pN?KnikpaPA2iTI2PS°K' ^ra iQ4o , pa ^b- novem- CerKnim3VazS'Zakrižnad ciklostil 'on l 20zen na Ptembra do 17 se' V tiskarn-94i 56 i® ,iSkal Govcu n ' ’Doberdob<. v ši- Od ir Gorenii Tcebu-do i SePtembra 1944 »Slove^f 1945 v tiskarni Pri lori"la; P0no _..................... izjaVi|ricu tega srečanja so sindikalisti spiošp*' >>ne obstajajo pogoji za via(ja n dogovor«, dodali pa so, da je Pong- Popravljena ponovno odpreti J nja v začetku septembra, ko naj sitidi). T sestal z generalnimi tajniki Onato ne zveze CGIL-CISL-UIL Piz-?o ko*11, tvlarinijem in Benvenutom. bi bilo vprašanje davčne reforme zopet na pogajalni mizi. Na tem srečanju sta De Mita in De Michelis seznanila sindikate s postopkom, ki ga namerava vlada uvesti pri sedanjih ukrepih. Danes bodo verjetno sprejeli tri odloke in sicer povišanje davka na dodano vrednost IVA od 18 na 19 odstotkov, poenotenje ticketa na zdravila in zmanjšanje izdatkov za železnice. Ostale ukrepe bo vlada sprejela prihodnji teden, točneje 5. avgusta. Zadevali bodo davek na dohodke fizičnih oseb IRPEF, mala podjetja, reformo finančne uprave in ukrepe za boj proti davčnim utajam. V popoldanskih urah so se razširile govorice, da so o teh vprašanjih mnenja v vladi in v večini deljena; te vesti so v palači Chigi odločno zanikali, skoraj istočasno pa je minister za delo socialist Formica očital vladi, da posveča premajhno pozornost sindikatom. Sinoči se je še sestal kabinetni svet, ki je formalno potrdil vladna stališča in danes bi morala vlada sprejeti omenjene ukrepe, seveda če ne bo presenečenj. Tako odslej davek IRPEF Dohodek v milijonih lir Predlog min. Gave (1987) Predlog sindikata Novi količniki Sedanji količniki 0- 6 11 23 10 12 6- 11 22 23 22 22 11- 12 22 23 22 27 12- 28 26 23 26 27 28- 30 26 23 26 34 30- 50 33 34 33 34 50- 60 33 34 33 41 60-100 40 34 40 41 100-150 45 44 40 48 150-300 50 44 45 53 300-600 55 50 45 58 600 in več 60 50 45 62 Razpredelnica prikazuje razna stališča o spremembi davka na dohodke fizičnih oseb IRPEF. Obstajajo torej bistvene razlike, tem pa je treba dodati predloge o odbitkih. Tako navidezno predlog sindikatov prizadene prejemnike nižjih dohodkov, prav zato pa sindikati predlagajo znatno višje odbitke. Vlada pa predlaga naslednje odbitke: 540 tisoč lir za vse odvisne delavce, dodatnih 168 tisoč lir za odvisne delavce z manj kot 11 milijoni letnega dohodka, 504 tisoč lir za zakonca v breme in 48 tisoč ler za vsakega otroka v breme. Razprava o obtožbi Nicolazzija in Daride bo 24. oktobra RIM — Poslanska zbornica in senat se bosta sestali na skupnem zasedanju za razpravo o formalni obtožbi ministrov Daride in Nicolazzija 24. oktobra popoldne. Kot znano, je parlamentarna preiskovalna komisija sklenila, da predlaga parlamentu, da postavi oba ministra na zatožno klop pred ustavno sodišče zaradi znane afere o gradnji novih zaporov. Za ministra Vittorina Colomba pa je v zvezi z isto afero preiskovalna komisija predlagala arhiviranje. Osnutek reforme pravične stanarine RIM — V ponedeljek bodo, verjetno zadnjikrat po tem sistemu, poskočile stanarine. Kot vsa ta leta so mnenja lastnikov in najemnikov deljena, saj prvi trdijo, da se bodo stanarine dvignile za 4,35 odstotka, drugi pa za 3,67 odstotka. Kot kaže, bo že prihodnje leto v veljavi novi normativ, ki ga je minister za javna dela Ferri prav včeraj formalno predložil. Gre za zelo kompleksno besedilo, ki pa je že naletelo na odpor združenj lastnikov stanovanj, ki so ga v celoti zavrnili. Aretirali bivšega voditelja »Lotta Continua« Sofrija Po šestnajstih letih preokret v preiskavi o umoru Calabresi Milan Letos poteka dvajset rečn - znainenitih študentskih opo-k0r . 'h vrenj, ki so v marsičem seln nito spremenila podobo in mi-takratne Italije in sveta. O Rih attn^ dogodkih in njihovih učin-teki Posledicah je še vedno v vjn , živahna razprava. Od zgodo-kj JJe9a ieta 68, še zlasti pa od let, Poni° mu slodila in odprla žalostno cijp avie fašistične kriminalne reak-Kij.'^ačenši s pokolom v milanski dij VC^' hanki, in bila hkrati prelu-hepa >>svh1čena leta« tako imenova-fhečega terorizma, je ostalo še tazr-;-• .nedorečenega. Eno od ne-lan„,SCenih poglavij je bil umor mi-labr Policijskega komisarja Ca-^hiačk* a' ^ ie sledil pokolu v Prvi t hanki in ki ga označujejo za je te,roristični umor v Italiji. To se J godilo 17. maja 1972. polnJ168' P° šestnajstih letih, in v nie * vzdušju proslavljanja, oce-leta p7,la in proučevanja slavnega alii t;er njegovih podaljškov, se k0Vi!arisha javnost nekoliko nepriča- 5ia Vpnfi10 znajde pred novim morečim Cail^m- Kdo je umoril komisarja kresija? sled 1iansRo sodstvo je odprlo tretjo op0' vffvodi na dom nekdanjega hha< tiI?fškega gibanja »Lotta Conti-pina ', V6eraj ponoči je namreč sku-la jrahinjerjev iz Firenc aretira-te]ja jdanjega zgodovinskega vodi- hradn* druge osebe. Vest je včeraj praVr,°.Potrdil namestnik državnega Hov, FerdinanHn Pnmariri Dn ter^T-6 or9anizacfje Adriana Sofrija ui dn po hstrari* ^a Ferdinando Pomarici. Do Utn0 n®ga preokreta v preiskavi o Preist Cdlabresija naj bi prišlo po Vodinin kf so jo v prejšnjih dneh hjih r .?rahinjerji. Eden od nekda-otqanocitn° skesanih) pripadnikov ^sndfl29^6->>kotta Continua« se je Urp0r odločil, da pove vse, kar ve o hil v ^fnhresija in pri tem poteg-PodlanT1}1?66 Sofrija in druge. Na tedil ^ - 71 priznanj je Pomarici od-?d prpaCiasno aretacijo ter zahteval Lonibf,i!,kovalnega sodnika Antonia fo, ^ .rja, ki vodi celotno preiska-■arabir,- a zaPorni nalog, ki so ga fteraisJ-fP' h°t rečeno, izvedli v so a.d . nočnih urah. Poleg Sofri-. hija Q6tfrali še Giorgia Pietrostefa-t,6otlar , ?dla Bompressija in Marina ha. Sofri in Pietrostefani naj bi pripravila načrt za umor, Bom-pressi in Leonardi pa naj bi ga izvedla. Zaenkrat ni znano, kdo je »skesanec«, ki je odprl to novo smer v preiskavi. Njegovo ime držijo v strogi tajnosti in ne ve se niti, če je eden od četverice aretiranih. Med včerajšnjo tiskovno konferenco v Milanu je karabinjerski poveljnik Luigi Nobili med drugim izjavil, da so v raznih razdobjih zaslišali celo vrsto skesancev organizacije »Prima li-nea«, med katerimiMicheleja Vis-cardija, Sergia Martinellija, Roberta Sandala, pred nedavnim umrlega Marca Donat Cattina in predvsem Umberta Mazzolo, ki je bil vpleten v preiskave za umor sodnika Ales-sandrinija. Mazzola je priznal, da so se za umor odločili med neko tajno sejo, ki so se je udeležili tudi predstavniki Lotta Continua. Za materialno izvršitev umora naj bi bila zadolžena Bompressi in Marino. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Adriano Sofri Arhivski posnetek umorjenega komisarja Luigija Calabresija ( AP) Tiskovna konferenca Janše in Tasiča Za obtožene najhujši občutek brezpravnosti LJUBLJANA — Domači in tuji novinarji so končno dočakali tudi priložnost, da se na tiskovni konferenci, ki jo je organiziral odbor za varstvo človekovih pravic, neposredno srečajo s tremi obtoženimi iz razvpitega ljubljanskega procesa -četrti, Ivan Borštner, se je po posvetu s svojim zagovornikom odločil, da se konference ne udeleži. Voditelj konference Igor Bavčar je najprej obsodil »umazane insinuacije« ob poročanju z včerajšnje manifestacije pred sodiščem, s katerimi so hoteli v nekaterih jugoslovanskih časopisih umetno razdvojiti obtožene. Janez Janša in David Tasič sta povedala, da ju v priporu niso tepli, čeprav so po Tasičevih besedah »na začetku nekateri kazali določene tendence k temu,« Janša pa je poudaril, da obstajajo drugi načini, ki so hujši od tega (samica, popolna izolacija od dogodkov zunaj vojašnice, zlasti pa občutek popolne brezpravnosti, saj so bile vse pritožbe takoj zavrnjene, nekatere očitno celo neprebrane). Oba sta poudarila, da se je odnos do njiju -verjetno zaradi pritiskov od zunaj -sčasoma nekoliko izboljšal, kar je Tasič sarkastično komentiral s pripombo, da »bi bilo za humanizacijo razmer v zaporu dobro zapreti čim več urednikov Mladine.« Sicer pa je Janša na kratko predstavil »dnevni red«: po osmih urah ležanja vstajanje ob pol šestih, nato je postelja »nedotakljiva« (razen eno uro popoldne), sedenje na stolu brez naslonjala ali hoja po šestih kvadratnih metrih - če seveda »nimaš sreče« in te odpeljejo na zaslišanje, ki lahko po zakonu traja 16 ur v 24 urah. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Proti zaprtju obrata Acna oklicana splošna stavka SAVONA — Po odločitvi vlade, da začasno zapre obrat Acna v Cengiu, se je sindikat odločil za vrsto protestnih manifestacij ne samo v Cengiu, temveč v vsej dolini Bormida. Pokrajinska tajništva CGIL, CISL, UIL so za danes oklicala splošno stavko; delavci kemijskega sektorja bodo stavkali osem ur, ostale delavske kategorije pa štiri. V savonskih gospodarskih krogih je po odločitvi o zaprtju Acna zavladala velika skrb bodisi za uslužbence obrata kot za vsa manjša podjetja in obrtniške dejavnosti, ki so posredno in neposredno povezane z njim. S kemijsko tovarno sodeluje namreč kakih 1.200 delavcev najrazličnejših strok. Predsednik Zveze industrijcev iz Savone je izrazil tudi bojazen, da bo Acna v prihodnjih mesecih krepko izgubila na ugledu, ki ga sedaj uživa na mednarodnem tržišču. Industrijci pa so si soglasni zlasti v dejstvu, da mora bonifikacija obrata potekati neprekinjeno, saj bi bil sicer njen učinek znatno manjši. Če pa bodo obrat zaprli, bodo hkrati ustavili vse čistilne naprave, ki sedaj*delujejo, in to baje celo brezhibno. V Rimu je včeraj potekalo srečanjemed predsednikom družbe Montedison, ki je lastnica obrata v Cengiu, in vsedržavnimi tajniki sindikalne konfederacije. Kot znano, se sindikat odločno upira zaprtju obrata Acna, medtem ko naravovarstvene organizacije in del prebivalstva doline Bormida to izrecno zahteva. Sindikat meni, da je treba, problem onesnaženja okolja, ki ga povzročajo kemijske industrije, obravnavati temeljiteje, ne pa enostavno z zapiranjem tovarn. Župani vseh tamkajšnjih občin so se že sinoči odpravili v Rim, kjer bodo danes sledili razpravi v parlamentu. Z njimi so v Rim odpotovali tudi naravovarstveniki. Preokret v preiskavi Calabresi Negotovost glede izgradnje osimskih cest Prekinjena razprava o finansiranju izgradnje jugoslovanskih avtocest Posnetek kraja, kjer so pred 16 leti umorili komisarja Calabresija NADALJEVANJE S 1. STRANI Sofrija in ostale tri so včeraj že zaslišali, vendar zaenkrat vlada popolna tajnost v zvezi s preiskavo. Kdo je pravzaprav Adriano Sofri? Po rodu je iz Trsta. Diplomiral je iz književnosti na univerzi v Piši in bil je eden od najbolj poslušanih »prerokov« »velikih sanj«, kot je sam pred kratkim označil razgibano leto mladinskih bojev. Potem ko so ga izključili iz Normalke v Piši, je v Massi ustanovil organizacijo »Potere Operaio«. V hudih polemikah s Pipernom, Scalzone-jem in Negrijem je v dneh sindikalne vroče jeseni ustanovil v Turinu gibanje »Lotta Continua«. Ena od najbolj vročih kampanj te organizacije je bila usmerjena proti komisarju Calabresi-ju, ki so ga dolžili, da je bil odgovoren ža smrt anarhista Pinellija. 18. maja 1972 je časopis Lotta Continua izšel z naslovom: »Ubit je bil Calabresi, glavni krivec za Pinellijevo smrt«. V članku pa je pisalo: »Včeraj rasist VVallace, danes morilec Calabresi, nasilje se obrne vedno proti sovražnikom proletariata«. Sofri, ki je vedno zagovarjal barikade, je pozneje odločno obsojal terorizem. Kot univerzitetni docent in publicist je Sofri, ki ima 46 let, in ki se je približal socialističnim pozicijam, zadnja leta živel dokaj umirjeno in odmaknjeno v hiši v okolici Firenc. Piet-rostefanija, starega 43 let in po rodu iz Aguile, so aretirali na domu v Reggio Emiliji, kjer je komercialni direktor obrata OMI (Officine meccaniche ita-liane). .V vročih sedemdesetih letih je bil član tajništva Lotta Continua. BEOGRAD — Na včerajšnji seji odbora Zbora republik in pokrajin niso sprejeli dokončnega sklepa o finansiranju izgradnje raznih avtocest na jugoslovanskem ozemlju. Razpravo so prekinili, najbrž bodo z njo nadaljevali danes in sprejeli ustrezni sklep. Če danes ne pride do odobritve, potem bodo vso stvar odložili za dobre tri mesece, saj se bo šele takrat sestala zvezna Skupščina. Vsaka odložitev pa bi vplivala zelo negativno. Predstavnik zvezne vlade Andrej Grahor je sprejel sklep, da z zakonom ne bodo finansirali le nadaljevanje gradnje glavne avtoceste Bratstvo in enotnost, ki povezuje severne predele Jugoslavije z južnimi, marveč da pridejo v poštev tudi osimske ceste in še druge, ki so pomembne za vso državo. Delegati so sicer dosegli soglasje, da ne bodo finansirali le eno od treh osimskih cest, marveč vse tri odseke, kot je bilo prvotno predvideno v osnutku zakona. Znano je namreč, da je zvezna vlada pred kratkim predlagala, naj bi najprej zgradili le eno teh cest, tisto iz Razdrtega do Sežane, torej v smeri Trsta. Slovenija pa je bila proti temu ter zahtevala,, da se istočasno gradita oba kraka iz Razdrtega, tako v smeri Sežane kot Nove Gorice. Hrvaška s svoje strani pa zahteva, da se nemudoma prične graditi tudi avtocesta Trst—Reka. Največji problem na včerajšnji seji v Beogradu je bil, kdo bo finansiral izgradnjo avtocest. Tudi včeraj je ta problem ostal nerešen. Zaradi tega so sejo prekinili, preden je na vrsto prišlo novo stališče Sabora Hrvaške o tem vprašanju. V hrvaškem Saboru so očitno nezfl' dovoljni z novim predlogom zV® .j. vlade, da naj le republike in p0" ^ ni, skozi katere bo speljana avtoc namenjajo sredstva iz prornetn ^ davka naftnih derivatov, s čimo lahko umaknili tuja posojila za r?česnanje avtocest. Tudi Bosna in ye. ig. govina, Črna gora in Kosovo bij‘ ^ čali sredstva na enak način, le “, ;c jih uporabljali za finansiranje gra ^ in rekonstrukcije magistralnih cfs ^ svojem območju. Hrvati menij0' e morajo vse republike in pokrajin6^ nansirati tako jugoslovansko ^ osimske avtoceste, saj je to 0PveZ,jltc mednarodnega sporazuma. Se V.M [ kolikšen na! ° \ tega finansiranja. Zv«. vlada pa ne soglaša s temi prem s je odprto vprašanje, odstotek 250 sovjetskih projektov v SFRJ v vrednosti 560 milijard dolarjev BEOGRAD — Majski ukrepi so močan in pogumen gospodarski program. Tako so jih sprejeli tudi jugoslovanski upniki, ki so jih v celoti podprli. Ukrepi so bili temelj za sprejetje jugoslovanskih zahtev, za reprogramiranje dolgov in za zagotovitev določenega obsega novih sredstev pod ugodnimi pogoji - je poudaril podpredsednik ZIS Janez Zemljarič, ki je včeraj podal uvodno poročilo ob gospodarski razpravi v skupščini SFRJ. Zemljarič je delegate seznanil z nekaterimi novimi potezami ZIS in napovedal, da bodo kmalu zmanjšali uvozne dajatve. Končani so pogovori s Svetovno banko in zagotovljeno je posojilo 120 milijonov dolarjev za nove izvozne programe in projekte v Jugoslaviji. H koncu gredo tudi pogajanja o drugem posojilu za strukturno prilagoditev jugoslovanskega gospodarstva v višini 300 do 350 milijonov dolarjev, od česar bi 150 milijonov dobili na razpolago konec leta. Parafiran je sporazum s SZ o udeležbi v rekonstrukciji in gradnji 250 investicijskih projektov v Jugoslaviji, v skup vrednosti 560 milijonov dolarjev. * „3 Zagotovljena bodo tudi pomembna dinarska in deV1 .. sredstva za gradnjo in rekonstrukcijo cest v državi, z on1^ gočanjem konverzije dela zunanjega dolga v dinarje P® 5 bo začelo tudi nekaj pomembnih proizvodnih programe 4 sprejetjem približno 50 projektov, v katerih sodeluje kot 250 ozdov, se bo v okviru strategije tehnološkega xa-z 0. ja začel izvajati obsežen program osvajanja novih proiz dov in tehnologij ter tehnološkega napredka v državi. Ti in drugi ukrepi lahko po besedah Zemljariča b no spodbudijo gospodarske dejavnosti in izvoz v drU9 polletju. Zemljarič je podal najnovejše podatke. Od ian ja do 25. julija letos se je izvoz (v dolarjih) povečal za ' odstotka, na konvertibilno področje pa za 18,2 0^sto.hii. Istočasno se je uvoz povečal za 1,2 odstotka, s konverti nega področja pa za tri odstotke, (dn) Obisk izraelske diplomatske delegacije v SZ napoved skorajšnje navezave stikov? MOSKVA Po 21 letih so se danes spet pojavili prvi diplomatje z izraelskimi potnimi listi v sovjetski prestolnici. Že dolge mesece so zahodni in arabski dopisniki zastavljali vprašanja predstavniku za tisk zunanjega ministrstva o tem, kdaj prispe v Moskvo ta konzularna delegacija, kakšne pogovore bodo imeli in temu podobno. Danes se je govornik spet trudil, da bi razblinil vse sume o tem, da se v čemer koli spreminja sovjetsko stališče do obnovitve diplomatskih odnosov z Izraelom, češ da je to le tehnična delovna skupina, ki da bo samo pregledovala poslopje (bivšega) izraelskega veleposlaništva oziroma da bo njena »baza« nizozemsko veleposlaništvo kot predstavništvo države, ki po prekinitvi odnosov zastopa interese Izraela v Sovjetski zvezi. Sovjetski javnosti niso doslej sploh sporočali, da prihaja v Moskvo skupina izraelskih diplomatov, zahodnim dopisnikom pa so že od vsega začetka odgovarjali, da Izraelcem ne bo dovoljeno opravljati nikakršnih konzularnih zadev, sploh pa ne izdajanja vizumov. Spričo zelo zapletenega položaja moskovske diplomacije v bližnjevzhodnem vozlišču je pač mogoče razumeti sovjetsko zunanje ministrstvo, ko ob vsaki priložnosti samo zanika, ničesar konkretnega pa ne želi sporočiti javnosti. Prvi stik konzularnih predstavnikov obeh držav je bil lani jeseni v Helsinkih. Potem je v Izrael odšla skupina sovjetskih konzularnih delavcev nižjega ranga. Ker v Izraelu živi precej državljanov ZSSR s sovjetskimi potnimi listi in ker ima Sovjetska zveza tam tudi nepremičnine, je pač utemeljeno, da po dolgih letih nekdo ureja vprašanja, ki jih je navrgel čas, razlagajo sovjetski uradni predstavniki dejstvo, da iz meseca v mesec podaljšujejo bivanje tem sovjetskim konzularnem v Tel Avivu. Bistveni razloček med enimi in drugimi naj bi bil po sovjetski razlagi v tem, da Izrael nima svojih državljanov v Sovjetski zvezi, da tu nima tudi nepremičnin, pa torej ne morejo imeti njegovi konzularni predstavniki nikakršnih podobnih opravil, kot jih izpolnjujejo sovjetski v Izraelu. Dejstvo pa je, da se zadnje mesece spet povečuje število dovoljenj, ki jih dajejo sovjetskim državljanom židovskega porekla za izselitev. Prav tako je dejstvo - čeprav sovjetskim državljanom znano 1® P j zahodnih radijskih postajah - da so se vse tri str^ c naravnost v Izrael. Sliši pa se, da se Američani dogovarjale o tem, da bi ljudi, ki jim sovjetska -izdaja dovoljenje za izselitev, pošiljali čez Bukar® naravnost v Izrael. Sliši pa se, da se Američani tea,, postavljajo po robu. Vsak mesec zdaj odide iz okoli tisoč Židov. so Izraelskim diplomatom (v skupini jih je š®sH s. izdali vizume za dva meseca. S kom se bodo v ‘v' v< kvi srečali? Predstavnik zunanjega ministrstva ustrezni zadregi kar naprej poudarjal to, da 9T.egp tehnično skupino, čeprav so v njej razmeroma vlS _0[ diplomatski funkcionarji. Tako lahko pričakuj da bodo prihodnji tedni spet primerni za P° ^3-vohljanje za skrivnimi sestanki izraelskih dipl° tj)i tov, ki ne nazadnje vznemirjajo tudi tisoče h5 jZ sovjetskih državljanov židovskega porekla, "P s. dneva v dan čakajo na potne liste, hkrati pa seC,0s-jo, da se bodo domenili za direktni transport iz kve v Izrael - večina jih namreč vendarle 11 emigrirati v Združene države Amerike. ^ ANTON RUPNIK Mladi italijanski socialisti nakazali smernice delovanja Po Cossigovem posegu boj proti mafiji rase RIM Cossigov poseg v zvezi z vprašanjem boja proti mafiji na Siciliji žanje prve sadove. Včeraj zjutraj se je po nalogu ministra za notranje zadeve Antonia Gave šef državne policije, prefekt Vincenzo Parisi podal v Palermo, da bi ugotovil stopnjo varnosti na Siciliji, še posebno pa v Palermu. Parisi se bo sestal z raznimi sicilskimi preiskovalci, ki so v zadnjem času v središču polemik. V svojih trditvah je državni pravdnik Borsellino namreč med drugim povedal, da niso preiskovalci že od leta 1982 oddali nikakršnega poročila o mafiji. Kar zadeva palermsko policijo, pa stalne izmenjave osebja onemogočajo »zgodovinski spomin« v sodnih preiskavah o mafiji. V teh dneh sta funkcionar in agent dobila sodni poziv v zvezi z umorom agenta Na-taleja Monda, medtem ko je govor o morebitnih grožnjah, ki naj bi jih prejel bivši načelnik kriminalističnega oddelka pri palermski policiji Francesco Accordino. V Palermo se je podal tudi funkcionar ministrstva za pravosodje Vincenzo Rovello, da bi posredoval ministru za pravosodje Giulianu Vassalliju vse potrebne podatke, kar zadeva ureditev oz. organizacijo tamkajšnjih sodnih uradov. Vassalli bo namreč v kratkem oddal predsedniku republike Francescu Cossigi poročilo, glede na vse obtožbe, ki jih je sprožil Borsellino. Višji sodni svet je za danes sklipal dve izredni zasedanji. Na prvem se sestane protimafijski odbor, ki mu predseduje komunist Carlo Smuragdia, na drugem pa komisija za reformo, ki ji predseduje sodnik Marcello Maddalena. Na dnevnem redu so »pregled položaja in morebitne pobude, glede na poseg predsednika republike.« Govor je tudi o možnosti nove preiskave, po ka- * teri bi se verjetno delegacija spet podala na Sicilijo. RIM — V Rimu je zasedal novi glgvni odbor socialistične mladinske zveze. V prvem zasedanju po majskem kongresu, ki je bil v Ravenni, so mladi socialisti nakazali smernice delovanja za prihodnji dve leti. Državni tajnik Michele Svidercoschi je v svojem uvodnem poročilu govoril o večji prisotnosti in angažiranosti, ki ju morajo mladi socialisti pokazati v vseh družbenih odtenkih. Mladi se počasi vračajo k političnemu življenju, čeprav je njihov današnji pristop bistveno različen. Glavne tematike delovanja mladinske organizacije bodo še vnaprej okolje, problem služenja vojaškega roka, odnosi med narodi, delo, mamila, izkoriščanje prostega časa na koristen in konstruktiven način. Prav zaradi sprememb v mladinskem političnem angažiranju so delegati sprejeli spremembo imena organizacije v Gibanje mladih socialistov (Movimento Giovanile Socialista), da bi na tak način preprečili morebitno togost SMZ. Državno vodstvo bo dajalo splošne smernice delovanja, medtem ko bodo posebne komisije v tesnem sodelovanju s krajevnimi federacijami posvetile največjo pozornost delu na terenu. GMS je med drugim strogo obsodilo vmešavanje Vatikana in Cerkve nasploh v državno akcijo za obveščanje o aidsu, govor je bil o možnosti sprostitve prodaje lahkih mamil, o večjem sodelovanju na mednarodni ravni (s tem v zvezi bi moralo jeseni biti v Milanu delovno srečanje mladih socialistov iz vse Evrope)', o zaščiti vseh vrst manjšin, med katerimi jd bila omenjena tudi slovenska, do solidarnosti temnopoltim ljudem, ki so predvsem v zadnjih mesecih tarča rasističnih izbruhov. Ob koncu zasedanja, ki se je zaključilo po sedemurni debati, v katero je seglo preko petdeset delegatov, so izvolili novo vodstvo Gibanja mladih socialistov, v katerem bo našo deželo zastopal Goričan Fabio Zanini, bivši tajnik mladih socialistov goriške pokrajine. (aw) Amerika navija za Dukakisa NEW YORK — Kdo bo novi ameriški predsednik, Michael Dukakis ali George Bush? To vprašanje krati spanec ameriškim demokratom oziroma republikancem. Odgovor so zato poiskali nekateri pomembni ameriški časopisi v sodelovanju s televizijsko postajo NBC s sledečim rezultatom: za Dukakisa navija 51 odstotkov vprašanih, za Busha pa le 34 odstotkov. Še pred nedavno demokratsko konvencijo pa je vodstvo pripadalo Bushu. Stavke in spopadi v Cisjordaniji TEL AVIV — Na celotnem zasedenem območju je od včeraj v teku splošna stavka, ki je v večji meri prizadela najbolj oddaljene kraje. Nekateri so namreč popolnoma odrezani od sveta. Med palestinskimi demonstranti in policijo je prišlo tudi do hudih spopadov, ki so pred dnevi v taborišču Shati terjali življenje komaj 13-letne deklice. Vse ceste, ki peljejo vzdolž Gaze so neprevozne, ker so jih Palestinci posuli z žeblji, v Cisjordaniji pa vlada nočna zatemnitev. Prišlo pa je tudi do represalij, med katerimi so Palestinci do tal uničili neko židovsko kmetijsko skupnost. • Tiskovna konferenc Janše in Tasiča NADALJEVANJE S 1. STRAN1 Janša je imel v priporu le tinski zdravniški pregled, ob Sjj dovni stavki pa je prvič začuti*' ^ lahko tudi sam na kaj vpliva ',)■ tem je pripomnil, da njegova j^iji dovna stavka ni bila edina v ^ zaporu, in še zlasti opozoril uajpt; kega, očitno tuberkuloznega, P*7e|i tega Albanca, ki ga niso b° sprejeti v vojaško bolnišnico. Glede trditve v obtožnici ib Se* meljitvi sodbe, da je že prej P je stvari, kakršna je bila ta, kat®* ja sedaj obtožen, je Janša poved^ju gre za njegov članek o skral* t()-vojaškega roka iz leta 1985: ? go žen je bil pred istim sodiščem * je istem členu za stvar, o kateri ’vJ1j)i tedaj pisalo in govorilo na la ajii sejah, zato je vojaški tožil®c ^a umaknil obtožnico, češ da 9* . v neznatno družbeno nevarno 'p-resnici pa po »pogodbi« z iiu.r0jua skim temeljnim tožilcem oz* a urednikom Mladine, da Mladi bo objavila te obtožnice, te J ^ vojaški tožilec sam umaknil l je tudi dokumentirano!). Poveda 1 p to, da je lahko »svobodno *eneg3 vojaškega zagovornika, to j® ^ pa od dveh ponujenih, od nobeden še ni delal na . j^ai*' področju. O tem, da je ura9r oa j® didat za predsednika ZSMb- 1' je-zvedel tri dni pred začetkom nja. s ^morski dnevnik — 29. julija 1988 alpe Jadran □ st an 3 V pnedeljek, 8. avgusta, deželna seja Demokristjani in socialisti pred političnim sporazumom lijS|, ^ Deželni svet Furlanije-Ju-ljek kraiine se bo sestal v ponede-ima'i ' avgusta. Na dnevnem redu 0dWVOUtev Pre,tsettnika deželnega kov ina'y ^esetih efektivnih odborni-rjj . ®Drih suplentov. Tako je vče-ščin„ ^ no sklenil predsednik skupka runo Longo (KD) na seji, ki »ika A1® udeležila tudi podpredsed-in c Auffusta De Piero Barbina (KPI) svet„ ,Utcio Saro (PSI). Načelniki *°rekV H skuPin se Pode sestali v o ko)' da ,se dokončno sporazumejo $e(ia . ariu in o poteku bližnjih za-dolo-i deželne skupščine. Pravilnik ka De9-' ie za izvolitev predsedni-0Uin z«>e v prvih dveh glasovanjih giaSo Potrebna absolutna večina tivna^ Y. tretjem pa zadostuje rela- želn!?9*311!3 za oblikovanje nove de-faz0 viade so prišla v odločilno •aenih anes P° na sporedu zelo po-in s a° srečanje med demokristjani poloj.1.. sli, na katerem bodo morda koaij.l temelje za oblikovanje nove li Za C1ie ter se istočasno sporazume-iti p, P°razdelitev odborniških mest Na tpi,, edstev svetovalskih komisij, ka j ntnici ie tudi mesto uredsedni- da je Zeinega sveta, spričo dejstva, dal nPredsednik Longo že napove-doseni °P' takoj ko bodo stranke ku P 6 Politični sporazum. Na vidi-Kq p„P°trditev dosedanje večine vse'm PSDI, PRI, PLI in SSk, po-litve °dPrto pa je vprašanje razde-da (j^diJorniških. Skoraj gotovo je, na Dl. nova deželna uprava slonela "‘kom n^enčni osi KD-psI s predsed-“iasuttijem in podpredsedni- je tudi mesto predsedni- Podpredsednik Dežele Carbone kom Carbonejem. Pri tem bo zanimivo videti, kakšno politično vlogo bosta največji stranki namenili laičnim strankam in Slovenski skupnosti. Sprva je kazalo, da bosta v novem odboru, poleg seveda predstavnikov KD in PSI, še po en zastopnik PRI in PSDI, za predsednika skupščine pa bi izvolili liberalca Solimberga. Potem se je nekaj zataknilo, tako da so to mesto ponudili republikancu Barnabi, Solimbergu pa predsedstvo ene izmed pomembnih svetovalskih komisij. Krščanska demokracija vsekakor vztraja na zahtevi po osmih odborniških mestih, socialisti bi jih dobili pet, socialdemokrati pa eno. S tem v zvezi krožijo že nekatera imena, zadnja odločitev pa bo pripadala tajništvom posameznih strank, kar velja posebno za KD, kjer bodo odborništva porazdelili na podlagi običajne lekarniške tehtnice med notranjimi strujami. Predsednik Bia-sutti ni v dvomu, kot niso v dvomu dosedanji odborniki Turello, Di Be-nedetto, Bomben, Dominici, Brancati in Rinaldi. Za ostala mesta je še nekaj dvomov. Socialisti bodo v primeru sporazuma, poleg Carboneja, gotovo potrdili Vespasiana in Frances-cutta, odprto pa je vprašanje socialističnega zastopstva v videmskem okrožju. V PSDI pa je kandidat za odborniško mesto Gonano. V dosedanji deželni vladi je imela KD predsednika in osem odbornikov, PSI tri odbornike, PSDI dva in PRI enega. Tudi včeraj je bilo na sporedu vrsto sestankov in razgovorov med strankami. V Vidmu sta se tako srečali delegaciji deželnih vodstev KD in PSDI, deželni sekretar stranke relativne večine Longo se je sestal tudi z republikanskim sekretarjem Di Rejem, ki mu je je izrazil zaskrbljenost, da bi morebitni preferenčni sporazum med socialisti in demokristjani ošibil vlogo manjših laičnih sil. • ' SANDOR TENCE V okviru razstave fotografov treh dežel Deset fotografskih mojstrov v miljski Beneški hiši MILJE — V Beneški hiši v Miljah bodo jutri odprli drugo fotografsko razstavo fotografov treh obmejnih dežel, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške, na kateri se bodo tokrat predstavili fotografski mojstri iz Slovenije. Na razstavi, ki jo prireja Photo-Imago iz Milj v sodelovanju z miljsko občinsko upravo, bo razstavljalo svoja dela deset fotografov: Janez Korošin, Marko Aljančič, Joco Žnidaršič, Boštjan Gunčar, Tihomir Pinter, Dragan Arringler, Ivan Dvoršak, Tone Stojko, Stojan Krebel in Zmago Jeraj. Fotografije za razstavo je zbral Cene Avguštin z oddelka za fotografijo pri Gorenjskem muzeju v Kranju, pri postavitvi razstave pa je sodeloval vodja Photo-Imago Adriano Perini, ki je tudi napisal predgovor h katalogu razstave. V svoji uvodni besedi je poudaril pomen pobude, ki je stekla lani z razstavo osmih fotografov iz Furlanije-Julijske krajine v Gorenjskem muzeju v Kranju in v galeriji An der Stadtmauer v Beljaku. Razstava slovenskih fotografov v Miljah in na Koroškem predstavlja vsekakor korak naprej na poti medsebojnega spoznavanja na kulturnem področju. Uradno odprtje razstave bo, kot rečeno, jutri ob 19.30 v Beneški hiši v Ul. Oberdan v Miljah. Na sliki: fotografija Toneta Stojka Tolminci Pri videmskem prefektu Larosi Prejšnji petek je vi-snr . 1 prefekt Francesco Larosa Pan^6* V ^rdmu tolminskega žu-rni a KJavoro in predstavnika tol-snr S^e ^DL Likarja, katera je v -j,erriljal generalni konzul SFRJ je i,^u Livij Jakomin.,Srečanja se ji beležil tudi predsednik Pokra-t *e9a odbora Slovenske kul-čer°o gospodarske zveze Viljem pr središču pozornosti so bila avsem vprašanja, ki so poveza-Vrsr meinimi prehodi in v prvi PrpH tistega na Štupici/Robiču. vjfj tavniki tolminske občine so n0vemskega prefekta seznanili z na gospodarskimi pobudami hač j rrnnskem in še posebej z d,,za ustanovitev proste in-°dptrpiSke cc tenj ^ na Kobariškem. Tudi v cone, ki jo nameravajo 1 okviru je bil govor o možnos-itaj?°sPodarskega sodelovanja z p0(j)ajyskimi oziroma furlanskimi ja(.g?.zgovori, ki so potekali v pri-Se ,-Iškem in sproščenem vzdušju Plin °do nadaljevali jeseni v Tol-r0s U' ko bo videmski prefekt La-ljev 9°st tamkajšnjih upravite- Mimogrede iz Kopra: zejm ob vodi... KOPER — Letos je Koper v okviru celovitega urejanja obale od Trga Antona Ukmarja do stare semedelske vpadnice, »dobil« tudi »novo« kopališče. Staro so namreč povsem preuredili in priljubljeno mestno kopališče /e, končno dobilo bolj urejeno podobo. Žal z zamudo, saj so otvoritev napovedovali že za konec maja, pa so se vrata kopališča uradno odprla šele v začetku julija. Nič za to, saj se je bilo moč že prej kopati in v teh dneh se na plaži, kjer sicer manjka sence (obljubljajo pa, da bo tudi te dovlj, ko bo drevje zraslo), dobesedno tre ljudi. Kopališče je namreč zelo »pri roki« za domačine, pa tudi morje (na oko) ni umazano. Pri komunalnem servisu pa ene od obljub le niso izpolnili. V novi stavbi na kopališču je predviden tudi prostor za bife in manjšo prodajalno sadja. Vrata teh prostorov so zaprta in tako sredi poletja ob vodi človek lahko ostane tudi žejen. Negodovanje kopalcev je utemeljeno, pri komunalnem servisu pa pravijo, da »kar tako« prostorov za lokal niso hoteli oddati, da se vse naenkrat pač ne da narediti in da iščejo dolgoročno rešitev, saj bo najemnik moral v novih prostorih precej investirati tudi v opremo. D. G. E zvezi s predlogom o sklicanju referenduma Predsednik skupščine Longo sprejel kolego s Tridentinske TRST — Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, Bruno Longo je včeraj sprejel svojega kolego z Dežele Tridentinske - Gornjega Pga-dižja Loiusa Zingherleja. Zingherle je obiskal Longa z namenom, da bi mu orisal sklep, ki ga je prejšnji mesec odobril deželni svet Tridentinske - Gornega Poadižja, s ka- Predsednik deželnega sveta Longo terim ta Dežela predlaga referendum za razveljavitev nekaterih členov kazenskega zakonika. Po italijanski ustavi je namreč potrebno, da pet deželnih svetov odobri isti sklep, da se lahko sploh priredi podobni referendum. Rok za predložitev potrebne dokumentacije za sklicanje referenduma, ki ga predlaga Dežela Tridentinska -Gornje Poadižje bo zapadel konec meseca septembra. Členi kazenskega zakonika, ki se jih namerava razveljaviti^ referendumom zadevajo protidržavno delovanje državljana v tujini, protidržavna združenja ter žaljenje republiških institucij in italijanske države, ki so vsi, po besedah predsednika Zingherla, dvomljive ustavne zakonitosti in v nasprotju z normami mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah. Z izjemo misov-cev so predlog o sklicanju referenduma v deželnem svetu Tridentinske -Gornjega Poadižja odobrile vse svetovalske skupine. Predsednik Longo se je sicer strinjal z Važnostjo te pobude, sogovorniku pa je obrazložil, da se F-JK trenutno nahaja v prehodnem obdobju in da so še v teku pogajanja za sestavo nove deželne vlade, ki bo morala nujno sprejeti svoje stališče o tem vprašanju. Vsekakor je zagotovil, da bo načelnikom svetovalskih skupin v prihodnjih dneh izročil vso dokumentacijo, da bodo lahko s potrebno pozornostjo proučili problem, ko bodo sestavljali programe. V Rižani Vzroki železniške nesreče še neznani KOPER — V torek ob 9.15, pet minut pred prihodom na koprsko železniško postajo, sta v vlaku, ki vozi iz Beograda v Koper, v Rižani iztirila zadnja dva vagona (službeni in potniški) in vlak je obstal. Strojevodja Duilijo Vrh je vlak vozil po vseh pravilih iz Kozine proti Kopru, v Rižani, na postaji je osem vagonov normalno vozilo po tiru št. 2, nato pa sta vagona št. 9 in 10 »zavila« na tir št. 1. Kompozicija je vagona za seboj vlekla še kakih 20 metrov, nato pa se ustavila. V devetem vagonu je bilo tudi 25 potnikov, vendar ob tem, ko se je prevrnil nihče ni bil ranjen, le nek 12-letni deček se je udaril v nogo. Ob iztirjenju zadnjih dveh vagonov sta za malenkost iz tirnic »skočila« tudi vagona št. 7 in 8, vendar na teh kakšne večje škode ni bilo. Sicer pa materialno škodo v nesreči ocnejujejo na 350 milijonov din. Promet na koprski progi je bil prekinjen do 19. ure, nato pa je stekel po enem tiru. Posebna komisija še ugotavlja vzroke nesreče, med domnevami pa so, da je prišlo zaradi tresljajev do samopre-mika kretnice, možna pa je tudi napaka na vagonu. (D. G.) COLLEEN McCULLOUGH jj11' he bodi tako zamerljiv! To je tako kruto in brez-pr Prosim te, ne dovoli, da bi Dawnie mislila, da sem *ei0 njeno mesto v tvojem srcu. Zaradi tega bi bila tebe imam rad, Mary, raje te imam kot Dawnie! »Th"1 Si P°magatl' tako je pač!« N q6i jaz te imam rada, Tim, in to bolj kot kogarkoli 111 svetu, ker nimam več očeta in mame.« DVANAJSTO POGLAVJE je, da se hoče Dawnie poročiti Izlr j0th p{aazal0 se je, da se hoče Dawnie poročiti z Michaeli rtiai0rr'ngt0n-Smythom ob koncu maja, tako da je ostalo Nkšg,, ,casa za priprave. Ko so Mickovi starši izvedeli iz tak rUz^ne Prihaja bodoča nevesta njunega sina, so se itn u .ko^ kot Dawnini starši zavzemali, da bi bila poroka lthb, Oh- skr°mna. Para staršev in zaročeni par so se sestali na nev-h° hevtr05;emliu' da hi se dogovorili o pripravah na poroko. V ?rth k' ° ozemlje je bila zasebna soba v hotelu Wen-si so' s r naj bi bil tudi sprejem po poročnem obredu. 6 Počutili neprijetno. Ron in Es, ki sta se čutila utesnjena v trdem ovratniku, kravati in nedeljskem stezniku, sta sedela na robu stola in se nista hotela vključiti v vljuden pogovor. Mickova starša pa, ki sta bila navajena trdega ovratnika, kravate in steznika, sta z zdolgočasenim glasom poskušala vzdrževati pogovor. Mick in Dawnie pa sta brezuspešno poskušala omiliti prisiljeno vzdušje. »Dawn se bo seveda poročila v dolgi beli obleki in bo imela vsaj eno družico,« je izzivalno rekla gospa Harring-ton-Smythe. Es je neumno pogledala. Pozabila je, da je Dawnijino pravo ime Dawn in bilo ji je neprijetno, ko so jo opomnili, da si je Melvillova družina izbrala zanjo pomanjševalnico, ki je tako značilna za nižje stanove. »H-hm, je odvrnila, in gospa Harrington-Smythova je imela to za pritrdilen odgovor. »Moški morajo na poročnem sprejemu nositi temne obleke in enostavne modre svilene kravate,« je nadaljevala gospa Harrington-Smythova. »Ker bo to skromna, zasebna poroka, bi bile sive črtaste hlače in bela kravata popolnoma neprimerni.« »H-hm,« je spet rekla Es in z roko iskala pod mizo, dokler se ni njena dlan hvaležno dotaknila Ronove stisnjene pesti. »Dala vam bom seznam gostov, ki jih želi povabiti ženinova stran, gospa Melvillova.« Pogovor se je nadaljeval v tej smeri, dokler gospa Har-rington-Smythova ni pripomnila: »Menda ima Dawn starejšega brata, gospa Melville, toda Michael mi ni nič rekel, kakšna bo njegova vloga pri poroki. Prepričana sem, da vam je jasno, da ne more biti Michaelova priča, ker bo to vlogo zapolnil Michaelov prijatelj Hilary Arbuckle-Heath. Tako res ne vem, kakšna bi lahko bila njegova vloga pri tako skromni poroki. Razen če si Dawn morda ne bo premislila in si izbrala še ene družice.« »Vse je v redu, gospa,« je s težavo izjavil Ron in stisnil Esino roko. »Tim ne pričakuje, da se bo udeležil poročne slovesnosti. Pravzaprav smo razmišljali o tem, da bi ta dan preživel pri gospodični Mary Horton.« Dawnie je globoko zajela sapo. »Oh, očka, tega pa ne moreš storiti! Tim je moj edini brat in rada bi, da bi me videl, ko se bom poročila!« »Toda Dawnie, ljubica, saj veš, da Tim ne mara množice!« ji je ugovarjal oče. »Pomisli, kakšna sramota bi bila, če bi tam vse pobruhal! O, ljuba Kristusova jajca, to menda ne bi bilo lepo? Ne, mislim, da bi bilo za vse najbolje, če bi šel Tim h gospodični Hortonovi.« Davvnie so se oči orosile s solzami. »Vsak bo mislil, da se ga sramuješ, očka! Jaz se ga ne in hočem, da ga vsi spoznajo in vzljubijo, tako kot ga ljubim jaz!« »Dawnie, ljubica, zdi se mi, da ima tvoj oče glede Tima prav,« je pristavila Es. »Saj veš, kako sovraži množice ljudi. Pa tudi če mu ne bi bilo slabo, ne bi bil preveč srečen, če bi moral ves čas poročnega obreda sedeti pri miru.« Zakonca Harrington-Smythe sta se popolnoma zmedena spogledovala. »Mislila sem, da_ je starejši od Dawn,« je rekla gospa Harrington-Smythe. »Žal nisem vedela, da je še otrok.« »Ne, saj ni otrok!« je vzkipela Dawnie in na licih so se ji pojavile rdeče lise. »Leto starejši je od mene, vendar je duševno zaostal, in to hočeta skriti pred vsemi!« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Na predlog arhitektov Antonija in Kokorovca Črne zastavice v tržaških kopališčih Nabrežinski trg bo v kratkem spremenil urbanistični videz S sredine javne skupščine v Nabrežini Nabrežinski trg bo v kratkem spremenil videz. Avtomobilski in avtobusni promet bo bolj tekoč, parkirišča bodo boljše urejena, stare in nove stavbe se bodo ujemale z okoljem, tako da bo vse skupaj zaživelo v novi človeški in urbanistični dimenziji. To so glavni cilji podrobnega urbanističnega načrta za obnovitev nabrežinske-ga trga, ki sta ga po nalogu krajevne občinske uprave izdelala arhitekta Danilo Antoni in Marino Kokorovec in ki je bil na zadnji občinski seji predmet precej ostrih polemik med strankami. O njem je tekla razprava na sredini javni skupščini nabrežinske konzulte, na kateri so poleg predstavnikov uprave in političnih sil sodelovali tudi mnogi prebivalci ter trgovci, ki imajo na trgu svoje obrate. Prav iz ust neposredno prizadetih ljudi, tistih, ki živijo in delajo na trgu, smo v sredo slišali mnenja, pripombe in tudi kritike na načrt, ki ga bo v ponedeljek zvečer spet vzel v pretres občinski svet. Skoraj vsi so bili vsekakor mnenja, da je treba na vsak način pohiteti z odobritvijo tega pomembnega načrta, istočasno pa odpraviti nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti, ki so v njem prisotne. Skupščino je vodil predsednik konzulte Gregor Pertot, načrt pa je uvodoma obrazložil arhitekt Antoni, nakar je sledila živahna razprava, ki jo je sklenil odbornik za javna dela Igor Tuta. Načrtovalec je poudaril, da bo Občina s tem planom samo začrtala osnovne smernice urbanističnega posega na trgu, predlagala novo smotrnejšo ureditev prometa in skušala vsestransko ovrednotiti "plač" kot središče vaškega in tudi občinskega družbenega življenja. Antoni in Koko- rovec predlagata tlakovanje trga s tipičnim nabrežinskim kamnom, enosmerni promet, ureditev parkirišč ob pokopališču in javni kopalnici ter valorizacijo spomenika. Obnovitveni plan bo nadalje prižgal zeleno luč za gradnjo kulturnega doma, za katerega je Kraška gorska skupnost že nakazala 400 milijonov lir, za razširitev nabrežinske hranilnice in za prenovitev stavbe, kjer ima med drugim sedež krajevna godba. V debati je bilo slišati več zanimivih mnenj in pripomb. Mnogi trgovci so npr. precej zaskrbljeni, da bi morebitna omejitev prometa prizadela nji- hovo dejavnost, drugi nasprotujejo predlagani ureditvi avtobusnega prometa in postajališč, obstajajo pa tudi nekateri pomisleki glede lokacije parkirišč, posebno ko bodo na trgu zgradili občinski kulturni dom. Vsi pa so naveličani jalovih polemik med strankami, tako glede urbanistične ureditve trga kot glede kulturnega doma, z gradnjo katerega ne gre več odlašati. Odbornik za javna dela Igor Tuta je ob koncu podčrtal, da je občinska uprava pripravljena na nadaljnje soočanje z občani, ki bodo imeli po odobritvi načrta možnost za prizive in ugovore. S. T. Morski psi spet »na obisku« v vodah Tržaškega zaliva Ko smo pred dnevi tudi v našem dnevniku opozarjali na »nevarnost v morju«, smo upali, da bo preplahov za letos dovolj. Že v sredo popoldne pa so nas morski psi ponovno obiskali. Okoli dva metra dolgega morskega psa s petimi ali šestimi mladiči (enega od njih so kasneje ujeli) so najprej opazili v bližini pregrade starega pristanišča. Na kopaliških stavbah v zalivu med Tankim rtičem in Sesljanom so po ukazu pristaniškega poveljstva takoj razobesili črne zastave, ki še vedno opozarjajo kopalce na nevarnost, ki jim preti v vodi. Morski napadalci so tudi tokrat pripadali vrsti sinji som (pravimo mu tudi pes modrulj, v italijanščini pa verdesca), katere primerki niso tipični gostje odprtega Jadranskega morja. Pripadniki te veje morskih psov so med najbolj vztrajnimi in precej požrešnimi ribami, vendar pa na srečo niso med najbolj nevarnimi. Peščeno dno in onesnažena voda italijanske jadranske obale zanje niso najboljše življenjsko okolje. Potrebna jim je namreč dobra in stalna preskrba s kisikom. Kljub temu pa se, v manjših skupinah ali sami, večkrat »zatečejo« tudi v Tržaški zaliv. Srečanje z njimi zna biti močno neprijetno, zato je dobro vedeti, kaj nam v takšnih primerih svetujejo strokovnjaki. Če se le da - je njihov prvi nasvet - se kopajte v družbi. Ne podajajte se na odprto morje, zlasti če se kopate ob zori ali ob sončnem zahodu. Ce se ukvarjate s podvodnim ribolovom, svoj ulov izvlecite čim prej. S tem se izognete nepotrebnemu tv__ ganju, da bi kri ali smrtni krči ») tih živali priklicali morske ropali % Če pa ste se znašli »iz oči v oC,“r. morskim psom, se delajte, da s*e(«. p. tvi in se čim manj premikajte. rav je le malo možnosti, da se v bo to v naših krajih zgodilo, Pa vendarle bolje biti pripravljeni. Sladoledi in mrzle pijače: zdravnik jih odsvetuje a se v teh pasjih julijskih dneh najbolj priležejo Ni je tako velike nesreče, da ne bi bila za nekoga tudi sreča. Medtem ko se mnogi v teh dneh potimo, preklinjamo pasjo vročino in upiramo oči v nebo, če se nas bo kaj usmililo, si sladoledarji, izdelovalci in prodajalci brezalkoholnih pijač in piva, manejo roke. Že dolgo nismo prodali toliko kot prav v teh dneh, nam je povedala lastnica trgovine z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami v Ul. Settefontane. Ljudje kupujejo kar po več steklenic naenkrat. Najbolj gredo v promet razne oranžade, sadni sokovi, coca-cola in napitki iz grenivk. Klienti povprašujejo po pijačah brez konservansov in brez drugih umetnih dodatkov. Če smo žejni in če že moramo nekaj piti, potem si želimo pristne pijače, naravnih sadnih sokov, ponavadi pravijo. Naval je v teh dneh tudi v vseh sladoledarnah, oziroma barih, kjer prodajajo doma pripravljeni sladoled, ali pa sladoled v konfekciji. Prav gotovo je povpraševanje po njem v teh dneh še večje. Ljudje se zanesejo na konfekcijo in računajo, da so izdelki tako bolj higienični, da se z njimi laže obvarujejo pred raznimi črevesnimi in drugimi obolenji. Že nekaj let se ni zgodilo, da bi ostali v popoldanskih urah brez sladoleda, so nam povedali v eni od sladoledarn v Drevoredu XX. Septembra. Ljudje so pokupili vse: od sladoledov na palčkah (ghiaccio-li) do sladoledov, ki jih pripravljajo v sladoledarni in Najbolj učinkovita alternativa coca-coli ali sladoledu ostaja seveda sveža lubenica... seveda do vseh vrst sladoledov, ki jih izdelujejo velike tovarne. Poleg sladoleda gredo v barih v promet hladni čaji, kava in drugi napitki, čeprav so Tržačani poznani kot tradicionalisti, torej ljubitelji tople kave in kapučinov, so lastniki barov v teh dneh prodali skorajda več mrzle kave in prav tako mrzlega čaja. Že res, da topla pijača bolj odžeja; toda kdo bi na to pomislil v teh trenutkih, ko si vsakdo želi samo osvežitve, malo hlada, manj vročine? Tudi lubenice in melone so sadeži, ki gredo v teh dneh lepo v prodajo. Zanimivo pa je, da so lubenice in melone v samem mestu cenejše, kot na primer v okolici, ali na cestah proti mejnim blokom. Človek bi mislil, da bi moralo biti prav narobe, pa ni. Tudi za ostalo sadje veljajo enaka pravila. In ker je poraba vseh osvežilnih napitkov in sladoledov v teh dneh tako velika, tudi ni bilo primerov, da bi kdo kupil pokvarjeni izdelek. Vse gre tako hitro v uporabo, da se ne utegne pokvariti. Previdnost pa je kljub temu na mestu, ugotavljajo zdravstveni delavci, ki so zaskrbljeni predvsem za zdravje ostarelih oseb in otrok. Pazite se hladnih pijač in si privoščite sladoled le na poln želodec, pravijo in svetujejo. Že prav. Toda kaj, ko se hladno tako prileže... NEVA LUKEŠ Tudi v Lonjerju pripravljajo poletni center V Lonjerju se v teh dneh zaključuj jo zadnje priprave na odprtje otrošk ^ ga poletnega centra, ki se bo Pr^eip ponedeljek, 1. avgusta, in trajal - „ cel teden, vključno soboto, od 8. d° ;entra okviru domačega kulturnega društva se je porodila že pred meseci z .CJ da bi se tudi v tej predmestni vasi ure. Zamisel o organizaciji ce,ntr.atv se je porodila že pred meseci z želj0, da bi se tudi v tej predmestni ' domači otroci v poletnih mesecih sr čali, skupaj igrali in marsikaj spoznali. Center bodo vodile izkuše ^ animatorke, ki bodo prav gotovo P,^ skrbele, da bodo otroci zadovoljni srečni, na pomoč pri tehničnih Pr . a. mih pa jim bodo priskočili organ1 torji. Sedež centra bo v društven^ prostorih v Lonjerju, po vsej ver] ^ nosti pa se bo vsa dejavnost odvijala prijetni senčki na dvorišču, kot tu na bližnjem travniku, ki je last Ion) ske zadruge. Načrti so torej dokaj obetavni, n važnejše pa je, da se bodo otroci bro počutili, kar bo prav gotovo n^ večje zadoščenje organizatorjev in veda tudi staršev. p p. Obisk v kontovelski kopalnici ob 20-letnici njenega odprtja Javne kopalnice ostajajo del našega življenja Danes si skoraj težko predstavljamo stanovanje brez kopalnice. Ta nujno potrebni prostor za osebno higieno je lahko velik le nekaj kvadratnih metrov, lahko pa v njem namestimo celo kavč in televizijo - pomembno je, da ga imamo in s pridom uporabljamo. A kaj bomo storili,, če nam poči vodovodna cev, ali če nekega lepega dne ugotovimo, da za plačevanje računov za toplo vodo, elektriko in razna »čistilna sredstva« porabimo preveč sredstev iz družinskega proračuna? Mogoče se bomo šele tedaj spomnili na koristno družbeno ustanovo, ki rešuje tovrstne težave, na javne kopalnice. Tedaj bomo odkrili, da kljub vsak dan višjemu standardu javne kopalnice ne propadajo, temveč imajo »polne roke dela«. Res je, da jih je manj kot včasih, za stranke pa se jim vseeno ni treba bati. "Bagno comunale" je pisalo na vratih, mimo katerih smo prišli do upravnice javne kopalnice na Kontovelu. Barkovljanka Anita Brecelj že 20 let skrbi za to, da so njeni gostje dobro postreženi in da jih pričaka čista kopalnica. Obiskali smo jo v sredo dopoldne, ko ima nekoliko manj dela. V pogovoru z njo smo zvedeli marsikaj o nastanku in vodenju kopalnice, ki je postala nepogrešljiv del kontovelskega življenja. »K nam prihajajo ljudje iz vse okolice: iz Nabrežine, iz Križa, celo iz Doberdoba in Trsta. Včasih jih je bilo seveda več, a tudi sedaj jih je še vedno veliko. Gneča je zlasti zvečer, ko pridejo vojaki, karabinjerji, financarji. V vojašnicah je pač treba čakati v vrsti, pri nas pa je čisto in poceni. Zvečer se pridejo oprhat tudi športniki, ker občina nima denarja, da bi jim zgradila kopalnice ob igrišču. Jaz jih počakam, odprem vrata, čeprav je to včasih izven delovnega časa. Obiskujejo nas tudi ljudje, ki imajo kopalnice doma, saj so izračunali, da je pri nas bistveno ceneje. Elektrika in topla voda za kopanje cele družine nista poceni, poleg tega pa je treba potem kopalnico še počistiti. Prihajajo stari in mla-. di - to se v dvajsetih letih ni spremenilo. Odide eden, pa dobim včasih kar tri nove goste. Večinoma so stalne stranke, zato jih poznam vse po vrsti. Seveda se ne vmešavam v njihove zasebne zadeve, zato pride včasih tudi do smešnih »zapletov«, ko me žena sprašuje po možu, za katerega jaz ne vem, da je njen mož. Vsi skupaj smo kot velika družina, saj nam je uspelo ustvariti prijateljsko vzdušje. Jaz sem zelo odprta do ljudi, skupaj se posmejimo in smo takoj prijatelji.« Gospa Anita v svojih mladih letih seveda ni sanjala o poklicu »kopalničarke«. Izučila se je za frizerko, a je bila kasneje prisiljena, da si poišče drugo, stalno službo. Našla jo je v tržaških javnih kopalnicah. Že po nekaj mesecih pa so iskali Slovenko, ki bi prišla delat v novozgrajeno javno kopalnico na Kontovel. Bila je edina, ki je ustrezala temu pogoju in še danes, tako pravi sama, je edina Slovenka na takšnem delovnem mestu. Skupaj z delom je zamenjala tudi bivališče - danes je doma na Kontovelu, čeprav je še vedno po srcu Barkovljanka. Za vrnitev k starim prijateljem bo še čas, pravi — ko bom v pokoju. »Kopalnic je bilo včasih več, a so jih zaprli. Danes je le še ena na Opčinah in tri v Trstu. Nam najbližjo, v Lonjerju, so zaprli pred nekaj leti. Z denarjem, ki ga dobimo od strank (usluge so še vedno zelo poceni, tudi v primerjavi z nekaterimi drugimi italijanskimi mesti: prha - 1500 lir), komaj pokrijemo vse stroške, ki jih imamo. Nekaj privatnikov si je skušalo tako služiti kruh, a se jim ni obneslo, ker so bili predragi. Tu ima- Prijazna gospa Anita: »Vse, kar je staro, še ni zastarelo!« mo 11 prh in 3 kadi, ki pa jih le redko uporabljajo. Ljudje navadno vse potrebno prinesejo s seboj, če pa kaj pozabijo, jim lahko pomagamo tudi mi: brisače, milo, šampone, sušilce za lase - vse to imamo že pripravljeno. Tudi za pranje imamo prostor in perilnik še vedno hranimo, čeprav le redke ženske pridejo k nam, da bi prale z njim. V »hiši« sem sama za vse. Predvsem čišc ^ mi vzame veliko časa, saj je treba počisti ^ vsakim obiskovalcem, da bo naslednji n.a^f e s° v najlepšem redu. Ne pritožujem se, liud^|3oj-čisti in pazijo na to, kakšno pustijo za 5 ju Uporabljajo pa veliko različnih parfum0 sprejev, da potem iz vsakega prostora druy diši.« .se. Čeprav so kopalnico postavili že pred ci'e(}jli' timi leti, je do danes niso bistveno preU od Vsakoletni dopust (letos bo kopalnica zapr ije-1. avgusta do 11. septembra) izkoristijo zap°eve' nje prostorov in manjša obnovitvena dela- 0. rijo vse naprave, da se ne bi kaj nenadejan eS kvarilo. In res — oprema kopalnice je še ^ videti kot nova, za kar gre zasluga rednem čenju gospe Anite in dobremu vzdrževanju- »Tukaj so ljudje navdušeni nad ^P^an®5 Nekateri so me obiskovali že kot °I;rocl'Hno Pa pa so poročeni in imajo sami otroke, še vetranke' hodijo k nam. Spomnim se še naše P^6,5! je na pokojnega gospoda Riharda Kapuna tudi Primorskem dnevniku!). Po prvem °bis . !0£aj0, on vedno hodil k nam. Gostje že sec*aPrjarn jP1 kam bodo šli med mojim dopustom. ^oslseru za' k morju, a nočejo nikamor drugam. Res ^ jjjait0' dovoljna z njimi in upam, da so^tudi mp. zad0' Trudim se, da bi jim ustregla. Če odide) voljni, sem vesela tudi jaz.« . „re- lahkootemprf Med našim obiskom smo se pričali. Pojdite tja tudi vi - in posta^P^Lahk0 »ve- Anita. pridete popoldne in si nato privoščite $ asne0 eni izmed osmič, ali pa uživate v Pr,<:ontovel-razgledu na Tržaški zaliv, ki ga nu .. petka Nikakor pa si za ta obisk ne izberite ? tedaj imajo namreč zaprto. ^ čELl^Od Sinoči umestitvena seja tržaškega pokrajinskega sveta Pokrajina je še brez predsednika Svet se bo sestal šele septembra vodila sad Pokran ^rva sela novoizvoljenega *2volih,nSke®a sveta se je končala brez 9a odh 6 Pre(isee najbolj pomembne za sov-da Zanim'aV iane same, zato je karse-hiislijo So^0 zvec*eti’ kaj o perestrojki di 20.000 lir, Miranda in Genio Ba , 20.000 lir ter Fulvija in Dorjan ZeO 20.000 lir. a Ob 2. obletnici smrti srčno IjuD)61^!) moža dr. Draga Martelanca ter v sPr ,e pevski zbor TPPZ, katerega peseri tako ljubil. mali oglasi ZAJČJA FARMA - Repnič št. 38 - P Gašperju ima osmico. r iu OSMICO je odprl Alfonz Guštin v C-0‘ t ^ najel11 V BLIŽINI Primoštena dajemo v na]6,_ stanovanje za štiri osebe. Za inforiua . je tel. 826545 od delovnih urah 224407 zvečer (Silvija). „ AUDI 80 GLS, letnik '80, beige barv ’ vrednoten 5.000.000 lir, prodam. 09 vsak dan dopoldne pred glavno ry„Q nico. Informacije po tel. 226284 od do 21. ure. :,j PONUJAM še za varstvo otrok/a ^ oskrbo v mesecu avgustu, tudi pob ^ ali za katerokoli drugo službo. Tel-7. do 8. ure na št. 213837. PRODAM tovorno vozilo Bremach dobrem stanju. Tel. 200960 v popold skih urah. .»g GOSTILNA V PREBENEGU °bve®1). svoje cenjene odjemalce, da zopet ratuje. PRODAM tri litogafije Bogdana^~- ^ Grol«3 (1957) za 450.000"' lir' Tel. 213267 do 15. ure. 0() KUPIM stanovanje na Opčinah. Tri-13. do 15. ure na št. 213267. „e IŠČEM knjige za prvi letnik strok0 , šole - oddelek za elektroniko-228390. PEKARNA ŽUŽEK, Ul. Pieta 29, išč0 ^ pesnega vajenca. Oglasiti se na te ■ 767746 ali 573148. k s„ PRODAM moped peugeot 103, D0 L prevoženih 7.000 km, v dobrem sta Tel. 228143. , je NUDIM LEKCIJE angleščine za srefl' in višje šole. Tel. 225817. m KOZMETIKA SHISEIDO - Parfum611 90 - Opčine, Narodna ul. 118. m ZARADI službenih obveznosti oba • dopust v Grčijo za dve osebi: 8 °n\0s, otoku Kos in 8 dni na otoku R6 odhod 1. avgusta. Tel. 631391 od o-17. ure - Klara. v MLAD SLOVENSKI PAR nujno lšč® j. najem stanovanje v okolici Krasa'.^i v več 300.000 lir na mesec. Tel. 2274° večernih urah. . 0e DRAGULJARNA MALALAN - Of*10. obvešča cenjene stranke, da bo 6 ■ vala cel mesec avgust po rednem 11 ku. W TRAKTOR IMT 577, čelni nakv" Riko, Opel caravan in avtomatik, r ^ dam. Bogdan Tavčar, Križ 21, tel-003867/74219 , služba 003867/47038. Darujte v sklad Mitje Čuka FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (GRETA), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke K odličnemu uspehu TATJANE KOMAR čestitata družina Kakovič in nona Fani. Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu BAZILIJU CORBATTIJU za 65. rojstni dan in mu želi še na mnoga leta. 20 akvarelov AVGUSTA ČERNIGOJA PRODAJA antikvariat Ul Giardino TRST - Ulica Mazzini 12 - Telefon 040/68242 ^ menjalnica 28. 7. 198*^ Ameriški dolar............. 1349.— Nemška marka ............. 737,— Francoski frank............ 217.— Holandski florint.......... 653.— Belgijski frank........... 34. Funt šterling............. 2330.- Irski šterling ........... 1977.— Danska krona............... 191.— Grška drahma ............. 8.— Kanadski dolar ........... 1110. - 9. Švicarski frank Avstrijski šiling 88®- Švedska krona Avstralski dolar Drobni dinar Df^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUlIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež Aaencija Domjo ^ filmi na tv zaslonu kinoatelje QUARTO POTERE 1941. Citizen Kane - Državljan Kane, ZDA C Orson VVelles. Igrajo: Orson VVelles, Joseph ° r>en' ^verett Sloane, Dorothy Comingore, Ray Collins. , ,„Danes. 29. julija, ob 14.15, na RAI 1. LORGOGLIO DEGLI AMBERSON - The Magnificent Am“ersons - Veličastni Ambersonovi, ZDA 1942. Režija in scenarij: Orson VVelles. Igrajo: Tim Holt, oseph Cotten, Dolores Costello, Agnes Moorehead. Danes, 29. julija, ob 18. uri. na RAI 1. Dramatična filma. Odkar je leta 1938 pretresel Ameriko Pretresljivo 'kroniko o prihodu Marsovcev na Zemljo, je rson VVelles z užitkom presenečal in buril duhove holly-oodskega sveta. Plodovit režiser in izvrsten igralec svojih trnov in filmov drugih avtorjev je že v prvih delih izrazil vojevrsten pristop in markantno osebnost. Pri šestindvajsetem letu starosti je posnel svoj prvi celo-ecerni film Državljan Kane, pravi mejnik v razvoju film-Ke govorice, v katerem je filmsko pripoved okoli zagonet-j®9a izraza "Rosebud" razdrobil v analitične pripovedne Klope in številne flashbacke, ki neizprosno registrirajo ži-tjenjsko in moralno propadanje uspešnega izdajatelja. S Pomočjo odličnega snemalca Gregga Tolanda je v snemalni shniki uvedel vrsto novosti, kot so dolgi kadri, spretna aoa širokokotnika, snemanjem iz žabje perspektive in še marsikaj. Film je svoj čas vzbudil tudi val mondenih pole-mtk, saj je milijarder W. Randolph Hearst (ded "ugrabljene" ,eroristke Patricie) celo tožil pred sodiščem VVellesa, češ da j®,v glavnem junaku Kaneju, ki ga je sam Welles odlično otgral, prikazal prav njega. Se zrelejši in drznejši v tehničnih izbirah in snemanju je aslednji film Veličastni Ambersonovi, ki ga je sicer pro-ucentska hiša bistveno predelala proti Wellesovi volji. re za uspel oris propadanja preživele latifundistične bur-Uazije in rasti novih industrijskih bogastev v Indianapolisu o Prelomu stoletja. Zgodba se razvija ob dramatičnih Iju-ezenskih zapletih dveh uglednih družin. LA DONNA FANTASMA - Phantom Lady - Neznana žen-ska, ZDA 1944. T Režija: Robert Siodmak. Igrajo: Ella Rainer, Franchot l0ne, Alan Curtis. Jutri, 30. julija, ob 0.30, na RAI 3. P Policijska kriminalka. Ameriški režiser nemškega rodu obert Siodmak (1900-1973) je pravzaprav specialist tega Umskega žanra (Polžasto stopnišče, 1946) in je prav pri tem Umu izostril vse tiste najznačilnejše elemente, ki sestavlja-1° vzdušje zagonetne in vznemirljive zgodbe: moreča in Zrazito črno-bela fotografija, izredna napetost, morbozno Psihološko počutje in še marsikaj podobnega. Moža osumijo, da je umoril lastno ženo, in ga obsodijo a smrt. Njegova tajnica in policijski inšpektor pa ne verja-mota, da je kriv, in vztrajno iščeta pravega morilca. Edini ozev alibi predstavlja skrivnostna gospa, ki jo je na dan umora srečal v nekem baru... LFFI BRIEST - Fontane Effi Briest, ZRN 1974. Režija: Reiner Werner Fassbinder. Igrajo Hanna Schy-9ulla, VVolfgang Schenck, Ulli Lommel, Lilo Pempeit. ^ nedeljo, 31. julija, ob 16.45, na RTV Ljubljana. .Zgodovinska drama. Effi Briest je nastal po dveh mese-t-l mučnega snemanja. Ekipa je razpolagala za realizacijo 'ma s skromno vsoto 750.000 mark, vendar je Fassbinderju Pelo ustvariti še s tako skromnimi sredstvi pravo uspešni-°'.ki se odlikuje po čistem in jedrnatem slogu, daleč od bičajnega nasičenega in baročnega Fassbinderja. Film je drama o nasilnem socialnem sistemu in nemoči osebkov, o kaznovanem prešuštvu in lažni morali pruske plemiške družbe v drugi polovici 19. stoletja. Fassbinder je temo povzel po istoimenskem romanu Theodora Fontaneja, ki se je uveljavil kot eden pomembnejših nemških realistov, in lahkotno, nenasilno Fontanejevo pisanje prevedel v zvesto filmsko podobo z mojstrskim prikazom značajev in usod. Nežna in očarljiva je interpretacija Hanne Schygulle, ki je s tem delom dosegla svoj prvi vidnejši uspeh. OUANDO LA MOGLIE E' IN VACANZA - The Seven Year Itch - Sedemletno hrepenenje, ZDA 1955. Režija: Billy Wilder. Igrajo: Marylin Monroe, Tom Ewell, Evelyn Keyes, Robert Strauss. V nedeljo, 31. julija, ob 20.30, na Canale 5. Filmska komedija. Privlačna komedija o "zapuščenosti" poštenega in zvestega moža sredi poletne vročine in njegovih skušnjav se v VVilderjevi režiji razvije v nadvse zabaven in duhovit niz komičnih trenutkov. Prefinjeni in zbadljivi izdelovalec satiričnih filmov Billy Wilder se ironično poigrava z erotičnimi obsesijami Američana, pisatelja erotičnih romanov, ki ga žena med počitnicami pusti samega v vročem Manhattanu. Richard misli preživeti ta čas kot zgleden soprog, načrte pa mu prekriža sijajna in očarljiva soseda, naivna in brhka manekenka (Marylin Monroe). Richardove namene ogrožajo tedaj spomini, predstave srednje kulture in njegovo delo samo - erotični romani. Ko je položaj že nevzdržen, se zateče v varni objem mirnega družinskega življenja k ženi na počitnice. Uspešna filmska pripoved avstrijsko-ameriškega režiserja temelji na učinkovitem nasprotju dveh značajev, resnega in zvestega moža, ki vendar hrepeni po begu iz dolgočasnega vsakdana, in naivne, morda celo nekoliko neumne plavolaske, ki doživlja življenje navidezno nepremišljeno, vendar bogato. Jedka ironija ne prizanese niti mediju samemu, saj so Richardove nemoralne predstave in skušnje skoraj vse produkt filmske "kulture". Gre vsekakor za odličen scenarij in za izvrstno uigran nastop obeh glavnih junakov, zlasti pa očarljive in živahne Monroeve, ki je v tem filmu podala eno svojih najboljših interpretacij. FITZCARRALDO, ZRN 1982. Režija in scenarij: Werner Herzog. Igrajo: Klaus Kin-ski, Claudia Cardinale, Jose Lewgoy, Paul Hittscher. V četrtek, 4. avgusta, ob 22.25, na Rete 4. Pustolovski film. Stari hollywoodski filmarji so snemali svoje eksotične pustolovščine kar v ateljejih. Odlični mojstri so za to pripravljali zelo verodostojne scenarije in makete. S "pustolovskim" režiserjem novega nemškega filma Wernerjem Herzogom pa so stvari drugačne, saj snema najbolj tvegane avanture kar "v živo". Tako je ustvaril svojega pošastnega Aguirra, španskega vojščaka, ki je iskal mitični Eldorado po brazilskih pragozdovih in brzicah, eno najbolj genialnih del sodobnega filma. Tako je realiziral skrajni podvig Irca Fitzcarralda, norega zasvojenca z operno glasbo, ki je ob prelomu stoletja hotel zgraditi pravo operno gledališče sredi južnoameriškega pragozda. Herzog je zgodbo o človekovem agonizmu in junaštvu, o njegovem stremljenju po uresničevanju nesmiselnega in nemogočega snemal tri leta sredi najhujših težav in zapet-Ijajev (upori Indiosov,' pobegi igralcev). Film je bil nagra-jem v Cannesu z zlato palmo za režijo, zanesenega in skoraj nehumanega Fitzcarralda pa odlično igra zreli Klaus Kin-ski, priljubljen Herzogov interpret (Aguirre, bes božji, 1972, Nosferatu, gospod noči, 1978, Woyzeck, 1978). Pripravlja: Boris Devetak Nove plošče UMBERTO T0ZZI - R0YAL ALBERT HALL Po enoletnem globokem razmišljanju (!) se vrača na diskografsko tržišče Umberto Tozzi, ki je po Sanremu imel že dve "compilati-on", vse na račun zadnje uspešnice Si pud dare di piu. Ena pesem v dveh letih pa je le premalo za kan-tavtorja, kot je Tozzi. Naš junak je pravilno ocenil situacijo in je zato izdal dvojno ploščo, ki so jo v živo posneli letos februarja v prekrasni in prestižni londonski dvorani Ro-yal Albert Hall, kar je tudi naslov tega novega (?) albuma. Zakaj z vprašajem? Ker so vse pesmi, vključno s pesmijo Si pud dare di piu, zastarele in neprimerne za sedanjo glasbeno sceno. Sicer je treba reči, da je Tozzi vendarle izluščil določene novosti tako da je Raf priredil nekaj pesmi in zapel Self control, Cente di mare in nazadnje še Si pud dare di piu. Tozziju je tako ostala le vrsta neučinkovitih in neizrazitih songov, kot so Ti amo, Donna amante mia, Eva, Not-te rosa, Tu, Gloria in še kateri. Pošteno moramo priznati in poudariti, da je album zelo dobro posnet, za kar ima največ zaslug kla-viaturist Vescovi, to je star maček, ki dobro pozna odre in študije. Aranžmaji z njegovim pečatom ------------------------—- zato kar izstopajo. Vescovi je v starih časih igral z ansambli, kot so Dik Dik, Trip in še z nekaterimi. Album bi lahko ocenili, recimo, kot "dober starodavni izdelek". Album vsebuje sledeče pesmi: Se non avessi te, Dimmi di no, Ti amo, Immensamente, Oualcosa qu-alcuno, Donna amante mia, Dimen-tica dimentica, lo camminerd, Eva, Tu sei di me, Notte rosa, Stella stai, Tu, -Self control, Cente di mare, Si pud dare di piu, Gloria. Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:............................................................ Naslov:.................................................................... Glasujem za:............................................................... Moj predlog:.............................................................. Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«. današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 RAI 2 lo n^ ^reme in dnevnik 4.05 Variete: Portomatto J-30 Dnevnik 1^ a Dnevnik - tri minute 4.00 Portomatto (2. del) •15 Film: duarto potere (dram., ZDA 1941, r. Orson VVelles, i. Joseph Cotten, Orson VVelles) ■00 Variete: Tanti varieta di ricordi ■10 Dokumentarec: Gran paradiso 17 Risanka: Grisii il draghetto 18 n Danes v parlamentu •00 Film: L orgoglio degli Amberson (dram., ZDA 1942, r. O. VVelles, i. j J-Cotten, A. Baxter) 2n40 Almanah, vreme in dnevnik ■JO Film: Francis alTAccademia (kom., ZDA 1952, r. A. Lubin, i. a. _ D. CConnor, L. Nelson) 1-45 Dnevnik •35 Glasbena oddaja: Napoli prima 22 cc e ^P0 (vodi Daniele Plombi) •55 Nadaljevanka: Fuga verso la vita (r. Rob Stewart, i. Kenneth 24nn Branagh, Sigrid Thornton, 1. del) ■00 Dnevnik - zadnje vesti, iz parlamenta in vremenske razmere 11.50 Nadaljevanka: Ana Karenina (5. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik 14.40 Variete: II piacere delTestate 16.40 Film: II prigioniero (dram., ZDA 1940, r. Henry Hathaway, i. Tyrone Power, Dorothy Lamour) 18.15 Oddaja iz parlamenta 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Un caso per due -Un criminale in časa 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Aktualno: 3 minuti per me 20.35 Variete: Cocco 21.55 Dnevnik 22.10 Komedija: La contessina Mizzy (Arthur Schnitzler, r. Andrea Frazzi, i. Anhamaria Guarnieri, Umberto Orsini, Gabriele Fer-zetti) 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Film: Taps - sguilli di rivolta (dram., ZDA 1982, r. Harold Becker, i. Timothy Hutton, George C. Scott, Sean Penn) ; a RAI 3 13.05 Nanizanka: Edoardo VII principe di Galles (10. del) 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Glasbena oddaja: Arturo Bene-detti Michelangeli igra Chopinovo Sonato v b-molu op. 35 14.55 Film: Fedora (dram., It. 1942, r. C. Mastrocingue, i. A. Nazzari) 16.35 Konjski športi (iz Vicenze) 16.50 Šport: globinski rekord Enza Majorce (prenos iz Siracuse) 17.05 Glasbena oddaja: A luce rock ■ 18.45 Športni dnevnik: Derby 19.00 Dnevnik in deželne vesti 19.45 Dok.: Dvajset let prej - Drobci 20.00 Dokum.: Osvojena medicina 20.30 Nanizanka: Professione pericolo! 21.20 Dnevnik - nocoj .21.30 Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza 22.10 Film: The Yellow Submarine (animirani, VB 1968, r. George Duning, i. The Beatles) 23.30 Kulturna oddaja: Una sera, un libro 23.45 Dnevnik - zadnje vesti, nato jahanje (prenos iz Montecatinija) RTV Ljubljana 16.15 Tednik (pon.) 17.15 Poletna noč in nadaljevanki Sužnja Isaura ter Kdo bo nosil hlače (pon.) 18.35 Otroška nad.: Oliver Twist 19.05 Risanka 19.18 Vreme in Tv okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.20 Nadaljevanka: Cagney in Lacey (i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helena Valentinčič, 6. del) 21.10 Dokumentarna oddaja: Na krilih vetra, na južnih morjih 22.00 Dnevnik 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Sužnja Isaura (7. del) in Informativna oddaja za tujce 24.00 Film: Pevec jazza (glas., ZDA 1980, r. Richard Fleischer, i. Neil Diamond, Laurence Oliver; Glasbena melodrama je sodobna priredba prvega zvočnega filma, v katerem je nastopal Al Jolson. Protagonist je pop zvezdnik Neil Diamond.) @ TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: za Davisov pokal Italija-Jugoslavija (pon.) 16.00 Kronika: Šport spektakel- 18.00 Športna oddaja: Juke box 18.30 Ženski šport: Donna Kopertina 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: BARDO — V Bardu praznik slovenskih izseljencev TRST — Prvo zasedanje tržaškega občinskega sveta TRST — Nevarnost požarov na Krasu TRST — Morski psi v tržaškem zalivu TRST — Predstava Luči in zvoki ponovno v Miramaru 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nan.: I ragazzi del sabato sera 20.30 Atletika: mednarodni miting za Gran Prix (prenos iz Edinbur-gha) 22.30 TVD novice 22.40 Nogomet: Norveška-Brazilija ca. CANAI 8 l5 Nanizanke 8.40 Aliče, di vita, 9. Hospital, j n aa Peramore 11-00 Kvizi: Fan — v-OL id Vi i0r)„ PioSlalon 13 ^anizank, 14 Nad-: Sent 15 no ^an :Dott J5-00 Film: Infei ci° (dram. Burt Bala 17-«0 Nanizani co Ricky, r° delle in no 8-30 Kvizi: T 19.10 Ci tando, i 2ri8A ?lieems 22 30 yariete: 2-30 Kviz: Pa: (glas., VI Russell, >■» sa X' RETI 9 Is ^nnizan 15 PUm: II c (dram., It gio Chili, i. Milly Vita-le, Helene Remy) 11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Vici-ni troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 Dottori con le ali, 13.30 In časa Lawrence 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Febbre d'amore 18.20 Aktualno: Speciale Febbre d'amore 18.30 Nanizanki: Ironside, 19.30 Attenti a guei due 20.30 Film: Oscar insangui-nato (srh., VB 1973, r. Douglas Hickox, i. Vincent Priče, Diana Rigg) 22.30 Film: Linciaggio (dram., ZDA 1949, r. Joseph Losey, i. MacDo-nald Carey, Gail Russell) 0.10 Nanizanki: Petrocelli, 1.05 Vegas ^j> ITALIA1___________ 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipano nero 18.00 Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 9.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Film: Oggi a me... do-mani a te (vestern, It. 1968, r. Tonino Cervi,i. Bud Spencer, Montgo-mery Ford) 22.20 Nanizanke: Sulle stra-de della California, 23.20 Star Trek, 0.20 Ai confini della realta, 0.50 Taxi, 1.20 Giudice di notte TELEPADOVA 12.30 Nad.: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Fiorina la vacca (kom., It. 1973, r. Vitto- rio De Sisti, i. Janet Agren, Gastone Mos-chin, Ornella Muti) 22.30 Film: L'urlo della fo-resta (pust., ZDA 1952, r. Edward Ludwig, i. John Payne, Agnes Moorehead) 23.45 Nanizanka: Switch 1.00 Film: Gli implacabili colossi del Karate (pust., ZDA 1978, r. Sun Chung) % TELEFRIULI 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 15.00 Risanke 16.00 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Dov'e Anna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nadaljevanka: Atelier 21.30 Dnevnik 22.00 Dokumentarec 22.30' Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: Il salotto di Franca 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo 3fL TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simfoničnega orkestra RTV-Lj (dir. Anton Nanut); 11.45 Poldnevniški program: (12.00) V filmskem svetu, (13.20) Zborovska glasba, (13.40) Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.10) Časovna kovačnica, (16.00) Odhajanja; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Ansambel Slovenija; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko, noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 O morju in,pomorščakih. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporeda. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni program; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Otroški spored; 8.20 Popevka; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost; 11.00 Super-pass; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pika na i; 14.00 S polno paro; 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Popevka; 16.05 Glasba; 16.50 Pismo iz; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Arenaturist; 18.30 Opereta. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba. Tržiški župan Porciani podpira njihove zahteve Sindikati zahtevajo večja jamstva ob privatizaciji tovarne SBE Nenadna napoved privatizacije tovarne SBE v Tržiču povzroča določeno zaskrbljenost v goriških sindikalnih krogih. Da bo družba javna Sofin, ki je doslej upravljala obrat s skoraj 200 delavci, prej ali slej prodala tovarno zasebnemu podjetniku, je bilo sicer pred leti napovedano. Vendar sindikati so zaskrbljeni zaradi nenadne napovedi o prodaji podjetniku Vescoviniju iz Reggio Emilie, do katere prihaja v času dopustov in potem ko je podjetje SBE v zadnjih letih bistveno popravilo svoje poslovanje in bilo vsa zadnja aktivno. O teh vprašanjih so delavci vseh treh izmen včeraj razpravljali na skupščinah v tovarni, sindikalna delegacija, ki jo je vodil pokrajinski tajnik CGIL Giuliano Bon, pa je v dopoldan- skih urah bila na tržiškem županstvu. Županu Robertu Porcianiju so predo-čili vzroke za zaskrbljenosti in ga zaprosili za aktivno podporo Občine v pogajanjih o bodočnosti tovarne. Sindikat, je dejal Bon, zahteva dvoje. Predvsem jamstva za ohranitev ravni zaposlitve, izvajanje razvojnih načrtov, ki jih je javni lastnik že izdelal za obdobje do leta 1990, ohranitev sindikalnih in drugih pravic delavcev. V ta namen zahteva sindikat, naj se v bodoči delitvi lastništva tovarne ohrani znatna javna prisotnost, ki naj bi ne bila manjša od lastništva tretjine delnic. Nekaj naj bi jih ohranila družba Sofin, druge pa naj bi odkupila deželna družba Friulia oz. družba SPI. To jamstvo, je podčrtal Bon, je za nas po- trebno, ker nas izkušnje s privatizacijo Safoga v Gorici učijo, kako varljive so lahko obljube zasebnih podjetnikov ob prevzemu javnih tovarn. Druga problematika, ki jo pri tem odpirajo sindikati zadeva vlogo javnega kapitala v goriški industrijski stvarnosti. Kljub vsem konferencam o javnih soudeležbah in obljubah, je nadaljeval Bon, preseneča prodaja tovarne, ki je v zadnjih petih letih dokazala, da s tehnološko obnovo lahko tudi javna podjetja poslujejo z dobičkom. Dežela naj torej da potrebna jamstva v zvezi z ohranitvijo strateške prisotnosti javne industrije na Tržiškem. Župan Porciani je povsem podprl sindikalni zahtevi. Občina je v prvi vrsti zainteresirana, da se prepreči beg javne industrije. Načrtujejo namreč smernice novega gospodarskega razvoja Tržiča, ki pa ne more mimo utrditve dosedanje osnove - javne industrije. Tega se mora zavedati tudi Dežela, pa se ne. Kritično je pripomnil, da mu odbornik za industrijo Car-bone še ni odgovoril na že tri pisma s tem v zvezi. Odtod torej potreba in obveza o koordiniranem nastopu sindikatov in občinske uprave v odnosu do Dežele, da se izsili potrebna pozornost za probleme javne industrije v Tržiču. Kar zadeva postopek za privatizacijo tovarne SBE smo včeraj izvedeli, da je kupec že vplačal jamstvo, ki ga navadno zahtevajo javne družbe, v začetku avgusta pa naj bi prišlo tudi do formalnega prehoda lastništva delnic. S koncem meseca odhajajo delavci na dopust. Ko se bodo 22. avgusta vrnili na delo, jih bo čakal že novi gospodar. Jugo blues na goriškem gradu v okviru ciklusa Feeling good V okviru štiridnevnega ciklusa koncertov mednarodne blues glasbe Feeling good, ki ga od srede do jutri prireja mladinska skupina Baobab na goriškem gradu, bosta nocoj na vrsti dve vidnejši glasbeni skupini iz Jugoslavije. S pričetkom ob 21. uri bo pod prireditvenim šotorom nastopil ansambel Rawhide -Sirova koža iz Beograda, ki velja za številko ena v jugoslovanskem bluesu. Goriškemu občinstvu se bo nato predstavil pevec in kitarist iz Subotice Dragan Rušič - Mačan s svojim Blues triom. Večeri te mladim priljubljene glasbene zvrsti se bodo zaključili jutri zvečer s pričakovanim koncertom enega med svetovno najbolj znanimi blues kitaristi in pevci. Organizatorji so namreč uspeli privabiti v Gorico 48-letnega Phila Guya iz Chicaga, ki ga bo spremljal ansambel Model T Boogie iz Milana. Phil Guy je brat prav tako znanega blues pevca Buddyja. Oba sta se uveljavila kot odlična izvajalca v glasbeni zvrsti, ki izvira iz korenin črnske ameriške glasbe in je po eni strani povezana z jazzom po drugi pa z rock glasbo. Pri tem sta ostala zvesta značilnim prvinam blues glasbe, ne da bi se zaradi cenega uspeha ali sle po dobičku podrejala komercialnim operacijam, ki s pravim bluesorn nimajo kaj dosti opravka. Nove ugotovitve o delih beneškega slikarja Marieschija Na Gradu, kjer je do 18. septembra na ogled razstava pod naslovom "Capric-ci veneziani del Settecento", bo drevi, ob 18.30 na sporedu prvo strokovno predavanje o avtorju znanih beneških vedut, Marieschiju. Kurator kataloga razstave in ugledni poznavalec beneškega slikarstva 16., 17. in 18. stoletja, Dario Succi, bo predstavil dve svoji "odkritji" v zvezi z Marieschijem. Govor bo o krasni veduti, ki je doslej veljala za delo Canaletta, dejansko pa jo je naslikal Marieschi. Drugo odkritje je še posebej aktualno in se nanaša na dve sliki, ki sta bili 8. julija letos na dražbi v Londonu prodani kot originalni Marieschovi deli, za vsoto dveh in pol milijarde lir. Dr. Succi trdi, da avtor ni Marieschi, ampak neznani plagiator, ki pa je znal prefinjeno posnemati učitelja. Tako prefinjeno, da je uspel prepričati celo strokovnjake znane londonske hiše Christie's. Izvajanje bodo spremljali tudi barvni diapozitivi. Videokaseta o slikarju M. Tudorju V deželni galeriji sodobne umetnosti L. Spazzapan v Gradišču so sredi maja odprli antološko razstavo del goriškega slikarja Maria Tudorja. Razstava, ki je naletela na ugoden sprejem in dober obisk publike, bo odprta še do nedelje, 3L t. m. V sklop razstave, ki zajema tri desetletja ustvarjalnosti in iskanja Maria Tudorja, sodi tudi video kaseta, ki so jo pripravili prav ob antološki razstavi v palači Torriani v Gradišču. Video kaseto bodo predstavili danes ob 18.30. Priporočilo konzorcija CAFO: treba je varčevati z vodo Še pred tednom dni smo ugotavljali, da glede oskrbe z vodo letos še ni bilo večjih težav. Žal se je stanje v teh zadnjih dneh, spričo visokih temperatur, prekomerne porabe vode in večkrat tudi potrate, zaostrilo. Pri vodovod- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVE NA PROSTEM DANES, 29. t. m. - RONKE - park Excelsior JUTRI, 30. t. m. - KLODIČ (Benečija) - "Bar Silvana" v nedeljo, 31. t. m. - ŽABNICE -pred planinskim domom Mangart ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI BČlKB BANCA Dl CREOTTO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA nem konzorciju Cafo so včeraj izdali priporočilo porabnikom, naj vodo v tem obdobju rabijo samo za kuho in za higienske namene in nikakor ne za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in drugo. Prekomerna poraba in pogosti izpadi električne energije so namreč že povzročili posledice v omrežju, zlasti na območju krasa. Vode na zajetju ne primanjkuje, pač pa se kažejo težave v omrežju. Poraba je, zlasti na kraškem območju, neobičajno visoka in črpalke ne uspejo nadoknaditi sprotne porabe. Po nevihti, v nedeljo zvečer, je prišlo do ozpada elektrike in so se ustavile črpalke, ki pošiljajo vodo v glavni rezervoar pri Martinščini. Čez noč se je količina vode občutno znižala, prekomerna poraba pa je tolikšna, da zbiralnika niti do včeraj niso uspeli napolniti. Nujno je torej kar se da gospodarno ravnanje z vodo, sicer jo bo pričelo primanjkovati. Pri vodovodnem konzorciju prosijo za razumevanje in sodelovanje, saj gre za vprašanje, ki zadeva celotno skupnost. • V prostorih znane goriške gostilne pri Zlati zvezdi na Trgu sv. Antona, bodo drevi predvajali barvne diapozitive. Pobudo je uresničil goriški krožek ANAF (Associazione nazionale arti fotografiche), ki namerava s podobnimi pobudami nadaljevati tudi v bodoče. Vstopnine ne bo. Podobni posegi potrebni tudi drugod v mestu Obnova Svetogorske ulice Poletno obdobje je najprimernejše za izvajanje javnih del kot so razni izkopi in popravila cest. Pred dobrima dvema tednoma so začeli s prepotrebnim urejanjem Svetogorske ulice. Ta prometna ulica, ki povezuje Gorico s Solkanom, je bila že dalj časa potrebna temeljitega posega, saj so sredi asfalta zijale široke luknje, nad katerimi so se hudovali avtomobilisti, še bolj pa motoristi in kolesarji, ki so morali kdaj pa kdaj dobesedno loviti ravnotežje. Z začetkom del so se seveda nevšečnosti v nekem smislu še povečale, toda le začasno. Promet preusmerili po ozki Catterinijevi ulici in nato po Ul. Caprin spet na Svetogorsko. Dela so namreč v prvi fazi zajela odsek od uršulink do križišča z Ul. Čaprin. V prihodnjih tednih bodo zaprli drugi odsek in poskrbeli za preusmerjanje prometa, kot tudi vozne proge avtobusa št. 1. Dela v Svetogorski ulici zadevajo v prvi vrsti obnovo pločnikov in asfaltne prevleke, ob tem pa urejajo tudi vodovodno napeljavo in javno razsvetljavo. Želeti je, da bi čimprej prišlo do podobne ureditve cest in pločnikov tudi_ v drugih mestnih predelih. Potreba je pereča v Ul. Duca d'Aosta, pa tudi ponekod v Štandrežu. izleti Slovensko planinsko društvo priredi 6. in 7. avgusta izlet v Dolomite nad Pragsom na Južnem Tirolskem, z vzponom na 2810 metrov visoki Seekofl (Croda del Becco). Prijave in informacije pri odborniku Vladu Klemšetu. Prijave do najkasneje 3. avgusta. Prevoz z lastnimi sredstvi. razna obvestila Občina Doberdob obvešča, da je nadzorovano odlagališče odpadnega materiala začasno zaprto do 15. avgusta. _________prispevki____________ Namesto cvetja na grob pokojnega Milka Klanjščka daruje družina Save-rija Rožiča 150 tisoč lir za kulturno društvo Briški grič. V isti namen darujeta družini Jožefa in Mirka Primožiča 200 tisoč lir za lokostrelski odsek SKD Naš prapor. kino Gorica VERDI 19.00-22.00 »La prima esperien-za«. Prepovedan mladini pod 18. le' tom. VITTORIA 17.30-22.00 »Bine pussycat bestial love«. Prepovedan mladim pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Una«. Ob 22.30 »Rosemarie«. DESKLE 19.30 »Škandal v družini«. V sredo ponoči pri Villanovi 32-letni avtomobilist umrl po silnem trčenju v ograjo mosta Vespist umrl v nesreči pri Villi Luisi Smrtna nesreča se je pripetila sinoči okrog 19. ure na pokrajinski cesti št. 2 pri kraju Villa Luisa v občini Škocjan ob Soči. V nesreči je umrl 56-letni delavec iz Škocjana Giorgio Riavez, stanujoč v Ulici Romana 40, huje pa se je ranil 51-letni Giovanni Fabretto, ki se bo po mnenju zdravnikov moral zdraviti 40 dni. Fabretto, ki je po poklicu avtomehanik, je upravljal avtomobil vrste audi 80, medtem ko se je Riavez peljal na desni. Do nesreče je menda prišlo, ko je vespist nepričakovano pripeljal s stranske ceste na pokrajinsko cesto. Voznik avtomobila naj bi skušal v zadnjem trenutku preprečiti trčenje tako, da je zavozil na skrajni rob cestišča, vendar je avtomobil po nekaj metrih vožnje zadel ob robnik in se odbil spet na sredino cestišča ter pod sabo pokopal nesrečnega Riaveza, ki je bil pri priči mrtev. Promet je bil dalj časa ustavljen, poleg prometnih policistov in reševalcev Rdečega križa pa so morali poseči tudi gasilci, ki so s cestišča odstranili razbitine in cestišče sprali. Še zmeraj odmeva žalostna vest o dveh življenjih, ki sta ugasnili v blatnem morskem dnu pri Fossalonu, ko moramo ponovno poročati o tragičnem dogodku. V prometni nesreči, v noči od srede na četrtek, je v prometni nesreči pri Villanovi, na državni cesti med Tržičem in Vidmom, izgubil življenje 32-letni Rodolfo Potocco iz San Giovannija. Nesreča se je zgodila okrog ene ure zjutraj na mostu preko Idrijce, na meji med videmsko in go-riško pokrajino. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi Potocco z avtom bmw silovito zadel v železobetonsko ograjo mosta na levi strani ceste. Od tu je avtomobil odbilo spet na desno stran cestišča. Menda se je Potocco vračal domov in je vozil v smeri iz Tržiča proti Villanovi, oziroma San Giovanniju. Ob silovitem trčenju je avtomobil dobesedno razpadel na kose, voznik pa je obležal na cesti z zelo hudimi poškodbami na glavi in drugih delih telesa. Avtomobilistu, ki je nekaj trenutkov zatem privozil na kraj nesreče se je nudil strahoten prizor. O nesreči je takoj obvestil prometno policijo. Reševalci so Potocca v največji naglici prepeljali najprej v bolnišnico v Krmi-nu, od tam pa so, spričo izredno hudih poškodb, odredili njegovo premestitev v bolnišnico v Gorici, kjer pa mu zdravniki niso mogli več pomagati. Neposrednih očividcev nesreče menda ni bilo, zato je imela prometna policija precej zahtevno nalogo z ugotavljanjem dinamike. Razbitine avtomobila, ki so bile posejane na precej veliki površini, so delo preiskovalcev še bolj zapletle. Na kraj nesreče se je obhodnica vrnila tudi včeraj. Zdi se, da je med glavnimi vzroki neprimerna hitrost. Na avtocesti zgorel avtomobil Potnika le lažje ranjena Promet na avtocesti med Redipuglio in Moščenicami je bil včeraj zjutraj ustavljen približno eno uro zaradi prometne nesreče in požara, ki je povsem uničil avtomobil znamke peuguet 504, v katerem sta se peljala 51-letni Enore Carlassora in 55-letni Armando Barben. Oba sta bila v nesreči le laže ranjena. Do nesreče je menda prišlo, ker je na avtomobilu počila guma. Vozilo je najprej zadelo v skalnat rob ob cesti in se nato odbilo spet na vozni pas ter se vnelo. Nesreča se je zgodila nekaj pred 7.30. Plameni so vozilo povsem uničili. Podobna nesreča se je pripetila v sredo, nekaj pred 23. uro v Koprivnem, v Ulici Spessa. Fiat 127 beneške registracije, v katerem so bili trije potniki, je zavozil s ceste v jarek. Ob tem se je vozilo vnelo. Šofer, 27-letni Andrea Scussel in dva sopotnika so bili laže ranjeni. Požar so pogasili goriški gasilci. Kljub hitremu posegu gasilcev je nastala precejšnja gmotna škoda. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel' 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. E. Toti, 52 - tel’ 72701. _________pogrebi____________1 Danes v Gorici ob 9.30 Justina ček vdova Cristoforo iz splošne bo nišnice v cerkev na Placuti in na gla no pokopališče, ob 10.30 Silverio B3^. dasso iz Gradeža v cerkev na Plac’3^. in na glavno pokopališče, ob H-Gilberto Colaut iz bolnišnice Jan^L od Boga na pokopališče v Šlandre -1- Sporočamo, da nas je zapuS 1 naš mož, oče in brat Dušan (Stojko) Malič (star 64 let) Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 14-30 na Peči. Pogrebni sprevod bo šel o*3 1 Ai iz mrliške veže bolnišnice v Trstu, della Pieta. Vnaprej se zahvaljujemo vaemLnjj ga boste pospremili na njegovi za poti. Žena, sinova, sestri in drugi soro niki Peč, 29. julija 1988 PRIMORSKI dnevnik Obračun Gledališke skupine Gorica je za letošnjo sezono dokaj bogat V prihodnji sezoni načrtujejo nov kakovostni skok Kulturna sezona 1987/88 se je s pri-ara^° noyosti° julijskega podaljška na no r z®ključila. Za Gledališko skupi-hkraf0riCa *a sezona bila druga, urin i* pa prva celovita, saj je skupina h iceia delovati pred približno poldru- s ® letom' februarja 1987. Po letošnji 01 rtn* 50 zato pri skupini opravili pre-n . uelovanja v sezoni, ki je za novo-bogata 9ledališko skupino bila dokaj zclružuje večinoma dijake smL*- srecftljih šol, nekaj je tudi per-j0i lvnejših dijalrov z nižje srednje a '.ne zavračajo pa niti dragocenega mlaa-u083. uuiverzitetnih študentov in Din ^ 50 že slopih v poklic. Skuše & Hluie v mestnem središču, kjer r?“na srečanja vršijo v prostorih sv ? ene matice v Ul. della Croce. Pri Sf.Jarn delovanju želijo ovrednotiti gledam, miselni izraz' P3 naj bo to roč' nastopanje ali druga pod- dni'19, “.Pridejo prav tako v poštev pri skupine. Tako so letos ures-jai ‘zel° uspešno sodelovanje s šola-pr ’ , rab pa se skušajo odpirati v širši drušf0!' P°nujajo sodelovanje z . 0fj Vl v goriškem prostoru. To svoje piprt° delovanje želi Gledališka sku-_ u gorica še naprej intenzivirati, saj dnm°taV^ai0 ‘ predstavlja to delo med br,?lrn fndi specializirano obliko izo-n, ,evanja, ki z gledališkega sega še Y ru9a področja in jih povezuje, akt' lztekai0či sezoni je zato skupina lvno sodelovala na celi vrsti javnih Pvi goriški zbornici CGIL Obisk sindikatov z Reke in Pulja CGlrClitelie gnriške delavske zbornice kovi S° °biskali zastopniki sindikata letj narjev iz Pulja ter z Reke. Že pred vzd,?° kovinarji ladjedelnice v Pulju lad' rfVi'dl prijateljske stike s tistimi iz te Inice v Tržiču. Pred kratkim so stlke obnovil;. SteNasr^anje v Gorico so prišli Bruno ter potlr:' sekretar sindikata v Pulju skPrT r^a Lončarič, tajnik medobčin-jih 94 Slndikata na Reki. V Gorici so tainiwieli tajnik CGIL Giuliano Bon, drugt Edo Billa in še nekateri boclo Po9ovoru 80 se domenili, da favni Stike vzdrževali na kakovostni iz ' Podobno kot delajo s sindikati o vj °v.e Gorice. Priredili bodo posvet po 91 gospodarstva in sindikatov še ke si eI v obmejnih krajih. Predstavni-p0s ,ndikalnih zvez na Goriškem še da hi Ir° zanima, kakšne so možnosti, gosnJU9oslaviia vstopila v Evropsko zato uaiisko skupnost. To še zlasti er je leto 1992 zelo blizu. m0r°8Vet bi priredili tudi o ekologiji Prebh stvar neposredno zadeva alce na obeh straneh Jadrana. prireditev. V obračunu navajajo reci-tacijske nastope ob najrazličnejših po-litično-kulturnih priložnostih, predstavitve pesniških in knjižnih zbirk, vodenje programov in napovedovanje, ki tudi sodi kot strokovna postavka v gledališko izražanje. Javnih nastopov je bilo letos šestnajst. Največkrat (šestkrat) se je skupina predstavila na raznih prireditvah v Kulturnem domu, nastopili pa so tudi v Podgori, v Katoliški knjigarni, v Gabrjah, v Števerja- nu, na Radiu Trst A in Radiu Gorizia Uno. Med vsemi je bil morda osrednji nastop na letošnji prireditvi ob dnevu slovenske kulture v Kulturnem domu v Gorici. Scenarij in režijo nastopa z naslovom Srce mi drugo ustvari je izvedel Janez Povše, vodja in mentor skupine, s člani Gledališke skupine Gorica pa je nastopil tudi pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Uspešno predstavo so kasneje ponovili tudi v Doberdobu. Prav tako pomembna stvaritev je bil samostojni celovečerni nastop na Radiu Trst A s poezijo Andreja Kokota Kamen molka. Nadalje so omembe vredni še nastopi ob predstavitvi pesniške zbirke Toneta Pavčka v Gorici, napovedovalni nastop na zborovski reviji Primorska poje, nastopa ob dnevu žena in na kabaretnem večeru Zlati pajek. Aktivno so pri tah nastopih sodelovali sledeči člani skupine: Barbara Rustja (ki je z desetimi nastopi bila najaktivnejša), Adrijana Furlan, Dušan Košuta, Laura Furlan, Iztok Devetak, Vesna Češčut, Erik Bensa, Alenka Flo-renin, Valentina Martinuč, Janez Povše, Kristina Ožbot, Ivo Cotič, Mirjam Simiz in Alenka Eržen. V temu času pri Gledališki skupini že tudi pripravljajo načrt delovanja v prihodnji sezoni, ki bi morala po željah in predvidevanjih privesti do nadaljnega kakovostnega skoka. V načrtu imajo med drugim izvedbo glas-beno-izpovednega večera z montažo najsodobnejše zabavne glasbe, izvedbo gledališke predstave in nastop na Radiu Trst A, po možnosti z radijsko igro. Hkrati pa se nameravajo odzvati vsem ostalim priložnostim, kjer se lahko pojavi izoblikovana slovenska beseda kot nepogrešljivi del naše bitnos-ti. Zato bodo nadaljevali z animacijskimi srečanji po šolah in društvih, z namenom, da poživijo naš kulturni prostor. Nastopa skupina Dramsam Gledališke predstave v Gradežu, Gradišču in Gorici Konec tedna se bodo v Gradežu, Gradišču in Gorici zvrstili trije zanimivi poletni nastopi glasbeno-gleda-liškega ansambla Dramsam, ki že več let deluje na Goriškem. Večere prireja pokrajinsko odborništvo za šolstvo in stalno izobraževanje v sodelovanju z upravami treh navedenih občin. Predstava nosi naslov "11 cicala-mento delle donne al bucato", označujejo pa jo kot harmonično renesančno komedijo, ki v sebi združuje razne izrazne prvine gledališča, petja, glasbe in plesa. Zložil jo je Alessan-dro Striggio sredi 16. stoletja, torej v polnem razcvetu renesančne dobe, ki si je zamislil Ijudsko-komični splet dialogov v obliki madrigalov med ženskami ob pranju perila. V okviru skupine Dramsam bodo predstavo izvedli pevci in glasbeniki iz raznih krajev naše dežele ter Veneta. Renesančno vzdušje predstave bodo skušali dopolniti s primerno scensko opremo, kostimi in igrami luči, predvsem pa s pomočjo plesne izraznosti, ki je tudi sestavni del predstave in je osnovana na raziskavi o takratnih plesih. K uspehu bo najbrž prispevala tudi izbira krajev za nastope, ki bodo vsi v večernih urah, s pričetkom ob 21.15. V Gradežu bodo predstavo izvedli danes v Calle Tognon, v Gradišču jutri zvečer, na dvorišču palače Torriani (županstvo), v Gorici pa v nedeljo na Trgu Sv. Antona. Vstop bo za vse predstave prost, vendar z opombo, da bo število mest omejeno. 1. avgusta zvečer bodo predstavo ponovili tudi v Lignanu, v tamkajšnji areni Alpe Adria. Omejitve prometa ob nedeljski vsedržavni kolesarski tekmi Tridnevne kolesarske tekme na območju naše dežele se bodo sklenile v nedeljo, 31. t. m„ ko se bodo kolesarji pomerili na progi med Gradežem in Gorico. Vozili bodo v največji opoldanski pripeki, saj je start prvih tekmovalcev, oziroma prve ekipe, predviden ob 11.30. Poleg zanimanja za športno prireditev, velja seveda opozoriti na nekaj spremljajočih težav zaradi omejitev prometa na pokrajinskih in državnih cestah, po goriških ulicah in prepovedi parkiranja. Na začasne omejitve prometa naj zato računajo predvsem nedeljski kopalci, namenjeni na plaže med Tržičem in Gradežem. Ceste bodo v glav- OBVESTILO NAROČNIKOM Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju poletnih počitnic, da obvestijo Upravo PD v Gorici (tel. 0481-83382 vsak dan, razen ob nedeljah, od 9. do 13. ure in od 15. do 18.30), o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava PD nem zaprte za promet med 11. in 13. uro. Omejitve v prometu bodo na naslednjih odsekih cest: pokrajinska cesta št. 19 na območju med Gradežem in Villo Luiso, pokrajinska cesta št. 20 v vsej dolžini, pokrajinska cesta št. 2 Pi-eris— Tržič, na odseku med državno cesto 14 in Villo Luiso, pokrajinska cesta št. 1 Pieris-Foljan na celotnem odseku, državna cesta št. 305 med Fo-Ijanom in mostom v Zagraju, državna cesta št. 305 med Zagrajem (most) in Tržičem, državna cesta št. 351 med Zagrajem (most) in Gorico (ločniški most), državna cesta št. 56 odsek med ulico Grappate in ločniškim mostom. V Gorici bo veljala prepoved parkiranja (od 10. ure do konca športne prireditve) na območju ulic Bolivia, della Barca, Aguileia, Korzo Italia, drevoreda 24. maja, Ul. Sauro, trga pred županstvom, Ul. De Gasperi, Ul. Roma, Travnika. Na Travniku, kjer bo cilj kolesarske tekme, bo prepoved parkiranja že od 7.30 dalje. Od 11. ure do konca prireditve pa bo po zgoraj omenjenih ulicah, vključno z ločniškim mostopm, prepovedan promet. Avtomobile, ki bodo kljub prepovedi parkirani, bodo odstranili s pajkom. Iz Standreža do Sovodenj kar z gumijastimi čolni 5o.v«.ee 0h f* «®* Zadeva morda ne bo ekzotifna kot spusti po slikovitem kanjonu reke Kolorado, vendar zna imeti tudi spust po Soči svoj čar. Preizkusili ga bodo vsi, ki se bodo danes na pobudo rekreacijskega odseka kulturnega društva Oton Župančič v Standrežu ob 14. uri zbrali pod razstaviščem Espomego in se z gumijastimi čolni spustili po reki do Sovodenj. Cilj bo nekje v bližini avtocestnega mostu pri spodnjem delu Sovodenj. Posebnih pravil glede vrste in velikosti gumijastih čolnov ni, zato se zanimivi pobudi lahko pridružijo vsi, ki jih to zanima. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za družabnost. Tudi rekreacijske in športne dejavnosti so po modi Po nekaj desetletjih balinanje spet privlačuje okviru kratk'm so v Sovodnjah, v hamen,, et:ne9a Praznika, izročili se nat, • Ve nov* balinarski stezi, ki večiih č^ata y bližini drugih dveh 9a iarič*°rtndl objektov: nogometne-Primeror,3 l». telovadnice. Da bi na Prtie naoin proslavili uradno od-harji nr,Ve ja, ■0^iekta. so domači bali-Ce, na wdl^ tudi turnir za četveri-ekin ,TI„ ?, rem je sodelovalo osem skih vb0 dveh novih balinar- čile žpUqC S°.?e tako končno uresni-domačela y.askih balinarjev, članov Ponovnn kulturnega društva, da bi Pred neka^H1^11!!d®javnost' ki je bila naših vac , c eselletji zelo razširjena v njah 7arf. ’ ln še posebno v Sovod-iovania , J,° organizirano obliko de-c„ anJa. zasledimo v Doberdobu, kjer ega društva Gradi- n°a tjfte^aitearski Vanjih _®kmovali na raznih tekmo- Pred )phk °PU. italijanske federacije, društvo Je tudi doberdobsko šl° 2225 0 v budo krizo in se raz-harji 7h,vm, SO se najstrastnejši bali-ki so v.‘istih redkih gostilnah, J1 Pa so tudi V13** igriŠča’ zahaia' kjer jp V dru9e furlanske vasi, ka rekreacij131116 Še Zel° razvita obli' Vedno* Prdetnejšimi Sovodenjci je bil s° v nrii t sPomin na »stare« čase, ko Pa zelenik jdružbi Preživliali večere Pier sol* dvonščih vaških gostiln, pdo je bni na zukih merili med sabo, 0 0bdoh;^ sPreten. Potem je nastopi-Se' erio 7 avtemobila in balinišča so drugim, začela spreminjati v parkirni prostor, ali pa jih je začela preraščati trava. Mnogi so zato pogrešali pomanjkanje takega objekta v vasi sami. Navdušen ljubitelj balinanja je Emil Tomšič, ki nam je povedal, da je bila želja mnogih vaščanov, da bi dogradili dve stezi na dvorišču v bližini Kulturnega doma. Zato so naslovili prošnjo na občino, da bi ugodila njihovim zahtevam. »V Sovodnjah je bila nekoč balinarska dejavnost zelo razvita. Ni je bilo gostilne, ki bi ne imela na vrtičku dveh balinarskih stez, kjer se je v poznih popoldanskih in večernih urah zbirala vedno lepa množica navdušenih igralcev. Tako gostilna v Rubijah, kot bivša gostilna Pri Vuku (nasproti sovodenjske občine) sta razpolagali z dvema stezama. Balinali pa so tudi na zukih v stari Koderma-covi gostilni, ki jo je kasneje upravljal Janko Cotič. Danes te gostilne ni več. Balinišča pa so bila tudi na dvoriščih ostalih sovodenjskih gostiln: pri Mirotu, pri Francetu in tudi pri Ušarju. Podobno je bilo v gostilnah v drugih krajih občine. Pred kakimi dvajsetimi leti leti pa so se z izboljšanjem ekonomskega stanja v Italiji stvari znatno spremenile. Vedno več ljudi si je namreč lahko privoščilo kosilo v gostilnah, kjer je bilo veliko gostov še posebno ob nedeljah. Nedeljski gostje so tako prevzeli mesto tistih gostov, ki so prihajali le na »kvartinček« in seveda na prijetno razvedrilo ob balinišču. Domači gostilničarji so se zato prila- godili novim potrebam in so tam, kjer so bile nekoč balinarske steze, uredili udobna parkirišča za goste, ki so prihajali tudi z oddaljenih krajev, predvsem pa s Tržaškega. V vasi so tako izginile vse balinarske steze. Nekateri smo zato začeli zahajati v druge kraje. Večkrat smo se dobivali v Standrežu v gostilni Pri Pavli, kjer so še ohranili staro balinišče, balinali pa smo tudi v Gorici v stari Pavlinovi gostilni, ki jo sedaj upravlja sovodenjski župan Vid Primožič, kjer sta tudi dve stezi. Kljub temu pa smo čutili pomanjkanje takega objekta v naši vasi.« Da je bilo na sovodenjskih starih baliniščih vseskozi zelo živahno nam je potrdil tudi Janko Cotič, ki se iz pogovorov spominja, da je pod staro Avtrijo domači župnik bil med najbolj strastnimi in navdušenimi igral- ci. »V zadnjih letih pa, ko ni bilo več v vasi nobenega igrišča, smo vseeno nekateri navdušeno vztrajali, tako da smo celo rekreacijsko tekmovali v okviru goriškega društva upokojencev. Z upokojenci smo nastopili tudi na raznih tekmovanjih onstran meje, sami pa že štiri leta prirejamo večje tekmovanje v Gorici, pri Pavlinu. Z dograditvijo novega rekreacijskega objekta v Sovodnjah pa smo prav gotovo veliko pridobili. Poleg tega, da smo ponovno vzbudili pozornost za dejavnost, ki ima v naši vasi veliko tradicijo - kar sicer potrjuje vedno lepo število navdušenih rekreativcev, ki se zbere vsak večer ob novih stezah - je naša želja, da bi privabili v naše vrste tudi mlajšo generacijo in, zakaj pa ne, tudi predstavnice nežnega spola. V ta namen bomo v okviru domačega športnega društva ustanovili balinarsko Sekcijo, kar bi lahko dalo povod za nastopanje na kakšnih tekmovanjih. Tu mislim v prvi vrsti na balinarski turnir, ki ga vsako leto prireja ZSŠDL« O ponovnem večjem zanimanju za balinarsko dejavnost in o ovrednotenju te oblike rekreacije pričajo še drugi dogodki. V kulturno športnem središču na Vrhu so tudi dogradili dve balinarski stezi, kjer se v poletnih mesecih zbira mnogo vaščanov, pred kratkim pa so ustanovili v Štan-drežu balinarski klub, ki namerava, ob rekreacijskem udejstvovanju, nameniti dovolj pozornosti tudi tekmovalnim skupinam. (MAL) Kmalu vpis v B ligo? Avellino ima zdaj novo vodstvo AVELLINO — Nogometni klub Avellino ima nove lastnike in novega predsednika in bo v prihodnjih dneh prav gotovo dosegel vpis v prvenstvo B lige, iz katerega je za zdaj izločen zaradi pomanjkanja sredstev. Novi predsednik je 55-letni inženir Dome-nico Magnotti, kdo se za njim resnično skriva, pa še ni znano, baje je to skupina premožnikov, ki jim načeluje industrij ec Callisto Tanzi. Magnotti, ki je na zadnjih upravnih volitvah kandidiral za KD, a hi bil izvoljen, je pravnikom že poveril nalogo, da do prvega avgusta sestavijo priziv proti izključitvi moštva iz B lige. Norveška - Brazilija 1:1 OSLO — V mednarodni prijateljski nogometni tekmi sta se Norveška in Brazilija razšli pri neodločenem izidu 1:1 (0:0). Prvi so prišli v vodstvo gostielji in sicer v 49' s Fjoertoftom, a za goste je v 81' izenačil Edmar, ki naj bi v prihodnji sezoni igral za Pescaro. Brazilija bo 31. tega meseca v Stockholmu igrala s Švedsko, 3. avgusta pa na Dunaju z Avstrijo. Spinks se umikaj Lendl letos še brez zmage Težki trenutki... Popularna svetovna športnika preživljata težke trenutke, kar je razvidno tudi z njunih obrazov. Boksar Spinks je na tiskovni konferenci napovedal svoj umik po dolgoletni častni karieri in ni mogel skrivati solz, čeprav je v zadnjem dvoboju s Tysonom za 91 sekund zaslužil 11 milijonov dolarjev. Ivanu Lendlu letos še ni uspelo osvojiti niti enega turnirja, na tekmovanju Volvo v Stratton Mountainu pa ga je že v drugem kolu izločil malo znani Roger Smith z Bahamskih otokov, 150. na svetovni jakostni lestvici. Smučanje: v Argentini ni dovolj snega Odpovedali spusta za SP LAS LENAS — Uvodna spusta za svetovni smučarski pokal, ki bi morala biti 10. in 13. avgusta v argentinskih Andih, so odpovedali zaradi nezadostnega sneženja. Zelo verjetno bodo tekmovanji opravili pred pričetkom zimske tekmovalne sezone. Pomanjkanja snega povzroča težave tudi domala vsem evropskim reprezentancam, ki so nameravale v Južni Ameriki trenirati. Italijanski slalomisti so se morali na primer opredeliti za Avstralijo Novinec VVhite in znanec Kea RIM — Vodstvo rimskega košarkarskega prvoligaša Phonola je včeraj predstavilo javnosti novega ameriškega košarkarja Roryja Whita, 207 cm visokega krilnega igralca. Postavo Neutroroberts iz Firenc pa bo okrepil 200 cm visoki center Cla-rence Kea, ki je v Italiji že igral v Rimu in Vidmu. Odbojka: danes finali na mladinskem EP BORMIO — SZ in Poljska med moškimi ter SZ in Romunija med ženskami so današnji finalisti odbojkarskega evropskega mladinskega prvenstva. ^ tolažilnem finalu za bron bosta v obeh konkurencah igrali reprezentanci Italije in Bolgarije. Dober odpor Goleševe HAMBURGER — V 3. kolu teniškega turnirja v tem kraju je Zahodna Nemka Stefi Graf s 6:4 in 6:2 odpravila Jugoslovanko Sabrino Goleševo, ki s® je proti številki ena na svetu dobro izkazala porazu navkljub. Atletsko mladinsko SP: prva kolajna v Etiopijo SUDBURV (Kanada) — Na atletskem mladinskem SP so prvo kolajn0 v teku na 10 tisoč metrov podelili etiopskemu tekaču Addisu Abebu. Njegovo ime je skoraj enako imenu etiopj ske prestolnice. Danes bodo podelili enajst kompletov kolajn. Guarducci petič na Ol? RIM — Bivši italijanski plavalni as Marcello Guarducci spet trenira in upa, da bo kmalu postavil normo za nastop na olimpijskih igrah v Seulu-Guarducci je že nastopil na prejšnjih štirih OI. Košarka: danes zbor košarkarjev Stefanela Začetek poti do A lige Drevi bo na klubskem sedežu tržaškega košarkarskega drugoligaša Stefanela zbor košarkarjev, odbornikov in tehničnega vodstva. Prisotni bodo vsi igralci razen Bianchija in Lokarja, ki sta odpotovala v Sevillo, na mednarodni turnir z mladinsko reprezentanco. Sodeč po komentarjih večine italijanskih dnevnikov bo tržaška postava letos nesporni favorit za napredovanje v A ligo, saj jo že primerjajo z veronskim Citrosilom iz lanskega prvenstva. Prvi trening bo na sporedu v nedeljo, v tržaški športni palači, v ponedeljek pa se bo ekipi, v svoji vlogi tehničnega svetovalca, pridružil tudi prof. Aca Nikolič. Trener Bogdan Tanjevič bo letos razpolagal z naslednjimi košarkarji: Maguolo, Pilutti, Procaccini, Bianchi (letošnji novi nakupi), Sartori, Lokar, Cantarello, Bonino, Zarotti, Colmani, Cavazzon, Battini, Cecere, Cherin, Dissabo, Franceschin, Mermoglia in Volpis. Kot vidimo, bo Tanjevič v prvo fazo priprav vključil vse boljše mladince. Tržačani bodo trenirali v Trstu do konca avgusta, nakar se bodo udeležili turnirjev v Gradežu in na Siciliji ter v Venetu. Atlanta Havvks tesno slavil TBILISI — Pred 10.000 gledalci je profesionalna NBA ekipa Atlanta Hawks premagala sovjetsko reprezentanco 85:84. V ameriški ekipi je bil odsoten Dominigue Wilkins, ki se bo soigralcem pridružil šele na zadnjem srečanju, ki bo jutri na sporedu v Moskvi. Najboljši v vrstah SZ so bili Marčulonis (25), Volkov (14) in Tara-kanov (15). Pri Atlanti pa so največ pokazali Rivers (10), Wood (17) in VVillis (13). Nogometni in odbojkarski turnir na Peči Vnema nogometašic V sredo zvečer je bilo v okviru turnirja na Peči najprej na sporedu srečanje med nogomefašicami Gabrji in Peči. Kljub soparnemu vremenu so se igralke vneto borile in, predvsem v prvem polčasu, so tudi prikazale lepo igro. V nadaljevanju so zaradi utrujenosti nekoliko popustile, nekaj minut pred iztekom srečanja, ko so že vsi mislili, da se bosta ekipi razšli pri neodločenem izidu, pa je Barbara Kovic dosegla zmagoviti zadetek za svojo ekipo. Bolj napeta je bila tekma med Pečani in Gabrčani. Tokrat so zasluženo zmagali gostje, ki so v zelo razburljivem srečanju prevladali nad trdoživimi domačini, ki niso tako ponovili uspeha iz prvega dneva, ko so suvereno slavili nad Vrhovci. Večer je sklenilo srečanje v odbojki med predstavniki Vrha in Sovodenj. Po predvidevanju so bili boljši Vrhovci, ki so potrdili, da nimajo na tem tekmovanju prave konkurence. ŽENSKI NOGOMET PEČ/RUPA - GABRJE 1:0 PEČ/RUPA: Čavdek, Tommasi, Devetak, B. in K. Kovic, Peteani, Pahor. GABRJE: C. in V. Cescutti, Devetak, Maja in Michela Fajt, Cotič, M. in V. Florenin, Juren, Cogliatti, Černič, Pi-nello. MOŠKI NOGOMET GABRJE - PEČ/RUPA 3:2 GABRJE: Kuštrin, I. , P. ih S. Florenin, Mosetti, Juren, Meniš, E. in F. Sambo, D. in M. Černič, Klede, Fajt. PEČ/RUPA: D. in M. Kovic, Zotti, Pahor, Pina, Ferfolja, Juren, Marušič. ODBOJKA VRH — SOVODNJE 2:0 VRH: Grillo, G. in I. Devetak, L. in M. Černič, Cotič. SOVODNJE: Marson, Marko in Ma-uro Gulin, Fajt, Bensa, Cotič, Petejan. DANAŠNJI SPORED: 19.00 ženski nogomet: Peč/Rupa - Sovodnje; 20.00 moški nogomet: Peč/Rupa - Sovodnje; 21.00 odbojka: Gabrje - Vrh; 22.00 odbojka: Peč/Rupa - Sovodnje. (B. Kovic) Košarka: z Josipom Djerdjo o prihodnji prvoligaški sezoni v Jugoslaviji Kar pet moštev Priznati je treba, da ogled tekem letošnje jubilejne izvedbe ženskega košarkarskega turnirja Mimosa ni bilo kdove kako zanimivo opravilo, kajti tekme so bile vse na poprečni ravni. Če izvzamemo mashilistično uteho ocenjevanja vseh parov na igrišču izpostavljenih ženskih nog (in drugih anatomskih sestavin), potem je jasno, da je bila službena dolžnost tokrat prejkone dolgočasna. In kdo bi pričakoval, da bo v brezbrežnem morju lepotic pritegnil našo pozornost ravno moški, četudi slaven, četudi lep (vsaj po mnenju dveh neznanih gledalk)? Prvi trenutek smo bili malce presenečeni, ko smo med precej številnimi gledalci zagledali košarkarskemu ljudstvu znan obraz Josipa »Pina« Djerdje, ki je v novi vlogi direktorja košarkarskega kluba Zadar pospremil v Trst igralke dalmatinskega drugoligaša. Za tiste, ki ne vedo o kom teče beseda pa lahko pojasnimo, da je ime Josipa Djerdja povezano z najuspešnejšim obdobjem v zgodovini zadarskega prvoligaša. S Čosičem in Djerdjo so Zadrčani nanizali svoj zlati ciklus zmag konec sedemdesetih in v prvi polovici osemdesetih let. Djerdja pa je igral in treniral tudi v vrstah goriškega prvoligaša, bil član jugoslovanske reprezentance in se naposled odločil za trenerski poklic (pri Zadru, seveda). V zadnjih nekaj letih je izmenično opravljal vlogo trenerja in klubskega direktorja. Ko je Zadar pred tremi leti osvojil naslov, je bil trener moštva Vlado Djurovič. Ravno med Djurovičem in Djerdjo se je letos, »a posteriori« razvnela huda polemika, ki je postala argument vseh jugoslovanskih časopisov. »Gospod iz Kalelarge« (zadrski predel op. avt.) ni pač povsod priljubljen (morda samo v Zadru) in zaradi svojega temperamenta (nekateri mu očitajo zvrhano mero narcizoidnosti), ognjenih izjav in neprizivnih sodb na račun drugih, si je, posebno v zadnjih letih, nakopal tudi številne kritike. S svoje strani mu nimamo kaj očitati, oz. lahko zatrdimo, da je bil zelo prijazen sogovornik. Glede na številne premike v zvezi z letošnjim prestopnim rokom, kateri klubi, ob Jugoplastiki in Partizanu, se bodo lahko potegovali za naslov? »Menim, da bo v letošnjem prvenstvu pet enakovrednih ekip. Dveh ste se že spomnili v svojem vprašanju, druge tri pa so Gibona, Zadar in Smelt Olimpija. Gibona bo kljub odhodu Dražena Petroviča še vedno zelo močna postava, ki je z vrnitvijo Ace Petroviča pridobila na kakovosti in izkušenosti. Mi smo se tudi okrepili, saj smo iz Šibenke pripeljali Predraga Sariča in zdaj razpolagamo z nevarnim napadalcem. V bistvu smo potrdili vse lanske košarkarje, razen Veljka Petranoviča, ki je odšel v Ljubljano in Smelt Olimpija bo tudi zaradi tega peta ekipa, ki se bo lahko enakovredno borila z drugimi za vrh razpredelnice. Vse ostale udeleženke bodo po mojem mnenju na nižji ravni.« Ko ste že omenili Cibono, ali je res, kot se šušlja, da bo krmilo ekipe prevzel Sergej Belov? »O tem ne vem ničesar. Vem le, da do pred enim tednom niso še rešili tega problema.« Kaj pa nakup mladega centra Miličeviča iz Crvene zvezde? »O tem se mora še izreči strokovni svet košarkarske zveze. Miličevič hoče na vsak način ostati pri Giboni, tudi če bi bil primoran na leto pavziranja.« v boju za naslov Omenili ste novosti v vašem klubu. Če boste vi direktor, kdo bo vodil moštvo? * »Nov trener Zadra bo Dragan Šakota, ki je do nedavnega vodil beograjski IMT. Ob tem bi seveda omenil, da je za nas nasploh zelo pomembno, da bo Vrankovič še naprej nastopal v našem dresu, kljub temu da se ameriški profesionalni klub Boston Celtics aktivno zanima zanj. Na ysa^ način bi rad poudaril, da predstavlja prihod predraga Šari-ča za nas okrepitev prav na tistem igralskem mestu, kjer smo bili v zadnjih sezonah največ pomanjkljivi. Tudi sam Šarič je zelo zadovoljen, saj je v teku svoje dolgoletne kariere osvojil malo trofej. Edinikrat, ko je Šibenka osvoji|a državni naslov, so jim ga odvzeli administrativno. Zato je razumljivo, da prihaja v Zadar zelo motiviraan, da bi vsaj v svojem zadnjem obdobju na visoki ravni osvojil kaj p°' membnega. V tehničnem smislu je to, kar potrebujemo: natančen strelec, ki po svojih fizičnih značilnostih lahko i0ra v vlogi visokega beka ali malega krila in ki je ravno tak° nevaren iz razdalje in izpod koša.« Tako je govoril Josip Djerdja nekega soparnega večer® v Trstu. Naj ob koncu navedemo, da so mu organizator]1 turnirja Mimosa poklonili posebno priznanje in da je njegov srbohrvaški prevod v italijanščini izrečenih priložnostnih besed na nagrajevanju sprožil pravcati val navdušenj® zadrskih košarkaric... IGOR CANCIANI ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da so v teku prijave za poletne priprave vsak dan pri vratarju Borovega športnega centra na »1. maju«. Telefon 51377. TPK SIRENA Zaradi stroškov, ki jih v tem obdobju zahteva povečana društvena dejavnost, glavni odbor naproša člane, da do 31. t. m. poravnajo članarino na sedežu društva ali po tekočem računu TKB. ŠZ SLOGA priredi jutri, 30. in v nedeljo 31. t. m. tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel »Zvezde«. Vabljeni! Darujte v sklad Mitje Čuka V Montecatiniju je predvidevanje favorita dokaj težavno. Pa poskusimo: v skupini 1 je Falsifier zelo hiter na startu in bi moral vodilno pozicijo ohraniti do cilja. V skupini X bi omenili DAttela, ki je trenutno v dobri formi. Presenečenje bi lahko bil v skupini 2 Furetto. Tudi v Ceseni ni lahko predvideti, kdo naj bi zmagal. V skupini 2 bi lahko bil Fremura Sol eden od protagonistov. V skupini X izstopa Fu-rente Lom, v skupini 1 je naš favorit Elce San. V Rimu je naš favorit v skupini X Eto, ki je trenutno v zelo dobri formi. Od ostalih bi omenili v skupini 2 Devina, ki je zadnje čase precej napredoval, medtem ko bi lahko v skupini 1 presenetil Feroce. V Tarentu je naš favorit (skupina X) Elenio Bell. Čeprav nima idealnega startnega izhodišča bi v skupini 2 omenili Frana Ci. V skupini 1 se bo Dalbosco gotovo boril z najboljšimi. V Montegiorgiu je naš favorit Dingone (skupina X), ki je močno napredoval in se bo gotovo boril za zmago. Njegov glavni tekmec naj bi bil (skupina 2) Fresia Vinci, ki se je lepo izkazal na eni izmed podobnih dirkah. V skupini 1 bi omenili tudi Epifanio. V Follonici ima Eracle najboljšo startno številko in bi moral voditi od začetka do konca. V skupini 1 bi poskusili omeniti Debosa (skupina 1), čeprav bo startal iz druge linije, medtem ko v skupini 2 si zasluži pozornost Demo Bell. DIRKA TRIS V Montecatiniju bo dirkalo 18 konj. Naši favoriti: Donyo Sabuk (18), Champ FC (14), Ego Dassia (13). Za sistemiste: Apache Ks (4), Fanful-la Mas (11), Ercolina (15). 1. — prvi 1 drugi x 2 2. — prvi 2 drugi x 1 3. — prvi x drugi 2 1 4. — prvi x drugi 1 2 5. — prvi x drugi 1 2 6. — prvi x 1 drugi 2 x ŠPORT PR/K IZREDNO ZNIŽANJE I .E ' »o ob koncu sezone ! %yPORT 250 m od mejnega prehoda Fernetiči Tel.: 213780 VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT PRIX—JJ Košarka: Jadranov predsednik Edi Kraus o programih za bližnjo sezono Podoba ekipe je še nedorečena bl«° skoraj dvomesečnem zatišju se vesu"1-- obdobiu'>0 bodo košarkarske na . sPet aktualne in zanimive. To rili rsP0dbudilo, da smo se pogovo-iem Vadran°vim predsednikom Edi-^„1. “jausom, da bi podrobneje izve-nn ' . kšne bodo morebitne novosti Kot5-™ naiboljšem klubu. znano, so se »modri bojevniki«, /odstvom Petra Brumna, borili za Fot ed° vanj e in klonili pred postavo v drugem krogu playoff te-Zflnt Tatem ni bilo ničesar za javnost KI ®‘vega, izvzemši dejstvi, da je črto dg Starc prestal operacijo želod-bulcusa in da so Marku Banu nartu 0 odstranili kostne izrastke na zono--11 Podpiatih, ki so mu celo se- povzročali nevšečnosti in boleči- SD'.ez dobre tri tedne bodo jadranovci srnp Pre®ii v »operativno fazo«, zato na ’ Poleg raznih šušljam in izjav ter dovedi, ki jih lahko slišimo v teh sednika1Ških dneh' skočili še do pred' drom? *)° nove9a z igralskim ka- nflx^anirnamo se za nekatere igralce, v Pa 5111 O16*!11 in tndi izven njega, ki so Pot k ^ezani na svoje klube. Pogovori nieri vendar ni še v nobenem pri-log u dič določenega, zato pa tudi ne ** Posredovati njihovih imen. Na p. 2aoin lahko rečem, da je situacija el težavna, kajti res ni veliko kva- litetnih igralcev na mestu centra in mi potrebujemo ravno visokega in postavnega centra.« Kaj pa lanski igralci? Ali so vsi potrjeni? »Vsi lanski igralci so še vezani na Jadran in so nam torej na razpolago. Za morebitne odhode in spremembe postave bo treba počakati na konec pogajanj za zgoraj navedene potencialne okrepitve.« Bo Peter Brumen še naprej Jadranov trener? »Z Brumnom smo imeli daljši razgovor. Njegova pogodba zapade 31. juli- ja, zato bomo o tem odločali v teh dneh. Na vsak način bo Brumen skoraj gotovo potrjen.« Je morda še kdo kandidat za trenersko mesto? »Ne, glede tega nismo navezali stikov z nikomer drugim.« Kaj predvideva prva faza plana za novo sezono? »Zbor igralcev bo 16. avgusta v Rep-nu, nakar bodo takoj odšli nekam na višinske priprave. Predvidoma 28. avgusta bo startal turnir Alpe - Jadran, ki se ga udeležujemo v skupini drugo-ligašev, nato in medtem bodo fantje odigrali še nekaj turnirjev in že bo tu začetek lige.« Doslej je bilo veliko govora o morebitni vrnitvi Štefana Guliča... »Tudi o tem se še ne morem izreči. Vrnitev Guliča je odvisna od razvoja že navedenih razgovorov okoli okrepitev.« Ne nameravate vključiti nobenega igralca iz drugih slovenskih klubov? »Zaenkrat nismo zainteresirani za nikogar, ampak tudi to je vezano na razplet obstoječih stikov za okrepitve. Rad bi pa poudaril, da bomo letos razpolagali tudi s kakovostno združeno kadetsko ekipo in nekatere izmed teh fantov bi morali preveriti tudi na članskem nivoju, saj so že stari 16 ali 17 let in je že čas, da dokažejo svojo vrednost na zahtevnejši ravni.« IGOR CANCIANI Bor (moški): člani presegli pričakovanja Borova postava, ki je uspešno nastopala v moški C-2 ligi rnladinV'el° Kakovostna in razširjena na Potjoct i ravni' a obeti se na to vse pre-«ioškn krat razblinijo na članski ravni. Z čeprav ?,dboiko pri Boru pa je bilo letos, boljp c delno, prav nasprotno. Daleč naj-oSvojiteje °drezala članska vrsta, ki je z vePstvo]°„k°nbne9a petega mesta v pr-r°žnata • ^ Prese9^a vsa najbolj teto r 1 ^ dC° d° .Pričakovimjči, če vemo, da se je P ej s še nekoliko bolj izkušeno po- uruapr_ zadnjega otepala svojemu že ju. PnrP,Uizpadu v D dgo v tem desetlet-dveipa addev vrste, ki se je začela pred dove ;_Sezonama, daje tako res lepe sa-dvajSpt ,r°d igralcev, ki imajo zdaj okrog preniaa l ' Se kar usPe^n° uveljavil in da Se • začetno skepso. Največ zaslug, ^dniih^6 ua roYa članska vrsta, ki je v *n težav°v °bpb Prestaia vrsto pretresov do vem ' • . or toliko povzpela na zele- ci, ki na1*??0 vsekakor vsi starejši igral-VeznosrVkbub vsakovrstnim drugim ob- Patren™M“sS°2,z9}lbili.V0?ie d°Xe “ krm lassirno lesu, ki je s sodobnej-ceptom dela in drugačnim misel- nim pristopom omogočil moštvu, da je v prvenstvu doseglo vrsto tudi prestižnih uspehov, vrh tega pa so si bili vsi obiskovalci Borovih tekem edini v ugotovitvi, da je ekipa letos predvajala res briljantno igro, čeravno ne vedno dovolj učinkovito. Predsednik društva Pino Rojc, s katerim smo se pogovarjali v našem uredništvu, trdno zastopa linijo, ki jo jo zavzel trener lesu: »Treba je dati čimveč možnosti mlajšim igralcem, ki imajo več časa in ambicij, škoda le, da je teh mladih premalo.« Tudi sezona, ki je pred nami, bo zato odboru prinesla vrsto težav glede sestave ekipe, saj je za marsikaterega od mlajših igralcev prišel čas vojaških obveznosti. Dario Meton je suknjo oblekel že sredi lanske sezone, zdaj se mu je pridružil še David Starc, ki pa na srečo od-služuje rok v Trstu in bo kolikor toliko na razpolago ekipi. Nekaterim starejšim igralcem, ki so pogumno vlekli Borov voz v vseh zadnjih letih, postopoma primanjkuje moči, vendar je upati, da ne bo prišlo do nepričakovanih odpovedi, več jih ekipa tudi ne bi premogla. Vsekakor bi moral štartati Bor v novi sezoni okrepljen s povratkom Sergija Stančiča od Vala. V moštvo bi želelo vodstvo vključiti najmanj še enega obetavnega mladinca. No, povsem drugače je z zaledjem. Verjetno ne pretiravamo, če rečemo, da bi pred leti brez propada Krasa in brez prihoda k Boru nekaterih igralcev razpuščenega društva La Talpa, zdaj ne imeli slovenskega tržaškega ligaša v C-2 ligi in čeprav je zdaj Borova ekipa razmeroma mlada ta nevarnost ni definitivno odpravljena. Naraščaja je namreč vse premalo, da bi lahko v daljšem roku govorili o kakem preporodu, zato si društvo prizadeva, da bi vzpostavilo sodelovanje še z ostalima našima društvoma, ki se na Tržaškem ukvarjajo z moško odbojko, brez kakršnihkoli pretenzij ali omejitev. Predsednik Rojc glede tega ni optimist: »Že primeri z ženskega področja kažejo, da je zelo težko najti skupen jezik z drugimi društvi in dokler ne bo mogoče odpraviti vrtičkarstva, obeti niso najboljši. Najbolj prizadeti so pri tem prav mlajši igralci. Nadarjenih je že tako malo, treba jim je omogočiti, da igrajo skupaj in da se uveljavijo, saj ustvarjanje odborniških in trenerskih kadrov le ne more biti edini cilj naše moške odbojke.« Podrobnejša analiza minule sezone kaže, da je največ težav prav z letniki igralcev, ki naj bi kot prvi v bodoče nadomestili zdajšnjo garnituro članov, saj je druga Borova ekipa, ki je letos nastopala v 1. diviziji, krepko razočarala. Nekoliko bolje je z začetniki, ki dokaj redno vadijo, a jih je, kot smo že omenili, premalo. O kakem posegu na področje miniodbojke za zdaj še ni govora, saj za to poleg »kandidatov« (beri fantov) zdaj primanjkuje bodisi vadbenih ur bodisi trenerjev, vendar je čutiti želja, da bi se kaj premaknilo tudi v tej smeri. »Potrebno bi bilo stopiti v stik s šolo in na splošno povečati propagando med mladino«, meni Rojc, vendar pa je prehod od besed k dejanjim težek in temu vprašanju društvo doslej še ni našlo ustrezne rešitve.« Takrat sev mi je za trenutek zresnil obraz. Če ne bi na ministrstvu za turizem zabičali Vikiju, da mora oditi na pot celotna odprava skupaj, bi se moral od Islamabada do baznega taboja pod Broad Peak podati sam. Šele to bi bila prava pustolovščina! Zaradi novinarskega izpita v Rimu sem namreč prispel v pakistansko glavno mesto teden dni za glavnino alpinistov. Slednji so opravili vse birokratske zadeve in nakupe v petih dneh. Dva dni so me tore] morali čakati. Zaradi mene so izgubili dva dni plezanja. Je prav, ni prav? Ni mi še jasno, vem pa, da bom počasi prišel stvari do dna. Cesare Maestri Sonce že divje pripeka, zato naposled kar sam pokličem tovariše, da je kosilo v Dassuju prav gotovo že pripravljeno. V vas se po prašni stezi ob reki odpravim z Radom. Govoriva o poklicni deformaciji. On divje kritizira vsa tista dela, vse tiste poklice, ki ti pogojujejo življenje. To so pa čisto vsa. Ta ti torej kratijo osebno svobodo. Zato sta on in Bogdan pustila svojo službo. Za svobodo. A je ta svoboda resnična? Radu odgovorim, da sem že res časnikar popolnoma skrotovičen od poklicnih deformacij. Toda, kaj pa alpinist, plezalec? Kaj ni z njim isto? In tisti alpinisti, ki, ko vidijo skalo, se kar zaženejo nanjo, in ne vidijo drugega? In tisti fantje, ki, ko pridejo do svojega tridesetega leta, pa ne znajo počenjati drugega, kot plezati? Kaj so oni bolj svobodni, realizirani m odprti svetu? In Cesare Maestri, ki je celo življenje videl le steno, tako da se je, potem ko so mu moči dokončno opešale, predal popolnemu obupu in neživljeni-skosti. In popustil. In sedaj baje se obstaja nekje, že davno pa ne živi več. Moraš se znati ustaviti, mu pravim. Vedeti moraš, kdaj si prišel do končne postaje, če ne si v svojem početju smešen, izven časa in karikatura samega sebe. Rado se z mano popolnoma strinja, vendar pa doda, da res, umetnost življenja je ta, da znaš vedno spoznati trenutek, ko moraš odnehati. Vendar da to velja za vse Jn ne samo za alpiniste. In tudi s teffi se popolnoma strinjam. Zdravnik Z Radom prispeva v Dassu. Kosilo še ni pripravljeno, zdravnik Žare pa je imel polne roke dela. Moral je zdraviti nosače, ki so se komaj začeli nabirati, in domačine. Komaj so namreč slednji videli, da je prišla odprava, ki seveda mora imeti s seboj zdravnika, so kar trumoma navalili nanj. Eni z resnimi zdravstvenimi problemi in boleznimi, večina pa z namišljenimi. In vse je Žare potrpežljivo in z nasmeškom na ustih zdravil. Vrsta namišljenih in pravih bolnikov je bila vse daljša, Žare pa je neustrašno in vedro nadaljeval svoje delo. Ko ga je Tomo videl, je rekel, da je na vseh odpravah zdravnik med domačini najbolj popularna oseba. Dodal je, da se je na odpravi na Jalung Kang leto prej zdravniku Damjanu dogajalo isto: v glavnem je moral zdraviti namišljene bolnike, z vso svečanostjo pa jim je natančno predpisoval... vitaminske bonbone, ki jim jih je suvereno izročal. Bolniki pa so po teh... ozdraveli, kot je lahko Damjan spoznal naslednjega dne. Žare prvega dne svojega dela v odprti ambulanti do tega se ni prišel, saj je razdeljeval aspirine, ki so čudežno pozdravile čisto vse bolezni, nato pa je še sam prešel na ne koristne, a niti ne škodljive bonbončke glukoze. In tako so bili zadovoljni vsi, zdravnik, ki je zdravil z neškodljivimi zdravili in domačini, ki so s slednjimi tudi ozdraveli. Trebušček Po kosilu moramo pripravljati tovore za nosače. To počenjamo le v kratkih hlačah, saj »beraška peč« še kako pripeka, pri tem pa me preseneti dejstvo, da ima del alpinistov nič kaj športni in plezalski... trebušček. Skoraj oddahnil sem se, ko sem videl, da pri tem, pri posesti trebuščka namreč, nisem sam. Maščobe sem seveda nabral v zadnjih treh tednih pomanjkljivega treninga zaradi poškodovane pete, predvsem pa zaradi službe, ki me priklepa dolge ure pred tipkalnim strojem. Prehod reke Braldu je pri mostu Jola zgledal nekako takole... Kako to pa, da imajo tudi drugi majhen trebušček, recimo Viki. On ga ima, saj ni mogel v zadnjem obdobju čisto nič trenirati, ko pa je moral skrbeti le na organizacijo odprave, kar je vse prej kot enostavna stvar. Pa Moj mir? Tudi on je delal do zadnjega v svojem inštitutu za ne vem kakšno biologijo, ko pa mu niso dali dovolj dopusta. Pa Rado? On si je le dva meseca pred odhodom med plezanjem v Črnem kalu zlomil zapestje, tako da spet ni mogel primerno trenirati. Junaško je od njega, vendar pa tipično njegovo, da se je sploh odpravil na pot. No, nič za to, da pač imamo, sicer zelo skromne trebuščke. Zadnje teorije himalaizma pravijo, da si mora alpinist pred odpravo nabrati telesno mast, ki jo nato visoko v stenah počasi izločuje. Kaj pa kritike recimo športnih plezalcev, da himalajci sploh nismo pravi alpinisti? Te kritike me sploh ne zanimajo. Niti jih ne jemam v poštev. Alpinist, pa s trebuščkom. Da, prav tako. Pa še kako lepo je! ba kas1 Sem obravnaval društvo Soča, ne morem prenesti ^tuštvn6!80 obravnavo položaj športnega društva Jamlje. istoime dami j e so ustanovili decembra meseca leta 1980 v hodnem15 k Vasi' Tako smo takrat dobili na skrajnem vz-zel, kj; j?] 90ldške pokrajine društvo, ki je zapolnilo vr- tnili 13 dcd90 prisotna v iskanju neprekinjenosti špor-drHcračn °iank od Milj do Brd. Prišlo je do premika in do so se oh? *-i^ecie na Prejšnje desetletje. Tudi pri Jamljah Postala ° -1 •Za odbojko, in sicer za moško odbojko, ki je nekatero9-1111?^9 in dosegljiva tudi za fante iz Dola in za Slovensk tf - 0^,erdoba' kjer je odbojka zamrla po zatonu Srieje. T 1 ,sP°rtnih iger, ženska odbojka pa nekaj let ka-ZSSDi ci L- S° Se Planile v odbojkarsko zvezo in v rponl11Vlmansko moštvo je opravilo nekaj prvenstev s spre-društvo d -n?.vdu®enjem, potem pa tista dva ali trije, ki so moštvo r/Z i 1 skupaj, niso zmogli več bremena. Da se ne bi dic' so nrZS2i iri da bi jameljska pobuda ostala brez posle-društvu s,*, - društvu ^ sklenili, da se pridružijo sosednemu dritizaciie °Ka Združili so se brez velike odmevnosti ali Tudi. to L !ieZ siavnostnih listin. Združili so se iz potrebe. ^•BE.Ma /u9ačnost. Združitvi je sledilo tudi podjetje Sočo, '' kl le sponzoriziralo najprej Jamlje in sedaj Še en primer onemoglosti je treba zabeležiti. Športno društvo Iskra iz Ronk je nastalo ob koncu prejšnjega desetletja. Doseglo je svoj višek v začetnih letih tega desetletja, sedaj pa ni vidnejših znakov življenja. Najprej se je bavilo z žensko odbojko, vendar je kaj hitro prešlo na odsek splošne telesne vzgoje za osnovnošolske otroke. Udeleževali so se raznih srečanj in tekmovanj v tem okviru. Deloma se je ista skupina, sedaj seveda starejših naraščajnikov, udeležila zadnje športnozabavne tekmovalne prireditve, ki je bila v Gorici. Vsekakor gre za drugačnost, ki jo obžalujemo, kajti gre za odstop, za nedelovanje, za padajočo krivuljo na samem robu narodnostnega ozemlja. SOVODNJE Športno društvo Sovodnje je veliko starejše od opisanih društev, saj so ga ustanovili leta 1955. Ne zanima pa nas zgodovina društva, temveč spremembe, do katerih je prišlo v tem desetletju. Sezona 1981/1982 pomeni preporod društvenega nogometnega odseka. Belo-modri so takrat za las zamudili edinstveno priložnost, da bi napredovali v 2. amatersko ligo: zasedli so namreč končno tretje mesto. Prenovljeno delovanje tudi v mladinskem moštvu je imelo velik pomen, saj je takratni sveži zagon predstavljal poroštvo za današnje stanje v sovodenjskem nogometu, ki je med najbolj zdravimi, kar jih premoremo kot narodnostna skupnost. V tem desetletju je prišlo pri športnem društvu Sovodnje še do enega pozitivnega premika: zavedelo se je, da ni pravično in da je kratkovidno, če se ukvarja samo z eno športno zvrstjo, ki daje možnost gibalne dejavnosti samo fantom. Prišlo je do preporoda odbojkarske dejavnosti, ki se je prvič sicer pojavila že leta 1965. Povod za preporod odbojkarske dejavnosti je bila brez dvoma dograditev nove občinske telovadnice. Novi pokriti prostori so omogočili razcvet te panoge, v kateri je vadilo v sezoni 1982/1983 toliko deklet, da so sestavili dve moštvi. Naslednje leto se je zanimanje podvojilo: vadila so tri ženska moštva in ena moška skupina. Prišlo je tudi do tehničnih uspehov s prestopom v višji ligi z dvema moštvoma. Še do ene spremembe je prišlo v okviru sovodenjskega športnega društva v letih osemdeset. Pravzaprav je šlo za spremembo v nogometni panogi sploh: v tekmovalni sezoni 1983/1984 so goriška društva, ki gojijo nogomet, združila svoje moči na mladinskem področju. Združitev je dala veliko zadoščenj in poskus so ponovili naslednje leto. Iz te izkušnje se je izoblikovala revolucionarna zamisel, da bi v naslednjih tekmovalnih sezonah prišlo do združitve najboljših tudi na članski ravni. Zamisel se je rodila in dozorela prav v društvu Sovodnje, ki je kasneje s posredovanjem goriškega dela ZSŠDI skušalo pobudo tudi uresničiti. Uspeha v tem smislu ni bilo, vendar je zanimivo in značilno, kako se je prvič zgodilo, da so nogometni odseki začeli razmišljati v pokrajinskem okviru in ne le v društvenem. Dokaz pozitivnosti premika je bilo morda zaznati še pozneje, ko so potekali pogovori, da bi si tri društva porazdelila razne mladinske lige in združila igralce v posameznih ligah. *“ Sovodenjska odbojka je kasneje svoje uspehe še povečala, čeprav se je številčnost skrčila, kar je bilo seveda pričakovati po začetnem izbruhu. Po krajšem padcu v predlanski sezoni pa so tudi v Sovodnjah sprejeli ponudbo združitve ženske odbojke z odbojkarskim odsekom Doma Agorest. Če k povedanemu dodamo, da deluje pri društvu tudi odsek splošne telesne vzgoje za otroke in odsek rekreacijske vadbe za odrasle, smo podali celotno sliko dejavnosti društvenih odsekov in sprememb, ki so jih bili deležni. Nismo pa s tem povedali še vsega, kar je v zvezi s Sovodnjami, tako z društvom kot s krajem. Gre namreč za dodatek, ki ga ne smemo zamolčati ali pozabiti. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000 -din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tei. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Član .talijan»k* ____- ^.noismn Izdaja in tiska H ZTT Trst 29. julija 1988 Po zverinskem umoru in posilstvu 19-letne Roberte Lanzino Karabinjerji so morda že na dobri poti V ločenih preiskavah aretirali 4 osebe COSENZA - Karabinjerji iz Paole pri Cosenzi so po prvih preiskavah o smrti Roberte Lanzino včeraj aretirali 28-letnega Luigija Belmonteja, za katerega sumijo, da je v torek ubil 19-letno dekle. Preiskovalci niso sporočili razlogov za aretacijo. Vse kaže, da so ga karabinjerji obtožili namernega umora, ki naj bi ga sam izvršil. Preiskovalci sicer poudarjajo, da ne gre izključiti možnosti, da so se nasilnega dejanja udeležile druge osebe. Iz skromnih podatkov izhaja, da se Roberta Lanzino in Luigi Bel-monte nista poznala in da sta zahajala v različne kroge. Včeraj zjutraj so preiskovalci spet prečesali cesto med Falconaro Albanese in Torremezzom -kjer so našli truplo dekleta in njen moped v iskanju novih indicev, ki bi potrdili sume, da so Lanzi-novo ubili nekje drugje, nato pa skrili truplo v grmičevje ob cesti. Včeraj zjutraj so medtem v okviru preiskav aretirali še tri osebe. Gre za brate Gaetana (29 let), Pas- guala (27) in Giuseppa (22) Frangello, ki so tudi osumljeni umora Lanzinove. Zaprli so jih na podlagi izjav očividca (»Morda zadnja oseba, ki je videla Lanzinovo pred napadom,« je dejal poveljnik komisariata dr. Lanzaro). Slednji je povedal, da se je Roberta na cesti med Falconaro in Torremezzom približala kombiju, da bi (po vsej verjetnosti) zvedela za pravo pot. Na podlagi pričevanja so karabinjerji izsledili gospodarja kombija in tako aretirali brate Frangella, ki stanujejo v vasi San Martino, se pravi v neposredni bližini kraja, kjer so našli truplo. Brate so že zaslišali, a se preiskovalci o njihovih izjavah še niso izrekli. Karabinjerji so vsekakor povedali, »da so si njihove izjave med seboj zelo nasprotne.« Eden od treh je npr. prvotno dejal, da se sploh ni peljal po omenjeni cesti, kasneje je rekel, da je po njej šel okoli 20. ure, medtem ko je očividec zagledal kombi ob 17.45. Sodnik Fiordaliso je že včeraj zaslišal Bel-' monteja, danes zjutraj pa se bo lotil bratov Frangel- la. Preiskovalci dajejo veliko pozornosti obdukciji, ki bi lahko marsikaj pojasnila. Medtem je znanstvena policija že pregledala kombi bratov Frangella. Kombiju pač dajejo precej važnosti, saj je možno, da sp Lanzinovo posilili na kombiju in jo nato mrtvo prepeljali na kraj, kjer so jo našli v sredo zjutraj. Predpostavka za to domnevo tiči nedvomno v dejstvu, da bi bilo dejansko nemogoče z normalnim avtom prenesti Roberto in njen moped. Včeraj zjutraj je medtem v Rimu policija aretirala 34-letnega Madžara Inaza Sipuza. Slednji je bival s 43-letno Tereso Scaramello, katere truplo so našli v torek zvečer v nekem rimskem poslopju. Obtožen je nenamernega umora in da ni ženski nudil pomoči. Sipuz je Scaramellovo grobo pretepel, še najbolj po glavi in obrazu, nato pa jo je zapustil v hiši. Iz obdukcije izhaja, da je umrla šele po nekaj dnevih. Preiskovalci so povedali, da je Sipuz priznal nasilno dejanje, (ag) Etiopski gverilci osvobodili Baroneja in Bellinija Ugrabljena italijanska tehnika se vračata domov RIM Italijanska tehnika Salvatore Barone in Paolo Bellini, ki so ju pred osmimi meseci ugrabili v Etiopiji gverilci EPRP, ki se borijo proti Menghis-tuju, bosta kmalu na svobodi. Vest je včeraj sporočil italijanskim novinarjem agencije Adnkronos predstavnik EPRP za Evropo Girma Ghennet. Barone in Bellini naj bi zapustila Gojam že pred enim tednom in sta sedaj na poti za Kartum v Sudanu. Njuno pot pa ovira hudo deževje, zato je težko reči, kdaj bosta dospela v Kartum. Po Ghennetovih izjavah sta tehnika vsekakor živa in zdrava. Ni pa vedel povedati, kako je s tretjim tehnikom, Giuseppejem Micellijem, ki so ga gverilci ugrabili 27. junija. Kaj so gverilci zahtevali v zameno za življenji Baroneja in Bellinija? »Nič ne zahtevamo v zameno,« je izjavil predstavnik EPRP, »osvobodili smo ju zato, ker smo politično gibanje v boju za osvoboditev, ne pa teroristična tolpa. S tem želimo doseči samo to, da bi se italijanski parlament bolj zanimal za naš boj, pa tudi za dejavnost italijanske vlade v Etiopiji, kajti doslej je bil odnos italijanskega zunanjega ministrstva in tudi podjetja Salini do naših problemov vse prej kot jasen.« To je že drugič, da je etiopsko osvobodilno gibanje ugrabilo italijanske tehnike, da bi si na ta način zagotovilo podporo italijanskih oblasti. Vendar mu s prvo ugrabitvijo to ni uspelo. »Tokrat smo bolj optimistično razpoloženi,« je razložil Ghennet, »naša akcija je bila politično pozitivna, kajti mnogim italijanskim parlamentarcem je postalo sedaj jasno, kaj pravzaprav hočemo, in marsikdo nam je pripravljen pomagati.« Ameriška vojska v Seulu ni ravno priljubljena Predstavniki radikalnih študentskih gibanj demonstrirajo proti prisotnosti kakih 42 tisoč ameriških vojakov v Koreji (Telefoto AP) Afero Vanunu naj bi montiral sam Izrael RIM Ah je izraelski jedrski tehnik Mordehaj Vanunu res razkril svetovni javnosti nekatere podrobnosti o izraelskih jedrskih programih in ali ga je izraelska protiobveščevalna služba res zvabila z zvijačo iz Londona v Rim, da bi ga ugrabila in mu v domovini sodila zaradi vohunske dejavnosti? Po mnenju rimskega sodnega preiskovalca Domenica Sice, ki je v zvezi s tem dogodkom vodil preiskavo in ki je sedaj izročil razsodbo, s katero zahteva arhiviranje celotne zadeve, gre v Vanunujevem primeru za čisto navadno dobro organizirano potezo, da bi dezinformirali javnost ter speljali zainteresirane obveščevalne službe raznih držav na napačno pot. Skratka, s to operacijo naj bi posredovali svetu napačne podatke o izraelskih atomskih programih. Primer Vanunu je, kot znano, izbruhnil med septembrom in novembrom leta 1986. Izraelski tehnik je privolil v intervju z angleškim časopisom Sunday Times ter razkril nekaj tajnosti v zvezi z izraelskimi jedrskimi poskusi. Vanunu je imel pri sebi tudi fotografski trak s številnimi zunanjimi in notranjimi posnetki jedrske centrale v Dimoni. Tehnik je nato kmalu izginil iz Londona, 9. novembra pa je bil že v Izraelu v rokah agentov, ki so ga spremljali na sodišče, da bi mu sodili zaradi vohunstva. Ob tej priložnosti je Vanunuju uspelo, da je za trenutek pokazal novinarjem dlan, na kateri je bilo napisano, da so ga ugrabili v Rimu ob 21. uri, dne 30. septembra 1986. Tu pa se za Sico začenja prava uganka. Vsa dosedanja preiskava namreč v ničemer ne potrjuje domneve, da bi izraelskega tehnika ugrabili na italijanskem ozemlju. Najbolj presenetljivo in neverjetno pa se Sici zdi dejstvo, da je Vanunu lahko posnel vse tiste fotografije v Dimom ob vseh varnostnih ukrepih. Od tod njegova trditev, da je šlo Izraelu zgolj za hoteno dezinformacijo. Kosovski film Čuvaj megle presenetil puljsko občinstvo Čuvaj megle mladega kosovskega režiserja Ise Qosia PULJ Ob filmskih projekcijah se na tiskovnih konferencah puljskega festivala predstavljajo knjige, pobude, novosti iz jugoslovanskega filmskega sveta. Sporočeno je bilo med drugim, da bo jeseni na festivalu nemega filma v Pordenonu »krstna« predstavitev 8-ur-nega programa o nemem obdobju jugoslovanskega filma, ki so ga pripravile jugoslovanske kinoteke. Nadalje so iznesli zaključke simpozija o produkciji in koprodukciji evropskega filma: zahtevajo se državne podpore skupnim evropskim projektom, v vidiku kulturne integracije pa naj bi se organiziral permanentni market za plasma filmov šibkejših evropskih proizvode^!), kot je med drugimi tudi jugoslovanska. Primer Harms Slobodana Pešiča je skromno, a prepričljivo uvedel v osrednji del festivalskih predvajanj, ki se izkazujejo za sila zanimive. Vse nas je najbolj iznenadil edini film mlade kosovske proizvodnje, Čuvaj megle Ise Oosie (beri Čosie). Prekoračil je konvencije tako imenovanega »gledljivega« filma, ni pa iz svojega ustvarjalnega nagiba naredil hermetičen in samovšečen izdelek. Realistične »zgodbe« konkretno skorajda ni, kljub krajevno-časovnim danostim (Kosovo - socializem) pa poudarjena metaforika omogoči filmu, da se povzpne nadnje. Gre v bistvu za pisateljevo intelektualno, čustveno in spominsko tolmačenje sveta okoli nje- ga: nakazano je vprašanje oblasti, pravice, tradicije, ženske v patriarhalnem svetu. Realnost in irealnost (ki ni flashback) pa sta vizualno prisotni ena ob drugi, sta komplementarni sredstvi izražanja. Kljub ne-akciji je film poln čustvenega suspensa. Le en ugovor se postavlja: kakšno mesto bo film zavzel sredi svoje kosovske pokrajine, ki je filmsko ali tudi drugače komajda alfa-betizirana. Aloha, Praznik kurb Zafranoviča je deloma razočaral. Ljubezenski trikotnik (nemški par in domačin s Hvara) je motiviran z navado starogrških »lahkoživk«, ki so določenega dne v letu iskale naokoli »konkretni znak« svojega poklicnega uspeha. Zafranovičevi liki Fedre, Tezeja in Hipolita ne premorejo mitične sile antičnih in se izenačijo z zlatim lesketom mediteranske morske gladine. Pozabljeni Darka Bajiča je na meji med mladostniškim filmov ameriškega kova in lahkotnim esejem o mladinskem prestopništvu. Za prijetno gledanje in pregon dolgčasa je tudi Taborišče Niš Mio-mira Stamenkoviča, ki pa ničesar ne dodaja že znanim taboriščnim situacijam: dobri in zlobni Nemci, kvizlingi, partizani, posebne krame, izsiljevanja k izdaji, beg iz lagerja - spomenik padlim in preživelim. Ob Papičevem Življenje s stricem prihodnjič, zabeležiti pa gre še dolg in zavzet aplavz Hudodelcem Francija Slaka, ki ga je žirija oropala večtisočglave publike v areni in je bil zato predvajan le v informativi. V okviru festivalskih predstavitev spada Slakov (slovenski) film po splošni presoji med boljše filme, tako da bo morda res, da so razlogi izpada iz uradne selekcije »osebnega« značaja. ALEŠ DOKTORIČ Prizor iz filma srbskega režiserja Srdjana Karanoviča Trenutno brez pravega naslova Neznan virus povzroča pravo morijo tjulenjev BASTAD (Švedska) Švedski južni in zahodni obali že nekaj časa gr°^ prava ekološka katastrofa. V morju se je namreč razbohotila posebna vrsta alg®! ki vsrkava kisik in povzroča pravo morijo rib in školjk, poleg tega pa zara?a smrtonosne alge izumirajo tudi nekatere vrste ptic. Strokovnjaki domnevajo, 0 je alga strupena in zato ptice, ki se hranijo z njo, umirajo. To se dogaja P zahodni obali Švedske, na jugu pa se ekologi in drugi znanstveniki spopadajo veliko bolj zaskrbljujočim problemom. ,g Tjulenje, ki se v tem času naselijo vzdolž švedske pa tudi norveške oba* vse do Baltskega morja, je zajela epidemija, ki še najbolj spominja na aids. Si se z virusom, ki napade dihalne organe, tako da se živali zadušijo. Epidemija 5 širi z neverjetno hitrostjo, saj pogine na dan najmanj dvajset tjulenjev. Od tisoč, kolikor jih živi na južnih obalah, jih je doslej poginila že četrtina. Biolog so v velikih skrbeh, saj se bo kmalu začel čas parjenja in se bo bolezen gotovo s bolj razpasla. Grozi pa tudi nevarnost, da bo treba prihodnjo generacijo t® prijaznih in že dokaj redkih živali uničiti takoj po skotitvi. Kruta smrt male igralke LOS ANGELES - Judith Barsi je bila stara komaj 11 let, kljub temu pa je bila znana go vsej Ameriki in drugod po svetu. Že v rosnem otroštvu je namreč začela nastopati v številnih reklamnih spotih ameriške televizije, odigrala pa je tudi nekaj filmskih vlog. Kljub slavi pa je bila Judith osamljena in zaprta vase. Njena starša se nista razumela, zato se je mati želela ločiti in obdržati Judith zase. Oče, 56-letni Josef Barsi, se je vse bolj vdajal pijači, naposled pa je udejanil svoj zločinski naklep. Hišo, kjer sta živeli hčerka in žena, je zažgal, nato pa si je v garaži sodil sam. V popolnoma uničenem poslopju je policija našla hudo iznakaženi trupli. Na sliki (telefoto AP): prisrčna Judith Barsi Avstralke bi rade bile moški SYDNEY - Vedno več avstralskih »žensk« bi rade postale moški. ZadhL statistike Zveze transseksualcev namreč beležijo kar 20-odstoten porast Pr0. »g za kirurško operacijo, s katero bi ženske spremenile spol. Poleg prevladujoč moškega hromozoma pa se transseksualke odločajo za možatost tudi iz dru nih razlogov. Taka operacija vsekakor ni enostavna, pa tudi ne najbolj P°cvji0 Poleg dvojne mastektomije morajo namreč kirurgi rekonstruirati tudi spol in nekatere notranje organe, rehabilitacija pa terja drastično hormonsko terap Za to pa je treba odšteti najmanj 15 tisoč dolarjev. Veliko preprostejši postopek, ki ga opravijo na moških, ki hočejo postati ženske. Kot običajno, moški, pa čeprav transseksualci, tudi v tem primeru veliko prednost.