Letnik 11)08 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXV. —- izdan in razposlan dne 20. decembra 1908. Vsebina: (Št. 249—252.) 249. Ukaz o sodnih dražbališčih. — 250. Razglas o ustanovitvi podružnice kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada v Požunu (Pozsony). — 251. Ukaz zaradi delovite izpremembe izvršit venega predpisa o cukrarini z dne 29. avgusta 1903. 1. — 252. Ukaz o izpremembi nekaterih določil pojasni' k carinski tarifi z dne 13. februarja' 1906. 1. ter z ukazom z dne 24. aprila 1908. 1. izdanega seznamka o po1 prečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, ki se ocarinjujejo po vred. nosti po št. 622. 849. Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 7. decembra 1908.1. o sodnih dražbališčih. Na podstavi § 274 zakona z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zrk. št. 78) (Izvršilni red) se ukazuje; I. § 20 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 29. oktobra 1899. 1. (drž. zak. št. 217), z dne 7. maja 1900. 1. (drž. zak. št. 82), z dne 10. decembra 1902. 1. (drž. zak. št. 228), z dne 10. junija 1903.1. (drž. zak. št. 125) in z dne 3. julija 1906. 1. (drž. zak. št. 135) o ustanovitvi sodnih dražbališč na Dunaju, v Brnu, Krakovu, Trstu in Moravski Ostravi in § 19 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 7. decembra 1899. 1. (drž. zak. št. 244), z dne 24. aprila 1901.1. (drž. zak. št. 42) in z dne 10. januarja 1903. 1. (drž. zak. št. 11) o ustanovitvi sodnih dražbališč v Pragi, Gradcu in Levovu se dopolnjuje. Prvi odstavek naj se torej glasi: „Stvari, ki niso bile prodane ob dražbanju ali v roku, določenem za prodajo pod roko, ali gledé katerih se je ustavil prodajni postopek ali izvršilo, je vrniti zavezancu (shranitelju) “ Neizpremenjenim odstavkom 2 do 4 je dostaviti naslednje nove odstavke: „Ako se stvari ne morejo vrniti, mora zavezanec po preteku koledarskega tedna, v katerem bi se bile morale vrniti, za stvari, ki ostanejo v dražba-lišču, plačati skladarino. Višino tg skladarine določi pravosodno ministrstvo. Sodišče lahko dâ stvari tudi na nevarnost in stroške zavezanca kaki tretji osebi v shrambo.“ II. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Holzkneclit s. r. 250. Razpis finančnega ministrstva z dne 7. decembra 1908. 1. o ustanovitvi podružnice kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada v Požunu (Pozsony). Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se je postavila pri poštnem in telegrafskem uradu št. 1 v Požunu s 1. dnem decembra t. 1. podi užnica kraljevega ogrskega glavnega carinskega 198 (iSloviuii-rh.) urada v Požunu, ki ima v poštnem prometu oblasti glavnega carinskega urada I. razreda in je vrhutega upravičena ocarinjevati volnene preje t. št. 223—224 ter svileno blago t. št. 250 a in 256 a po posebnem pooblastilu, dovoljenem glavnemu carinskemu uradu v Požunu. Jorkasch s. r. 951. Ukaz finančnega ministrstva z dne 12. decembra 1908.1. zaradi delovite izpremembe izvršitvenega predpisa o cukrarini z dne 29. avgusta 1903. 1. (drž. zak. št. 176). V § 13, točka 4, vrsta 3 izvršitvenega pred' piša o cukrarini z dne 29. avgusta 1903. 1. (drž’ zak. št. 176) je besede: „s črno barvo“ nadomestiti z besedami: „s trpežno barvo“. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Jorkasch s. r. 959. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 16. decembra 1908.1. o izpremembi nekaterih določil pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. ter z ukazom z dne 24. aprila 1908. I. (drž. zak. št. 84) izdanega seznamka o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, ki se ocarinjujejo po vrednosti po št. 622. Naslednja določila po členu V zakona o carinski tarifi z dno 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski taiili se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako: I. I. K pojasnilom. V prip. 7 k št. 75 je vstavili kakor diugi odstavek: Ribja moka, pripravna samo za gnojenje ali za krmljenje živine, gl. prip. 1 i k št. 652. Opomnjam k št. 92 je pristaviti kakor zadnji odstavek : Za dobivanje takih topilnih ostankov je uporabljati v prip. 11 k št. 652 predpisane pogoje. Odstavek 3 pripomenj k št. 117 naj se glasi tako : Nadalje spadajo semkaj: drob za uživanje n. pr. želodec, jeziki, jetra, pljuča, slezena itd., potem krma za živino iz mesnih odpadkov s pridatkom ali brez pridatka otrobov, moke i. e., pečen ali sicer pripravljen, kakor n. pr. pogače za pse, kruh za pse itd. V prip. 2 k št. 134 je črtati besedilo, ki se tiče lesa za sode, od besed „Faßholz“ do „vorgerichtet“ in po prvem odstavku vzprejeti naslednji drugi odstavek: Nadalje spada semkaj les za sode, cepljen, tudi z bradljo ali sekiro obdelan ali žagan (tudi s cilindersko, kronsko, bobničasto žago), pa ne dalje prirejen, to je ne strugan, ne dolben in ne pripraven za neposrednje sestavljanje sodov. Po tem je ravnati po št. 134 z dogami za sode iz trde ga lesa, tudi spravljenimi v koniško obliko, in s prirejenimi deli za dno iz trdega lesa, ki niso niti dolbeni niti strugani (tudi ne na robovih). Z vsemi dogami za sode in deli za dna iz trdega lesa, ki so dolbeni ali strugani, pa je ravnati prav tako po št. 356, kakor z dolbenimi ali v koniško obliko spravljenimi nedolbenimi dogami ter prirejenimi deli za dna iz mehkega lesa. V prip. 3 k št. 134 je v zadnji vrsti pred besedama „vorgerichtetes Faßholz“ vstaviti besedo „weiter“. V oddelku V, točka 13 občih pripomenj k raz- redom XXII—XXV je v prvem odstavku črtati besedilo od besed „dagegen sind unter den im Tarife unter Nr. 210, 248....“ do konca odstavka in posta- viti piko. Kakor tretji odstavek je na novo vzprejeti: Zaradi carinskega ravnanja s svilenimi tančicami glej pripomnjo pri št. 248. V pripomnjah k št. 248 je po tretjem odstavku vstaviti naslednje tri nove odstavke: Tančice te številke so razen tkanin, tkanih s stoječimi ali sukanimi nitimi (križno vezanje, „perlkopf“ ali s kavljičasto palčico) tudi druge ne goste celosvilene tkanine, pri katerih prostor med dvema nitima, merjeno tako v snutku kakor tudi v votku, očitno presega debelost dotičnih niti, in kojih teža znaša pri črno barvanih tkaninah ne več nego 25 y, pri drugih ne več nego 20 g. Ob presojanju vmesnega prostora je vpoštevati rahlo sukane niti po njihovi celi debelosti. Gostejše tkalne efekte, kakor vzorce, proge i. e. je ob presojanju presledkov med dvema nitima puščati v nemar; po sebi goste celosvilenine, ki kažejo zgolj negoste efekte brez stoječih in sukanih niti, pa je ocarinjevati kakor n. p. i. celosvileno blago. Zgoraj postavljene ležne meje za pripadnost negostih, brez stoječih in sukanih niti tkanih celo-svilenih tkanin k št. 248 je dognati zmislu primerno uporabljaje metode, uporabljane v pri-pomnjah k št. 229; pri lem je odbiti teže vdelanih kovinskih, steklenih biserov itd. od poizvedenih tež kuponov. Negoste polusvilene tkanine, ki niso s stoječimi in sukanimi nitimi tkane tančice, tkani krepi ali flori, je ocarinjevati po njihovi drugačni kakovosti. V zadnjem odstavku pripomnje k št. 248 je črtati besede „und die Bemerkung zu Nr. 210“. Odstavek 4 pripomenj k št. 286 je črtati in nadomestiti z naslednjim besedilom : Zarezne lepenke, napojene s kotranom, spadajo tudi pod št. 286. Prip. 2, odstavek 3 obč. prip. k razredu XXXIV je popolniti z naslednjim dostavkom: Kolikor se pa pari, kakor so to godi pri zakrivljenem lesenem blagu, samo v ta namen, da se omogoči krivljenje lesa, so to ne vpošteva ob ta-rifovanju. Točko 3 pripomenj k št. 347 je črtati in nadomestiti z naslednjim: 3. Prirejen les za sode št. 347 je tisti za sodove doge in dele sodovega dna prirejeni les, ki ni v zmislu prip. 2 k št. 134 carine prost ali pripraven za neposrednje sestavljanje sodov. (Gl. št. 356.) V odstavku 2 prip. 4 k št. 356 je po besedi „Holz“ nadomestiti piko z vejico in dostaviti „auch zerlegt (gl. op. k št. 134 in 347).“ V prip. 5 k tej številki je vstaviti kakor tretji odstavek : Glede blaga iz parjenega lesa gl. prip. 2, odst. 3 obč. prip. k razredu XXXIV. Odstavek 1 prip. 3 k št. 456 je črtati. Odstavek 1 prip. 3 k št. 568 je nadomestiti z naslednjim besedilom: Noži in vi lice ter žlice (št. 568 a in b) so taki noži in vilice za posamezno rabo (n. pr. namizni noži in vilice, za sadje, za desert, žlice za juho, desert, kavo, sladoled, jajca i. e. r.) kakor tudi noži in vilice za skupno namizno rabo (n. pr. veliki noži in vilice, noži in vilice za tranširanje, za solato, noži za maslo, sir, torte, zajemalnik za juho, žlice za kompot, solato, omako, razsipalnik za sol, cuker, žlica za gorčico i. e. r.). Večkrat z ad-justiranimi noži in vilicami ali posebej uvažane srebrne klopice za nože, obročke za serviete, jajčnike, razsipalnike za cuker, solnice, sita za čaj i. e. r. pa je vedno ocarinjevati kakor druge srebrne izdelke št. 568 d. Po odstavku 6 pripomenj k št. 622 je.vzprejeti naslednji novi odstavek: K št. 622 spadata tudi coriclirom in co-rilactin (pripomočki za pacanje v usnjarski barvanji, v katerih so po večini titanskokisle in mlečno kisle soli). Prip. 11 k št. 652 naj se glasi tako: 11. K mesnim odpadkom za gnojenje spadajo tudi moka iz kit in posušeni ostanki od dobivanja mesnega ekstrakta. Prav tako je ravnati tudi z mesnimi odpadki ali ribjimi odpadki, s pridatkom otrobov, moke itd. ali brez njega za krmljenje živine, na primer z mokami za ribjo hrano, z mokami za ptičjo hrano itd., ako se ne obravnavajo po št. 117 b. Glej tudi prip. k št. 117, odstavek 3. Zaradi omejitve prometa gl. § 18 izv. p. Taki odpadki (izvzemši ribje odpadke) se smejo uvažati iz izvenevropskih dežel le na posebno dovolilo poljedelskega ministrstva, ki ga je dobiti od primera do primera, in po pogojih, ki jih postavi to ministrstvo. Poljedelsko ministrstvo dovoli lahko uvoz omenjenih reči iz izvenevropskih dežel za industrijsko podelovanje posameznim industrijskim podjetjem tudi na nedoločen čas, tako da od primera do primera določi natančnejše pogoje in lahko vsakčas prekliče to dovolilo. Topilni ostanki glej št. 92. II. K seznamku vrednosti. V seznamek, izdan z ukazom z dne 24. aprila 1908. 1. (drž. zak. št. 84), o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, ki se ocarinjujejo po vrednosti po št. 622, je vzprejeti predmeta „Gorichrom“ in „Corilactin“ s poprečno trgovinsko vrednostjo 40 K za 100 kilogramov čiste teže in s carinskim zneskom 6 K za 100 kilogramov čiste teže v avtonomnem, oziroma pogodbenem prometu. Ta ukaz dobi takoj moč. Jorkiisch s r. M utaja s. r. Pop s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24 lu,’i v letu 1909. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1909 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samo, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zarij pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr pošli, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. . 4 K 20 h Letnik 1869. za . 6 K — h Letnik 1889. za . . 6 K — h 1850. . 10 , 50 1870. . . . 2 80 1890. . 5 , 40 1851. ■ 2, 60 1871. , . . 4 — 1891. . 6 1852. ■ 5 , 20 1872. . 6 40 1892. 10 1858. 30 1873. , . . 6 60 JS93. 6 » 1854. • 8. 40 v 1874. . , . 4 n 60 1894. 6 1855. • 4 „ 70 JI 1875. « . . 4 ji — 1895. . 7 1856. r • 4, 90 > 1876. . . . 3 — 1896. 7 JI 1857. • 5, 70 1877. n . . . 2 — 1897. 15 1858. • 4 „ 80 1878. . 4 60 1898. • 6 1859. • 4. — 1879. . 4 60 1899. . 10 1860. • 3, 40 1S80. . 4 40 1900. 7 1861. c . 3, — 1881. . 4 ji 40 r 1901. r • . G 1862. • 2, 80 1882. — 1902. . 7 , 60 1863. . 2. 80 1883. , , . 5 — 1903. . 9 1864. • s. 80 1884. . 5 r — ,, 1904. r • . 5 1865. ■ 4, — 1885. . 3 60 1905. r . 6 1866. . 4. 40 1886. . 4 60 n 1906. . 12 Tl . 1867. ■ 4 „ — 1887. . 5 — 1907. . 13 v „ 1868. « . 4, — Ji »* 1888. n . 8 Ji 40 Ji Prodajna cena za letnik 1908. se naznani začetkom januarja 1909. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celd niso došli ali pa so mu (lošli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennvveg št. 16. Kadar poteče la rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od i. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V* pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstälte št. 24, s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste uredili po tvarini. *