Za uboge verne duše v vicah!
Ali moliš pridno za one uboge duše, katcre so še v vicah, katere si same ne morejo nič pomagati, pa tako težko čakajo, da bi bile že skoro rešene' Tudi otroci že lahko pridejo v vice.
Pred nekako 1700 je bilo hudo preganjanje kii-stijanov v Afriki. Med drugimi je bila v mestu Ktrtagini v ječo pahnena neka pobožna žena, Perpetuva po imenu. Njen sedemletni bratec je bil nekoliko poprej umrl za neozdravljivo boleznrjo. — Nekega dne sc kristi-jani skupno molili v ječi. Sv. Perpetuvi se zdi, kakor bi slišala neki glas, ki imenujc njenega brata, na kate-rega ni mislila več, odkar je bil umrl. Zarad tega se začne jokati in spozna, da mora zanj moliti, kar tudi takoj stori. Naslednjo noč je imela prikazen, ka;ero je sama popisala nekako s tcmi-le besedami: «Vidda sem Dinokrata; prišel je z nekega temnega kraja, ijer je bilo še veliko druzih, vroč, močno zasopen in ves potan. Njegovo obličje je bilo bledo, prašno in še je kivavela
25                           ^^B
rana, vsled katere je bil umrl. Med njim pa med menoj je bil velik prostor, da nisem mogla k njemu priti. Poleg njega pa je bil studenec poln vode. Vstopil se je na prste in poskušal piti, pa ni mogel, ker je bil vodnjak veliko višji nego on. Zelo sem bila žalostna zato, ker ni mogel piti; tu se zbudim ter spoznam, da moj brat še trpi. Toda upala sem, da mu bom mogla polajšati, in sem molila zanj ves čas,  da smo bili odpeljani  na
šotorišče v ječo. Bili smo namreč odločcni za gledišče, ki se je cesarju Getu na čast pripravljalo v šotorišču. Vedno sem molila in prosila sera noč in dan.
Tisti dan, ko so nas bičali, sem imela drugo pri-kazen. Zdaj sem videla lepo razsvetljen tisti kraj, kjer sem poprej v temi videla dečka Dinokrata. Oblečen je bil v prelepem oblačilu, lepo omit in osnažen. Rana v obrazu je bila zaceljena in videl se je lc še obrunek. Kraj studenca je bil zdaj tako nizek, da je deček lahko 
26
dosegel vodo. Na robu studenca je bila škudelica, na-polnjena z vodo. Ko se je bil Dinokrat napil, tekel je k otrokom, da bi se igrai ž njimi. Jaz pa sem se vzbu-dila vsa vesela, in sem spoznala, da jc rešen kazni.» Tako je pisala sv. Perpetuva in malo dni potem je umrla mučeniške smrti ter bila v nebesih združena s svojim bratcem, katerega je bila iz vic rešila s svojo gorcčo molitvijo.