28. številka. Ljubljana, v soboto 4. februvarja. XV. leto, 18S2.
SL0V15K1 MAHI
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogovsko dežele za vse leto 16 gld., za pni leta H gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljn bljano brez pošiljanja na dom za vse loto II gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jedrn mesec t ffld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa s<« jh» |i> kr. za  mesec, po ao kr za četrt
leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat. aH ver krat ti>ka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši _(Uedališka fttolbft* Upravništvu naj se blagovolijo poAilj;iti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Leon Gambetta.
Zgodovina nam pripoveduje, da je pal Julij Cezar zadet od bodala svojega adoptiranega sina in siloviti kralj Attilla v svojej ženitvanjskej noči. Nekaj jednakega se je pripetilo zadnje dni jednemu najbolj popularnih mož francoskega naroda Leonu Gambetti. Pal je poslednji duševni vojak zapuščen v borbi za blagor svoje domovine od istih svojih rojakov, ki imenujejo z nepopisljivim ponosom njegovo ime, ki se mu klanjajo kakor vzvišenemu bitju, občudujoč njegovo duhovitost in energijo, in sicer zmagovalec in nepremagan v političnem svojem principu; podlegel je le svojej neupogljive} teoriji, na katero naj se zida blagor in neomahljivost države.
V principu ne divergirajo za las ideje zastopnikov mogočnega francoskega naroda. Vsi so jedini, da le republika in nobeden drug vladen zistem nijma moči vzdržati državo na istem vrhunci notranjega blagostana in moči na zunaj, katerej jej pripada po naravnih pogojih in zgodovini vseh vekov. Vender najbolj zaslužni in požrtvovalni patrijotje so več potov malenkostni in največji svojeglavnoži ter puščajo, prepirajoč se o formalnih stvareh, svoj glaven namen v nemar.
Tako je trdil Thiers, da je republika Franco-skej stregujoča, premišljena potreba. Gambetta je šel uže korak dalje v svojem sem ter tja prevelikem sangvinizmu in proglasil z vso avtoriteto svoje osobe in svojega neizmernega vpliva, da je republika pogoj „conditio sine qua non" njegovemu zapeljanemu, ogoljufanemu narodu.
Poslednji razliki sta videzno za las podobni druga drugej in njen princip nespremenjen, a potje, doseči poslednje so razdvojili francoski narod in njegove voditelje.
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisujo Prostoslav Kretanov.) II.
Po Celji sem in tja. Zakaj da sem se bil prav za prav v Celji ustavil, — temu je bil čuden učrok! V Litiji namreč, ne videč na peronu vitežkega, „čistokrvnega" „Gloekensteherja", ki je prejšnje dni ondu kontroliral mimo vozeče se „biedere" Hočevarje — raz-žalostil sem se toliko nad prenaglim ugasnenjem te, „z mernikom nezakrite luči", da so me polile solze in mi zalepile oči, vsled česar sem, kakor razjokan otrok — zadremal. Iz tega tešilnega sna me predramijo sikajoči glasovi — nemščine: preplašen skočim po konci in misleč, da me je zlobni voznik zavlekel kam na Gorenje Štajersko, vzkliknem kakor svoje dni Saphir skozi okno: „Sei mir gegriisst, du Land der--und der Kröpfe!" — Kar opazim pred nosom celjski kolodvor. Pri sv. Cirilu in Metodu! mari so angelji prenesli Celje, kakor ne-kedaj Marijino hišo iz Nazareta na Tersat in od ondod v Loreto?   A, za Boga, zakaj baš na —
V prvej vrsti je takozvani skrutimj po Iistovih, ki igra v francoske] krili največjo ulogo.
Gambetta je hotel namreč uvesti reformo o volitvah in zagotoviti po njej neomahljivo. za vso nepričakovane primerljaje dotinitivno republiko p -slanci pa so zagovarjali popolno revizijo ustave.
In v teh osobmh nazorih so divergirale vedno bolj in bolj misli posameznih, pridružile so se intrige in siri trčenja, da pripravljajo jedili pota monarhiji in njenim privržencem, drugi da. povišuje lastno osobc do terorizatorja s svojim talentom in despota v nepremakljivosti v svojih usiljenih načelih.
V takej situvaciji je prišlo tako daleč, da je odstopil velikan francoskega /.bora Leon Gambetta, ki je presegal na duhu tako visoko svoje rojake, kot zvezda repatica svoje brleče sosedinje, da, lehko rečemo o njem: „vitam impeudit vero", svojo politično moč je daroval resnici svojih načel.
Vender prepričani BODO, da se strezni kmalu nasprotujoči duh francoskih poslancev in da spozna, da ima ves francoski narod jedn * in isto rodoljubje, — a le jednega zastopnika in najbolj zmožnega zagovornika svojih svobodnih idej. — In tedaj prisveti v toliko lepše j luči politična zvezda reptitica, ki je zatonila te dni, in se zove:
„Leon Gambeita".
L—s.
Generala Skobeljeva napitnica.
Zncni ruski vojskovodja, katerega smatrajo zaradi vitežkih lastnostij in izredne hrabrosti ruskim „Ba yardom", kateri se je odlikoval pri Plovni in Sipki in v mnogih manjših bitkah, je v preteklem letu ukrotil v srednjej Aziji divje in roparske T»kince, ter jim pri ljutem naskoku v 24. dan meseca janu-varija p. 1. vzel glavno mesto, po angleških inženirjih
Nemško? Saj sem vender slišal v svojej mladosti praviti, da starodavno riml;ansko mesto Celeja stoji na — slovenskih tleh! A a! Tej piikazui je treba pogledali v obraz! In vrgel sem potno torbo čez ramo ter skočil iz voza. Jedva prerijem goste vrste nemških „passagierjev", ki so se objemali in poljubovali „cmok na cmok" — kar me zbode v ušesa klasičen pozdrav: „Kris ti kot, Frajnd!" in pred mano je stal v vsej svojej telestiej visokosti prijatelj Zlatko.
„Od kod, vraga, si dobil to čobodro v usta?" vprašam ga nejevoljno. „Saj te je rodila vender poštena slovenska mati!"
„Majn liber, jec zajn mir aber tajče!" nadaljuje s pronon8iranim naglasom dolgonog: prijatelj.
„Da bi te pograbil — Bismark, zgaga kve-drasta!1' obregnem se nad rijmr, ter mu pokažem hrbet.
No, prijatelj videvši, da me s svojo nemščino ne užene v kozji rog, obrne jezik na slovensko stran, ter me vpraša, da-li sem prišel v Celje iskat — Slovencev.
nPa kaj jih nij tukaj ?" vprašam ga osupneu.
„0, da, da! Videl jih bodeš uže, videl, — slišal pa ne!" pravi on.
„1 mari so vsi hripavi ali — uemi?"
utrjeno tvrdnjavo Geok-Tepo. V spomin tega slavnega in važnega čina praznovali so v PetTOgradti v 24. p. ni. obletnico sijaju1'm banketom, pri katerem je Skobeljev govoril napitnico, o kojej govore skoro vsi Časniki, bodi si katere koli jezika. Dasi se temu napitnenui govoru pripisuje preveč važnosti, kajti Skobeljev nij bil pooblaščen govoriti kot politik, nego govoril je le kot vojak, vender ne sinemo zao; tajati za druzimi dnevniki in pridržavati našim čitnteljem to, kar so lle vsi dunajski listi tiskali. Tu govor se glasi:
„Nuša generacija živi v pomembepolnem času, kakeršnega v zgodovini še nij bilo. Pred nekoliko stoletji veljalo je v mej narodnih razmerah še pravo pesti (faustrecht); po tej dobi nastopih: je doba traktatov (pogodeb), ko se je smatralo za največjo državno modrost, izpolnovati pogodbe le po obliki, po duhu jih pa razdirati. To je utis, kakeršnega prouzročuje napad na Slezijo. Našemu času pridržana je bila izkušnja, da močnejši dozdevno sla-bejšemu svoje razmere s krvjo in železom utrjuje, in da vlada sila nud pravico. Gospoda moja, Jako pomenljivo je to, da se jeduako otlcijelno v dejanjih utemeljeno priznavanje brezpravnosti še nikdar nij po javilo v zgodovini. Velike domoljubne dolžnosti nalaga naša železna doba nnšej generaciji. Tem žalostneje je, mimogrede povedano, gospoda moja, če vidimo velik del naše mladine bolestne utopije loviti, pri čemer se pa pozablja, da je v našem času dolžnost vsakega posameznika, vse, celo svoj duševni „jaz" razvoju naše domovine prinašati v dar. Gospoda moju, da si nij v privatnih razmerah inejsebojno nezaupanje nikomur prijetno, vender je nasproti domoljubna dolžnost, najskrajnejše nezaupanje gojiti proti vsemu inozemskemu, katero bi utegnilo opravičene  historične  vzore domovine uničiti,   kajti ne
„0, kaj bi! Še preglasno govore, toda njih govor je— slovenščina, preložena na nemški jeziK!" pojasnuje mi prijatelj.
„Oj, tužne mi majke!" vzdihnem ter korakam resiguirano poleg njega v mesto.
No, to se pa vender mora priznati Celjanom, da so nastavili svoje hiše precej blizu železnice, da nij treba iskati mesta po celo uro, kakor na pr. v Slovenskej Bistrici, kar naravnost s kolodvora po kamenitem tlaku stopaš „per pedes apostolorum" v osrčje mesta, in če se ti je ob drdrajočej vožnji duša nekoliko odlušila, — tu pred nosom ti stoji Pratterjeva restavracija, kjer si jo moreš za silo zopet prilepiti.
In ako človek po ulicah koraka in oči kla-verno poveša, ipak se mu dozdeva, da hodi po slovenskih tleh, kajti ondu ne ugledaš nikakegu. znaka o tujstvu. Toda če obrneš zvedavi svoj pogled v horizontalnej smeri na desno in levo, ondaj te omami blišč tuje glorije: kakor visoko sega namreč Človeški nos, pa tja gori do pod kapa, oblizal je vse celjske hiše jezik — nemške kulture! Od strešnih žlebov navzgor do sinjega neba pa so razgrinja zopet slovenski svet; vsaj domišljevati si ga moreš, ker še nij popisan, premda je — Ileine hotel črčkati i po nebeškem svodu svoje ljubezenske
more se misliti, da je javno proglašena teorija zmage močne krivice nad slabo pravico svojstvo le jednega naroda.
Iz gori omenjenega zdi se mi jasno, da vsako domoljubno srce se mora veselja zibati, če se do-godjaji tako razvijajo, da previden in nadarjen sovražnik domovine pade v zmotnjave in drla napako. To čuvstvo veselja dobi še posebno barvo, če živimo v sredini onib osob, katere so s svojim delom, svojo krepostjo in junaštvom in s svojo krvjo do tega pripomogle, da se je nasprotnik zapeljal v zmotnjave.
Vam vsem je znano, da je moj visokonadar-jeni sovražnik, Sir Henry Rawlinson, v svojej knjigi (Rusija in Anglija v Orijentu) v letu 1875. uže izjavil, da sovraštvo Ahalskih Tekov stane Rusijo silno mnogo žrtev na ljudeh in v denarji, da jo bodo spravilo v sovraštvo s Perzijo in jo prirnoralo, da z trdnjavami opa^e izliv Atreka in celo zelenico do Merva. Naposled bi to sovraštvo uničilo politično nadvlado Rusije v srednjej Aziji. Dela mi odkrito veselje, gospoda moja, če na denašnji toliko pomenljiv dan se ozremo na svoje tako zelo oddaljene, nam pa tako drage mejne krajine in imamo možnost, da se istinito lehko o tem prepričamo, da se proroko-vanje Rawlinsonovo izpolnilo nij. Nam vsem je položaj predobro poznan, ne treba mi govoriti o posameznostih. Dolgo časa uže nijso sicer toli nemirne srednje-azijske. mejne pokrajine uživale tako brezpogojnega miru, kakor sedaj. Za časov vojne Ma-homeda Šaha proti Heratu in s tem dogodjajem ozko zvezane, nepozabljene delavnosti grofa SimoniČa nij bila pomemba ruskih poslanikov v Taheranu nikdar tako odločilna in prevladujoča kakor sedaj. Ruska zastava uživa veliko spoštovanje v daljnem vzhodu, daleč čez meje nam podanih pokrajin, to morejo potrditi tudi iz notranje Azije vračajoči se zemlje-merei.
(Konec prihodnjič.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 4. februvarja.
„ Wiener Ztg." javlja, da je cesar stalnimi člani komisije za prerešetavanje zdanje uprave da ae napravi priprostejša in da se kolikor možno mnogo prihrani v državnem gospodarstvu, imenoval deželne sodnije predsednika F. vit. Babica, tuj -nega svetnika in predsednika upravnega sodišča Rih. grofa Belcredija, tajnega svetnika II. grofa Clara-Mar ti ni ca, prejšnjega ministra J. Ji-rečka, yekcijskega šefu. barona Kaiser j a in bivšega pouyuvernerja uvstro-ogrske banke pl. Lucarna, potem člani te komisije deželnega glavarja v Solnogradu K. grofu Chorinskega, tajnega svetnika, obrista F. grofa Coroninija in državnega poslanca J. Ilausnerja. Komisiji tej predsednik je, kakor znano, grof Hohenwart.
V og-rNitili delegacija h se je debatiralo včeraj o kreditnej  predlogi.   Grof Andrassy se je
Apponyju nasproti poganjal za okupacijsko politiko. Tisza je odločno ugovarjal proti glasovom, da je vlada nasprotna slovanskemu gibanju. V interesu monarhije je, da se skrbi za razv« j individualnosti pojedinih narodnostij in da ga varuje; on da sim-patizira s tem gibanjem. Le panslavistično gibanje hoče zatreti posamične narodnosti.
Listi vseh strank se mnogo pečajo z odgovorom v delegacijah o nemilih na 9«mi. Ustavo-verni listi nadaljujejo svoj preljubljeni tema razpravljati in delati za te nemire odgovorno Rusijo, Črno goro in Srbijo in vedno še blebetavo pišejo o tujih agentih in o ruskih rubl.iih. O tej priliki izražajo tudi listi svojo misel, da bi bilo bolje, če bi se bile okupirane provincije še delj časa voja ko upravljale; umeje se, da drugi zopet trdijo, da je nezadovoljstvo zato nastalo, ker ni) povsodi civilna uprava. Kot daljni uzrok nezadovoljnosti se tudi navaja prevelika štedljivost onih mož, ki so imeli skrbeti za blagostan. V izvajanji brambenega zakona vidi večina le povod vstaji, nikakor pa ne uzroka. — O bojih imamo denes zopet oficijelna poročila: V 30. dan t. m. bil je boj pri Koritu proti 140 vstašem; bili so v beg zapodeni in bežali do črnogorske meje. Naših nij palo nič, o nasprotnikih se ne ve. — Ravno ta dan popoludne napalo je 200 vstašev privatnega podjetnika vozove naložene z živežem na poti mej Grabnom in Kru sevicami in odgnali štiri živali.
Vnanje države.
Ituakl car imenoval je znanega in jako vplivnega časnikarju Katk o va tajnim svetovalcem.
Kakor s poroča v „ Nord d. Allgem. Ztg." iz lfeBgrada vplivajo razmere v Bosni in Hercegovini tudi na srbsko politiko. Opozicija jako simpa-tizira z vstaši. Srbski listi da. pišejo v smislu vstašev in upajo, da Bosna in Hercegovina ne prideta pod avstrijsko vlado, da se ne okupirata.
€4;inul»c'<ta zapustil je za nekaj dnij Francosko. V slednjej seji dne 2. t. m. pričakovalo se je, da bode Gambetta predložil predloge reform, a nij se zgodilo. Pričakuje se, da bode to storil vrni vš i se s svojega potovanja.
Oficijelna poročila iz Tmiezlje pravijo, da vlada povsod najlepši mir. Kot dokaz tega miru in reda se navaja, da so zdaj zveza mej telegraf-nimi in poštnimi postajami nemotena in da lehko tako mirno delujejo, kakor v Franciji samej. Ta misel o ■ opolnem miru pa je nekaj preoptiraistična. Res da je ljudstvo zdaj mirno, a j omniti se mora, da se v Afriki začetkom meseca februvarja morajo obdelovati poiia in ima vsled tega ljudstvo skrbeti za poljedelstvo; ko dela ne bode, spomnilo se bode j uže ljudstvo zopet Francozov.
Izpred porotnega sodišča na Dunaji.
Vesteneek proti ,,Tribiiiiiu.
(Dalje.)
Po zastopniku Vesteneckovem dr. Koppu jame zagovornik Hamanov dr. Porzer sledeč plaidoyer:
Za Avstrijca, ki nij Avstrijec le po imenu, temveč s celim srcem, s celo dušo, turobna je podoba, ki nam jo je pokazala dvadnevna obravnava. Visoko postavljen cesarsk uradnik predstavlja se nam v položaji in kot junak v aferi,  katere junaci
so obično le ljudje, pripadajoči za mnogo nižjemu stanu družbe človečanske. Da, ako bi obravnava niČesa ne bila spravila na dan, kot je dokazano, zadostovalo bi uže to, da si stvori vsak, ki ne ve, da ide za vse redek iznimek avstrijskega uradništva, celo čuden pojem o njem.
Ko bi se tikalo samo ponočnega škandala na cesti, reči bi se moglo, da je to surovost, bruta-liteta; ali to je zasebna stvar, ki zanima le radi tega, ker je junak to afere v visokej cesarskej službi. A cela razprava gromadila se je v dva velika dela, katerih prvi tiče se pon čnega dogodka na cesti, mej tem ko drugi segal je na politično polje ter predočil nam okrajnega glavarja v svojem uradnem delokrogu. Odkrito moram pri/nati, drugi del pravde, to je oni del, ki tiče se politične strani vprašanja, učiuil je na me kot Avstrijca mnogo tožnejši utis.
Mi znamo sicer vsi, da Avstrija je država narodnih bojev; da bi se ti kedaj popolnoma odstranili, mislim, da nikdar ne bode možno. Mejsebojno tekmovanje narodnostij sicer nijma v sebi ničesa, kar bilo bi pomilovanja vredno, naopak, po mejso-bojnem natecanjijustvnrja se le dobro. Nesreča pa so oni življi, ki prouzročajo po boji mej narodnostmi mejsebojno zagrizenost, zavirajo ljudsko napredovanje, to so poglavito oni, ki bili bi prav za prav po državnem redu in po postavi poklicani, da stolujejo ne-obvzeto in nepristransko nad strankami, da dele jednaka prava ne glede na družbinsko stališče, kakor to piše naš ustav in ki so uradno svoje stališče v to zlorabili, da dajali so jednej stranki prvenstvo nad drugo
Kako globok pomen ima tako vedenje za bla-grovanje in za srečo narodovo, vedeli bodete pač sami.
Nepristni nost in pravičnost morata biti prvo načelo ne samo pravosodji, temveč tudi v političnej upravi in v trenutku, ko ljudstvo uvideva, da se ne deli jednake pravice vsem, izgublja svoje zaupanje do oblastij, veljava istih gine, a kakov pomen ima to dandenes, ko se napada na avtoriteto oblastij, od toliko in neopravičenih stranij prepuščam vašemu razsodku,  vi  nahajate se  mej ljudstvom.
A vrnimo se v noč od G. do 7. februvarja, o katerej je zastopnik zatožbi tako široko besedoval.
Kar je razpravljal dr. Kopp, ne stoji na resničnem temelji; posledki dejanj stoje v nasprotji z njegovimi zaključki. Okrajni glavar nahajal se je v onej noči z desetimi osobamt v Št. Martinu v krčmi; to bila je prav mešana družba, ker nahajali so se v istej ljudje, ki uganjajo šale, katere v izobraženej družbi nijso v navadi in ker je stan posameznih osob prerazličen.
Tudi nij dostojno, da okrajni glavar sedi za mizo ter popija z žandarmerijskim stražmeštrom in z davkarskimi uradniki, ker njim nasproti ne more varovati svoje avtoritete.
izpovedi, in sicer z norveško smereko, pomočeno v žerjavici Etne. Toda revež je bil zakopan v svojo rMatratzengruft" in ves titanski vzlet razjarjenega duha mu nij dvignil hromega telesa po konci . . .
Neumorno sva s prijateljem korakala po jednej ulici gori po drugej zopet doli ter prekrižala in premerila vse trge celjskega mesta in glej! — naletela sva na — belo vrano mej črnimi krokarji — na jeden slovensk napis, nekje na glavnem trgu, kali? In koliko sem tudi ušesa napenjal in lovil besede po tlaku sem in tja postopajočih šetalcev — slovenskega glasu nijsem ujel iz nobenih ust!
Nejevoljen in utrujen pozovem prijatelja nekam na čašo vina — kar mi skoči v oči sledeči napis: „Albergo al bue bianco".
„Kaj bivajo v Celji tudi Lahi?*' vprašam iz-nenadejan.
„0, kaj še! To je samo zaradi — narodne ravnopravnosti 1" odvrne Zlatko ter se šegavo na-Bmehne.
„Pa če jd to povod laškemu napisu, zakaj ga nij i v slovenskem jeziku, dočim tod v okolici žije sam Slovenec?"
„In čemu neki?" tolaži me oni. „Saj Slovenec tako ne zna citati in če tudi je vešč čitauja, saj
vidi, da je uapis pisan s — slovenskimi črkami in j — to je dovolj! Sicer pa Slovenec nij tako neumen,! da bi se mu moralo povsod  napisati,  kam  mu je iti, kakor Nemcu, ki izgreši vrata, ako se mu s prstom ne pokaže: — „hierla
Stopiva torej „al bue bianco" in roj bledih kletaric naju obsuje s celim košem „gfelikovu. Prijatelj njim raztolmači različnost najine žeje, naro-čivši zame merico vina, zase pa „krugeljco pira". In glej! odkar sva v zavetji tega italijanskega pa-trona, se je ves izpremenil moj prijatelj Zlatko, začenši lomiti nemščino, kakor bi bil prišel direktno iz Brandenburga
„Zakaj ne govoriš več slovenski?" zajezim mu izliv tevtonpk:u »loaov
„Oprosti pi.jAteljl* pošepeče mi v uho; „tukaj morava govoriti — nemški, kajti inače bi se zamerila drugim gostom!"
In kakor v upravičenje čuduega svojega vedenja, jame mi pripovedovati o sijajnem shodu „fajerberov", ki se je pred nekimi dnevi vršil tu v Celji, ter mi razkladati, kako je celjski župan te imenitne goste z balkona občinskega urada pozdravil: „Seid mir gegriisst, ihr deutschen Bruder! . . .
„Da-li ga nij bilo človeka, ki bi bil zažvižgal pri onem pozdravu?" siknem razgneven.
„Kako hočeš žvižgati z — odprtimi usti?" zavrne prijatelj moj srd. „Zijali smo vsi v tiste bliščeče „pikelhavbe", kakor--v novo leso!"
Nadalje mi pravi, da se je pri „banketu" igrala neka čudna nemška, ki se končuje z besedami: „Lieb' Vaterland, magst ruhig sein . . .
„Pa nijste vedeli, kaj znači ta pesen?" viknem ves razkačen. „Zakaj nijste ostavili dvorane?"
„Kaj smo mi vedeli! Mislili smo, daje kakšna cerkvena pesen, ker so jo vsi stoje poslušali! In pa dvorano ostavljati pri — nabasanih mizah, to bi bilo vender — nedostojno! Saj veš: „der Gescheitere gibt nach" in mi —M
„Slovenci smo potrpežljivi--ljudje!" pravi
Stritar, prestrižera mu besedo.
K sreči je prišlo v tem hipu kakih pet starih mojih ondotnih znancev in odslej je tekla — slovenščina mej nami: celjski Nemci so s prva nekako debelo gledali, ali ko so videli, da se mi ne zmenimo zanje, nadaljevali so svoje „čeuče" — mi pa smo se pogovarjali pozno v noč.
#
Okrajni glavar FranzelVesteneck je čisto gotovo o tem vedeti moral, da je storil se ukrep, Del Cottu pobiti okna ter da se mu je s tem grozilo.   Za to znali so vsi pričujoči.
Nazor zatožnikov je na vsak način zelo prostodušen, da okrajni glavar razkošno šalo ne bi bil mogel zaprečiti, ako bi izrekel bil svoj „veto". To bila bi njegova dolžnost. Ker je molčal, je to namero tako rekoč odobril.
Ako so posamezni trdili, da nikakšnega škandala nij bilo, mora se vender pred oči postaviti, da je bilo pobitih dvajset oken, kar je vsakako trajalo 4 do 5 minut in to naj bi se bilo dogodilo brez trušča, brez škandala.
Kar so priče izpovedale, nij najmanjše dvojbe, da Fränzel-Vesteneck pri oknopobijanji nij bil udeležen.
Dr. Porzer opozarja potem, da, kar zadeva pričo II a č i n a, je isti izrecno izjavil: „Ako bi bil pri prvem preslušanji zaprisežen, bil bi govoril resnico." V resnici ima prisega posebno na menj izobražene ljudi velikansk vpliv. Ko je vladni svetovalec Chorinsky Hačina preslušal, poiskal ga je še istega dne Vesteneckov služabnik ter mu obljubil službo pri častniku, češ, kadar bode zopet preslušan, naj le gotovo „re-snico izpove"
A tudi priči Razpotniku je popolnoma verjeti, iz njegovih besedij in iz izjav družin prič se to jasno vidi.
Ko je dr. Porzer po daljšem temeljitem govoru verjetnost imenovanih dveb prič dokazal, prešel je na priče Vesteneckove na rečenega večera popolno pijanega tuleža pruske pesni „Wacht am Rhein" Werhana in na protislovja priče Babnika, ki je sicer rekel, da, ker je bil popolnoma v haljino zavit, ničesa nij videl, a vender je trdil, da Veste-neck nij bil pri oknopobijačih!
Sploh se je vsem Vesteneckovim pričam videlo, kako da so se „lovile".
Kar zadeva brzojav od 10. februvarja, pravi zagovornik, da ga je urednik prejel v dobrej veri, da je vse res bilo, kar je v njem stalo, ker je urednik ime) uradne spise pred seboj. Pri tretjem članku je urednik tudi prostovoljno pristavil, da prijatelji Friinzel-Vesteneckovi trde, da on nij bil mej njimi, ko so pobijali okna ter da je g. Haman v „Tribüni" objavil tudi opomnjo iz „Polit. Corresp.", kar gotovo ne bi bil storil, če bi bil imel namen, razžaliti tožnika. Za razžaljenje časti pa je to nepogojno potrebno.
(Dalje prih.)
Domače stvarh
— (Gospod Josip Nolli) mudil se je, vrnivši se iz Bukurešta, par dnij v Ljubljani ter nameraval nastopiti v tukajšnjem gledališči. Predno se je pa do dobrega pogodil, bil je poklican brzojavno v Milan in Genovo, kjer bode peval vkupe 6 slavno francosko pevkinjo Donadio.
— (Šišenska čitalnica) ima jutri zvečer ob 7. uri veliko besedo v spomin Val. Vodniku v Kozlerjevej zimskej pivnici. Ker je program jako dobro sestavljen, nadejamo se prav veselega večera.
— (Trebuh p rop ar al a j je zadnji ponedeljek parna žaga v Samasovej fabriki delavcu No vaku, revnemu očetu štirih maloletnih otrok. Umrl je še isti dan.
— (PleB velikih mesarjev ljubljanskih) v „Bierhalle" na Svečnico bil je izredno dobro obiskan in prav živahen. Gospodom rediteljem plesa gre vsa zahvala. Veselo je tudi, da je ta veselica vseskozi imela slovenski značaj, dokaz, da so naši mesarji „fantje od fare".
— (Gospod Pavi V a r a u n ) praktični zdravnik in posestnik v Škocijanu je, kakor sme ufce poročali, umrl na Svečnico zjutraj, še le 58 let star. Bil je ranji kot zdravnik na jako dobrem glasu, kot človek obče priljubljen in spoštovan in vaikdar zvest s;n svojega naroda. Bodi mu lehka žemljica!
— (Dopolnilo.) Poročilo o „vrhniskej posojilnici." — tako nam piše naš g. poročevalec mej „ domačimi stvarmi" zadnje št. vašega lista ima
ta namen, da opozori prebivalce vrhniškega < kr.iia, do katerih gospodov odbornikov tega zavodi se jim je osobito obrniti za pomoč ali pouk i. t. «1. Pri tem pa smo, omenjaje le načelnika in tajnika rasp. kontrolorja onej posojilnici, pozabili gl:vne itvati pri teh zavodih, to je b la gaj n iš t v a, ki je ima pri vrhniškej posojilnici v rokah tamošnji priljudni gospod davkar Gruden, velik pospešitelj pnčetkj; stvari same. — To bodi povedano, da se ve občinstvo rav nati. Uplačanje ustanovnin se je te dni uže izvršilo, želeti je le, da oblastnija, zavod ta prekoristni tudi formalno prav kmalu odobri. Potem — pa mnogo uspehov!
— (Socijal demokrati ljubljanski po-uzročili so zadnji teden ljubljanske; policiji mnogo posla. Mnogo je bilo zaslišanj in preiskav po pre povedanih socijaldemokratičnih tiskovinah, Imie do-poslanih z Dunaja. Kaj je bil rezuliit B6 Se na tančno ne ve, to pa je gotovo, d.f, za tako rovanje pri nas nij prostora in da bi bilo prav žalostno, ko bi zaradi tacih utopij prišli nedolžni, a zapeljani delavci, reditelji uhozih rodovin, v zapor. Gorje mu, po komur pohujšanje pride.
— (Čitalnica v Cirkniei) napravi v nedeljo dne 12. t. m. v novem stanovanji „na pošti" veselico. Program: 1. Deklamacija. 2. Slovo, zbor. 3. Potpourri slov. napevov, citre. 4. Pred slovesom, čveterospev. 5. Šaljiv prizor in kuple. (>. Lovska, zbor. 7. nAli plavaj ali utoni!", igra. 8. Tombola in potem ples. Začetek ob 7 uri zvečer. Za vstop plača ud '20 kr., z družino 50 kr.; Za vstop plača neud 40 kr., z družino 1 gld. Opomnja: Zaradi zanimljivega programa in redkih veselic nadeja se obile udeležbe odbor.
— (Iz Reke) se nam piše, da je tam tolika toplota, da se na bolj plitvih prostorih morja oh cesti proti Abaciji dečki kopljejo, kakor v poletnem času. Policija, katera ne razumeva, kako potrebne in koristne so kopelji, prepovedala je 24. m. m. kopanje v morji.
— (Delo sv. Cirila in Metoda,) katero smo v tem listu uže naznanili, dobiva se v Gorici pri g. \Vokulatu, v Ajdovščini pri g. Dolenci in v Lokavci pri gosp. spi so vatel ju .1 ¿110111. Vojkovemu, po 45 kr. Zunanjim naročnikom pošilja se knjižica v križnem zavitku, poštnine prosto — na 50 novčno pošt. nakaznico.
— („Accad emia A damo Mickievvicz di storia e letteratura polacca e slava") imenuje se društvo, katero so dijaki vseučilišča I3o-lonjskega po iuicijativi profesorja Domenika San-tagate ustanoviti maja meseca 1870, 1. Namen temu društvu je ustanoviti slovansko knjižnico ter prirejevati vsako nedeljo članom sestanke, v katerih se imajo vršiti predavanja o slovanskih razmerah, razen tega pa prirediti vsako leto javno predavanje o slovanstvu za širše občinstvo. Društvo šteje jako mnogo članov mej vseučiliščno mladino ter je zanimanje zanje tudi pri ostalem izobraženem občinstvu italijanskem veliko, kar dokazuje okoliščina, da je prostorna dvorana, v katerej se prirejajo letna javna predavanja, vedno do zadnjega prostora polna. Prvi znamenitejši čin občnega zbora akademije pa je bil, da je poslal ministrstvu za prosveto v Rim prošnjo, naj se na Bolonjskem vseučilišči ustanovi stolica za slovansko zgodovino in literaturo. In res smo čitali baš te dni po novinah, da se je ondu osnovala Btoliea hrvatskemu jeziku. Tako so se torej tudi Italijani, kateri so doslej o slovanstvu vedeli le jako malo ter so ga kot kulturno — nenapreden element prezirali, začeli zanimati za nas, prišedši do spoznanja, da Slovanom pripada znamenita kulturna misija, katero so čedalje bolje začeli izvrševati.
„Ljublj. Zvon".
Telegrami ..Slovenskemu Narodu".
Trst. Tržaška trgovinska zbornica izvolila je Vučetiča državnim poslancem.
Praga. V procesu proti socijalistom so se zatoženci spoznali krivimi, bili so obsojeni v večmesečni zapor. Štirje so bili oprosteni.
Belgrad. Ftnaneni minister telegratira iz Pariza, da so izgube Srbije pri Union Generale zelo neznatne. Srbija se pogaja z Banque de Paris o gradenji železnice.
Ka.ro. N"vi egiptovski kabinet pod pred sedništvoni  Mahinud - pft&e  B€  je konstitujiral. Arabi-br\ je vojni minister.
lAazne vesti.
•(Statistika re kruto v.) V Parizu se jih je lani oglasilo k novačenju 14.077. Od teb jih je bilo 6 °/0 visokošolcev. 92'5°/0 jih je znalo pisati in brati; 3*5 °/0 samo brati, 4 °/0 P* nR pisati ne brati. 15° o jih je bilo za vojaščino popolnoma nesposobnih; 12 "0 jih je bilo zarad slabotnosti na jedno leto zvrženih; i) 5 °/„ jih je znalo jezditi. Pa-rižsni so zelo tnajbeni; njihova srednja visokost zna - a le 1644 m ali slabih 62 palcev; vender jih samo 3 °/0 nij imelo postavne visokosti 1*66m.
— (Prebivalstvo v Švici.) Švicarji pri-padnjo trem narodnostim, namreč nemškej z (i!) °/0, laškej s 24 "/o, francoskej s 7°/0. — Po veri jih je 59 °/n Kalvincev, 40 °/0 rimskih katolikov in 1 °/0 druftifa veroizpovedanj. — Katoliki imajo 5 škofov, v Lurernu. Chiiru. Freiburgu, St Gallnu in Sittnu; 33 moških samostanov s 540" redovniki in 56 ženskih z 2020 redovnicami. — Švica je Belo dobro obljudena, šteje namreč (>s Ijudij na 1 kv. km. - Najbolj obljudena sta kantona Rern in Ziirich, najmenj pa gorski kantoni Graubiinden. St. Gallen in Tessin.
— Prebivalstvo je v zadnjih desetih letih narastlo za 7 °/0, torej jedrni ko kot v Avstriji.
1'oMlano.
V vseh šolah in tako t ali v tukajšnjej c. kr. vadnici znznamenujojo se zaéétfcom leta ono knjige, katere nakupiti imajo «ta riši šolarčsom. Za uk petja bil je i/bran ,,Slavček", v katere) knjižici je prof. Nedved zbral lepo kopico slovenskih pesen. „Slavčka" so starini kupili, — a rez dva meseca si izmisli učitelj Mppih, ki uči perje, ¡1 ne razume pravilno slovenski,  naj šolarčki prine-a'i „i'rakl¡selio
Singlehre" ali nLiederquelle*, v katerih ne najdeš
slovensko pesnice. Vprašam torej al» ima Uditelj pravico, samovoljno spremeniti od vodstva predpisane knjige, trgati po tem načina BtariSem s silo denarje i/, žepa in celo pri petji slovenskim šolar-čkom usiljevati svoj furor t »OtOniCUB.
To priporoča c. kr. deželnemu šolskemu svetu v preudarek
Nekdo, ki ž e i i s t a r i š e in p r i h r a n i t i denarja i n o t r o k o m d o m a č o o d g o j o p os k r neti.
Javna zahvala.
Gospod Avgust Nussbaum. predsednik kraj-nega Šolskega sveta, je daroval tukajdnjej šoli pol rizme pisalnega papirja in dve škatljici peres, za kateri dar se podpisani v imenu šolske mladine srčno zahvaljuje.
V Št uri j i dne Hl.januvarja 1882.
Otto Dietz, učitelj.
Tujci :
.'¡0. jamivarja : Pri siiMiii:  Lfiwy /.   Dunaja.  —  Dr. Stratclla iz Ptuja.  —  (Irossm.anu z Dunaja. — Ferjančic 1/. Litije. — Sobante it Hammers tilla.
Pri   Mnliei   Laidner * Dunaja.  — Wolf iz Haide. Pri   11% nI riJMkciii «a»*itrji: /členka iz Kranja.
Tržne cene v IJuhljani
d né 4. februvarja t. 1.
Pšenica, hektolirer .   . .
Rež, „ .   . .
Ječmen „ ...
Oves, „ .   . .
Ajda, „ .   . .
PrOHO, , .      . .
Koruza, „ .   . .
Leča „ .   . .
Grah „        .  . .
FiŽol „ .    . .
Krompir, P»U kilogramov . Maslo, kilogram. Maint, „       • .
Špeli frišen „      . .
„ povojen, a . • Surovo maslo,      *      . •
Jajca, j eden......
M le ko, liter......
(ioveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ n
Kušininiivii      . „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
„    mehka, -   ,      . .
gld.	kr.
9	26
ti	18
5	4
3	41
	4
	20
(i	20
8	—
8	—
H	50
2	68
—	96
—	82
—	72
—	7<;
—	80
—	2
—	8
—	06
—	52
—	54
—	:«)
—	■ir-
—	is
2	86
1	96
7	_
4	50
Protin in revmatizem. Za protinom in revina-tizmom bolehajoči ima žalostno skušnjo, da se mu bolečine pri slabem ali sp -eininajočcm vremenu povečajo in gotovo ne bode takim bolnikom neprijetno, ravno zdaj v tem času, ko je vreme vedno nes anovitno, da jih opozorimo na preparat, ki po večletnej skušnji ne zmanjša le za trenutek bolečine, marveč pri večletnej rabi tudi za zmerom ozdravi. Tak preparat je Hujid proti trganju po udih, kateri izdeluje dvorni založnik in okrožni lekar Fran Iv. K\vizda v Korneu-burgu, na kar tu opozoril jruio. (6661
Proda se hiša,
ki ima tri sobe. klet; zraven hlev; pri h Si je tudi 470 sežnjev vrta. Proda se za 2700 g d. Polovica se lehko v obrokih plača. Hiša je nova in prosta SO let davka. Natančneje se zve pri
•Janezu Tu rilci.
v Ljubljani, Trnovsko predmestje, (72—1) Opekarska cesta št. 7.
Izjava.
Javno moram izjavljati, da nijsem plačnik nobenega dolga, ki bi ga naredila moja žena.
Josip Pollick,
(73) kondukter UudoJfove železnice.
Ateolviraii
z dohrimi spričevali se sprejme v lekarni podpisanega kot praktikant.
Fr. VVacha,
(69—1) lekar v Metliki na Dolenjskem.
Vozni listki v Ameriko.
Kreiranje agentur, ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi ga varnost, potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Dokaz temu je, da vsak mnogo potujoči, kakor n. pr. Angleži in Amorikanci s posebnim veseljem kupujejo svoje vozne listke pri avstrijskih agentih, ker sc dobivajo vedno po originalnem tarifu. Svetuje in natančnejša poročila daje (70—1)
C. kr. koncesijoniraim glavna agentnra Arnoltla Itcifa,
špediterja za svetovni promet,
Dunaj, I. Bez., Kolovvratring, Pestalozzigasse Nr. 1.
:D-u.n.aosls:a. "borssa-
dne 4. februvarja.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni držav: i dolg v bankovcih ... 74 gld. 90 kr.
Enotni državni dolg v srebru   .   •   .   . 76 „ 30 „
Zlata renta........... 94 „ 10 „
1860 državno posojilo....... 131 „50 ,
Akcije narodne banke....... 830 „ — „
Kreditne akcije......... 314 „ 25 „
London............ 120 „ 25 „
Srebro............ — » — •»
Napol.............. 9 „ 56'/, »
C. kr. cekini........... 5 , 65 ,
Državne marke    .   .   .   . ..... 58 „ 60 „
Izvrstna hrvaška
Srčni pozdrav!
vsem cestitim prijateljem, oil katerih pred odpotovanjem v Sarajevo uijseni mogel 03obno posloviti se.
Karol Gressel,
(75—1) c. kr. olicijal vojaškega oskrhništva.
Zaradi smrti
prodajalo le bode v graščini na ltr«lu pri Kranj i v četrtek <lu« ». februvarja t. 1. in če treba tudi naslednji dan vet'jo število goved (mnricodolsko pleme1), mej temi 19 molznih krav, 4 voli, 3 biki, 10 mlade živine, potem več konj, mej temi tr letna žolta kobila, dalje več kmetijskih in drugih voz, kmetijsko orodje in razne drage reči na proatovoljnej dražbi onemu, kdor bode največ po-
I t;t>i   Uči   ju *jnLU>iFijin.:y    uinAUI   iMiriuu,    rmv/i   uijiic   Tiaj VCC p1'
nudil, takoj plačal in takoj odvel kupljene reči. Kdor ima veselje kaj kupiti, je povabljen. (71 -2)
Mazilo za lase!
po prof. O r. I "v I lin. jedno naj»oljftili sredstev, da se prostor,  kjer rasto lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednemjim daje lep leisk in se uporablja z gotovim uspehom pri tisočih.
1 lonček za dolgo časa miuiu SO Icr. prodaje pravo le lekarna ,,pri samorogu**, v Ljubljani na Mestiiein irmi. (28—4)
Hiša na prodaj
v Novem mestu št. 116, v katerej je uže dalje časa dobro obiskovana gostilna. Proda se tudi za plačilo na obroke.
(74-1)
Josip Bobič.
bela in rudeča vina
ra.asia.IiL let (678—10) priporoča veliki trgovec z vinom
Leopold Honigsberg v Zagrebu.
V. LOBENWEIN
null atclle:
v hotelu „pri slonu".
Fotografira se vsak dan. "W
__(63—2)
			KP«
BLUTREINIGUHGS'			
^¿301.50 kr.		i-j(iHsr	
Gastlov
tri čistilen čaj,
to jako vplivno -dravilno sredstvo iz dobrih, nedra-žiluih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja pre-bavljalni aparat.
Mm posladkorjene kri čistilne hgljici
(Skatljica po 30 in 50 kr.> (624—14) so najbolj reuoinirano, naj cenejše, pripravnejše sredstvo proti zaprtju, migreni, hemorojidom, krvnemu natoku, revmi in po-dagri, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za ženo in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralne zaloge1
Lekarn« ,,pri obelisku" v Celovei. Zaloga v L j ub ljani: V. Trnkoczv; v Postojni: A. Lobanj v Kranji: K. Savnik; v Logatei: Al. Skala; v Zagorji: A. Mihelič; v S e m 1 i n u: J. Straub.
Umrli so:
2. februvarja: Anton Novak, mizar, 38 lot, Rožne ulice št. 2'.), za odtokom krvi. — Marija Dečman, delavka v tovarni za tabak, 24 let, sv. Petra cesta št. 53, za jetiko.
V deželnej bolnici: 27. januvarja:  Franca Jurkovič, gostija, 70 let.
28. januvarja: Marija Kokalj, gostija,
65 let, za marazmom.
30. januvarja: Jožef Matevž, dninar, 34 let, za tuberkulozo.
31. januvarja: Elizabeta Zupančič, gostija, 65 let, za jetiko.
2. februvarja: Matevž Kobler, gootač, 68 let.
3. februvarja:   Marija   Kic, gostija,
66 let.
V najem se da
v Mokronogu
z dvema popolnoma opravljenima gostilničnima sobama, dvema sobama za popotnike, hlev, klet, ^ostilnični vrt, kakor tudi, če se želi, nekoliko zemljišča. — Najemnik dobi sobe vse opravljene, kakor tudi vso veliko in malo posodo za gostilne. Natančneje izve, kdor hoče gostilno v najem vzeti, iz prijaznosti pismeno ali o3obno pri gospodu «J. Dobrimi, v Ljubljani, Marijin trg št. 45, II. nadstropje. (44-3)
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Pomada, vsled katere lasje rasto.
(Po prof. dr. l\> Hm. Shranite to naznanilo, ker se redko objavi.
PniQQtllln " 11vzletno  prek valj enih  sredstev zu ln>« je
r UjdOllllU - razširjenih v trgovini, da kupec oziroma potrebnež, skoro več ne ve, katero bi kupil in tako, malo da ne izgubi zaupanje do vseh teb sredstev. Kar se tiče slednjega, moram mu popolnem pritrdili, kajti bilo bi to, vodo v Savo nositi, ko bi kakega plešca podobno vabljivo naznanilo zapeljalo, tako drago cudesno srstlstvo za lase sam poskusiti (kar se čestokrat zgodi) in si domišljevati, s tako mažo uže pred mnogimi leti z lasno koreninico brez-Bledno izpale lase zopet pričarati.
Kakor ne more izkorenineno drevo roditi sadu, jednako tudi iz lasnega temena, kojeinu so izpale lasne koreninice, nc morejo rasti zopet lasje.
Nasprotno pak nij nemogoče, vsled umne rabe kacega pomočnega sredstva za lase ubraniti, da slednji ne izpadajo, ampak tudi rasi, las* tako ojačiti, da se zopet pojavijo v prejšnjej jakosti in rastu. če le trohica las še tiči na glavi.
Ta učinek ima tedaj prof. dr. Phvtajeva pomada za rast las, nuj boljše sredstvo, zaprečiti izpadanje laH in ojačiti temen, ob jednem lasem podeli lep lesk, obrani je še v poznej starosti in rabi gotovim uspehom tisočerim.
Za daljšo dobo je cena 1 lončku »"O kr., a se prava dobiva le v . .siituorago* <■/• * lekarni
•Tiil. pl. Tnikoczy-ja
v Ljubljani, Mestni trg štev. 4. (9—2)
Mnogo let uže skušano izvrstno sredstvo
v Lj lekar dedič
ar
proti trganju po uilih, remtim in bolečinam v fiitnicak
j«
flujid proti trganju po udih,
F RAMA. IV, Ii VIZ l> E,
ces. kralj, dvornega založnika in okrožnega lekarja v Korneuburgu,
j in pokaže se tutii izvrstno pfi     it ji, otrplnsti kit, pri sa-
"f Ht,§i k»-vi, srmeektniji, občutljivosti  kaže, «ta*.§e pri krajev-
I nem /.»•<«" fkve V mevah),  hnlevinah  v eutnieah. oteklini, ki
" wiastane  pa dolaa ležečih  ohvvxah*   asahita  xa krepljenje
J preti in xopetno njaeenje po prestanih t elikih tt-pežih, ttnl~
z fivm pntnvanji ittl., kaka*' t ml i v velikej sta rast i pri nasta-
*" piniej slabosti.
Pravo se dobi:
iihljani: Viljem Mayer, lekar; G. Piccoli, lekar; Josip Svoboda, lekar; J. Trnkoczy, ; II. L. Wenzel. — V bkofjej Loki: C. Fabiani, lekar. — V C olj i: A. Baumbachovi i, lekarna; J, Kupferschmied, lekar. — VKranji: Karol Šavnik, lekar. — V Tržiči
Oton Maly, lekar.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu.
Cena jednej steklenici: 1 gld. a. v. (665—3)
Kazen tega so v skoro vseh lekarnah  v kronovinah zaloge, katere se bodo naznanjale v provincijalnib listih.
(Sosp. O. Plocoli, lekar v Ljubljani I Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vašo izvrstne
Franzeve esence.
Slednjo pošiljatev sem uže mej razne bolnike v svojej župniji razdelil in vpliv jo bil vedno izvrsten.
V Fianoni, Istra, 22. avgusta 1881.
Spoštovanjem
Anton Vlašič,
župnik -kanonik.
Znamenito!
Prosim uljudno, pošljite mi 30 steklenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Zahvaliti se imam le Bogu in Vam, da sem se iznebil migreno, katera me je leta in leta nadlegovala.
V Zenku, Hrvatska, 17. sept. 1881.
Spoštovanjem
Angelika Kling-,
(598—8) uradniška vdova.
Naroča naj se pri izdelatelji: diabrijel ljani, na Dunajskej cesti. Naročila se
Znamenito!
Tuje na mestu: „Čast zaslugam"! Večkrat sem rabil Vašo odlično
Franzevo esenco,
mnogim bolnikom sem jo nasvetoval in dober uspeh nij izostal.
V Cbersanu, Istra, 27. junija 1881. Spoštovanjem
Anton Lupetina,
župnik-dekan.
Tinctura Rhei Composita ali Franz-eva esenca, izdelana po G. Piccoliji, le-karji „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, iz vegetabilnih substancij sestavljena, s katero so si uže mnogi tisoči k zdravju pripomogli, kakor so razvidi iz pisem, ki dobajejo izdelatelju. Ona ozdravlja želodčne bolezni in na spodnjem telesu, klanje, krča, gastrično mrzlico, zaprtje, hemerojide, rumenico itd., ki je lehko smrtonosna, če se za časa no kurir a.
Cena steklenici 10 kr. a. v.
Piccoli, lekar „pri angelji", v Ljub-prornptno proti povzetju efektuirajo.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tiak „Närodne tiskarne".
18
785526