n flevOho. f UMMLI «M». t aifll NIL 1 xun.w». .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen relo leto......K 24'— pol leta........12— četrt leta......., 6*— -a mesec........ 2"— v upravniatvu preieman: celo leto......K 22 — pol leta . . . . . ,11*— četrt leta........550 na mesec........ 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. C uri* vo: Eiallcta Lllca it. 5, (1. nadstropje levo), lelefcn it 34. Iskala vsak dam zvečer izvzemal nadalfa in praznika. Inserati veljajo: pctercstopra petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin.t za trikrat ali vet krat ro 10 vin. Pri večjih inscrcijah po dogovoru. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. -- ros&reezaa itevilka w*l$a 10 vinarjev. - Na pismtna naročila brez istodobne \poslatve naročnine se ne ozira. Karedaa tiskarna letalca *L ti. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— • cci0 jcto.......K 2S*- ?ctrt Ida! !!!!!! [ 6-SO za Ameriko in vse druge dežele: na mesec........ 2'30 1 celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravai&vo: Eaaflova alica st. 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 85» P;ira&n:eni Komunike. »Slovenčeva« gonja proti »Svezi južnih Slovanov«, ki jo je potem na mariborskem shodu spopoLiil in dal ofici jelen značaj strankarske akcije dr. Susteršič, je slonela na podstavi, da je »Zveza južnih Slovanov« po svojem načelniku tir. Plo-izdala klubeo enuneijacijo, tako-liuenovan komunike. Iz pojasnila dr. Ploja je znano, »Zveza južnih Slovanov« sploh i izdala nobenega komunikeja in iano je tudi, da zavzema »Zveza« lede vseučili^kesa vpiašanja po-rolnoma korektno stališče, tisto .aiureč, ki sta ga soglasno določila !»a jugoslovanska kluba in ne ti-- ega, ki je označen v podtaknjenem 1 ^unikeju. Kdo je ta falsificirani komuni • izdal in po kakih potih in zvezah /a je potem ntihotapil v javu« >t in -nravi! v dunajske liste, iz katerih je tem prišel So v druge časopise, to ■ bo pač težko dalo dokazati. A ker • rejo na taki spletki imeti interes no slov. klerikalci, ker so ta tV-i- kat na tak nečuven način in z rezprimerni perf id.nost jo Izrabi«:.-v svojo kor: si, ni za nas no^euesru ma, da so klerikalci sami r. zleb-namenom skovali listi komuni-v in jra podtaknili »Zvezi«, da h? \ napadati njo in dr. Picja. V tem nas potrjuje se ena oho!-.:'»st. ki jo je treba pribiti, ker je la- rL-tno. da spozna javno«! k*tr olje mogoče, kakšne < je klerika!-rIelo za ljudstvo« in kikifc • dslev >e posiužujcjj klerikalci. Denimo slučaj, da kl^rikaiei ni-r. podtaknjenega komunikeja san:: dali. nego da so ga čitali v listih xkor drugi ljudje. V tem slučaju hi jim moralo ta »j biti jasno, da se je treba natančni formirati kako i^ s to st-ar]o, i ta komunike« je sumljiv c:t prvi pogled. I*redvsem je v direktnen n."--r»rotju z velikim govorom, ki ra je imena »Zveze južnih S!,jvy»jo\'< dr. Rybar samo tri dni fw*prex klerikalci hi si bili morali reči, da • v treh dneh pač tako temeljilo ne remeni stališče resn-ga kluba. I>a!je je pa tudi .»a prvi pogled ti, da ta >kmnunike<: splofa n čaja komunikeja marv.-;' da ima »j navadne časnikarske mdiec. Resničen komunike je vedno o/načeli kot razglasilo dotične sr ranke, navadno z vlVr . . . Klub verlaat-bartv^ . . »I>er . . Klub veroffeutlieLt nachstehende* Komrnunike . . ali tako podobno. Anonimnih komunikejev sploh ni. »Zvezi južnih Slovanov« podtaknjeni »komunike« sploh nima nobene označbe, da je klubova en inicijacija, neco je spisan, kakor so nišane navadne časnikarske notic«) in polHične vesti, ki so časih resnične, časih p,)i!U)i«;iiia ueresnične iu — kakor spozna vsa javnost lahko pri »Slovencu« — čaeih tudi namenoma neresnične. Pa je še :i< kaj drugega, kar zbode pri čitanju tega > komum kegs« v oči, da se namree ta komunike v taz-ličkih listih tudi či«to različno glasa* med tem ko prinašajo vel i Ivi listi oficijelne komunikeje ve« ino dobe sedno. Za i?.ir'°d uaj navetlemo največje tri dunajske liste: »N. Fr. Prema« »N. Wiener Tsgblatt« — in krščan sko socijalni »Dentscnoa Volksblntt«. X. Fr. Prease« je priobčila »komunike« iako-ie: »Dcr reiehsratliche Verband der S rslaven hielt konte vor Eintritt in die Ostert Ti»*n eine Sc-hlu>sbera-tung-. in vvel? her laufende Anajei? g'enhetten. darunter aneh die Ste!-lunsr des \erb-.»Jes zrn* Keffier»in^>*-voria^re, botreilend die Errieotuii^ j einer italieni^.-nt-n RerktsfafkuIUN in Wifn, erortert uurder*. Xa<'h lon^e-rer Debat:e oe>«-]iioss der V»'rha:.d in d»T nach t>tern sta t tf in deden aeichsrats^fssion ^in° lebhafM:-t ion s;es;en die Absichten, a Is Sfa?id-ort der F"a.knl'at die ^tad< Triest flri h/u-ei/' n* ežaznleiten nnd die Ver^v irkliehti-t-c dioser Piano mit ali :i vesrfa^barea ?!i:tei!i zn ver-hindern. IhT \'ei haiid bat s:**i» d*es->>ezii^lieii n'.»ht u\ir dej Fnt^rsti)-1/110*7 de.- Slnveiiiseheu Klubs. v?el-niehr aaek d»*r B ihilfe *?er gmmmmaiea Slnvisehea Union versiehert, \.. ?<•}.<• eine hierauf •e'ziig'liche verhinrlliclie FrkiarTu.ir ie?-,-iis ab^egeben hat.< V X. \Vi«ner Ta.^bl.« imrt »komunike to-le besedilo: ,Ih•■• Verband der Siidshi^. u hielt prest«-m ♦*in»* Schliissbera^ui.^. in weleher laufende Anajelegreuh ten, darunter iurh die Stellnasj it« Veriatodes sor Bi gi^i aasf iroria : betreffend die PJrrieh*ung' einer Ha> lienisehen R ehtvfakiiUat in Wien erortert vvurden. Nach lang-erer De-batte besehloss der Verband, in der naehdsterlienen Session «*ine Akt'on g;eg:en die A'osicht, aU Standort der Fakultiit die Stadt Triest durehzjse-tzen, einzuleitei und die Vervvirkli-chung dieses l*lanes mit alleu Mit-teln zu verhimlern. Der Verband Lat sieh diesbezii^Heh auch der Beihilfe der Slavvisehen Union versiehert. Es vvurde vveiter Test geste! It, dass sasjani die itaiienischc Univer-itatsvorlaire in ihrer ge^eimarti^en Fassun-r L**i-ne Einwendanst und im KusteulaeJ vollo Betriedi.,fiinj? finden miis-teii, sollten sie ihre ablehnende Haltung anfcebin. D«4s vveiteren verlanfren beide siidslavvischen Gruppen eine feste Zusicherunj* des Unterriehb*-ministerJums in betr^ff der Aner-kennun«? der Ajrramrr Prii?uniren in Oest^rreieh. v»^lene nieht nur hei der Bcsatans; i m liud*reta asaakajase, son dem auch boi der zweiten T.esun^ d^r Vorla^e lin vollen Hansc* nacb-driickliehsi srefordert anerden v, ird.« V »Đentaclies Vc^^biattt; pa so grlasi »komvjinke«: ^>Der reichsratliehj Verbnnd der Siids^avven hielt pestem eine Schlussberatun^:, in v. .-ii ->r die Stel-lung* d<"s Verbandes zur R^g'iereng's-vorlag*e betreTiend die Errielitung-einer italienisehen Kcchtsfekultilt in VVien erortert vrurde, X"ach langerer Debatte besjhloss der Verband, Tis der naeh Ostern stattfindcnden Keichsrats.—s-;on eine lebhuite Ak-tirm 2r($ren die offenen und versteck-tea Absiekten, ais Staad.ort ier Fa-kultitt die Stadt Tricsi durehznse tasn, einznleilen und oie Ver\cirkli-crhun^ dieser Plime mit allen v< rfii#-bar>n r>iitteln zu verhindern. rl.r.e al>er g'erren die itaiienischc Univer-sitatsvorlaare als solehe eine F.imven-duns; zu erhebeu. In Kreisen der sliJ-slawise}:rn Ahgeordnetcn wird mit-rreteilt, da-ss mif italienis«mer S**ite der Wunsch besteht, mit den siid«!a-vvisehen Abpre<»rdneten dariiber in Verhandlnng;eii zu treten. unter welrhen IVfling'ung'en sie bere:t vil- ren, ihre Ge^nerschatt gegen eine italieniseme Rechtsfakultat in Triest aufzugreben.« Ta razliki v besedilu kaže. Jo je bil talsifieirani »komunike^ vsakemu teh listov poslan v drugačni obliki. Ce kdo, bi bil moral vse te sumljive okolnosti zapaziti dr. Šustersie. ki je siar parlamentarec, ki je sam izdal dovolj komunikejev in je torej na prvi potrled moral vedeti, da nima pred sabo nobenega komunikeja. Izključeno je seveda popolnom?., da bi dr. Šusteršič vsega tega ne bil takoj na prvi pogled zapazil, in ;istc gotovo je, d*i je vse to na!a.se in na-lnenuiiia prezrl, ua je mogel napadati »Zvezo južnih Slovanov« iu njenega načelnika dr. Ploja. To je pač skrajna nelojalnost tudi v tem slučaju, da dr. ŠusterŠič ne ve, kdc i° fslaifstiirsl označeni »komunike« iv ga podtaknil »Zvezi južnih Slovanov«. _ Befeln! e^or proti Obrazložili smo že Osv.aidove pritožbe, kakor tudi njih famozno rešitev pri deželnem odboru, danes pa naj ocrtamo končni vspeh brez-miselnega klerikalnega nasprotovanja napredni idrijski občini. Deželni odbor je na Osvvaldovo pritožbo črtal iz občinskega proračuna mesta Idrije za leto 1910: ^a vzdržavanje mestnih ooslopij 10.000 kron, za nakuo zemljišč 1000 K. podpore ubogim idrijskim visokost Icein 1000 K, odprav ne nagrade realčne-mu osebju S4R5 K in poviše k pla«" mestnim uslužbencem M0 K, skupaj torej 21.025 K. Po občinskem odboru proračun jena T>otrebščina 113.?(>6 K se je potemtakem znižala na 92.341 kron. Vsied tega je deželni odbor samovoljno zniža i od občinskega odbora proračunjeno doki ado 90 l/c od zemljiškega davka, občne pridobni ne, prihodnine in pridobnine od javnemu polaganju raeuno\T za\c;anih podjetb ter 50 >c od hišnonajemnin-skega davka na 75 odnosno 40 c/c. Ker znašajo pr\*o navedeni davki skupaj 103.611 K 24 v, dru;Ti pa 15.442 K 14 v, se zniža proračunjeno pokritje na K 28 v in tako od deželnega odbora popravljeni proračun izkazuje 1944 K 28 v prebitka. Pripomniti moramo, da jc znašala v letu J 909 v idrijski občini predpisana davščina 119.053 K 38 v, od te svote pa je spadalo na c. kr. rudnik okroglo 102.000 K. Z znižanjem doklade je Oswald oziroma deželni odbor koristil predvsem c. kr. erar-ju, nasprotno pa ogromno škodoval idrijskemu mestu. To nam pokaže sledeči račun. Po proračunu občinskega odbora bi plačal c. kr. erar 89.550 K občitike doklade, vsi drugi občani pa 10.155 K, po od deželnega odbora popravljenem prorače.nu pa bo plačal c. kr. erar 74.580 K, drugi davkoplačevalci pa 8187 K 50 v. Tako je Osvvald s svojim neumnim re-kurzom in deželni odbor s svoJ3 strankarsko zagrizenostjo pni i ranil bogatemu c. kr. erar ju 14.970 K, drugim občincem pa 1997 K 50 v* Trinmf Oswn3doTvcga rekuriranja je torej varovanje c. kr. erarja na veli» ko škodo idrijske občine. Ce bi bil deželni odbor postopal nepristransko in količkaj upošteval občinski red, bi bil v celem obsega potrdil po občinskem odboru sklenjen proračun in kratkomalo zavrnil Osvvaldove neutemeljene rekurze. Šel pa je celo dalje! Po § 79. oi>č. reda so doklade nad 50 % diiektnik davkov ali nad 30 % užitniue zavis* ne od dovolitve deželnega odbora ia od pritrditve političnega deželnega ofolastva. Deželni odbor torej nikar-kor nima pravice določiti doklade* kakor je to storil v predmetnem slučaju, marveč samo dovoliti ali ne* dovoliti. Če je torej hotel na Ljubo Osvvaldu na vsak način Črtati gotova točke v občinskem proračunu, naj bi bil vrnil proračun občinskemu odboru, da se enkrat o njem sklepa To bi bil moral storiti sosebno deželni odbor, ki je dal izgotoviti načrte za regulacijo Nikave, za katero bo morala tudi občina prispevati, ki ve^ da je gradba nove moderne klavnico pred durmi. Ne v zadolževanju, marveč v visoki občinski dokladi je spaa idrijske občine. Čisto naravno je, da občinski odbor idrijski ne more mirno prenašati bmtaliziranja od strani deželnega odbora kranjskega. Nastopiti mora pot tožbe na upravno sodišče! Tu se naj odloči, kako daleč sega nadzo-rovalna pravica deželnega odbora, in kako velika je avtonomija občin. Niti misliti si namreč ne moremo, da bi občina ne bila kompetentna prezidati svoje poslopje tako, da ji je dobičkanosno, saj bi bila v tena Anton flsfesrc: PssiM/e. Anton Aškerc je spet izdal novo J igo in ji je dal naslov: »IV sni t neti zbornik.« V t^j knjigi je al svoje verze od let 1904 do 1910. j čas j»' vsaka nova Ašk< reeva -a pomenila pri nas literaren del: prve vrste. Tuo"i fi.iiie^. ko že davno zmagonosno ^topila na an naša moderna s svojimi zastop-ki Kettejem in Murnom ter Zu-;ieem in — v najnovejšem času fiolarjem, bo Aškerčev peti zbor-k »Pesnitev« brezdvomno vzbudil ^povsod zanimanJH. Svoje čase je ' -kerčeva res krasna epika neome-- no vladala na nas^m literarnem bzorjn in ni ga bilo, ki bi jo mogel ia smel devati v nič. Dan«-s so mne-ja glede Aškerca že zelo deljena: eni strani tisti, ki ga kot pesnika vedno brezpogojno obožava jo, na zi strani taki. ki ne puste več na jem uiti zdravega lasu. Niti prvim, I) drugim se ne morem pridružiti, ton Aškerc, ki je vnet pristaS Svobodno Misli« mi pač — to upam ne bo zameril, Če prosto izrazim »je misli o njegovih pesnitvah, saj ji — kot jaz — na stališču, da ima vsa! -v -bočino pravico izražati svoje mnenje. Ce pregb dujem dolgo vrsto Aškerčevih poezij in pesnitev, ki jih j.' de>b*,i izdal, se mi z, ki obsega sedem pesnitev. Brez dvoma najzanimivejši, naj-ternperamentnejši oddelek so pa »Besni in parobole«. Tu Aškerc neusmiljeno vihti svoj bič in brez par- 2e tretje leto stoji obširno poslopje št. 509 nedovršeno, občina nima nobenega dohenikn, škoda je od dne do dne večja, župana se je kaznovalo z globo 200 K in ga odstavilo, i »spusti i o občinski odbor, naložilo n«n nepotrebne komisijske stroške in jih s rubržnijo iztirjavalo, postavilo pravo klerikalno kreaturo za gerenui, ki je napravil občini ogromno škod**, pošiljalo žandar je nad mirtie ldrij-čane itd. itd. in to vse radi tega, ker živi deželni odbor v domnevanju, da občina ni upravičena brez njegove privolitve pr« zidati eno svojih pošlo pij, da je torej postavno opravičen sankcijonirati hudobnost in škodoželjnost fanatiziranega Oswalda. Toda vse nasilje ne izda nič. Klerikalci v Idriji nazadujejo vs* povsod, to so dokazale vse zadnje vo litve v Idriji. Idrijčani so do dobra spoznali, kdo m kaj je klerikalce. V njihovem taboru se zbrajo le nesamostojni ljudje, ki nimajo lastne volje in razuma, k njim hite vsi poli tični neznačajneži, ki so bili včeraj Še brezverci, danes pa z molkom v roki dokazujejo svoje globoko katoliško prepričanje, dalje vsi sebičneži in koristolovo. V takih nkolisčmah se ni treba bati občini boja z deželnim odborom. Kaj se je doseglo z razoustom ? Nasprotno! Še z večjo večino je bil izvoljen razpuščeni občinski odbor! Xi se torej treb.i ozirati občinskemu odboru na veter od zgoraj, marveč kaj pravi ljudstvo, ki ga je izvolilo. Idrijsko prebivalstvo pa stoji trdno za svojim ol>činskim editorom, ki zategadelj more mirno zaupati w končno zmago svoje pravične in dobre stvari! Oswahlova zlobuoet, škodoželjnost in nagajivest pa se bo ujcdla «ama! Žare < pravilnosti pri celovSd c lir. pdž« Na pritožbo dr. Toneta Gosaka na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, katero smo nedavno objavili v našem listu, in je vloži! v tej zadevi interpelacijo državni poslanec Ivan Hribar, je odgovorilo pristojno postno ravnateljstvo nasledrje: Z. 13.000 III Graz. am 20. Marž 1010 An Wohlgeboren Herrn Dr. Anton Gosak, Advokaturekandidat in Klagenfurt, Kramergas«e N. 1. Bcseheld. In Erledigung der Beschwerđe tom 11. Janner d. J. betreffend die in rientseaer Sprache erfoljrte Aus-fertigung des i m Anechlnase riick-folgenden Anfgabeseheines iiber die am 10. Janner d. J. belm Poštam te Klaeenfnrt 1 aufcegebcne slove-niseb adressierte rrkomm. Briefsen-dun? wird mitgeteilt. dass gegen daa an diesem Verstosse schuldtrpgende Pcstorgan entspreebend voigegan-gen lmrde. Gleichzeitig nuidea die In Betracht kommenden Dienstorcra-ne strengstens engewie«en, kiinftig-hin die Ausfertigung von Anfgabe-scheinen stets con form dem Wort- majo nič več obiaki, kopičijo se srditih pogledov prek oboka, vstavijo se in se ne ganejo.« Pogledal crm na kamen, ki sem se spotaknil ob njem in zd 1 se mi je vedno višji, ae prestopi ji rasel mi je pred r.čmi, kakor visoka stena kaj je dahnilo, n> kaj je zašuštelo in šepetaje vprašala: »Ali si bil pri nas?« »Kdo si, ki vprašuješ 1 Kaj hočeš rd mene, ki te ne vidim in ne poznam T« »Ali si bil pri nas?« »Kaj? kje? Kdo «i, mi povej? Potem h om in razbojnikom ne odgovarjam Is »Ali si bil pri nas?« je sp*t vprašalo in se ni brigalo za moj.j besede. Ttonilo je tisto Šepetanje iSlovenee« vrgel v svet frazo »Naprej na Gradec«. Kdor ima le toliko zdrave pam?ti, kakor jo je imela go tovo vsaka tistih šildkrot. ki jih ie največji posv-tni učenjak kleiikal cev in ravnatelj dež. muzeja proglasil za umorjene kristjine, tisti mora :zprevideti, da je parola »Naprej na Gradec« urnebesna budalost. Va kaj to »Slovencu« mar, da fraza !e njo govim vol ič kom lepo na ušesa zveni, naj se potem zgodi kar hoče. »Slovence va« fraza je spravila vse gra-ško nereštvo na noge in zečelo se je v Gradcu sist'matično prega'.janj'* Slovencev, tako da imajo ti zdrj najtežje stališe« in bodo trreli »e veliko škodo. Or«vmizaeija Slovencev v Gradcu je se v povojih, a že je »S'o-venec,Slo-vrnčevo« frazo »Naprej r.a Gradec« ra — o«tanrk Hb^ralre dob*-- in jri patetično svaril pred nepl sini mi frazard. Tako komediiaostvo! Škoda, da je dr. Šnstr-rš'č nastopil i Mariboru in ne v Ljubljani v »pra-terju« v Lattermanno^. em drevoredu, kier je najprimernejši a raj za take bnrke. Toda — Šalo strnn. ŠnstcrŠie' fcf rad »Slovencev< oslarijo zvalil na nanrrdno stranko, saj kar gori za • porazu m ljenje z Nemct, kar je pie^r pri njejmvi strelki po-p"^*^**^^*^*«^!"1.' ■■ '■ J! *' ■ a ii te ao boj skrajno anasljstei pripravljeni aeodatt tndi svetejse alovouake pravioa, ee to le klerikalkama taj korUti Torej dr. finsteršj« ja v Maribora ilamlii »Slovaaecvo« fraao, pa je stvar tako zasukal, kakor bi bili vrgli to fraao naprednjakl v javnost. Id t tem smislu se je tudi poleni poročale. V aemškik listih čitamo, da je dr. Su steršič obsodil bojno parola »Naprej aa Gradec«, v mariborski ^.Straši*« je stvar še bolj nerazumljivo navedena. Po »Straži« je dr. 6u*teršic rekel: »Varovati se pa moramo neplodnih fraa. Te ao zapuščina liberalne dobe. 8 frazami velikokiat samo škodujemo, posebno ako izzivamo po nepotrebnem nasprotnika tam, kjer je v nedosegljivi večini. Naši sorojaki morajo potem včaaih trpeti radi praznih fraz. Pametno de lo naj velja.« — Kako modro, kaj. kako trezno. In noben človek iz tega ne spozna, da |e dr. Šusteršič a tem pr^d Neme! hotel desavouira^l od njegovega glaafla Izdano parolo. Potem je pa ie ^Slovenec« tu, to-ej tisti list, ki je vrg'-l frazo »Naprej na Grad c« v javnost, ki je po nepotrebnem izval nasprotnika tam. kjer je v nedosegljivi večini, tako da morajo naši sorojaki trpeti vsled te prazne fraze. In kaj noreča »Slove nee« o tej izjavi dr. Šustcvšira? NIČ! Nobele besede! To, kar «o nemški listi priobčili kot najvažnejša na ceVm govoru dr. ftnstei-ftiča. to je »Slovenec« kar zamolčal. Tu ec vidi v celi naaroti Klerikalno komed:jant-stvo in fra»erstvo. Jpnirenlcfl o 3JrnfW že-leznics Poitcjnti-Vhcvi. Na shodu, vršečem s« dne 20. «večana t. 1. v Št. Vidu n^d Vipavo, se je izvolil lokalni odbor za zgradbo železnice Poetojna - Vipava. Na tem sUr>du se je sklenila bledeča resolu-cija: »Vipavska železnica naj se združi z eno toeko projektovane p, kate-e mi 2* limo, ♦reba bi bilo. ako hi se ta železnica brez dregih predorov gradila oi Podkraja navzdol v« led velikega padca izr»e]jati serpen^ne. Na ta način bi bila *a, železnica tndi dosti daljša, n^^ro ona iz Postojne čez Razdrto na Vipavo. Notranjska ima izdatno kupčijo z lesom, ki se izvaža ne le v Trst, ampak tudi v Italijo, Znano je, da so tarifi južne železnice je ko visoki in da je le te:>ko konkurirati nasproti producent opi, kateri imajo za svoje izdelke prikladnejše zveze z itali jo. Z ozirom na to bi bilo velikega pomena ako bi se nameravana trans-veis •'?»•! železnica Aspang Wcchsel-Brežice, Novo mesto, B'oke mimo Cerknice zdrnžila z železnico Postojna - Stanj?!. Pri tem bi se lahko oziralo na Lož in Stari trg, ako bi s»e železnica, ki je sedaj r»r<-\yek*ovnmi čez dnvor-nik in Ilirsko Bistrico in Podgrad oh Javorniku nnd Cerkn *kim jezerom in čez Skoejan zvezala s Pristojno. Take zveze hi tudi odgovarjale graščinam Schneeberg in Hasherg, kateri zakladata naše lesne tigovee s svojimi produkti. Tako podaljšana tran*versalna železnica bi bila do«1i krajša, kakor ona Čez Bistrico, ki hi lanela še večji strmec čez Stanovnik, kakor ov.r Postojna - Dol. Končno pripomnimo, da s<» je za te zveze izreklo več kakor f>0 notranjskih okMn, katere so tozadevne resolucije odposlale na c. kr. železniško in na e. in kr. ^"ojno ministrstvo. Predlagamo te»rlat in rros'mo z ozirom na to, la je ž^l^znica Postojna - Štanjel že trasirana od e. in kr. vomega ministrstva, na i cer.ralni odbor za zgranbo kran^skh ž leznic preskrbi trasiranje P**oce A j !(^-sči- na - Vipava - 8t Vid - Razdrto, eventualno če je potreba: tudi traso Razdrto - Postojna, oziroma Razdi to - Štanjel, kakor tudi trostrana nadaljne zvezo te železnice s p roje k tovano transversalno železnico mi mo Cerknice. Lokalni odbor za zgradbo železnic; Postojna . Vipava. Vipava, dne 29. marca 1910. B. M. Perhavc Načrt invesa bazensKes* zatona. Pr. Alojzij Kokalj. IIL v Odmera kaznL Kdaj se sme mladinskemu sto« rilcu kazen pregledati, pogojno odpustiti, na njeno mesto postaviti oskrbovalno vzgojo ali vzgojo pole^ kazni namestiti in pod katerimi pogoji je dopustna rehabilitacija, smo že navedli. Le toliko nam je še dodati, da stopi pri mladinskih storilcih na mesto smrtne kazni ali dosmrtne teške ječe lahka ječa do največ 10 let, in da se pri mladinskih storilcih ne objavlja obsodb, kakot tudi ne prikrajšuje državljanskib častnih pravic. V ostalem pa navaja načrt kot temeljno načelo za odmero kazni, da se ravna kazen po krivdi in opasnosti storilca, pri čemer je vpoštevati kakovost kaznjivega dejanja in storilčeve gospodarske razmere. Pri odmeri denarne kazni se je pa še pose hej ozirati na storilčeve dohodke. Iz tega je razvideti, da se v načrtu, kar smo pogrešali v veljavnem kazen skern zakonu, jemlje ozir tudi na imovinske in pridobitne razmere, kar se mora le odobravati, ker se s tem odpravlja velika krivica veljav nega kazenskega zakona, pred kat< rim sta bila bogataš in revež v de narnem pogledu vendar malo prt več enaka. Načrt določuje tudi, da se ima, kadar je sodišču na razpolago danih več kazni, uporabiti najstrožja k^ zen, posebno tedaj, če je storilec ore tovano zakrivil isto dejanje, ali če je pokazal posebno surovost, grdo sebičnost, nesramnost ali delomržnosr Ako dopušča zakon denarno kazer* poleg kazni na prostosti, potem se ima storilca v denarno kazen tedaj obsoditi, če njegovo dejanje kaže sebičnost. Načrt pozna seveda tndi o'aj-šalne in ohtežilne razloge, ki se delo ma krijejo z olajšalnimi in obtežil-rdmi razlogi sedaj veljavnega kazenskega zakona. Vendar pa pozna načrt pri obeh tudi nekaj novih, posebno med ohtežilnimi razlogi, kate re je načrt izdatno pomnožil. Popolnoma nov olajšalnl razlog je vzgledno obnašanje po dejanju, ki pa mora toliko časa trajati, da skorr doseže dobo zastaranja Med novimi ohtežilnimi razlogi pa navaja načrt: malopridno in zanikamo življenje, delomržnost, grdo sebičnost ali druire posebno zavržue nagibe, po dejanju posvedočeno ne sramnost, posebno surovost, storitev dejanja pri izvrševanju javne službe ali urada, storitev dejanja po nedoraslem, zapcljanje mladinskega storilca ali uporabo takega kot pomoč nika. Kadar pa nastopijo posebne vrste olajšave n. pr. nezakrivljena pi- doii v glokočini preteee in šn sem se držal skale, čudne, tuje, izposojene moH so se naselile vame. »Kje sem? —« Sel bi nazaj, pa bi zgrešil pot, zgrabila b; me ledena roka in mi za-veaala Uvijen je. Naj bi ra: nekaj kapelj krvi ;" bilo samo še v rjem. ni bilo več dosti prida; a vendar ic bilo še premlado in prcenolieiio in sem se zato bal zanj. Strahomo sem zrl v zevajoč prepad. Napenjal sem oči, da bi zajrl^dale kaj «vetlega v nj-^m, da bi določile, )e-li kako dno. ali je samo prenad in spet prepad, brezdno brez dna. Nič ni bilo svetlega, samo šuet^lo je, zabuca 1 o. zavzdihnilo zdaj pa zdaj in zajeenlo v obupu: vedno menjajoči se gTasovi, polni pr' ze in trepeta .. Tam daleč je nekaj zaskoviknilo kakor v odmevu. Zdelo se rt-1 je, da je bila sova.Grozno je odmeval *a glas doli v pr+rafai sunkoma se je ob nekaj zadeval in vzdihoma pojo-mal. Od kie jr prišlo skovikanje? Nobenega drevesa ni bilo videti, sama tema, skaia, prepad, ves srdito žugajoč... Dvomil sem že o ii vi ion ju. FV-tinal sem se večkrat za g'avn, poskusil, če še enrlja kri. Celo jo bilo mrzlo, lasje potni in liea ao ae mi zf,ela globoko ndr*a: va* od avoae. Nisem še tavr»l nikdar in bbid'1 no teko teanib potih. Le kdo me ie zvabil asm T — Pil nieem. Mirno sem se vračal domov in J* za trenotek sctu postal pred viseko hišo ob vodi. Po dnevi nisem videl te hiše. Prvič me je vodila mimo nje not, noč ie bila mesečna in sladkooi>ojna. Nekje zadaj je bilo okno polodprto in svetle. Prihajala je od tam mehka, očarljiva godba klavirja: še nikdar ie n:«e»i čnl v tem dolu. Droga okna so b'ln zamrežena z gardinami. da ie bilo le tnin-tam videti kak žarek luči. Nisei.i mislil na dom. Tam onkraj ce:-te je šepetalo po košati lipi. Pod rjo je samevalo trhlo razpelo, že davno ovenele cvetice ao molele izmed prekriža ni h nov, lesketajoče se od roee. Sel sem na kareen, ki je bilo vanj utrjeno razpelo. Hotel sem ae neslo niti na les, pa se je zamajal v strahu in toliko da se ni podrlo in zaropotalo. Bal se i n se, da bi se to zgodilo, ker bi morda utihnili sirenskovab-Uivi glasovi, ki Jih je sejno srkala moja dnša... Tam daleč na vasi se je glasilo pozno kladivo v stolpu. Ni mi b'lo do postelje, kakor druge noči, vriskajoče v meeečini. Nič sladkega nisem doživel v njih. Lana je hladno obsevala sglavje, vtrenila se je so'za od žalostnega spomina in sj se zaprle oči: to je bila vse pomita mojih mesečnih noči, dotitih v dolini. Zaannl sem zapuščen, nič ni bilo pred očmi sladke pod be, ki bi me hoiala. dihala vame radost in oranje 'n mi zaprla Irenalniee v mehki sen. Ni bilo pestrih barv, mebkib oblik adov, da bi ae potopil vanje. 6 strastjo. Še sanj ni bilo. Zivljenia nisem cenil, ne mladosti; kako neki! Srečaval sem ljudi: tuje, medle ?n prazne obraze in nobena podoba se ni vpisala v srce. Mimo sem šel '.j sem pozabil, kakor hi ne srečal . . . Tesno je tako človeku broditi po takem življeniri, ki je bil prej razvajen:... bogato odičene dvorane, razsvetljene, lesketajoče se, da jo dnš;-lo pogled, deklice, nedolžne v duši in na ustnih, bohotnih udov ?n prs!, v šumečih krilih, zvonki glasi godbe — ah, k te so čas*, še sanje so umrle!... In «xlaj siromak v tej puščavi, to razočaranje! Vtoniti mora vsa radost, ko se odtaja globoko v srcu skrit spomin. — — -— — Tako se me je oprijela mahoma melanholija. Razpelo je dremalo nad mano in vessi je kanilo en? rosnega posušenega cvetja* vtak njenega za noge. Rad bi bil čnl kak glasek iz grla. Polotevala se m a je radovednost in Hrepenenje, da h* ozrl prstke, ki se spretno premičtjo po klavijaturi v plavajočih gestah, da bi videl lice, oči, polne usmPjenih pogledov, ustnice, vabeče in žejne. Prisrkal bi so na čelo, izTubil se v gostih, raspletenih laseh in bi bil pripravljen darovati življenje za eno aamo minuto te sladkosti... Pa to je bilo le mladostno kopinenje, kri, žejna strast, aaj nisem videl nikjer ž;ve duše, nieem slišal šepeta, le sodil sem in živel ob domi- Potihnil je klavir, velika luč je utonila za gardinami in zadaj se je svetilo ekno, skoro dremajoče od skromnega oljevega plamena Ni bilo podobe, niti sence ne, niti diha, igralo je in je ob času vtihnih : kakor avtomat. In vendar ni b-1 avtG-mat, saj sem č.itil dušo v tistih lab noizvab\ienih glasih___ Vstal sem in korak se mi J€ opotekel po široki cesti. Morda me je opojila slast, slabega sem ee čutil in misli s> dremale. Koncem hiše je šelestel vrt, visoke veje smreK so 6i namiga vale skrivoma, pripovedovale po nekaj nenmljivega. prikimavale z drznim ponosom in samozavestjo. Še! sem mimo, videl sem in nisem razumel, šel sem kakor mi mo ljudi, ki niso segli do duše Včasi sem pogledal nazaj, da bi zazrl vsaj senco. Ničesar, in ko bi s«* stokrat ozrl! Mirno, turobno življenje kraljičine v zakletem gradn, za nažene s trnjem in zidovi... Vso pet se mi je plela v glavi uganka, kdo neki biva pod tisto streho, tam daleč na samoti? Leno je les šepetanje valov doli noči oknom, izginjajočib Čez slap in v Mrbirio. Pač saj je vse to izganjalo neopaženo. Nikdar niso pogledale doli prijazne oči, nikdar ni občudoval pogled te krasote, tega živega hrepenenja, teh bolnih vzdi hov— kdo prebiva tu na samoti? Mislil sem še dalj-% oči so gledale v tla. Mesec «e je že skrival za ob'eke, ki so se bili pritenli od r*k<\ razkropljeni, kakor bi kdo razgnal janost, izzvano silno razburjenje, skrajna aila itd., ao pa sme namesto v teško ječo, obsoditi v lahko ječo in pri kaznih na prostosti in denarnih kaznih iti celo pod polovico najnižje mere. Namesto z navadnim zaporom do 14 dni. se pa sme kaznovati z domačim zaporom tedaj, če bi prvi obsojenca z ozirom na njegovo zdravje ali njegove pridobitne razmere posebno ostro zadel. Lahko ječo do 6 mesecev se pa sme poostriti s postom in trdim ležiščem tedaj, če je storilec pokazal posebno surovost, grdo sebičnost, nesramnost ali delomržnost, če je storil dejanje po nedoraslem, zapeljal mladinskega človeka ali ga porabil za pomočnika, ali če je storil dejanje, da hi prišel v zapor, ali če je opetovano povraten. Za eno četrt nad kazensko mero se pa sme iti pri takih zločincih, ki so bili že najmanj dvakrat kaznovani v teško ječo ali v lahko ječo čez 6 .uesecev, ali ki so pred pretekom pe-Mh let storili tako dejanje, ki kaže ista nagnenja, kakor ono dejanje, radi katerega so bili že obsojeni. V inozemstvu izvršene kazni je pri *em upoštevati tedaj, če je dejanje *ndi po našem pravu kažnjivo. Kadar se druži več kažnjivih dejanj ali če je za dejanje ustanovljenih več kazni, določiti sc mora skupna kazen po gotovih načelih. Ce so vse kazni enake, se najnižja in najvišja kazenska mera povišate za eno četrtinko. pri enakih kaznih pa odločuje najstrožja. Novo določilo pa ustanavlja na-črt za slučaj, Če se snlde kazer na prostosti z denarno kaznijo, ker sme sodišče v takih slučajih obsoditi na obe kazni. Novo je tudi določilo, da se sme Morilca, ki je zakrivil dvoje kaznjr- * Jh dejanj, tudi tedaj obsoditi na -mrt, ako je prvo kazen že prestal; -mrtna obsodba je pa zopet izklju-■ .na tedaj, če je radi istega dejanja -orilec že prestal kako kazen na rostosti. Načrt vsebuje končno tudi pose-•-n odstavek o kažnjivih dejanjih \aznjeneev, ki se v neznatnejših slučajih kaznujejo z domačim stra-h ovan jem, v hujših slučajih pa s poostritvijo ostale kazni. Kazenski pogon. Načrt ima posebna določila o po-nblaščenju, katero morajo dati tuje : vne oblasti ali oškodovanec javne-u obtožitelju v natančno določenih - čajih, ker se brez takega poobia-enja Morilca ne sme preganjati. *'blaseenje se ne sme utesnjevati :.i posamezne udeležence; preklicati pa sme le pred začetkom dokazo-■mja. potem pa ne več. Pravica do blaščenja preide po oškodovan-: smrti tudi na vdovo ali vdovca na sorodnike prve stopinje, ako se mrti na oreostalega zakonca in na sorodnike prve stopnje. isebna obtožba pa zadeva le one --ebe, proti katerim je bila izrecno '.rmcrjenfi. Ce je vee prizadetih, priMoja -:!iosiojno vsakemu posamezniku pravica do tožbe. Ce je prišlo do pra-omoene razsodil, pa ugasne tožbe-na pravica ostalih prizadetih, iz-zemši slučaj, da jo obtoži tel j odstopil od tožbe. Pravica do zasebne ob-/.be pa ugasne v treh mesecih od | [neva, ko je upravičenec zvedel za njivo dejanje in za storilčevo »se bo. gručo paglave* v. Mraz mi je bilr.. ' rivihal sem ovratnik, roke v /epih \ časi sem v opogu m ljenje ali v po-^':biiost zažvtžiral polglasno arijo iz Trubadurja . Ni se mi dolgo ljnbT-• \ rinile -o spet nadležne misli, U sem se jih hotel otresti. Stremel -*era se vea^i od božajoče slasti — In šel sem dalje in sem taval c p »tekajoč se po trudnih tuji«, po- Tam dab-~> nekje s** jo svetila luč ^kozi gole veje. kakor skozi veli- gosto zamreženo okno. Visoko je telo p«' poljanah, sesrajoč tja lo J>oti. Kje je bil moj cilj? Namenjen bil domov. Legel hi, sladka mi-•el pred očmi in mesečina razlita ptoj lastne države in da je imela pri sestavi teh določil veliko besedo tudi vojaška oblast. Sploh bodomo videli pozneje, da nam načrt nudi veliko novih zločinov te vrste in po našem skromnem mnenju, ki s- v tem oziru precej strinja z zna* i m Taeitovim izrekom, tndi neko'iko preveč. Zanimivo in vsega odobra~-:nja vredno je pa določilo, da se sme tno-zemca preganjati pri nas tndi te.''aj, če je v inozemstvu knpčeval z živim ženskim blafrom. V tem oziru smo ž.aliboc doslej pogrešali takih zakonitih določil, ki bi »trgovcem« z ženskim živim blagom ostro stopali na prste. S tem večjim veseljem moremo pozdravljati to določilo, ker «o je ravno iz naše ljube Avstrije spečalo in prodalo prav mnogo živega ženskega blaga na svetovnem trem. ne da hi se bilo doslej kaj zadostnega storilo v to svrho, da se ta kupčija z našimi ženskami, če ne že popolnoma prepreči, pa vsaj kolikor možno omeji. Da bode to določilo tudi za nas Slovence blagodejnega vpliva, ne more biti nobenega dvoma, ako se pomisli, da je baŠ te stroke kupčija obogatela naš slovar z besedo »aneksa nd rova nje«. Ker je to določilo zdravo in koristno, upajmo, da se bo-bode, če se načrt uzakoni, tudi strogo izvrševalo. Konečno nam je izpregovoriti le še nekoliko besedi o izročitvi zločincev. Kot temeljno načelo velja, da so avstrijskih ljudi ne sme nikdar izročiti vuanjim državam. Ogrske državljane, Bošnjake in Hercegovine« se pa izroča le njihovim domačini deželam. Izročevanje tujih državljanov se pa ravna po vsebini državnih pogodb, pri čemur velja stroga reciprociteta; ako in v kolikor izroča tuja država naše državljane, v toliko smo ji tudi mi na uslugo. Iz teh določil o izročitvi tujih državljanov izhaja, da odločujejo v tem vprašanju vedno državne pav godbe; upajmo pas da ae bodo toza- 8 " devu© pogodbe pod veljavo novega kazenskega zakona rigorozno in brez ozira na levo in daano izvrševale, da ne hodamo zopet doživeli za naše pravosodje žalostnega slučaja, da bode stopila justica kot poslušna dekla v službo diplomacije, kakor se je to zgodilo ie pred nedavnim čaaom. Razlaga izrazov. Zakonodajalec je smatral potrebnim, da je v načrt sprejel posebno poglavje, kako je umeti razne njegove izraze v načrtu in kaj pomenjajo. Pri tem nam pojasnjuje, kaj je razumeti pod tuzemstvom in kdo je pripadnik našega cesarstva. Nadalje nam razklada, kdaj je smatrati kako dejanje za javno izvršeno, in kaj se razume pod tiskovino. Tudi nam nudi razlago o tem, katere korporacije je šteti med ustavne korporacije, in katere med javne korporacije, in konečno, katere oblasti spadajo med javne oblasti. Načrt našteva nadalje tudi vse one osebe, katere je imeti za javne uradnike. Javnim uradnikom pa prišteva imenoma tudi voditelje In učitelje na javnih šolah, razsodnike, la-jiške sodnike, notarje, člane javnih komisij, ki odmerjajo direktne davke, člane deželnega odbora in okrajnih odborov, občin in občinske predstojnike in njihove namestnike, nadalje voditelje in učitelje na zasebnih šo'ah s pravico javnosti radi njihove lastnosti, da smejo izdavati javne listine, in končno še civilne straže. Iz tega opisa je razvideti, da je načrt pojem javnega uradnika postavil na jako široko podlago. Načrt pa se potem peča takoj z osebami v javni službi, med" katere prišteva o^ebe, ki so nameščene pri nadzorstvu ali obratu železnic in ladij, če so namenjene splošnemu prometu ali pa vsaj pod posebnim državnim nadzorstvom, in pa one osebe, ki so nameščene ali pa javno poverjene v zaščito ljudi ali lastnine, vendar le tedaj, Če nosijo predpisano službeno obleko ali službeno znamenje. Rfl!I um:tn!M. Referira Ivan Cankar. IV. Lepota je kakor Bog. Večna je in neskončna, neol>sežena in neobsežna. Luč prepleta v tisočkrat tisočerih ::arkih vse vesoljstvo; sije v solncu, luni in zvezdah, diha v zraku, roma z vetrom; prodira kamon, živi v rastlini, živali in človeku. ljepota je kakor Bogr povsod je in nikjer je ni; nikjer je ni vtelešene, v popolnosti i: ražene, tako da bi hrepeneniu in si u tn ji ne bilo več prostora. Oko je ni videlo, uho je ni slišalo, jezik je ni izrazil, roka ne ustvarila. Srce človeka siromaka jo sluti in je išče. slutilo in iskalo bo na vekomaj. Temu hrepenenju pa se pravi u met nest. Prvi človek ni pozabil na lepoto paradiža; spomin je bil v njegovem srcu in v spominu koprnerje. Kjerkoli in kadarkoli — nekje in nekdaj mora biti druco življenje, mora biti po poln ost božja, Kopru en je je bilo tudi že zaupanje: paradiž je bil in je; in zato ker je, ga bo nekoč ugledalo to že? ino oko. V tem svojem zaupanju in hrepenenju je človek izprenrovoril, za-nel, jo ustvaril prvo podobo in prvi kip. i V^aka doba, vsak narod in vsak posamezen človek pa ima svoje posebno, le tej dobi. temu narodu in človeku lastno hrepenenje. Cilj je rdetanje, če ne gledajo iz nje oči pesnikove, ves njegov značaj ter vse njegovo hotenje in hrepenenje, tako je slika golo platno, če ne morem reči: ta roka jo je ustvarila, morala jo je ustvariti in je ni mogla ustvariti drugače. Kdor je videl eno samo sliko Jakopičevo ali Jamovo, spozna že na drugi dušo, roko in oči umetnika — ne zaradi zunanje tehnike, temveč zaradi načina, kako občuti lepoto in kako jo izkuša pokazati ljudem, zato da bi jo prav tako občutili, kakor jo je občutil sam v tistem tre-notku, ko je z očmi svoje duše ugledal umotvor, preden ga je ustvaril z roko. Ce bi ae dalo atianiti vso vesoljno lepoto v en sam okvir — kar bi bilo prav tako mogoče, kakor zajeti morje v eno perisce — bi nam bil zadosti en sam umetnik in od tistega umetnika en aam umotvor. Bili ao časi. ko je svet kakor začaran strmsl nazaj v antiko, v umetnost Orkan? in Rimljanov ter je videl v tisti umetnosti lepoto do kraja dovršeno, enkrat za vselej izraženo. Pozneje so prišli Časi, ko ae je zagledal svet v renesanso in njeno umetnost ter videl tam vse lepote začetek in konec Doba, ki se ustavi na poti ter ne zaupa sama v sebe in v svojo kulturno moč, je mrtva, neplodovita doba — peščena pustinja sredi zelenega polja. Podobna je umetniku, kadar za hip omahne, zdvoji ob samem sebi ter z zbeganim očesom gleda po drugih in v svojo lastno preteklost. Kar ustvari v takem hipu, ni njegovo in torej ni umotvor. Ni še dolgo, da sem bral obširno besedovanje o renesančni umetnosti. Vse tisto besedovanje se je glasilo kakor solza žalostinka: »Kaj so bili in kaj smo mit« Žalost inka je bila prav tako nespametna, kakor bi bila beseda: »O, da bi Jama slikal kakor Jakopič — ali vsaj Jakopič kakor Jama!« In ta beseda bi bila tako nespametna kakor želja: »Da bi vsi slikarji slikali enako, vsi kiparji enako klesali, vsi pesniki enako peli! O, da bi bila vsa umetnost uniformirana!« Rekel sem, da je umetnost iskanje lepote — vsako srce je išče drugje in drugače. Srce, ki je ne išče, je mrtvo — hvala Bogu, da je malo takih src. Kajti umetnost ne živi le v razstavah in muzejih, v gledališčih in koncertih, v zgradbah in knjigah, temveč prepleta kakor sladka luč, kakor spomin na paradiž vse naše vsakdanje življenje. Več resničnega umetniškega užitka mi daje oku^n klobuk na okusni frizuri, nego mrtva podoba, ki jo je bil napravil umetnik v nesrečni uri. Razen nekaterih literatov in filologov po mojih milih Se ni bilo človeka, ki nikoli v svojem živ len ju ni bil umetnik. Ce drugače ne, vsaj v tistem hipu, ko je z ljubeznijo pojdedal na umotvor ter začutil radost, ki je bila v srcu umetnikovem. Kdor uživa umotvor tako, kakor ga je užival umetnik sam, ga prerodi v sebi, ustvari ga vdmgič ter je umetnik. Zadnjič sem vodil v paviljon damo, ki še nikoli ni bila v umetniški razstavi, in tudi najbrže še nikoli ni videla ne krščanske podobe, ne krščanskega kipa. V Ljubljani je to še sitnejše, ko človek oh vsakem drugem koraku naleti na grobo neokus-nost, na strahotne zgradbe in še stra-hotnejše spomenike ter si kvari oko, da je naposled mnogokdaj vsaka zdravniška modrost odveč. Dama, ki sem ji brez dolgih in učenih be-der je bil prišel, pa bomo mi z občin-Lvom že sami opravili in prav nič anal ne bo strah. Kajti profesor ima naočnike, občinstvo pa oči; profesor knjigo, občinstvo pa srce. 0 prllfu!, M^arjegeia" i3le!a u ZURk Pred leti in desetletji je veljal verz »Srca puna, pune čaše«, vse je izlivalo sena in čaše. Proti temu je nastal odpor, bojkot, a reslutat je bil ta-le: >-Sre-« prazna, punc čaše«, to je, vsak je pil za sebe, sam. Znano je, da ie tako »samsko« pijančevanje najnevarnejše. Kakor je bila pred leti običajna zgolj hipna navdušenost, tako je dandanes običajno zabavljanje proti taki hipni navdušenosti. Ta odpor ie bil naraven in potreben, a v sebi ni nič bolj upravičen nego je bila ona navdušenost, dokler ostane >odpor« *e beseda. Vs*3 zabavlja proti navdušenosti pa nima na njeno mesto postaviti ničesar, nego baš zabavljanje čez dosedanjos4., to je = 0. Tudi je odpor proti »navdnševa-nju« presegel meje. Oduševi jer ost je mati vseh velikih dejanj, oduševi je-nost je potrebna splošna osnova vseh konkretnih mogočnih činov. Toliko je upravičena in potrebna; a če je mati in začetnica, ne sme biti tudi konec in smrt. Kar se je v navdušenosti zasnovalo v splošnih potezah, to se mora treanomlrno izvesti. S tega stališča je presojati »Merkurjev« izlet v Zagreb. Njega prvi uspeh naj bo ustvaritev ugodnega splošnega razpoloženja, a tisti, ki prirejajo izlet, naj jamčijo, da s*j na to splošno osnovo medsebojnega spoznanja in nveževanja postavi podrobne delo bodočnosti. Splošno nase razpoloženje mora postati drugačno, čistejše. Naj navedem tn par zgledov nečistoče našega razpoloženja. Pred S bstofiui aam ae nemo in-▼ Sagrebn, kako Jo a lovanjem kllšejev ▼ »Dionički tiskari«. Informatorji moji so se izražali dvoumno, osobito glede točnosti v rokih. Jaz sem pred seboj videl bolj svoj jasni cilj nego sem veroval ^ take izjave (ocividno so na njih vplivali politični odnošaji); zeto *e je izdelovanje klišejev poverilo »Dionički tiskari«. Želee, da se »grešnik« ne zavrže, ampak da se popravi, sem v dogovorih izrecno in absolutno poudarjal važnost točnosti v roku ter naglašal, da se je izdelovalnici očitala baš netočnost, in evo, še nikoli se mi ni trebalo pritoževati radi netočnosti »Dioničke liskare«. Ako bi bil jaz bolj verjel raznim informacijam nego poizkusu in svojim očem, bi še sedaj naš denar za klišeje romal na — Nemško. Šlo je za klišeje za neko šolsko knjigo, ki se je tiskala v Celovcu. Jaz sem nas veto val »Dioničko tiskaro«, ki nam je najbliže. Gospod, ki je prevzel skrb za natisk one knjige, se je o »Dionički tiskari« informiral pri neki ljubljanski tvrdki. Končno ae klišeji potem res niso delali v Zagrebu, a meni je pozneje dotična ljubljanska Tvrdka izjavila, da sploh ni imela nikoli nic opraviti z /Dioničko tiskaro«, da je kratko malo ne pozna, in na taki podlagi se dela v, prid — tujstva in v škodo naše lastne okrepitve. Naše tiskarne naročajo še vedne klišeje pri raznih dunajskih tvrdkah, dasi so čisto konkretni zbledi dokazali, da se izdelki »Dioničke tiskareoj KremenŠkovo puško, in da sta Šink in Kremenšek kasne v* skupaj odšla, niglaša Šink, da se ne more spominjati, ali je zamislil Vilfanovo kočo san. ali z R žičem. Nadalje zatrjuje Sink, da je hote? napraviti samo kratek sprehod po Sturmovem lovišču. Ker pa je bilo jutro izredno krasno in k^r je zlast* vrb BegunjŠeice krasno odseval v jutranji zarji, je sklenil, predio za pusti svoje letovišče, da se še enkrat povspne na gorski vrhunec. P. t tja gori vodi preko Bornovega lovišča. Da bi ne imel nobenih ncpriTk. je petelina na puški ovil in s rakom povezal. V Bornovem lovišču se je slučajno srečal z R°žič<*m; preje n* mu je veter odnesel klobuk, ki ga jc pozneje našel Kremenšek in ca prinesel domov. Šink in Rožič sta sedla na neko skalo in se ;>1a razgovar-jati. Tn jih je presen°til Eiscni^ss. Kaj se je nat > zgodilo, s*1 ne da dognati s popolno gotovostjo. Gotove je to. da je v "ppu. ko sta n:č hudega sluteč «edela <>b ckali, ročil strel ki ni nikogar zadel. Eisenpass zatrjuje, da je imel nuško pripravljeno, ker je pričakoval odpor. Njegov f*** je potegnil za vrv in pnSka se je nepričakovano izorožila. V^l^d str In str Šink in Rožič prestrašena z!>Hfc*Je vsak v drugi smeri. Kmalu nato Je počil drugi -trel. in ko se ie Snk obrnil, je videl, da je Rožič n*»del v globel. Eis^npna* je teke' za Š'it lom, dvitmil pu*ko kakor da b» kc* 1 pomeriti, vendar po ni izprožil. Sink je ▼ svojjssn strnil« besni snunre? stoli puško pod neko skalo, kjer so *o kasneje našli s ebveannlm peteline**, ter se je vrnil okrog poldneva v kua-povako kočo. Šink in Kremenšek ni sta o dogodku ničesar pripovedovala, zato so se pričele šele v oktobru poizvedbe po Rošičo, ki je istega dne izginil brez sledu. Sele 28. novembra 1909 je sodna komisija na licu me sta, kjer se je odigral dogodek n&š-a nrtvo Rožiče vo truplo. Mrtvec jc bil že docela seguit in sneden od \~vov: rlava je manjkala in je ni bilo mogoče najti. Najbrže je odgnila, ae od-rgala od telesa ter ae satrkljale niz-lol po strmem pobočju ali pa so jo živali • roparice odnesle kakor se to %«sto zgodi pri poginolih srnah In M v jih kozah, kakor to uč| »Lnšnjn. Ne more se dvomiti, da je Rožiča z*\-del drugi strel in ga usmrtil. Na telesu se ni do rnala nobena okvara, k* bi jo provzročil strel; glave ni. zato ni dvomiti, da ie bil Rožič zadet v srlavo. Na to kaže dejstvo, da jo Ro-iič, kakor je Šink izpovedal, brez urlahu padel v globel. Na licu mečta najdeni klotrnk je preluknjan; ne la se sicer direktno dognati, kaj ie po vzročilo to hukujo, toda na podlagi trokovnjaških rrnenj in izvršenii* strelnih poizknšenj ni dvomiti, da >* to luknjo v klobuku provzročila kroglja. Ce se nadalje uvažuje da ni nikakor utemeljeno dom revan je kakega drugega načina smrti, pi~*ot%ta je samo sigurni skico, da je dotični <*tre1 usmrtil R >7Ča. Kavzalna zve-za je s tem d»>kaz°na. Sedaj n ritane vprašanje, ali je Eisenpass ravnal v sovražnem namenu. T mo vne-Šanjn ni mogoče pritrditi. Priča So k ne more povedali oziroma ootrd ti, la bi Eiaenpaaa meril na Rjž ča. tiiiineTI nass sam sicer priznava, da ie u«*t*-e lil. ugovarja pa, da bi imel sovražen namen. On je s*cor vid d moža, da je skočil nizdol, vendar pa se zanj ni brica!. ker ie hitel za drugim. Da bi bil strel zadel orveara, na to ni mislil, za to se tudi zanj ni več briiral, marveč seje napotil domov.Ta zagovor ni mogoče izpodbiti. Šink eieer rr.trju-je, do je njega preganjajoči Eisen-paas tekel teko blizu oneera l.iosta, kier je Wal R >zič, da bi tega moral videti. Toda te Sinkove trditve so zelo nezanesljive. Kajti Š:nk sam 'e bil v največjem razbnr:enju in strahu; tckž:č zadet, zato tudi ni nanrevii nikake ovadb \ Ni mog*l torej r**i. je toecj r'-lo veHetna. Zppovnr r*f* j»» T>odrtrt tudi z d-irtrimi mompTifi. Fiodarm o rVtfB&J-Int. ka*e'-e'rn lorei ni p^av j^. krivnb Fisen^aas i« dod^i pItim' pv» rp-rni cro«oodi ra Š*ej^r«kone 'n je b'lo pi^jfovo "azdearls novc^d vo^rno. Tudi kemoven še ni h:l. **ora %p t*>. f*i «m r* * * 1. r' ^ t« r4r«'?"l '»••fo. M r •Zvit**'- i"č»tt*{ Vr«*«^' *«•-»»I vc*f<|. ^?vV lovf-^ in le Ml ovt ter? r?r»-ff^ poru - i'\ **fi*~f_ S^vr** 7 r•'"l^nn torid ni bilo. o°e r»a v^eh^e obt" ^^n^vo -\or»T>-»/» zrtak^ prr- frrntl-a v jfp'^n B IBKk. k. Z. ro |p el-rr»i^»a met r>r;ž*>^*-t. R4re' '"»ti z*» človekom le v T.r'hi;f»u *meri parno 7ptr» t*n %p> wm nctre^i, k^r «** v f**1-"1* ^^tičpi^ n;Va^"or n^ r^^t** vedeti. \r rt -rv-s \\r\ Ir^"^'—1 Zr,^ril"*'. V^f t /',^"**f* \.} tek'm r'o'on »r,TTl 1*>V.Vr> rro"<»',rJ'i r» c»»»a»» On ie tnre"i odgovoren za smrt R^-i** rnfri i^ obtožnica vsestranske Nad^l-ie^ani** obravnave priob-čuiemo na dm bolnišnico. Mrtvi so 321etni sodnik v Kopru J os. dr. Simčlč ki je bil na uradnem opravku v Dolini in je vs4ooil v vlak še le na postajališču Monte Castiglione. — Vozil se je četrt uie in že je bil — mrtev. — Pokojnik je bil mirna, blaga in nadvse dobrosrčna duša, ljubljenec vseh, ki so ga poznali. — V Trstu je njegova nenadna in tragična smrt vse prijatelje in znance napolnila z žalostjo. — Za velikonočne praznike se je še veselil med svojimi prijatelji, a danes je mrtev — mladi mož! Pokojn:k je bil goriški rojak iz Kozane v Brdih, kj^r pušča revno vdovo mater, brez vsake podpore. — Pokojnik je bil zelo priden mladenič. Prestradal je vsa študentovska leta in z velikim trudom prispel do stopnje sodnika. Ali sedaj, ko hi imel vsaj deloma uživati sad svojega truda, sedaj ga je zalotila tako tragična smrt. Mrtvi so dalje: 401etni Ivan Pinka, trgovec iz Buj, katerega soproga se nahaja med ranjenimi, in 311etni S:gfried Psenner, uradnik društva »Rngusea« v Trstu, a stanujoč v Miljah, ki pušča vdovo z dvema otrokoma. Te-1'kor toliko oddaljili od slovenskih klerikalcev, ki so bili nrej samo površno po slovesjaki pobarvan privesek LsMJgerjeve stranke. Od takrat aa klerikalci ebešajo Cehom na suknjo in drsali se je bodo, dokler jim bo — kazalo, zapustili pa jih tudi L cio točno v tistem trenotku, ko jim bo sonet drugače kazalo. To so Cehi ie sami spoznali. Bilo je tako okrog novega leta, ko so č<šk| listi sami prinesli vest, da skuša ministrski predsednik razdvojiti »Slovankso Enoto«' in da ao slovenski klerikalci pripravljeni izdati tvoje zaveznike in preskočiti v vladni tabor. Ker poznamo mi klerikalce se vse natančneje kakor Cehi, ne dvomimo prav nič, Ja bi se bila sumnja č ških politikov tudi uresničila, če bi bil Bienerth le ponudil — dosti visoko kupnino, oziroma če bi bilo Bi^nerthu samo s slovenskimi klerikalci pomagano Sedaj menda rabijo naši klerikalci češko pomoč posebno nujno kajti v dr. Susteršičevem srcu se ]^ nenadoma uŽTal velik plamen ljubezni Jo Cehov in na dioau v Mariboru jim je-slovesno prisegel — nromahljive zvestobo. Celn ae lahko zanašajo, d« iim bo dr. Susteršič neomald^Jvo zvest — vprašanje je samo koliko časa. 4- Dr. ŠusterŠič kot govo^ik. Ce bi trdili, da je voditelj klerikalne stranke dr. Susteršič govornik, h" ne govorili resnice, priznati pa je *»*eba, da je v svojih govorih ^zboren frizer in nenrekosljiv demagog. V njegovih govorih iščemo zaman stvarnih argumentov in poštenih za klinčkov. na izbero pa najdemo v njih cenenih fraz in demagoških ti-rad, s kateriioi se laska nainizjim 'nstinktom ljudske mase. Na kTc**i-kaln^m shodu v Mariboru je dr. Susteršič zopet nastopil v svoji dobro ori učen i vlogi kot pozer in igral je to svojo vlogo tako izborno, da je prekosil celo samega srb<\ Da je bil ori tem tudi nadvse banalen se razume samo ob sebi, saj je banalnost 'rlavna lastno-t vsakega demairoo-a ;n frazerja. B-inalnost je najpre.bat-^ejše sredstvo, s katerim se nailozje fčegeta instinkle širokih mas. Za t'» Šusteršiču prav nič ne zamerimo, ko si je na mar'herskem shodu dovolil med drugim tudi ta-le nad vse neokusni stavek: »Ne sme hiti taLo kakor poorei, ko se je vsak pri raznih narodnih slavnost;h natdl na svoje cfrošike in čim večji je bil narodnjak, tembolj se ga je napil. Pri vsem tem pa .ie bil tisti, ki nI imel nobene besede, naše ljudstvo.« Lo je Šusteršie izrekel te hesede pa* n; premislil, da je z njimi zadel v prvi vrsti svojo stranko. Sa"5 ie vendar notorično znano, da r° nikjer ne :a-~ti hoti boo- Bakns kakor v glavni fab<"»riščih niecove stranke — v žnn-niščih. Saj ^e >ahko smelo, a docda 'roravičeno trdi. da se na vs«m Slo-"-en^k^m sknoaj sko-^o ne savezi toliko rojnee-a vinca, k^kor v naših žup-*^i€Č;h- ohd^^ovanih z vju>^, ker si ^oželi človeško srce. A vklinb temu ;trraio gospod"*'"*, ki so no dr. Šnster-Tieevem zatrdilu »tem veeii na^od-•ijaki, ei^hoM se nanijelo«, še vetrno »-»ovcodi elflvno vlo«ro. a »tisti, ki še vedno nima nobene besede«, to je še •^Hno onše ;ji"»d«tvo. Kdo pa ima v '-'or^k^'ui «t»*nnki e*livno besedo* S5tov^n<"ko ljudstvof Da. ako s'oven-"Vo liivrlctvo predstevHedsj šVof «?r. t-*»vo slovensko ljudstvo — clnven-*dci kmet 5« vedno stoii ob strani in mora ŠpavSii da od1očr»i«i0 o ni^«»r.vi usodi s InasMasi in t;r^dami nlse^^vi -ncT.o-pvateIji<, kakršen je dr Susteršič. -f- »ProfH^TT« stične nesene« je re+e^ilu > Straž**'«' smre**Y>vor"l dr. €»r?e>f rk-r^ič HA T*"» S ho rsk CTO ^ro.lll TTsk«5rte pa «-*n b;le te v»orofrT.oTr.ptV. ne b^ede^f ^*<~»,r*^a te-le: p^aje#ol ««o naro^^a vr>r*Js*Ma v o^^re^ln. st> nrva bo^na tn'Vaf T*» h^^e/t^ i,: >,*le res peoeo*amaticTte, ako hi bile »«kre-ne. Va*e najviše načelo i^ b*ln od nektar da le narodno rrr^^nV V*»r-dinalna točka vse slovarske nnfftik«*. A p^v dr. f5pstrr*ič je h:^ ki ^e edkar le v«tnT.ii n*^ noTitično r*>-^rVp, na1l1^»to-»r» r»ob^al to načelo. ♦V*, da ie povan^ko. Tn to ^n^io r^«t^r»a še «**»^«j vvbovn? vodv* klerikalne stranke škof Anton Por.n-T~<*n+rvr*. A 1| v* "»e raor^la dr ^S»»c-f#»r-šiČ v zadnVm resu snreobm; 1 * Tn ec se jo res. Val 1k> k temu rekel vrhovni vodja Anton Bonaventnra, ki š* vedno stnatra versko vpr>»*«»nie kot sredotočje vse slovenska nolit:ke, narodno vnrsaani«»xf>a nrekTinis k si n»>-rart«Vof V^oriČo tega se boiimo. fin •o h* V ftu«teršieeve »oronra matb"n^ besede« le nrama fr^ra samo ra-reV v oči in da bo kler^Valni Velm»o,lja *.e ori netbodeli ori liki s n*"?boH nre-nričevslnlm srla^om oznanlevjl, da je vrhovna locfca slovenske nolit'he verska vnrnšanV in da raz^n tecra vprašanja ne eksistira v Slovencih nobeno drago, ki bi bilo uvaievanja vrednot -f- Mn aSfovenicvoa adreso. »Slovenec« Je. kakor smo ie konstatirali, slovenski stvari v Gradcu s svojo aetaktičnosijo mino škodoval ter a tam vmbndil nevoljo v slo- venski javnosti. In čudo golemo, nevoljen je bil celo dr. Susteršič. Takole se je izrazil na mariborskem shodu: »Ako izzivamo po nepotrebnem tam, kjer je aovražnik v nedosegljivi večini, morajo naši rojaki potem trpeti radi praznih fr.-kz. Pametno Jclo naj velja!« »Slovenec«, ali si sliš'Jf Zapiši si besede svojega gospodarja za ušesa! 4- Značilni pojavi v jnstiet. Dne 31. marca t. 1. v času, ko je bil ju-stični minister vitez Hochenburger in višjesodni predsednik vitez P;tt-reich se je primeril naslednji šm&tj: Pri c. kr. okrajni sodniji v Slovenjem gradcu ie bil obsojen neki Slovenec na globo 50 K, ker je nekemu zagrizenemu uemškutarju, ki pa je po rojstvu češke narodnosti, rekel besedo »Ceh«. Znano je, da neinLki sodniki besede »vindišer« ne smatrajo za žaljivo in ne za kažnjivo, pač pa je imenovanje »Ceh« posto lo kaznivo žaljenje. 4- Občinski odbor idrijski p imel v četrtek zvečer sejo, ki se je *e udeležilo 22 odbornikov. O ukrepn deželnega odbora, s katerim se natrga povračilo stroškov gradbe pri ohč. poslopju št. 509 in o rešitvi občinskega proračuna za leto 1*J10 sta izborno in temeljito poročala odber-nik A. Pegan in svetovalec Drago-tin Lapajne. Na njune predloge se je soglasno sklenilo vložiti pritožbe na upravno sodišče. Zelo žalostno vlogo je igral zopet Oswaldov meJij Janez Kavčič. Mož je bil najprvo na galeriji, šele h glasovanju o drugI točki je prišel v sejno dvorane. Tudi se je sramoval glasovati proti pritožbi na upravno sodišče i a s ten pač najlepše obsodil početje svojega poglavarja Oswalda in deželnega odbora kranjskega. Po seji se je Kavčiču dokazala laž v odloku deželnega odbora, kar ga je precej razburilo. Venomer jb kričal, kdo je podpisal dotični odlok. Prijatelj Kavčič, nihče drugi, ko deželni glavar c kr. dvorni svetnik pl. Šuklje . . .! Kdaj neki se bo Kavčiču Janezu posvetilo! — »Dramatičnega društva« občni zbor se ne vrši danes, marveč dne 9. aprila t 1. ob 8. zvečer v mali dvo rani »Narodnega doma«. — Družbi sv. Cirila in Metoda je dovolilo županstvo v Tomaju SO kron. gg. občinski odborniki so priložili še svoiih 24 K. — G. Jos. Bru-š trgovec v Hotedršici je poslal 9 K i. dosta v kom: V veseli družbi smo nabrali svetlih krone devet, Ciril-Metodu jih poslali, da nas obišče vrli Janko spet. Odgovor »Cirilrnetodariii«'. • — Družbi sv. Cirila in Metoda je darovala gospa Resmanova v Trnovem 10 K, mesto venca na krsto umrli gospe De Schiava. — IT vrda! — Ali velja zaolemha narodnega kolka »Ptuj«? Taka vprašanja dobivamo dan za dnevom. Opremljena so s pritožbo, da pošta ne dostavlja pošiljatve, ki nosijo kolek te vrste. — Znano nam je, da narodni kolek »Ptuj« ni zaplenjen, znano nam je, da se pošiljatve, okrašene, oziroma zalepliene s »Ptujem« na poštah pridržujejo, znano pa nam ni, na čem temelji tozadevni tajni odlok. Poklicane faktorje prosimo, da se o tem informirajo in da napravijo vse potrebne korake ter pridobe »Ptuju« pravice, kakršne uživajo drugi nezaplenjeni kolki. — Vloge »Mestne hranilnice ljubljanske« so prekoračile 38 milijonov. Stanje vlosr namreč znaša v tem mesecu 38,069.128 K. Nemška »Kroniska hranilnica« ima samo še 10 milijonov več vlog, dasi obstoji 70 let delj, kakor »Mestna hranilnica ljubljanska«. Nadejati se je. da bo »Mestna hranilnica ljubljanska« še to leto dosegla 40. milijon. — Telovadno društvo »Sokol II.« v I j ubijan i opozarja ponovno vse svoje člane in prijatelje sokolstva, torej vse narodno čuteče Slovence iz Ljubljane in okolice, da priredi, kakor že naznanjeno, v nedeljo zvečer dne 3. aprila velik zabavni večer z raznovrstnim vsporedom v »Mestnem domu«. — Ker je čisti dobiček tega zabavnega večera namenjen skladu za celjski zlet, nadejamo se, da bode vse napredno občinstvo izkazalo z obiskom svoje simpatije temu mlademu razvijajočemu se društvu. Na svidenje torej v »Mestnem domu!« Na zdar! — Opozarjamo slavno občinstvo ponovno na družinski večer, ki ga priredi N. D. O. na praznik, v ponedeljek, dne 4. aprila v areni »Narodnega doma«. Poleg drame: »Na smrt obsojeni«, se uprizori še burks v enem dejanju: »Ker se je žene bal, ali morilci v Kravji dolini.« Sodelujejo tamburaši N. D. O. — Vstop prost. — Družinski večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Po predstavah prosta zabava. Pričakujemo najobil-nejše udeležbe. — Prostovoljni doneski, ki so namenjeni Vajenski skupini N. D. O., da pomore revnim članom - vajencem, da se lahko udeleže poučnega izleta v Trst, se kar najhvaležneje sprejemajo. — Jfs> rodno občinstvo, ki zna u vase vati H. D. O., se gotovo udeleži te prireditve, ter s tem pokaže simpatije do N. D. O., ter jo obenem gmotno in materijalno podpre. — Deviza vsega našega občinstva bodi, v ponedeljek na družinski večer N. D. O. v »Narodni dom«. — Začetek ob 7. zvečer. — Darilo šolski družbi. O. Fnm Krapež, lastnik »Narodne kavarne« je izročil »Družbi sv. Cirila in Metoda« 100 K povodom neke pravde, češ, da ne mara od človeka, ki no drži besede nobenega denarja. — Javno predavanje v Mestncr.4 domu. Sinoči je ob dobri udeležbi poslušalcev zaključil g. Cemič svoje predavanje »O postanku, razvoju in koncu človeka«. Predavanje |e bilo v celoti zelo zanimivo in poučno. Da se z navedenim predmetom seznani tudi širša javnost, namerava nr. Cer nič objaviti svoje predavanje v posebni izdaji. — Komorni večer v »Narodnem domu« je sinoči prav lepo uspel in bil večer resničnega umetniškega užitka za številno občinstvo, ki se ga je udeležilo. — Bivša člana slovenskega He-dališča gg. Alojzij Fiala in Frani Bobuslav s* a angažirana pri Narodnem di vaditi« v Brnu, kjef nastopita še tekom meseca aprila. — Spomladanska razstava v ametniškem paviljonu R. Jakopiča. Danes je bila prodana skupina »Težaki« kiparja Ivana Zajca. To je prvi nakup, ki se je vršil na tej razstavi. Upati je. da se nakupovanje v kratkem nadaljuje. Ker pa se zanima za ene in iste umotvore po več oseb. želeti bi bilo v korist splošnosti, da se ti nakupi kmalu izvrše. Obisk se je v primeri k prejšnjima dvema razstavama znatno zboljšal. Včeraj si je ogledal razstavo zopet en odelek je dekliške šole pod vodstvom gospoda prof. A. Siča. — Poročil se je danes g. Mr. Ph. A. Bohinc, lekarnar v Ljubljani. 7 gdč. Pavlo Zavašnikovo. — Česiitamo! — Czeczouiczka — Alpenlandi-st-he Baugesellschaft. Ta firma je prevzela osušenje barja. Kakor pri vsakem podjetju, se tudi pri njej menjavajo delavci. Firma ima v pravilni slovenščini narejeno stam-pilijo. katero odtisne pri odhodu delavcem v delavsko knjižico, da ni treba celega spričevala piše t L Pripiše se samo nekaj podatkov. A glej! Sfampilija je slovenska — do-dntki pa se vpisujejo nemško. To ni '* redu. — Stavbna sezona se je začela v-aj po koledarju in kdor misli kaj zidati, se na to pripravlja. Z ozirom na to opozarjamo na domačo tvrd ko -Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko.«, ki jo prav toplo priporočamo za vsa v betonsko stroko spadajoča dela. — Popravek. V včerajšnjem poročilu o sloven^k^m gledališču se je — ne po krivdi,,pisatelja — vrinila pomota: gosp. Patoeka namreč ni haritonist, temveč basist. Za izletnike. V prijaznem Š?.:art-nem ob Savi 7^ otvoril zopet 7n?no gostilno g. Macija Dolniear. Glej današnji oglas. Iz Mirne na Dolenjskem se nam piše: Na cvetno nedeljo se je v cerkvi na Mirni raz lečo oznanjevalo blagoslovljonje velikonočnega jag-n.ieta, in sicer vsepovsod kot po navadi. Samo nekaj se je Tonetu Ko-eiančiču zareklo, kar ga nič ne briga, da namreč, kdor iz vasi Glinka ne prinese v Volčje njive blagoslovit, mu bode kolač težak kakor kamen in pleče kot svinec. Ponavadi se je blagoslovilo tudi v vasi Glinka, sedaj pa rad ali nerad, moraš nest i drugam. To se je kar naenkrat iz-premenilo po Tonetovem »pefelu«. Smemo pa reči, da moeroče polovica If> vasi ni nesla nič blagoslovit, nekateri so zamudili, drugi se pa v tujo faro peljali. Kaj se vse godi v tej □bogi mirnski fari! Je pa že vso preveč. Radovedni smo vseeno glede tistih, kateri niso v Volčje njive, ali pa sploh nikamor nesli, če je bil res kolač težak kot kamen, pleče pa kakor svinec. Če bi bili Mirenjčanje tako, kakor Tone Kocjančič dvakrat na dan ajdovih žgancev siti, bi tudi labko tako ošabno govorili. Saj se vsak spominja, kako je Kocjančič pridigoval, da ne bode ob 4. zjutraj v spovednici, če ne bode dvakrat na dan ajdovih žgancev sit. Torej Miren jča nje, pozor! Ajdovi žganci koristijo, da se zgodaj vstane. Torej le po žganci h, saj m i renski žganci Tonetu tako ugajajo, da ne gre iz Mirne. — Mirenski liberalci. Lep vzgojitelj. Časih se sliši, da je razdražljiv učitelj pretepal učenca v šoli in je bil radi tega kaznovan. Ali od krotkega in ponižnega, usmiljenega, tako pobožnega in nebeško nedolžnega svetnika kot je pater Pavel v Novem mestu, ne hi kaj takega pričakoval nihče, vsaj mi ne, ki poznamo njega in njegove čednosti in kreposti, ki ga povišujejo že 1 na tem svetu nad navadne gi senika v svišeni razred s»oUlhc» ali mini* mum blatenih Kdor nosna svete poteze njegovega obraza, ta je videl sv. Alojzija na tem svetu; s obraza mu sije ponižnost in krotkost, povišani s svetohlinsko hinavščino in potu hnjenoetjo. Izpustimo telo, kajti ni zastonj opasano s vrvjo tistega, čigar telo gotovo ni u žilo toliko zatajevanja in pokorjenja v bičanju in postu ... V Novem mestu je namreč ljudska šola v rokah Č. 00. frančiškanov. Kakor že tepe vsak po svoji metodi, je treščil p. Pavel svojo spokorno pest v lice in uho nekemu učencu četrtega razreda, da mu je bilo lice črno in mu je nekaj teklo Iz ušesa. Prebil je revni učenec počitnice v bolnišnici. Da tako hud udarec ni priporočljiv in zdrav za mlado bitje, je verjel tudi neverni Tomaž, kajti znano je, da zamore tako hud udarec povzročiti gnojenje, ki nima daleč do možganov in udarjeni ne daleč do onega sveta in do nel>es. Vzrok vehementne klofute je bil, ker učenec ni imel naloge in se je »nikal«, igral s kroglicami na trgu! Bog nas varuj! Mislimo, da »nikanje ni tako velik greh, da bi bil vzrok take klofute, takega udarca, ki bi patra Pavla lahko dovedel dalje, kakor si marsikdo misli, če bi bili namreč res vsi enaki pred postavo. Obtežilno za p. Pavla je, ker je voditelj klerikalne misli med učečo se mladino in baje — naslednik onega, ki je nred kratkim vstal iz irroba, ki bi se pa razjokal, ko bi videl takega naslednika. Od nabora v Novem mestu. V petek je bil v Novem mestu zaključni nabor. Trajal je tri dni. Izmed ^25 antov je bilo k vojakom potrjenih 99. In sicer iz občin Brusnice ;n Sfopice v sredo 25, iz občin St. Peter, Prečina, Mirna pe% in Ore-hovica v četrtek 45, iz občin Novo mesto, Toplice, Črmošnjice in Poljane v petek Izmed 8 dijakov s,'n Dunaj je Šlo 100. v Budancito 35. v Dunajsko Novo mesto 40, v Kočevje t5, v Ljubljani je pa ostalo 35 Lahov. Izgubila je ga Marija Langur-jeva denarnico z manjšo svoto denarja. — Čevljar Mihael B. je Izgubil zastavni listek, na katerem je imel 40 K vredrosti. Rescbnies He > lena Brbkova je izgubila denarnico, v kateri je imela 8 K denarna, ' Našel je gojenec CbriŠtofovega zavoda. Ludovik Probinar, pasji ovratnik z letošnjo znamko. Lastnik :e*. ni re/l: A. Ja^ne »ejo: Naznanila p d sodstva. Čitanje in odobrenje zapisnikov zadnjih dveh sej. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o dopisu ž*jpan•■»vem crb»de volilnih < o-misij za letošnje dopolnilne volitve v občin-ki svet; 2. o dopisu Zupanovem glede osnov i t ve mestne posredovalnice za razpeča vanje mesa, mleka in drugih živinskih produktov; 3. o izvolitvi eneg.i zastopnika mestne občin-* v deželni umetniški svet; 4. o prošnji Marije ftpanovc ^a dovoljenje izbrisa neke tirjatve pri posestvu pare. št. r>19 kat. občine Trnovsko predmest je. Finančnf ga odseka porodila: 1. o dopisu županovem glede uvedbe pobiranja ;/osebno občinske naklade na žiranje; 2. o dopisu županovem glede izposlovanja potrebnega kreoita za iztrebljenje iarkov oh Op t srsfci cesti in oo Mivki; 3. o ponudbi Simon Treota /a odkup enega stavbišča pare. št. 99 1 kat. občine Gradišče ob Cesti na Rožnik; 4. o prošnji ravnateljstva II. c. kr. državne gimnazije za prisoeve!: mestne občine k podporni zalog; teza zavoda; 5. o prošnji Josipa Lipov-ška za poti poro za zdravljenje na zavodu za bolne na lupusu na Dunaju. Finančnega in stavbnega odšel, a poročila: 1. o dopisu županovem glede zgradbe delavskih hiš; 2. o dop'sn županovem triode delne regulacije Kolezijske ulice ter dovolitve kredita ca. 1000 K v to s vrbo; 3. o dopisu županovem gb»de regulacije Orlovo o lice ter podaljšanja te ulice do Tžanske ceste; 4. o dopisu županovem srlede opustitve uličice med hišo št. II in prejšnji »Pisateljskega društva« posesti ob Poljanski cesti ter odstopa te uličice M. Koieljevi v svrho zazida ve. Finančnega in regu-lačnega odseka poročilo o dopisu žu pnnovem glede odkupa Štefan Pran-cotove posesti ob Radeckega cesti v svrho regulacije trga Tabor. Policijskega odseka poročili: 1. o dopisu županovem glede ustanovitve mestne bolniške blagajnice za posle; 2. o prizivu tvrdke Kregar & Seljak preti odloku mestnega magistrata glede nameravanih reklamnih napisov po mestnem tlaku. Šolskega odseka poročila: 1. o dopisu županovem glede frekvence na mestni nemški deški petrazredni ljudski šoli; 2. o dopisu županovem v zadevi nasvetov c l.r. mestnega šolskega sveta glede premestitve mestnega otroškega vrtca iz Komenskegu ulice v Vodmat ter ustanovitve še enega mestnega slov. otroškega vrtca; 3. o računih o porabi dotacije na c. kr. višji realki v šolskem letu 1909 ; 4. o dopisi: županovem glede razpisa stalnega mesta učiteljice računstva in vt\roo-smrtno četrt; 0. o prošnjah za razpisano mesto vrtnarskega pomočnika. Finančnecra odseke poročilo o prošnji nekepra uslužbenca mestne policije za bolniško podporo. Šolskega ods^la poročilo o prošnji neke učiteljice mestnec-a dekliškega liceja za nzigra-do. Direktorija mestne elektrr.rne por,x»ilo o prošnji nekega elektrnr-niškega uslirž*»enoa za nairrado.Obrt-netra odseka poročila o prošninh za razne koncesijo. KnliZevnosL — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina aprilovega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Pesmi. Triera. — Morje sanj. — Samogovor. — Sonet. — 1 esem. — Bajka življenja. 2. Ksaver Meško: Sonet. 3. Milan Pugelj: Norec. (Konec.) 4. Friderik Juvančič: Edinond Rostand kot dramatik. (Konec, prih.) 5. Ivan Cankar: Tovariš Scverin. (Konec prih.) 6. Dr. Pavel Grošelj: Iz prazgodovine zemlje. (Dalje prih.) 7. Radovan P. Krivic: Sestdesetlet-nica prof. T. G. Masarvka. 8. Voje-slav Mole: Tassov hrast. 9. A. Debeljak: Potepuh piše devojki. 10. L. Pintar: Črtice o krajnih imenih. 09. 304 oseb ,vstopih pa 199. Končni efekt je torej za katoliško cerkev na Češkem negativen; ima 165 članov manj. * Najlepšo preprogo na svetu ima naš cesar; je to »lovska preproga«. Vsa je iz svile in zlatih niti iti predstavlja lov levov peririjskega šaha. Da ao jo napravili je bilo treba okoli 80 milijonov7 vozlov. Ko bi jo delalo de^et d daveev vsak dan, bi rabili 12 let. Preproga je vredna poldrugi milijon. Razstavljena bo letos na razstavi p soprog v Monako vem. * New Jork potrebuje na leto silno veliko živeža. Ravnokar Je izšla statistika za 1. 1909. Iz nje posnemamo, da so v New Jorku porabili 1. 1900: 312 mil. kg goveiega mesa, 155 mil. kg ovčjega mesa, 19 mi'., kg telečjega mesa. 25 mil. kg perutnine, 132 mil. tueatov jajc, 67 mil. kg masla, 17 mil. kg sira, 4 irB vreč moke, mil. vreč pšenice, 3-5 mil. vreč krompirja in skoro 1 milijardo litrov mleka* Jajca n. pr. dobivajo celo iz Evrope, namočena so v parafin, da ne pride do njih zrak in jih ne pokvari. Svežih jajc ni dobiti v New Jorku. Radi češkega deželnega zbora. Praga, 2. aprila. Klerikalni »Čech« poroča, da bo vlada po bin-kostih zopet poskusila, da omogoči delovanje češkega deželnega zbora. Edinosti je treba, Praga, 2. aprila. MladočeŠka stranka razpošilja okrožnico, v kateri se poudarja, da je treba stroge edinosti vseh čeških strank v parlamentu, ako se hoče strmoglaviti Bie-nerthovo vlado. Razsodba stola sedmorice o »veleiz-dajnlškem« procesu. Zagreb, 2. aprila. V pravniških krogih se širi vest, da je stol sedmorice v celoti razveljavil razsodbo, ki jo je izrekel kazenski senat v procesu proti Srhom, obtoženim radi »veleizdaje«. V ječi se nahajajoča brata Adam in Valerijan Pribičevic bosta takoj izpuščena na svobodo. Bosansko odposlanstvo. Zagreb, 2. aprila. Tu sem je dospelo odposlanstvo iz Sarajeva, da prouči ureditev hrvatskega sabora. Odposlanstvo jc vzelo sabo poslovnik, veljaven za brvatski sabor, da se po njem sestavi opravilnik za bosanski dezeui zbor. Zajet zrakoplov. Belgrad, 2. aprila. Pri Negotinu se je spustil na tla neznan zrakoplov. Zrakoplovci niso bili poškodovani. Pri oblastveni preiskavi so našli v gondoli mnogo sumljivega materijala, predvsem fotografijskih slik, ki nimajo za navadne ljudi prav nobenega pomena. O enem izmed zra-koplovcev zatrjujejo, da je avstrijski topničarski stotnik.. Zrakoplovce so internirali, dokler se ne dožene, kdo do so. Kralj Peter na potu v Carigrad. Sofija, 2. aprila. Parnik, s katerim se vozi kralj Peter po Donavi, je včeraj zvečer dospel v Sistovo. Po kratkem odmoru je parnik nadaljeval vožnjo in priplul v Som ovi t danes dopoldne okrog 10. Tu je čakal posebni dvorni vlak, s katerim jc kralj nemudoma odpotoval proti Sofiji, kamor prispe ob pol 5. popoldne. Na kolodvoru v Sofiji bo vlak stal samo 10 minut. V Sofiji ne bo nobenega oficialnega sprejema, ker potuje kralj inkognito. Sofija, 2. aprila. Tu sem je prispel načelnik srbskega železniškega ravnateljstva, Božo Vukovič, da spremi kralja v Carigrad. Sofija, 2. aprila. Tajnik srbskega ministrstva zunanjih del, Ivanić, je včeraj došel semkaj, da vstopi tu v kraljevo suito kot poročevalec za srbski korespondenc ni urad. Za bosanske izseljence« Skopljc, 2. aprila. Turške oblasti so izgnale 40 bolgarskih rodbin iz vasi Rusilov, Robov, Budinarac, Bo- rov in Istovnik. Na njih mesto so po klicale bosanske izseljenike. Večinoma na ta način je prišlo bosanskim izseljenikom v roke v Berovu in Crvenem Polju 100 hiš, v Bezgušča 80 in v Dragobrasu 30 hiš. Potres v Makedoniji. Skoplje, 2. aprila. Zadnji potres je bil tu tako močan, da je v vaseh Klinov, Rožden, BegiŠt in Mreziee porušil več hiš in usmrtil več oseb. V vasi Konopi šle, ki šteje 70 hiš, je docela porušenih 7 hiš. Stavka trgovcev. Bitolj, 2. aprila. V Prizrenn stavkajo vsi tamošnji trgovoi.Že pred dnevi so zaprli vse svoje proda jalne in nečejo ničesar prodajati. Prebivalstvo je v silni zadregi. Trgovci so započeli stavko, ker se v mestu namerava uvesti vžitnina. Javne nasade priporočamo v posebno paznost občinstvu. Vsakogar, ki bi delal škodo na nasadih ali javnih napravah, naj se takoj naznani policijski oblasti. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljnhljan« ska. Meseca marca 1910 vložilo je 1474 strank S\>9.959 K 80 v, 1440 strank pa dvignilo 780.093 K ?8 v. Stanje vlog koncem meseca marca 1910 38,069.128 K 55 v. Stanje vlov nih knjižic 27.838 K. V I .četrtletju 1910 dovolilo se je 307 prošnjikoui hipotečnih in občinskih posojil za 930.750 K, odklonile pa so se rad: nezadostnega pokritja 4 prošnje za 29.600 K. — »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu marcu 1910 vložilo se je na knjižice in na tekoči ra^na 2,158.996 K 63 v, dvignilo pa 2,104.986 K 51 v. Skupno stanje koncem marca 12.o20.854 K 98 v. — »Mestna hranilnica v Kam niku.« V mesecu sušen 1910 je 211 strank vložio 49.234 K 77 v; 171 strank dvignilo 47.257 K 13 v; 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5200 K. — Stanje vlog je 1,941.825 K 63 v; stanje hipotečnih posojil 1,450.962 K 71 v. — Denarni promet 216.299 K 35 v. Ravnateljstvo »Mestne hranilnice v Kamniku, dne 31. marca 1910. — Mestna hranilnica v Radov Ijici. V mesecu marcu 1910 je 226 strank vložiio 90.199 K 33 h, 212 strank vzdignilo 79.333 K 42 h, 31 strankam se je izplačalo posojil 39.000 K, denarni promet 489.726 K 93 h. — »Mestna hranilnica v Novem mestu.« V mesecu marcu 1910 je 203 strank vložilo 76.865 K 4 vin; 197 strank zvdignilo 60.864 K 27 vin; torej več vložilo 16.000 K 77 vin. — 16 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 16.800 K; 314 menic se je eskomptovalo za 116.541 K. Stanje vlog 3,580.914 K 18 vin. Denarni promet 408.233 K 62 v. Vseh strank je bilo 1057. R avnateljstvo »Mestne hranilnice v Novem mestu,« dne 31. sušca 1910. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pnstoslemšek. Darila. Upruviufttvo nnšega Hsta na pnsl*1!; Za dražbo sv. Cirila in Metoda: G St. nko lom n M«»r«.v e K 12, n brni pri i^ri .Kralj Hrod" katero so priredili moravski u »nc» ▼ prid C-rlnvt dovi družbi. G dr. J-n'.io Vi fki gori. Gosp diž poslanec Roblek iz Zal<-a K 20 in ga. Fani dr. B**rgma-no*a od tam K 20. mesto venca na krsto £. nasba tajuita Vikionja iJenmar is Se* nožee K 10, mesto venca svojemu bjagoceto preizkušena. Kot neutrpijivo milo za umivanje in za kopeli za vsakdanjo rabo slu*' aergerjeve glicerine*7© kotranovo ml o. Berger^ova me> aMci^ska in higienska mila ^e dooivajo po vseh bije in i \ >njeno varstveno znamko Divje peteJiac Ia drage živali Itn 2 knjiHa RiBiuVka I faka| v traieo delo 9 lava pri Jagealgafc, vseh lekaimcah avstro - ogrske monar-*. in inozemstva. Vsak kos ima v oglasu Se dobi povsod! Trtatta cesU 22, LjuMji Sa trljo oJnasa is prinaša san domu., zaaostaje Is i sspiS0ks. H34 aaroii Gospodične veffe belega veenja se sprejmejo. ii79 302 Jlf". Ph. 4- fiohinc lamama* Pavla j$ohinc$ rojena Zavašnik poročena. Ljubljana, dnm 2. aprila t9t0, neobliodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobe ciste, bele in zdrsve. Kavarna ,,Avsti»ija" iiče # IV Vodio 1?$ pasfalsčo »teli i Dne IS maja 1902 Ga. L. Jn Ptuj. „Cirlne" se res prav l**hko rabi, ie izdatno in stanovitno Cm p:>£\ *e • . loti epi: J^be. Moji znanci ih j.iz smo s tem zelo zadovoljni. l., steklenica 2 3-—, ! , 2 Edini tc J. L5H£HC A Co„ •1/3 na vestem. 701 1192 r Dober teh Je uctrz stvar, Zanemarjaj (e niišr! Dober tek iznai vssii dan, AHo viivai I Dobro ohranjen l,87 » n raJ prntlilvi tituli nrodti • 3 aebatai, kopalne eobe, prostorno nfcfeJeao varnaola n a* ur'm> bvsh> M iiak'1 ur u orno« i HHa VTta a44IB aa takoj ali aa »malafaav tevaaia. bV • ve je tudi aiektritaa raz evetljava, Kr, po^c upravni'tro. H76 Naznanilo otvoritve gostilne Si voemu cbćiostvu vljuduo javljam, da sem evCJO ia znano v III * 5 * * ti In* a * iti L Kn i a* d ćrk, w dob i vstopili lit učenec n n ali i!lj2L«,r:'w M. nn* d Jat^I ^Iclanćić v Postojni s\ 55. it82 14 let v ve^ć« jda d z»in.h jrii kov tn Uurj^nega v i-vrH n h »n z^ml»#*Wnj žnih /:adevah sprejme odvetniška pisarna ir. Fr. Srooia in dr. Vat. Preteeija ▼ Trstu, Via Nuova 13, EL Ml en d'g«»v«ttu. N'ist«»p |. m^ia. Oskrbništvo graščine Rakovnik pri Št. Rupertu na Dolenjskem ima na prodal v Si zopet odprl. Priporočam sc za obilni c»bi. otroški voziček (za sedet;) se proda. Naslov po e u fra-. ni£tvo »Sio^cnsW^r»a Naroda«. i j 72 j ferd. SG&aiž lil m sri Loaliaoi (fil1 b?cy) fta m bivši 35J?tni preparator v d-želnem m»jzeja v Ljubljani tt pnporoćs p n. občina posebno za divje peteline. 1* prijaznosti prrvzanie paAsat g«»*pod F. Kaišer in ?ofn F Š \ćik us reli« i-vali za me. 1175 «1 Stanje «-j Lars-metra „0neidau. Cena po dogovoru. 1183 Ha prodal !• lepo posestvo z enr.naditropno hišo s sedmimi sobami, cvema kuhinjama, veliko kletjo in ledenico, ter primernimi gospodarskimi poslopji, tik 'me cerkve Sv. Jaiplj ob Stavnici, Str.jt;r*sko. — V h Si se nahaja dobro idoca gostilna in mesarija. K posestvu spada H oralov zemije, obstoječe iz njiv, sadonos-nika, travnikov in gozdov ter mlin na 2>čav-nicj. - Preda aa ttidft velika množina stoječih dreves v gozdu in mnogo iztesanega lesa — Na-t^nrna pojasnila daie la-tnica bi a H j a Trstenjak, polta 8v. Jurij na fteav-nici. Olizu Radgona. i 177 Uradno dovođena, ie 19 let oasto* Jefca na|atarejta IJnMja Št 2*>. 1184 9 Občni zbor ,9Prve dolenjske posojilnice", reg»«tiovaiw» z*Am&* z rfom^jfit.. sa^»», v Me'liki e ^«irr * t ,u r> tu in z ihti m dnevnim redom čez pol ure drug obćni zbor, ki bode sklepal b» tzp* pojno. Dnevni red občnemu zbora je sledeči: 1. Nagovor načelnika, 2. Poročilo nać* Niva g f-d lt-in» ga ra> utia 190^ 3 Porodilo nad/.nr-tva gl^de letnica raćuna 1909. 4 O lobrenje računskega zakliu4ka za leto 1909 5 Do-loć ti je v smislu § 21. t«»č*a 2 /adni stavek zadružnih pravil, na eln ku, ćUnom naćt btta, riad'<>rnikom in zadtužn m u*adn&% m\\\ tmm lJi i« Mišji sprejme Ur. Mmt Mu oddali v catol V t«.p t..k-«!- Pl-ira po d g«vo^u I Vabilo. posredovalnica stanovanj in sloleH G. Flux Gosposka ulica štev« 6, išče: RtKaf ItnrtaTic in hišen, rodi k 1—2 nsebanta zs Ljubljano in znnaj. prodajalko za trafiko, boso aa O^rsk«, 2 koetjaza n gospodi sa ieželo itd. itd. Ptiporoća nt inteligentno, spretno trgovsko osobje s spričevali (kavcijo), učne ia vzgojevalne moti, todi za čez dan. hotelsko osobje zs sezona, iz-nrjeno in Irknšeno. z najboljSiail izpričevaN. Potnina tukaj. Zonanjlra dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi se ia natančni naslov. 1157 Vobilo na I ■ redni občni zbor i bi 2010 kom. najmotajse M&m u ta JiSlSž. Angleško skladišče oblek O. Bernatoirič Ljnbljana, Mestni trg št 5. 1174 sat 1BE I The Rovu gripSl (ne samenlatl a pre|in|tm The Bojml Blo). Kinematograf prvi avoje vrate, svotovnoznan, neprekosljiv se je nastanil v krasni baraki v £attermannovem drevoredu. mama u sa m rum rvgistrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil 117$ v Bdel}*, in 10. aprila 1910 Ima lastno lokomebllo a 40 konjskimi silami in krasno razsvitljavo. li Otvoritvena predstava v soboto. Več glej lepake. Slavno občinstvo vljudno vabi na mnogoštevilen obisk z odličnim spoštovanjem ravnateljstvo j . 1 3BE 3E II JE IE 3 D <• saćno i proste zabave m s'c^r vsako nedeljo in praznik« Postreglo se bode z vsakovr*in'm virom iz svoje lastne velike zaloge, z Homaćo gnjat|o ia dru-g'mi jed»lt. — Za tiste, ki so radi san i9 je po ebna *o»»a. — Vljudno vabi J. Jeleatč, gostilničar ia poscsiaik. Stara pot 1. bede sklepal brat stava aa etsvits v posojiliibi pisani v V|htL DNEVNI RED: 1. Porofilo naCelstva. Z Potrjenje letnega računa za I. 1909. jn razdelitev čtstega dobiCka. 3. Privoljenje remaneracij načeistvu ia zorstvu. 4. Preme mbs pravit 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. P. T. S'avoema občinstvu se vljudno naznanja, da se s 1. aprilom otvori pred časom opuščena resta vročila pri Maliču atoM Mattnj Madt Wlaa)| boHo emieo kakor tudi -n«m poetom ojarka Ia avala svoto piva vaakl eaa aa V slofaju. da bi premalc udeležbe nt vrSil pol ure posnele i atest mesta ie s istina I prvi občni zbor radi bil sklepčen, se bede drug občni sber aa K aiaofpbrojaemii obisku vaba aajvljudaejse restamter. D3D 64834 EV SVETOVNOSLAVNI FERNET-BMNCa tvrdite Fratelli Branca v Milanu e«ne ta Izkljntee lastnice tafnoiU • nripravl|aala I« najuspeineisa želodčna grenčlca na sretni apBJSaail v vmU drctinll — Dobiva m v LJnbliaai pri: P" J- Buzzoliniju; Anton Starata; slaščičarni Jak. Zalaznika. ~W I ntajm odi slrei w z zarezo ie tiez n\m je npzzaja li ccoeiSa ut isaka Ona nai Varstvena znamka. V zalogi jo ima vedso v poljsbsib cnozinah izdelovatelj 3van jebcin, f jubljan^. ZahtSTsJte cenik. 760 R^vnotam vedno velika zaloga P3E*t!and cementa. i iS fe'Vi. E Ljubljana, Stari trg 5. se sp:e;me)o v trajno delo v kranjski žeiszoin. tovaioi v Ranimkn. e&vmatizem, g pretiš, isrjiia Itercoznii 4511 rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepoinega trpljenja. Karel Bader, Ulertissen, Bavarsko Za slabokrvne in prebolele je zdr»\niš»c» rr:poro<*pnn G2*UO dal" ma!iasko vina 372 Sa*y~ [a Trgovina z norimber-škim In galanterijskinj blagom na drobno in :-: na debe'o. * ' i Velika zaloga pletenin kakor nogavic, srajc, ; maj, spodnjih hlač, : otroške ob!eke i. t. d. Klic Pozor! Priporočam prt častiti duhovščini in slav. občinstva svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! is črnega, zelene*-* granita, lnb?ad3rja in belega kararskaga, kraškega n v. ć drug.h marmorjev; iTt- vzaiiietn in v popolno z^Hovolinost izvršujem vsa umetna cerkvena dala. Z vcl>spošto' anjem 921 Igaaeij CsmernSi, kamnosek }M v 2,[jibl\aM, Zomesskega ulica št. 26. j1^^ nafboličo sredstvo. Br. Novakovič, Ljubljana. □ salo si ■ le Liubljana, Stari t priporoča čas ti lin (Saznam vsskoerstre krasno Stampilije vs^h vrst aa urade, dr*aftt 11», t' ga imj -J ■■sfeaš-5' graver to I&*eov£faIft ^SjK. k.*-»> ^ ti *t F 3 : * 1 i 3 a a&s,€>ni zal« žnik, v,^s„j» za slabokrvne in nervozne osebe« za blede, sla-|| bolne otroke, lahko prpl»a»l)iv irleznat iz-<'e!ek. P« lovična steklenica K 2—. Postni zavoj (4 steklenice) frnsko zavoj >n po£tni r.a. »tane K 8 40 Naročila po povzetju. priporoča Izgotcvljene bluze, spodnja krila in vse moderne naldtne prefimete po zelo ugodnih in hrezkockisreačnih cenah .-. Ogromna izbira damsMIi ia otroških slamnikov in čepic V oddelku za gospode: vedno samo nafnovejši klobuki, čepice, telovniki, srajce, kravate, palice, dežniki, rokavice in vsi medni predmeti. Za šport: vse potrebščine za turiste, kolesarje, lovce, tennls, „Sokole11 In „Orleu brin zA. Mi. trakovi, iti. HI T768 Vedno in v vsaki množini je dobiti i strešno opeko prve vrste, z jamstvom za nje |g it skozi pet let in opeko za zid = lx Usta« nove, moderno opremljene name opekarno u Vhta prt dalje itnM ton sa sitni« i« d,.m.«eg. kamenoloma v Podeči, pri z\ I* KUEZ-TJ v l-o-u-Toljagi \ - _ m _ ^^^^^^^^^^^^^ M t 11 Gasilno draitro g Jinartnem pil Litiji. Šmartenska vas ni imela do leta 1835. nobtMi^jra pravoga ^ru^ilne^a orodja ruzven neke stare, čisto ne-porabno skatlN\ ki so ji rekli spri covnea«. pori* m nekaj kav lic v "n vrče v za vodo. Kn kor .so aaaes po de-7eli, tako so na i>oprej žujnuiMva ^e manj brigala >-a aabavo potrebnega gasilnega orodja. Vaški, deloma 4e /iveti, grospoitarji uvirlovajoč pata*, bo ter iivažii.ioe paaladku iiliifajan ira požnra so v letu 1885. sklonili nsianoviti prostovoljno gaMlac dru >ivo in žrtvovali po svojih »noeeh. eni več eni manj. Tudi so se t 'urni 11 do izven Šmartna živečih domačinov in prijateljev za podporo, in nabrali toliko, da se je z upou- v bodočnost storjeni sklep izvršil. Xaba vili so takoj sicer drajro, a r.elo po-rabno in priporočljivo brizgal no št. 85, potrebno množino cevi in drugo potrebuo gasilno orodje ter delavno obleko za približno 40 mož. Bil je na • udi že skrajni fčas ?a ustanovitev t? ga društva, kajti 15. junija leta 1887. je izbruhnil meti popoldanskim cerkvenim opravilom ogenj v najbolj gostem delu vasi. Ogenj se je polotil sedmih poslopij, a prost d voljno gasilno dr.ištvo je bilo takoj na mestu, je ogenj omejili* in zabranilo nadalnje razširjanje. Ce ne bi bilo tedaj še gasilno društvo ustanovljeno in bine bilo brizgalnice in orodja, uničena bi biTa cela vas, broječa čez '200 poslopij. Društvo je nabiralo neumorno prostovoljne prispe\ ke (samo občina ni storila »liče^ar'i tako la si je sezidalo svoj lastni dom, omislilo se dve brizoralni, cevni voz. voz za moštvo, lestve in drugo po trebno. Delovalo je pri raznih požn-rih doma in v okolici ter se izkazal i tako vzorno, da je in se sme šteti med eno prvih enakih društev na deželi. Občin*, videč to, mela si je veselja roke, da ji je bilo odvzeto preskrbi je vanje gasilnega orodja in tudi ni čutila potrebne se v dri-^tvo vmešavati, in smelo se lahk^ trdi, da še niti eden župan ni videl dozdajšnjega gasilnega doma od znotraj, kakor tudi ne orodja v nj;m. Vse je šlo torej v najlepšMn redu do leta 1908. V tem letu priredi na društvo \ spomin proslave 60. letnega vladanja Nj. vel. cesaryi Fran Josipa J. veliko slavnost s sv. »našo, godbo, tombolo, izletom itd. Vsem je bilo vse ugodno, ali znani dekan Rihar se je spodtikal nad irodbo, se spri s taisto jn z druslvom. Od tistega časa pričelo se je ruva nje, ščuvanje in prepir. Prišlo je do izstopa glavnih načelnih članov. Pora bi vsi to okolnost je povzročitelj prepirov takoj zbral nekaj omahljiv-eev, sestavil nekaki provizorirni odbor, kateremu je potem on ukazov«**.! (po najetih spletkarjih) in to »fu-šarenje« je trajalo kako leto, to *s do začetka septembra, ko je župan Hostnik, seve na ukaz druge osebe, storil z dveuia dru tri m a elanoma vlom v tujo last, ki je dal dne 5 marta t. 1. toliko opravka ljubljanski poroti, pri kateri je bil župan pred vso javnostjo stigmatiziran kot kriv vloma. Župan Hostnik pa nima na svoji vesti ^amo tega čina, storil je napram društvu še drug čin, ki bi se pod naslednjem označenimi oko!-nostmi smel v gotovem ožim rop imenovati. Ustanovitelji gasilnega društva in odstopivši načelni člani videč da. ako pojde tako naprej, bo to društvu v pogubo, mj sklenili se di Jštva s starimi in novimi močmi z vso vnemo poprijeti. Vsi nedostatki so se javili gasilni zvezi, ki je poslala svojega nadzornika na lice mesta. Ta uvidi nedostatke in vaukažr sklicanje izvan rednega občnega zbora. Le-ta je pokazal kako ve inteligentno ljudstvo obstoj in procvit koristnega gasilnega društva ceniti ter voli soglasno večinoma ves prejšnji delavni odbor. Ta pa dekanu Riharju že poprej ni bil po voiji, ker že poprej pod tem ni mogel in ne bi v naprej mogel vtikati svojega nosa in svoje razdiralne prste v društvo. 1'kažc takoj županu Hostniku* Vi župan imate vrhovno moč nad gasilnim društvom, naznanite takoj, da ne bo občnega zbora, ker ni bil pravilno skliean in v nedeljo naj se se to pred cerkvijo okliče. T'*ogljivi župan res vse to stori, a kakor zgoraj opisano ni bilo nspeha, in ravno velika udeležba je pokazala, da je imel ta ukaz le nasprotni uspeh. Po imenovanim ukazu sledil je drugi; blagajničarjn ne ima vse več izročiti. In, čaj-u> in strmite! Župan ie tako ukazal blagajniku, ta, meneč da Ima župan res to pravico, izročil mu Je vm. društveno imetje. Na poziv društva, da naj županstvo takoj imetje in ključ, kakor knjige itd. Trne, je Ml odgovor, da je vse to oeilaaaa laet(!) Društvo je sicer prišlo pred M tedai do shrambinih ključev, da se je mogla zastava ven vzeti, ker je večletni delavni ud na smrtni postelji izjavil, da si želi društveno spremstvo samo poti vodstvom novoizvo-U**n*»fkra načelnika in pa z zastavo, a Lokaj dni pozneje že želi županstvo ključe nazaj. Denarno imetje si županstvo še do danes* prisvoja kot svojo last, češ to si prihranimo za svoje-časao društvu podeljene podpore v zastavo. Pa te podpore so bile tako redke in tako pičle, da ne delajo županstvu nobena časti. Povsem tem jo to le prispevek občinskih doklad, občina ni iz svojega nikdar vinarja prispevala. Tu Ji podpora iz gasilno-st raznega za k tada za leto 1009 županstvu, (oziroma drugi osebi) diši Ko se je prosilo, da županstvo po predpisu, pobotnico za dvignenjj ua kazane svote Dotrdi, se je to zavrnilo in izšel je ukaz na c. kr. davkarijo, da se to ne stori, in na deželni odbor, da se izplačilo županstvu nakaže. Ni to 'i skrajna frivolnost ?! Kaj pravijo k temu zavarovalnice, oziroma zavarovanci, katerih prispevki tvorijo te podpore za vzdrževanje gasilnih društev?! To vse meiodajnim kroprom v prevdarek in pojasnilo s prošnjo, da se takemu samovoljnemu, za javni blagor pogubonosnemu početju tegi županstva stori konec, ker dejstvo, da hoče javni urad društvo, ki je delalo 24 let v javni blagor toliko blagodejno kot ravno to, popolnoma uničiti, samo v ta namen, da si prisvoji njega imetje, ki bi slurilo v -trankarske um mene gotovih voditeljev, to dejstvo kriči do neha! Zlata resnica. Fran plem. Šuklje, nekdenji ^vobodomislec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 na strani 54. zapisal naslednje besede: »Celo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da izpreminjajo svoja načela (politična), da zapustijo svoje prijatelje in somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi iz (vojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih onega pravega prepričanja, katero izvira le iz resnega premišljevanja in preudarjanja. katero je na-ledek temeljitih studij in mnogo* rstnih skušenj, in potem je begunstvo nasledek duševne plitvosti in površnosti; ali pa so ti uskoki predrugaeili svoje mnenje le iz materijalnih razlogov, iz grde sebičnosti, iz nizke eastilakomnosti, in potem izvira njihov odpad iz podlosti in nemoralnost i.<« Tako je Fran plem. Sukije — obsodil samega sebe. Dobre volje človekove, 1 a kor I znano, nič lažo ne skali nego indezen ali slabost. Tem dragocene, - je na dejstvo, da imamo zanesljivo iu hitro j delujoče zdravilo in domač pomoeek ! proti temu, namreč: lekarj»ičarj,-» ! Thierrvja balzam ia renti rolijsko mazilo iz lekarnice pri »Angelu var- j hu«, A. Thierrv v Pregradi pri Ro- i gateu, katerih prednosti so splošno pri poznane. Proti In ii iiii zob antiseptična Melusine ustna in zobna voda Deželna lekarn Milana Leasteka v Ijutajasrti aiau.ni osuta essv. t ssJeg Fraac Jsfctsvegs jaMkjacfa Sonja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet sndnleatlaae saonanuia^ vede, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, ntrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ost. Za ohranjenje zob in osvetenje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Malo Kaanaavtsj kr. Ne samo otroke moramo obvarovati vsega ,kar slabi srce in Škoduje živcem — tedaj alkohola in kave! — ampak tudi za odrašene je njih zdravje največja dobrina. Skrbna gospodinja rabi zategadelj za zaju-terk in malico le pristno Katfcreiner Kneip — sladuo kavo, ker le v teta slučaju prinese na mizo zdravo in okusno kavo. Zadovoljnost ;n prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponnr**janj, moramo biti vri nakupovanju previdni. Zahtevajte le izvirne zavitke z imenom Kathreiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako se dobi *a isti denar dobro pristno blago. lir previdnost varuje pred škodo in razočaranjem. naiboljSa zdravilna ta oevetvjota pileča, ki se je vedno dr»bro obnesla pri želodčnih ln črevesnih boleznih, pri boleznih ledlc ln meharfa, in jo priporočajo naiodličnejši zdravniki kot bistveno podplralno sredstvo pri K. lovovarških in dn-pih kovalnih zdrav- , ljenjih, kakor tud' po rabi teh toplic in j za nadaljno zdravljenje. 191 i umetniške/. in pokrajinske ae dobe vedno v veliki izbiri v i Knjigami Prešernova ulica 7. % a K a a Kavama LEON1 na Starem trgu št. 30 |o kakor uvađao vso noč odprta. V kavami je a! v vedno na razpolago. Z odličnim spoštovanjem Lco in Fani Pogačnik. i k 1 a i j 2 prodajo šivalnih strojev, ur, slik in pod. na provizijo aprafana 891 800. Lep 3-, K 5 — 6q vinarjev Oaaat IL, e prsi dobe dekleta in žene vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo hrsnas aa prsi ali vodo za praL Rabi se samo zunanje; edino zanesljivo učinkujoče sredstvo, zajamčeno neškodljivo. Cena K in K 8 — Zraven spadajoče milo Prodaja jih gospa Kithe Msnzel •3, vrata T.a. Ekonom 30 let star, samec, vešč slov. in nem. jezika s vp«*lf»tno prakso lMO pri« merae alaiba. iiu p« nu'.b* pori yyB. D.11! poštna leteče, Sv. Jakob, Dal pri Ljubljani« JCotd „pri polti" w Eraa|skl gori se da t vso opravo takoj na ratna proti primerni kavciji. — Već se izve pri Lovro Briatavcn v KranlskJ gori. 1088 ¥ nafem Iščem malo prodajalno jestvin sli pa bolje idočo prodajalno kruha. Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1144 Na obroke! I Agenti! Potniki, zastopniki in vse osebe, ki imajo znanje pri privatnih osebah, se takoj In povsod, po vseh krajih, mesHh in okrajih sprejmejo proti visoki proviziji in mesečni stalni plači K 100 za prodajanje novih predmetov, ki se v vsaki rodbini lahko prodpp. - Ponudbe pod šifro „Onter Ilfebeeverdiensl 1910" na naslov Rn-doll Moaae v Pragi, Pftkopj 14. 1153 Vaša žena bo sila zadovoljna, če ji preskrbite HI-naćkovega — specialnega toaletnega mila — „LAN0L" ki ustvarja in ohranjuje krasno In zdravo polt Edini izdelovatelj J. Pllnsćek, c ln kr. dvorni zalagatell, stara častjo češka tovarna za pralno in toaletno milo, parfume, voščene in povoščene sveče za cerkve, stearinove in pari-tinove sveče za domaČo rabo. Kraljičin Gradec, Kralj. Češko. Zahtevajte ga v vseh lekarnah, drogerijah, milarskih in galanterijskih trgovinah. Kjer ga ni v zalogi, naravnost iz tovarne — Pošljite K 8-—i pa dobite franko tacat „Lanolov". i 59 Patentovana „LUNA" je edina, od vseh profesorjev za ženske bolezni na dunajskem vseučilišču, dalje od profesorjev na vseučiliščih v Pragi in v Berlinu z izpričevali prt-poročena me«očna podveza. Razpošiljanje fn*ia" „Glavna zaloga prospektov ffAUdd Dunaj. IX." Pramergaise st. a« ▼ LJablJaal jih prodajajo: Brata Hlavks, tvornica kirnrg. instrnmentov. Anton Lentgeb, Pod Trančo is Matilda Staral, Šelenborgova niica 0. I *Bt*& I Srebrne remontoarke, zlate dam-I «SSC J ske in moške verltlce. Pristno, \ Q LW uradno puncirano blago. 4 K na ^^mw^mS mcs»ec brez povišanja cene. — Razpošilja se brzo ln na vse kraje Zahtevajte j naročilni list. Te stroke največja razpošiljalnica na odplačila R. Lechner, Breclava ŠL 8L Lokomoblla % močnim pritiskom Compound s kondenzacijo, delo R. Wolfa v Devinu na Nemškem, zgrajena L 1903, z 38 do 55 konjskimi silami, kakor nova, aa fjafr ceno proda. ~TOS Ingenlenr-bnreau L. Nngar, Oradet Zastonj in poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s čez 3000 slikami* porabnih in darilnih predmetov vsake vrste, ki ga na zahtevo pošljem takoj C. in kr. dvorni dobavitelj JAN KONRAD, Most St 484 (Čeiko). 34 Enonadstropna 926 i iLti i:ti na Gcttn se proda. Pripravna je za podjetnika. Pri hiši je vrt. Naslov v upravnistvu »Slovenskega Naroda«. i Adolf Anton Mlekuš, trgovec z meš. blagom v Bovcu na Goriškea sprejme spretnega, zanesljivega P 83 o 15 1158 Dražbeni oklic. Na Javni dražbi aa kade prodalo dne 7. aprila 1910 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Stari trg štev. 7, II. nadst.: sobna oprava, perilo, čevlji Itd. RprH s<* smeio ogledati dna 7« aprila 1010 od 0. do poln 10. ure dopoldne v naveden* hiši. C. kr. okrajno sodišče v tjubtjaai, add. Vi dne 24 marca 1910. izvežbacega v vseh strokah. O^ira se Je na dobro moč. 116C Tovarna išče jtenosrefa j zmožnega slovenskega in nem^kr^a i jezika — Ponudbe je poslati pod sifr© yvI. L.1* na upravništvo »Slov. Naroda« Učenka pridna, z boljšo šolsko izobrazba, a sprejme ta!:oi i Kiio medzo ir;cvl:o. Ona. ki ura kaj šivati ima prednost —-P. furibe naj sr- r»o-ljeio pod H1310 prihodnost" LJubljana, paste ro-atante". nas ]I=IE 3 te lasa leta 1SM v prometa: lwm iel ie MU ii as mm aj asi I db Pre^ ponaredbami in pod-aaWaia aaiP taknitvijo drugih znamk. Označila 1073 a«rgerjewa kotranovo milo aan^aaajaaa alio.Hnowo kotranovo MilO noraopfovo avoplono-kotrofiovo milo iti •oraorlovo osodlo« In hlglon. aslla so za našo tvrdko varovana kot besedne znamke, vrhutega pa Se z dostavki ntlalae in orlanmahmo. Vsak prodajalec, ki za ta edino pristna in z besedno znamko varovana, že izza 4o let preizkušena Bergerjeva mi Is podtakne druga nila, poregs v našo znamčno pravico. (komptoarist)i vešč slovenske^ ia nem-Ki sja y / ka v govoru 'n pisavi, teli prameni ti svojo službo. Na- stop mogoč '^0. iu 11 a t U — Ponudbe pod naslov: Josip Kalan, tovarniški uradnik v Šaoljl Loki« U64 Nato mila nosijo v znak pristnosti tu odtis* njeno varstveno znamko 5 firminim podpisom. Prosimo torej, da pazite na obe ti označbi in zahtevate izrecno Bergerjeva mila od G. Hali O Comp. mM optik iD Malt Dragotin Jurman Ljubljana Šelenbunrova ulira ŠL 1 15584^2402 FUA 81 Đ O O T" Fj Zagrebški __rt caoooc9o«oo«o««oo • Ao/ 1awniaat priporoču/emo kotpr/znano a □ Najstarejša domača slovenska tovarna peči. Ustanovljen* leta 1888. Založnik avstrijskih zveze j^&^g1 državnih 2I69 ces. kralj. uradnikov. Alojzij Večaj v IJnbljaaj, Trnovo, Opekarska cesta, Toliki stradam *t t priporoča vsem stavbnim p djetnikom In «l občinstva s\ oio veliko zalt go P"»jtrpežnejsih in f 'cer od najmodernejših prešanih in polj bno barvanth do najpriprostejših prstenih peti različnih vzorce* kakor: renaissance, barok, gots1«?, secesion Ud, kakor tudi •t#4llnlH# in poći lastnega in domačega izJ lka po najnižjih cenah ter je v svoji ?froki popolnoma izvežban. Ostanki! Ostanki! :. [iji Halasi, iitl n!iii. pi, ha..". vse pr 5tc ^»rvc, stano^te*) M»c«» pr*~ e 6 15 *n 115f5 dolgo, v 79 t ih po 40 m po 18. 20 in 24 knn dobavlja p » pov etju *o dna kr&an^a firma fran Sfan'eV, tkalmca. Jfo e mesto n. jK. II 29 na Češkem. Nai&dljši nakup za krosnjar;el Ravnokar izšle nov« Diošte! Cona 4« krona lit pa 2 K SO vin« V olika zaloga gramofonov od 25 kron naprej. Dobi se tud na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč. Fr. P. Zajec urar in optik Ljubljana, Stari trg št. 26. Lekarnarja Um t<...B. c iz lekarne pri angelu varhu L Tt rrj » P 2crrfc tri Rogaški Sl&tiai. A. U balzam 53 (ObL varovano.) Edino pristen z nuno kot varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krču. napenjanju, zaslezenju. motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti itd Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče 12 malih alt 6 dvojnatih ali ena velika Specialna steklenica K 5—. Lesarja A. IH:erry]a ceetifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve. Se tako stara vnetja 2 škatljici K 3-60 Naslov lekarna pri angela varka A. TMerry v Pregradi pri Rogatca. ——— Dobiva so v skoro vseh lekarnah. i C. kr. avstrijske fjjf državne železnice Izvleček iz voznega reda. wri|.vr« •»•« a Odtod is Mttbl|aao (lat. teL) 7*03 z|utra|, Oscbnt vlak v »men: Trlič, Jesenice, Trb i, Beljak, jtrf iel-, Gonco, tlrf. ir!.. Trst, c kr. dri. fcl.. Beljak (ćes PodroMco), Celovec. r*SO /jutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, ksdolfovo, Straio-Toplice, kocev)e, S-2C dop on«, Osebni vlak v smeri: lese-r ce, BeJaH, (če« frđr ić-co., CelOveC, Prago, >raidane. Berlin H'40 o opol a na. Osebni vlak v smeri: Trfič, lesmice, Trbii, Beljak, jui iel , Gorico, dri iel. Trat, c kr. dri ici., Beljak, (čes Podr ii co , Celovec f*aa popoldni Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Susia-Toplice, Kočevje, a*aa popoldne. Osebni vlak v smeri: Trlić, Jesenice, Trbii, Beljak, jui iel., Gorico, dii. iel. Trst, c kr dri. iel., Beljak, (čes Podrolico , Celovec. §21 svaear. Osebni vlak v smeri- Triič, Jesenice, Trbii, Bel ak, (ćet PodrošCicO), Celovec, Prngo. Draiiane, Berlin f-40 iveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, kudoilovo, Straia-Toplice, Kočevje. 10 so no 01. Osebni vlak v amen: Jesen*cef Trbii, Beljak, jui. iel., Gorico, dri. iel, Trst, c. ar. dri iel.. Beljak, jui. iel., .čes Podrt ič co) Prago, Draidane, Berna. Odkoa Is Liakalsao (Orisi ?*!• ajutsji Osebni vlak v Kamnik. |OI aeaoldnei Osebni vlak v Kamnik. 7.10 jvaoar: Osebni vlak v Kamnik C. kr. diiafno-ieiszaiika ravmataljstfi v Trakt »**tno4 v L|asi|aso (H 7ia /iutr»,. Osebni vlak is Berlina. ftrasVsae Prase. Beljaka, jui. iel. Trb SS, Gorice Tr«ts. Trii ca a*02 i jutra |: Osebni vlak h Kočevja, Toplic, kudolfoveffa, Grosaplja. Ih23 do sel« ne Osebni vlak rs Draidan, Prage, Celovca, Beliaka, j ni čes Podrotcco is Trbii, Gorice, mi. Jesenic Triiča S*09 pose dna: Osebni vlak is Straie-Toplic, kadolfovega, Groaaplfts. Sta eooeidne: Osebni vlak is Osijeka, J* i. iel., Trb.ia, Celovca, Beljaka, (ćes Pod Črtico). Gorice, dri. iel.. Trski c kr. O i. iel., Jesenic, Trtiča. 0*40 aveosr: Osebni vlak Is dan, Prage, Celovca, Bstjses. (i tč co). Jeaesic a-43 z.eOert Osebni vmk tt Beljak*. M. iel., T r bi ta, Celovca, Beliaka (čes PoeVo-Sčcoi. Trsta, c kr. dsi. sel., Gursss, Oki Iel., Jesenic Trtica 0-07 svooori Osebni vlak is Kocevm, saTats- Toplic, kodolfovegs, Grostiplia. ii-oa aeneoti Osebni vlak a Trbma, Beljaka (čes Podroičtco), Trsta, C iel. Gorice, dri. iel.. iMi ibsm klifir eventualno »udi na obroka Biaf♦ bo»ns irafaaia ea» se na «i»vrii»i«.; Te^/arne terv a avoia pri 1161 Proda mm raHi pričetia drug-< brti, v večjem me>tu ns Kranjskem, pripravna za vsako obrt Du-•pdaj je v h ši *e nad 20 let gost>lna, zelo d ^»ro obiskana. Intere -prtom so na ran n'igo dokazi prometa. Naslov so izve » ravniitvu »Slo en-skei;a Naroda«. 1163 Lasnkaatrake 4310 ns*>«rtt «a a Pf*v«U •« a s>— •4 K SS- •sns-- s-^vv^ p Itd m Tu a ar— S»M K m as t -lj» «v. as as M tr.i Mni u e«U4 ta p~*-Jkn*ata, m «a M r-araH m»m\*. Fnoa Daiek, -»-^iaraloa, Oanfine it. SS mm drl. telesa , Čsike. - Btak «- ZalMfaieUOi zvczktvnrtsuk. Zavitki a trak « «Mk vcakMtik -Velika izker - |arvf «• toie i. - tazf IcMcc lajlnakc, ksiBurint *čno, v sok vrat od sa|p" pvoan>|iih ^nktnri za slite ki Njptaki, -poczllskc tarifi. <— rtatni ravada; Mta it|sita i i k i i i l i i KONJAK Grof Keglevich Istvin Utodai (grofa Štefana Keglevicha nasl.) Promontor ^= izključno odlikovan ■ častnimi diplomami. «*T Daaiva m povsod I ~S*I ioqo Zastopnik: C. M EN A RDI v Ljubljani. Nedosežno ceno! Hedosežno tti ii solidno! prilika na ki •. 30 - 35 m ostankov K 14-50, sortirano iz 80 cm šir. cefirja, sleskega platna, turlstovskcga oksforda, kanafasa, delena. nnasn tO. Okoli 40 m ostankov K lO-ftO, sortirano iz prve vrste kanafasov modnih cefirjev, modrotiska za predpasnike, rum-bur Kega platna, lahkega nankinga itd. Knpoa 00. 25 metrov K 10-00, 110 cm šir. modnega blaga, pasa. tega in kari ranega. za 5 popolnih oblek, napoa 00. 30 metrov E 15, najfineje beljenega, voljnega šleskega platna, znamka „Brillant"; izvrstno za damuko perilo, ne-pokončljivo tudi ob večletni rabi. pćevslce. Razpošilja so tndl privatnim. Kupon 40. 6 rjuh bre šiva K 10-00, 2 25 m dolgosti, 150 cm Sir., zajamčeno najboljša preja za platno, moja predobro znana znamka Jekleno platno". Snpon 50. 23 metrov K 13-50, Ia sifon, voljan in mehek, specialna znamka za opreme, izborna kakovost, pri mojih odjemalcih jako priljubljena. Knpon 00. Garnitura brokatnega damasta, belega K 10-20. 18 metrov, 120 cm šir. za 2 kompletni preobleki, v najmodernejših vzorcih. Vse izborna, brezhibna kokovost. Za solidno izvršitev jamči moj dolgoletni dobri sloves. 1074 Razpeallja ao pa povzetja. Za nengafajoče se takoj vrne denar i Tkalnica za platno I. Kohn, Nachod. Priporoča se 958 nu/veija zalaga ablek za gospode in dečke Vedno najnovejša konfekcija za MWl Pred MllO 0. 11 dame in deklice. Solidna postrežba? Stzke cene/ A. Lukič Za ustanovitev tvorniškega obrata v bližini kolodvora as Spodnjem Štajerskem ali na Kranjskem se za več let iščejo v najem primerni večji prostori Želi se možnost prikt^pijenjs os vodno sli električno moč. Ponudbe pod: MW. L. 6109" na naslov Rudolf Mosse na Dunaju 1 i Johnov „Polnoparni" pralni stroj }e postal ceaejal. Iks vtt nssai tekali i ssrstos*. sc asfltc se alaJ vat Mokra Mate* sb Vaa se a» tako tostateL JolmoT .Potss-mnr sralai strsj sere perilo Makete Sel*, ga oaraaja aa IMil>j *e SSSaami mmOm ia sii raraai tega stroja fcraalta Sa7 ieio S Oessr ta tet kakor 7* oistotko«. Vet aakar 170.009 goopoaiaj raM .Potaoaarai- aeaial stroj. Daje« oa sobksMJo. — Piatflo oa okroke arlpasta«. J. Ao John D. Dof Dunaj \\\\. rianksakmiiaiM 4 147. Rs teyo oa iacssjejo trgovci v tatsa kraj*. TRUBAR Krasna smstnllka reprodukcija v sne narsaM ."• taft——Groharjeve sliko .s Primoža Trubarja nstnnOTiteljt sloTcnske knjižcvi Ta m aa je najlepši okras vsake slovensko ► lonfoonkdia jt sploh najlepša Ia najdovrseaejsa kar «ili Slovenci. Dobiva oa v Narodni knjigarni v Uabljaai, Preseraova alica S. 7. » 62 B:$C 1} zgodovine torartofliii. Razmere, ki so vladale za časa kralja Ludvika XIV. na francoskem dvom, so na jako slabem aiasu. Nemoralnost takrit sicer ni Vilo pogoj družabne veljave, toda kredit morale je bil že zelo majhen. Nemoralnost je bila pač še samo tolerirana, a zmagovala je že tako, da so zagovorniki morale veljali za antikvi-rane ljudi s predpotopniim nazori. Med najbolj udomočene nemoralne navade na kraljevskem dvoru je spadalo kvartauje za visoko svote. Vse je bilo udano kvartanju in ta strast je požrla ogrronine svote. Tudi kralj Lndovik XIV. je bil strasten kvartač, njegova metresa Alonfce-span pa trn je se daleč nadkriljevala. Zgodilo se je večkrat, da je kraljeva metresa v eni sami noči zaigrala do stotisoč tolarjev in še več. Da. neko i je zaigrala celo sedemstotisoč tolarjev. To je sicer kralja večkrat taka razljutilo ,da ?o se med njim in njegovo priležnieo primerili prav burni prizori, toda naposled se jc kralj vendar vselej u d al. Izgled kraljevskega d veva je provzročil, da se je kvartauje razširilo tudi v drugih krofih, ziasti v Parizu je takorekod vse kvartalo. Mnogo je bilo damskih salonov, kj^r so se shajali ljudje ne na konverzacijo, nego samo na kvartanje. Žudilo «*e je seveda kaj kmalu, kar se je v takih razmerah morala zgoditi. Mno2) premožnih ljiuli je prišlo na berašk^ palico, innoao >L* parjev je obogatelo, odernštvo je cvetelo in legije pustolovcev so se znamenito množile. Leta 1671. je kralj Lndovik mo-ttji poslat i vp! «*8r?*an stvo ortejra izmed j r\ ib dvornih dostojanstvenikov, m ar kija de Cossaea, ker je bil zi;s;i čen, da je pri kvartanju goljufal. Cessae je bil z zaznamenovanimi kvartarni priigral blizu petsto tisoc tolarjev; dokler je polteno i^rral, je mel vedno «iinolo in je v nekrterih i cih izgubil vse svoje, več milijonov znašajoče premoženje. To blazno kvartanje in zapravljanje je imelo pač v madami Se-igne vstrajna nasprotnico, a .nadama je bila v veni oziru skrajno osamljena. Proglasila je končno eelo v-e kvartače za tato*, p in ker je bil kraij s«m velik kvartač je .-vtem tnkore-koe izigrala svojo zadnjo kvarto, nemagalo pa »ti nič, »Tatovi« so m.i-•lami ohranili vse svoje spoštJvanje in — igrali dalje. Ne&evilni barrkeroti znamenitih plemičev in nu^čanov so kraljn n njegr>ve ministre napotili, da so marsikaj poskusili, kar naj bi zatrlo igranje. Izdane so bile silno stro-polieijske odrtdbe. vsi igra!--! >i-'^ni in sploh vsa količkaj sumljiva shajališča so i»ri^la j»od polirijsko nadzorstvo, a vse skupaj ni nič zatar-• . V Parizu je :>iln mnoeo ljudi, Vi so imeli od kvartaške strasti vseli ! rogov len dobiček, in ti ljudje so že poskrbeli zc Iokab\ kjer so s* nmgM kvartači remoteno slinjatj. Tajne igralnica so zlasti pod firmo ■rodnih salonov vspevale in ves na-r>or policije jih ni mogel zatret:, dokler ni buknil vihar velike revo-'uoije. Najnovejši francoski zgodovinarji so mn-»nja, da ;.e kvarraška -vra>t uničila mnojro milijonov francoskega nacionalnega imetja in v veliki meri M*ii>omogla, da je nastala revolucija. Da, čuje ee celo anenje. da bi revolucija najbrž ne T.ifa dosegla zmage, da ni bila autokracija materijelno v najslabši!] razmerah. lirske na odru. Starodavno, a vedno nerešeno je vprašanje, kakšno je psihološko anje igralca, kakar je na odru. Kri zastopajo mnenje, da se z*rodi v -T'.)rn velika psihološka soremem-h . kadar stopi na oder, ceš, da se po- • Inoma vtopi v svojo vlogo ii živi ž njo m v njjj, da resnično vne to mi-sli in vse tako čuti, kakor zahteva I ra od igralca. Oni, ki predstavlja kralja, misli todaj res, da je kralj Krajec, ki pn-dstavja potepaba, misli res, da je riotepuh, drugi zopet trde nasprotno, da igralec niča-ar ne čuti in ne misli, da ima na od ni Vi-di v trenotkth na j ve« efekta sa- mega sebe v oblasti. Kni trd", da igralec sploh ne asore svoje vlog* »ro predstavljati, če se vanjo popolnoma ne vzivi, čes, igralčeva iz-raževalna in krpaeijska. sila ,~e instinktivna, in kdor te sile niiiia v sebti ta sploh ni pravi Egralee, nego o-tane vedno šušmar. Nasprotno pravijo drugi, da mora itrralčeva duša ostati popolnoma hladna. ke»* olnegaT ki ima samega -sebe neprestano popolnoma v oblasti, tudi v kulminacijskih tro-notkih. V dokaj lega svojega mnenja navaja aneogo značilnih dejstev, izmed katerih naj bodo rekapiti/arani vsaj trije. Slavni angleški igralec Sizllivan je nekoč na gledališču v Shrevrsbu-rvju igral Etkarda III. V znamenitem prizoru, ko ze kliče Rikard »Konja, dajte mi konja, moje kraljestvo za konja«, se je z galerije oglasil neki gledalec ia vprašal: »Ali b: ne zadostoval osel?« Sullivan je imel samega sebe celo v tem trenotkn tako \ oblasti, da je motilen takoj odgovoril: da^ tudi os^l bi zadostoval; vi, ki st»' se oglasili, pridite hitro na oder.« Kean je znal prav vlogo kralja Rikarda ITT tako mogočno in pr< -t rešljivo igrali, da so čelu njegovi soigralci bili pod vtisom njegovih besedi in so bili časih trko zmedeni in razburjeni, Ja so pozabili na svo-fe vloge in sploh na igranje. Nekoč, ko je Kean predstavljal Rikarda III. je sicer prav izvrsten, a neznočates igralec predstavljal str Jaz sem, gospod; petelin v vasi je že dvakrat ojamamil jutro.« Pri omenjeni predstavi j*? bil oredstavljalec stražarja ta A. KUNST ***** 5 Židovska ulica Ste*. 4. # 1 Velika zaloga obuval | ? lastBsgs Izdelka *a aaase, nossoes J * In stroke |o vedno aa izbere. s> * Vsakrsaa naročila se izvršujejo toča* hi $ 2 po cizkl ceni. Vs< mere se ahraajojejo ia £ S zainaraajejo. — Pri lunanjih oaroenih naj J 5' *e blagovoli vzorce poslali. 40 ar# - +*** ' ^*e^ir#^ee* n P § Fr. P. Zajec j I + optiki urar in trgovec s zlatnino in srebrnino. Stari ii*cg 26. Popravila se izvrdrnieio točno in seno. t* LLa ftfcetsHteta pasja -o daoafJti<»w »tanju % iano1»'ti Osa ■■■bi nsisollii eUMl ^Dobiva se po vseh lekarnicah In Irogerijah 2ahtev3jLc, ĆA Vam VaS dooavitelj da CULA ia ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". Oni ti Ovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo rrodajališč zastonj od tvo-nlcs za gumi O LLA na Kasabe IL 300, Praterstr. 5?. 1C00 Svetovno najbolj znani vozna kolosa kt M elsssctaa, Lahka, varsa preti doaftvl te Moama, ■•: aaaa^aana£ ^ Ktta'o*5 ijnlti In fra ako. EJlaa prodaja Pisiiitr (Idi [° Lrt lira, M:\l 8 Ceeper M na hlm ko raz- burjen, da je na vprašanje »kdo je?>< *amo jecljal: v Jaz sem, petelin ge-^pod sem, iz vasi petelin.«. ... >*IIndi-r*a, zakaj pa n? 7?t>ojete, ee petelinja, je zakiical Kean, a s takim gladom, povdarkom in izrazom, (-a je le najmanjši iel občirstva ;.apazil ta intermezzo, dasi se je predstavljale« stražarja tako prestrašil, da je padel v on-edlevico. V slovečecra igralca Gan ifjka se ie zaljubila edina hči vojvode Devon-shirskega. Videla ga je igrati ifatn-*eta in ga od tega dne ljubila ter ie hotela ž njim poročiti. Njen oee fe bil ves obupan in ker si ni znal dm-ffece poTeaprati, je Garricka samega pmsil poinoL-i. »Veste kaj,« je dejal Gurriek, > pripeljite svojo hčerko na prihodnjo predstavo Henrika IV. Jaz bom Tgral FaJstaffa pa ne tako, kakor p:> navadi, marveč iako, da me vaša hči n<* bo nikdar več pogledala. Kfokt te predstave je bil n tak, rta se je bčerka vojvode D\'>n h^r-«k *ira se twti vejici odpovedal'; s^. e-iiin i1 nitova-ijskim namenom. P.) sodbi citirsBfaji kritika je bib» Gar-rir-ku to moe in da je bilo treba celo poseči \H) starejših zalogah, dr se pr^kriJH potreba semena za sjtomla dansko setev. Večkrat se pripeti, da ob prezgfKlnji setvi nežna repna rastlina, posebno če so noči mrzle, tako pozebe, da j*' velik del setv; treba podoraii. Ako je zadosti semena, se lahka še enkrat aeeeja, lefo^-njo spomlad bo pa to izključeno, ker je premalo semena. Priporočati jo zatorej, da S'i repa pose je koliko? ?nofcr<»"»- T;r;/;n.'. Kepi je treba tudi pravilno in izdatno gnojiti, ker <*e samo potem lahko dos?žejo pr>polrd aepaM. Ako gnojimo z vsemi živili dosežemo ne samo bogat pridelek nego se tudi najboljše izplača gno-ienje. Gnoji naj se na hektar t. 300 kg Vuperiosfata 16—18%, 150-—20i) kg 40 '/>■ kalijeve gnojilne soli, 150 lo kg žvepl^nokidega amonijaka ali ravno toliko čistega s«.litra ali norve.^kegr. apnenega solitra. Cilki so liter ali norve&ki npnem soli-♦♦*r lahko deloma prihranimo za poznejše pognoji*nje povrha, medtem ko mora žvef»leni>kisli amonijak takoj z drugimi gnojili vred priti v zemljo. S takim gnojenjem se c!os«w nridelek, ki veasi doseže 60 % proti nepmoj**ni nj^vi. Za gnojitev repi ni priporočati težko topljivih gnojil. sip Stu * Jormenar In sct2lar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato z&logc najrazličnejših kakor trdi krasno er?o^lj*oe kočije, drage vozove in najrazličnejšo vprežno opravo k.*tero imam vedno v zalog*, kakor tudi vse d uze v sedlarsko obrt spadajoče potrebščina kakor tudi že obrabljene vozove in konjske narave. m. Jireict Sjubijana, VMJova nI. st. 5. pr'p ro^a srr»io bo^s'n ZftlOf^O ' v. h & i d l>■ r: *--S sVa 61 la I ,11 ■ M %% 8B u U n u § pripravnoj ceaens ta z^sesl Iva ve^ifa Cunsrd Line. Odhod iz fion&>^:>* prtstnnStfts Trsta i Car athia 19. aprila 1 10 P- nncnia 3. maja 910. Ultoniz, 17. maja 1910. k Lites-pvoU-: 1515 Lusitania (naf eči» m n-jle iS! psmrk s.eta 9 aprila, 7. in 28 maja, ia junija 1910 Mauretaria dne 30. aprila, 21. maja, 11. junija Pojasnila in v* zr.t zarte pri v LJab"f i, aioaisbovs n -c« itsv. 23* Vozna cena Trst-New York III razred K ISO za udrasio osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davko*:; vred. ■I tete. 3 Ic^a. isatstvo Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kože (Uv-fai&ae in jih najbolje plačuje. fjktjjo cm in solidno. Ipiin trsoni I Uaia I ročnih del TONI JAGER V LfnltaJJKad, Židovska ulica stav. 5. ltansia mil Mkl 3 leu faaastvo. Prve vrste vosna kolesa s prosta tekom £n zavoro na prtiusk nazsl od S 5 S naprej Janns proetoteena os z zavoro na pritisk nazab i .e o jams vo, 15 S. Plašče od 4 S r.2n:e:, d-brc eaevnuitike, prima pecfsll in prima verižice od 3 K naprej. Zvonci cd 30 vin. naprei, koloteden zvonec od 1 E. Ac&tll!exik6 od 2 S naprej, vsrovzla proti M&m kompletno iz pločevine alt tesa 3 S 20 vin, sesio, torb'S, osi, koansi vseh sistemov v zalegi in pocezi. Lastna popravila, ponikljanje in emajliranje. Zalitevsfto bogata glavni katalog 1910 gratis iza iranlio. Uvozna trgovina za industrijo vozil Max Skutetzky Dunaj I., Sftubenring št. 6. Predtiskarija, | I Tamburiranje Montiranje :-: I Plisiranje :-::-: Swil k srojiml fintu trrika I Hiiko mm urar in trgorec Cjnljau, 3«rS&t trg l\tt. 3. ■ Ustsnovlieno lem »05<. ——> Ceo), občinstvu priporočam svHe bogato zalogo 1954 sataskh Is iepvHi sr9 slu sav ptatasov ta varffta Osobno sedaj ob priliki božiča in Noveg« leta, namenil sem se prodajati fvftivita tote hi Za vsako prodano aH SS v srediai mesta hiša prav pripravna za vsako obrt, posebno uporabna pa za g stilno z vrtom. Podrobnosti podij* iz prijaznosti upravnistvo »Slov. Naroda«. Prekupci izključeni. 96/ Zastonj in poštnine prosto: (a Bita. Savnam izbranih, cajb^lj>«h del slovenske literature in svetovne literature v dobnh prevodih. Ig. nI. Mm & fei Esrnrerg v LjoMjanL Zaradi bolezni 0C takoj proda blizu Ljubljane maihna douro idoča 1130 z lepim senčnatim vrtom. Proda se poceni in p< d ugodnimi pogoji. H ša je pripravna tudi za prodajalno. Kje, ?e izve v upra\ni*tvu »Sov Narodp«. Lepa prilika sa peke. 779 pspnliicffiafjp||i| ## se pod ugodn mi poboji \M i ti i nw t Latai na Gareclskosi. Hi?a je no*»a, z optko irita in ima vodovrd — Podrobnosti pri la-tmku J. Frožnarj^s trgovaca na Bledo« m r» ^ ifliliiij nov, fabrikat prve vrste, se iz posebnih vzrokov prosil za polovico nabav inih stroškov. Vprašanja pod „1. W. 81303" r»a vjpravri. »Slov. Natoon«. klllnaognjfša Irlumph za gospodinjstva, ekonomije itd v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši In najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specifallteta: Stedilna osEgi&ca za hotele, gostflne, restavracije, ksvarne L dr. Ceniki in preračuni na razpolago Glavni kataloe franko proti coposlani znamki. 250b Tivana za llttfm m\lH Jrlnoipii" S. Goldschmidt A sin Wals Id, 0oren|9 Avstrijsko. E § i ii ne, zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagatenje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje Gastlov ta) ^znamka Obelisk" Ta iz najboiiših in najbolj zdra- vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, iači želodec, čisti kri, razkraja siez in se zlasti dobro obnaša tudi pri o d e be I el osti. V zavitkih po 60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birnbaener »Prt Obeliska**, Viktor Hanser r Celovca, Knežji trg. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102 pisarniški pomočnik slovrnJUiDe in r«n^C'f»e pooVInorr« v* *č, »prejme takoj pruitrM slmibo s'uge, oziroma p'>ai|a ah rf?ug» pri-merno H» I«*. Ponudbe poHaMBnTMUkl pomočnik11 o* upravniiuo »Si« ftn-skega naroda«. 1090 1 4 f f , Ottoman" papir aa cigarete in cigaretne stročnice se hvalijo same, reklame sanje ni treba. *"0TT0MAN Nepreklicno 6. aprila tSlO žrebanja loterife za ofjrevalnlce 1500 dot itkov v efektivni vrednosti R 55.000« Prvi Ml* glavni dobitki B 30.C00, 8000, 1000, *t m mMct, •sbltcU* •ditrrti 19 , i« zikoniti davek Izplačaj* • .ata.lnl. Srećke p« I kr«m se dobivaj« f« »»*■ trafikah, laterijab. ■Mjalakal n ? latctijaki pitani Dauj l_ Spiejelgasse IS. 270 Odvetnik fm go Jane naznanja, da je odprl li li pisarno. po daljši prakai, ki sem si jo pridobil pri mestni elektrarni. Zagotavljam slavnemu občinstvu, da bom zgoraj omenjena dela izvrševal soiidno in po primernih cenah. 1153 Ivan Mihelčič Avstrijska specialifeta prve vrste ao svetova"! lavni 930 MARŠIfr.RJEV! SUMEČI LiMCNAOKI BOMBONI (maliosv, cetronov, jagudov, Češnjev .n prvencev okus) za pripravljanje izborne neaikoholne ljudske pijače. Pristni samo ako - a to varstveno -in&mko. Do t iva io se povsod, kjer so nabiti lepaki 5 »o znamko Tudi vsak bonbon nosi to znamko. Letno -*e ;in porah« več neg 1 60 mii jon komadov la-Sln. parfumira sapo Klafroc, najfinejša de ;*ate5a sveta. Soaiiees a is Eeiss. Peypermint-Loxen-Gcs. Vse vrste čokolad za zakuhanje v mleku m vodi mperoča v izborni kakovosti. - Prva ćaska deln. družba orient. sladkorn'.n in tvor* niča za čokolado v Kralj. Vinohradih preje Gla\na zaloga na Dunaju: Josip ttatz, VI, Theobaiigasse 4. A. a §• š si e r. f^^aS Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev Fr.! tjnbljana, Mestni trg 11 priporoča aaj*tč]o tahf* krasnih iioili mm iii frakov z napisi. Zunanja naročila so Izvriujclo hitro in točno. Cene brez konkurence! Irseia s »ni na debelo in drobno Sever & Urbanič v Ljubljani : ranii m daviti Mamiti certn): priporočata svojo n*jp« p InejSo zalogo »zoneslllvlli wn UW: domačo deteljo, lacemo ali večaš deteljo, velikansko krmilna boso, korenje aa krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za sabo ia mokra lealjo, semenski oves Ligovo, zelenjadaa ia cveHičaa semena aa vago ia r vrečicah ao I • ia H pristno gorenjsko repo, čebaljček, raska laneno seme, rafijsko ličje, cepila! vosek, aro-vesai karbolinej itd. C- Irr. dVŽrlr«! vlada ▼ Ljubljani je z razorom z dne 4 marca 1910 4970 odobrila od Hnh4ia» si-ega obdin^kfga s*c»a v sej« dn<" 7 d'Cen-b»a 19<>*J ..klenj**no *pr«-m» mbo § 4 t razpsom z dne 31- n aja 1908 št. 1^73 imoii'jMr - Razglas. JedHitumiiamizROoroojs., Kinv Kibc'.jj; sušim. •TcllOU*'* Obliko. K- mi»l«»tr«o uveljavljenega t»in ga r*da za teden-ke sejme in za vsakian t apr«ivizačm iržni V« .»Ij 1 kaMt9 •'' naralz- P'omM v diŽHnrm stolnem mrs'U Ljubljani v tem smolu, da se ta paragraf no orodje, skledo, posode ■••*< g1**' "f*-w- u . . . _ 4 8 J _ « OloakO, kavni " Čajni Trtni promet se prične z ran'm jutrom In traja do 3. popoldne, vendar servisi nami t t?1 acetavkJ. fe pri dri in trtni promet vsak dan v časa od i. aprila do 30. sep-umetnine, teaibra do 9. are dopoldne, in v času od L oktobra do 31- marca pa froit tar:t»Kt:,i ia im tT3%u *° m* dopoldne knpovanjn na drobno (za domače potrebe). Do te ure je Kini ml5R.HI.iI H Plt.1 *L».iU. torCj na VS€m mestnem ozemlju pod kaznijo prepovedano sleherno prekupovanje vsak-Steciaiai predmeti za fcateie restarira- ^„j^ tivI, kakof Zelenjadi, sadja, kuretnine. maščobe, jajec itd. cue 11 tafarae^ler m jKsnese, ne- D I . j v na rd nem (ki no 9 orna do 10. ure dopoldne C. in ar. dvorni dsbsvitsiii prepovedano prekupovanje sena, otave, detelje in slame. " ,>a>m*i m o #|A Izvzeto o 1 n.v.dtroe prepo/edi jc žito in tržna roba, kakor med, sutič CnRluOrUaCie «p* « w»m m. P«e t pek prepovedi pr^Uitnovania je kaznovati prvi pot z ej'obo ol i«™«! ^..rF•™^!1MI *■ 2 20 K drugi pot z gl«ibo o1 2—20 K in odv^etj-m ku^ljen^g^ blaga, trrtji pot p* .Mhu trga Se z začasno izključ tv jo od trga, eventualno stopi v vseh treh slučaj h namr-t<> globe primrrni , apor (§ 70 obČ. r* da ) (neinricksaef). Una trovani eenovnlk sastonf. >o vseh mestih zastopr.iki-prodajalci. Za jarr\*rvo pri tnosti n' stjo val izdelki poleg stoječo tvorni&ko znamko in polno ime Mestni magistrat v Ljubljani? dne 16. marca 19 LO. Žti pan: Ivan Hribar. abite za streho vaiih hiš ti I »A « j-, .a r ■ »t II« ar J ETERNIT TOVARNA LJUDEVITA MATSCMEK IINZ V0CKLA8RUCK DUNAJ. BUDIMPEŠTA.NYERGES-UJFALU Glavno zastopstvo za južne dežele i V. JANACH in DRUG. Trst. Vprašanja na Teodorja Korna, krorca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujro strelovod Vlrpprka in kr»»sVa «**« la »z ra iićn« g» \ Ja^a Vinske sode nove is klane in lagane domaoe in slavonske hrsstotine, izparjene ia ovinjene, porabne takoj za vsako vino, prodaja zadruga Agro - Merkur v LJubljani. Kupajte pri narodni tvrdki domači izdelek' kakor žlindro, kalijevo sol, kajnit, rudninski snperfosfat naročite za po- m adansko gnujuev takoj pri zadrugi Agro - Merkur v Ljubljani. in dnif e ml n-ke izdelke izvrstne kakovosti dobavlja zsd* uga Agro-Merkur * IJaH|..l. VINO kalrr^r IjatomeTsko, haloSko. blzeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, z^t «e»ij V o piidtuo, izbuiDo Warbic<* d«>t>a\Ija od 56 litrov naprei zadruga Agro - Merkur v LJubljani. 6922 135961 15 35 Po sveto. * Vera in forma. Nek židovski založnik v Lipskem ponuja potom okrožnic knjigo »Borzni kurzi na soboto«, (sobota je, kakor znano, židovski praznik.) ki se more uporabljati kot ključ, po katerem je možno v smislu božjega sistema svetovnega stvarstva uspešno operirati na borzi. Žid ponuja knjigro svojim verskim bratom sledečo: Vero in oorzo. ta dva navidezno razi iona pojma je pisatelj v predstojeći knjigi spravil v popolen sklad ter jasno dokazal, da Večni sp danes dela čudeže v korist pripadnikom svojega izvoljenega ljudstva, ako posvečujejo soboto, ki je dan gospodov. Samo verski interesi in da odkrije ter dokaže svetu mriotvoroo moo J eho ve, samo to jo pisatelja pripravilo do tega, da je izdal svoje tajnosti. Kdor bo v pravom smislu delal po njegov:h nasvetih. Ni t veliki meri deležen bls-sroslova božjega- S tem, da se je pisatelj ravnal po svojem sistei7>n, je dosecrel ~ia borzi že ogromne svote, — Kakor razvidno, nudi vera še vedno bogato žetev raznim slepar jem. V i?m ni nobena **era ir vzeta. 1 Vedstojeei s! v, čaj pa kaže tudi, da so Židi še vedno ravno taki teooi kav ;■ dnifroverpi. * Demonstraeije radi ženskega klobuka. Mimui ponedeljek se je prikazala na promenadi v Xeapoi.ni ele irantna dama z velikanskim klobukom a la ebantecler na glavi. Komaj - jo prikaza«a na uHoi. je že iačelri razposajena nea poljska mladina v izdati in kričali ter obletavali pre seneeeno damo. Gruča okrog nje jv3 postajala vodno večja, j a. tudi vedno bolj nevarna, ka;ti slišali so no snr -Xrajno zasmehujoči, marveč tud> jrrozeci klici. Pami se jr končno po srečilo. da je i bežala v neko Irgrovi-do, prod katero se je j ostavilo ve> stražnikov, ki ?»o oilganjali nasilno n nožico. Ker je kazalo, da se ljudje i kakor ne nameravajo raziti, je po-licija sklenila, d?, napravi malo zvijačo. Pregovorila je nekepra U gotske ira uslužbenca, da jo oblekel žensk" bleko, vzel ženski klobuk v roko ter koči! v naročeni vez. Voznik je pognal, množica pa je kričeč orla za vozom. Ko »e. je tolpa izgubila za ovinkom, je dama sedla v voz ter so (»d pel jala na svoj dom — po drag lobuk. " Koparski morilec kot sobari- ira. — Minulo leto je stopila pri kri* yinji Z. v Peirogradu v službo sobarica, ki je bila jako pridna in pripravna. Sicer se je zdelo knegiuji. da ima nova sobarica za žensko nepri-► ten glas in Ja so tudi njene kretnja ->reeej nerodne. Ker je pa biia slu-abnica dru grče jako porabne. je kneginja spregledala te neprijetne -t n osti svoje novo sobarice. Tak.) je minulo leto dni. Knejrinja je bila zadovoljna s svojo sobarico, a soba-i"ca menda tudi s svojo gosfjodinjo ega dne pa pride v hišo kneg-inj * Var naenkrat već i»lici-tov. ki po vprašali po roparskem morilcu Mihaelu Lopntkiun. Poklicali so skn-aj vse slnžabništvo. A Mihaela Lopat kina. iskanega rop^r^kega nio-"lea ni bilo. Tu opazijo, da se je so-r c*a stiskala v nek kot in >e skri-ala. Xek policist je stopil bližje k barici, ki se je skrivala in »>klik nil: To je na.^ mož! Prefrigani lopov s* je namreč preoblekel za zen-ko in ara! celo leto policijo, da mu ni mogrla priti no sled! Konec stavk« v Pbilad: Iphiji, Tv.igotrajna stavka nsl'libenecv i • -riih železnic v PhiladelpMji je končana — v korist uslužbencem Dnr>-sr je trdovratno branila sprejeti posroje svojih delavcev, toda pod vtisom prozefVara splošf^jra £*rajka celi Pensilvanijl se je končno le Mala. Družba je imela vsled štrajka več milijonov škode. * Eno bis'-rovo zrno prodano za milijon kron. Teh dni j-* tvrka Diei-r^r «fc Comp. v Nevr-.Torku j-rodala zvani D"adley-biser za milijon Dotična tvrdka noče izdati ie kuoea-Ts biser ima svojo psvas). Nekda i je bil ta bis^r lastnin i r>an*ke kraljevske rodbine, a!i bil ukraden in ni se znalo, kjer se na-i Ko BO "v zopet našli, kupil #a vojvod** [> idley. Od ajaga ga je ranila dotična new-jorvka tvrdka. i oarinr, j»» plavala nič manj nego "o.OOO kron. — Ta biser je naslikan neki oliki, ki se nahaja v kraljevni galeriii v Madridu. * »Kultura- In uničevanj« slo-' »v. Jla se t« k jz ve no kulturno Člove- 0 preskrbi z biljardnimi kroglfj-palicami, finimi cvetkami, pahljačami in rlreeimi s'ičiiimi predme 1 zdola -•• ' • lr*to jr I m n tjnovc statistika RODjOOO k'l'jrramov slo ove ko*%ti. To znači, da m* ub;je na to f/i.OOrj d.mov. V Afriki, ki je rekoč cr'avno lovsko ozemlje za rtp, io rtnič>nje teb ocrromnih živa-nabožno. V«-e vlsde so eno^nvnj • IKile r»rr#£n »e znanstvenih dm^tev, da se kaj stori za ohranitev tdonov. Lota 1900 ao jo osnovalo drnštvo, ki si je stavilo nalogo, da slone povsem vdomaci in odgaja kakor hišne živali. Leta 1906. se je osnovalo društvo za zaščito slonov. Ali radi slabega odziva in podpore ste propadli obe društvi. Listi priobčujejo naravnost grozne opise o načinu, kako slone uničujejo. Neko angleško lovsko društvo je ubilo v minolem letu 8000 slonov ne glede na to.ali st bi»e to samice ali mladi sloni. Rabijo zopet staro metodo, da žive slone zapo-de v goščo, potem jo za pali jo. a potem žive slone prepuste ognju in dimu. S takim kulturnim poslom se bavijo ameriški milijarderji, katerim je lov na -lune najnovejši šport. * Proti jetiki. Ameriška »Narodna zveza za preprečen je jetike« naznanja, da se bode 24. aprila v vseh 215.000 cerkvah v ZeJmjenfi državah prepovedovalo o m vami morilki človeštva, o jetiki. Na ta dan se bode začela rečna križarska vojna proti jetiki, kakor »e uikdar prej. Narodna zveza za preprečen je jetike je storila vse, la ta dan ren o|>omrii ljudi na največjo morilko človeštva. Ljudje, ki pridejo v cerkve, dobe posebna naznanila že tiskana. Naša duhovščina pa za take potrebne stvari nima smisla. Ona zna samo hiv skati proti ljudem, ki hočejo baj^ uničiti — boga. * Spomenik Indijancem. V Nevv -lorku se nan»«rava poleg spon.cnika »Svobode* postaviti tudi spomenik nekdanjim pre prebivalcem Zcd i njenih držav, oziroma Vmerike. nam reč Indijanec m. Njih rod izumira hitreje kot se je mislilo, m končno bo samo še spomenik v u w j as Ml luk i kazal in pričal, da so bivali nekdaj Indijanei v Ameriki. To ni nikakor slaba misel. Indijanci so bili prvotni prebivalci Amerike. Dali so imena tisočim sedanjim ameriškim mestom. Morali so imeti slavne, dobr» čase, ker pri njih se ne omenja v nobeni zgodovini o kakem preganjanju, ioKler ni prišel »bledoličnikx< in jih prepodil iz nji ti mirnih lovišč. Vsakdo je gotovo bral o obupnih Lojiii, ki so jih Indijanci imeli z belokožni-ki. Zbrali so svoje poslednje* moči. da se upro nasilnim tatovom njih zemlje. Sedaj, ko so skoro izginili, se nima nihče bojevati proti bek-kož cem. Stari indijanski glavar -Red Cloud« > Rdeči Oblak«, ki ie bil eden poslednjih neizprosnih sovražnikov bel-ikožcev, tudi en je preminul. Z njim pa. z zadnjim indijanskim glavarjem, ki se jo zavedal svojega dostojanstva in prvo t n*1-jra gospodstva, je izumrl cel narod. Ob njegovi smrti je pisal pariški list Fitraro«: >^Z Red Cioudom ni umrl samo en mož, pač pa ce! narod, vse narodne ideje, ves ;>ogoj k nadaljenemu narodnemu živim. Z Red Cioudom je bil pokopan zadnji indijanski patri jot ob Velikih jezi rin.« Proti bolestim vsled žolčnegra kamna se vporablja r>d mnogih zdravnikov staro preizkušena Franc Jožef-ova grenčica z izvrstnim uspehom. Ta rudninska grenčica ima ze od narave lastnosti rahlo in zanesljivo razkrajajočega sredstva v z°lo veliki meri. Dnevna količina: 1 kozarec poln segret in zavžit na t»-sčc. — Pri nakutm naj se zahteva pristan) o Franc Jožef-ovo« grenčico in naj se ne jmsti vsiliti kaj man: red-nepa. G Mison prerok. Sloviti ai riški i znajdi te I j Kd;sr»n je izjavil, o a bo č>z 2000 let \se tako ceno, da bo vsak delavec lat.ko tako živel in se tako oblačil kakor sedaj milijonarji. Ker pa tega oasa ne doživimo in bi vendar vsak rad ceno k upi i, se priporoma vsakomur naj se pri nakupi platnenega in bombaževinastega blaga zaupn > obrne na tkalnico Bratje K rejca r, Dobruška st. 91«1 ^Češko) in si da od nje poslati vzorce. Umetnost kuhati kavo n! posebno teška. Toda zares dobro kavo po ceni pripraviti, in tako da tekne g. soprogu in otrokom, vendar ne zadene vsaka gosj>odinja. Treba j«; izbrati med nestevilnimi pridat k i onega, ki je najcenejši, obenem pa tudi najboljšega okusa, ki daje kavi dober duh, lepo oarvo in je tečen. Vsa ta svojstva združuje v sebi Sebi kova ržena kava, ki daje zmešana na pol z zrnja to kavo izvrstno pijačo, ki oćara vsakega, ki je vajen piti kavo. Znana kavna uvozna trgovina Mihael Valentin Senik. Dunaj V1I/3 Lereheofelderstrs>se f>7 pošilja Iranko vsako poštno postajo pet kilogramov te izborne ržene kave za 4 K. Neatevilne dobre gospodinje u}>oralH Ijajo tudi samo Schikovo rženo kavo in je rxlpravni oddelek koiaaj kos nebrojnim ponaroebam. Naravnost ner»dpustno je, če gospf^linja vsaj enkrat ne poskusi s Schikovo rženo kavo. Razlika med navadno kavo in ono s Schikovo rženo kavo je tako velika^ da ne nara nihče, ki jo je pil enkrat, piti druge kave. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip st 8. Rsichova hiša. v*iiii« Ban štedilnili ognjlič. la vretme In aelidno dele. Cene zmerne. Popravile ee i i točno izvršujejo, i i lijnfii ziliia HfijBii t\ mitu otroških vozičkov ia navadno de aaf»nejso l „ žime. P M. Pakič v L]ubl|arX hmiti. antiitM m M-ilii i Mvutjca. Josip Kojina krojač prve vrste v tepih ulicah štev S. nasproti glavno poste konkurira ?. na i več dm i tvrdkami glede finega kroja in ele- g.iniae: LZ\TSitiC TvomilKa zaloga n2j!insj:ili a:gl. in fiaoL menjalitet blagi : Zavod za oaittaoje. : Najboljši kosmettSki predmeti za olepšanje polti in telesa so: ^■1110 po 80 h, s creim po s đ% ~ Meni hol s (a>S ustna voda po *i *»• 1 K j zobni prašek po fiOhj za ohranitev in rast las: lasna voda po 1 K; Ti izdelki ^Ad«a, ki so oblastveno varovani, so napredaj lev a t* i i i k Ph. Mr. Josip Čižmar v Ljubljani. Kopajte zanpna te domače izdelke! Odlikovana Prva kranfska \iixm Klavirjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Gradišče RUDOLF i n m e Priporoča svole prve vrate, za vsa podnebja solidno narejene planine, ttlairfrfn ia aarmaniit tudi aan me gotov eeeer, ae platOa aH Poprave ia u^u.-evanja «e izvršujejo točno in račnnijo najceneje in ste že debili rnovraf zastmd ? Da svoje izborne, najnovejše iz zlate tidolitine izdelane valce z močnim glasom povsod uveden, sem se odlomil rasne* darili ISOO leao-frafov. Zahtevajte proti vpoSiljatvi 10 v (v pisemskih znamkah) prospekt in lahko dobite prekrasen tsssgnd zastoaj ia cariac presto tvornioovortlmlai stm|sT *€. LO-win", Onanf VL, Oaampeaderi^rstr. 111. Nov pianino se po nizki cent proda. Ogleda se Jahto pri "ra+arju „Hotela pri Malleju11. tut Ctno pottfts4ns fpsrj«! -V^jbolj.-i ćeSki B^kMpai vir. 2015 Kg afteajBj dobreg«, pultcue^a i k ; b»lj* 6^jja j 4 K; urma pelbciega 28' K; belrga 4 K; t>« l«*ea puh^.atrga S 10 K; , «.|f vt-iefi:- jg^ sne-in« bth ga, pulie- 0 6 «u K 8 K; »g v uha. ai rga 6 K. 7 K, Odg*, lin 0 K; na fin«;i prntpuhliK. K^rrila ud 5 kg aaprej fraaka. iz gostonitega rdtrć« ga, mo dr« ga, bed« ga ali ruaienega nankn ga, n+r-nca 180 c n d Iga, 16 C.a *iroka, l dvema ig dV in., hO c n dg, S8 cm lir, psllr«a z novim, stvim, prav stanovitnim puhastim perjem 6 h; n.puj uh 0 K, pub 4 K; posaasesne pernic«- 0 K, 1 K. 4 K, 16 K, aalavnee 3 K 3 50, 4 K Raspoš ja s- po savBetju, od 12 K naprej franko. L hko »e franko mm nja a i v^amr nazaj, za neagaja* |oćc *>e vrne dc >,r — N-ta<.ćni ceno v n ki gratis m Uief\\o. 1 BrDžten u it 757. !um?wi. zelo lepi, nali in ve-liki, največ smreke, ss Ina Spodn. Štajerske« naprodaj Pojasnila daje 1047 Matija Obran Pobretje it. 220 pri Mariboi Meh imprstu tanovenje obstoje 12 dveh event. treh sob s pri-anansseai. najraje v sredini mesta ali pa od mesta vsaj ne preoddalieno, liče a btošnji avgnstov selllni tenala mirna stra tka. Reflektira se sćinu na zračno, suho in snažno stanovanje. 1036 Ponudbe naj se po?t1:aio unravn. »S!. Naroda« pred L mal&ikom ;n sicer pod š fr«; „Stalni najemnik". i Edino il i I zastopstvo znamke | j KINTA i ne premenjam mila, odkar rabim Berg> mannoro lill|lno mlečno milo s lesenim konjičkom (znamka iesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. II 505 j je v teku m trpr-žnns i nedosežno j j * kolo sedanjosti. 179 1053 j Zaioga Puchovih koles, j j IKolesa ^or^jerra v pOpraTO, tma]- j f liranle ia ponikljanjo. > j Ccčna, icliina in ceiu izvršitev, j j I Karel Čamernik i! jfjubljana, Sanjska cesta 9. j Svoji k svojim! Prva in edina češko-teta tvrdKa za posreduje kupovanje In prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. Uglašuje n0lasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Najtopleje se priporoča G. F. Jur&sek, prvi kranfr-slov. nglascvalec klarlrles Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a. I. natislr. ir ze iitL 60 let predobro preizkušeno don a€e zdravilo na vseh razstavah od-JHrvano ? 7tj|t-mi s1• rtiniami. Stekle* niče po E 1'20 ia 2 K ao aapredal POVSOSL /ahuvajie MSMOO »bra^v-t so francosko tganje«. da ne dohite kakega manjvrednega izdelka. 428 Nedosežno Najnovejša iznai + Hlgllensko gumasto blago xa moške. Poraano na leta. K 4-00. tu 2 miijooa kosov prodanih v kratkem časa. Higijensko gumasto blago sa ionske. (Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta S 2-60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja JL H. AUER J- 1 tvornica za gumasto blago. | tvornica za gumasto blago. I Dunaj IX 2t Knssdarisrstrasso 3 0. N0XIN Ljudevit Borovnlk puškar w Borovljah (Fer* lach) na Koroškem. Najboljše mazilo za ievlje. N O X I N Dobiva se v vseh b*'jiili trgovinah. se priporoča v nadelo vanje vi pnsok za lovce in strelce po njnovejftta sistemih pod popolnim jamstvom rudi pre* dslufs stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popra Ua ter jih točno in dobro Izvršuje Vse puške ao na c kr. preskuse* valnici tn od mene preizkušene. — Mustre* 13 ¥«r»l o«»n«K M«t'.r j Vinko jrtajdič valjčni slin v Kranju —— (Kranjsko). - Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv Cdelek, kar je zlasti za gospode pevske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: V Maallaali 28 5432 261797 XB 1Q H vTU 114/10/3. Oklic. 111? Na predlog dedičev po dne 15. decembra 1909 * Zgornji § *1H. it. 3S fimrlfm M hi S mika ao prodajo potom javno draftbe aledečt v kat. obč. Zgornja S**ka ležeče parcHe I) ttcv. 284 1 hiSa, Stev. 38 t Zgornji 2) ttev. 449 njiva. Tttllcaa ccaa 4#0R — Šiški s parcelo Stev. 2S5 2 vrt, ki je S) ste?. 738 dave. o*. Golo ferdo sovi pri tej biSi. Vsklicat cena 5090 K — del. Vsklicaa cent 40i K —. PrtUlin nt Dražba se vrši dne 11. aprila 1910, ob 9. uri dopo!dne pri g« kr. okrajni aodniji v Ljubljani, soba itev. S9. Ponudki pod ukiu.no ceno »e ne >pr»jeniajo £a-»tavnim upnikom ostanejo njiho e pravice nepr krajsane. — Dražba se od h i trkom 14 dni. — Dralbeni poboji se morejo v pot? e 'a ti pri m » sod« I j« *or a S'«-* 39 C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek VIII., i diit 23 mat ca iOlU Ustanovljeno Ista 1842. e Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Brata EĐERL Ljubljana 343 Jrkos'ikarja, lakrarji, stavbna ia pohištvena pleskarji, jalnicai Mikloščeva ulica št. 6 nasproti hotela „Union". Delavnica a Igriška ulica štev. 6 ^sr^.a«v^«w-ai m o ljejr' Ustanovljeno leta 1842. „The Gresharrr zavarovalna družba za življenje v IcnBonu. pod nadzorstvom c kr avstrijske in angl ske vlade Od c. kr avstrijske vlade za vrrnes: v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost K 36.433,020-65 --Izrodno liberalni pogoji polic. — Pri kntn h p«l c h nudi dru^a takoj po sklenitvi zavarovanja odškodnino za smrt po samomoru ali dvoboju Ilove in basno vite tartls — inlormsdje In prospekti zastonj. Podružnica 7a Avstrijo. Gresham Life Assurance Societv Limited Dunaj l.f Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2. BaT VIKTOR MORO. V zavaroval pištv u uvedene osebe, ki imai^» v mestu ?n ra deželi dobre zveze, se snre?mr- pod ugodnimi pogoji 34o7 — I §t. 5937. 109 Razpis. Za ulolv Mm ceste med Milu io Mm v cestnem okraju Krško na 34 000 K pro»ačunjena de*a in dobae *e i»odo oddale* potom javne ponudbene obravnave. Pu»rren»\ vsa d« Ia za p« padajoče ponudbe z rapo\edho popusta ali do plačila v od>toikih na enotne c» ne- proračuna *t< nanovedbo pa sala naj se ptrdl« t* do 18. aprila t. I. ob 12ik opoldne podpsan* mu deze nrrr u odb» ru. P« nudbe. kat* T*' m< raio b'ti Irn'lc va*»e s Iro^lrom ra eno krr>r»<-> r1*>- pocbti ,e zin^a-fn, z nadpisom: „Ponnđba ia prevzet]© cestne preložitve Smednik-Zaloke". i' nuuM ii>< ra biti dodana izrecna iz ava, d* \» p zra ponudnik stavbne* pcgoje po vse*i vsebini in da se jim brezp« go no u <»n . Razen t* ga re d< dan kor vadij O 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v ■ • p'iarneo aenih \re n«Mn h pat> *j*h p«» kur/.ni crn1. D-ž» Ini odbof si izr» cnei prtd'zi pravico, izbrati ponud tka nr gVHe na vi* no ponudbene cene, oziroma če &e mu vidi potrebno, razpis»ti novo po »ud beno razpravo. Načrti, proraxun in stavbni pogoji so na r jjl d v det stavbnem uradu Od deželnega odbora kranjskega, * Ljubi an\ dne 26 n arca 1910. Usillin blamoži za inteligentno damo je, ako ne ve, da to "d lk< tkalnice BRATOV KREJCAR v Dobruiki *t 9181 najboljši in najcenejši m to j h tedni itvedrno pn pozna i za najpopolnejše. V aKt vHecenjenih dam, ki te doklej le ai prepričala naj to »ton n naroči poizkusno pot Ijatev, ki jo gotovo rad« volji Kov 20 rr etrov rumburlkega pa t na......... g fj«— kot, 20 m na fWjie tkanine, pripravne aa vsako perilo . . K !§•— Is platna (Kappen L.) 14 metrov . ....... | 6 rjuh, b«lje*n>h, br«-a aVa 150,200 cm velik h. ...... | Tucat prav fimh bat stmh že,>n h robcev....... | Vzord prav finih cefirjev Ia vsega platnenega Is bombmlastega Maga, gospodinjstvo ia za soaačs raso gratis ia franko. I Perje postolje) In puh priprta p» Mtfatt* BOS HITI Pred Škofij. Me«. 20. Znu|)a Mračila m tum Imtajej.. Itilli tevlji seiasjasli Cene brez konkurence! Edina zalega le prt tvrdu Kober (pri zlatem 6eri|n) ^nb jana, Stari trj 9 OituefljcM I Edini zavod v Ljubljani za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvarija in likanje sukna na par. U0S.REICH I Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4. Sprejemališče Šelenbsrgova nlica št. 3 Postrežba točna. Solidne cene. Važno! z« Vainol : sospodinisi. trgovce in SviDorelce. N ib I $0 ID RITMI? ti |0'tWŽC0 j sa drogve, ksmiksllfs, sslfscs evo- * rja, aorsnlnc tta. radi po Saslpsa, J motno vode in sobni praaoak rlsfo -ol|e, redllne In noslpslas moke sa otroka, sUsvs atlla in sploh sns toaletno predmete, fotoejraflčms aparata in potrssaslao ooveslls vaške vrsto, deolniokcro, vosek Ia itd. — Velika zaloga i remi in konjaka. Zaloga svetih minersinik sod In soli za kopi l Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenks sol dvofns sol, soUtor, ooof a m, fcolmot, krsailno apno Itd. Vnanj naročila oe izvršujejo točno in tolidno. sa tla 1 lo m o s? ♦ «1 s Drogerija ANTON KANCI Ljubljana. Židovska ulica št. I. K Bnpn|s po aajvisjl oonl razsa iditta J (reže), cvetje, koreaiae, seoieaa. skorje itd. * irat* OOOTe^oVareosreanaa^oo^ is Ljub^ana, ■nnoi ta osti 13 namiznih hi nastropnih svetilk najnovejše vrste St 84M/o. loL n. U» Šolska zgradba. u nin mm m» vsm i it lili vri asta politični okra i Postojna na 16645 K 86 v prorsćunjena dela in dobave se bedo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vas cVIa ob**gsjnce ponudbe a napovedbo popusta ali dopla^ ćila v od*totkik ra enotne cene naj se predloie do 13. aprila to L ob 11ih dopoldne pri podp'tanem c. kr. okraju« m selškem svetu Ponudbe, katere morajo bit« l o'lO' ane t kolkom za eno krono. Ho- noei.te ie 'Bo*e^t^ne s n.Hpi<-m- lvPonadba sa prevsetle gradbe novega •olsbfja pealopja jj St Mlbela11. r*oiiuejoi in .ra biti du.jn« izrecna iziava. da pripozna ponudnik stavbne pogoje po o>ej v ebmi in da se jim b ezpogotno uU<>ni. Razve n tega je dodati k«»t vadi) se 5" „ stavbnih stroškov v gotovim •Ji pa v i u ilarmi«ornih \rednostnih poptrj h po kurzni ceni C kr. ekrani Šolski >vet ti izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika nr glc*'£ na visino ponudbene cene, oziroma će te mu vidi potrebno, razpisat* novo p»i>udbeno ra/pravo. Nacrt*, proračun in stavbni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnim glavarstvu — ttaibnem odde-lku — n ed navadnimi uradnimi urami. C kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 24 marca 1910 3van ]ax in sin v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. šivalni stroji ia rodbino In obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „ADLER". Razglas. 1116 -idarsk-Jh del esarskib de*l ulepar-kih del tOVbkih del Radi oddaje kamnostS^ h del dobave i ledine mizarskih d 1 ključa^ nicar k h del tteklarsk h del rarSir|evalne stavbe v mestni pehotni vojaSnfci v Ljubljani, kakor: slikarskih eiel ple»kar>kih del de>bave solnćnih plaht ter upeljave vodovoda O o s < dvonadstropno šolsko poslopje za enoletne prostovoljce, avgmetacijsko skladišče za 7. lovski bataljon, prizidek k remizi, ter prizidek in nazidek k hlevu vršila te bode pri podpisanem mestnem rragistratu v pisarni mestnega stavb« nega urada javna pismena ponudbena razprava dne 16. aprila 1910 ob 10. dopoldne. Naprti, proračuni, pegoji in drugi pripomc čki ra/grnjeni so pri mestnem stavbnem uradu ob navadn h uradn h u'ah v>akonur na vpogled Ponudbe, v katerih je» enotne cene ter na njih p-»dlrgi izračun jene -kupne znr>ke navesti v Šie-v Ikah in besedah, izničiti je* d> določenega roka ap« c^tene in opremljene t 5% vadijem, ki ga je določiti po skupnem znt^k-j ponudbene tvote. 1 r* eno te dol« ča, da se na ponudbe, ki nebi ustrezale povsem razpis* nim pe g j m, ki bi se pogojno glasile in bile prekasno ali naknadno vložene, oe bode o*halo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 26. marca 1910 Župan: hran Hribar. Ante Bačić Susak-Reka priroda poleg svoje?* ž dobio znanega skladi Na visa le tudi t^oj sa seva n moderno urejene V mi Mi m nuna I v Osobito priporoča tvoje ipecijsltete ..UKer Bač ć' W in ..Jadron** 337 61 01 15 8945