136
Novice.
Deželni zbor kranjski.
(Konec.) V šestnajsti seji dne 6. marca t. L odgovarja dež. predsednik baron Hein na Hribarjevo interpelacijo glede nastanitve licealne knjižnice in pravi da namerava vlada zgraditi za to posebno poslopje, dotlej pa se vzamejo v to primerni prostori v najem. — Posl. Gr as seli i poroča o letnem poročilu dež. odbora in predlaga, da se odobri dotična točka in sprejmeta resoluciji: 1. Dež. odboru se naroča, poskrbeti, da bode državnim okrajnim, kakor deželnim okrajnim zdravnikom omogočeno, o priliki infekcijoznih boleznij pri izvrševanji svojega uradnega posla najpotrebnejša zdravila pri sebi imeti in jih takoj lahko bolnikom dajati. 2. Deželnemu odboru se naroča, zdravstvenim zastopom priporočiti, da poskrbe v slučaji infekcijoznih bolezenij poleg zdravniške pomoči in zdravil tudi za potrebno postrežbo. Posl. P a ki ž nasvetuje še resolucijo, naj se v prihodnjem proračunu določi primeren znesek za uvedbo zdravniških uradnih dnij in sicer iz deželnega zaklada. Posl. dr. Schaffer se izreka proti tej resoluciji. Poročilo se na to odobri in sprejmejo vse nasvetovane resolucije. — Zbornica odobri še nadaljne točke poročila deželnega odbora. — Posl. Perdan poroča o deželnega odbora letnem poročilu „Deželna prisilnica". Poročilo se odobri. — Posl Ažman poroča o deželnega odbora poročilu „šolstvo" in predlaga resolucijo, da naj se na dekliških šolah v mestih in trgih nastavijo redovnice ali šolske sestre kot učiteljice, če se za to izreče okr. šolski svet. Posl. Pakiž nasvetuje resolucijo, naj dež. odbor za zgradbo nove 4 razrednice v Loškem potoku ustavi v proračunu za 1. 1898 primeren prispevek. Poročilo se odobri in resoluciji sprejmeta. Posl. dr. Žitnik predlaga resolucijo, s katero se naroča deželnemu odboru, naj izposluje, da se naredba c. kr dež. šolskega sveta z dne 10. sept. 1895, št. 2139 premeni tako, da naj bode drugi dež jezik na štiri in veČrazrednih ljudskih šolah obligaten učni predmet samo, če to zahtevajo razmere in tisti, ki šolo vzdržujejo. Posl. dr. Schaffer in dež. predsednik baron Hein sta proti resoluciji, posl. Hribar jo podpira. Zbornica resolucijo sprejme. — Perdan poroča o letnega poročila točki „ Obrtni pouk" in predlaga naj se odobri in izreče zahvala naučnemu minister-stvu in kranjski hranilnici za pospeševanje obrtnega pouka. Posl. Murni k utemeljuje nastopno resolucijo: Dež. zbor pozdravlja z veseljem namero naučnega ministerstva, ustanoviti v Ljubljani meh. tehnično šolo in se zaveže podpirati zavod po svojih močeh. Poročilo se odobri in sprejme, resolucija. — Odobri se tudi poročilo o točki „grmska šola1 . — Na poročilo posl. Grassellija o § 11 letnega poročila pojasni posl. Murnik, da dež. odbor predloži v prihodnjem zasedanji poročilo glede 3 % dež. posojila. Posl Hribar želi, da naj bi se  dovolilo,  da  se  3 °/ft  dež. posojilo vknjižilo   pred  brezo-
brestnim posojilom. Govornik se spodtikuje nad večimi hibami glede poslovanja pri potresnih posojilih. Dež. predsednik baron Hein odgovarja.
Seja se je nadaljevala zvečer. V tajni seji se rešijo neke osebne zadeve. — Posl. dr. Papež poroča o uredbi ste-nografskega posla v deželnem zboru in stavi primerne predloge, ki se sprejmo. — Posl. baron Schwegel poroča o si-stemizovanji novih stopenj pri deželni pomočni pisarni in dež. knjigovodstvu in predlaga, da se ustanovi nova stopnja kan-clijskega oficijala II razreda in dve novi stopnji računskih ofi-cijalov II. razreda in se opusti stopnja akcesista. Predlog se sprejme. Posl. Kalan poroča o mestne občine ljubljanske posojilih za elektrarno in za topničarsko vojašnico ter predlaga: a) Deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dovoljuje se za zgradbo elektrarne poleg 400.000 gld., za katerih najetje je deželni zbor v svoji XIV. seji dne 14. febr. 1895 dovoljenje dal najeti še 13.600 gl. katere bode amortizovati v 42. letih ter obrestovati tako, da letna anuiteta za obrestovanje in amortizovanje ne bode presegala 5*25 °/0. b) Pod istimi pogoji dovoljuje se mestni občini ljubljanski za zgradbo topničarske vojašnice najeti posojilo do najvišjega zneska 432 400 gld. c) Za varnost posojila ad a) sme mest občina ljublj. zastaviti elektrarno in dohodke iz nje; za varnost posojila ad b) pa topničarsko vojašnico in najemnino, katero bode vsakočasno dobivala od nje. d) Ko bi se ti posojili realizovati imeli po doštevnem kurzu pol pari, sme nominalni znesek posojila doštevnemu kurzu primerno zvišati; vendar pa skupni znesek teh dveh posojil in pa onega, ki je bilo za ljubljansko mestno elektrarno dovoljeno v XIV. seji deželnega zbora dne 14 februvarija 1895 v znesku 400.000 gld., ne sme presegati nominalnih 900.000 gld. — Predlogi se sprejmo. — Posl. dr. Papež poroča o stavbi dež dvorca in predlaga, da naj se dež. odboru naroči, da predloži načrte inženerja Hraskega posebni ekspertizi in če jih ta odobri, da odda stavbo ponudbenim potom, a le če vsi stroški nebodo presezali 370.000 gld. Posl. Hribar ugovarja poročevalcu in zagovarja inženerja Hraskega Predlog finančnega odseka se na to sprejme. — Namesto odstopi vsega de-želnoodborskega namest. dr. Žitnika voli se posl. Kalan. — V komisijo v pospeševanje kredita za javna dela in podjetja volijo se posl. Luckmann, Hribar in Kalan. — Posl. Maj ar on poroča imenom odseka za volilno reformo o pre-naredbi deželnozborskega volilnega reda z dotičnim zakonskim načrtom. Posl. dr. Žitnik izjavi imenom svoje stranke da ta ni za tajne volitve in da torej ne bo glasovala za prehod v specijalno debato. Deželnozborski volilni red naj se tudi drugače popravi. Predpravice veleposestnikom naj se omejijo. — Posl. baron Schvvegel izjavi, da so njegovi somišljeniki za direktne in tajne volitve a ne, da bi se sicer predrugačile ustavne predloge volilnemu redu. Posl. dr. Tavčar polemi-zuje z dr. Žitnikom in očita njegovi stranki, da je predru-gačila svoje mnenje, ker je vendar zmerom v svojem glasilu bila za tajne volitve. Na premembo volilnega reda glede pred-pravic veleposestnikov ni misliti ker brez sodelovanja teh ni mogoča ta prememba, a ti vendar ne bodo tako nespametni, da bi sebi pravice jemali. Posl. Kalan izjavlja, da je bil za svojo osebo vedno za tajne volitve, a zdaj se je podvrgel disciplini in se strinja* z izjavo dr. Žitnika Govorili so še posl. dr. Žitnik, dr. Tavčar, Grasselli in poročevalec. Žitnikov predlog, naj se načrt izroči deželnemu odboru se je odklonil in prešlo v podrobno razpravo. Ker so pa katoliški ^poslanci zapustili dvorano, ni bilo v zbornici več postavne večine za glasovanje o volini reformi. Na predlog posl. dr. Tavčarja se je naročilu deželnemu odboru, da vnovič predloži v prihodnjem zasedanji načrt zakona. — Seja se na to zaključi in sklene deželnozborsko zasedanje.
137
—   Nadvojvoda Ludovik Viktor. Dne 6. aprila opo-ludne dojde po gorenjski železnici nadvojvoda Ludovik v Ljubljano. Tu ogleda kot pokroviteljev namestnik avstrijske .družbe „Kudečega križa" pripravo in opravo tukajšnjega pomocnega društva „Rudečega križa". Na večer zapusti nadvojvoda zopet Ljubljano.
—   Nezaupnica deželnemu poslancu. Odbor občine Bled je izrekel zastopniku gorenjskih kmetskih občin v dež. zboru g. dež. poslancu Janezu Ažmanu, župniku v Gorjah nezaupnico, ker se ni, kakor je obljubil, potegnil pri volilni reformi z \ direktno in tajno volilno pravico na kmetih, temveč s svojim odhodom iz zbornice tudi pripomogel, da se o volilni reformi še niti razpravljati ni več moglo.
Stoletnica prihoda Francozov v Ljubljano. Dne 30. m. m. 1797 zjutraj ob 1/28. uri je bilo sto let. ko so došli prvič francoski vojaki v Ljubljano. Ljubljančani so se jih nekako prestrašili, vendar so pa takoj uvideli, da se uljudnega in prijaznega Francoza ni treba bati Ko je pa Napoleon izdal še jako pomirljivo proklamacijo na Kranjce, je sploh ponehalo vsako vznemirjenje.
—  Umrl je dne 31. marca v Ljubljani stolni kanonik preč, gosp. Ženo baron Cirheimb v 57. letu svoje starosti. Naj v miru počiva!
—  Nesramnost tržaških iredentarjev. Iredentarski obe svet tržaški je brez vsakega utemeljenja razveljavil volitev g. Iv. Nabergoja občinskim svetnikom. Dasi ni bilo ugovora proti volitvi in je celo verifikacijska komisija predlagala potrditev, vendar je nestrpni šovinizem italijanski razveljavil popolno zakonito izvolitev. Namestništvo je ta sklep občinskega" sveta anuliralo In kaj so sklenili tržaški iredentarji: pritožiti se proti odloku namestništva na ministerstvo in če treba tudi na upravno sodišče. Da ne morejo ničesar doseči vedo sami, a oni hočejo zakonom v obraz biti. Njih nesramnost presega ie vse meje.
—   Razveljavljenje državnozborskih volitev. Cuje se, da so mnogi poslanci mnenja, da državni zbor razveljavi volitev dr. Bartolija v Istri in ono Mauronerja v Trstu. Proti obema volitvama se je uložil protest Protest proti izvolitvi dr. Bartolija je podpisalo 5858 volilcev, onega proti Mauro-nerju 1324 volilcev. Tudi Slovenci spodnještajerskih mest in trgov so vložili protest proti izvolitvi dr. Pommerja
—  Premeščenje. Poveljnik žrebčarske postaje na Selu pri Ljubljani g ritmojster Valentin Chmelickv je premeščen v Drohovvicze v Graliciji. Poveljstvo postaje se je izročilo ritmoj-stru gosp. Eihardu Merlth-u, ki je bil doslej nadvojvodi Karolu Ludoviku pridodeljen v službovanje
—   Premembe pri deželnih šefih. Cuje se, da mo-ravski namestnik baron Spens gre v pokoj. Na njegovo mesto ima priti štajerski namestnik marki Bacquehem in temu naslednik ima postati kranjski deželni predsednik baron Hein. Vest, da baron Hein postane štajerski namestnik se je zdaj že v drugič raznesla.
—   Poletni vozni red na gorenjski železnici. V namen določitve poletnega voznega reda na gorenjski železnici, zlasti v namen uvedbe lokalnega vlaka, kakor je bil znani potresni vlak, vršilo se bode na željo državne železnice dne 3. aprila t. 1. pri deželni vladi v Ljubljani posvetovanje, h kateremu so se povabili zastopniki interesovanih korporacij.
—   Na javni dražbi se bodo dne 26. aprila pri c kr. deželnem sodišču v Ljubljani prostovoljno prodala na 50.028 gld. 10 kr. cenjena v zapuščinsko maso v Železnikih umrlega Fr. Gašperšiča spadajoča polovica železnega rudnika v Kopitovem-griču pri Borovnici.
—   Slovenskega gledališča zadnja predstava letošnje sezije bo v nedeljo dne 4. aprila t. 1 Talijin hram se potem sapre do 1. oktobra t. 1. ko se navadno prične sesija.
—  Volilni shod je sklical za 25 dan marca t. 1,' mestni župan ljubljanski g. Ivan Hribar v Sokolovo telovadnico v Narodnemu domu, da poroča o svojem delovanji v deželnemu zboru. Obilo zbrani volilci zo izrekli zaupanje marljivemu poslancu
—  Umrl je dne 25. marca t. 1. v Trbojah pri Smledniku posestnik g. Jožef Keržič. načelnik cestnega odbora kranjskega, predsednik krajnega šolskega sveta v Tibojah ter lastnik zlatega zaslužnega križca s krono v 77. letu svoje starosti. Za javni blagor vnet pokojnik stekel si je posebnih zaslug za zgralbo smledniškega mostu. Vzornemu poštenjaku bodi časten spomin!
—    Umrl je dne 30. marca v Metliki ondotni c. kr. notar Franc Stajer. Vrlemu rodoljubu bodi časten spomin !
—  Višjim nadzornikom južne železniee v Trst« je namesto umrlega Thomas-a imenovan g Gottlteb Lieske.
—   Ljubljanska eiektna loterija. Za efektno loterijo ljubljansko, katere dohodek je namenjen v mestne regulacijske namene, je trgovinsko ministerstvo dovolilo, da bodo tudi poštni uradi razpečavali srečke
—     Deželnega pomocnega društva »Rudečega križa« za Kranjsko na dan 31 marca določeni občni zbor se zaradi nesklepčnosti ni vršil. Drugi občni zbor je sklican za danes ob 6. uri zvečer v magistratni dvorani.
—   Naši vojaki na Kreti. Znano je, da so se evropske velevlasti dogovorile za skupno postopanje glede umi-rovljenja otoka Krete V smislu *eh dogovorov je poslala tudi Avstro-Ogerska eden bataljon vojakov na Kreto in sicer drugi bataljon spodnještajerskega polka št 87 ki garnizuje v Trstu. Slovenci torej bodo pri skupnem delu velevlasti delovali za Avstro-Ogersko Batalijon ki šteje 22 častnikov in 656 mož in mu zapoveduje polkovnik G. zek odšel je iz Trsta dne 25. marca pop Odhod je bil ob sviranji vojaške godbe in vojaštva in dostojanstvenikov ter obilo zbranega občinstva, prav ganljiv. Vrle slovenske vojake je odpeljala ladja „Elektra", katero je spremljala ladija „ Tiger".
—   Kmetijski podružnici v Sodražici je dovolil deželni odbor kranjski 100 gld. podpore v namen pospešitve sadjarstva v ondotni okolici.
—   Ljubljanski grad. V seji centralne komisije za umetnost in zgodovinske spomenike so je naznanilo, da naučno ministerstvo prepušča ljubljanski gral mestni občini ljubljanski. Vendar pa mestna občina nima pravice poslopje prezidavati in glede na vnanjost in notranjost prenarejati, v kolikor se ne gre za zgolj adapticijo in prireditev prostorov Znano je, da se je ljubljanski grad vsled potresnih poškodovanj kot kaznilnica opustil, kateremu namenu sedaj pač ne bo nikdar več služil.
—   Zopet otrok zažgal. Dne 22. marca pogorela sta Uršuli Zatler na Žalostnigori pri Mokronogi šupa in hiša, sosedu Karolu Kovačiču pa hiša Zažgal je šestletni deček prvo-imenovane. ko se je igral z žveplenkami. Stariši 'pazite na otroke in skrivajte žvepljenke pred njimi.
—  Požar. Dne 17. t. m. je zgorel v Grahovem skedenj posestnika Antona Krajca. Ogenj so najbrž otroci zanetili.
—   Bratomor. Dne 20. marca je mej prepirom v neki gostilni pri Sv. Duhu pri Škofjiloki Blaž Hafner iz Grenca zabodel z nožem v roko svojega brata Janeza. Ranjenca so prenesli v bolnico, kjer je umrl.
—   Mrtvega novorojenca so našli za nekim grmom na Kodeljevem pri Ljubljani. Biezvestno mater, ki je otroka zavrgla, zasledujejo
—  Maček desetake razjedel. Štedljiv mož na Brodu pod Šmarnogoro je imel v prešifcjem mehurju spravljene štiri desetake Mehur je skril v posteljo, prišel je maček blizu in razjede! mehur in desetake.
138
—   Za trgovce in industrijalce. Narodnogospodarski pisatelj Aleksander pl Dorn na Dunaju izdajal bo trikrat na .teden shajajoč Čn°opis z naslovom „ Avstro oger?ki konzularni dopisi" (OesterrHch^ch-ungarische Con^ular Correspondenz) ko-jega prva številka je že izšla. Namen tega časopisa je, udeleženim krogom domačih trgovcev kar najhitreje in v pregledni sestavi naznanjati vse, kar je iz trgovskih letnih in mesečnih, kakor tudi iz morebitnih specijalnih poročil c. kr. konsularnih uradov primerno za javno razglašenje. S tem bi se iadatno ustreglo že večkrat izraženim željam naj bi se hitrejše razširila v omenjenih poročilih navedena in za trgovski svet namenjena naznanila; zato tudi c. kr. ministerstvo za unanje stvari blagohotno podpira to podjetje ter mu daje na razpolaganje dotična konzularna poročila takoj po njih dospetju. Ravno tako je tudi c. kr. trgovsko minsterstvo pripravljeno poviševati to podjetje ter uredništvu neposredno izročati poročilo o. kr. konzularnih uradov v inostranskih dobavnih razpisih in ponudbah. Opozarjamo torej vse intereso-vane kroge na list, s katerim je ustreženo stari, v državnem zboru in v delegaciji premnogokrat izrečeni želji.
—   Prememba v garniziji. Leta 1897. se zvrše nastopna premeščenja: Pešpolk št. 87 pride iz Trsta v Pulj, pešpolk 97 iz Pulja v Trst, lovski bataljon št. 31 iz Gradca v Petrinjo, topničarski polk št. 8 iz Radgone v Gorico in top-ničarski polk št. 37 iz Gorice v Radgono.
—   109 let star veteran. Te dni so pokopali blizu Češke Lipnice veterana Josipa Berudta, ki je bil dosegel lepo starost 109 let. Berudt se je bil porodil dne 4 decembra 1788 , ter se dejanski udeležil vsth bitk proti Napoleonu I. Poslednja leta je čestitljivi starček živel v siromašnih okol-ščinah; njegovi znanci in sosedje — sami ubožci — dajali so mu najpotrebniše, toliko da starec ni trpel gladu.
—    Starostni predsedniki poslanske zbornice. Odkar poslanska zbornica voli predsednika — zadnje imenovani predsednik je bil dr. Karol Giskra 1. 1867 — je v vsem pri otvoritvi državnega zbora poslovalo 7 starostnih predsednikov. L. 1869 opat Zeidler, 1. 1871 baron Pascotini, leta 1973 vitez d' Eivert, 1. 1879 monsignor Negrelli, 1 1385 opat Posselt, 1. 1891 dr. Smolka, 1. 1897 vitez pl. Prosko-wetz. Od prve štirih imenovanih je bil d' Eivert, ko je bil starostni predsednik, 76 let star, Negrelli 84 let, Smolka 81 in Proskowetz 79 let.
—  Redek slučaj. Trgovec Alfred Broelemann-Beur-haus v Ober-Blasewitz-u je čestital nemškemu cesarju Viljemu k viljemski svečanosti. Iz te čestitke je razvidno da se je Breolemann rodil istega dne, kakor car Viljem L, isti dan se je tudi oženil, kakor pokojni cesar, in isti dan, kakor cesarju, se je rodil tudi njemu prvi sin.
—   Važno uredbo je razglasilo naučno ministerstvo; dovolilo ]e namreč, da se s 1. oktobrom 1897. 1. vpišejo tudi ženske kot redne ali izredne slušateljice na modroslovnih fakultetah avstrijskih vseučilišč.
—   Trdo življenje. L. 1849. je umrl na Angleškem admiral Willonghby, 89 let star. Govorili so o njem, da ima življenje bolj trdo, kakor je življenje 10 mačk. Tekom vojaškega živlejenja mu je prvrtalo telo 71 krogelj, 3krat so ga zadele granate in razen tega je bilo videti na njegovem telesu preko 200 praskotin, udarcev sablje ali uboda sulice ali pu-šice. In vkljub vsemu je umrl v visoki starosti na svoji postelji! Bitke pri Lipskem se je udeležil v ruski službi pod poveljstvom generala Kutuzova. V tej bitki mu je kroglja od trgala desno roko. Ruska vlada mu je dovolila za vse življenje mirovino kakor ruskemu polkovniku. Razen desne roke je manjkalo Willonghbyju levo oko in odtrgana mu je bila polovica spodnje čeljusti.
—   Umor in samomor. V Budimpešti je brodnik Pasha ustrelil svojo pasterko potem pa samega sebe.
—   Bacila pleše je našel pariški zdravnik kožnih bolezni] dr. Sabourand, ki je dognal, da ima bacil obliko velikega S ter da živi v lojevski plasti na glavi in na čelu, kjer uničuje koreninice las. Dr. Sabourand je našel tudi zdravilo* za plešo, a ga še ni objavil
—   Narodi, ki ne poznajo poljubovanja. So dežele, v katerih je poljubovanje skoro neznano. V mnogih pokrajinah daljnega vzhoda, v Birmi v raznih krajih Indije, Kitajske in Japonske potem na marsikaterih otokih v južnem morji se ljudje nikdar ne poljubijo. Mlade Japonke nimajcr pojma o pomenu poljuba četudi imajo cvetoče ustnice in se znajo sladko smehljati. Marsikateri Kitajec in Indijanec ne misli na to, da bi svojo ljubimko poljubil in mati onih dežel pritisne svoje dete p?Č nežno na srce, ne dotakne se ji pa z* ustnicami. Tudi Eskimi na daljnem severu ne poznajo poljubovanja. Ljubeči Eskimi drgnejo si le nos ob nos.
—   Povodenj. Reka Misisipi v Ameriki je izstopila % bregov in je v nekaterih krajih na 40 milj daleč poplavila. Škoda je velikanska. Petdeset oseb je utonilo. Na tisočine ljudstva je zapustilo svoje domovje in zbežalo v varne kraje. Vremenska pisarna je opozorila ljudstvo, da bode voda še narasla. Tako ve povedati telegrafsko poročilo iz Amerike z dne 22. marca. Do danes je upati, da je voda že upala.
—   Uvedbe obligatorične kronske veljave. Sedaj še v prometu se nahajajoči državni bankovci (okrog 112 milijonov) se bodo tekom 1 1897 popolnoma uničili in s 1. ja-nuvarijem 1S98 se obligatorično uvede kronska veljava. Do-tične zakonske načrte predložita avstrijska in ogerska vlada v kratkem postavodajalnim zborom.
—   Nezaspanost. Zdravniki razločujejo troje vrst ne-zaspanosti. Piva se nahaja pri nemirnih naravah, ki pozno v noč in zgodaj zjutraj zopet delajo, ne da bi se jim posebna poznalo, da jim nedostaje počitka. Druga vrsta je pri ljudeh, ki so prav zelo vsled tega, ker vidijo posteljo, zopet vedri in se potem več ur trudijo, da bi zaspali. Tretja vrsta nezaspa-nosti je, da dotični sicer brzo zaspe, ali se zopet kmalu zbude in se po večurnem bdenji še le potem odpočijejo ko v drugič zaspe. Rabiti redno sredstva proti nezaspanosti vpliva slabejey nego nezaspanost sama.
—   Naše časovno računanje. Krščansko časovno računanje je letos še-le 1370 let staro. Rimski opat Dionigij Exiguus jo je sprožil 1 527 in je predlagal, da na) se vse javne listine datujejo počenši od „leta našega Gospoda" od „včlovecenja Kristusovega". Pa še-le prihodnja stoletja se je razširila ta časovna oddelba. Kari Veliki se je včasih posluževal po svojih listinah. S tem je prišla v rabo po Nemškem in Francoskem, kjer je bila v desetem stoletji že v splošni navadi. Na Angleškem so jo uveli z 1. 816, v Španiji še le v ednajstem stoletji; Na Portugalskem se je ta časovna oddelba postavno uvela 1. 1415. Sicer pa 1. januvar ni veljal splošno in povsod za začetek leta, temveč drugi dnevi : 1. marc v Florenci in Pizi in na Angleškem, velikanoč na Francoskem, božični dan v Italiji, Nemčiji in deloma tudi v Franciji in to še v prejšnjem stoletju. L 1691 je papež Inocencr XII, določil, da se mora leto s 1. januvarjem pričeti. Še danes pričnejo novo leto krščanski kopti v Egiptu z 11. avgustom, sirijski kristjani s 1. septembrom in drugi zopet s 1. oktobrom.
—  Štrajki na Angleškem 1. 1896. L. 1896 je bile na Angleškem 1037 štrajkov, 1. 1895 pa 876. Število štraj-kujočih je znašalo 1. 1896 le 199,600, 1. 1895 pa 263.758. Največ se je štrajkalo pri zidarskem obrtu in pa pri tovarnah za oblačilne izdelke. Pri 439 štrajkih je doseglo 74.100 delavcev popolen, pri 189 štrajkih pa 49.800 delavcev delen vspeh. 45 štrajkov, katerih se je odeležilo 3900 delavcev je' bilo brezuspešnih.
— Samomor vsled krive prisege. V Eetzu je 241etni sin bogatega kmeta snubil že dlje časa deklico, ki je služila pri nekem posestniku. Ker je deklica njegove ljubavne ponudbe vedno odbijala, je ta razširil glas, da je ona v intimnem odnošaju s svojem gospodarjem in da se posledice tega odnošaja skoro pokažejo. Trdil je, da mu je deklica to sama povedala in da vsled tega tudi ne more z njune ljubezni nič biti. Eadi tega je deklica tožila fanta. Pri razpravi je fant prisegel, a ona mu je pri razpravi v obraz rekla, da je po krivem prisegel. Tudi priče so ga ostro prijemale vsled tega. Fanta od tega dneva ni bilo več videti in našli so ga čez nekaj dni obešenega. Dobili so pri njem pismo, v katerem prosi deklico, da naj mu odpusti storjeno pregreho, katero je itak s smrtjo opral.
—   Peti svetovni poštni kongres se bo sešel dne 5. maja t 1. v Washingtonu v Ameriki. Prvi kongres je bil i. 1874 v Brnu, 1. 1878 je bil kongres v Parizu, 1. 1885 v Lisaboni in 1. 1891 na Dunaji. Vsak kongres je prinesel kaj novega glede jednotne uredbe svetovnega poštnega prometa. Leta 1874 se je uredila pisemska pošta, leta 1878 je prinesla vrednostna pisma in poštne nakaznice, 1. 1885 pcštno naročilno službo. 1. 1891 pa poštno časopisno službo Peti svetovni kongres se bo največ bavil z tranzitnimi povračili pri pisemski pošti K svetovni postni zvezi pridruži se zdaj  tudi Kitajska.
Koliko se pojč mesa ? Edna oseba poje povprečno mesa na leto: V Avstraliji 1116 kilogramov, v Zjedinjenih državah 54*4, v Angliji 47 6, v Švediji in Norvegiji 39 5, v Franciji 33 6. v Belgiji, v Nizozemski in Nemčiji 313, v Avstriji 29,  v Španiji 222, v Eusiji 21 8   v Italiji 10 4%.
—   Za pošiljalce živil v Turčijo. 0. kr. trgovsko ministerstvo je tukajšno trgovsko in obrtniško zbornico opozorilo na predpis, da so vsa za uvoz v Turčijo odmenjena živila podvržena zdravstvenopolicijskemu nadzorstvu, in da je zlasi za klobase, šunke in drugo meso le takrat dovoljen uvoz, Le spremlja pošiljatev oblastveno izpričevalo o izviru, ki se mora pokazati turškim carinskim  organom.
—   Pogrezajoče se mesto. Premogarsko mesto Wyo-ming v Penzilvaniji se je jelo pogrezati dne 1. marca in to tako brzo, da se je poštno poslopje v teku ednega dne vdrlo 2a 25 čevljev. Ednako je z drugimi poslopji, ki se pogrezajo v zemljo in  rušijo v razvaline.
139