PRIMORSKI dnevnik i« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi'Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši' od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnil
6- * _ « O CD "C- x O5 —: : ; "• o X r- o
m x x 7: iz ž> ?— a G x 2> "■ r y m
X n
cz i> yi
X "O
s—=.	C-
C-
rn
o>
h« >
X 3>
n
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 7 (12.039)
Trst, sreda, 9. januarja 191
O'
o
Vsa Evropa v ledenem oklepu, ki ne kaže znamenj popuščc
V Italiji zastoji v prometu in velika š________________________
v Jugoslaviji prva žrtev in izpadi elektrike
V Sloveniji odklopili tok gospodinjstvom za dve	rt	, v vi	wr
uri dnevno zaradi okvare v šoštanjski elektrarni	ljIlC§ 113. I1TZ3SKCI11 ZkFBSll
RIM — Nič novega pod sivim italijanskim nebom, Ki tudi v prihodnjih dneh ne obeta tolikanj zaželene oto-Putve. Val mraza, ki je vso srednjo in južno Italijo vkoval v sneg in led, je včeraj za spoznanje popustil, ji nikar si ne delajmo utvar: vreme se tudi v nasled-Jih desetih dneh ne bo bistveno izboljšalo. Redkim krajevnim razjasnitvam bodo spet sledile padavine. Nekoliko bolje bo le v severni Italiji, kjer nam vremen-wf naPt>vedi govore o obsež:nejših razjasnitvah in red-k!h snežnih padavinah, mraz pa bo v zameno začel popuščati šele po 15. januarju.
Ledeni bič je nemilo oplazil srednjo Italijo in marnje si še niso opomogli od hudega šoka, ko je v noči a torek spet pričelo snežiti. Rekord so zabeležili v az-ilikati, kjer iz oblakov siplje že tri dni. Po vseh trosijo sol, ki pa zaradi izredno nizkih temperatur Korajda nima več pravega učinka. Medtem so na vo-v°R^6 Lrvi podatki o žrtvah strupenega mraza: samo -ttirnu so včeraj dopoldne zabeležili eno smrtno žrtev, V®, oseb pa se je moralo zateči v bolnišnico. Od ne-eye do včeraj so tu morali nuditi zdravniško pomoč kot 1.300 osebam. Na ministrstvu za civilno zajeto so včeraj že premišljali, ali naj okličejo obsedno jkuje. V tem primeru bi vodstvo vseh reševalnih akcLi Prevzelo samo ministrstvo.
Prometnih težav medtem še ni konec. Položaj na Ruskem kolodvoru Termini se je sicer normaliziral,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Izredno nizke temperature (ki sicer še niso dosegle rekordnih iz zime 1929 1930), so v Sloveniji in Jugoslaviji povzročile že precej težav, kaže pa, da jih bodo še več. V dneh, ko je poraba električne energije dosegla vrtoglave številke, je prišlo do okvar v termoelektrarnah in včeraj so marsikje v Sloveniji zopet preživljali večere ob svečah. Redukcijska »romantika« je oživela skoraj po letu dni energetske brezskrbnosti.
Čeprav so v elektrogospodarstvu še pred novoletnimi prazniki zagotavljali, da težav z elektriko ne bo, so jim nizke temperature prekrižale račune. Kljub podražitvam te vrste energije je namreč ogrevanje s termoakumulacijskimi pečmi še vedno med najcenejšimi ter najugodnejšimi načini in pri mrazu okoli 20 stopinj pod ničlo (v Babnem polju-so včeraj zjutraj izmerili celo 33 stopinj) se števci kar veselo vrtijo. Visoki porabi, se je pridružilo tudi sušno obdobje, zaradi katerega so v vodnih elektrarnah naredili le po 4 milijone kWh, počilo pa je, ko je prišlo do okvare v TE Šoštanj. Čeprav je slovensko omrežje dobilo nekaj pomoči iz uvoza oziroma drugih republik, so se dispecerji odločili za odklapljanje gospodinjstev: včeraj in verjetno še danes po dve uri na dan, upajo pa, da bodo okvaro že jutri odpravili.
Vendar je ponekod poraba elektrike še veliko večja, zlasti to velja za Beograd, kjer so se težavam s pitno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kot poročamo na tržaški in goriški strani je tudi včeraj mraz povzročil vrsto težav. Na tržaškem Krasu je sinoči pričelo tudi snežiti
Ženevsko srečanje Shultz - Gr omiko odprlo pot dialogu in pogajanjem
ŽENEVA, MOSKVA — Sovjetska televizija je sinoči .sporočila, da odpirajo ženevski pogovori med ameriškim državnim tajnikom Shultzem in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom pot nadaljevanju dialoga med obema supersilama, da pa ZDA vztrajajo na svojih pozicijah, kar »zapleta« upanja v sporazum.
Iz Ženeve, kjer so se včeraj končali dvodnevni pogovori, pa ni prišlo nobeno sporočilo. Tajnost o vsebini in rezultatih pogovorov se povsem neobičajno nadaljuje. Bržkone ameriška delegacija čaka na napovedano tiskovno konferenco ameriškega predsednika Ronalda Reagana, da p? vsej verjetnosti ni niti Shultz na svojem srečanju z novinarji pozno ponoči povedal kaj bistvenega.
Edine otipljivejše vesti prihajajo torej iz Moskve, a še te so kot po navadi bolj malo zgovorne. Iz njih pa se da vseeno izluščiti, da je bil v Ženevi storjen bistveni korak na poti boljšega razumevanja in nadaljnjih pogajanj med državama, ki s svojima jedrskima potencialoma krojita usodo vsega človeštva. Že res, da ZDA »vztrajajo na svojih starih pozicijah«, a v komentarju moskovske televizije zgovorno navajajo, da so to stališča, ki jih vsiljujejo »močni
ameriški krogi«, ki nasprotujejo »sovjetsko - ameriškemu sporazumevanju«.
Kateri so ti krogi ni težko ugotoviti. Reaganovi načrti o militarizaciji vesolja s tako imenovanim »vesoljskim ščitom« predstavlja za ameriški vojaško - gospodarski potencial in za elektronsko industrijo pravi posel stoletja, ki si ga bodo razni lobbyji le s težavo pustili zbežati.
Dogovarjanja se bodo torej nadaljevala brez kratkoročnih vidnejših rezultatov. Navsezadnje ni ' nihče tega niti pričakoval. Ženevsko srečanje je treba oceniti realistično, saj je bilo skoraj nemogoče, da bi v enem mahu pozabili na 13 mesecev do skrajnosti skaljenih odnosov. Vsekakor pa Ženeva predstavlja prelomnico v sedanji hladni vojni. Nihče ni namreč zaloputnil vrat, dialog se bo nadaljeval vse dd pogajanj. Seveda je pot do boljšega razumevanja in večjega medsebojnega zaupanja med velesilama še dolga. Shultzu in Gromiku pa gre nedvomno zasluga, da sta s svojim ženevskim srečanjem prižgala luč upanja.
Nedvomno lahko v prihodnjih dneh pričakujemo ostro podtalno konfrontacijo med zagovorniki popuščanja napetosti in vsemi tistimi, ki jim je hladna vojna vir dobičkov.
Bettino Craxi o tajnih službah
RIM — Ministrski predsednik Craxi je včeraj odgovoril na dolgo pismo obrambnega ministra Spadolini ja v zvezi z delovanjem tajnih služb. Craxi odobrava reakcijo Spadolinija na obtožbo, da igrajo italijanske službe podrejeno vlogo in izraža tajnim službam solidarnost. Potem ko je potrdil, da je moč na osnovi podatkov, s katerimi razpolaga vlada izključiti kakršnokoli podrejenost tajnih služb, je predsednik vlade poudaril, da soglaša s Spadolini jem o tem vprašanju in še zlasti pri trditvi, da mora imeti o tem vlada povsem čisto in jasno stališče in torej odgovoriti na vsa vprašanja, ki bi jih bilo moč postaviti, ne da bi pustila kakršnokoli senco. Ob koncu Ciuxi ugotavlja, da bi bilo v tem tako kočljivem trenutku zelo škodljivo vse, kar bi odvračalo tajne službe od njihove težke naloge. S tem stališčem je predsednik vlade v bistvu odgovoril na številne polemike, ki jih je sprožil predsednik socialistične skupine v poslanski zbornici Formica, ko je prvi izjavil, da igrajo italijanske tajne službe podrejeno vlogo v okviru zahodnega zavezništva.
Živahna razprava o odpravi tajnega glasovanja v zbornici z valom reakcij in polemik
Rim .
Predlog podpredsednika vla-
pra^l°r*anija, po katerem naj bd odporni - *^no glasovanje v poslanski in D . *• je včeraj sprožil val reakcij časa° i®1?*' O tem vprašanju že dalj vlade p6 *>ese<ja R* sam predsednik da bi	j® pred kratkim dejal,
pravit- ■ treLa tajno glasovanje od-dehiokV11- .Peudaril, da je italijanska soVa . aciJa edina, ki si tak način gla-tirai r5 dovoljuje. Tedaj je Craxi cita^ )U ^urza- ki je dejal, da koristi žej0 P5 ,ovanje samo tistim, ki ka-skupš" ° 1Ce ljudstvu in drugo lice Vitli j®1 .«dimna vladi, ali bolje, ki g 8 aj0 2 dvojnimi kartami.
Porla ni ja in Craxija so-stevilni socialisti in demokri-
stjani. Tako so se včeraj za odpravo tajnega glasovanja izjavili socialisti Formica in Balsamo, demokristjan Scotti, liberalec Biondi, socialdemokrat Reggiani in republikanec Mam-mi. Za odpravo tajnega glasovanja se je izrekel tudi Palmella, ki seveda tudi dodaja, da je treba omogočiti vsem poslancem, da se pri vsakem glasovanju svobodno odločajo. Forla-nijevemu predlogu pa nasprotujejo komunisti in tako je podpredsednik poslanske skupine KPI Spagnoli včeraj dejal, da bi bil rezultat odprave tajnega glasovanja samo v tem, da hi prizadeli zavest vsakega posameznega parlamentarca, ki še obstaja v sedanjem obdobju predvlade strankarskega sistema.
Zamenjava v upravi ZDA med Reganom in Bakerjem
WASHINGTON — Po ponovni izvolitvi za predsednika ZDA se je včeraj Ronald Reagan odločil za prvo preosnovo v ameriški administraciji, ki so mu jo narekovali bolj kot nameni, da bi spremenil svojo usmeritev gospodarske politike, pritiski notranje desnice v republikanski stranki. Tako vsaj razlagajo njegov sklep o rošadi med zakladnim ministrom Donaldom Reganom in predsednikovim šefom kabineta Jamesom Bakerjem, ki si bosta poslej zamenjala mesto in dolžnosti.
Najbolj konservativni krogi v republikanski stranki so namreč pritiskali, da bi 54-letnega ambicioznega teksaškega zelo bogatega pravnika Bakerja, premalo dovzetnega za njihove reakcionarne nagibe, umaknili z vplivnega mesta koordinatorja malone vseh predsednikovih pobud, ki mu ga je omogočal položaj Reaganovega šefa kabineta, v ZDA gotovo pomembnejšega od ministrskih stolčkov.
Predsednik Reagan je v svoji izjavi pohvalil oba, tako skoraj imenjaka Regana kot Bakerja, za dosedanje opravljeno delo in izrazil prepričanje, da bosta prav tako učinkovito opravljala nove dolžnosti, ki jih narekuje prevzem drugačnih odgovornosti.
Veleslalom za SP v Schladmingu
Točke za »azzurre« in »plave«
SCHLADMING — Včerajšnji veleslalom za SP v Schladmingu je osvojil Švicar Thomas Burgler pred Luksemburžanom Girardellijem in svojim rojakom Martinom Hanglom. Najboljši Italijan je bil Pramotton (6.), od Jugoslovanov je bil Franko 7., Križaj 11. in mladi Rok Petrovič 13.
V Gortini d’Ampezzo pa je bila včeraj sedma preizkušnja za SP v smučarskih skokih, ki je prinesla Norvežanom pravo zmagoslavje. Prvi je bil Ruud, drugi pa Persson. Točke za SP pa je osvojil tudi Jugoslovan Ulaga, ki je bil 11.
NA 10. STRANI
•	V Italiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
v zameno pa o zamrznitvi železniških kretnic poročajo iz Firenc. Letališče Fiumicino je spet odprto za promet, kljub temu pa prometni zastoji povzročajo velike preglavice vsem, ki so odvisni od neposrednih dobav. Za pomoč je včeraj zaprosila tudi Vsedržavna zveza obrtnikov, ki jo je najhuje prizadela prekinitev dobave surovin, pa tudi elektrike in vode. Hudo je tudi na kmetih, kjer je ledena ujma načela oljčne nasade in so kmetijske zadruge naprosile vlado za pomoč. Oglasili so se sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL in UIL ter pozvali vse delavce k čim večji požrtvovalnosti.
Italijanski jug je ves v snegu in le qa Siciliji se je vreme nekoliko izboljšalo. O snežnih padavinah poročajo tudi s Sardinije. V Umbriji, Toskani in Markah je položaj prav tako kritičen kot na jugu, in v Firencah so zaradi slabega vremena preložili prizivni proces proti toskanski koloni teroristične organizacije »Prima linea«. V Liguriji, ki ji je doslej mraz v glavnem prizanesel, so včeraj drgetali od mraza. Zmrzal je kljub vsem zaščitnim ukrepom povzročila milijardno škodo sanremskim cvetličarjem.
Dolomiti so v teh dneh prava podoba gorske zime s temperaturami do —31°, a tudi v Benetkah in zaledju se temperature sukajo med 11 in 14 stopinjami pod ničlo. Vodovodne cevi pokajo kot za stavo in v kmetijstvu že beležijo občutno škodo. V Benetkah so delno zamrznili manjši kanali, a nam že znani zimski kopalci se zato nič manj navdušeno ne mečejo v ledenomrzle valove: plavanje na 600 m menda prežene vsak revmatizem, menijo . . .
Mraz pa v zadnjih dneh ni uščenil le Italije; v roke hukajo tudi v drugih evropskih glavnih mestih. Najbolj hladno je bilo predsinočnjim v Varšavi in Miinchnu (—25°), drugje pa so zabeležili temperature med 10 in 20 stopinj pod lediščem. V Beogradu je bilo —14°, v Parizu — 13°, % v Londonu —7°, v Madridu —6°. V Atenah je bilo prav toplo, (+7°), na Malti pa še za osem stopinj topleje.
•	V Jugoslaviji
NADALJEVANJE S L STRANI
vodo zdaj pridružile še grožnje z redukcijami. Tam pač ni druge rešitve, saj je znano, da so celo v nekatere nove stanovanjske bloke vgrajevali električne peči namesto toplovodnih sistemov, kar je samo še en dokaz več za stihijno komunalno politiko v jugoslovanskem glavnem mestu.
S snegom včeraj v Jugoslaviji ni bilo več težav, saj so padavine skoraj povsod prenehale. So pa včeraj sporočili vest o prvi žrtvi vremenskih nevšečnosti. V vasi Kalimanoviči v Bosni so našli zmrznjenega delavca, ki je ob povratku z dela omagal le 250 metrov od svoje hiše.
Zaradi nizkih temperatur je zelo veliko težav tudi v prometu. Avtobusi in vlaki zamujajo (tovornjaki ne vžigajo), potnikov pa je zaradi o-nemoglih zasebnih železnih konjičkov še veliko več kot običajno. Nekaterim je veliko zadoščenje vsaj to, da je med čakajočimi na avtobusnih postajah tudi veliko lastnikov dragih limuzin z dizelskimi motorji, ki so pri teh temperaturah zaradi slabe nafte že čisto obupani. Parafin, ki zastaja v ceveh, izriva golfe in mercedese s cest in tako je vsaj mraz posegel v vedno večje socialne razlike, ki se seveda odražajo tudi v avtomobilski pločevini. (Zš)
Svečanost ob odprtju novega sodnega leta v Pertinijevi navzočnosti
Predsednik kasači j skega sodišča Tamburino: »Mafija in terorizem ogrožata demokracijo «
RIM — »Ob najodločnejši obsodbi atentata na vlak izražamo trden namen vseh nas neustrašno nadaljevati delo v korist pravice, da se razčisti ozadje strašnega pokola in kaznujejo krivci ne glede na to, kateri privratniški mreži pripadajo.« S temi besedami, ki se nanašajo na predbožični bombni napad na brzec Neapelj - Milan in napovedujejo, da bo sodstvo napelo vse moči za izročitev odgovornih roki pravice, se začenja poročilo glavnega tožilca Giuseppa Tamburrina o upravljanju pravosodja v letu 1984. Po Tambur-rinovih izvajanjih je prvi predsednik kasacijskega sodišča Mirabelli oznanil odprtje novega sodnega leta.
Svečanost je bila v veliki dvorani pravkar obnovljene stare sodne palače na Trgu Cavour v navzočnosti predsednika republike Pertinija in najvišjih predstavnikov državnega aparata, političnega življenja, oboroženih sil in cerkvenih oblasti.
Po pojasnilu, da obvezo o nepopustljivem boju zoper terorizem sodstvo sprejema pred vsem narodom, je Tamburrino rekel, da takšni atentati nevarno izpodkopujejo temelje demokraciji, zato je treba terorizem enkrat za vselej iztrebiti.
Večji del poročila je glavni tožilec posvetil organiziranemu kriminalu — mafiji, kamori in n’dran-gheti: med njihove značilnosti sodi praksa, da si ljudje sami jemljejo pravico, to pa po govornikovi sodbi močno slabi oblast države in nevarno vpliva na družbeno tkivo. Organizirano zločinstvo se krepi in širi s prekupčevanjem mamil v povezavi s kriminalnimi skupinami na tujem, a mamila pospešujejo tako imenovani mikrokriminal in prekrške bančne, gospodarske, finančne, valutne in gradbeniške narave.
Mali kriminal, ki mu botruje vse bolj potreba po denarju za nakup mamil, se je tako razpasel, da se o njem skoraj več ne govori, gre pa za sila zaskrbljiv pojav, je dejal Tamburrino. Zaslužek od prodaje mamil je treba »očistiti madeža« in tedaj imamo velike gospodarsko - finančne delikte, v katere so vpleteni upravitelji tako javnih ustanov in družb z državno soudeležbo kot zasebnih in javnih bank. Tem je treba stopiti na prste, kot je poudaril Tamburrino, odločno, vendar objektivno ob upoštevanju zgolj dokazanih dejanj.
S problemom mamil je govornik povezal tudi . mladinski kriminal, naglasil, da je treba najstrože
kaznovati razpečevalce droge med osnovnošolci, a po mamilih zasvojene učinkovito zdraviti v ustreznih zavodih. Obenem je potrebno okrepiti zapore za mladoletne. Tamburrino je spregovoril še o preventivnem zaporu (njegovo skrajšanje utegne spraviti na prostost hude zločince), o sporih med hišnimi lastniki in najemniki (problem je treba rešiti s preosnovo stanovanjske politike), o pristojnostih sodstva in časnikarjev.
Milka Planinc in Lepa Brena najpopularnejši v Jugoslaviji
BEOGRAD — Beograjski center za politološke raziskave je v tradicionalni novoletni anketi tokrat prvič spraševal ljudi tudi o najpopularnejših osebnostih v Jugoslaviji. Nekaj podobnega je pred leti poskusil tudi ljubljanski inštitut, ki sicer vsako leto raziskuje javno mnenje, pa ta metoda pri politikih takrat ni naletela na ugoden odmev (zdaj rang-lestvice priljubljenosti funkcionarjev Ljubljančani ne sestavljajo več).
Zanimivost beograjske lestvice je v tem, da sta na vrhu kar dve pripadnici šibkejšega spola. Na prvem mestu je po mnenju Beograjčanov Milka Planinc, predsednica zvezne vlade, sledi pa ji Lepa Brena ali Fahreta Jahič, kot se priljubljena pevka narodnozabavne glasbe imenuje po rojstnem listu. To sta torej vodilni osebnosti stabilizacijskega leta 1984. Prva kot glavna bojevnica za stabilizacijo, e-nergična in razsodna ženska — druga kot poosebljenje zabave in koncentrirane pozabe vsakdanjih težav.
Precej manj glasov so dobile druge osebnosti iz političnega življenja. Veselin Djuranovič si je tako prislužil 27 glasov, precej visoko pa sta se uvrstila tudi smučarja Jure Franko in Bojan Križaj. Eden od anketiranih Beograjčanov je za osebnost lanskega leta izbral — malega E.T. —- ja... (ZS)
Silovita
eksplozija v SZ v sibirskem oporišču
MOSKVA — Po nepotrjenih vesteh naj bi prišlo v Zahodni Sibiriji do izredno močne eksplozije v nekem vojaškem oporišču, pri katerem naj bi izgubilo življenje nekaj sto oseb-Glasnik sovjetskega zunanjega ministra na vprašanja zahodnih časnikarjev v zvezi z vestmi o tem dogodku, ni hotel odgovarjati.
Do eksplozije naj bi prišlo v bližini Leninska Kuznetskega, kakih 3500 km od Moskve, v Zahodni Sibiriji. Po eksploziji naj bi vojska obkolila celotno območje, cka prepreči, da bi se vest razširila in tako je bilo moč za eksplozijo, do katere je baje prišlo sredi decembra, izvedeti šele ob novoletnih praznikih preko sorodnikov nekaterih prebivalcev tistega območja.
Kapetan Piotrowski obtožuje nadrejene
VARŠAVA — Kot pričakovano je na včerajšnji razpravi v Torunu na procesu zaradi umora duhovnika Jerzyja Popieluszka glavni obtoženec, kapetan Grzegorz Piotrowski obrazložil, zakaj se ne čuti odgovornega za ugrabitev in umor kaplana Solidarnosti, kljub temu da ga je materialno zagrešil. Iz njegovih besed jo bilo razvidno, da niso sprejemali odločitev celo za manj pomembne akcije na ravni ravnateljstva njihovega okrožja, temveč so o vsem odločali na še višji ravni. Piotrowski je zato poudaril, da so sklep o ugrabitvi skoraj gotova sprejeli na ravni namestnikov ministrov.
Načelnik oddelka četrtega okrožja notranjega ministrstva, ki je zadolženo za verska in nacionalna Vprašanja, ne obtožuje torej samo svojega nadrejenega polkovnika Pietruszko, saj tudi on ne bi mogel sam sprejeti tako tragične odločitve. Podobno kot prej oba poročnika na njegov račun, pa je tudi Piotrowski skušal prikazati v negativni luči svojega nadrejenega. Polkovnik Adam Pietruszka naj bi na njegove pripombe o nevarnosti ugrabitve- za zdravje Popieluszka cinično pripomnil: »Slabše zanj, če ima šibko srce!«
Kapetan Piotrowski je nato obširno poročal o protidržavni in sovražni dejavnosti Popieluszka in navedel svojo vlogo pri preprečevanju te dejavnosti. V glavnem je včeraj dajal vtis izobraženega izvrševalca ukazov svojih nadrejenih.
Nadaljevanje procesa v Beogradu
Včeraj zaslišali pričo Stanišiča
BEOGRAD — Pred okrožnim sodiščem v Beogradu so «a sojenju šesterici včeraj zaslišali pričo Ivana Stanišiča. Le ta je bil, kot je povedal, dvakrat na sestankih »odprte univerze«, enkrat v stanovanju obtoženega Miliča. Takrat je neko dekle bralo besedilo o aktualni ekonomski in politični situaciji v Jugoslaviji. Na drugem srečanju v stanovanju obtoženega O-lujiča so menda govorili o letu 1968 in je Mijanovič obujal spomine na to, kaj se je dogajalo pri podvozu na Novem Beogradu.
Obramba je poskušala dokazati, da je bila priča v preiskovalnem postopa ku pod pritiskom, z več vprašanji pa
je namigovala na to, da je Stanišičev" pričanje takšno zato, ker je pač člad ZK. Sodnik je takšne teze ozirom3 vprašanja zavrnil kot nedovoljena-Glede pritiskov pa so ugotovili, da obramba gradi teorijo predvsem na Stanišičevih besedah, da »mu je bi' lo neprijetno«. Zasliševanja najbrž nikoli niso prijetna, toda obramba le pri »pritiskih« vztrajala, čeprav je Stanišič zanikal, da bi njegovo počutje med preiskavo kakorkoli vplivalo na njegovo izpoved.
Tudi včeraj se je obravnava zače; la z zamudo, ker je zamudilo neka) advokatov obtoženih. Danes se bo sajenje nadaljevalo, (dd)
»Mene pa ne zebe«
»Mene pa ne zebe«, menda pravi Tržačanka Susan Huckstep, Miss Italije 1984, ki kljub snežinkam pozira v bikiniju na neki rimski terasi (Telefoto AP)
Hude posledice ledene ujme tudi v Avstriji
X
Ze trije mrtvi, prometna zmešnjava
DUNAJ, CELOVEC — Že trije mrtvi, skoraj popolno omrtvičenje prometa na cestah in železniških tirih, največja poraba električne energije, odkar obstajajo električne družbe, hiter porast v potrošnji kurilnega olja in premoga — takšne približno so posledice mraza v Avstriji, ki tudi včeraj ni popustil.
Na poti iz gostilne domov so trije moški potem, ko so omahnili na ledu, zaradi podhladitve umrli. Vlaki imajo večurne zamude, taksiji so po vrsti razprodani in prva pomoč avtomobilistom, ki jim avtomobili ne vžigajo, ali pa se sredi vožnje ustavijo, ima polne roke dela.
Včeraj zjutraj so najnižjo temperaturo v Avstriji odmerili v Zeltwegu na Štajerskem (devetindvajset stopinj pod ničlo) in v Šmihelu nad Pliberkom na Koroškem (minus osemindvajset). V Celovcu je bilo zjutraj minus triindvajset. Spittal (severnokoroško mesto) je bil predvčerajšnjim tik pred katastrofo. Reki Liser in Moell, ki se v Spittalu zlivata druga v drugo, sta začeli valiti proti mestu tolikšne gmote ledu (do osem metrov debeline), da je grozila mestu poplava, ker je voda že prestopala bregove. Včeraj je uspelo led razbiti. Reški promet na Donavi je popolnoma ustav-
ljen, v linškem pristanišču (—27) pa so na delu le' dolomilci.	,
V	ponedeljek so po vsej Avstriji porabili za 25 oj?' sotkov več elektrike kot je sicer v teh dneh v navad)-zato obstaja resna nevarnost, da bo elektrike zrnati kalo. Vodne elektrarne delajo namreč z zmanjšan" zmogljivostjo, ker so reke zvečine prekrite z debeliti ledom, zato pa s polno paro delajo vse kalorične elek trarne po Avstriji. V energetskem gospodarstvu bojijo, da jim bodo zaradi podobnih težav v sosednjih državah ustavili izvoz elektrike.
Dunajski župan dr. Helmut Zilk je včeraj izdal n" log, da vsem socialno ogroženim prebivalcem takoj n plačajo dodatnih petsto šilingov za kurjavo. V težav' je zašla celo dobava mleka, ker med prevozom v kod tejnerjih sproti zmrzuje.	.
V	krajih, ki ležijo višje, se je spustila temperatur tudi krepko pod trideset stopinj, v Rohr im Gebir» (Spodnja Avstrija) na 36 stopinj. Na treningu deklet ti svetovni pokal, ki bo v četrtek in petek na Koroškem Bad Kleinkircheimmu, so imele tekmovalke veliko v žav z nizko temperaturo (minus 30), pri treningu smuk je nekaterim zmrznil nos. BARBARA GORIČ-*
V prihodnjem tednu
Letos v Portorožu že 24. seminar italijanskega jezika in kulture
Prvo srečanje gledališč Alpe-Jadran se bo slovesno začelo čez teden dni
PORTOROŽ — Od ponedeljka, 14., oo petka, 18. januarja, bo v portoroškem Avditoriju tradicionalni, že zaporedni seminar italijanskega jezika in kulture, ki ga prirejata institut za šolstvo SR Slovenije in tržaški urad sekretariata italijanskega ministrstva za zunanje zadeve. Na seminarju sodelujejo učitelji in Profesorji šol z italijanskim učnim Jezikom. Posebni gost letošnjega se-l^narja bo profesor Luciano Fonda >z Mednarodnega centra 'za fiziko iz Miramara.	,
Udeleženci seminarja bodo razde-tjeni v tri skupine. V prvi bodo razredni učitelji skupaj s predavatelji 12 Italije (prof. Botteghelli Cossi) obravnavali eksperimentiranje v razredih. V drugi skupini bodo učitelji matematike in naravoslovnih predmetov obravnavali uvod v uporabo računalnika v učnem procesu. Predavali bodo profesorji s tržaške uni-Verze Alfredo Bellen, Renzo Fonta-?a> Marina Rocco Pittino, Roberta Marco Štrudthoff. V tretji skupini “odo učitelji italijanskega jezika in nekaterih drugih predmetov govorili
o jezikovnem sporazumevanju, o a-nalizi izraznih posebnosti literarnih in informativnih besedil in o neje-zikovnem sporazumevanju. Predavali bodo prof. Carla Marcilo, Edda Ssrra in Luigi Mauro, (šr)
Svečanost ANPI ob 40. obletnici osvoboditve
VIDEM — S spominsko svečanostjo, ki bo v nedeljo ob 10. uri v kraju Orzano di Remanzacco, se bodo v Furlaniji začele proslave ob 40. obletnici osvoboditve izpod nacifaši-stičnega jarma. S svečanostjo v Or-zanu di Remanzacco se bodo spomnili vseh vaščanov, deportiranih in padlih v osvobodilnem boju, ki jih je žrtvovala ta vas. Po maši bo prisotne, pred spominskim obeležjem, pozdravil župan Sequalini, uradni govor pa bo imel podpredsednik pokrajinskega združenja ANPI iz videmske pokrajine Luigi Raimondi.
NOVA GORICA — Prvo srečanje gledališč Alpe Jadran bo čez teden dni stvarnost. V Novi Gorici in Gorici se bo namreč prihodnji četrtek začela manifestacija, ki bo nadaljevala tradicijo festivala malih odrov, vendar s povsem spremenjenimi kriteriji in izhodišči. Srečanje, ki ga prirejata občina Gorica in Nova Gorica, ba last celotnega prostora Alpe - Jadran in bo najbrž pospešilo kulturno sodelovanje na tem območju ter pripomoglo k medsebojnemu spoznavanju in pretakanju kulturnih vrednot, predvsem gledališkega in književnega značaja, kot je dejal predsednik Primorskega dramskega gledališča Sergij Pelhan na včerajšnji tiskovni konferenci.
Srečanje v Novi Gorici je bilo predvsem v znamenju informacije o programu, ki je nekoliko spremenjen, čeprav ne bistveno. Govor pa je bil tudi o pomenu same prireditve, katere zarodki sodijo v lansko leto, ko je bil vzpostavljen tesnejši stik med obema goriškima občinama. O tem je včeraj spregovoril tudi Damjan Paulin, ki je predstavljal goriško občinsko upravo in izrazil zadovoljstvo, da se sodelovanje krepi, kar je v prid tudi slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Novogoriški predstavnik Krivec pa je poudaril, da pomeni sodelovanje tudi zbliževanje in sožitje ob meji, obenem pa uveljavljanje obeh manjšin — slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
O sporedu srečanja gledališč Alpe - Jadran je podrobneje spregovoril programski vodja prireditve Emil Aberšek. Letos bo kar 16 festivalskih predstav, od tega 11 tekmovalnih, 7 predstav pa bodo odigrali v Gorici, kar
pomeni očiten premik in napredek. Ob tem bo srečanje gostovalo tudi v drugih krajih, kot na primer v Ljubljani, seglo pa bo še v ostali primorski prostor, v Trst in Koper. V tržaškem Kulturnem domu sta tako predvideni dve gostovanji: 26. t.m. bo uprizoritev Witkiewiczeve drame Vodna Kura (nastopa Teatr Wspolczesny iz Varšave), 24. t.m. pa bo na sporedu Bumelov Hamlet (nastal je kot projekt Dubrovniških poletnih iger). V sodelovanju s Teatrom Stabile bodo skušali organizirati tudi gostovanje alžirske gledališke skupine, ki se je prijavila za nastop na Goriškem v zadnjem trenutku.
Jasno je, da je celotna zasnova prireditve in da bo prireditev sama letos še v prehodni fazi, šlo bo za nekakšen poskus, ki pa bo upošteval vse izhodiščne zakonitosti. Bistvo le-teh je, da morajo nastopati gledališča iz prostora Alpe - Jadran in to bo že letos delno uresničeno.
O vsem, kar se bo na Goriškem dogajalo, bomo seveda sproti informirali med samim potekom prvega srečanja gledališč Alpe - Jadran. Naj tu omenimo samo to, da bosta na otvoritveni slovesnosti (v četrtek, 27. t.m., ob
20.30	v novogoriškem Kulturnem domu) spregovorila župana Gorice in Nove Gorice, na zaključni slovesnosti 26. t.m. v goričkem Kulturnem domu (škoda, da na včerajšnji tiskovni konferenci ni bilo nobenega predstavnika te ustanove) pa bo spregovoril predsednik slovenskega komiteja za kulturo Matjaž Kmecl. Pomembo je tudi to, da bodo prav v Gorici podelili tudi priznanja - tradicionalne bronaste vrtnice, ki so delo Negovana Nemca.
MARIJ ČUK
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Deželno vodstvo KPI o
Zakaj povečanje prometnih davkov
. Po dolgotrajnih in burnih razpravah so v zvez-m skupščini v zadnjih dneh minulega leta vendarle uskladili poglede o tem, kolikšen naj bi bil Let°s zvezni proračun (budžet). Soglasje so dosegli PD številki 609,6 milijarde dinarjev. Vendarle še-e Potem, ko je Kosovo odstopilo od svoje zahte-Ve> da bi morali dodatno izdvojiti iz zveznega Proračuna 6,3 milijarde dinarjev za pospeševanje Vegovega gospodarskega razvoja. Tolikšen prora-ep-n pa pomeni, da bo za 56 odstotkov večji kot je bil za leto 1984 oziroma, da bo proračun pora-6,6-odstotni delež družbenega proizvoda (na-Cl°nalnega dohodka). Seveda pa je treba denar za ta proračun na nek način tudi zbrati, lzraču .} so, da naj bi 405 milijard dinarjev prinesli lzvimi dohodki proračuna (izvirni dohodki prora-cuna pa so temeljni prometni davki, carinske da-jatve in nekatere takse), približno 205 milijard ainarjev pa bi morale v zvezni proračun prispe-VQti posamezne republike. Gospodarska politika je seveda morala potem ko je bil predlog zvezne-Proračuna v zvezni skupščini sprejet, tudi krepati: takoj je povečala nekatere prometne ovke, zaradi česar se je že 1. januarja podra-21 'o'mnogo izdelkov.
gospodarska politika se je za večje prometne vavke odločila zaradi tega, ker si primanjkljaja ..j-veznem proračunu enostavno ne more privo c“2, saj ga ne bi mogli pokriti z nobenimi do-lahv’171’’ V‘T‘ (ZDA si na primer tak primanjkljaj nko privoščijo, saj ga potem navadno pokrijejo Prihodki od obresti). Lahko bi seveda ubrala . Ugo pot — zvezni proračun bi morala zmanj-tnr - tak° bi ustregla vsem tistim, ki že dalj časa 1°> da je zvezni proračun velik generator (pospeševalec) inflacije.
Dr NÌezna vlada je to tudi poskušala. Prvi njen fin le namreč bil, naj bi zvezni minister za once letos »gospodaril« s 574 milijardami v eznern proračunu. Toda s tem predlogom se st °i^riniale posamezne republike. Odločno proti s "ili Srbija in Hrvaška, pa tudi pokrajina Ko-ril Vo - Trdili so, da s tolikšnim denarjem ne bo lcr°9°^e Parili vseh obveznosti, ki jih mora po-zvezni proračun. To je vedela tudi zvezna da, ki je zato predlagala, da naj bi skrčili skSarne.zne izdatke zveznega proračuna. Toda voj-°’ ki dobi' znaten delež iz zveznega proračuna,
na ta predlog ni pristala, pristali pa niso tudi nerazviti, ki dobivajo iz zveznega proračuna dopolnilni denar za svoj gospodarski razvoj. Enako je bilo tudi pri invalidskem in pokojninskem zavarovanju borcev (ti tudi dobivaja svoje pokojnine in invalidnine neposredno iz zveznega proračuna), saj tudi ti niso pristali na sorazmerno nazadovanje svojih prejemkov. Ostala je torej samo ena možnost: povečati zvezni proračun za toliko, da bodo pokriti vsi predvideni izdatki. Poskus, da bi zvezni proračun zmanjšali, se je tako izjalovil.
Takšni poizkusi pa se izjalovijo vsako leto zapored že sedem let. Pred sedmimi leti so namreč sklenili, da bodo naredili poseben zakon o financiranju federacije. Vendar dalje kot od zamisli niso prišli. Če bi namreč hoteli zmanjšati zvezni proračun, bi morali narediti temeljito reformo: temeljito bi morali pregledati vse izdatke proračuna in ukiniti finančno pomoč tistim, ki jo dobivajo na podlagi starih zakonov, obljub in dogovorov. Na takšno čistko pa tisti, ki dobivajo denar iz zveznega proračuna, seveda ne pristajajo. Ker tudi politika ni odločna (tisti, ki ne pristajajo na spremembo proračuna, imajo tudi v politiki pomembno besedo), je vse skupaj ostalo v slepi ulici.
Takšna posebnost jugoslovanskega državnega proračuna pa narekuje tudi posebno ravnanje. Ker morajo jugoslovanska podjetja izdvajati skoraj polovico svojega zaslužka za državne in družbene potrebe, je postalo' jasno, da jugoslovanskemu gospodarstvu ni mogoče naprtiti še bremena zveznega proračuna. Ker samo gospodarstvo ne zmore tolikšnih stroškov, jih je treba razpršiti. Razprši pa se jih lahko le na vsakega posameznega Jugoslovana. Zato so povečali prometne davke, ki jih mora kupec plačati, kadar kupuje posamezne izdelke v maloprodaji. Breme so torej prevalili iz gospodarstva na tretjega, vendar v resnici na inflacijo. Ta naj bi pokrila stroške, ki nastajajo z zveznim proračunom. To pa hkrati pomeni, da sta zvezna vlada in zvezna skupščina prvi, ki sta letošnji inflaciji krepko prilili novega olja.-Velikanski povzročitelj inflacije tako ostaja nedotaknjen. Kako bo lahko gospodarska politika ublažila pretečo inflacijsko rast, ki jo dopušča s potrditvijo zveznega proračuna, ostaja hudo
zavita uganka. Najbrž inflacije ne bo mogla zavreti in tako je postavljena pod velik vprašaj glavna gospodarska naloga v letu 1985: zmanjševanje inflacije.
Seveda do vsega tega ne prihaja povsem naključno. Interesi posameznih koristnikov zveznega proračuna so tako močni, da se jim zvezna vlada ne more upreti, čeprav je to poizkušala. Ker se jim ne more upreti, mora uporabiti tako nepriljubljen ukrep, kot je povečevanje davkov in s tem povečevanje draginje. Dejstvo, da je zvezna vlada hkrati nekatere davke zmanjšala (nekateri na tem dejstvu gradijo trditev, da povečevanje davkov vendarle ni inflacijska poteza), je skorajda nepomembno. Prometne davke je namreč zmanjšala v glavnem za uvožene izdelke (avtomobile, pijače...) in pa za nekatere domače izdelke. Vendar tržni delež enih in drugih izdelkov ni pomemben, tako da se zaradi manjših davkov v zveznem proračunu ne bo pokazala nobena večja luknja. Res pa je, da ima zmanjševanje davkov za uvožene izdelke vendarle nekakšen ekonomski pomen: tujim proizvajalcem je dopuščeno, da na jugoslovanskem trgu nekoliko lažje tekmujejo z jugoslovanskimi proizvajalci. (Podrobnost: bavarski BMW je že začel reklamirati svoje izdelke na TV). To npr. velja zlasti za avtomobile. S tem hočejo s politiko kratkih korakov doseči, da bi se domača industrija začela prilagajati hudim tujim tržnim zahtevam, kajti večja tuja konkurenca na jugoslovanskem trgu jih bo nujno silila v izboljšave svojih izdelkov. To pa je hkrati tudi edina svetla točka nedavnega spreminjanja prometnih davkov.
S tem pa najbrž dražitvam zaradi večjih prometnih davkov še ni konca. Republike bodo morale letos zbrati bistveno več denarja za zvezni proračun. Kje naj dobijo ta denar? Nekatere hočejo uvesti poseben davek na plače, morda celo davke na obresti, največ pa jih je, ki vidijo edino možnost, da tudi same nabijejo davke na prodajo izdelkov. To pomeni, da se bodo poleg zveznih davkov povečali tudi republiški prometni davki, kar bo ponovno vplivalo na draginjo.
Zaklinjanje politikov, da se mora letos standard ljudi v, Jugoslaviji izboljšati, postaja zaradi tega marsikomu v državi le slaba novoletna voščilnica.
JOŽE PETROVČIČ
energetskem vprašanju
TRST — Deželno vodstvo KPI je na svoji zadnji seji razpravljalo o poročilu Paola Padovana, ki je v stranki odgovoren za energetsko problematiko. Vodstvo KPI ocenjuje kot 'zelo malo resna* stališča družbe ENEL in deželnega odbora gleda energetskega vprašanja nasploh in še posebej glede central na premog. Manjkajo točna stališča in dokumentirane ocene tudi tehničnega značaja — pravi KPI — v odnosu do energetskih potreb. Poleg tega manjka vsakršna ocena glede odnosa med energetskim problemom in razvojem, manjka pa tudi vsakršna analiza o problemih ambientalnega značaja. Celo deželna znanstvena komisija ni bila še v stanju, da bi dala ustrezne odgovore.
Deželno vodstvo KPI je nadalje ocenilo, da so miljska in druge zainteresirane občine glede tega vprašanja zavzele korektna stališča, poleg tega pa še poudarja, da je nujno potreben drugačen odnos deželnega odbora F-JK do te problematike.
Trajekt Trst-Drač tudi za potnike?
TRST — Na nedavnem obisku v Rimu, ki ga je opravil albanski podmi-nister za zunanje zadeve Socrat Plaka, je bil govor tudi o pomorski službi trajekta Trst - Drač, ki je bila s pozitivnimi rezultati uvedena lansko leto. Ob tej priložnosti je padel predlog, da bi službo razširili tudi na prevoz potnikov; načrt naj bi naletel na vzpodbudna odobravanja. Možno je, da bo do dokončnega sporazuma prišlo meseca marca, ko se bo albanski minister za zunanjo trgovino srečal z italijanskim ministrom Caprio. V tej perspektivi bi se nova služba pravočasno vključila v program poletne turistične sezone.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
-------------338_______________
trn ^a*a ie hrepenela po ljubezni, ki bi poplačala nje-nih ZVest°bo. Želela si je samo tisto, kar se je v nje-živi-Sari®ah zgodilo že neštetokrat, kot se v resničnem Ion ju ne more nikoli zgoditi. s . v mraku sta prijahala na rob grebena, kjer ga 'e vlekla črta dveh svetov. Tistega v dolini, ki so ^beležile luči, hrum motorjev in piski vlakov, in korf^a’ je čuval z gozdovi borne vasice, svet, od m er ie veter prinašal dih svobode, kjer so bile ujete be ae panje v vrhu gore s snežno kapo, njuna lju-en In negotova prihodnost. hieri^°nj se ie ustavil. Razjahala sta in se ljubila kožnimi bilkami in vres jem brez besed do one-
la L°^ub slovesa je bil grenak. Prišla je, da bi osta-p0v b njem. Ni mogel prenesti te odločitve. Ko ji je jetj^f^’ kako je z njim, ni mogla in ni hotela ver-ba a bi z njim tudi na konec sveta, či bi bilo tre-Popadla bi se z vsakomer, ki je proti njemu. u »Pojdi domov,« ji je velel. »Čakaj name in prosi & ba bi bila milostljiva z nama.« bala se je njegovi želji. Gledala ga je v temne
oči in se spominjala na zategle krike ujetih ptic, ki si žele daljav. V njih je videla žerjavico upepeljenih sanj in bele kamne na dnu njune zelene reke. Na njegovih ustnicah je lebdel zlomljen lok hrepenenja. Ne bo izstrelil puščice in zadel ptice svojih sanj...
XX.
Vdan v usodo, vendar v duši nezadovoljen in ne-pokorjen, je Karlo pripeljal bataljon partizanov v Loško dolino. Ko so korakali skozi vasi na osvobojenem ozemlju, jim je igrala odredna godba. Partizanski marši so borcem lajšali korak. Ob njih so pozabljali na ožuljene noge in na domače griče, ki so jih morali zapustiti. Ljudje so jih lepo sprejemali. Dobro oblečeni in oboroženi, pa še z godbo na čelu, so ustvarjali vtis urejene vojske. Ni jim bilo treba trpeti lakote in žeje. Koder so se utrujeni ustavili in prenočili, so napravili miting in zaplesali z dekleti.
Njihov poveljnik pa se ni veselil in plesal. Vse globlje se je pogrezal vase, postal je tih in odsoten. Občutka krivice ni prebolel. Zdaj vodi odred Savo, Batog pa počenja vse, kar se mu zljubi. Ob slovesu je bil Batog ganjen, da bi se bil skoraj razjokal. Objel ga je in mu pritisnil ustnice s košatimi brki na obe lici. Rekel je, da tako izražajo Rusi svoja čustva do tistih, ki jih imajo resnično radi. Raznežen je rekel: »Karlo, mislil sem, da bova z ramo ob rami osvobajala Trst. Povem ti, da ne bo dobro tistim, ki so naju ločili. Hudo bo za hinavske podrepnike.«
Karlo mu je stisnil roko: »Ne delaj problemov, boj je važnejši od naših osebnih usod in gledanj. Čas bo že pokazal svoje.«
Čuden fanatik, je razmišljal Karlo, ko se je ozrl s
konja in videl komisarja, kako stoji na pragu štaba in maha odhajajoči vojski v pozdrav.
V	naslednjih dneh je bataljon sodeloval pri zavarovanju napada korpusnih enot na domobrance v Ribnici. Čeprav se je dobro izkazal, ni bilo nič več slišati, da bi iz njega napravili brigado. Postopoma so mu začeli jemati moštvo in ga vključevati v druge brigade. Karlo je čutil nezaupanje poveljujočih in njihovo hladno obnašanje. Natanko je vedel, da bo ostal komandant brez vojske in da najbrž še ne vedo, kaj bi počeli z njim.
V	enoti se je ustavil korpusni komandant Popi-voda. Karlo mu je raportiral, Popivoda pa je na kratko ošinil borce, ki so ostali. Potem ga je poklical stran in rekel:
»Torej ti si tisti sloviti Karlo Maslo, ki je sramotil našo vojsko v Istri.« Karlo ga je oplazil z nevarnim pogledom. Popivoda pa je nadaljeval: »če bi sam odločal, bi postrelil ves štab, še preden bi bila preiskava zaključena.«
Karlo, ki se je srečaval z vsakovrstnimi ljudmi, je začutil v drobu, da mu je ta človek nevaren. Visok, nedostopen in prazno Vzvišen se je znašel pred njim na drugi strani okopov njegovih borbenih ciljev.
Njegova izjava ga je potrla. Osamljenosti ga ni ozdravila niti pomlad, ki je ozelenila gozdove in je po toplih dneh obetala začetek poljskih del. Na novo preorana zemlja ga je vabila, da bi prijel za plug in trosil seme v brazde.
Zdaj mu groze s preiskavo. Prevarali so ga z obljubami glede brigade. Kdo ve, kaj napletajo za njegovim hrbtom. Hodil je po položajih v gozdu in razmišljal. Zgodilo. se ni nič, le oddaljene eksplozije je slišal. Pohlevno aprilsko deževje ga je umirjalo.
SDGZposkrbelo za celovito informacijo svojim članom
Veliko zanimanje za množične sestanke o novostih zakonskega odloka Visentini
Razvpiti »paket Visentini« oziroma zakonski odlok z davčno reformo finančnega ministra in ki resnici na ljubo nosi tudi podpisa zakladnega in proračunskega ministra, je od 20. decembra lani v veljavi. Širša javnost sprememb, ki so s tem dnem stopile v veljavo, ni mogla zaznati, praznično obdobje, ki je sledilo vladnemu ukrepu, s katerim je zakonski predlog postal zakonski odlok, pa je prispevalo, da je šla zadeva mimo mnogo bolj neopazno, kot bi bilo pričakovati.
Manj neopazno so novi davčni predpisi trčili ob fronto neodvisnega dela, ki ga tudi sicer na izteku leta čaka kup obveznosti birokratskega značaja. 1. januar je označil veljavnost novega davčnega sistema z novim načinom obračunavanja posrednih in neposrednih davkov ter vodenja knjigovodstva: kislo jabolko, v katero je treba zagrizli, ne glede na dejstvo, da usoda zakonskega odloka še ni zapečatena. Do 18. februarja ga bo moral odobriti rimski parlament in ga spremeniti v redni zakon, sicer njegova veljavnost po tem datumu preneha. Možnost je vsekakor bolj teoretična kot praktična, zato začasnost zakonskega odloka ne more biti razlog, da bi se ugrizu v to kislo jabolko ognili.
Tega se dobro zavedajo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, kjer so prve dni novega leta dočakali že dobro pripravljeni. V ponedeljek zvečer je bil na Opčinah prvi od vrste sestankov s članstvom, na katerih strokovnjaki združenja posredujejo poglobljeno in celovito informacijo o bistvenih spremembah, ki jih zakonski odlok prinaša.
Okrog 160 članov združenja z območja vzhodnega Krasa se je zbralo v openskem Prosvetnem domu, kjer jih je v imenu predsedstva SDGZ pozdravil Karlo Grgič, nato pa so izčrpno informacijo podali direktor združenja Vojko Kocjančič ter izvedenca Nadja Prašelj in Stevo-Kosmač.
Za uvod je Vojko Kocjančič osvetlil namene Visentinijeve davčne reforme, ki naj bi pripomogla k omejevanju davčnega utajevanja in1 torej prinesla več denarja v državno blagajno, poenostavila količnike davka IVA in preustrojila davčno upravo, hkrati pa nosi s seboj tudi nekatere drugotne namene, bolj skrite narave. Gre predvsem za usmerjanje v dvostavno knjigovodstvo, ki naj bi pripomoglo k večji statistični preglednosti in omogočilo boljši davčni nadzor, hkrati pa omogočilo plasiranje elektronike in torej dalo novega kisika tej industrijski panogi. Novosti je moč strniti v tri bistvene točke: prvič gre za spremembe pri količnikih davka IVA, drugič za forfetamo obračunavanje ne-
posrednih davkov IRPEF in ILOR in tretjič za uvajanje dvostavnega knjigovodstva namesto dosedanjega poenostavljenega.
Nadja Prašelj je podrobneje govorila o davku IVA, pri katerem so od dosedanjih devetih količnikov po novem v veljavi le štirje, in sicer 2, 9, 18 in 38 odstotni. Tako poenotenje količnikov prinaša poviške za nekatere vrste blaga, drugim pa znižuje davčno stopnjo, medtem ko je najbolj problematično pri tistih vrstah blaga široke porabe, ki doslej niso bile podvržene obdavčitvi IVA. Za primer naj navedemo sveže mleko, ki je po novem obdavčeno z 2-odstotnim količnikom IVA in ki bo številne majhne mlekarne brez dvoma spravilo v težave, saj bodo na vsak liter prodanega mleka morale plačati 18 lir davka. Posebej se je govornica ustavila pri vprašanju tako imenovane ventilacije pri trgovinah s predmeti, ki so podvrženi različnim količnikom IVA in pri forfetamem sistemu plačevanja dav-dov IVA, IRPEF in ILOR, za katerega se lahko odločijo trgovci in
svobodni poklici. Seveda imajo tudi možnost ostati pri dosedanjem sistemu obdavčevanja, ki pa bo odslej zaradi večjega nadzora s pomočjo induktivnega ugotavljanja do-rhodka, bolj tvegan. Nadja Prašelj je posebej obravnavala še zunanjetrgovinske, kmetijske in mešane dejavnosti in opozorila, da je z redkimi izjemami treba za obračunavanje vseh treh davkov izbrati enoten sistem.
O rednem ali dvostavnem knjigovodstvu je podrobneje govoril Stevo Kosmač, -ki je navedel razlike s poenostavljenim sistemom, ki ga je doslej uporabljala ogromna večina obvezan-cev. V rednem knjigovodstvu bo treba voditi odslej tudi dnevnik in inventarno knjigo, storitve, ki jih bo pri tem svojim članom nudilo združenje, pa bodo vsekakor precej dražje.
Drevi bo podoben sestanek s člani v dolinski občini, v petek pa v Gregorčičevi dvorani za mesto, s čimer bo SDGZ zaključilo krog celovitega množičnega obveščanja članstva. Po 1. februarju bodo posamični specializirani sestanki na sedežu združenja.
V petek in soboto na odru Kulturnega doma
»Vaje v slogu« obetajo veliko zabavnih situacij
Izven abonmaja si bomo lahko v petek, 11., oziroma v soboto, 12. januarja, (obe predstavi se bosta začeli ob 20.30) ogledali v slovenskem Kulturnem domu v Trstu komedijo francoskega pisatelja Raymonda Queneauja Vaje v slogu, v postavitvi Cankarjevega doma iz Ljubljane in Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
Vaje v slogu so igra o zabavnih situacijah, ki jih doživljajo štirje igralci na gledališki avdiciji. Režiser predstave je Jurij Souček, ki ga sicer bolje poznamo kot igralca, saj nastopa prav v tej sezoni v Slovenskem stalnem gledališču kot bolni kanonik Lichtenfels v Paracelsu Ivanke Hergold. Souček pa je v Vajah v slogu tudi eden izmed štirih igralcev, medtem ko so drugi Anica Kumer, Iztok Valič in Polona Vetrih. Štirje igralci, štirje različni tipi: prvi brutalen, drugi finejši, intelektualnejši, tretja senzualna, četrta pa bolj sanjska. Različnosti, ki pridejo na dan vse bolj, ko igralci pozabijo, da so pravzaprav na gledališki avdiciji in zaigrajo same sebe.
Čar te predstave, pravi režiser Jurij Souček, je v tem, da je igra
Predstavili so ga v ponedeljek v Boljuncu
Načrt za naravno zaščito Glinščice je pogumno dejanje dolinske občine
Dolinska občinska uprava je na ponedeljkovem sestanku v Boljuncu uradno predstavila javnosti načrt o zaščiti Glinščice, ki ga je po nalogu občine izdelala skupina strokovnjakov pod vodstvom arhitekta Dušane Va-lečič. Načrt, ki ga je že odobril občinski svet, bo pravnomočen predvidoma sredi leta in do takrat hoče uprava slišati mnenja, predloge in tudi morebitne kritike vseh tistih, občanov in tudi ne, ki jim je pri srcu bodočnost Glinščice. Vsi prospekti bodo vsekakor čez približno dvajset dni na ogled na županstvu, nakar bo stekel birokratski postopek za dokončno izvajanje načrta; med tem časom pa bo uprava sprejemala morebitne prizive in sugestije, enake tistim, ki jih zakon predvideva za kakršnokoli varianto občinskega regulacijskega načrta.
Ustanovitev naravnega parka v Glinščici pomeni pogumno politično dejanje dolinske občine, ki je tudi v določeni zakonodajni zmedi znala zavzeti jasna stališča o tem kočljivem vprašanju, sad katerih je načrt, ki so ga predstavili v ponedeljek. Kot je podčrtal odbornik za zaščito okolja Sancin je uprava zaradi omejenih finančnih sredstev, ki jih je imela na razpolago, v tej začetni fazi izdelave načrta posvetila skoraj vso pozornost urbanističnim problemom v zvezi z ureditvijo Glinščice, tako da je projekt v marsičem še nepopoln. Zato je upati, da bo dežela v bodoče pokazala večjo občutljivost za to vprašanje, saj je občini v tem primeru prispevala le 50 milijonov lir, medtem ko bi jih uprava za celovito in interdisciplinarno sestavo načrtov potrebovala približno 200. Kljub tem težavam pa je občina že sedaj naredila veliko delo, pri teh svojih prizadevanjih pa vsekakor ne sme ostati še naprej tako osamljena.
Odbornik Sancin, ki j? uvodoma obrazložil načrt, je bil v svojem poročilu kar se da sintetičen in jasen, čeprav je večji del gradiva namenjen pretežno strokovnjakom oziroma tistim, ki se količkaj spoznajo na urbanistiko. Podčrtal je, da park ne bo predvideval kakršnihkoli omejitev za krajevno prebivalstvo, njegova funkcija je osredotočena izključno v boljši in smotrnejši razvoj naravnega bogatstva. Plan ne bo prizadel zasebnih zemljišč in torej kmetijskih področij, pač pa bo skušal v mejah zmožnosti ovrednotiti hrib Kokoš za potrebe gro-čanske vaške skupnosti, kjer sta danes kot znano živi noreja in kmetijstvo še zelo razvita. Naravni park Glinščica, kot se bo v bodoče to zaščiteno področje uradno imenovalo, bo upravljal posebni odbor sestavljen iz strokovnjakov in upraviteljev, vzporedno z njim pa bo občina dala pobudo za nekakšen »odbor uporabnikov Glinščice«, v katerem bodo zastopani domačini in vsi tisti (jamarji, naturalisti, alpinisti, izletniki itd,), ki redno zahajajo v to dolino.
Sancinovemu poročilu v slovenščini in v italijanščini je sledila precej obširna razpirava z mnogimi zanimivimi posegi in zlasti z vprašanji o izvajanju načrta. Srečanja se je kljub hudemu mrazu udeležilo precejšnje število ljudi, pogrešali pa smo večjo prisotnost občanov dolinske občine, ki jim je Glinščica kot vemo zelo pri srcu. V debati sta se med drugim oglasila tudi predsednik tržaške turistične ustanove Barison, ki je pohvalil pobudo dolinskih upraviteljev, in odbornik tržaške občine Forti. Že v ponedeljek je prišlo do izraza, da bo eden večjih problemov, ki jih bo morala občina hočeš nočeš rešiti, vprašanje parkirišč, medtem ko je odbornik Sancin demantiral časopisne vesti, po katerih bo z novim načrtom v Glinščici prepovedano kopanje.
prepuščena igralcem, da daje mož- I nast, da vsak pokaže vse to kar zna, vse svoje veščine, vse svoje znanje, vso svojo igralsko naturo, vse se dogaja pred občinstvom, na skromni sceni in od igralcev je odvisno, v koliki meri znajo pričarati zdaj eno, zdaj drugo dogajanje, eno in drugo situacijo. Vaje v slogu, nadaljuje še Souček, igramo že tretjo sezono, imeli pa smo že nad sto ponovitev in verjetno prav toliko različnih predstav, kajti Que-neaujev tekst, ki ga je odlično prevedel Aleš Berger, dramatiziral pa Aleksander Zorn, igralce ne veže, ne uklenja, obratno, stalno jim daje možnost, da nekaj svojega, novega izpovedo.
V DSI predstavili knjigo
Saše Martelanca
Po novoletnem premoru je Društvo slovenskih izobražencev v ponedeljek priredilo predstavitev knjige Saše Martelanca z naslovom »Melodija«. Knjigo je izdala goriška Mohorjeva Družba, naslovno stran pa je opremil Edi Žerjal. Gre za zbirko črtic, ki zaobjemajo obdobje pisateljevih mladih let. Knjigo je predstavila Ester Sferco, ki je pokazala do dela zelo pozitiven pristop.
V svojem delu Saša Martelanc opisuje doživetja svojih mladih let, v to so vključena tudi občutja iz vojnega časa, ki ga je pisatelj doživljal kot otrok. »Saša Martelanc svojega otroškega sveta ni pokopal pod težke hlode, od koder je v svoji domišljili iz oblakov gradil fantastično figuro — marsikaj je v svojem poznejšem življenju opazoval v čisto otroški nedolžnosti: življenjske izkušnje v njem namreč niso povzročile otopelosti za vedno nova spoznanja. In to tvori o-srednji motiv njegovih črtic, ki so dokument lastnih doživljajev in opazovanj. . .«
Ester Sferco je posebej omenila najpomembnejše črtice v tej zbirki. Taka je npr. črtica »Via Elisa Baciocchi«, kjer je strnjen bistveni del avtorjevega tržaškega doživljanja. Pomembna je tudi črtica »Na trgu Mihca in Jakca«, prežeta z občutkom bratstva ih ljubezni do sočloveka.
Niz dvanajstih črtic zaključuje »Melodija«, po kateri nosi zbirka tudi ime-Tu je še enkrat povzeta globina doživljanja in spominov na doživetja.
Knjiga je naletela na pozitivno kritiko tudi s strani občinstva, vseh tistih, ki so imeli možnost, da so knjigo že prebrali. Vsi so se strinjali, do lahko to delo mimo poimenujemo kot literaturo, brez vsakršnega zlorabljanja te besede. . .
• Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 14. januarja, ob 18.30. Na dnevnem redu je cela vrsta tekočih upravnih zadev.
Včeraj predstavitvena tiskovna konferenca
Konec tedna zasedanje inštituta Gramsci o družbenoekonomski problematiki dežele
Nova sestava pokrajinskih vodstvenih organizmov KPI
V novo vodstvo kooptirana tudi Slovenca Ivan Sirca in Edvin Švab
Na novem sedežu inštituta Gramsci v Ul. sv. Frančiška v Trstu je bila včeraj dopoldne predstavitev programa zasedanja, posvečenega socio-eko-nomski problematiki v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki ga bo omenjeni inštitut organiziral 11. in 12. januarja v dvorani Aiace v občinski palači v Vidmu. Pokroviteljstvo nad tem zasedanjem sta sprejeli tržaška in videmska univerza.
O vsebini tega zasedanja je novinarjem spregovoril podpredsednik inštituta Gramsci prof. Cario Tullio Altan, ki je med drugim dejal, da je zavest o potrebi enotnega in skupnega delovanja v sklopu dežel, v Italiji še premalo prisotna. To občutimo, je dejal, tudi v naši deželi, ki je dežela še s posebnim statutom, kjer je težko pristopiti k skupnim iniciativam na vseh področjih, predvsem na področju enotne, ali vsaj skupno programirane gospodarske dejavnosti. To naše zasedanje, je poudaril, ima zato namen pokazati na pomen in koristnost večje medsebojne povezanosti, predvsem kar zadeva razne gospodarske dejavnosti, ki bi se lahko, je dejal prof. Altan, bolj razmahnile, če bi gospodarski krogi občutili potrebo po vse večji medsebojni povezanosti
in po tesnejšem sodelovanju.
Program zasedanja, ki se bo začel v petek, 11. t m. v Vidmu, predvideva pozdrav predsednika deželnega inštituta Gramsci Giuseppa Petronia in u-vodno poročilo prof. Carla Tulila Altana, nato pa še predavanje prof. Ar-nalda Bagnasca s turinske univerze na temo »Socialni pogoji gospodarskega razvoja v Italiji«, ter predavanje prot. Raffaela Brancatija iz Rima, ki bo spregovoril o gospodarskem razvoju v posameznih deželah in o povezavah dežel z državno upravo.
Sledilo bo poročilo prof. Roberta Grandinettija iz Vidma na temo »Proces razvoja in gospodarskih sprememb na področju Furlanije«, poročilo prof. Giovannija Zanolina na temo »Delovanje velikega industrijskega obrata na področju že starih kmetijskih tradicij: tovarna Zanussi v pokrajini Porde-non« in poročilo prof. Silvia Lenarda s padovske univerze na temo »Primer beneškega gospodarstva, njegovi zgodovinski temelji in posledice za socio-kultumi razvoj in napredek«.
Na prvem dnevu zasedanja bo sodeloval tudi ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu ter docent na tržaški univerzi Darko Bratina, ki bo povezal gospodarsko pro-
blematiko dežele s prisotnostjo manjšin v deželi in njihovim deležem tudi na tem področju dejavnosti. V soboto, 12. januarja bo okrogla miza, ki jo bo vodil prof. Sergio Parrinello, ki n? j bi že odgovorila na razna vprašanja, postavljena na prvem dnevu zasedanja. Udeležbo pri tej okrogli mizi so najavili številni gospodarstveniki in predstavniki znanstvenih in raziskovalnih inštitutov in organizacij iz dežele Furlanije - Julijske krajine, svojo navzočnost pa je napovedal tudi predsednik deželnega odbora A. Biasutti.
Danes otvoritev sodnega leta
V tržaški sodni palači bo danes zjutraj slovesna otvoritev sodnega leta. Ob navzočnosti parlamentarcev iz naše dežele in najvišjih oblasti bo najprej šef kanclije dr. Pasquale Malone prebral sestavo sodnih uradov v naši deželi, glavno poročilo o delovanju sodnih uradov v prejšnjem letu pa bo imel zastopnik generalnega državnega tožilstva dr. Ferruccio Franzot, nakar bo prvi predsednik porotnega sodišča dr. Giovanni Jucci formalno odprl sodno leto.
Federalni komite in federalna nadzorna komisija tržaške avtonomne federacije KPI sta na skupni seji ko-optirala nove člane federalnega komiteja, ki je izšel iz pokrajinskega kongresa malica 1983, da bi sestavo tega vodstvenega organa partije uskladili z novimi stvarnostmi, ki so se znotraj KPI v teh dveh letih utrdile.
Za nove člane federalnega komiteja so bili izvoljeni: novi deželni tajnik KPI Roberto Viezzi; tajnik miljske sekcije Ezio Ciacchi, po poklicu elektronski tehnik; tajnica bazovske sekcije Sonja Pečar, šolnik; sekretar sekcije Tržaškega arzenala sv. Marka Francesco Perugini, ladijski tehnik; sekretar sekcije železničarjev, strojnik Sergio Slavec; predsednik zahod-nokraškega rajonskega sveta, novinar Slavoljub Štoka; član vodstva sekcije Zol iz Pannane Ferruccio Trecca; tajnik sekcije Pino Tomažič s Stare mitnice Igino Zacchigna, uradnik Viezzi je bil izvoljen soglasno, ostali pa soglasno s tremi vzdržanimi glasovi.
Federalni komite in federalna nadzorna komisija sta nato izvolila še tri nove člane pokrajinskega vodstva KPI. To so Tullio Morgutti, načelnik komisije za okolje in turizem in načelnik skupine KPI v Letoviščarski ustanovi, načelnik svetovalske skupine KPI v devinsko - nabrežinskem občinskem svetu Ivan Širca in dolinski
župan Edvin Švab. Vsi trije so bU1 izvoljeni soglasno z enim vzdržanih1 glasom.
PSI se pripravlja na upravne volitve
Tržaški socialisti so začeli priprave za volilno kampanjo pred upravnih* volitvami 12. maja. V prejšnjih dnri’ so se sestali tajniki in člani vodstev vseh sekcij tržaške pokrajine, kje1' bodo maja volitve. V svojem uvodneh* poročilu je tajnik Seghene orisal prev vsem nekatere splošne teme, ki j' bodo socialisti — poleg specifični11 krajevnih — postavili v ospredje lilnc kampanje. Gre predvsem za z*K doščanjc potrebam ljudi, kar porne**-; v prvi vrsti boj proti brezposelno6" in za družbeno pravičnost, ter za vpra sanje profesionalnosti.
V obširno razpravo so posegli ^ cialistični predstavniki sekcij Devin Nabrežina, Milje, Dolina, Zgonik - 8^ pentabor in Milje ter vzhodnega KTa sa. Ob zaključku srečanja so se do, govorili, da bodo kandidatne liste, ^ jih že pripravljajo, izdelane do ko*1, ca tega meseca, govor pa je bil tud o nekaterih propagandističnih pobu dah za volilno kampanjo.
Nenavadni zimski ujmi so se sinoči pridružile še snežinke
Mraz povzroča vrsto težav, sneg na tržaškem Krasu
Človeka v teh dneh samo močno zebe in si ne ve drugače pomagati, da se drži bolj doma, da se čim man., podaja z avtom v službo, ali na datiša potovanja, da spije kaj toplega in da si iz vsega srca želi, da bi Yal Polarnega mraza tudi tu pri nas aunprej odnehal. Meteorologi so pe-sjmisti ter pravijo, da nas čaka še večji mraz.
Y vseh teh skrbeh za naše lastno Počutje in za naše zdravje, pozabljamo, koliko težkih posledic ima ta huda 3mia na raznih področjih našega vsakdana.
y marsikaterem stanovanju so popokale vodne cevi in prišlo je do neukih hišnih in kletnih poplav. Ga-so tako imeli v mestu veliko “ela; njihovi posegi se štejejo na assetine. Morda nihče niti opazil ni, Pa že nekaj dni ne lepijo na ulicah m>vih lepakov. lepilo je namreč na mvaz zelo občutljivo in tako je vsa-Ko lepljenje onemogočeno, tudi če bi j? našli pogumneži, ki bi bili priprav-Jeni opraviti to delo v tem mrazu.
, Ylaeli smo ljudi, ki so stali na av-obusnih postajah in nestrpno čakali a Prihod avtobusov. Ko so se ti poja-111, se vrata niso odprla in avtobusi m odpeljali dalje. Zakaj? Zato, ker o zamrznili mehanizmi, ki odpirajo r-'' ata in šoferji teh niso mogli pravo-vasnio odpreti.
^ številnih stanovanjskih poslopjih e delujejo dvigala, ker je električ-• .mlP. Preslab, ponekod so dvigala kar n “ OPili. da ne bi kdo ostal zaprt v
• ^ vseh uradih in pisarnah prezeba-J • Peči in ogrevalne naprave so si-
cer odprte, toda burja ima dostop skozi vse špranje in vse kurjenje bolj malo zaleže.
V	tržaškem pristanišču je zasidranih okrog 20 ladij, ki ne morejo sploviti, ker je vreme preslabo in tudi nevarno.
Vse tržnice, razen pokrite v središču mesta, so prazne. Prodajalci niso mogli postaviti svojih stojnic, ker bi jim jih burja odnesla. Pa tudi sicer — kdo bi lahko v tem mrazu zdržal nekaj ur na prostem?
V	raznih tovarnah in podjetjih je včeraj manjkalo precej delovne sile: nekateri so javili, da so zboleli, drugi niso mogli na delo, ker ni bilo prevozov, tretji so se zbali mraza. Podobno stanje je bilo tudi na raznih šolah. Na znanstvenem in klasičnem liceju »France Prešeren« ter na trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois« včeraj ni bilo pouka. V nočnih urah je namreč zmanjkal električni tok tako, da ni bilo več. mogoče kuriti. V popoldanskih urah pa so okvaro na električni napeljavi popravili in danes bi morali biti prostori obeh šol zakurjeni.
Trgovine so malo obiskane, nekaj več gneče smo videli samo v pekarnah in mlekarnah, kjer so se ljudje oskrbeli z mlekom in kruhom tudi za dva dni, 'ali več dni.
Deželna letališka družba »Aligiulia« je zaradi slabega vremena in odsotnosti personala sklenila prekiniti polete do 18. januarja. Letala družbe zdr-žujejo vezo z Benetkami, Genovo, Turinomi, Firencami in Milanom.
Tolažba strokovnjakov, da smo i-meli že tako hude zime in da je me-
sec januar vedno najhladnejši mesec, nas tokrat prav nič ne pomiri.
To dokazuje tudi dejstvo, da smo Tržačani porabili v včerajšnjem dnevu približno 900 tisoč kubičnih metrov metana. Lansko zimo je bila največja poraba na dan 700 tisoč kubičnih metrov.
Na podjetju ACEGA nami je odgovorni funkcionar dejal, da je bila takšna uporaba nepredvidljiva. Podjetje se trudi, da bi ustreglo povpraševanju. Danes ne bi smelo biti posebnih težav, razen v kakem primeru. Funkcionar pa je dostavil, da ima seveda tudi uporaba metana svojo limito. Na podjetju se torej trudijo, da ne
bi prišlo do problemov, ne skrivajo pa določene zaskrbljenosti, če bi mraz nadaljeval in če bi se uporaba metana prekomerno večala.
Sinoči je med Štivanom in med Miljami pričelo tudi snežiti. V trenutku ko zaključujemo redakcijo je sneg pobelil zlasti vzhodni Kras, kjer so na Padričah nekaj pred 22. uro izmerili kar 13 stopinj pod ničlo. Sneži tudi v središču mesta, ki ga je prizadela prav snežna nevihta, ki je ponekod povsem paralizirala promet. V Trstu kot drugod v pokrajini piha tudi silovita burja.
Na Krasu doslej ni bilo še težav v prometu, čeprav je državno podjetje
Tudi Glinščica ni bila kos ledenemu mrazu, ki je zajel našo pokrajino
Kako si listar ji zamišljajo zaščito Slovencev v Italiji
Napovedan obisk parlamentarne ko-ims!Je v našem mestu, kjer naj bi gler> Vrsto informativnih sestankov lin« pr<>blematike slovenske narod-tne skupnosti, je že razburil listar-T ® '?ste, tako da je vodstvo Liste za iavn 'mc*° ro potrebno, da še enkrat lišč ° P°novi svoja šovinistična sta-'a do tega problema, ohi;, u Vn° Por(>čilo, ki ga je včeraj vna Vl*° listarsko vodstvo, se sicer u-Vsnh™13 sklicuje na ustavna načela, Ust °Vana v členih 3 in 6 republiške ščifiVe’ lakoj nato pa dodaja, da »zar mo»	ki jo omenja člen 6, ne
ko,„? Pomeniti »privilegiranih e-man^kih in političnih tretmajev za čin« Ul0<<’ češ da bi to imelo za ve-
[ -.roesprejcmljjve posledice«. na ,tarii seveda še enkrat povlečejo k-. -an zahtevo po preštevanju: »Tre-ročjj Poznati nujnost —- piše v po-Poy u T" usklajevanja zaščitnih ukre-je r(Y številčno močjo manjšine, kot ‘•ilanv '1"- v besedilu sporazuma med ški niL. . sestavljajo večino na trzanj» ,n* in Pokrajini«. Na koncu se gvi a kpT še zaganja proti »bilin-bi s fer se zavzema za to, da naj taljj.usnutek zakona pripravila i-lj0 ,ska vlada, ki naj »upošteva vo-'nteresiranega prebivalstva«.
v ^*1.. danes do petka bo na obisku Parla,81 deželi delegacija evropskih s nrr,l ,e n farce v KPI, ki bo od bhzu lesar-r-L tukajšnjo stvarnost. V de-settj 11 10 fudi tržaški poslanec Ros-
Včeraj popoldne med Križem in Zgonikom
Cisterna izlila na Trbiško cesto veliko količino gorilnega olja
Oddelek tržaških gasilcev je imel včeraj popoldne polne roke dela na državni cesti št. 202, kjer se je prevrnila težka prikolična cisterna z videmsko registracijo in izlila na cestišče veliko količino gorilnega olja.
Prikoličar je vozil proti Opčinam, ko se je okoli 15. ure med Križem in Prosekom, kak kilometer od ben-
cinske črpalke Esso, prevrnil. Na kraj nesreče so nemudoma prišli gà-» siici, prometna policija iz Tržiča in reševalci Rdečega križa, čeprav se voznik ni poškodoval. Gasilci so najprej uspeli odstraniti prikolico, v trdi temi pa so se trudili še s tovornjakom. Podjetje AN AS je poskrbelo za posipanje cestišča, na katerega si-
cer ni bilo moč stopiti, ker je b.ilo spolzko.
Pri prometni policiji so nam sinoči povedali, da bo omenjeni del ceste vso noč zaprt za promet, le-tcga pa so že preusmerili po obalni in po pokrajinski cesti Sesljan - Opčine.
Pozno zvečer nam je državno cestno podjetje AN AS sporočilo, da je delavcem uspelo odstraniti prevrnjeno cisterno s cestišča, tako da bo danes državna cesta št. 202 med Križem in Prosekom redno odprta za promet.
Na sliki : prizorišče nesreče na Tr-biški cesti.
V Trstu razstava umetnikov Alpe-Adria
V sredo, 16. januarja, bodo v tržaški palači Revoltella (Ul. Diaz 17) odprli umetniško razstavo »Slikarstvo med obema vojnama v deželah skupnosti Alpe - Adria«, ki jo prireja tržaška občinska uprava pod pokroviteljstvom deželne vlade. Na razstavi, ki bo na ogled do 15. februarja, bodo sodelovali znani umetniki iz obmejnih dežel Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije.
Pomemben dnevni red petkove seje
Nabrežinski občinski svet
o rabi slovenskega jezika
s vet k-Sk° ' nabrežinski občinski med’ dn 80 ^stal v petek, bo imel Pravo rUf='m na dnevnem redu razili p-: ?TObi slovenščine v javnosti Prave	delovanju občinske u-
tres in Ux'nski svet bo vzel v presno nrerii^1, resoluciie, ki so jih loke (Kpt lozde koalicijske strankino	in PSI), ki upravljajo
zahtevah °vIiad slovenščine je izrecno je prj , a Slovenska skupnost, ki se skega . m naslanjala na pismo občin-v verini Jnfka PSI županu Fondi in 1 nab^p»- ,vsem socialistom devinsko je ’nske občine. V tem pismu, ki y^'inslrim-3110 sProžilo polemike med m SSki - Parl-nerji (zlasti med PSI sko očitki'1^ socialistični tajnik dejan-?nSleškD 1 zuPanu- ker je na sprejemu ■ sa srJ* Prestolonaslednika diario nato ^Sovorii najprej v slovenščini Prava n V, italijanščini. Petkova raz-dišču n slovenščini je bila tudi v srečanja Tvornosti ponedeljkovega sre-PSI	sekcij KPI, SSk in
’ a katerem je bil govor o mož-
nosti odobritve skupne resolucije večinskih strank o tem aktualnem in važnem problemu.
Devinsko - nabrežinski občinski svet ima v petek na dnevnem redu tudi županova sporočila, odobritev sklepov občinskega odbora, spremembo notranjega pravilnika občinskega sveta ter imenovanje komisije za dodelitev stanovanj. Seja se bo začela ob 18. uri.
Od danes dražja kruh in mleko
Pokrajinski odbor za cene je včeraj odobril nove cene kruha in mleka. Od danes bomo tako za kg tako imenovanega navadnega kruha odšteli 1.345 lir, za kg posebnega kruha pa 1.785 lir. Za mleko v litrskih embalažah bomo odšteli 950 lir. Poviške cen mleka in kruha je treba pripisati povišku davka IVA za ta izdelka, ki ga predvideva dekret Visentini.
Na naših srednjih šolah v sodelovanju z SDGZ vrsta zanimih predavanj o izbiri poklica
25. januarja se bodo zaključili predčasni vpisi v šole, to obdobje pa je odločilno zlasti za tiste, ki bodo letos zapustili nižje srednje šole in se torej odločili za nadaljnjo poklicno " pot.
Tudi na slovenskih srednjih šolah deluje deželna služba za poklicno u-smerjanje, ki je pred omenjenim datumom pripravila sestanke s starši dijakov nižjih srednjih šol, da bi jih seznanila z možnostmi poklicnega usmerjanja. V ta namen je povabila k sodelovanju Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je prav gotovo najustreznejša ustanova za svetovanje o možnostih in perspektivah pri izbiri poklica.
Prvi sestanek, na katerem bo predaval organizacijski tajnik združenja Odo Kalan, bo drevi ob 17.30 na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah, v petek ob 18. uri ho podobno srečanje na srednji šoli Gregorčič v Dolini, prihodnji torek pa bo predavanje za starše dijakov mestnih slovenskih nižjih srednjih šol.
Tombesi prevzel posle pri Unioncamere
Včeraj je dosedanji predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic Unioncamere Delio Lupieri uradno predal posle svojemu nasledniku, predsedniku tržaške Trgovinske zbornice, poslancu Tombesi ju. Lupieri je Unioncamere vodil kar celo desetletje, saj je pristal na podaljšanje svojega mandata mimo statutarnih predpisov v težkem trenutku, ko drugi niso hoteli sprejeti te odgovornosti.
Novi predsednik Tombesi je ob tej priliki izrekel Lupieri ju veliko priznanje za opravljeno delo in predvsem za njegova prizadevanja za večjo povezanost in sodelovanje med štirimi pokrajinskimi zbornicami v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Med podrobneje razčlenjenimi uspehi LupierijeVih prizadevanj je Tombesi poudaril tudi ustanovitev medzborničnega sodelovanja v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran in uveljavitev deželne zveze zbornic na različnih vsedržavnih in mednarodnih ravneh.
za ceste (ANAS) sinoči proglasilo stanje pripravljenosti. V kritičnem položaju je predvsem cesta, ki povezuje Bazovico z mejnim prehodom na Pesku. Tu je že na delu snežni plug ANAS.
Žena zabodla
moža z nožem
•
Agenti miljskega komisariata javne varnosti so včeraj popoldne aretirali 55-letno Danilo Slavec, doma iz Boršta št. 134, pod obtožbo poskusa umora. Po prvih podatkih, ki so jih zbrali preiskovalci, je Danila Slavec, ki že vrsto let boleha na živcih in je bila pred časom na zdravljenju v centru za umsko zdravje pri Dom-ju, nekajkrat zabodla s kuhinjskim nožem v hrbet 55-letnega moža Renata Scroccara. Moški je v bolnišnici povedal policistom, da se je malo prej zaradi zelo banalnih vzrokov sprl z ženo. Ranjenega Scroccara so sprejeli na kirurški oddelek katinarske bolnišnice. Ozdravel bo v desetih dneh.
Še en tatinski napad na žensko
Tudi v našem mestu črna kronika beleži vse pogostejše primere pouličnih napadov s tatinskimi nameni, ki jim Italijani pravijo »scippo«. Ne glede na škodo, ki jo utrpijo napadeni in ki večkrat ni samo denarna, temveč tudi v obliki telesnih poškodb, so ta majhna kriminalna dejanja zelo zaskrbljujoča, še zlasti, kor so storilci po pravilu mladi ljudje.
Tak poulični napad je včeraj zjutraj presenetil nič hudega slutečo lastnico časopisnega kioska, 60-letno Bruno Spinelli por. Miolio, ko se je z doma na Ul. Santa Giustina 8, odpravila v kiosk na Rebri Promontore 8. Na križišču z Ul. Università je začutila, da ji je nekdo potegnil z ramena torbico in v prvem hipu pomislila, da gre za šalo. Kaj se dogaja, se je zavedla šele, ko je padla in videla mladeniča v temno modri jopi, ki je bežal z njeno torbico. Vsekakor si bo fant s petdeset tisoč lirami, kolikor jih je imela ženska pri sebi, bolj slabo pomagal, ona pa k sreči ni utrpela večjih poškodb.
Drevi na Opčinah sestanek za letošnji Kraški pust
V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi ob 20. uri na pobudo pustnega odbora nadvse pomemben sestanek za pripravo Kraškega pusta. Na sestanek so vabljeni predstavniki pustnih odborov vasi, ki bi želele sodelovati na letošnjem pustu, pa tudi predstavniki skupin mask, posameznih mask, šol in vrtcev. Domenili se bodo za potek pustnega sprevoda, ki bo, kot je znano, v soboto, 16. februarja z začetkom ob 14. uri.
• V muzeju Revoltella bo do 31. januarja odprta razstava del Eugenia Scomparinija. Na razstavi, ki nosi naslov »Risbe in drugo od Sedana do Sarajeva«, je razstavljenih približno 70 del. Razstava je odprta ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
9 Tržaški občinski svet se bo «sestal v torek, 15. januarja, ob 18.30.
Dne 8. januarja nas je zapustila naša draga
Marija Dilizza por. Starc
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 10. t.m., ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: soprog Andrej, hčerki Jolanda in Ondina, zeta Giordano in Everardo, vnukinji Ka-terina in Debora ter drugo sorodstvo in vsi znanci.
Trst, Toronto, 9. januarja 1985
Dijaki, starši, učno in neučno osebje srednje šole F. Erjavec izrekajo Davidu in družini iskreno sožalje ob smrti dragega očeta.
Odborniki, trenerji, igralke in i-gralci ŠZ Sloga izrekajo svojemu predsedniku Pepiju Grgiču in družini iskreno sožalje ob izgubi brata.
Božične pesmi v boljunski cerkvi
V soboto zvečer so člani Mladinskega doma v Boljuncu priredili v vaški cerkvi koncert božičnih pesmi. Najprej je nastopil domači cerkveni pevski zbor, ki je pod vodstvom S. Karmen zapel šest božičnih pesmi. Med prvim in drugim delom je dr. Aldo Štefančič podal nekaj misli o božičnem prazniku, nakar je sledilo nagrajevanje 9. extempore na božično tematiko, ki ga je organiziral boljunski Mladinski dom in ki se ga je udeležilo kar 46 otrok slovenske in italijanske narodnosti, živečih v Boljuncu. Slike
so bile razstavljene v dvorani doma, kjer si jih je ogledalo lepo število občanov. V drugem delu sporeda je nastopil mešani cerkveni zbor iz skednja, ki je ob spremljavi mladinskega ansambla Glasbene šole iz Mačkolj in pod vodstvom Marije Družine zapel sedem pesmi. Po lepem in dobro izvedenem koncertu je v dvorani sledilo prijateljsko srečanje med škedenj-skimi pevci in domačini, (m.m.)
Na sliki: nagrajenci otroškega extempore.
SLOVENSKO STALNO.
fiži®A^‘!GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
GOSTOVANJE CANKARJEVEGA DOMA
Raymond Queneau
VAJE V SLOGU
komedija
Režija:	JURIJ SOUČEK
V	petek, 11. januarja, ob 20.30
V	soboto, 12. januarja, ob 20.30
IZVEN ABONMAJA
gledališča
VERDI
Jutri, 10. t. m., ob 20. uri (red C in F) sedma predstava Debussyjeve opere »Pelléas et Mélisande«. Dirigent Louis de Froment, režiser René Terasson.
ROSSETTI
Danes, 9. t. m., ob ' 17.00, red sreda, Nando Milazzo predstavlja Paola Stoppo v Pirandellovem delu »II berretto a sonagli«. Igrajo: M. Grotti, A. Sorrentino, S. Lescovelli. Režija Luigi Squar-zina. V abonmaju odrezek št. 5.
AVDITORIJ
Danes, 9. t. m., ob 17. uri in 20.30 bo Stalno gledališče predstavilo »L’amore delle tre melarance«. Režija Francesco Macedonio.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 11. t. m., ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
V	nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri: Benjamin Britten: Vojni rekvijem, simfonični orkester.
Mala dvorana
Danes, 9. januarja, ob 19. uri: Češkoslovaški planinski in alpinistični filmi.
Jutri, 10. januarja, ob 20. uri: Razseljena oseba. Režija Marjan Ciglič.
Srednja dvorana
Daniš, 9., in v petek, 11. t. m., ob 10. in 12. uri: H. W. Henze »Palček«. Mladinska opera.
Okrogla dvorana
Danes, 9. t. m., ob 17. uri: Slovenski narod in slovenska kultura. Javna tribuna.
V	petek, 11. t. m., ob 19. in 22. uri: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«.
Velika sprejemna dvorana
V	soboto, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana.
kino
Ariston 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder.
Eden 15.30 — 22.15 »Esperienze particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »Ragazzo di campagna«. R. Pozzetto, M. Boldi.
Excelsior 16.00 — 22.00 »I due carabinieri«. E. Montesano, C. Verdone in M. Boldi.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Gremlins«. S. Spielberg.
Dvorana št. 3 15.45 — 22.00 »Annie -Erotic USA«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »Splash - Una sirena a Manhattan«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«.
Aurora 16.30 — 22.00 »II mondo erotico di Olivia«.
Capitol Danes zaprto.
Jutri 16.30 — 22.00 »L’allenatore nel pallone«. L. Banfi.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Super pomo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »La grande truffa del rock’n'roll«.
Radio 15.30 — 21.30 »Beatrix, la schiava del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Inferno«. Dario Argento.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 9. januarja JULIJAN
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 — Dolžina dneva 8.55 — Luna vzide ob 19.21 in zatone ob 9.46.
Jutri, ČETRTEK, 10. januarja GREGOR
Vreme včeraj: temperatura zraka —5 stopinj, zračni tlak 1009,9 mb pada, vlaga 44-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimo Muggia, Matjaž Zaccaria, Clio Uliveti, Barbara Lodi, Elisa Oliva.
UMRLI SO: 73-letni Luigi Krecic, 71-letna Regina Maria Cosma vd. Corle-vich, 46-letna Graziella Finderle por. Delmonego, 48-letni Umberto Biancuzzi, 76-letna Ladislava Kogej vd. Mattioni, 76-letna Giorgina Sain vd. Voca, 78-letna Maria Dilica por. Stare, 81-letni Francesco Magnelli, 60-letni Francesco Mo-ratto, 69-letni Marino Busico, 76-letna Ernesta Fabian, 82-letna Clorinda Rigetto vd. Gorza, 57-letna Teresa Pepe por. Romano, 78-letna Nerina Ottonicar vd. Coassin, 73-letni Menotti Tamaro, 78-letna Maria Germek vd. Sardi, 39-letni Gianfranco Bernardis, 83-letna Graziella Albertacci vd. Pappadà.
koncerti
Glasbena matica obvešča, da bo 4. abonmajski koncert v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Nastopa GODALNI KVARTET Slovenske filharmonije.
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert ansambla »Nuovo quartetto« iz Zii-richa.
izleti
KD Rdeča zvezda vabi na enodnevni izlet v Čedad oz. na Matajur za smučarje, ki bo v nedeljo, 20. t. m. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 229-330.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. O ri ani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SEKCIJA VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec
vabi jutri, 10. t. m., ob 19.00 v Prosvetno dvorano v Borštu na
PROSLAVO OB 40-LETNICI PADLIH TOVARIŠEV V BUNKERJU DNE 10. 1.1945
Sodelujejo: učenci osnovne šole iz Boršta in dekliški pevski zbor PD Slovenec.
razna obvestila
ANED - Tržaška sekcija, Ul. Crispi 3 (tel. 730-306), organizira za bivše deportirance, njihove družine in prijatelja komemorativno potovanje ob 40. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Buchenwald. Odhod iz Trsta z avtobusom 8. aprila, povratek v Trst 15. aprila. Prenočitev v Munchnu, obisk taborišča Dachau, prenočitev v okolici Erfurta, komemoracija v Buchenvvaldu, prenočitev v Pragi in na Dunaj. Kompletni penzion. Skupna cena 600 tisoč lir. Informacija in vpisovanje na sedežu ANED.	».
Zbiranje podpisov za spomenik pri Sv. Ani
V skednju, ne Kolonkovcu in pri Sv. Ani so sprožili akcijo zbiranja podpisov, da bi opozorili tržaškega župana in širšo javnost, da se še vedno ni uresničil pred trinajstimi leti zadan cilj postavitve trajnega in dostojnega spomenika padlim v NOB iz teh treh krajev.
Podpise zbirajo v naslednjih sedežih:-
KD Ivan Grbec - skedenj Ul. Servola 124
Vsak torek, sredo, četrtek in nedeljo. Ob delavnikih od 16. do 19. ure. Ob nedeljah od 10. do 12. ure. PD Kolonkovec Ženjan Sai. di Zugnano 46 Vsako sredo od 18.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 9. do 11. ure.
KD Rovte - Kolonkovec Ul. Monte Sernio 27 Vsako soboto od 19. do 21. ure. Tržaška knjigarna Ul. sv. Frančiška 20 Od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 vsak dan razen ob ponedeljkih. Uredništvo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 Od 9. do 13. ure vsak delavnik.
Poleg zgoraj omenjenih pa se bo lahko podpisovalo tudi na sedežih ANPI - ANED v Ul. Crispi 3 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure.
Darujte v sklad
MITJE ČUKA
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Kraški dom - Repentabor vabi na ogled predstave »Mali tabor starih -Beseda 84«, ki bo v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu.
Vaja TPPZ P. Tomažič bo v petek, 11. t. m., ob 20.30; seja glavnega odbora 12. t. m. ob 16. uri, v Partizanskem domu v Bazovici.
KD Rdeča zvezda vabi v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri na komedijo »Agencija za ločitev«, ki bo v telovadnici osnovne šole v Saležu v izvedbi avtorja Jelačina in Marije Paravan - Jelačin.
SKD Tabor - Opčine vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 15. januarja.
čestitke
VERICA ŽVAB iz Pirana praznuje danes 50. rojstni dan. Vse najboljše ji želita Anja in Jasmina.
razstave
V	prostorih Tržaške kreditne banke,
Ul. F'. Filzi 10, razstavlja Franko Vec-chiet.	”
V	galeriji Cartesius je še jutri, 10. januarja, odprta razstava tržaškega slikarja Alda Bressanuttija.
Od danes, 9., do 16. t. m. bo v občinski galeriji na Trgu Unità razstavljal slikar in kipar Renzo Moreu. Otvoritev danes ob 18. uri.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Borisa Grgiča darujeta družini Gojiča in Milkovič 50.000 lir za ŠZ Gaja.
Namesto cvetja na grob brata Borisa daruje Pepi z družino 50.000 lir za ŠZ Sloga, 50.000 lir za ŠZ Gaja in 50.000 lir za KD Slovan.
Ob spominu na dragega moža in očeta Silvija daruje družina Ferluga 20.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na Tamaro Frančeškin daruje N. Ferluga 15.000 lir za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Cene Malalan daruje družina Šuligoj 20.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Cene Sosič - Malalan daruje družina C. Hrovatin 20.000 lir za SKD Tabor - Opčine.
V	počastitev spomina Alda Alzette darujeta Slavko in Li vi j a Sosič 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Ob 2. obletnici smrti mame Marije darujejo Ladi, Ivan, Dragica, Anica, Gabrijela in Sonja 120.000 lir za sklad M. čuk.
Marija Štoka daruje 30.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
V	spomin na Marija Štoko daruje mama Marija 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Sestri Dora in Ivanka darujeta 25.C00 lir za sekcijo KPI na Proseku.
V	spomin na očeta Gušta Longa iz Grecane daruje družina Grahonja 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ceno Malalan daruje Gigi (Pekeč) 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Sergija Dole-sa darujejo Aldo, Marjo, Guido in Pino 200.000 lir za TPK Sirena.
mali oglasi
PRODAM smučarske čevlje kartinger 40/41 in smuči rossignol 145. Tel. na št. 040/567-939.
PRODAM smuči elan 803, dolžina 1,10 m, vezi tirolya 30 ter smučarske čevlje nordica št. 32. Tel. 231-864.
IŠČEMO mizarje, obrtnike za namestitev pohištva. Tel. 040/575-145.
PRODAM rabljeno raznovrstno pohištvo skoraj novo. Tel. 040/54390.
IŠČEM stanovanje na Proseku. Tel. na št. 763-119.
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira izkušeni inštruktor. Informacije po telefonu 003865/21972 (N. Gorica).
PRODAM TEREN s trtami belega mešanega grozdja ter terana v Repnu. Tel. 227-404.
KAJUTNO JADRNICO TEQUILA m 7,10 zelo dobro ohranjeno ugodno prodam-Tel. 040/52277.
MOTOR IN MENJALNIK za fiat 500 prodam. Tel. 040/52277.
PRODAM manjšo parcelo ob strogi bližini morja pri Crikvenici. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Parcela«.
PRODAM deske, dolge 1,20 m. Telefonirati na št. 226-113 ah 228-547.
OSMICO sta odprla v Borštu Albin in Vladi. Točita belo in črno kapljico.
menjalnica
8. 1. 1985
Ameriški dolar							1.915.-
Kanadski dolar							1.440,-
švicarski frank							732.-
Danska krona .							170-
Norveška krona							210.-
švedska krona .							211.-
Holandski fiorini							541.-
Francoski frank							199.-
Belgijski frank							29.-
Funt šterling .							2.210-
Irski šterling .							1900.-
Nemška marka							61L-
Avstrijski šiling							86.50
Portugalski eskudo							11.-
Japonski jen .							6-
španska pezeta							10.-
Avstralski dolar							1.500.-
Grška drahma .							15--
Debeli dinar							7.50
Drobni dinar .							7,-
IfflB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TAST - ULICA F. FILZI 1Q -	(2? B1-A4G
Igrača je otroku resna stvar
zanj ima najlepši dar
TRST — UL. PONCHIELLI 3
ORVISI
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1985
CELOLETNA.................................. 80.500 lir
MESEČNA.................................... 10.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 80.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 28. februarja. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, D rev. XXIV. mala 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečka In obrtna hranilnica In poso|llnlca v
Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči:
Tekoči račun št. 269/03
Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Takači račun št. 654/23
0D IUTRI, 10. JANUARJA, 00 6. FEBRUARJA
ZIMSKA PRODAJA OD 20% DO 80% POPUSTA ZARADI NABAVE NOVIH ARTIKLOV
moška, ženska in otroška zimska oblačila zimskošportna oblačila perilo - odeje metrsko blago
»MANUFAKTURA PODOBNIK«
OPČINE
Obv. občini 5.
1. 85
avtomobil in človek
radiotelevizija
Audi 200 avant - kombi
s športnimi zmogljivostmi
Audi je bil že od nekdaj sinonim za luksuzne limuzine, različica »avant« Pri audiju 100 pa v začetku ni doživela kdo ve kakšnega uspeha. Ko so Se odločili, da dodajo vsem modelom godlja tudi različico s pogonom na stiri kolesa, je avant spet zaživel, tako da je sedaj na voljo tudi model z00 avant s petvaljnim 2144 kubičnim tootorjem s turbinskim polnilnikom. Untore 132 km pri 5700 vrtljajih v minuti in tudi zmogljivosti so temu
primerne:	največja hitrost presega
220 km na uro, pospešek od 0 do 100 km na uro pa znaša pičle 8,2 sekunde. Pogon je kot smo rekli na vsa štiri kolesa, zavore pa so kolutne z napravo ABS, ki preprečuje blokiranje koles. Notranjost je seveda opremljena kar se da luksuzno in racionalno, za audi 200 quattro avant turbo pa boste morali odšteti nekaj manj kot 53 milijonov lir. Srečno vožnjo !
Francozi sc
pripravljajo
PARIZ — Peugeot in Renault bosta predstavila v teku letošnjega leta dva nova modela srednjega razreda, katerih namen bo postaviti se po robu kadettu, escortu, golfu in ritmu. Najprej bo nared novi peugeot 206, ki bo v glavnem po sledovih modela 205 in za katerega upajo, da bo ponovil UsPeha Peugeotovega malčka.
Konec leta pa bodo predstavili renault 19, ki bo zamenjal starejšo osem pajstico, ki ne gre več v denar. R 19 bo klasična limuzina s četverimi vrati ln z dobrim aerodinamičnim količnikom.
Peugeot sili na ameriško tržišče
. NEW YORK — Francoska avtomobilska hiša Peugeot ima namen okre-Piti prodajo svojih luksuznih vozil v ZDA. Raziskave tržišča so baje pokale. da je ta načrt izvedljiv. Peugeot je najprej predstavil v ZDA model »quasar«, ki so ga že videli na avtomobilskem salonu v Turinu: gre za sPortni dvosedežnik s pogonom na štiri kolesa, obesami, ki izhajajo neposredno iz vozil formule 1 ter z motorjem, ki zmore 600 KM. Gre seveda za psperimentalno vozilo, na podlagi katerega bodo potem izdelali model, ki ">0 -šel v prodajo.
ti in morje Kako preprečiti najhujše
Nizke temperature in ladijski motorji
rat k sedanjih izredno nizkih tempe-kajUrah marsikoga upravičeno skrbi, lom Sp	zgodi z njegovim plovi-
na GIav71a skrb je seveda posveče-no ni°torjem. Kdor ima krmnega var-Ka slavljenega na podstrešju ali v Pred2*’ kdor je svoj notranji motor rai nastopom zime skrbno konservi-Sačo™ma nt)benih skrbi. Povsem dru-za k Je za,vse tiste, ki niso poskrbeli * ^serviranje in so le občasno pri-pr(lf. . .m°l'or- Ti bodo imeli seveda v isnje težave s prvim vžigom. hu*r\Vnem lahko trdimo, da je naj-akiim , lova peta v teh hladnih dneh Ponovn at°r' Tega bi m°rali najprej Pera-- n° • naP°lniti do predpisane am-zaenlt- ln šele nato bomo poskusili daf U m°tor. če kljub temu ne bo bom °tor n°benega glasu od sebe, se m(1 m°rali pošteno natruditi, da bo-ima abrav‘li morebitni zaplet. Kdor preDry ranJi dizelski motor je lahko ki SGl?an’ da mu je zmrznil parafin, po*01 neprijetna in odvečna korani n a nahaja v ne preveč kakovost-filter • Obvezno bo moral zamenjati Pritokm skrbno preveriti, če po ceveh da hi a gorly°- Le redki so primeri, «•Palk rjeni. ParaLn onesposobil tudi
tudi
vsekakor ne bo odveč, če Pa ~ ? Pregledamo. Poleg parafina Za ni labko v nafti nahaja tudi voda. mi |.{(),U| Prisotnost smo ponavadi sa-Poln V1' rezervoar ni popolnoma re n’- Se s spreminjanjem temperatu-den? r^°Ve sten.e rosijo, vlaga se kon-riv0 p v kapljice, te pa polzijo v go-moč nr]foti tej nadlogi je edina po-S hi ajan,'C m°rebitnega ledu. Padu nadlogo se bodo bržkone spo-rjev pU( *. Instniki bencinskih moto-“■° J6 led le v rezervoarju in
v ceveh, ni večjih težav. Gorivo- izpraznimo in ga precedimo skozi vato, da v njej ostanejo ledeni kristali. Težave nastanejo, ko je voda in z njo seveda led prodrl vse do uplinja-ča. V tem primeru ga moramo sneti in izročiti strokovnjaku, ki nam ga bo za lepe denarce očistil. Dodatni filtri proti vodi in drugi nesnagi niso torej pri ladijskih motorjih nobena modna muha, temveč skrajno koristne pritikline.
Poglavje zase predstavlja vodno hlajenje, ki je pri skoraj vseh ladijskih motorjih odprtega tipa. Če smo pri vsakem občasnem vžigu dosledno zaprli dovodni ventil, da je voda iztekla, ko je motor še obratoval, ne bo večjih težav. Za vse tiste, ki niso tega storili, pa so lahko zapleti skrajno neprijetni. Navadno morska voda zmrzuje pri štirih stopinjah pod ničlo. Ta meja pa ni toga in je odvisna od celega niza faktorjev, tako meteoroloških kot konstrukcijskih. V motorjih starega tipa voda prej zmrzne, a povzroči manj škode, saj ponavadi raznese le razne gumijaste čepe in gumijasta tesnila, glava pa ostane nepoškodovana. Pri novejših modelih voda težje zmrzne, a ko se to zgodi je škoda precejšnja.
Poleg motorja pa so v kajutnih čolnih še druge naprave in pritikline, ki jih lahko nizke temperature prizadenejo in poškodujejo. V prvi vrsti bomo lahko odpisali vso napeljavo za tekočo sladko vodo, če je nismo pred mrazom izpraznili. Cevi so namreč izredno tanke, da jih bo dobesedno razneslo. Razneslo nam bo tudi kemično stranišče, če nismo vanj vlili protizmrzovalnega sredstva.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	- 11.45 Televideo 11.55 Che fai, mangi?
11.55 Vremenske razmere 12.05 Dnevnik — kratke vesti
12.05	Halo. . . Raffaella — oddaja z Raffaello Oarrà
13.30	Dnevnik
14.00	Halo.. . Raffaella - zadnji poziv
14.05	Antologia di Quark
15.00	I Trollkins — risanka
15.20 Le meravigliose storie del prof. Kitzel — risanka
15.30	Šola in vzgoja — Mestna drevesa
16.00	R gran teatro del west — TV film
16.25	L’opera selvaggia — dokumentarec
17.00	Dnevnik — kratke vesti
17.05	Sandybell — risanka
18.10 Nord chiama sud — Sud chiama Nord — kronike
18.40	II fiuto di Sherlock Holmes — Dečki iz pristanišča
18.50	Dogodki in osebnosti
19.35	Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Quei trentasei gradini — film
21.40	Dnevnik
21.50	Politična tribuna
22.30	Srečanje s kinematografijo
22.35	športna sreda
ob koncu dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	- 11.45 Televideo 11.55 Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 — knjige
13.30	Capitol — TV serija
14.30	Dnevnik 2 — kratke vesti
14.35	Tandem — aktualnosti, igre
16.00	Esteban e le misteriose città d’oro — risanke
16.25	Tečaj nemškega jezika
16.55 Madame Bovary — nadaljevanka
17.30	Dnevnik 2 — kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due 18.20 Športna poročila
18.30	L’ispettore Derrick — TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Le avventure di Pinocchio
21.35	In due s’indaga meglio — Un alibi perfetto
22.25	Dnevnik 2 — večerne vesti
22.35	Joan Beaz show
23.35	L’Italia viva — 4. del 00.05 Dnevnik 2 -- zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.00	Rokomet: Italija - Kanada
16.10	Vzgojna oddaja —- Kemija in kmetijstvo
16.40 šola in vzgoja — Mladi in najmlajši
17.10	Galleria di Dadaumpa
18.15 L’Orecchiocchio — glasbena od daja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Sotto la Mole — knjige in ideje 20.05 šola in vzgoja — Kakšen je tvoj
otrok?
20.30 Distretto 13: le brigate della morte — film
22.00	Delta — znanost in novorojenček
.22 50 Dnevnik 3
23.25	L’utopia urbana — 10 intervjujev
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.10,10.35 Zimski šolski spored
17.30	Poročila
17.35	Beli konjič — lutkovna oddaja 17.55 Androkles in lev — 1. del. —
mladinsko gledališče
18.25	Dolenjski obzornik
18.40 Računalništvo — izobraževalna oddaja
19.05 Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20 (OO Predstavitev osebnega življenja — dokumentarec
20.35	Film tedna: Armada senc 22.50 Dnevnik
Zagreb
17.20 Videostrani
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
18.15 Nad odprtim srcem — izobraževalna oddaja 18 J5 Zabavnoglasbena oddaja
19.30	Dnevnik
20.00 Obarvana svetloba in zločin v šoli — jug. film
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria — TV film
9.30	Avventura a Zanzibar — filmska komedija
11.30	Tuttinf amigli a — kviz
12.10	Bis — vodi Mike Bongiomo 12.45 II pranzo è servito — kviz
13.25	Sentieri — nadaljevanka
14.25	General hospital — TV film
15.25	Una vita da vivere — nadaljevanka
15.30	Buck Rogers — TV film
17.30	Tarzan — TV film
18.30	Help — glasbena igra
19.00	I Jefferson — TV film
19.30	Ziz zag — kviz
20.30	Nudo di donna — filmska komedija
22.30	Nonsolomoda
23.30	Canale 5 — novice
00.30 Francesco d’Assisi — filmska, drama
RETEQUATTRO
8.30	Brinante — TV novela
9.20 hi casa Lawrence — TV film
10.10	Alice — TV film
10.30	Mary Tyler Moore — TV film
11.20	Samba d’amore — TV novela
12.00	Febbre d’amore — TV film
12.45	Alice — TV film
13.15	Mary Tyler Moore — TV film
13.45	Tre cuori in affitto — TV film
14.15	Brillante — TV novela
15.10	Cuore - risanke
16.00	Piccole donne — risanke
16.30	In casa Lawrence — TV film
17.30	Febbre d’amore — TV film
18.30	Samba d’amore — TV novela
19.20	M’ama non m’ama — igra
20.25	Maurizio Costanzo show
23.00	La città degli angeli — nadaljevanka
ITALIA 1
9.00 La grande vallata — TV film
9.30	La scelta — filmska komedija
11.30	Operazione sottoveste — TV film
12.00	Agenzia Rockford — TV film
13.00	Chips — TV film
14.00	Deejay television
14.40 La famiglia Bradford — TV film
16.00	Bim bum barn
Koper
14.00	TV novice
14.50 Skag — serijski film 15.40 Znamenje poveljstva
16.55	Živali v gibanju
17.25 Pazite se otrok — TV film
17.55	TV novice
18.00	Športna oddaja
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti :
GIIADEŽ — Laguna je zamrznila TRST — Nova mladinska igra gledališča »La Contrada«
NOVA GORICA,— Tiskovna konferenca o letošnjem srečanju Malih o-drov
TRST — Razgovor s predsednikom ZSŠD v Italiji Odom Kalanom o nagrajevanju najboljših športnikov
19.30 TV D stičišče 19.50 Start
20.25 Športna dokumentarna oddaja 22.10 Neskončno maščevanje — film
POSTAJE
17.40	La donna bionica — TV film
18.40	Charlie’s angels — TV film 19.50 I puffi — risanke
20.30	I giorni del padrino — nadaljevanka
22.30	Squadra anticrimine — TV film.
23.30	II ritorno di Ringo — film 1.15 Mod squad i ragazzi di Greer
TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Marcia nuziale — TV film
14.30	Mama Linda — TV film
15.00	Risanke
15.30	Magnetoterapia
16.00	TV film
17.00	- 19.20 Risanke
19.20	Illusioni d’amore — TV film
19.50	Marcia nuziale — TV film
20.20	Arrivederci baby! — film
22.30	Petrocelli — TV film
TRIVENETA
11.45 TV film 12.15 'Risanke
13.00	SWrt_ — TV film
14.00	II triangolo delle Bermude — dokumentarec
14.30	100 ragazze per un playboy — film
16.00	Filmski program
16.30	Dotakon — risanke
17.00	Le ragazze di Blansky — TV film
17.30	FYimo mercato
19.30	Dokumentarec
20.00	Filmski program
20.30	TV film — Palcoscenico
21.30	Squadra speciale anticrimine — TV film
22.00	Professione pellicciai
23.00	Rassegna di tappeti
TELEFRIULI
15.20	II romanzo di un giovane povero — film
16.50	Risanke
18.30	II selvaggio mondo degli animali
19.00	in 20.00 Veronica, il volto dell’amore — TV film
20.30	Torneo di briscola
22.30	Tutto basket
23.00	L’ora del topo — TV film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.0Q, 19.00 Poročila; 8.00,
10.00,	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica 8.10 Almanah: Gospodarska problematika;
8.40	Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Cecilijanka 1984; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 -
17.00	Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Kocka na kocko; 16.00 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji Sklop: Mi in glasba; 18.00 »Poezija slovenskega zapada«; 18.30 Swing-ti-me.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev — glasba za dobro jutro;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.15 EP; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 H. jutranja kronika; 7.15 Objave, EP; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper; med glasbo: Objave, EP; 13.40 Glasbena m/ladina: koncert beograjskih pianistov; 14.00 V znamenju rocka; Objave, EP; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Pogovor o..,.;
17.35	Kotiček za narodnozabavno
glasbo:	ansambel Toneta Žagarja;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.32 Ludanovi dopisniki; 10.00 Popevka tčflna; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Ingresso libero; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 12.45 Controluce; 14.30 Glasbeno popoldne; 16.00 Besede, ki jih poznamo in besede, ki jih ne poznamo; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Glasbena oddaja; 18.00 Doppio binario; 18.45 Koncert za harfo in orkester; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Zaključek sporeda
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.09, 13.00, 15.00, 17.00,
19.00	Poročila; 6.00 - 9.0 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Radijska priredba — La casa sullo estuario; 11.30 II garage dei ricordi;
12.00	Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar;
16.00	II Paginone; 17.35 Jazz; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 20.00 1984 — popotovanje po spominu; 21.03 Nekaj novega in nekaj starega; 21.30 Današnji glasbeniki; 22.00 Danes zvečer tvoj glas;
22.45	Glasbeni interval; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00-
8.00	Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba -Matilde; 9.10 Discogame ; 10.30 Radio 2 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Tanto è un gioco; 15.00 La balia - novela; 15.35 Omnibus; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Capital; 19.57 D convegno dei cinque; 21.00 Jazz.
LJUBLJANA
6.00,	6.30,	8.00, 9.00,	10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri ; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo;
14.25	- 15.25 Popoldanski moeiaik; Radio danes, radio jutri; Obvestila;
15.25	EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri plus glasba; 18.00 Zborovska glasba v prostorih in času; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Posnetki tretjega koncertnega večera simfonikov RTV Ljubljana z dne 21. 12. 84; 22.00 Našim rojakom po svetu.
Več Italijanov in manj Jugoslovanov
Decembra promet na mejnih prehodih skoraj tak, kot pred uvedbo depozita
Leto 1984 se je na goriških mejnih prehodih zaključilo z izrazitim povečanjem prometa, čeprav mejna policija ni še v stanju, da bi nam postregla s statističnim pregledom o prometu skozi celo leto (pripravljajo ga za prihodnje dni), izhaja že iz samih podatkov za mesec december, da se je v zadnjem mesecu število prehodov izrazito povečalo in daleč preseglo vrednosti, na katere smo bili vajeni v zadnjih letih.
Skupno je bilo v mesecu decembru 671 tisoč 243 prehodov. To je število, ki se približuje obsegu prometa v časih pred uvedbo depozita. Decembra 1981 (omejevalni ukrepi so stopili v veljavo oktobra naslednjega leta) je bilo na goriških mejnih prehodih skupaj 724 tisoč prehodov, torej komaj 50 tisoč več kot decembra lani. Sicer pa je treba po drugi strani tudi ugotoviti, da, če sta si skupna seštevka zelo blizu, je pri lanskem precej večji odstotek italijanskih, medtem ko so tri leta prej daleč prevladovali jugoslovanski državljani: od skupnega števila odpade decembra lani 376 tisoč prehodov na italijanske in 295 tisoč na tuje (seveda predvsem jugoslovanske) državljane, leta 1981 pa je bilo razmerje 300 tisoč itali-
janskih proti 424 tujim državljanom. Sprememba v razmerju med vrednostjo lire in dinarja je v tem času očitno odigrala svoje.
Zanimivo je tudi primerjati podatke o skupnem številu prehodov v decembru v zadnjih štirih letih: re-e kli smo že, 724 tisoč za leto 1981, 362 tisoč leta 1982, s strmim padcem prehodov ne samo jugoslovanskih, ampak tudi italijanskih državljanov (psihološki vpliv depozita), nato leta 1983 skoraj neznatno izboljšanje na 419 tisoč prehodov, lani pa skok na 671 tisoč.
Podatek za mesec december iz stopa tudi v primerjavi s statistikami iz prejšnjih mesecev 1984, ko se je število prehodov v najboljših mesecih sukalo med 500 in 550 tisoč. Novembra so na primer našteli 541 tisoč 33 prehodov, kar pomeni, da je decembra promet narasel za celih 25% v primerjavi z mesecem prej.
Razlogov za tolikšen porast je gotovo več. Za jugoslovanske državljane bi lahko mislili, da je mnogo od njih izkoristilo depozita prosto potovanje šele v zadnjem mesecu leta. Vendar ta razlaga drži le v zelo majhni meri, saj se je število
prehodov tujih državljanov (skoraj 48 tisoč, med katerimi je daleč največ Jugoslovanov) skoraj neznatno povečalo v primerjavi s prejšnjimi meseci. Bolj izrazito se je pove čalo število prehodov s prepustni carni (decembra 247 tisoč, novem bra 185 tisoč) : Andrejev semenj, ki je privabil na tisoče ljudi tudi z druge strani meje in predpraznični nakupi lahko razložijo tolikšen porast.
Porast pa je bil zelo izrazit tudi pri italijanskih državljanih, tako s potnim listom, kot s prepustnico. Ugodna menjava je zlasti ob novem letu marsikoga zvabila na letovanje v Jugoslavijo (decembra so med italijanskimi državljani zabeležili približno 4.300 odhodov več kot pa povratkov v Italijo), potem pa so tu še vedno ugodna cena bencina pri Petrolovih črpalkah, dostopnost ko sila ali večerje v restavraciji čez mejo, cenen nakup živil in drugega blaga v novogoriških 'trgovinah in marketih. S potnim listom je decembra potovalo v Jugoslavijo nekaj več kot 85 tisoč Italijanov, s prepustnico pa je šlo čez mejo kar 291 tisoč upravičencev (novembra komaj 229 tisoč).
Goriški občinski svet za ovrednotenje bolnišnice
V goriškem občinskem svetu se vsi svetovalci, zastopniki vseh strank, zavzemajo za to, da bi ojačili kvalitativno in kvantitativno naprave v go-riški splošni bolnišnici. Ta mora seveda razpolagati s takimi napravami, da ne bo treba goriškim bolnikom odhajati na zdravljenje v druge bolnišnice dežele, kot se je pripetilo v zadnjem času. Istočasno se goriš ki občinski svetovalci zavzemajo za to, da bi se zagotovila pravilna uporaba že obstoječih zdravstvenih struktur na Goriškem. Prav tako je treba v najkrajšem času zagotoviti vse, da prične z delom zdravstveni okraj.
Resolucijo s takšno vsebino so sprejeli ob koncu daljše ponedeljkove seje goriški občinski možje. Seja je bila sklicana nalašč, da bi na njej razpravljali o letošnjem proračunu goriške krajevne zdravstvene enote, kot je predvideno v zakonu. O proračunskih postavkah so sicer svetovalci bolj malo govorili.
Izkoristili pa so priliko, da so povedali svoje mnenje, ki je mnenje goričkega mesta. V deželnem načrtu za racionalizacijo zdravstvenih naprav so namreč prišli na dan različni pogledi. Zapreti bi bilo treba bolnišnici v Gradežu in Krminu ter tamkajšnje naprave drugače uporai jljati. Seveda je to sprožilo val protestov v obeh krajih z manifestacijami in zbiranjem tisočev podpisov. Seveda pa bi ohranitev teh dveh bolnišnic pomenila okrnitev služb v goriški in tržiški, ki
Še tako dobrohotna slovenščina je marsikomu trn v peti
Že dolgo vrsto let postavlja ob božičnih in novoletnih praznikih gorička občinska uprava sredi Travnika veliko jelko, na katero obesijo primerna voščila v raznih jezikih, med temi tudi v italijanščini in slovenščini. Tudi letos, kot v prejšnjih-Hetiti so drevesca oziroma voščila postavljali tudi v središčih rajonov in predmestnih vasi, večinoma brez vsakega napisa. Večjo tablo z občinskim grbom in voščili, ki so jo prejšnja leta postavljali v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu so letos postavili ob vhodu v mesto iz furlanske strani na Trgu Divisione Mantova pod železniško postajo. Tu je napis bil takšen: »Buon Natale e felice Anno Nuovo«. Nekaj dni kasneje je skupina neznanih oseb postavila pod ta napis še odgovarjajočega slovenskega.
To je razhudilo goriške misovce in tudi tukajšnji odbor za obrambo italijanskega značaja mesta, ki sta protestirala na županstvu, misleč, da je to delo občinske uprave. Občinska uprava pa je odgovorila, da so to napravili neznanci in da ni za to odgovorna.
Do tod kronika. Občinski odbornik
Ciuffarin je dejal, kot povzemamo iz kronike dnevnika »II Piccolo«, da je to »antipatična gesta«. Kar nas pri vsem tem moti niso protesti fašistov marveč naslov, ki ga je vsemu temu dal tržaški dnevnik »II Piccolo«: »Quegli auguri in sloveno — scherzo di dubbio gusto«, pa čeprav potem v podnaslovu meni, da tudi »protestov« ni treba jemati resno. Takšnega pristopa nismo pričakovali. Marsikdaj naslov pove več kot je v članku napisanega. Tako je bilo tudi tokrat. Ko bi bili imeli globalni zaščitni zakon, ki ga toliko let zavlačujejo tukajšnji in rimski politiki, ne bi potrebovali nočnih akcij za opozarjanje na naše pravice.
Požar na Krminski gori
Hud mraz teh dni ne preprečuje požarov, nasprotno, zaradi suhega vremena je nevarnost še povečana. Tako se je vnel ogenj včeraj okrog 12. ure na Krminski gori. Posegli so gasilci, ki so v približno treh urah pogasili plamene. Skupno je zgorelo približno 1.500 kv. metrov pretežno akacijevega gozda.
Mnenje predsednika Cumpete
Parlament naj čimprej odobri zakon o pomoči ladjedelstvu
»Zelo smo zadovoljni, da se zaključujejo pogajanja med ladjarji in italijansko državno družbo, ki upravlja ladjedelnice, da bi ladjedelnica v Tr žiču dobila naročilo za gradnjo velike platforme za črpanje petroleja, ki jo želi nabaviti mednarodna družba Mi coperi,« je dejal predsednik pokrajinske uprave Cumpeta, »vendar nas za-skrblja dejstvo, da noče ta družba podpisati pogodbe, preden ne bo poslanska zbornica dokončno odobrila zakonskega osnutka o finansiranju novih gradenj ladij.« Zakonski osnu tek je bil v senatu že odobren, sedaj poteka o njem razprava v poslanski zbornici. Cumpeta meni, da bi se stvari zapletle, če bi prišlo do sprememb zakona v poslanski zbornici, kajti tako bi se moralo ponovno pri četi z razpravo v senatu.
V Tržiču pa si vsi, od upraviteljev ladjedelnic do delavcev in sindikatov, želijo skorajšnji zaključek pogajanj. Nad dva tisoč delavcev v dopolnilni blagajni nestrpno čaka na to naročilo, ki bi zagotovilo delo ladjedelnici za celih 20 mesecev, tudi v sodelovanju s sorodnimi tovarnami v Trstu
in Benetkah.
Predsednik pokrajine je tudi izrazil zaskrbljenost, ker še ni prišlo do začetka pogajanj med zastopstvom IR1 in krajevnimi upravami naše dežele, na podlagi katerih naj bi se sporazumno določilo, kakšna mora biti vloga podjetij z državno udeležbo na ob močju Gorica - Trst.
Prav tako je predsednik Cumpeta izrazil zaskrbljenost, ker dežela za vlačuje pogajanja in podpis sporazu ma z mešano italijansko - špansko finančno družbo, ki je voljna prevzeti jeklarno Alto Adriatico v Tržiču. Če sporazuma ne bo do 14. januarja, grozi nevarnost, da bi tovarno dokončno zaprli. Pokrajinski predsednik je še izjavil, da se je treba resno lotiti preučevanja, kako uporabiti 220 milijard lir, ki jih finančni zakon namenja gospodarstvu goriške in tržaške pokrajine. Treba je izdelati podroben načrt za uporabo teh sred štev.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
Tudi včeraj mraz ni prizanesel Ledena skorja nad Gradeško laguno
Biti sredi ledenega morja ni za naše pojme vsakdanja stvar. Nismo sicer nekje v Severnem Ledenem morju ali kje na Antarktiki, marveč sredi Gradeške lagune, med kopnim in ta-kozvanim otokom sonca, kot je razvidno iz naše slike. Že od nedelje sem je led prekril morsko gladino lagune in tudi vodno gladino vstopnega kanala v gradeško pristanišče, ki je tudi prekrito z ledom. Vsa plovila so blokirana, ribiči ne morejo na odprto morje. Prisiljeni so v teh dneh mirovati in zaradi tega je tudi ribja tržnica zaprta. Ribiške ladje, kot tudi turistične jahte mirujejo. Prav tako je poledenela laguna, na otočke sredi nje, tudi na Barbano, sploh ni mogoče priti, že od nedelje. Ker v laguni gojijo ribe na velikih površinah, se ribogojci boje, da bodo prizadeti in. da bodo imeli od tega precej škode. Vsekakor je pogled na poledenelo pristanišče nekaj lepega in nevsakdanjega.
Tudi v Gorici in njeni neposredni okolici je bilo včeraj zelo mraz. Povsod so se ponavljale nevšečnosti, o katerih smo pisali že včeraj. Kar precej hiš je ostalo brez vode. Ta je namreč zledenela v ceveh, ki so mar sik je nezavarovane. Tudi vodne števce je treba zavarovati, to velja še posebej v tem času pri nas, kjer nismo navajeni na tak mraz. Zaradi tega tako goriško mestno podjetje kot CAPO priporočata vsem uporabnikom,
naj zavarujejo števce in vodne cevi.
V	Gorici je v ponedeljek mestno podjetje dalo uporabnikom 152 tisoč kubičnih metrov metana. To je re kor d. Zelo velika je bila poraba elektrike, saj so mnogi uporabljali električne pečke. Pa tudi drugih vrst goriv je bilo kar precej porabljenih in marsikdo s§, boji, da bodo v prihodnjih dneh težave z dobavo petroleja za ogrevanje.
V	marsikateri šoli tudi včeraj ni bilo pouka. V stavbi v Ulici Alviano je bilo zakurjeno v pritličju, kjer imajo pouk dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko, mraz pa je bil v zgornjih nadstropjih in po nekaj urah so dijaki šli domov. Ne manjka v rezer-
voarju te stavbe petroleja, kot smo napisali včeraj (tako so nam namreč povedali odgovorni na šoli), naprave ne delujejo kot marsikje drugje zaradi mraza. Tudi v šoli v Rupi za radi okvare v ponedeljek ni bilo po uka, včeraj pa se je ta odvijal red no. Tudi v številnih italijanskih šolah ni bilo pouka. Na cesti na Oslavju in še marsikje drugje je bila ledena skorja. V Gorici so včeraj ponoči iz merili 11 stopinj pod ničlo, v okolici pa celo 15 stopinj. Tudi ponekod na Soči je opaziti ledeno skorjo. Dodaj mo ' še, da je goriški župan včeraj izdal odredbo, po kateri so lahko centralne naprave za ogrevanje v stav bah odprte neprekinjeno.
Deželne podpore za glasbene tečaje
Na sedežu pokrajinske uprave sprejemajo do 31. t. m. prošnje za deželne prispevke namenjene javnim in zasebnim ustanovam za prirejanje glasbenih in pevskih tečajev. Prispevki so torej namenjeni vzgojni dejavnosti na glasbenem področju in to v najširšem smislu, saj se lahko uporabijo tudi za nakup glasbil in za druge stroške v zvezi s prirejanjem omenjenih tečajev.
Prošnje je treba predstaviti pokrajinskemu uradu za kulturne dejavnosti (Korzo Italia 55). Priložen mora biti program tečaja, podrobno morajo biti navedeni predvideni stroški in prihodki (vključno z morebitnimi vpisninami). Društva morajo navesti še druge podatke o društvu samem ter o trajanju tečaja, številu gojencev in podobnem. Podrobnejša pojasnila dobijo na pokrajinskem uradu za kulturne dejavnosti.
Posvet KPI o varstvu lagun
Goriška in videmska federacija komunistične partije prirejata jutri, v četrtek, 10. januarja, ob 20.30 v knjižnici Falco Marin v Gradežu posvet o predlogih komunističnih poslancev v evropskem parlamentu za varstvo okolja v obmorskih krajih Sredozemskega morja, s posebnim oziram na lagune Severnega Jadrana. Sodelovala bo tudj, evropska poslanka Vera Squarcialupi.
s a višje kategorizirani. Gorica je doslej stala cb strani, bila je tiha. Le nek odbor zasebnega značaja se je zavzemal za ovrednotenje goriške bolnišnice. Sedaj pa je svoje mnenje povedal tudi goriški občinski svet.
V razpravi smo čuli tudi zelo odločne besede, ki zahtevajo ohranitev in potenciranje goriške bolnišnice. Čuli pa smo tudi vrsto zelo ostrih pripomb na račun delovanja krajevne zdravstvene enote, ki da tava in sploh nima nobene programacije ter nima poguma zavzeti nobene resne odločitve.
Romunski orkester jutri v Avditoriju
Romunski filharmonični orkester iz Jasija bo v okviru turneje po Italiji, med katero je obiskal tudi Turin, Milan in Firence, nastopil jutri, 10. t. m., v goriškem Avditoriju. Koncert, ki ga prireja društvo Lipizer, bo ob 20.30 v okviru abonmajskega sporeda večernih koncertov, ki jih prireja društvo.
Petdesetčlanski orkester sestavljajo priznani glasbeniki, ki jih že več kot dvajset let vodi dirigent Jon Bachi. Goriški koncert se bo pričel s simfonijo iz Rossinijeve opere »La gazza ladra«. V prvem delu bodo sledile še skladbe A. I. Ha-čaturjana, Rossinija in Čajkovskega. Drugi del obsežnega a gotovo zelo užitnega koncerta bo obsegal izključno skladbe družine Strauss, od valčkov in polk do neizbežnega zaključka z Radetzky maršem. Vstopnice so v predprodaji v agenciji IOT v VI. Oberdan in v Avditoriju uro pred pričetkom koncerta.
Nadškof Bommarco se je spomnil pokojnega P. Cocolina
Goriški nadškof Bommarco se je v stolnici, ob prisotnosti sorodnikov in približno 40 duhovnikov, s cerkveno svečanostjo spomnil tretje obletnice smrti nadškofa Pietra Cocolina. Bommarco je o pokojnem Co-colinu dejal, da je bil zelo navezan z verniki in ljudstvom na sploh ter da je goriško cerkev odprl vprašanjem tretjega sveta in misijonov. Napovedal je tudi, da bodo v teku leta posvetili v Buakè novo cerkev, ki jo bodo posvetili nadškofu Co-colinu.
čestitke
Ob današnjem 16. rojstnem dnevu dragega Amedeja Cotiča mu toplo čestita mama Ana.
razna obvestila
Mladinski krožek priredi v soboto, 12. januarja, ples v Kulturnem domu v Gorici. Vstop z vabili, ki jih je moč dobiti pri odbornikih in v Knjižnici Damira Feigla jutri, 10. t. m-, od 15. do 17. ure.
gledališča
V Kulturnem domu v Novi Gorici
danes ob 16.00 in 20.00 gostovanje Mestnega gledališča Ljubljanskega s predstavo »Pod Prešernovo glavo« A-Ictnke Goljevšek.
kino
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
Gorica
VERDI 20.30 Varjetejska predstava za vojake.
VITTORIA 17.30-22.00 »Bocche esperte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Un’adorabile infedele«.
Nova Gorica in okolica
SVOBODA 20.00 »Plaz«
DESKLE 19.30 » Andrea«
POGREBI
Ob 9.30 Viktorija Širok vd. Perat il splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmo; oh 11. uri Mari2 Tommasini iz bolnišnice Sv. Janeza v cerkev na Travniku in na glavno V0' kopališče; ob 11.30 Bruna Peric por-Marsolin iz Krmina v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; ob
12.30	Italia Tribusson vd. Videni ^ splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Handkejeva poetična drama »Čez vasi« v vprašljivi zamisli Teatra Stabile
Ko sem se pred petimi ali šestimi leti pobliže seznanil s Handkejevim delom, je to seveda pustilo močan vtis. Mislim na njegovo monodramo o koroški ma-teri (izvajali so jo v Celovcu in je bila adaptacija neke Handkejeve pripovedi), ki je izzvenela silovito in grozljivo. Najbrž je bila to zasluga igralca ljubljanske Drame Rudija Kosmača, ali same odrske postavitve, odete v temo in z redkimi prebliski luči, dejstvo je, da Je Handkejeva misel zadela v živo.
Tega pa ne moremo trditi za predstavo, ki jo je Teatro Stabile spravil na tržiški oder prejšnji petek, čeprav je res, da gre za enega najbolj drznih in inovativnih projektov zadnjih let italijanskega deželnega Bledališča. Čez vasi (Uber die Dbrfer) je poetična drama, ki kljub očitnemu mojstrstvu samih odličnih lnterpretov, ni mogla konsekventno izpeljati vsega ti-s[e9a, kar Handkejevo sporočilo pravzaprav je. Osnov-vi nesporazum je bil najbrž ta, da režiser Roberto Guicciardini ni popolnoma dojel okolja, v katerega Handke (»popotnik, ki se preko oceana vrača domov«) ?° dolgih letih spet pokuka. To je na zemljevidu ozna-ceno kot avstrijska Koroška, kjer je Peter Handke Preživel svojo mladost, kjer se je srečeval z »drugačnim« in kamor se vrača kot tujec med tujce.
Gre torej za očitno avtobiografsko izhodišče, kjer ne manjka niti aluzij na poseben položaj Koroške, na Plene prebivalce, ki govorijo dva različna jezika. To se kaže tudi v mislih sledeče narave: V vojni ste zadostili svojemu jazu, sli po uničevanju, sedaj je treba Pn preteklost pozabiti in graditi svet sožitja. Ali pa: Zoperstaviti se preteči atomski katastrofi, pomesti naroke sovraštva, ustvariti med hribovjem tople oaze.
Vse to je v predstavi nakazano, vendar ostane le
kot abstrakcija nečesa, kar je možno, a ne tudi povsem verodostojno, zaradi česar prihaja do večjega izraza druga plat medalje: popotnik — domačin doma ni več doma, vse mu je tuje in sam je drugim tuj. Skratka, v ospredju je konflikt osebnih nasprotujočih si čustev, sovraštva in ljubezni, ki jih ponazarjajo brata in sestra v bitki za dediščino. V mešanici re-trospekcije in sedanjosti dobiva odrska govorica tudi visoke dramatične tone, tu pa tam so obrisi čiste poezije, ki pa jo režija kaj kmalu potuhne v preveliko didaskaličnost, tako da se nagrajujejo elementi Brechtovega in antičnega gledališča z gledališčem absurda šestdesetih let. Lahko bi celo rekli, da je to moderna predstava, če ne bi bilo preveč vprašajev, katerim bi — domače povedano — lahko rekli tudi zamujene priložnosti.
Očitno je, da italijanski gledališki delavci ne morejo v celoti osvojiti ali razumeti sodobnega nemškega sveta (niti Heinrich Boll na primer ne uživa v Italiji takega slovesa, kakršnega ima drugod v svetu). Zato so težave pri tako samosvojem avtorju, kot je Handke, še bolj očitne.
Z vsem tem nočemo reči, da je bila to slaba predstava. Daleč od tega. Kajti igra Giulia Brogija, Ma-rise Fabbri in Gianfranca Dettorija (pa še vseh o-stalih) je bila zelo intenzivna in celo na nadpovprečni ravni, kar pa ni moglo izbrisati vseh sporazumov, ki so nastajali ob dveumem branju Handkejevega teksta. K homogenejši celoti prav gotovo ni prispeval niti scenograf Sergio D'Osmo, ki je pri interpretaciji Čez vasi ubral svoja pota in s tem še bolj zameglil celoten mozaik.
MARIJ ČUK
Plod 40-letnega dela Nika Kureta
Monografija o maskah v slovenskih pokrajinah
Monografija Maske slovenskih pokrajin je plod štiridesetletnega dela Nika Kureta, znanstvenika, ki je svoje raziskovalno delo posvetil preučevanju evropskih in slovenskih mask. Seveda so v teh raziskavah zajete šege in ljudski običaji, ki so vplivali tudi na tipološki razvoj mask. Pričujoča pripoved o maskah naše preteklosti in sedanjosti odkriva (razgrinja) marsikatere skrivnosti ljudskega duha. Maske pričajo o tistem kar je pod ljudskim površjem, o stvareh, ki so domena globinske psihologije. V sebi krijejo zgodovinske, etnološke, sociološke, veroslovne in psihološke prvine, ki so poleg estetskih vrednot osnovne komponente, pomembne za preučevanje naše ljudske umetnosti.
Opis šemskih likov v posameznih slovenskih pokrajinah pomeni drago cen prispevek k ohranjanjft in nadaljnjem raziskovanju slovenske ljudske dediščine. Kuretova monografija bo prav gotovo velika vzpodbuda za bodoča raziskovanja na tem področju, razen tega pa omenjeno delo krepi spoznavo o naši narodnostni biti in hkrati poraja željo, da bi bolje
Franco Milani - Analiza lažnih vrednot
revije - revije - revije - revije
Most št. 09/70
Uvodni članek zadnje številke revije Most je izpod peresa Aleša Lokarja, naslov se glasi: Korenine sedanje tržaške krize in možnosti izhoda. V bistvu Lokar trdi, da je Trst v krizi tudi zato, ker ga zgodovina ni naučila samostojnosti; Trst se je tako vedno naslanjal na »druge«. Lokar piše nadalje, da kljub sedanji krizi obstajajo še vedno moči, ki lahko rešijo Trst in to na vseh področjih, potrebno pa je, da se rešijo vprašanja, kot je na primer slovensko vprašanje, ki rojevajo stalne spore. Globalni zaščitni zakon za Slovence bi brez dvoma odpravil eno izmed najbolj kislih »jabolk« spora. Po pesmih Gina Braz-zodura objavlja Most zanimiv članek Alenke Goljevšček na temo Bratstvo - teror v mitskih prvinah slovenske ljudske pesmi«. Avtorica članka razpravlja na podlagi ljudskih pesmi o nekaterih kulturnih modelih arhaične družbe, ki nikakor ni bila idilična. Skupaj so se namreč pojavljali solidarnost in prisila, potrjevanje skupnosti in izločanje po-
sameznikov, skratka, »brat in sovražnik« sta bila »nerazdružena dvojčka«.
Most objavlja tokrat tudi odlomek iz romana Franka Bukviča »Vojna in revolucija«. V italijanščini je dramski tekst Ivana Mraka »Il procuratore Ponzio Pilato«.
Objavljena je tudi radijska igra Arnolda Bressana »Izmisliti si o-tok«.
Jezik
in slovstvo št. 3
Tretja številka Jezika in slovstva prinaša v uvodu članek Franca Zadravca Kosovelovi misli o umetnosti in članek Mateja Rodeta o Kosovelovem prevajalskem delu. Daljšo jezikoslovno razpravo je prispevala Antonina Grybosiowa z univerze v Katovicah. Gre za razpravo z naslovom »O relacijah v semantičnem polju — Percepcije z vohom v slovenščini«. O samostalniškem prilastku in imenovalniku piše Martina Križaj - Ortar. Več je ocen, literarnozgodovinskega gradiva in tudi polemik.
spoznali sebe in svojo preteklost. V knjigi Maske slovenskih pokrajin nam avtor najprej podaja nastanek (genezo) mask v evropskem merilu in podrobno pojasnjuje vzroke šemljenja, ki je značilno za različne pokrajine V sočasnih ah bližnjih zgodovinskih obdobjih. Posebno zanimivo je poglavje o tipološki raznovrstnosti mask, v katerem je avtor obdelal posebne tipe in tipične skupine mask na Slovenskem.
Niko Kuret je raziskal 46 slovenskih šemskih krajin — med njimi tudi maske v Slovenski Istri, Brkinih, na Krasu, Tržaškem, v Benečiji in Kanalski dolini. Ob izidu te knjige se postavlja vprašanje, kakšno mesto zavzemajo slovenske maske v evropskem merilu. Avtorjev odgovor je kratek in jedrnat: Slovenija je Evropa v malem!
To trditev potrjuje pregledno podano gradivo o maskah slovenskih pokrajin, ki so nastajale v geografsko utesnjenem prostoru, pa vendar pomenijo pravi biser trajne vrednosti v zakladnici slovenske ljudske dediščine in zavzemajo tudi v evropskih merilih pomembno mesto. Omenjena knjiga med drugim vsebuje tudi tipološki povzetek, vire in slovstvo (305 del naših in tujih avtorjev), seznam slik in zemljevidov, stvarno, krajevno in osebno kazalo ter povzetek v angleščini.
Mikavnost in skrivnostnost mask, njihova razširjenost vsepovsod, njihova popularnost in aktualnost postavljajo pred nas masko kot zanimiv fenomen preteklih dob in današnjega časa.
Ta fenomen najbolje pojasnjuje zgodovina ah kot pravi Roger Caillois : »Maska, ta zagonetna, nekoristna priprava, je bolj razširjena kakor vzvod, lok, ostve ali plug. Mnogim ljudstvom so ostala neznana najvažnejša orodja. A poznala so masko. Najpomembnejše kulture so uspevale, ne da bi vedele za kolo ah, kar je še huje, ne da bi ga znale uporabljati, čeprav so ga poznale. A maska jim je bila domača . . .«
SLAVKO GABERC
BERITE
iVor i Matajur
Več senc nad razstavo v palači Costanzi
sta Tradicionalna razstava, ki jo v palači Co-sindV dolga leta po vojni pripravlja deželni kak*1 Ribarjev, kiparjev in grafikov, je ne-žeijSeJl Pregled likovne stvarnosti v naši de-no ' Vendar je ta pregled od leta do leta ved vsemani P°P°in in to iz več razlogov. Pred-koč fe nekai Zet ugotavljamo, da pri tej nedelu ' ° POPiambni likovni manifestaciji ne so-katje. VTSta pomembnih likovnih mojstrov, med liko,rirrli so iudi mojstri iz samega vrha naše rtiQi J16 ^varnosti. Po vsej verjetnosti ti znani rave ^ no^ei° sodelovati zato, ker je splošna zato\Tazstave m°čno upadla. Upadla pa je Spre'. ker je izbirna komisija, ki od leta do leta ozirJl™0 dela za razstavo, preveč velikodušna, °via premalo stroga.
letni/1' Je s!edU našim in ne le našim vsako-božičn JTTTjaàiiom o tej razstavi, ki se okoli rnalon *n n°voletnih praznikov ponavlja že oPazileJ0 let, je posebno zadnja leta lahko Tudi hdo sm° bili glede tega merila zelo ostri, toda ,Sa občila so bila glede tega stroga, ostalo Set0 ie bilo le bob ob steno in je torej ken ^rZ starem. Tudi letos. Sicer smo v krat-je bilT°čilu ob odprtju razstave povedali, da del h l.et°šnio razstavo predloženih kar 142 saj je da ie komisija izločila nad petdeset del, kih kaV	na stenah, panojih in podstav-
da so i" j?» del, za katera je komisija menila, da h; jOl]ša od izločenih, pri tem pa menimo, bi biln n a mopZo biti komisija še strožja, da da bi 7no^a Izločiti še marsikatero delo, tako dTugeČ.e .izstavljena dela ne »gnetla« eno ob dale,, . zn bi s tem bil pregled razstave gle-S tem°h-ej§i in bi bila sPlošna raven višja, je tei Jl morda privabili takega mojstra, ki hrbet pomembni likovni manifestaciji obrnil
stava eTn pripombam bomo dodali še eno: raz-in 7o’n° kateri je govor, ima deželni značaj Vendar T®an*zlra deželni strokovni sindikat. In da bi m orBonizatorjem nikoli doslej uspelo, ki živii-UnlH k sodelovanju več likovnikov, niji ln delujejo na Goriškem ter v Furla-gled ju tu^l zaradi tega je ta vsakoletni pre-nePovni°VTle ustvarjalnosti v naši deželi dokaj Ba svJ} ln j® bolj pregled tržaškega likovne-skromn a' kateremu se pridruži razmeroma Ve ° sodelovanje Goričanov in Furlanov.
°» da bo tudi to naše pisanje le »glas
vpijočega v puščavi«, vendar menimo hkrati, da je bilo treba to ponovno povedati.
Sedaj pa neposredno k razstavi sami.
Samo ob sebi se razume, da ne bomo pisali o vseh 89 razstavljenih delih in njihovih ustvarjalcih. Navedli bomo le nekaj podatkov in nanizali nekaj vtisov. Najprej ugotovitev, da je tokrat razstavljenih kar poldrugi ducat tridimenzionalnih del in to skulptur, odlitkov ali drugih plastičnih del v lesu, železu, bronu, kamnu in raznih smolah. Nadalje je na razstavi. kar dvajset del, ki jih lahko označimo kot abstraktna in tem bomo dodali še kakih deset del, ki so prav na robu abstraktne likovne govorice. Vse ostalo, le nekaj manj kot polovica razstavljenih del, pa spada v razne izraze in oblike figurativnosti. Dodajmo še, da gre za veliko olj, akrilov, temper in neverjetno veliko mešanih tehnik, skratka, tu je zbranih veliko del v vseh slogih in vseh tehnikah.
Če se ne moremo ustaviti pri vseh razstavljenih delih, bomo omenili le nekatera, začenši z nagrajenimi. Najvišje priznanje, odkupno nagrado dežele F-JK je komisija dodelila znanemu tržaškemu mojstru starejše generacije Brunu Ponleju za njegovo delo v mešani tehniki z naslovom »Oval s cvetjem«. Gre za zanimivo delo v nežnih barvah z nekakšnimi reliefi, ki predstavljajo tudi črtnost motiva. Tudi Ferruccio Bernini, ki je bil nagrajen s kolajno sindikata, se je predstavil z delom v mešani tehniki. Gre za delo figurativnega značaja z nabrizganim motivom in skoraj na robu abstraktnosti. Abstraktno govorico je ubral tudi Aldo Fammà, kateremu je komisija dodelila kolajno Krožka za kulturo in umetnost za njegovo olje »Kronika časa«. Tu se mojster predstavlja s tehnično zelo zahtevnim delom, ki odraža njegovo premočrtno razvojno pot, ki ji sledimo že nekaj let. Končno je tu tudi, rekli bi nekoliko stilizirana, glava iz kararskega marmorja, ki jo je predložila mlada Lucia Cri-stin, kateri je komisija dodelila priznanje iz sklada Riccardo Bastianutto za mladega obetavnega mojstra.
Če so bila gornja dela nagrajena, s tem še ni rečeno, da so bila zares vsa najboljša ali da edina zaslužijo, da jih omenjamo. Tako na primer ne moremo mimo »Kompozicije« v črnem, s katero se je predstavila Baticheva,
ki je, kot kaže, povsem spremenila svojo smer. To delo omenjamo prav v zvezi s to spremembo. Nekaj podobnega bi mogli reči za »Sintezo« Ondine Brunetti, da ne govorimo o bronastem odlitku z naslovom »Saloma«, ki nosi podpis ene najveljavnejših likovnic v naši deželi, podpis Alice Gombaccijeve, ki jo ob tem ali v tem delu zares stežka spoznamo. In vendar je to že vrhunska umetnica. Če hočemo ostati pri skulpturah oziroma tridimenzionalnih delih, bomo omenili še Caràja oziroma njegovo »Plesalko« ter Cernè ja oziroma njegov mali bron, ki smo ga videli že na kaki razstavi.
Končno sta tu še »Srečanje« Tita Cicaleja in »Ljubezenska igra« Waldesa Coena. Omenjamo ju skupaj, kajti »Srečanje« je mojster sestavil iz koščkov jekla, rekli bi iz tako imenovane siromašne surovine, »Ljubezenska igra« pa je zelo dodelan in nekako ljubek bronasti odlitek.
Naštevanje olj in drugih slik, ki jih moramo omeniti, bomo začeli z delom Enrica Cucka, to se pravi z njegovo »Bikoborko«. Kot vedno, je mojstrova fantazija prijetno hudomušna. Delo »Osebnost« v mešani tehniki, s katerim se je predstavil Antonio Del Sai, nas močno spominja na znanega mojstra Baja, Devetta pa je (vedno sebi zvest mojster) predložil olje s pravim bogastvom barv, ki jih zna le on tako prijetno usklajati. Diminijevo olje »Figura« je razgibano delo, vendar mu manjka neka resnična podoba, ki je bogatila njegova dela. Zanimiv je Giorgio Ferletti, ki v svoji mešani tehniki »Rambow« dokazuje, da je doma tudi v risbi.
Nina Gergoleta omenjamo zato, ker ga zadnje čase nekako redkeje srečujemo. Dosleden samemu sebi in svoji mestni četrti Sv. Jakobu, je predložil stari »Novi most v Ul. sv. Marka«. Za olje Pietra Girotta z naslovom »Kamnolom« bi si drznili reči, da ni vse »moka iz njegove vreče«, vendar gre za dobro delo. Pietro Grassi, ki se je pred nedavnim predstavil s samostojno razstavo, je v palači Costanzi navzoč z velikim delom v mešani tehniki z naslovom »Notranjost — zunanjost«. Tudi tokrat se Grassi predstavlja kot resen in do sebe zahteven mojster.
Na bežnem sprehodu po razstavi smo se ustavili tudi pred zanimivim delom Laile Gri-
son ‘ Cavalierijeve. Ta razmeroma mlada likovnica se izraža na svojevrsten način. Iz koščkov barvastega ali vzorčnega platna sestavlja svoje motive, v konkretnem primeru sonce, žarkov je, oblake, ter v osredju še mavrico, po kateri delo nosi tudi ime. Vsekakor veliko dela in obilica okusa.
Smo sredi zime, ki tokrat kaže tudi ostre zobe. In tudi olje Fulvia Monaia »Zimsko vzdušje« je povsem in zares zimsko. Zanimivo je pri tem mojstru dejstvo, da se zna s tako tenko plastjo olja tako močno izražati.
O vedno bolj zreli Claudii Raza se ne bomo ponavljali. O njenem razvoju smo pisali pred nedavnim. Njen akril »Kras« ta napredek potrjuje. Zanimiva se nam zdi kompozicija Mi-relle Schott - Sbisajeve, ki pa se nam zdi močnejša v grafiki. Ennio Steidler in Eva Ronay, menda najbolj izrazita abstraktna mojstra v naših krajih, katerih izraznost je pravzaprav že vsa geometrična, sta tudi tu zvesta svoji tehniki, ki se kaže v izredni preciznosti črt ter lepi skladnosti barv. To pa je pravzaprav osnova za uspeh v njuni likovni govorici.
Tega bežnega pregleda, v katerem smo omenili le majhen del razstavljajočih mojstrov, ne moremo zaključiti ne da bi omenili Pedro Zan-degiacomo in njeno zelo zgovorno in prepričljivo veliko olje z naslovom »Nedelja siromašnih ljudi« in Luciana Trojanisa, ki se vsako leto pojavi na tej razstavi z enim delom, ki je pravzaprav plod celoletne njegove produktivnosti. V večini svojih del doslej je bil Tro-janis nekoliko turoben. Po navadi na svoj račun. In to je tudi tokrat, ko je razstavil piramido, ki naj bi bila v faraonskem smislu tudi njegovo zadnje počivališče, seveda po smrti. Mojster sicer ni več rosno mlad, vendar je piramida kot grobnica nekoliko prezgodaj dozorel motiv. Tako vsaj upamo in mu želimo.
S to Trojanisovo šalo na svoj račun smo zaključili ta pregled, ki je zelo nepopoln, saj drugače biti ne more ob 89 razstavljalcih. Vemo, da naše pisanje marsikomu ne bo po godu, posebno ne tisto, kar smo rekli v začetku. Vendar je treba to povedati. Morda bo kdaj zaleglo, saj nam iz starorimske dobe prihaja napotek o kaplji, ki vendarle izdolbe kamen...
Fre
Na moškem veleslalomu v Schladmingu
za »plave« in
Smučarski skoki za SP v Gortini d’Ampezzo
Slavje Norvežanov
Nove točke
5CHLADMING (Avstrija) — Luksemburžan avstrijskega porekla Marc Girardelli, ki zanesljivo vodi v svetovnem pokalu pred Švicarjem Zur-briggnom, se je na včerajšnjem veleslalomu v Schladmingu za samih 11 stotink sekunde moral zadovoljiti z drugim mestom za Biirglerjem, ki je tallo prišel do svoje prve zmage v svetovnem pokalu. Eden izmed najbolj razočaranih je bil prav Zurbriggen, saj je bil v drugi vožnji diskvalificiran, v prvi pa je dosegel šele 17. čas. Vsekakor je izpadlo precej tekmovalcev : od skupno 76, kolikor jih je startalo, se jih je uyrstilo le 42. Tekmovanje pa ni potekalo v prav idealnih pogojih: temperatura je bila o~ krog —22 stopinj Celzija, snega pa je bilo zelo malo in so si pomagali s snežnimi topovi. Naj bo tako ali drugače, Biirgler in Girardelli sta bila za razred hitrejša od ostalih, čemur pričajo tudi zaostanki od tretjega mesta navzdol.
Jugoslovani so bili ob koncu razočarani. Po prvem teku je bil namreč Franko na odličnem tretjem mestu za Biirglerjem in Hanglom ter pred Pramottonom in Girardelli jem. V drugem teku pa je zaradi nekaterih napak' zelo poslabšal svojo uvrstitev. Kljub temu so »plavi« prišli do novih točk, kot tudi Italijani, čeprav jim ni šlo po pričakovanju in v tolažbo jim gotovo ni niti šesto mesto Richarda Pramottona, ki je bil po prvi vožnji celo četrti.
VRSTNI RED:
1. Biirgler (Švi.) 2’36”65; 2. Girardelli (Luks.) 2’36”76; 3. Hangl (Švi.) 2’38”33; 4. Mader (Av.) 2’38”57; 5. Gaspoz (Švi.) 2’38”87; 6. Pramotton (It.) 2’38”99; 7. Franko (Jug.) 2'39”35; 8. Gruber (Av.) 2’39”56; 9. Stenmark (Šve.) 2’39”60; 10. Stròlz (Av.) 2’39” 62; 11. Križaj (Jug.) 2’39”92; 12. Nam-berger (ZRN) 2’39”95; 13. Petrovič (Jug.) 2’40’Tl; 14. Giorgi (It.) 2'40"
»azzurre«
48; 15. Tavernier (Fr.) 2’40”75; 19. Strel (Jug.) 2’41”68.
LESTVICA VELESLALOMA ZA SP 1. Girardelli (Luks.) 90; 2. Zurbrig-gen (Švi.) 68; 3. Biirgler (Švi.) 65; 4. Hangl (Švi.) 59; 5. Erlacher (It.) 46.
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Girardelli (Luks.) 140; 2. Zur-briggen (švi.) 104; 3. Wenzel (Liecht.) 101; 4. Biirgler 84; 5. Hangl (Švi.) 73; G. Julen (Švi.) 70; 7. Erlacher (It.) 64; 8. De Chiesa (It.) 59; 9. Križaj (Jug.) 58; 10. Stenmark (Šve:) 56j 11. Pramotton (It.) 55; 12. Nilsson (Šve.) 52; 13. Totsch (It.) 51; .14. Wasmaier (ZRN) 40; 15. Enn (Av.) 39.
Negativen odgovor Čila
SANTIAGO DE CHILE — Čilska teniška zveza je zavrnila prošnjo švedske zveze, da bi srečanje za Davisov pokal med Čilom in Švedsko, predvideno od 8. do 10. marca v Čilu, odigrali od 5. dd" 7. marca.
CORTINA D’AMPEZZO — Norvežani so na včerajšnjem tekmovanju v smučarskih skokih (sedma preizkušnja za svetovni pokal), dosegli pravo zmagoslavje. Prvo mesto je namreč osvojil Roger Ruud, drugi pa je bil Halvor Persson. Norvežani so svoje slavje dopolnili s sedmim mestom Olava Hanssona.
Od Italijanov je bil najboljši Sandro Sambugaro, ki je dosegel 16. mesto, Lino Tomasi je bil 26., Antonio Lacedelli pa 31.
Od Jugoslovanov je bjl tokrat najboljši Primož Ulaga kot enajsti. Po prvi seriji skokov je bil celo peti. Bajc se je uvrstil na 23., Tepeš pa na 27. mesto.
Vrstni red
1. Ruud (Nor.) 206,6 (87,5, 87,5 m); 2. Persson (Nor.) 206,4 (88, 85 m); 3. Bauer (ZRN) 205,7 (87, 89 m); 4. Zuehlke (ZDA) 204,6 (86, 89 m); 5. Holland (ZDA) 204 (86,5, 90 m);... 11. Ulaga (Jug.) 195,7 (87, 84 m).
Lestvica za SP
1. Felder (Av.) 115 točk; 2. Puikon-nen (Fin.) 84; 3. Vettori (Av.) 82; 4. Nykànen (Fin.) 79; 5. Weissflog (Av.) 69.
Malo tekmovalcev na rallyju Montecarlo
VENTIMIGLIA — Za avtomobilski rally Montecarlo, ki se prične 26. t.m., se je doslej vpisalo le okrog 90 tekmovalcev, kar je daleč od lanskih 260 posadk. Tako skromen vpis pripisujejo dolgim poletmikam med avtomobilskim klubom iz Monaka in francosko avtomobilsko zvezo, zaradi česar je bila dirka v dvomu vse do zadnjih dni decembra. Vsekakor se je za rally (vpisovanje se zaključi v soboto) doslej prijavila vrsta zvenečih imen, kot Walter Rohrl in Stig Blomquist (audi). Henry Toivonen (lancia), Ari Vatanen, Tirno Salonen in Bruno Saby (peugeot).
»
kratke vesti - kratke vesti
V središču pozornosti ljubiteljev košarke
Spet evropski košarkarski pokali
DVOBOJ KARPOV - KASPAROV
Zopet remi
MOSKVA — Kot je bilo pričakovati, se je tudi 39. partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Anatoli jem Karpovom in Garrijem Ka-sparovim končala z remijem.
Šahista sta namreč ponedeljkovo prekinjeno partijo sklenila včeraj v 48. potezi z delitvijo točke.
Po tej partiji vodi Karpov s 5:1 ob že 33 remijih. Naslednja partija pa bo danes, če seveda šahista ne bosta zaprosila za odmor.
R. Sbano novi trener Gorizie
GORICA — 42-lcitni Rosario Sbano, bivši nogometaš in trener Reggine, je novi trener Gorizie, ki nastopa v C-2 ligi in je zaradi slabih rezultatov (goriško moštvo je na zad-
njem mestu) odslovila Tržačana Vittoria Russa.
Sbano je lani, vodil mladinsko moštvo (»primavera«) Triestine.
Žico spet v Vidmu
RIM — »Če bi ostal v Braziliji, kjer je toplo in kjer bi lahko treniral dvakrat na dan, bi 1 abito nastopil že 27. t.m. proti Laziu, tako pa se bo moj nastop nekoliko zavlekel,« je dejal ob svojem prihodu v Italijo brazilski as Žico in nadaljeval: »Klinično sem povsem okreval, kar mi manjka, je trening. Pri Udine-seju pa so zahtevali, da se vrnem in čeprav se s tem nisem strinjal, sem sedaj tu.«
Ko so ga vprašali, kaj meni o položaju Udineseja, ki ni prav rožnat, je odvrnil, da se bodo z njegovim prihodom stvari obrnile na bolje: glavni kandidati za izpad so po njegovem mnenju Cremonese, A-sooli in Lazio. »Napoli se doslej ne more pritoževati s sodniki, ali se motim?« je ironično pristavil.
Po božičnih in novoletnih praznikih se nadaljujejo ta teden srečanja v evropskih košarkarskih pokalih, v katerih je predvsem italijansko predstavništvo množično.
POKAL*PRVAKOV
V središču pozornosti bo seveda jutrišnji italijanski derbi v Bologni med domačim Granarolom in rimsko Bancoromo. Zagrebška Gibona pa bo gostila nevarno moštvo Makabija iz Tel Aviva.
LESTVICA PO 2 KOLIH: Makabi Tel Aviv (Izr.) 4; Granarolo Bologna (It.), Bancoroma Rim (It.), Gibona Zagreb (Jug.) in CSKA Moskva (SZ) 2; Real Madrid (Šp.) 0.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV Indesit — Hapoel Tel Aviv 108:89 (56:50)
CASERTA — Po porazih v Barce-
loni in Villeurbannu, je Indesit sinoči z odlično igro v drugem polčasu (v prvem so bili gostje povsem enakovredni in so tudi vodili za tri točke) zasluženo zmagal proti telavivskemu Hapoelu, ki je tako doživel svoj tretji poraz (doma proti Barceloni in Villeurbannu). Pri Indesitu sta bila najuspešnejša Oscar (29) in Ricci (17), pri Hapoelu pa Largej (38) in Bjrd (18).
KORAČEV POKAL C. zvezda — Hapoel 112:75 (60:43)
BEOGRAD — Beograjska Črve na zvezda je sinoči osvojila pričakovano zmago proti izraelskemu moštvu Hapoela iz Hajfe. Beograjčani so bili skozi vse srečanje odločno boljši od gostov, še posebno pa sta se izkazala Miličevič, ki je dosegel 28 točk in Avdija (15).
Pri izraelskem moštvu sta bila naj-
uspešnejša Rollanti (18 točk) in Zlo-tikman (14). (nb)
V četrtfinalnih srečanjih bodo danes igrale štiri italijanske ekipe. Milanski Simac se bo doma spoprijel s Strojiteljem iz Kijeva, na domačem igrišču bo Peroni iz Livorna igral z grškim Arisom iz Soluna, v gosteh pa bosta nastopila Jollycolombani iz Cantuja (v Španiji proti moštvu Ličar 43) in Ciaocrem iz Vareseja (V Španiji proti moštvu Čaja Fermi).
Košarka: disciplinski ukrepi Pesaru dve koli
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je ostro u-krepala po nedeljskih izgredih v Pešam med tekmo Scavolini - Bertoni-Scavolini je prejel prepoved igranja na svojem igrišču za dve koli. Podobna kazen je doletela tudi moštvo OTC iz Livorna. Za eno kolo pa je izključen Jeelani (Peroni).
zenska namiznoteniška A liga - tedenski komentar
naše šesterke v raznih prvenstvih
Krasovke že danes v Cagliariju
Prvo koto končnice prvenstva A ligo ni prineslo večjih presenečenj, če izvzamemo tesno zmago ekipe Barcellone v Temiju. Po pričakovanju so najbolj čisto zmago osvojile krasovke v tekmi v Repnu z ekipo TT Cagliari, ki ni bil dorasel nasprotnik. Že danes pa sledijo povratni dvoboji in naše igralke so odpotovale na Sardinijo v prepričanju, da bodo osvojile novi točki in se tako prebile v polfinale.
O sobotni tekmi lahko rečemo, da je b,ila to najlažja preizkušnja za krasovke v tem prvenstvu. Igralke iz Cagliarija so prispele v Repen vse premražene, saj gotovo niso vajene tako nizkih temperatur in pa burje. Poleg tega se je še njihova tretja predstavnica odpovedala nastopu zaradi vročine. Sardinke niso imele sreče niti na poti domov. Vrnile so se
namreč z vlakom do Rima, od koder so nameravale z letalom na otok. Snežna ujma jih je zajela v Viterbu, kjer so " morale vso noč čakati na vlaku in šele v nedeljo popoldne so bile spet v Cagliariju. Upamo, da bodo imele naše igralke več sreče in da jim bo vreme bolj prizanesljivo.
Tudi tokrat ne bo stopila za zeleno
IZIDI 1. KOLA
Kras - TT Cagliari 5:0; Vigor Terni - TT Barcellona 4:5; Quattro Mori Cagliari - Focolare Coccaglio 3:5; Recoaro Bočen - Stetan Napoli 2:5.
DANAŠNJI SPORED TT Cagliari - Kras; TT Barcellona - Vigor Temi; Focolare Coccaglio -Quattro Mori Cagliari; Stetan Napoli - Recoaro Bocen.
mizo Doljakova zaradi poškodbe na desni roki. Krasovke bodo nastopile z isto postavo kot v Repnu, čeprav ima Miličeva nekaj preglavic z gripo, Cergolova pa si ni še opomogla po bolezni in se počasi vrača v formo. V petek bo morala namreč odigrati še mednarodno srečanje v okviru evropske lige proti Luksemburgu.
Kljub vsem težavam pa smo mnenja, da bodo naše igralke zaigrale zbrano in požrtvovalno, čeprav bi jim tudi poraz s 5:1 dopuščal vstop v polfinale.
Najbolj zanimivo srečanje kola pa bo brez dvoma v Barcellomi, kjer se bo Vigor skušal oddolžiti za tesen poraz in bi v primeru zmage s 5:3 imel odprto pot do polfinala. V ostalih srečanjih bi morale slaviti domače e-
ZVONKO SIMONETA
1. ŽENSKA DIVIZIJA Canon — Dom Agorest 0:3 (7:15, 11:15, 4:15)
DOM AGOREST: Orel, Plet, Roner, Zavadlav, Kojanec, Kocjančič, Humar, S. Primožič.
Odbojkarice Doma Agorest so v prvi tekmi 1. ženske divizije zmagale v Tržiču. Strgarjeve varovanke so povsem nadigrale domačinke, ki se niso mogle enakovredno upirati razigranim domovkam, kar je razvidno tudi iz samega poteka setov.
Domovke so le v začetku pokazale nekaj treme in zgrešile nekaj servisov, potem- pa so se organizirale in za Canon je bilo srečanja konec.
(D. A.)
1. MOŠKA DIVIZIJA Volley Bali Krmin — Soča 1:3
SOČA: Malič, Černič, Fait, Sirk, Gergolet, Fait A., Giantin, Ferfoglia in Kovic.
Šesterica Soče je dosegla v Krminu svojo prvo letošnjo zmago v prvi mo-
Panorama mednarodnega plavanja: skromnejša žetev
Svet mednarodnega plavalnega športa je med sezono 1984 nedvomno doživel manjšo razgibanost, kot se je od olimpijskega leta pričakovalo. Če so pri moških odsotnosti na 01 odigrale še kar solidno vlogo, so bili pri dekletih rezultati povsem obrnjeni na glavo.
Manjša tekmovalnost je prispevala k še vedno odlični •beri svetovnih rekordov v 11 panogah (od 15 olimpijskega programa), vendar samo 5 v ženskem programu.
Skupinsko so ZDA pri moških in delno tudi pri dekletih prva sila na svetu. Pri moških Američani na 12 progah posameznikov in iz lestvic prvih 20 na svetu držijo kar 91 mest. Pri dekletih je prisotnost 86 Američank med prvimi 20 v vsaki od 12 panog navidezno enakovredna, v resnici pa se ta mesta nanašajo bolj na rep lestvic kot na glavo.
Na splošno pa velja, da Američani nimajo več pravih junakov, kot so bili v nedavni preteklosti Shollan-der, Spitz in Naber in da so zvezde
iz drugih držav. Dejstvo posebno mori Američane, ki za propagando plavanja nujno potrebujejo prave protagoniste.
Pri dekletih imajo Američanke boljše pozicije le na daljših progah prostega sloga, nekaj pa še pomenita tudi veteranki Meagher in Caulkins v deljinu, oziroma mešanem plavanju.
Nedvomno je za plavanje razveseljivo, da kakovost prodira v vse večje število držav. Pri vrstnih redih velikih tekmovanj se to že začenja opažati, čeprav so izidi plavalnih tekem znatno več predvidljivi kot pri atletiki. Pri plavanju v bistvu ni taktiziranja, ker plavalec skoraj ne vidi nasprotnikov. V veliki meri se potrjujejo že znane vrednosti.
Ob vidnem pešanju ZDA se pri moških opaža napredek SZ, ki pa je skromnejši od tistega, ki si ga je o-betala pred leti. Uspešna je prisotnost NDR na boljših mestih tudi pri moških, kjer se je v sam vrh po zaslugi nekaj posameznikov vrinila tudi Kanada. Ponovno je opazna tudi pri-
Vladimir Saljnikov
sotnost avstralskih plavalcev.
V zvezi s posamezniki je posebno zanimiva nadaljnja pot Sovjeta Salj-nikova, ki naj bi pri 24 letih mislil
na umik. Saljnikov je že 6 let prva osebnost v bazenih in morebitna praznina na najbolj klasičnih progah 400 in 1500 m odpira hud boj za nasledstvo, ki pomeni tudi prestiž za državo. Američani bi lahko poskusili srečo z 18-letnim Mykkanenom ali z leto starejšim O’Bbrienom. NDR ima v zalogi odličnega 17-letnega Dassler-ja, Sovjeti sami pa zrelejšega Sem-jonova.
Ženski tabor je glede napredovanja nekoliko zaostal in tu pa tam izgle-dajo »endeerovke« celo dosegljive. Na seznamu rekordov sta dve znamki kar iz leta 1978, dve iz leta 1979, ena iz leta 1980 ter tri iz leta 1981, kar je ob ritmu iz prejšnjih let nedopustno staranje. Najvidnejša imena (vsa iz NDR) so bila v sezoni 1984 Kristin Otto (200 m prosto), Sylvia Gerasch (100 m prsno) in Ina Kle-ber, ki na 100 m hrbtno naskakuje mejo ene minute kot ne pred tako davnim legendarni rojak Roland Matthes v moški konkurenci.
Bruno Križman
ški diviziji. Zasluženo je namreč premagala tamkajšnjo šesterko Valley Bali, ki pa sodi med poprečne ekipe tega prvenstva.
»UNDER 15« (ženske) Dom Agorest — Forra 2:1 (12:15, 15:4, 15:1)
DOM AGOREST: Peterin, Rinelli, Ožbot, Hoban, V. in K. Lutman, Nanut, Paulin, Sfiligoj, Prinčič, Pintar, Furlan.
Mlade odbojkarice Doma Agorest so v nedeljo odigrale svojo prvo tekmo v prvenstvu »under 15« in zasluženo zmagale. Pozitiven rezultat je še toliko pomembnejši, saj so igralke tokrat prvič igrale uradno tekmo, zato je bila trema v prvem setu tudi upravičljiva. V nadaljevanju igre P? je prišla na dan boljša skupinska 1" gra domovk, ki so povsem nadigrale Furlanke in si zagotovile prvi prvenstveni uspeh.
Odslovili Peranija
PARMA — Po tretjem zaporednem porazu na domačih tleh, so včeraj odslovili Marina Peranija, trenerja Parme, ki je zadnja na lestvici B lige-Ekipo bo vodil pomožni trener Gedeone Carmignani.
Italija - Grčija »under 19«
LATINA — V okviru priprav na evropsko prvenstvo, se bosta dane5 v Latini v prijateljski tekmi pomeril1 nogometni reprezentanci Italije in Gr čije »under 19«. Italija bo prvo kvalifikacijsko tekmo odigrala 24. t.m; proti Pbrtugalski, Grčija pa kornaJ 24. aprila proti Cipru.
Teniška turnirja v Washingtonu in Auckland^
WASHINGTON — V prvem koW mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Washingtonu so med drugih^ dosegli naslednje izide: Rinaldi (ZDA'
-	Kohde Kilsch (ZRN) 7:5, 6:7, 6:j’ Garrison (ZDA) - Henricksson (ZDA1 7:5, 6:3; Casale (ZDA) - Phe-lps (ZDA! 6:1, 6:4.
Na moškem turnirju v Aucklandu, veljavnem za »grand prix«, pa med drugim takole igrali: Fitzgeral (Avstralija) - Belcher (ZDA) 2:6, 6:j' 6:4; Shiraš (ZDA) - Lewis (N. ZeU 3:6, 6:2, 8:6; Dochan (Avstralija) ' Derlin (N. Zel.) 6:2, 6:2; Lloyd (V»'
-	Levine (ZDA) 6:2, 6:2.
Jutri v tržaškem Kulturnem domu s pričetkom ob 17.15 skupna prireditev
»Naš športnik«
Letos bomo prvič skupno nagradili naše in najboljše športnike in ekipe iz Primorske. Pobudniki te prireditve pa so Primorske novice, Radio in TV Koper, Radio Trst A in Primorski dnevnik. Prireditev bo v organizaciji ZSSDI. V okviru jutrišnje prireditve bo urednik športne redakcije Radio Ljubljana Stane Urek predstavil knjigo Saše Rudolfa »Olimpijski ogenj in dim«.
Na jutrišnji prireditvi bodo nastopili tudi ansambel »TAIMS«, gledališki igralec Vladimir Jurc in slovenski pevec Andrej Šifrer.
naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih
Polet, Bor in Kontovel praznih rok
NARAŠČAJNIKI
Ricreatori — Polet 112:49 (62:25)
POLET: Kocman 24 (4:11), Ciani, Bogateč 9 (5:6), Berdon 2 (0:1), Fonda (0:1), Sardoč 8 (4:12), Sosič 6.
PM: Polet 13:30; 3 TOČKE: Kocman 4; PON: nihče.
V desetem kolu košarkarskega prvenstva naraščajnikov so poletovci visoko izgubili proti močni ekipi Ricreatori. Nasprotnik je bil tako telesno kot tudi tehnično mnogo boljši od po-letovcev, vendar moramo takoj poudariti, da je igral Polet z zelo okrnjeno postavo. Naši so zaigrali dobro v drugem polčasu, tokrat pa se je najbolj izkazal Bogateč, ki je sicer začetnik, vendar pa je zaigral kot izkušen igralec. (G. Kocman)
Don Bosco — Kontovel 122:44 (53:20)
KONTOVEL: šik 4 (2:8), Gruden 9 (3:5), A. Sterni 4 (2:2), Cebulec 16,
Regent, Cingerla 11 (5:11), Pertot
(0:1).
Proti močni ekipi Don Bosca, ki je trenutno na drugem mestu začasne lestvice, je Kontovelova peterka doživela visok poraz. Pripomniti pa moramo, da so Kontovelci tokrat morali na igrišče v zelo okrnjeni postavi, brez petih standardnih igralcev. Če dodamo še, da je trener Emili imel na razpolago le sedem košarkarjev, potem je povsem razumljivo, zakaj se je tekma končala s tako visoko prednostjo Tržačanov. V popolni postavi bi se Kontovelci gotovo mnogo bolje odrezali. To bodo nedvomno storili v prihodnji tekmi, ko sprejmejo v goste ekipo Ricreatori. (M. Rupel)
Bor — Santos 27:145 (13:78)
BOR: Lippa lis 6, Panjek, Blaževič 4, Turk, Cecco 2, Birsa 9 (1:2), Bajc (2:2).
»Plavi« so tokrat zaigrali slabše kot ponavadi. V napadu so igrali nezbrano in s slabimi podajami, v o-
brambi pa še slabše. Posebne pohvale ne zasluži nihče. (Ivan Bajc)
LESTVICA: SGT in Don Bosco 16, Santos 14, Ricreatori 12, Kontovel 10, Libertas in USS Leasest 8, Ferroviario 6, Inter Milje in Polet 2, Bor 0.
PRIHODNJE KOLO: Kontovel - Ricreatori, SGT - Don Bosco, Santos -Libertas, Polet - Ferroviario, Inter Milje - Bor.
domači šport
Danes
SREDA, 9, januarja 1985
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.45 v Kulturnem domu v Gorici : Olympia - Val.
»UNDER 15«
16.30	v Štandrežu: Olympia - Dom Agorest.
ta teden ob odbojkarski mreži
Lep podvig Bregovih odbojkaric
M. Kalc:
Prvenstvo deklic je pred zaključil0!?1 m odločitev o tem, kdo bo leto-nJi pokrajinski prvak v tržaški po-"tojini, je padla že pred časom, družena ekipa deklic Friulexporta je anrreč prepričljivo, brez izgubljene-^ seta, odpravila vse svoje nasprot-•lke in z veliko lahkoto osvojila pokrajinski naslov.
Njena zmaga je bila pričakovana, aj Friulexport združuje v svojih ^stah skoraj vse najboljše igralke kategorije iz slovenskih društev st ^aški pokrajini. Spodbudno dej-, vp za našo žensko odbojko pa se ntem, da je drugo mesto prešla 'Vo osv°jil ?reg in da je trojno i TF slovenskih šesterk preprečila ti’ /rzaška OMA, ki se je vrinila na ®tle mesto pred Sokolom.
zn a k* se nekoliko podrobneje se-s konkurenco v letošnjem pr-stvu in s pričakovanji Friulexpor-žebv nadaljevanju tekmovanja na de-v J. ravni, smo se na kratko pogo-dve i 2 Niarkom Kalcem, ki je že ifti drugi trener te naše združe-ladinske ekipe.
Pokrl"e tvoja ocena letošnjega Trža<~llns^e9a prvenstva deklic na ko J*677?, če ga primerjaš z lanskim, »T f kib tudi pokrajinski prvaki?«. osvivr kot letos smo z lahkoto Pa i111. Pokrajinski naslov. Mislim boliš a Lila letos kvaliteta nekoliko lite£\°d lanske, čeprav je bilo kva-SoijoiefciP malo. Poleg nas, Brega, ni u-,a m OMA v letošnjem prvenstvu štiri ° **1». ki bi lahko ogrozila te 80 bile tako kolikor toliko za-hasprotniM016 med temi štirimi
pričak19a v Prvenstvu deklic je bila kipe ovana. Kaj pa pričakuješ od e-bo kr?i n°d°linjem tekmovanju, ko kot Tlr,urenca nedvomno močnejša, »M' -]S V tržaški pokrajini?« dobr(!S^m,’ da smo v letošnji sezoni osvon^lali.in naš prihodnji cilj je bVrstit	deželnega naslova in s tem
klice rV na vsedržavni finale za de-has '^° dobro ekipo in verjetno glavnih r dru?i imajo za enega od favoritov za deželni naslov.
»Cilj je deželni naslov«
Zavedamo pa se, da je konkurenca v deželi močnejša in da ne bomo imeli lahkega dela. V videmski pokrajini sta v dveh skupinah na prvem mestu trenutno Pav Udine in Tarcentina, ki je lani v deželnem finalu »under 15« premagala Breg. V pordenonskd pokrajini je favorit za končno zmago Ras Fiume Veneto, ki razpolaga z dobro in predvsem precej visoko ekipo. Mislim, da se v deželnem finalu letos ne bomo srečali z 'lanskim prvakom Ausa Pav iz Červinjana, ki je izgubil nekaj igralk in ne igra vodilne vloge v prvenstvu v videmski pokrajini.«
»Že dve leti si drugi trener naše združene mladinske ekipe in si si tako že nabral nekaj trenerskih izkušenj. Poleg tega pa si tudi aktiven igralec in zanimivo bi bilo slišati, kako usklajuješ ti dve obveznosti in kakšne so tvoje trenerske ambicije?«
»Ta dvojna obremenitev mi zaenkrat ne povzroča posebnih težav, saj imamo treninge s Friulexportom takoj po končanem pouku, kar odgovarja tudi igralkam, ki tako izgubijo precej manj časa, glede na to, da jih je precej iz okoliških krajev. Tako lahko nemoteno tudi sam treniram v večernih urah. Nekaj problemov bom imel, ko se bo začelo pirvenstvo 1. divizije in verjetno ne bom mogel na nekatere tekme Friulexporta, ki bodo istočasno z mojimi tekmami. Kot trener pa zaenkrat še nimam posebnih ambicij. Moj prvi cilj je, da Letos uspešno končam višjo srednjo šolo in se nato vpišem na ISEF. šele po končanem študiju se nameravam resneje posvetiti trenerskemu delu, predvsem z mladimi in če bi lahko izbiral, bi rajši delal s fanti kot z dekleti.«
Rado Gruden
Bregove odbojkarice so v soboto doma v prvenstvu C-l lige dosegle lep podvig. Po pravem maratonskem boju so namreč premagale moštvo Tornane iz Gradišča s 3:2 in imajo tako še možnost, da se uvrstijo v skupino boljših v tej konkurenci
Nogometaši v težavah s slabim vremenom
Po daljšem premoru zaradi praznikov naj bi se v nedeljo, 13. t.m. nadaljevala amaterska prvenstva, v katerih nastopajo številne naše ekipe.
Izredno slabo vreme pa postavlja v dvom regularno odvijanje le-teh. Igrišča so zamrzla, mraz in burja pa ne odnehata.
V nedeljo, 6.1. bi od naših ekip morala Gaja igrati zaostalo tekmo v 3. amaterski ligi proti moštvu Supercaf-fè. Zaradi prehudega mraza pa so to srečanje preložili na poznejši datum.
Vprašljivo pa je, koliko tekem bodo lahko igrali v nedeljo. Pri tem pa se ponovno poraja vprašanje, čemu v zimskem času ne prekinejo amaterskega prvenstva. Iz leta v leto se namreč ponavljajo običajne težave s slabim vremenom, blatnimi in celo zasneženimi igrišči.
(Na sliki: s prvenstvene tekme Gaja - GMT).
obvestila
PRIMOTOR KLUB
obvešča, da bo srečanje članov jutri, 10. t. m., v gostilni pri Rumeni hiši v Barkovljah (Strada del Friuli 293) ob 20.30.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR
vabi osnovnošolce in srednješolce, tudi začetnike, na redne treninge, ki so vsak torek in petek na liceju Prešeren od 17. ure do 19.30. Ob istih dnevih od 19. ure dalje je vadba rekreativcev. Vabljeni!
ŠD MLADINA
obvešča, da se predsmučarska telovadba redno nadaljuje ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure.
ZSŠDI
obvešča, da bo v petek, 11. t. m., ob 20.15 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije.
S P D T
obvešča vse tiste, ki jih zanima treking okoli Anapum v Himalaji, naj se telefonsko obrnejo na dr. Ivana Simu-niča v jutranjih urah (tel. št. 227-372).
PrOMocij$KO prvenstvo
Mi	moški
KoSa - Don Bosco 5:0
S(‘<Lnak " Coccolo 2:0 (21:5, 21:14);
2Ll5)Ì ?edmak 21:8).;
Pacor "Prodan 2:0 (21:19, 21:3); ■*'	'	2:1 (19:21,	23:21,
----Coccolo 2:0	(25:23,
Košuta	-	Zuliani 2:0	(21:8,
^rVegu<rM ° S° odigrali zadnje kolo Za Mia3 Promocijskega prvenstva. Cikalo p’h 111 dobro kazalo, saj jo je Boscu. r s5°vanje pri tržaškem Don hieljij-" jC?zam ?o se med tednom te-odfe^jjPnpravljali, da bi se čimbolje prv na min zadnjem nastopu, fhak fn S^a nastopila Košuta in Sed-digr'a]a fatata kažeta, da sta nabavil t asP,rotmka. Zmago je zatem Žave\S ai°-'. čePrav je imel tele Sedmai . ecin v kolenu. Za njim HI na K; S1cer tesno, znova odpra-in dokazal, da pm ‘(ar ie Prehaja v boljšo formo, na razPolag~ osute Priboril še točko na
iiS/bo
Pred povratnim delom sle-
bo VpL enomesečni premor. Dotlej renče	vrnil že dolgo odsotni
r bi gotovo pripomoglo, da
naši v raznih namiznoteniških prvenstvih
izboljšajo položaj na lestvici, ki vsekakor ni slab.	(A. Sedmak)
Kras — Chiodino B	5:4
Legiša - Bellini 2:0 (21:8, 21:8) ; Milič - Bellussi 0:2 (7:21, 11:21); Dol jak -Tomasini 1:2 (21:15, 11:21, 19:21); Legiša - Bellussi 0:2 (17:21, 13:21); Do-ljak - Bellini 2:0 (21:8; 21:8); Milič -Tomasini 0:2 (13:21, 8:21) ; Doljak -Bellussi 2:1 (16:21, 21:13, 21:14); Legiša - Tomasini 2:0 (21:13, 23:21); Milič - Bellini 2:0 (21:17, 21:12).
Kr asovi igralci so tokrat pripravili lepo presenečenje, saj so po štirih zaporednih porazih vknjižili prvi prvenstveni par točk. Po izredno izenačenem boju so v Repnu tesno premagali Chiadino B, ki je doslej skupaj s Krasom delil zadnje mesto na lestvici. Razveseljivo je, da je odločilno točko priboril prav najmlajši igralec, Igor Milič, ki letos prvič nastopa v promocijskem prvenstvu in doslej še ni zmagal. Ta uspeh mu bo gotovo vlil nove samozavesti.
Srečanje bi se lahko zaključilo za Krasove Larve prepričljiveje, če ne bi Doljak v tretji tekmi, potem ko je o-svojil prvi set in izgubil drugega na to, v tretjem po vodstvu z 18:16 točko prepustil nasprotniku. Prav Doljak pa je pri rezultatu 4:2 v korist Tržačanov po ogorčenem boju premagal Bel-lussija in znova postavil v dvom rezultat, ki sta ga nato Legiša in Milič na srečo preobrnila v Krasovo korist.
ŽENSKE
Kras A — Kras B	5:0
Purič - Simoneta 2:0 (21:8, 21:5); Škrk - D. Grilanc 2:0 (21:11, 21:11); Žigon - E. Grilanc 2:0 (21:9, 21:10); Purič - D. Grilanc 2:0 (21:15, 21:15); Žigon - Simoneta 2:0 (21:10, 21:10).
V drugem povratnem kolu je prva postava Krasa po pričakovanju premagala Kras B, v vrstah katerega so tokrat nastopile tri začetnice, ki so tokrat opravile) krstni nastop v promocijskem prvenstvu. Vse tri standardne i-gralke druge Krasove postave so bile
namreč konec prejšnjega tedna na turnirju pri Bocnu, tako je bilo delo glavnih favoritinj za prestop v C ligo še olajšano, in sedaj ne pričakujejo drugega kot sklepni del kvalifikacij za prestop v višjo ligo, v katerem bodo nedvomno naletele na nekoliko bolj homogene nasprotnice. -(Z. S.)
Dom — Kras	5:0
Zalateu - Lupine 2:0 (21:6, 21:7); Lutman - Prosen 2:0 (21:5, 21:9); Fabbro - Kralj 2:0 (21:4, 21:6); Zalateu - Prosen 2:0 (21:9, 21:9); Fabbro -Lupine 2:0 (21:5, 21:2).
Sobotno srečanje je bilo le gola formalnost, saj je bila kakovostna razlika mod ekipama prevelika, da bi bilo srečanje zanimivo. Predstavnice Krasa so še mlade in si z nastopanjem na prvenstvu nabirajo dragocene izkušnje, ki se jim bodo obrestovale V bodočnosti. Domovke so si s to zmago zagotovile končno drugo mesto, za prvo mesto pa bo odločalo povratno srečanje s Krasom A, ki pa je glavni favorit za prestop v C ligo. (MAL)
TURNIR CSI Najmlajši
Pomlajena ekipa namiznoteniške sekcije Bora nastopa letos z najmlajšimi na turnirju CSI (Centro sportivo Italiano). Pod vodstvom trenerja Marina Filipa sa naši osnovnošolci in srednješolci redno trenirajo v telovadnici na liceju »F. Prešeren«, po katerem se ekipa tudi imenuje.
»Prešeren« je v tej sezoni odigral dve srečanji in sicer s Pellicano in z Montuzzo. V tem prvem delu prvenstva sta se izkazala predvsem Andrej Majcen in Aleš Kozman, viden napredek pa sta pokazala tudi naša najmlajša tekmovalca Michel Grbec ih Lara Posega.
IZIDI
PREŠEREN — PELLICANA 4:1
Majcen - Di Paola 2:0; Posega -Reggente 0:2; Grbec, Kozman - Di Paola, Regente 2:1; Majcen - Righi 2:0; Grbec - Reggente 2:1. MONTUZZA — PREŠEREN 3:2
De Paolis - Kozman 0:2; Funesini -Majcen 0:2; Aquilante, Funesini -Grbec, Posega 0:2; Aquilante - Majcen 2:0; Tonietto - Kozman 2:0.
(K. Grbec)
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - 'tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska I
zn
Trst
zveze Časopisnih založnikov F1EG
9. januarja 1985
Kraja v največji belgijski tovarni orožja
Najsodobnejše orožje na odpadu
Zagovor enega izmed obtožencev: »Samo če dežuje pa vam prinesem motor znanega lovskega letala F-16«
BRUSELJ — »Ako želite odnesti iz tovarne motor najbolj znanega lovskega letala F-16, vam bo to uspelo: potrèben je samo en pogoj: dež.« To je izjavil eden izmed obtoženih zaradi kraje v znani belgijski tovarni Herstal. Besede so vzbudile presenečenje v javnosti, saj gre za zelo znanega proizvajalca orožja na svetu, o katerem bi človek sodil, da je imun za takšne »spodrsljaje«. Drugo, kar je vznemirilo javnost, pa je povečanje trgovine z orožjem v Belgiji in naraščanje nasilja z njegovo uporabo.
Kraja v Herstalu je, med drugim, dodatni dokaz, kako praktično kriminalcem ni mogoče preprečiti kraje, pa čeprav je tovarna najmoderneje opremljena in zaščitena. Pri vsej budnosti je pet delavcev na tovarniškem odpadu našlo dele orožja. Ti ljudje, ki imajo izurjeno oko, so ugotovili, da na odpad vrženi deli orožja niso povsem izgubljeni in da jih je z manjšimi popravili mogoče uporabiti. Te kose so tako rekoč po smetiščih poiskali med opoldanskim odmorom. V tovarni so jih potem malce popravili in iz belgijske tovarne so pričeli »odhajati« revolverji, puške in znane hitrostrelke FAL, ki so na trgu z orožjem zelo iskane.
Odnašanje orožja iz tovarne po izjavah obtožencev ni predstavljalo nobenega problema, ker varstveniki, kadar dežuje, ne gredo iz svojih stražarnic. In ker v Belgiji skoraj vsak drugi dan dežuje, je bilo odnašanje orožja iz tovarne sila enostaven posel. Tako e-nostaven, da je iden izmed obtožencev na sodišču izjavil, da bi iz tovarne odnesel celo motor letala F-16,
samo da dežuje.
Porotniki stvari niso gledali tako enostavno. Niso mogli dežju prisojati sokrivde za tatvino in so vseh pet delavcev obsodili na zaporne kazni. Tudi niso sprejeli zagovora obrambe, češ da bi njihovih klientov ne obsodili, če bi, denimo, bali zaposleni v tovarni o-buval in bi z odpada odnašali čevlje. Za sodnike je bil primer veliko bolj resen, šlo je namreč za orožje, ki so ga kasneje uporabljali v kriminalne namene.
Sodišče je sprejelo razloge obrambe, da je v bistvu šlo za odpadni material, vendar ne za kakršenkoli. Po mnenju sodnikov so mogli iz njega izdelati prvovrstno orožje, ki je predstavljalo nevarnost v rokah tistih, ki so z njim ravnali. Kdo pa je z njim ravnal, ni ptrebno posebej razlagati.
»V obdobju velike negotovosti, v kateri je Belgija, je rekel- sodnik v obrazložitvi obsodbe, ne moremo dovoliti, da bi orožje prehajalo iz rok v roke, ne da bi imeli v to vpogled.« Prepoved odnašanja materiala iz tovarne vsebuje tudi tovarniški pravilnik. Lastnik se je s tem zavaroval, da bi delavci ne jemali dele orožja na odpadu. Za ta pravilnik so vedeli vsi delavci, torej tudi obtoženci. Zaradi tega so poleg zapora, na katerega so bili obsojeni, za seboj za vedno zaprli vrata delovnega mesta.
Tovarna bo zaostrila ukrepe, odvetniki in njihovi klienti pa so po pisanju tamkajšnjega tiska med zapuščanjem sodišča godrnjali: »Prišli so zares hudi časi, če te že zaradi brskanja po smetišču spravijo v zapor!«
Romanje k Elvisu Presleyu
MEMPHIS (Tennessee - ZDA) — Trume mladih se te dni zbirajo v hiši — muzeju kralja rock’n’rolla (na sliki) in na pokopališču. Presley bi včeraj imel 50 let. Zadnja leta svojega življenja ni več nastopal v jav-
nosti, imel je 130 kg.
Na Rdečem trgu prepovedano kaditi
MOSKVA — Na Rdečem trgu od 10. januarja dalje ne bo več dovoljeno kaditi. Tako je odločila občinska uprava. Po pisanju moskovskega večer-nika so to zahtevali številni državljani in vojni veterani.
Prepoved kajenja velja tudi pred spomenikom neznanemu vojaku, torej ob strani Kremlja. Gre torej za prostor, kjer je tudi Leninov mavzolej in ki je svet sovjetskemu ljudstvu.
Kitajci ne marajo več za stare običaje V deželi Marka Pola se nekaj spreminja
Nobenega problema s parkiranjem
Na avtomobilski razstavi v Wiesbadnu je bilo mogoče kupiti tudi ta klein-schnittger cabriolet iz leta 1954. Veljal je 3.000 dolarjev, glavna prednost pa je v njegovi teži: poganja ga enovaljni motor, ki zmore 6 KM in nima vzvratne prestave. Vsak ga parkira kar ročno	(Telefoto AP)
PEKING — Maocetung že dolgo nima več mirnega počitka. Brhka 17-letna Kitajka se ritmično ziblje v bokih na vaji za velik televizijski show zahodnega tipa, ki bo čez mesec dni ob priliki kitajskega novega leta priklenil pred male ekrane na stotine milijonov Kitajcev. Gre za predstavo, ki ji ni primere v zgodovini nove Kitajske, a jo je vlada z razumevanjem dovolila.
Ni dvoma, da Kitajska odpravlja nekatere usedline preteklosti in da se skuša po bližnjici prebiti k načinu življenja, ki je bolj sproščen in bolj blizu sodobnim potrebam mladih. Tako je že povsem zbledel spomin na kulturno repplucijo in njene zablode. Urad za kulturo je meni nič tebi nič priredil plesno tekmovanje, na katerem se bo okrog 150 plesnih parov med seboj pomerilo v tangu, valčku, disco-plesu, rocku i.dr.
Na južnem Kitajskem so se po predhodnem dovoljenju krajevnih oblasti odprla vrata številnih diskotek, ki jih, podobno kot drugje po svetu, obiskujejo trume mladih najstnikov. Pospešenega prilagajanja starodavne Kitajske pa ne odmerjajo le brezšte-
vilni plesni koraki. Mladina gleda danes v svet in stare tradicije se umikajo mikavnim novotarijam. Koledar letošnjih filmskih predstav je bil dobesedno razgrabljen, kajti program je — kakopak! — prepoln svetovnih uspešnic sedme umetnosti. Alain De-lon in John Travolta sta vnela srca kitajskih šiviljic, stene moških spalnic pa krase fotografije golih lepotic. Pred nedavnim so po vsej državi odprli lepotilne salone. Kitajci, predvsem pa Kitajke, v zadnjem času z zanimanjem sledijo modnim tokovom in omedlevajo pred zadnjimi stvaritvami pariških, pa tudi japonskih modnih krojačev. Že pred petimi leti so si lahko ogledali prvo modno revijo, ki jo je v Pekingu priredil slavni Pierre Chardin. Dekleta ne viarajo več za znane dvodelne sivomodre o-bleke, ki so postale obvezne l. 1949, ko je bila proglašena LR Kitajska. A tudi mladeniči zavračajo široko suknjo, kot jo je nosil Veliki pokojnik, temveč po zgledu prvega ministra Žao Zianga in glavnega tajnika KPK Hu Jaobanga segajo po modno krojenih oblekah.
Začuda so se Kitajci pričeli odre-
kati tudi prastarim običajem pri jedi. Sam Hu Jaobang je nedolgo tega priporočil prebivalstvu, naj po družinah ne zajemajo več iz iste sklede, znamenite paličice pa naj zamenjajo z noži in vilicami.
Preglasna glasba povod za zločin
SAO PAULO — Osemnajstletni Roberto Agostinho Peukert Valente je v napadu besnosti s samokresom postrelil svoje domače. Pod streli so se zgrudili oče, mati, dva brata in sestra: tako se je zaključil družinski prepir zaradi preglasne glasbe, ki jo je sredi noči navijal mladenič.
Na policijski postaji, kamor se je po grozljivem umoru napotil morilec, so sporočili, da je Roberto hladnokrvno priznal svoj zločin: ko mu )e med prerekanjem s svojci nenadoma zavrela kri, je planil po očetovo pištolo ter drugega za drugim postrelil, nato pa vsakega še posebej zabodel * nožem. Trupla je Roberto naložil v prtljažnik avtomobila, jih zapeljal n» neko samotno cesto in tam odvrgel.
Mihi Muster z-------- ^
RAZBOJNIKI
. -   ____ 7.
/VJSTfR
LAKOTNIK DE NA VSO MOČ ...IM KMALU SO FX3ISPELI PR IGAN3 AL KONDE...	DO PRVIH KOLIB...