	14:42	/
I. Bajc	18	418	(23,2)	84:152	8
M. B arini	22	282	(12,8)	91:164	9
I. Filipčič	10	92	(9,2)	24:51	8
M. Korošic	16	16	(1,0)	3:7	1
M. Rrižmancic	21	182	(8,6)	28:60	8
R. Punis	20	182	(9,1)	41:75	15
P. Rudez	20	145	(7,2)	18:35	/
M. Škabar	17	105	(6,1)	31:51	,/
D. Umer	17	36	(2,1)	8:15	/
SKUPNO	22	1510	(68,6)	347:639	49
Pozitiven obračun
Predsednik PK Bor Bogdan Petelin med branjem poročila (foto Ferrari / KROMA)
V	soboto je bil v Borovem športnem centru šesti redni občni zbor plavalnega kluba Bor. Pred številnimi prisotnimi (predvsem mladimi plavalci), je tekla beseda o desetletnem delovanju kluba, njegovih uspehih, dobri organizaciji in težavah.
V	predsedniškem poročilu je predsednik PK Bor Bogdan Petelin najprej pozdravil vse prisotne nato pa precejšen poudarek namenil že desetletnemu plodnemu delu društva, »ki se je s skromnostjo in z veliko dobre volje počasi utrlo pot in z leti pokazalo stalen napredek.« Pri tem je treba poudariti veliko življenjskost številnih mladih elanov, ki so prava gonilna sila kluba tudi za v bodoče.V PK Bor je danes 120 aktivnih Članov, 7 vaditeljev in 11 odbornikov. Seveda pa bodo lahko plavalci dosegli zaželene uspehele le s kvalitetnejšim delom in skrbnim razvojem.
Zaradi tega so v klub
Dejan Furlanic
povabili koprskega strokovnjaka Vedrana Žagarja, ki ima nalogo, da ta načrt tudi izpelje. Okrepil pa se je tudi trenerski kader, kajti poleg dolgoletnega treniranja An-dreine Menegatti in Rastka Bradaškje, pomagata še Lori Ožbot in Tanja Potočnik. Tem sta se letos pridružila nekdanja plavalca Luka Klobas in Marjan Coretti, ki si nabirata izkušnje za bodočnost.
Na podlagi tega programa se je izoblikovala skupina 40 tekmovalcev, ki je nastopala na raznih tekmovanjih (skupno 22). Rezultati so bili različni. Nekateri plavalci so dosegli res dobre rezultate, medtem ko so si najmlajši nabirali predvsem prepotrebne izkušnje. Nasplošno pa je viden napredek, kar pomeni da je bilo delo dobro zasnovano. Za dosego boljših rezultatov, pa se je treba še bolj žrtvovati, kajti
konkurenca je zelo ostra, pot do večjih uspehov pa strma.
Vendar pa tudi težav ne manjka. Na prvem mestu je predsednik Petelin omenil težave s prevozi tekmovalcev na tekmovanja, saj klub nima lastnega vozila. Tudi stroški za vadbo so zelo visoki, vendar pa je klubu pri tem priskočilo na pomoč SZ Bor.
Ob koncu so izvolih tudi novi odbor, ki bo vodil delovanje plavalnega kluba v naslednjih dveh letih. V nejm so: Sonja Bukavec, Bogdan Colom, Ivan Coretti, Edvin Glavi-na, Branko Jazbec, Parti-zia Kovačič, Loredana Kralj, Vinko Mahne Kalin, Andreina Menegatti, Tatjana Peric in Bogdan Petelin.
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Settimo Balbi, Milan Klobas m Boris Sancin.
Občni zbor so zaključili s priložnostnim nagrajevanjem vseh plavalcev, ki so v lanski sezoni branili klubske barve.
JTAUJANSKl NOGOMETNI POKAL / SENZACIJA
Roma izločila »veliki« Milan
Danes drugi polfinale Juventus - Torino
Katrin Krabbe znižali kazen na eno leto
Afera doping
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP
Na sporedu kar šest srečanj
V Ženevi Švica proti Portugalski
Rijkaard včeraj ni mogel nič proti čvrsti obrambi Rome
Milan - Roma 1:0 (1:0)
Strelec: Eranio v 37. minuti
MILAN: Rossi, Tassot-ti, Maldini, Albertini, Co-stacurta (Nava), Baresi, Lentini, Rijkaard, Pain, Gullit, Eranio (Massaro).
ROMA:	Cervone,
Garzya, Aldair, Bonaci-na> Benedetti, Comi, Muzzi, Haessler, Canig-gia, Giannini (Rizzitelli), Piacentini.
Izključen: Garzya (Roma) v 77. minuti.
MILAN - Veliki Milan je včeraj že izgubil prvi naslov, ki ga je letos nameraval spraviti v svoje vitrine. Roma ga je namreč povsem zasluženo izločila iz italijanskega pokala, pa Čeprav je morala prednost iz Rima 12:0) na koncu braniti z 10 igralci, dve minuti Pred koncem pa si je sodnik Pezzella izmislil Se onajstmetrovko v korist Milana, vendar je Cervone Papinov strel z bele točke ubranil.
V drugem polfinalnem srečanju pa se bosta danes v Turinu pomerila Juventus in Torino. Prva tekma se je končala neodločeno 1:1, Torino je ml domačin, tako da da-nes Juventusu za uvrstitev v finale zadostuje tuni rezultat 0:0.
Zato vsi pričakujejo, Oa bodo Trapattonijevi Varovanci zaigrali bolj Previdno, Torino pa na-Padalno, saj mora doseči
vsaj en gol, Ce hoče upati na uvrstitev v finale. Obe ekipi bosta nastopili brez nekaterih standardnih igralcev, na slabšem pa je Juventus, ki bo nastopil brez Platta, ki bo nastopil za angleško reprezentanco, in brez poškodovanih
Moellerja in Casiraghija. Pri Torinu bo prav gotovo manjkal Scifo, ki je tudi zaposlen z reprezentančnim nastopom za Belgijo, v ekipo pa se bo vrnil kapetan Fusi, ki v nedeljo proti Milanu ni igral.
HAMBURG -Pravna komisija nemške atletske zveze je suspendirala Katrin Krabbe (svetovno prvakinjo v Tokiu leta 1991 na 100 in 200 m) in Grit Breuer (evropsko prvakinjo na 400 m) za eno leto, Manuelo Derr pa za osem mesecev zaradi »jemanja živil, ki niso v skladu s športno etiko«.
Kot je podčrtal predsednik zveze VVolfgang Shoppe, je ta kazen retroaktivna. Ukrep pa je zato zaCel veljati že od 14. avgusta lani in za Krabbejevo in Breuerjevo bo torej zapadel 13. avgusta letos, malo pred svetovnim prvenstvom v Stuttgartu. Kljub temu pa vse tri atletinje ne bodo mogle nastopiti na SP, ker se ne bodo udeležile kvalifikacijskih tekmovanj za veliko atletsko prireditev v Stuttgartu, ker bo tedaj suspenz še v teku.
Dejansko gre za občutno znižanje kazni, saj je lani nemška zveza zaradi nedovoljenega jemanja poživil suspendirala te atletinje za štiri leta.
Paolo Futre (levo) in portugalski selektor Ouieroz na včerajšnjem treningu v Zenevii
ŽENEVA - Danes bo kar šest kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo leta 1994 v ZDA. Za italijanske ljubitelje nogometa bo seveda najzanimiveje v Ženevi, kjer se bosta spoprijeli Švica in Portugalska, ki nastopata v isti skupini kot Italija. Portugalci morajo na tem srečanju osvojiti najmanj točko, ce želijo odpotovati v ZDA, saj so si dobršen del možnosti za kvalifikacijo v finalni del zapravili z domačim porazom proti azzurrom. Portugalci pa bodo danes v velikih težavah, saj bodo nastopili zelo okrnjeni. Quierozova reprezentanca pa računa na presenečenje in še zlasti na
spretnega in izkušenega Futreja, ki bi lahko tudi sam odločil drevišnjo tekmo.
V švicarskem taboru pa vlada optimistično razpoloženje. Zaradi poškodbe bo sicer odsoten kapetan Egli, zvezni selektor Hodgson pa ima že primerno zamenjavo (igral bo Ohrel).
Poleg tekme v Ženevi bodo na sporedu še naslednja srečanja: Turčija -Anglija, Danska - Španija, Irska - Severna Irska, VVales - Belgija in Madžarska - Grčija.
Predvsem Danska (skupina 3) in Madržar-ska (skupina 5) si ne moreta privoščiti spodrsljajev, Ce hočeta obdrža-
ti stik z vodilnimi v svojih skupinah.
Danci, ki so evropski prvaki, so doslej bridko razočarali, saj so na štirih tekmah osvojili le skromnih pet točk. In tudi drevi proti Španiji ne bodo imeli lahke naloge, Čeprav bosta pri Spancih odsotna tako pomembna igralca, kot sta Michel in Bakero.
Tudi Madžarska krvavo potrebuje točke. Današnji nasprotnik Madžarov reprezentanca Grčije, ki s 7 točkami vodi v skupini 5, pa bo gotovo drago prodala svojo kožo.
Dokaj vroCe pa bo v Dublinu, kjer se bosta spoprijeli obe irski reprezentanci.
NOGOMET / TUJA PRVENSTVA
HOKEJ / PRED ZAKLJUČKOM REDNEGA DELA V NHL
Andetlecht že prvak Hcmbug potopil Bayem
Velika izenačenost na Nizozemskem
Selanne in Mogilni nova »terorista« za vratarje NHL
Evropski hokejisti se vedno bolj uveljavljajo med »profiji«
Morley (West Ham United - levo) in Lee (Newcstle) v boju za žogo (AP)
. LONDON - Na Otoki je Norvvich v direktnen spopadu premagal Astor ter spet prevze vodstvo. Edini gol je do ®egel Robins, ki je na naj oljši način praznova *Lc selektorja državne re Pjezentance Taylorja Manchester United ot °ncu sezone, kot že lani °Citno dobro uporablja fi zikalne formule za prost pad’ saJ je v zadnjih štiri! ječanjih osvojil le tr °cke. S Se slabšin rnkom se lahko po nasajo tudi Queens Pari fangers, Coventry ir Pswich z eno same osvojeno točko v zadnjil ^nh, petih oz. šestih tek ah. Vsa tri moštva sc e jata za ugodna preše aecenja letošnjega prven a, a so sedaj celo izvei oone UEFA. Dobro so zai grala moštva z dna. Not ingham in Sheffield Uni „ ..sja v gosteh odpravili ohdna nasprotnika. \
e^tzabitialinebiti P= uidham premaga
Middlesbrough in mu prepustil zadnjo stopničko. Izenačeno je tudi na lestvici strelcev. Vodeči a poškodovani Shea-rer bo težko ubranil prvo mesto pred Quinnom (oba 16 golov), sledita še Robins in VVright (14). Do konca prvenstva manjka sedaj le šest kol, ob teh pa morajo tudi odigrati kar 16 zaostalih tekem.
VRSTNI RED: Norvvich 65 (tekma vec), Aston Villa 64, Manchester United 63.
V Bundesligi je Bayern nepričakovano a prepričljivo izgubil v Hamburgu. Bavarci so proti razigranim domačinom že izgubljali s 3:0, na koncu pa je Jorginho le dosegel častni zadetek. Se bolj preseneča domači poraz Eintrachta, ki v spomladanskem delu še ni našel pravega ritma. Druga sila prvenstva je sedaj VVerder Bremen, ki svojo formo vse bolj stopnjuje. Katastrofo je na
vročem igrišču Dinama Dresden doživela Borus-sia Dortmund, ki kljub okrepitvam igra slabše kot v prvem delu.
VRSTNI RED: Bayern 34, VVerder 32, Eintracht 30, Borussia Dortmund 29.
Medtem ko je v Belgiji Anderlecht šest kol pred koncem matematično prvak, vlada na Nizozemskem izredna izenačenost. Feyenoord nadaljuje z zmagovitim pohodom (vodi namreč že od samega začetka prvenstva). Od blizu pa mu sledila PSV Eindhoven in Ajax. Su-licarji brez svojih dveh asov in bodočih Interje-vih igralcev Bergkampa in Jonka res ne morejo. Vitesse je vodil z 2:1, nakar je na igrišče stopil prav Bergkamp, predramil tovariše in v 90. min. odločilno prispeval k izenačujočemu golu.
VRSTNI RED: Feye-noord 40, PSV 39, Ajax 38. (D. Križman)
VVINNIPEG - Ljubitelji ame-riško-kanadske profesionalne hokejske lige, vajeni imen, kot so Gretzky, Lemieux in Hull, se bodo morali sprijazniti, da evropski hokejisti prodirajo tudi med najboljše strelce NHL. Finec Teemu Selanne in Rus Aleksander Mogilni sta najnovejši imeni, ki grenita življenje nasprotnikovih vratarjev. Selanne je v letošnji sezoni - kot novinec (Rookie) v NHL in kot osmi igralec v zgodovini - dosegel prag 70 doseženih golov v eni sezoni. Se prej pa je to uspelo bivšemu sovjetskemu hokejistu Aleksandru Mogilnem. Oba sta se tako postavila ob bok slovitim imenom, kot so Brett Hull, Mario
Lemieux, Phil Esposito, Jarri Kurri in Bernie Nichols. Wayne Gretzky pa je z 92 doseženimi goli v eni sezoni še vedno kralj strelcev.
Sicer pa se redni del prvenstva počasi nagiba h koncu, moštva pa se borijo za mesta, ki vodijo v konCnico. V dveh divizijah, Adamsovi in Smythovi, so mesta za končnico že zasedena. V Norrisovi diviziji sta prosti še dve mesti, ogorčen boj pa se bije v Patrickovi diviziji, kjer se za tri prosta mesta borijo štiri moštva.
V NHL je 24 moštev, ki so razdeljena v dve konferenci, vsaka konferenca pa v dve diviziji. V vsaki diviziji je torej šest moštev.
Ne glede na to, da so ekipe razdeljene v divizije, vsako moštvo igra z vsakim, kar pomeni ogromno število tekem. Zaradi razdalj med posameznimi mesti moštva igrajo v paketih. Ko na primer moštvo iz vzhodne obale odide na gostovanje v Los Angeles, potem tam odigra tekme z vsemi ekipami iz Smythove divizije. V končnico, kjer se igra po sistemu izpadanja, vodijo prva štiri mesta v posamezni diviziji. PrvouvršCe-ni igra s Četrtim, drugi pa s tretjim moštvom iz rednega dela prvenstva. Igra se na štiri zmage, vendar tako, da moštvo najprej igra dve srečanji doma, nato pa dve na tujem. Ce v teh štirih tekmah ni zmagovalca, moštvo igra še eno tekmo doma in eno na tujem ter morebitno sedmo tekmo spet doma.
Iz obeh polfinalnih obračunov v posamezni diviziji najboljši moštvi igrata po enakem sistemu za zmagovalca divizije, ki se nato pomeri z zmagovalcem druge divizije za prvaka konference. Oba prvaka konferenc pa igrata v superfi-nalu Stanleyevega pokala.
REZULTATI NEDELJSKIH TEKEM: Pittsburgh Fen-guins - VVashington Capitals 4:1, Los Angeles Kings -VVinnipeg Jets 3:3, Buffalo Sabres - Ot-tawa Senators 3:1, Quebec Nordiques -New York Rangers 3:2, Toronto Maple Leafs - Calgary Fla-mes 4:0 in Chicago Blackhawks Hartford VVhalers 3:0.
Trenutna lestvica
Trenutna lestvica
VVales Conference
Patrick Division	Adams Division
‘Pittsburgh Penguins 75 49 6 21 104 Washington Capitals 75 38 7 30 83 NewYerseyDevils 75 37 6 32 80 NewYork Rangers 75 33 11 31 77 NewYorklslanders 74 35 6 33 76 Philadelphia Flyers 74 28 11 35 67	‘Montreal Čarni™ 77	46	6	25	98 *Quebec Nordiques	76	42	10	24	94 ‘Boston Brains	76	43	7	26	93 'BriMo Sabres	75	37	10	28	84 Harifon)Wbaleis	74	22	5	47	49 0tlawa Senators	75	9	4	62	22
	
VVales Conference	
Patrick Division	Adams Division
1. : 4.	1. : 4.
2.: 3.	2.: 3.
Campbell Conference
Morris Division	Smythe Division	
‘Chicago Blackbavvks 76 42 10 24 94 ‘Detroit Red Wings 78 42 9 27 93 Toronto Maple Leafs 76 41 10 25 92 St, Louis Blues	.76 35 9 32 79 Minnesota North Starš 76 33 10 33 76 Tampa Bay Lightnings 76 22 5 49 49	‘Vancouver Canucks	75	39	9	27	87 *Calgary Flames	75	37	10	28	84 ‘Los Angeles Kings	75	35	8	32	78 ‘VVinnipeg }ets	77	34	7	36	75 Edmonton Oilers	76	25	8	43	76 San Jose Sharks	76	10	2	64	22	
* Zagotovljen nastop v končnici		
Campbell Conference		
Morris Division	Smythe Division	
1. :4.	L: 4.	
2.: 3.	2. : 3.	
VVales Conference	
Patrick Division	Adams Division
zmagovalec 1,:4. / 2.: 3.	zmagovalec 1. : 4. / 2.: 3.
VVales Conference
ZMAGOVALEC
Patrick Division: Adams Division
Campbell Conference	
Morris Division	Smythe Division
zmagovalec 1.:4. / 2.: 3.	zmagovalec 1.: 4. / 2.: 3.
Campbell Conference
ZMAGOVALEC
Morris Division : Smythe Division
FINALE
ZMAGOVALEC WALES CONFERENCE: ZMAGOVALEC CAMPBELL CONFERENCE
NOVICE
preleneSen^vfesaru
PISTOIA - V prvih tekmah osmine finala play offa v italijanskem košarkarskem prvenstvu so bili doseženi naslednji rezultati: Kleenex Pistoia - Baker Livorno 92:74, Clear Cantti - Glaxo Verona 89:84, Panasonic R. Calabria - Sidis 108:91, Scavolini - Bialetti 93:103.
Povratne tekme bodo jutri, morebitne tretje tekme pa v nedeljo, 4. aprila. V tretji tekmi bodo domačini isti kot včeraj.
Kitajska plavalka Zhou Xin diskvalificirana zaradi dopinga
LAUSANNE - Mednarona plavalna zveza (FINA) je kaznovala kitajsko plavalko Zhou Xin z dvoletno prepovedjo nastopanja, ker je jemala nedovoljena poživila.
Xinovo so »odkrili« na antidoping kontroli na eni od tekem na 200 m mešano za svetovni pokal januarja letos v Pekingu. Tedaj je zmagala olimpijska prvakinja, Kitajka Lin Li, Xinova pa je bila Četrta.
Kitajska plavalna zveza je že 5. marca obvestila mednarodno zvezo, da je tekmovalki prisodila enako kazen. To je bil prvi primer dopinga plavalcev na Kitajskem, kjer so veliko napredovali v poznih osemdesetih letih, njihove plavalke pa so na olimpijskih igrah v Barceloni osvojile kar štiri zlate kolajne.
Bibiana Perez državna prvakinja v superG
SANTA CATERINA VALFURVA (SONDRIO) -Letošjnja italijanska državna prvakinja v superveleslalomu je 22-letna Bibiana Perez. Naslov je osvojila vCeraj v kraju Santa Caterina Valfurva s Časom 1:17, 42. Na drugo mesto se je uvrstila Isolde Kostner (1:17, 67), tretja pa je bila Morena Gallizio (1:18, 53), šele peto mesto pa je osvojila olimpijska zmagovalka v tej disciplini Deborah Compangoni, ki je zaostala za zmagovalko kar za 1, 96 sekunde.
Senna noče govoriti o svoji prihodnosti
SAO PAULO - Štiriindvajset ur po zmagi na drugi letošonji dirki formule 1 v Interlagosu je Ayrton Senna zavrnil vsakršen pogovor o svoji prihodnosti. Brazilec, ki vodi po dveh dirkah za svetovno prvenstvo, se je pred vsako dirko sproti odločil, da bo vendarle dirkal za McLarna. Raje je govoril o proslavljanju, ki je sledilo po njegovi 37. zmagi v nedeljo, kot pa o načrtih v nadaljevanju sezone. »Zabava je bila dobra, šampanjec pa še celo boljši,« je dejal na tiskovni konferenci. »Ko sem se zjutraj zbudil, mi je razbijalo v glavi in nisem hotel razmišljati o McLarnu in pogodbi.« Senna je še dodal, da so njegovo vozilo izboljšali, vendar bo treba prehoditi še dolgo pot, da bo res lahko konkurenčno VVilliamsovim bolidom. Na vprašanje, Ce bi se lahko kosal z Alainom Proštom brez pomoči hudega naliva, je odgovoril: »V normalnih razmerah bi rekel, da ne. Toda z drugim in prvim mestom sem dokazal, da je avtomobil resnično konkurenčen, že velikokrat pa se je pokazalo, da najboljši čas na treningu še ne pomeni tudi zanesljive zmage na dirki.«
Zmagi Poljske in Romunije
EINDHOVEN - Na svetovnem prvenstvu skupine B v hokeju na ledu je Poljska premagala Dansko s 7:3, Romunija pa je ugnala Kitajsko s 5:3.
Mottet operiran
PARIZ - Charly Mottet, nekdaj najboljši poklicni kolesar na svetu, je uspešno prestal operacijo kolka, ki si ga je zlomil ob padcu na dirki Pariz—Nica v začetku marca. V njegovem moštvu Novemail pričakujejo, da bo Francoz sredi maja že lahko tekmoval.
Boitano spet med amaterji?
NEW YORK - Nekdanji olimpijski zmagovalec v umetnostnem drsanju American Brian Boitano je zaprosil domaCo in mednarodno zvezo za poL novno pridobitev amaterskega statusa, da bi lahko nastopil na olimpijskih igrah v Lilleham-merju leta 1994.
Spet brez Seleševe
HILTON HEAD - Zaradi virusne infekcije se Monika Seleš, številka 1 na svetu, ni mogla po Key Biscaynu udeležiti niti turnirja v ameriškem kraju Hilton Head, kjer je Italijanka Fe-derica Bonsignori uspešno prestala prvo kolo in premagala Američanko Debbie Graham s 6:4, 6:4.
Van Basten še nekaj časa ne bo igral
MILAN - V nasprotju z napovedmi se Cas okrevanja Milanovega asa Marca Van Bastena vse bolj podaljšuje. Nizozemcu je prof. Rene Marti decembra lani operiral desni gleženj in po nedavnih napovedih naj bi se Van Basten vrnil v ekipo že 7. aprila proti Goteborgu. Potem so datum vrnitve prestavili na 18. april (Milan - Juventus), toda po pregledu v Amsterdamu se prof. Marti ni hotel izjasniti, kdaj bi Vari Basten spet lahko zaigral. Zaradi stalnih bolečin v operiranem sklepu pa bo po mnenju prof. Marti ja Cas rehabilitacije precej daljši od predvidenega.
Kokain, »kraljuje« v Argentini
BUENOS AIRES - Med argentinskimi nogometaši je uživanje kokaina vse bolj razširjeno. To trdi argentinski športni tednik El Grafico iz Buenos Aires, ki navaja, da so samo v zadnjem obdobju na antidoping kontrolah v vec kot petdesetih primerih odkrili tudi sledove mamila. VeCje število odkritih primerov uživanja mamil tednik pripisuje precej bolj izpopolnjenim metodam za analizo vzorcev urina naključno izbranih nogometašev.
KRONIKA - RUBRIKE
Sreda, 31. marca 1993
Kdo je utopljenka?
NOVO MESTO - V soboto, 27. marca, približno ob 10. uri so v strugi reke Krke v Drami pri Šentjerneju našli utopljeno žensko. Pri sebi ni imela dokumentov, zato policisti še do danes niso mogli ugotoviti, kdo je utopljenka. 160 centimetrov visoka ženska naj bi bila stara med 30. in 40. let, ima gladke kostanjeve, srednje dolge lase in rjave oCi. Našli so jo oblečeno v modro-zelen plašč, kostim modre barve, vijoličasto jopico, rumeno majico in temnejše nogavice. Na roki je imela poročni prstan, na katerem je vgravirano ime Ivan in datum 29. 12. 1979.
Policisti prosijo tiste, ki bi Zensko po tem opisu morda prepoznali, da to sporočijo na UNZ Novo mesto, telefon 068 / 21-080, ali na najbližjo policijsko postajo - telefon 92.
Gorelo je Žito
LJUBLJANA - Na prvi delovni dan v tednu je že navsezgodaj zjutraj prišlo do nesreče v podjetju Žito Ljubljana v delovni enoti Pekarna na Smartinski cesti. V skladišču z embalažo v kleti stavbe so nekaj po 7. uri delavci rezali cevi zračnika, ki vodi v pritličje. Ogenj in prah pa sta nenadoma eksplodirala. Požar so takoj začeli gasiti sodelavci, ki so za vsak primer rezanje nadzorovali s pripravljenimi ročnimi gasilnimi aparati. Gasilna pena pa je bila prešibka, in preden so prišli »pravi« gasilci, se je ogenj razširil na celoten prostor. Zgorelo je več računalnikov in tiskalnikov, večja količina embalaže, oblačil, parafinsko medicinsko olje, celofanska folija, vse skupaj pa je bilo vredno približno 6, 5 milijona tolarjev. Zaradi dima in vode je bilo poškodovano tudi blago v drugih skladiščih, predvsem zaradi dima pa je ta dan zastala Se proizvodnja.
Sovražnik ribolova
SEVNICA - V nedeljo zvečer je še neznani antiribič na desnem bregu reke Mirna pri Boštjanu z vnetljivo tekočino polil in nato zažgal leseno barako - ribiško čuvajnico. To so šele dan prej postavili člani ribiške družine Sevnica, kar pa nekomu očitno ni bilo všeč. Baraka, vredna okoli 25 tisočakov, je zgorela do tal.
Bankovci niso bili pravi
NOVA GORICA - Občanka Z. C. (32 let) iz Nove Gorice je prejšnji teden hotela na novogoriški podružnici SDK zamenjati tri ti-sočtolarske bone za prave tolarje. Papir, barva in nejasna grafika na vseh treh bankovcih so ji zbudili sum, da gre za ponaredke. Občanka je povedala, da jih je dobila v bifeju v Rožni dolini, in sicer na stranišču, kjer se jih je nekdo očitno hotel znebiti. (V. C.)
Slavko Adamlje
solatni krožnik (kot predjed) pljučni file na žaru šampinjoni z gorgonzolo masleni krompir jagode s smetano
Šampinjoni z gorgonzolo
SESTAVINE:
800 g svežih šampinjonov, 50 g masla, 100 g Čebule, sol, poper, žlička gorčice, strok Česna, 100 g gorgonzole, belo vino, sesekljan peteršilj C AS PRIPRAVE: 20 do 30 minut
Oprane šampinjone narežemo na lističe. Na segretem maslu pražimo sesekljano čebulo, da postekleni, dodamo šampinjone, solimo in popramo. Zacinimo še z gorčico in sesekljanim česnom ter dobro prepražimo. Posebej naribamo gorgonzolo. Pražene šampinjone damo v ognjevarno posodo, potresemo jih z naribano gorgonzolo. Lahko pokapljamo še z belim vinom in postavimo v vročo pecico za toliko Časa, da se sir raztopi.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
špinačni cmoki
korenčkova omaka
solata iz rdečega in belega zelja
Špinačni cmoki
SESTAVINE:
3,5 1 vode, 25 g masla, 100 g cele moke, 100 g zdroba, 100 g blitve ali špinače, jajce (po želji); za bešamelno omako: 20 g masla, 20 g cele moke, 2 dl kisle smetane, 1 dl vode, v kateri so se kuhali cmoki, muškatni orešček, paprika, 25 g nastrganega sira, malo masla
Osoljeno vodo zavremo, jo odstavimo in v njej raztopimo surovo maslo. Primešamo zdrob in moko. Pristavimo, kuhamo in mešamo, dokler se zmes ne loči od posode. Nato testo ohladimo. Očiščeno špinačo brez pecljev operemo, poparimo in odcejeno sesekljamo. Sesekljano in ohlajeno zmešamo z jajcem in kuhanim testom. S Cajno Žličko oblikujemo majhne cmoke in jih polagamo v vrelo osoljeno vodo. Vrejo naj tri minute. Iz vode jih poberemo s penavko; polagamo jih v model za narastke, namazan z maslom. Napravimo bešamelno omako in z njo prelijemo cmoke v pekaču. Potresemo jih z nastrganim sirom in s kosmi masla. Pekač postavimo v ogreto pecico in jed zlato zapečemo.
Nori mopedisti
CELJE - Med poostrenim nadzorom nad vozniki koles z motorjem in motornih koles je 32 policistov s policijskih postaj v Celju, Laškem, Šentjurju, Šmarju in Žalcu v štirih urah zaustavilo devetsto voznikov dvokolesnih motoriziranih konjičkov. Akcija varuhov reda v cestnem prometu naj bi delovala tudi preventivno, saj je vsako pomlad predvsem med mladimi vse preveč polomljenih kosti, razbitih glav in celo smrtnih žrtev zaradi nespametnega divjanja z večjimi ali manjšimi motorji. Tudi bilanca tokratnega nadzora je bila kot tolikokrat doslej katastrofalna. Med devetsto zaustavljenimi so policisti ugotovili 146 prekrškov, 19 voznikov pa so le opozorili. Sodniku za prekrške bodo predlagali 37 kršilcev, na licu mesta so izrekli 97 mandatnih kazni, izdali 34 plačilnih nalogov, 4 voznikom so zaradi vinjenosti takoj odvzeli vozniška dovoljenja, 4 pa prometna dovoljenja zaradi tehnične oporečnosti njihovih vozil. Statistika (ne) varnosti na cestah celjskega območja je tako bogatejša za žalosten podatek, da vsak šesti voznik kolesa z motorjem ali motornega kolesa ne upošteva prometnih predpisov. Morda je lahko v uteho upanje, da bo vsaj kateri izmed kaznovanih v prihodnje vozil jeklenega konjička ne le s čedalo na glavi, temveč tudi sicer z glavo. (B. P.)
Mladostnik brez vrtca?
ROGAŠKA SLATINA - Minuli vikend so se neznanci spravili nad vrtce v Rogaški Slatini. Najprej so pri otroškem vrtcu v Ulici Kozjanskega odreda poškodovali peskovnik, uničili lesen otroški kozolec in ograjo okoli otroškega igrišča, nato pa v s kamenjem razbili Se tri šipe vrtca v Ulici XIV. divizije. Težko bi domnevali, da se je vrtcev lotil kateri izmed bo-gvedi zaradi česa razžaljenih varovancev, saj malčki do šestih let takšnega nasilja vendarle niso sposobni. Bolj je verjetno, da se je lomastenja po njih lotil kakšen frustriran odrasel otrok. (B. P.)
Malček je bil pri dedku
MARIBOR - Kriminalistična služba obvešča, da je pogrešanega 10-letnega fantiča Sasa Cižiča - o tem smo poročali včeraj - v ponedeljek na policijsko postajo pripeljal »pokazat« kar njegov oče. Sašo je v nedeljo odšel v trgovino, spotoma pa je še zavil k staremu očetu na obisk, potem pa sta oba pozabila o tem obvestiti starše. Ti so seveda potem, ko dečka tudi pod noč ni bilo domov, obvestili policijo.
MAMILA / ISTAMBUL - MUNCHEN EKSPRESS
Prekinjena »slovenska zveza«
Na bolgarsko - srbski meji so cariniki zasegli 22 70 grama heroina - v dvojnem dnu kovčka sta jih prevažala Slovenca
Žarko Rajkovič / Vlado Kadunec
PIROT - Vlak, ki je pred štirinajstimi dnevi pripeljal iz Istambula v Dimitrov-grad na bolgarsko-srbski meji, je prevažal tudi Anko Sipoš iz Ljubljane in njenega prijatelja Gilberta Mežnarja iz Kranja. Pri sicer rutinski mejni kontroli izkušenim srbskim carinikom nista ušla kovčka, v katerih sta Slovenca prenašala v Turčiji nakupljena cenena oblačila - v dvojnem dnu pa so odkrili na tej meji že velikokrat najden tovor: v Ankinem 1250 gramov heroina, v Gilbertovem pa 960 gramov.
»Izkušeni tihotapci droge se našemu mejnemu prehodu izogibajo, saj od vseh evropskih mejnih prehodov prav tukaj zase-žemo največ droge. Slovenca očitno nista bila izkušena, saj sta oba prenašala mamilo. Med tihotapci je namreč v navadi, da ima nevarno robo le eden, tako da odgovarja samo eden, če jih zalotijo, saj so drugi spremljevalci, pri katerih droge ne najdemo, pred zakonom čisti,« je povedal načelnik dimitrov-grajske carinarnice Milorad Čirič, ki je Se dejal, da sta ujeta priznala »šverc«, zaradi česar bosta morda dobila nekoliko nižjo kazen.
Ujeta Slovenca so po prvih zaslišanjih v Dimitrov-gradu premestili v zapore okrožnega sodišča Pirot. Namestik javnega tožilca v Pirotu Jovan Spasič nam je
podrobneje pripovedoval o dosedanjem poteku preiskave: Sipošova in Mežnar sta med zaslišanji spremenila svoje prvotne izjave; zdaj trdita, da za kazniv tovor nista vedela. Kovčke naj bi med nakupi cenenih oblačil, ki sta jih nameravala v Ljubljani prodati, opazila v neki istambulski trgovini, ki jo je vodil črnec. Bila sta jima všeč, potrebovala sta ju za nakupljeno blago, cena je bila nizka, zato sta ju kupila. Da imata dvojno dno ah da je v njiju mamilo, nista vedela. »Njuna sedanja izjava je precej prozorna,« je komentiral namestnik tožilca Spasič. »Na podobne izgovore, da so nekomu podtaknili drogo za prenos, smo sicer že naleteli, vendar je šlo praviloma za majhne količine. Tako velike količine, kot smo jo zasegli Slovencema, ljudje, ki se poklicno ukvarjajo s tihotapljenjem, nikoli ne zaupajo kar tako ’na slepo’. Sicer pa počakajmo, kako bo čez nekaj dni odločilo sodišče. Najnižja kazen za tako tihotapljenje je leto dni, najvišja kazen, ki so jo na piratskem sodišču izrekli za kakšnega tihotapca, ujetega v Dimitrovgradu, pa je bila 12 let.«
Od upravnika preiskovalnega zapora v Pirotu smo izvedeli, da se Anka in Gilbert obnašata korektno, da se ne pritožujete zoper
delo preiskovalnih organov in da sta zdrava. O tem, kaj se z njima dogaja, sta tudi že obvestila starše v Sloveniji; odvetnika (še) nista najela, saj menita, da ga ne potrebujeta, ker za drogo nista vedela. Upata, da se bosta s to trditvijo nekaznovana izvlekla izza rešetk.
Novinarji v Pirotu in Nišu, ki so večkrat spremljali
tihotapske procese, pa so nam povedali, da se skorajda ne zgodi, da bi spustili iz rok kakšnega »mamilskega kurirja«. Težko namreč dokažejo, da za drogo niso vedeli, pravijo. Na dosedanjih podobnih procesih so tihotapci droge ponavadi dobili od enega do dveh let zapora.
Kako jo bosta odnesla slovenska tihotapca mamil, bo torej znano že čez kakšen teden.
Istambulski heroin za slovenske »šprice« (Foto: J. Suhadolnik)
1. aprila
Kakor je dandanes edina znana možnost preživetja nekega naroda državna skupnost z vsemi atributi, ki gredo državi, tako je neizogibno, da je narod, ki je stoletja živel v državni skupnosti, s katero se ni mogel identificirati, do državne strukture nezaupljiv, če ne celo sovražen.
Slovenci smo stoletja živeli v državi, ki so nam jo ukradli Habsburžani, potem pa po lastni neumnosti dobro polovico stoletja v še hujši kolobociji. Ni kaj, ljudje so se naučili, da je država nekaj, kar jim ni prijazno, kar je treba varati in izigravati. Balkanska miselnost pa je bila vsemu le še voda na mlin.
Žalostno je, da smo si končno, tik pred zdajci, priborili samostojno državo, ne da bi vedeli, kakšna dragocenost to je; obenem pa nam je odveč njena oblastna struktura, odveč nam je vsak tolar za parlament, za diplomacijo, za vojsko. To je mogoče razumeti, ni pa se s tem mogoče sprijazniti. Se posebej, ker to nesrečno okoliščino s pridom izkoriščajo demagogi s skritimi nameni. Tako so naščuvali ljudi, državljane Slovenije, ki se s svojimi skromnimi plačami mukoma pretolče-jo skozi mesec, da je tega krivih nekaj deset poslancev, ki da imajo previsoke plače.
Pa naj še kdo reče, da jutri ni praznik večine Slovencev! Saj so jih veličastno potegnili za nos.
r '	' •	.. •
Konec marca in v začetku aprila v osrednji Sloveniji vrtičkarji ponavadi sejejo korenček, peteršilj in druge vrste zelenjave, ki ni posebej občutljiva na mraz. V tem času seveda sejemo le zgodnje in srednje pozne sorte, zato ob nakupu semena najprej preberimo deklaracijo, da bomo vedeli, če sploh sejemo pravo seme. Pri peteršilju je tudi precejšnja razlika med korena-sto in listnato sorto. Močnejši vonj imajo ponavadi korenaste sorte, kodrolistni peteršilj pa sadimo bolj kot okrasno dišavnico za garniranje različnih jedi.
Peteršilj kali precej hitreje, če ga sejemo v že nekoliko ogreto zemljo. Zato nekateri gredo nekaj dni pred setvijo prekrijejo s plastičnim tunelom ali pa čez njo vržejo slamo ali kakšno primerno tkanino. Peteršilj vzklije ponavadi po treh tednih, izkušeni vrtnarji pa vedo povedati, da uspeva najbolje v nasadu belušev. Ker je počasi rastoča zelenja-vnica, med vrste lahko posejemo kakšno hitreje rastočo, na primer solato berivko, zgodnjo repo, vrtno krešo, koriander ali mesečno redkvico. Ta se najhitreje razvija v rahlih in humoznih tleh, ki se hitro segrejejo, zato naj bodo grede, na katerih jo nameravamo pridelovati, vedno na sončnih legah.
Redkvico sejemo v deset centimetrov oddaljene vrste, in sicer tako, da je med posameznimi rastlinicami šest centimetrov prostora. Seme ne sme biti v zemlji globlje kot dva centjmetra, za kvadratni meter pa potrebujemo dva grama semena.
Najbolj zgodnja sorta korenčka je pariški, vendar da boljši pridelek duviški ali amsterdamski, ki je primeren tudi za siljenje in je skoraj brez srca. Korenje razlikujemo tudi po barvi, saj je lahko belo, rumeno ali rdeče. Za prehrano ljudi so ponavadi uporabne samo rdeče sorte korenja, čeprav nekatere starejše gospodi-
nje vedo povedati, da je za govejo juho najboljše rumeno korenje. Kot vse korenovke tudi korenček ne mara sveže, s hlevskim gnojem pognojene zemlje. Zato ga nikoli ne sejmo na prvo poljino v kolobarju. Zemlja naj bo nevtralna, nikakor pa ne kisla. Tla morajo biti rahla in globoka, kajti v nasprotnem primeru bo pridelek korenčka slabši, koreni pa skrivenčeni. Zgodnje sorte korenčka sejemo v vrste po petnajst centimetrov vsaksebi. Setev v vrste je gotovo boljši način od setve na široko. Okopavanje je lažje, pa tudi rastline so razporejene bolj enakomerno. Plevel namreč kali hitreje, zato je pletev zamudno delo že pri setvi v vrste, pri setvi na široko pa skoraj nemogoče. Setvene brazde naj ne bodo pregloboke. Dovolj globoke jarke naredimo že, če rahlo potegnemo z grabljami po gredi. Pri tem velja pravilo, naj ne bo jarek za setev korenčka nikoli glob ji od pol centimetra. Posejano zemljo nato dobro pretlačimo, na
primer s plosko lopato ali desko. Korenček ima drobno seme, zato ga ponavadi sejemo preveč na gosto. Ne pozabimo, da je v enem gramu tisoč zrn. Pregosto zasejanim gredam, kjer je treba rastline potem večkrat zapored redčiti, se začetniki lahko izognejo tako, da seme korenčka pomešajo z dvakratno količino drobnega suhega peska. Vrste z vzniklim korenčkom bodo vidne šele mesec dni po setvi, pridelek pa bomo z grede lahko pospravili šele čez tri mesece.
V teh dneh lahko posadimo tudi čebulček. Vedno le v gredo, ki smo jo prelopatali že jeseni in jo spomladi potem samo še rahlo prekopljemo. Čebulček sadimo v vrste. Čebula najbolje uspeva v peščenih in rahlih tleh. Za naše razmere so najprimernejše domače sorte, na primer ptujska, turo-poljska ali rumena orjaška. Za enoletno pridelovanje s setvijo spomladi pa so primerne žitav-ska rumena, holandska ter brun-viška.
ZDRAVA HRANA
Mednarodno združenje gibanj za biološko kmetijstvo (IFOAM), je januarja 1989 sprejelo Osnovne smernice za biološko kmetijstvo, nekakšen splošen svetovni okvir, ki določa glavne zahteve oz. osnovne pogoje za pravilen pristop k biološkemu kmetijstvu. To niso bile njihove prve smernice, niti niso zadnje, saj jih prilagajajo novim spoznanjem in pridobljenim izkušnjam. Nespremenjene pa ostajajo njihove osnovne usmeritve in cilji.
To so:
-	Pridelovati zadostne količine hrane visoke hranljive vrednosti.
-	Ravnati skladno z naravnimi sistemi, namesto da si jih skušamo podrediti.
-	Spodbujati in stopnjevati biološke cikluse znotraj kmetijskega sistema in pri tem upoštevati mikroorganizme, talno floro in favno, rastline in živali.
-	Ohranjati in dolgoročno povečevati rodovitnost tal.
-	Kolikor je mogoče uporabljati obnovljive vire v lokalno organiziranih kmetijskih sistemih.
-	Kolikor je izvedljivo delovati znotraj zaprtega sistema glede na organske in hranljive snovi.
-	Zagotavljati vsej živini take življenjske pogoje, ki jim omogočajo, da živijo v skladu s prirojenimi potrebami svoje vrste.
-	Izogibati se vsem oblikam onesnaževanja, ki so lahko posledica uporabe kmetijskih tehnik.
-	Ohranjati genetsko ra-z n o 1 i k o s t kmetijskega sistema,
vključno z zaščito prvobitnega okolja drugih rastlin in divjadi.
-	Omogočiti kmetom primeren zaslužek in zadovoljstvo pri njihovem delu ter varno delovno okolje.
-	Upoštevati širše družbene in ekološke vplive kmetijskega sistema.
Da bi dosegli te cilje, so v osnovnih smernicah sprejeli in potrdili določene kmetijske tehnike, ki upoštevajo ekološko ravnotežje in omogočajo, da se izogibamo takim snovem (sintetičnim gnojilom, pesticidom, herbicidom itd.) in takim metodam (pospešeni rasti rastlin in živine, industrijskim metodam živinoreje itd.), ki nasprotujejo tem glavnim ciljem. Tako lahko vidimo, da je neuporaba kemičnih sredstev samo ena od značilnosti biološkega kmetijstva - sicer pomembna, a ne edina. Zato enačenje biološkega kmetijstva s to lastnostjo, ki je v javnosti najbolj poznana, ni pravilno. Ce hočemo pravilno razumeti biološko kmetijstvo, se moramo zavedati, da je neuporaba kemije logična posledica spoštovanja osnovnih principov biološkega kmetijstva, ki izhajajo iz globljega razumevanja narave in življenjskih procesov ter iz spoštovanja vseh živih bitij v njej.
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 31. marca 1993
rCZZRIBOLOV V ROKAVSKEM PRELIVU
AVSTRALIJA / PRIZORI VREDNI DIVJEGA ZAPADA
NOVICE
Spor je že prava ribiška vojna
Napetost je včeraj še narasla
Alja Košak, London
LONDON - »To je vojna, ker nam je zdaj že vsega dovolj,« je v ponedeljek popoldne razlagal francoski ribic v pristanišču Cherbourg, medtem ko so njegovi kolegi spuščali sidra svojih 40 ribiških ladij z vlečnimi mrežami v pristanišču Svetega Petra na britanskem otočku Guemsey v Rokavskem prelivu in so se britanske oblasti bale, da bodo blokirali pristanišče.
-Zjutraj ribiči iz Guemseyja niso mogli raztovoriti v Cherbourgu in drugih francoskih pristaniščih, kjer prodajajo 90 odstotkov svojega ulova, kajti lokalni trgovci so se bali maščevanja francoskih ribičev.
Medtem pa je francoski veleposlanik v Britaniji Bernard Dorin v Londonu po zagovoru v zunanjem ministrstvu novinarjem izjavljal, da bodo francoske oblasti storile vse, kar je mogoče, da se bodo njihovi ribiči dostojno vedli in da se serija nezaželenih dogodkov ne bo več ponovila.
V nedeljo so namreč ribiško ladjo Calypso, ki so jo zalotili znotraj britanskih voda, in oficirje preprosto odpeljali v Cherbourg, kjer so medtem francoske ribiške ladje obkolile britansko pa-frolno ladjo Blazer, ki je bila s šestčlansko posadko in 10 Študenti na obisku v tem francoskem pristanišču. Ribici so zažgali ladijsko zastavo in Britance tri ure držali v ujetništvu.
Seveda so ti dogodki razburili Britance in vznemirili diplomatske kroge prav v času, ko je Francija zamenjevala vlado. Obe strani sta si po diplomatski poti prizadevali, da bi spor zgladili in Pozno v ponedeljek ponoči sta tudi delegaciji ribičev v pristanišču Sv. Petra dosegli sporazum, francoske ribiške ladje pa so se vrnile v svoja pristanišča.
Po sporazumu, ki ga francoske in “titanske oblasti niso potrdile, so se ribiči dogovorih za »enomesečno pomi-fitveno obdobje«. V tem času naj bi Britanci dovolili francoskim ribičem loviti v vodah Guernseya in okolice, Francozi pa ribičem iz Guemseya prodajati ulov v Franciji. Čeprav so se britanske oblasti oddahnile, pa je predstavnik ministrstva za poljedelstvo in ribolov poudaril, da tako ni mogoče izvajati skupne politike, saj skupine ribičev ne morejo med seboj odločati, kje bo kdo ribaril.
Britanski minister za poljedelstvo in ribolov John Gummer pa je celo posvaril, da bo Britanija razmislila o možnosti oboroževanja svojih predstavnikov, ki patruljirajo ribiške ladje, če bodo francoski ribiči spor stopnjevati.
Vzrok za ta najnovejši spor med britanskimi in francoskimi ribiči je sporazum, ki so ga sklenile francoske in britanske oblasti že lani septembra in francoskim ribičem prepoveduje ribolov v obsegu šestih morskih milj okrog otoka Guemsey. Le izbranim in imenovanim francoskim ribiškim ladjam dovoljuje ribolov na določenem področju med otokom Guemsey in Aldemey, ki ga imenujejo Schole Bank. Gre pa za področja, bogata z rakovicami in jastogi. Francoski ribiči so prepričani, da jim Britanci krivično odvzemajo zgodovinsko pravico ribolova na teh področjih.
Francoski ribiči, ki so v Evropi znani kot najbolj uporniški, so tudi že nasilno protestirati proti cenenemu uvozu britanskih in ruskih rib. Toda v ozadju vseh teh sporov je večji problem, s katerim se srečujejo vsi evropski ribiči, ko nemočni gledajo, kako se jim zmanjšuje zaslužek. Gre pa za temeljni problem in dejstvo, da je v evropskih vodah preveč ribičev in premalo rib. Zato pa sta »kriva« razvoj in tehnologija, kajti ribolov je postal velika industrija, ki uporablja celo elektronske naprave, s katerimi ribiči lahko ujamejo cele trume rib. Cim intenzivnejši pa je ribolov, tem počasneje se ribje zaloge lahko spet obnovijo. Posledica tega pa je na primer tudi dejstvo, da so se v severnem morju zaloge polenovke in vahnje v 20 letih do leta 1990 zmanjšale za 83 odstotkov.
Zlati časi svobodnega ribolova za vse so že zdavnaj minili in pred 10 leti je Evropska skupnost uvedla kvote in nove ozemeljske sporazume, da bi pojemajoče ribje zaloge zavarovala. Ta režim pa bo letos poostrila še s predpisanim številom ribolova letno za vsako državo, zaradi česar naj bi se britanski ulov do leta 1996 zmanjšal za 19 odstotkov.
Ribiška industrija hkrati predvideva, da bo v prihodnjih letih ena od vsakih štirih evropskih ribiških ladij z vlečno mrežo izgubila delo. Britanska vlada ribičem sicer ponuja kompenzacije, a po njihovem mnenju so ponižujoče. Obupani so, ker se politični procesi ne odvijajo na njihov mlin, zato mislijo, da morajo zadeve vzeti v svoje roke. Medtem pa se njihove težave le kopičijo in tudi spor, ki je izzval dramatično bri-tansko-francosko ribiško preizkušnjo moči, napoveduje še več sporov na morju.
Na stiki (foto AP) francoski ribič v pristanišču Sv. Petra.
Ugrabitev dveh otrok in umor štirih ljudi
En bandit se je predah dva še vedno zabarikadirana
SYDNEY - Prizori, ki spominjajo na Divji Zapad, le da gre tokrat za Avstralijo: trije banditi so ubili tri moške in mlado nosečnico, ugrabili dva otroka in se nato zaprli v hišo. Eden se je po nekaj urah obleganja predal policiji, preostala dva pa se nameravata upirati do konca.
Leonard Leabeater, 41, Robert Steele, 22 in Raymond Basset, 25, so trije bivši kaznjenci. Njihova zadnja pustolovščina se je začela v
kampingu v Queenslandu, kjer so preživeli noč z'nosečniso, prijateljico enega izmed njih. Dekle so ubili, sami pa zbežali. Med begom so ukradli avtomobil ter pri tem ubili voznika in sopotnika. Pešca, ki se je približal, da bi videl, kaj se dogaja, so prav tako ubili. Odpeljali so se v bližino Craftona, 550 kilometrov severno od Sydneya in se zabarikadirali v neki kmečki hiši. Dva otroka so zadržali za talca, a so
ju kasneje po prigovarjanju policije izpustili. Varnostne sile so obkolile hišo in začelo se je dolgo pogovarjanje. Na zahtevo, naj se predajo, se je odzval le eden izmed treg banditov, dva pa sta ostala zabarikadirana v hiši in novinarjem, s katerimi sta se pogovarjala po telefonu zagotovila, da nameravata vztrajati do konca.
Na sliki (telefoto AP) reševalci odnašajo truplo ene izmed žrtev.
ISLAM / SKRAJNEŽI NA POHODU
Egipt: Kefrenova piramida tarča atentatorjev
KAIRO - Malo pred 11. uro včeraj je v neposredni bližini Kefrenove piramide eksplodirala bomba. V eksploziji sta bila ranjena dva egipčanska delavca, medtem ko je skupina ruskih turistov, ki se je nahajala v bližini piramide, ostala nepoškodovana.
Do eksplozije je prišlo v Gizi, zahodno od Kaira, kjer že tisočletja stojijo tri velike piramide. Kefrenova je druga po vrsti in so jo po mnenju izvedencev postavili pred več kot 4.500 leti. Piramidni »kompleks« (če se lahko tako izrazimo) je privabljal doslej vsako leto na stotisoče tujih turistov. Zadnje leto se je to število zmanjšalo, kar gre po ugotovitvah tamkajšnjih
turističnih operaterjev povezati z razrastom terorističnih atentatov v Egiptu. Turistični »pri-mankljaj« naj bi znašal kar 700 milijonov dolarjev.
Včerajšnja eksplozija je bil že sedmi atentat v Egiptu v zadnjem tednu. Odgovorni za te atentate (predvsem proti turistom, kristjanom in policijskim organom) naj bi bili muslimanski skrajneži, ki hočejo v državi ob Nilu vzpostaviti »pravo vero«. Le-ti naj bi bili povezani tudi s šeikom Omarom Abdelom Rahmanom, ki je vpleten v strahotni atentat na newyorški VVorld Trade Center. V zadnjem letu je bilo v atentatih v Egiptu ubitih 116 ljudi, 220 pa jih je bilo ranjenih.
ZDA / PRESTRAŠENI TATOVI
Totemi so bili uročeni
NEW YORK - Skesala sta se in pozvala trgovce z dragocenostmi, naj vrnejo plemenu Hopi ukradene svete predmete, ker sta se dobesedno na lastni kozi prepričala, da so predmeti uročeni.
Jimmy Lee Hinton in njegov tatinski kolega Randall Doyle Morris sta pred 15 leti ukradla iz neke jame vrsto totemov, ki predstavljajo za indijansko pleme Hopi pravcate ZiveCe bogove, saj so na primer neobhodno potrebni pri obredu za prehod moških iz puertete v dobo odraslih. Prav s tisto tatvino so se za oba dolgoprstneža zaceli težki Časi. Hinton je zbolel na jetrih, ledvicah in žolčnem
mehurju, Morris je v motociklistični nesreči komaj uSel smrti, a je izgubil roko in nogo. Kasneje sta tri toteme prodali kmetu, ki pa jih je zažgal iz bojazni, da bi mu zvezna policija FBI ne prišla na sled.
V teh 15 letih ni nihče od mladih Ho-pijev prešel med odrasle. Zato je bilo zanje Se kako odrešilna najdba enega od svetih predmetov lanskega novembra. S tem je lahko pleme opravilo svoj običajni obred, ki je bil letos zelo množičen: med odrasle je prestopilo kar 63 Hopijem, med katerimi je bilo tudi nekaj 30-letnikov. Tatvina totemov jim je podaljšala puberteto za poldrugo desetletje...
Razjarjeni slon pomendral turista
CAPETOVVN - Razjarjeni slon je do smrti pomendral turista, ki je skušal rešiti svojo dveletno hčerko. Dogodilo se je v nacionalnem parku Pilanesberg v avtonomni državi Bophuthastavvana na teritoriju Južne Afrike. Turist, 30-letni Hans-Richard Zilligen, je med ogledom parka ustavil avtomobil v bližini skupine slonov, da bi jih fotografiral. V avtomobilu so se z njim peljali žena Uršula in njuni dve hčerki, 2-letna Jenny in 14 mesecev stara Janine. Kar naenkrat je eden od slonov stekel proti avtomobilu, treščil vanj in ga prevrnil. Vso družinico je vrglo z avtomobila. Medtem ko je Uršula Zilligen z malo Janine v naročju stekla po pomoč, je skušal oče rešiti sebe in hčerko Jenny z begom. Slon se je pognal za njima. Hans-Richard Zilligen je med begom skril hčerko v grmovje ter nato zbežal v nasprotno smer, da bi rešil hčerko. Težka žival mu je sledila, ga dohitela in ga pomendrala do smrti. Nekaj minut zatem so Uršula Zilligen in pazniki našli prestrašeno Jenny. Bila je nepoškodovana. Malo stran pa jih je čakalo grozno odkritje: iznakaženo truplo Hansa-Richarda. Pazniki so razjarjenega slona odstrelili, a jim ni uspelo obrazložiti, zakaj sploh je sicer mirna žival tistega dne podivjala.
Nostalgično srečanje »kamikazejev«
TOKIO - Osem preživelih »kamikazejev« - pilotov-samomorilcev iz druge svetovne vojnp - se je včeraj po več desetletjih spet srečalo, da bi nostalgično obuditi spomin na »slavne čase«, ko so biti pripravljen darovati življenje za japonskega cesarja. Pobudnik srečanja je bil 72-letni Yošio tmamura, H je posvetil zadnja leta vse svoje energije, da bi pripravil popoln seznam »kamikazejev«. Osem starčkov (vsi so krepko presegli sedem starostnih križev) se je zbralo v kraju Kani v pokrajini Giifu, nedaleč od letalske baze Kakamigahara, kjer so sev mladosti vežbali in pripravljali na svoje žrtvovanje (z letali polnimi eksploziva so se kot živeče bombe pognali v ameriške vojne ladje). Sprejela jih je gospa Ito Yamada, njihova »srčna mati«, ki jim je lajšala vezbanje s točajem - japonskim sirom iz soje.
Strmoglavilo tajsko vojaško letalo: najmanj 6 mrtvih
BANGKOK - Vsaj šest mrtvih je obračun letalske nesreče v Tajski. Transportni boeing 737 tajskega vojaškega letalstva, ki je vzletel iz glavnega mesta Bangkok, je padel le nekaj minut pred pristankom v kraju Khon Kaen, kamor je bil namenjen. Malo pred padcem je pilot opozoril kontrolni stolp, da ima nekaj »tehničnih težav«. Isto letalo je večkrat uporabila tajska kraljevska družina za svoja potovanja.
Japonska: štirje mrtvi v vetrnem viharju
TOKYO - Štiri osebe so umrle in vsaj 30 jih je bilo ranjenih v zadnjih 24 urah v nesrečah, ki jih je povzročil močan vetrni vihar na japonskem otočju. Flitrost vetra je dosegla ponekod 110 km na uro. Veter je odkrival strehe, prevračal plovila, dvigoval in prenašal avtomobile, prekinil na več mestih železniške proge. Vse žrtve so umrle, ker so jih v glavo zadeti strešniki in napušč, ki jih je bil veter odtrgal s streh.
New York: vrnitev »pocestnih stranišč«
NEW YORK - Po mnenju newyorškega senatorja Franka Padovana so biti najbolj popularni uvoz iz Francije po Kipu svobode. Nič čudnega, če se je senator toliko zavzel zanje, da je bil med podpisniki zakonskega osnutka, ki bo omogočil njihovo »vrnitev« v ameriško metropolo. Govor je preprosto o straniščih na prostem, tistih, ki jim Italijani pravijo »vespasiani« (ime so dobiti po njihovem izumitelju, graditelju Koloseja, rimskem cesarju Vespa-zijanu). Stranišča (seveda je bilo treba za njihovo uporabo primakniti novčič) so namestiti lani poleti začasno in eksperimentalno po nekaterih ulicah, da bi«olajšati« domače pešce in turiste. Po izteku štirimesečne poskusne dobe so jih odstraniti in vrnili izvozniku, francoski firmi. Odtlej je newyorška mestna uprava prejela vrsto pisem domačinov, ki so se hudovali nad odstranitvijo stranišč in zahtevati njihovo vrnitev. Mestni možje so se zato odločiti, da izdelajo ustrezni zakon, saj bo le tako mogoče zagotoviti vrnitev »pocestnih stranišč«.
Nemčija: dva mrtva med begunci
HAMBURG - Nemška policija je prijela begunca iz bivše Jugoslavije, ki je v ponedeljek ponoči v nekem hamburškem hotelu za pribežnike s pištolo ubil dva človeka. Begunec je ranjen, njegovega imena in narodnosti pa niso sporočiti. Ftrav tako niso sporočili pripadnosti obeh ubitih.


Pripravlja: Silvo Kovač
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				S	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23 ~|			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
1, ime pevke Juvan, 4. jelki podoben iglavec zmernih predelov severne poloble, katerega posebnost so strupene iglice, 8. francoski filozof in matematik, prvi kritični in sistematični mislec novega veka, rojen na današnji dan leta 1596 (Rene), 11. del prebavnega trakta, tudi ožji del steklenice,
12.	prevozno sredstvo na nožni pogon,
13.	antično ime španske reke Guadia-ne, 14. enovalentni radikal iz ogljika in vodika, 15. ime nekdanjega albanskega predsednika Alie, 17. ime slovenske filmske dive Rine, 18. delavec na ladji, 20. streha, obok ali strop polkrožne oblike, 23. makedonsko kolo, 24. jezik Judov v Nemčiji, 28. španski kmečki tribun (Pedro Juan) (iz črk Laas), 30. zvezda, ki nenadoma zažari in ugasne, 31. grški mitološki kralj v Atenah, ki se je vrgel v morje, mislec, da je njegov sin Tezej mrtev, 32. staro-
veška država ob Evfratu in Tigrisu, 38. sladek agrum, 35. nekdanji francoski teniški igralec (Yannick), 36. kitajski budizem.
Navpično:
1. eno od imen ameriškega književnika Poeja, 2. tri zadete številke pri loteriji, 3. Mohamedova veroizpoved, 4. kemijski znak za tantal, 5. prebivalke evropske otoške države, 6. stoti del tolarja, 7. Tolstojev roman, 9. ime italijanskega slikarja Tura, tudi Cosme, 10. delavec, ki koplje sol, 16. velika kosmata muha, zajedalec goveda, 19. eno od imen nemškega pesnika Rilkeja, 20. rahel skupek vlaken, 21. tropski ciklon, 22. kos lesa, pripravljen za kurjenje, 25. planinska koča pod Triglavom, 26. ime slovenske slikarke Kobilce, 27. rotilec duhov pri nekaterih neevropskih ljudstvih, 29. vrsta žita z belimi ali rožnatimi cvetovi, 34. vzdih.
■ueo ‘peoN ‘euuepueui ‘ureja 1a§a ‘baou ‘ejeg ‘s;pt( ‘oio ‘bj -odmj ‘jbuioui ‘bji ‘ziurea ‘jpa ‘seuy ‘ojooj ‘opS ‘sapeosaQ ‘esej ‘pg :ouAeiopoyy
A3XIS3H
8
/
b
3
8
S
C
I
d d c a e i g n
| Naloga 75 Naloga |
a b c d e t g h
Šahovska naloga št.: 75 Aljehin - Fredman / ZDA 1924
Osma vrsta je trenutno pod napadom bele trdnjave, vendar črnega kralja trenutno uspešno brani črni skakač.
Kako odstraniti iz obrambnih vrst črnega skakača, razmišlja Aljehin, ki je na potezi. To mu uspe na učinkovit način, v zanj značilnem požrtvovalnem slogu!
Šahovska naloga št.: 76 A. Ivanov - Vitolinš / SZ 1979
V mnogih partijah se podobne trdnjavske končnice s kmetoma a in c, oziroma f in h končajo z remijem. Malce nepravično, boste rekli! Toda v gornjem primeru beli, ki je na potezi, ne dovoli nobenega presenečenja in črnega prisili k predaji. Poiščite tudi vi najkrajšo pot do zmage belega!
Rešitev naloge št.: 73
S takojšnjim napadom na lovca s potezo l.f5! beli razbije Crno rokado in še naprej pritiska po e liniji. I...gf5 2.Dg3+! /slabše je 2 .Sf5:	Df6/ 2...Kh8	3.De5+
Dosleden napad na kralja. 3...Kg8 Na 3...f6 sledi 4.De6: 4.Sf5: Sedaj prihaja v igro tudi skakač. Na umik dame 4...Dg5 sledi presenečenje 5.Tg4H in po izsiljenem 5...Dg4: 6.Se7 mat!
Rešitev naloge št.: 74
Raznobarvna lovca na šahovnici sta omogočila črnemu, da se po l...Dh2+ 2.Kg4 /5+ 3.Kg5 pojavi v poziciji zanimiv motiv za sklepni obračun z belim kraljem. Črni s potezo 3...Dg2:+H žrtvuje damo in po izsiljenem 4.Dg2:	sledi
presenetljiv skok lovca 4...Le3+ in mat belemu kralju, ki je ob robu šahovnice ukleščen med Črna kmeta!
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
Sreda, 31. marca 1993
EVROPA /TOPLEJŠI ZRAK NAD SR. EVROPO ALPE JADRAN /PO HLADNEM JUTRU TOPLO
Nad severno in srednjo Evropo, Alpami in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni valovi se zadržujejo na zahodu in vzhodu celine.	•
Nad naše kraje priteka s šibkimi severozahodnimi vetrovi toplejši zrak.
C A
središče srediSče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
10-30%
4 *
pod 10%	pod 5
44 **
5-10
4*4 ***
30-50%	10-30
▲▲▲▲ * ^ -fr -Jr.
zjn yj\ /]\
30-60
444	***
444	***
nad 60
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA....	-2/7
TRST....... -/-
CELOVEC......	-/-
BRNIK...... -4/6
MARIBOR......	-1/8
CELJE...... -6/8
NOVO MESTO...	-4/9
NOVA GORICA..	-2/10
MUR. SOBOTA..	-3/8
PORTOROŽ.....	-/-
POSTOJNA.....	A/6
ILIRSKA BISTRICA.	-/-
KOČEVJE......	-4/7
CRNOMEU......-	-4/9
SLOV. GRADEC..	-7/5
BOVEC...... -3/6
RATEČE.......	-10/4
VOGEL........-	-9/-4
KREDARICA....	-16/-12
VIDEM...... -/-
GRADEC.......	-/-
MONOŠTER.....	-/-
ZAGREB.......	-/-
REKA....... -/-
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI........... 0/7
STOCKHOLM.....	0/1
K0BENHAVN.....	1/5
MOSKVA........	1/2
BERUN.............. -/-
VARŠAVA.......	1/2
LONDON........	8/12
AMSTERDAM.....	1/12
BRUSELJ........... 1/14
PARIZ............. 6/10
DUNAJ.............. 1/5
MOnCHEN.......	-3/7
ZORICH........... -5/10
ŽENEVA.......-	-3/11
RIM............... 2/14
MILANO............ 0/12
BEOGRAD.......	0/7
BARCELONA....-	-/-
BUKAREŠTA.....	0/-
INSTANBUL.....	10/15
MADRID........	2/17
LIZBONA.......... 11/17
ATENE.............. -/-
LARNAKA.......	-/19
TUNIS.............. -/-
MALTA.............. -/-
SLOVENIJA
Kope...........	-/25
Vrhe...........	-/-
Lontovž........	-/-
Stari viti.....	-/-
Rogla.......... 30/40
Kanin..........	-/70$
Cerkno.........	-/-
Soriška planina..	-/-
Vogel.....!........ -/-
Kobla..........	-/-
Mariborsko
Pohorje..... 25/35
Kranjska gora..	-/-
Pokljuka......-/-
Rog - Črmošnjice	-/-
Prvine.........	-/-
Jezersko.......	-/-
Ulovka.........	-/-
Krvavec........	-/-
Črni vrh.......	-/-
SNEŽNE RAZMERE
FURLANIJAvIK
Cimdais........	-/-
Claut..........	-/-
Piancavallo....	0/20
Zabnice/Ovčjav.	5/5
Raibl..........	-/-
Fomi Avoltri...	-/-
Farni diSopra..	-/-
Paluzza-Tmau....	20/30
Paularo........	-/-
Pontebba.......	-/-
Pradibosco.....	-/-
PratoCamico,...	-/-
Zoncolan.......	-/-
Sauris.........	-/-
S.la Chianzutan.	-/-
Nevejskosedlo,. 20/110 Višaije...,... 35/60
VENETO
Sappada...... 10/50
KOROŠKA	
Podklošter		-/35
Bad Kleinkirch....	20/50
Pliberk/Peca		730
Sloveniji Plajbeik	750
Dobrac		730
Nassfeld/Mokrine	60/80
Spittal/Goldeck.	5/55
HeiligentM		20/140
Katschberg		60/80
Koralpe/Golica.	730
Kotsch./Mauth..	20/30
Mallnitz		10/150
AVSTRIJA	
Arlberg		35/330
Seefeld		20/70
KitzbOhel		10/75
Obertauem		120/220
Zeli am See		20/100
Schladming/PI...	10/100.
CESTE PO SLOVENIJI
Ceste so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih je redek in tekoč.
O SALZBURG
GORNJI SENIK
O GRAZ
\
O CELOVEC	'	'~BO,A
O CELOVEC	o
VA^.0
O kbanj	O ceue
O UUBUANA	(
5011 C<0 porom	or.
BELJAK
ČEDAD
VIDEM
D PORDENONE
O ZAGREB
GORICA
KOPER
O KARLOVAC
O UMAG
PAZIN O
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Pretežno jasno bo.	Tudi v sosednjih pokra-
Najvišje dnevne tempe- jinah bo sončno in čez rature bodo od 10 do 15 dan Se malo topleje, stopinj Celzija.
GORNJI SENIK
BELJAK
O CELOVEC
jr ®
o f '
ČEDAD
PUU O
O SALZBURG
O GRAZ
IRC:
VARAŽDIN O
VIDEM O
J PORDENONE
O KRANJ O UUBUANA CDNpiCA0 POSTOJNA
TRST O O koper
v
o UMAG ( ~ O PAZIN O
O ZAGREB
O KARLOVAC
V	Sloveniji:	Obeti:
V	četrtek se	bo	Se	nada-	V petek bo sončno, po-
ljevalo lepo	pomladno	poldne se bo v zahodnih
vreme.	krajih zmerno pooblači-
lo.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na m3 zraka :
Ljubljana....	27
Maribor........ 67
Celje.......... 76
Trbovlje....... 93
Hrastnik........ 79
Zagorje....... 101
Šoštanj........ 15
Kritična 24 urna koncentracija 802 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G.Radgona:114, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 34,Sava RadeCe:107, Sava HE Mavčiče: —,Sora Su-ha:100, Ljubljanica Moste: 59, Savinja Laško: 91; Krka Podbočje: 91, Kolpa Radenci: 92.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 06.44 in zašlo ob 19.29. Dan bo dolg 12 ur in 45 minut. Luna bo vzšla ob 11.56 in zašla 02.38.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.02 najvišje 14 cm, ob 10.24 najnizje -24 cm, ob 18.07 najvišje 20 cm, ob 23.58 najnižje -2 cm.
Jutri: ob 4.57 najvišje 13 cm, ob 11.45 najnižje -32 cm, ob 18.43 najvišje 30 cm.
SETVENI KOLEDAR
Menjava lune v prvi krajec je ob 6.10. Luna je v znamenju raka. Sejemo lahko poljščine in listnate vrtnine, kot so solata, radie, špinača, blitva.
V VEDNOST
Cerkniško
jezero
Martina Zupan
Jezero je zaradi svoje nenavadnosti že davno zbudilo radovednost raziskovalcev. Opisovali so ga že pred Valvazorjem, ki je opisal in narisal zanimivo teorijo o polnenju in praznjenju jezera. Kasneje se je z jezerom ukvarjala cela vrsta slovenskih in tujih znanstvenikov. Kot je zanimivo jezero samo, je zanimiva tudi živalska združba, ki tu živi. Se posebej zanimivi so vodni ptiči, tako stalno naseljeni kot tisti, ki se tu ustavljajo med letom na jug in nasprotno.
Jezero leži v enem od večjih kraških polj in je presihajoče, pri katerem je potopljenost polja odvisna od količine dotekajoče in odtekajoče vode. Na Cerkniškem polju, kjer so želeli povečati turistično dejavnost in ribolov, so pred leti zazidali ponore v severozahodnem
delu. Namen je bil spremeniti presihajoče jezero v stalno, vendar je voda našla pot mimo zazidanih ponorov, zato so s posegom dosegli le zmanjšanje odtoka in podaljšanje potopljeno-sti polja.
Glavni izviri vode, ki napaja jezero, so na jugovzhodnem delu (Obrh). Reka, ki teče od izvirov Obrh skozi jezero proti ponorom Velika Karlovica, se imenuje S tržen. Precejšen del vode priteka s pobočja Javornikov. Drugi pomembnejši pritoki so Cerkniščica, Gorički potok, LipsenjSčica, Mar-tinjščica in Zirovnišči-ca, ki pa so vsi precej onesnaženi. Zlasti nevarne so toksične spojine, ki škodljivo vplivajo na žive organizme v jezeru in po podzemnih vodnih poteh tudi na izvire, ki jih uporabljajo za preskrbo z vodo.
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/204 : Družina in dom sta vam popolnoma ušli iz nadzora, zato postaja nevzdržno. Vzemite si čas in postavite stvari na pravo mesto!
BIK 214/20-5 : Premislite, ali je vredno posvečati toliko Časa službi in zanemarjati svoje najbližje. Z odkritim pogovorom bodo težave čudežno izginile.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Za tisto, kar se bo vam se zjutraj zdelo kot zelo dobra ideja, vam bo sodelavec dokazal, da vas že sama misel lahko zapelje v stisko.
RAK 22-6/22-7 : Vztrajanje pri svojem bo pripeljalo do težav s sorodniki, ki svojega mnenja ne bodo spremenili, saj to počnejo že vse življenje.
LEV 23-7/23-8 : Obeta se vam obdobje popolnega miru, ko boste imeli čas, da se posvetite vsemu tistemu, kar ste neradi zanemarjali.
\U
[it*
<*
DEVICA 24-8/22-9 : Ponovno se boste zanašali na prijatelja, ki pa ne bo reagiral po pričakovanjih. Načrti za vikend zato lahko spodletijo ali se vsaj spremenijo.
TEHTNICA 23-9/22-10: Ce-vas je včeraj zaneslo in ste pretirati v svojih pričakovanjih, boste šele danes plačali polno ceno. To bo gotovo dobra Sola za naprej.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Težave, ki se bodo pojavile, so popolnoma zunaj vašega nadzora in ničesar ne morete storiti, da bi jih preprečili. Čaka vas nekaj težkih ur.
STRELEC 23-11/21-12 : Zelo občutljivo in nežno bi tokrat morali nastopiti pri problemu, s katerim se že lep čas ukvarjate. Sicer pa ste povzročili že dovolj hude krvi.
KOZOROG 22-12/20-1 : Od vaše včerajšnje nerodnosti je odvisno, ali boste danes morati narediti račun, pri tem pa povzročiti kar precej napetosti in nejevolje.
VODNAR 21-1/19-2 : Ne vlecite na dan kontroverzne teme, če se želite izogniti sporu s sodelavcem, ki nima nobenega smisla za šalo.
RIBI 20-2/20-3 : Ko boste v napačnem trenutku hoteli dokazovati sami sebi in drugim moc svoje avtoritete, premislite, kako bi se vi počutili v podrejenem položaju.
STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 1992
ZDA / PREVIDEN »NASVET« OBEMA ZVEZDNIKOMA
Novinarski poklic je zelo nevaren
NEW YORK - Vzhodna Evropa in republike nekdanje Sovjetske zveze so lani zamenjale Latinsko Ameriko na seznamu za novinarje najnevarnejših območij. Tu je namreč življenje izgubila polovica od 49 lani ubitih novinarjev. To je navedel Odbor za varnost novinarjev v poročilu o atentatih na tisk, ki ga vsako leto objavijo v New Yorku. Iz tega poročila izhaja, da so tretjino novinarjev ubili v Turčiji in v Bosni in Heregovini.
V primerjavi z letom 1991, ko je bilo ubitih 61 novinarjev, je bilo lani nekoliko manj žrtev, a v zameno se je povečalo nasilje nad novinarji, saj so zabeležili kar 1625 primerov nasilja, kar je pravi rekord. Trenutno je v Številnih državah v zaporih skupno 90 novinarjev. Od teh so 27 pretepli in aretirali, ker so junija lani na Kitajskem spremljali osamljenega protestnika ob tretji obletnici krvavega pokola na pekinškem Trgu nebeškega miru. Nadaljnjih 18 novinarjev je Se vedno zaprtih v Kuvajtu.
Po ugotovitvah poročila botrujejo nasilju nad novinarji predvsem etnični in nacionalistični spopadi na ozemlju nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze. Verski razlogi pa so krivi, da so v indijski Ayodhyaji pretepli 40 novinarjev, direktorja radia »Ali In- Gornja preglednica prikazuje, koliko novinarjev je bilo dia« pa so v Pandžabu ubitih ali pogrešanih v zadnjihg šestih letih in koliko jih celo obglavili. (Ansa)	je bilo v zadnjih dveh letih v zaporih (AP)
Ogroženi
novinarji
Ubiti ali pogrešani novinarji, po letih:
'87	'88	'89	'90	'91	'92
Novinarji v zaporu, po celinah:
^ sn*	<š
sr jr >vx ^ ^
V X*
v <»•
Sodnik Wilk noče zaslišati otrok Allena in Mie Fanovv
Še zadnje zaslišanje Mie Farrow, jutri bodo na vrsti priče
NEW YORK - Manhat-tanski sodnik Elliot Wilk prevzema popolno nadzorstvo nad sodnim sporom med Woodyjem Al-lenom in Mio Farrovv. Na razpravi, ki je bila predsinočnjim v običajno natrpani dvorani, prepolni radovednežev in novinarjev, je posvaril odvetnike obeh zvezdnikov, naj presodijo o posledicah, ki bi jih lahko imelo zaslišanje otrok pred sodiščem. »Odvetniki naj dobro premislijo, preden pozovejo otroke pred sodišče,« je s skoraj očetovsko svarilnim tonom dejal VVilk. Woody in Mia sta, kot znano, v sporu zaradi priznanja 5-letnega Satchela, edinega otroka njunega skupnega življenja in dveh posvojencev, 7-letno Dy-lan in 15-letnega Mose-sa. Pred sodiščem se sedaj končuje zasliševanje Mie Farrovv, nakar bodo na vrsti priče. V skladu z ameriško pravno ureditvijo bodo odvetniki obeh zvezdnikov pripeljali pred sodnika Številne priče, ki bodo govorile o moralnem oziroma nemoralnem življenju Woodyja Allena v dvanajstih letih skupnega življenja z Mio Farrovv. Na stolu ob sodniku se bodo tako zvrstile številne priče: od otroških negovalk in gospodinjskih pomočnic do psihologov in morda psihiatrov, vsakdo s svojo resnico in s svojim znanjem, nekateri za Mio, drugi za Woodyja. Se zlasti odvetniki Mie Farrovv so želeli pričevanje otrok, predvsem posvojenke Soon-Yi, katere erotične
fotografije je Mia našla v stanovanju. Vendar je mnenje sodnika VVilka nedvomno pomembno: on o pričah seveda ne more odločati, kajti odvetniki lahko pokličejo pred sodnika kogarkoli, vendar je zelo neobičajno, da se odvetniki uprejo sodnikovim »željam«. Tako je sedaj osrednje vprašanje tega procesa, ali bodo otroci morali pred sodnika ali ne.
Medtem pa se nadaljuje zasliševanje Mie Farrovv. Igralka je govorila o diskusijah, ki jih je imela z Allenom potem
ko je odkrila fotografije Sooon-Yi. »To so bile težke diskusije, trajale so ure in ure, dosegla pa nisva nobenega rezultata,« je dejala. Vse jo je spominjalo na star film Ga-slight, posnet v letu 1944, v katerem mož skusa prepričati ženo, da je nora. »V najinih pogovorih je Woody iz dneva v dan spreminjal verzijo dogodkov, njegova pripoved je bila polna nedoslednosti, tako da sem začela snemati telefonske pogovore, da bi mu dokazala, da ni dosleden,« je dejala Mia, ki je tudi navedla nekaj pri-
merov. Tako ji je nekega dne dejal, da je zaljubljen v Soon-Yi in da se želi poročiti z njo, naslednjega dne pa je menil, da bi ljubezenska
zgodba s Soon-Yi lahko še poglobila njegovo ljubezen do Mie Farrovv.
Največ pozornosti pa je vzbudila pripoved o odnosih Allena z malo Dylan. Mia Farrovv je dejala, da ne verjame zdravnikom in psihologom, ki so zatrdili, da Allen ni spolno nadlegoval male Dylan-»Dolžna sem verjeti Dy-lan in jo zaščititi,« )e poudarila (Ansa)