BILTEN-G1ASNIK-ŽIVILSKEGA KDHBINATA-ZITD LJUBLJANA, JULIJ-AVGUST 1967 LETO II — ŠTEVILKA 7-8 IV. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA KOMBINATA Spoprijeti se bo treba s problemi! Delavski svet kombinata je imel 25. avgusta svojo četrto redno zasedanje, na katerem je obravnaval vrsto aktualnih in pomembnih problemov, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo. Med precej obsežnimi točkami dnevnega reda so bila tehnično in komercialno poročilo, poročilo o rezultaih polletnega poslovanja, predlog o prehodu na skrajšani delovni čas ter poročilo o akciji za nadaljnjo integracijo podjetij v okvir Žita. Predsednik DS tov. Lipuš je v uvodu podal najprej pregled sprejetih sklepov zapisnika prejšnjega zasedanja, pri čemer, je omembe vredno, da so že začeli z demontažo luščilnice na Resljevi cesti ter jo tudi opravili, jeseni pa bo že začela delovati luščilnica v Bistri. Potem, ko so člani DSK ta zapisnik potrdili, je predsednik UO, tov. Curk predlagal v potrditev dva važnejša sklepa: — UO je sprejel soglasni sklep, da se glede na izpraznjeno mesto direktorja DE Notranjsko področje imenuje kot direktor za DE Notranjsko in Ljubljansko področje skupaj tov. Miro Lipuš. — sindikalne organizacije naj glede preventivnega zdravljenja za najpotrebnejše delavce za letos poiščejo potrebna sredstva v svojem okviru, za leto 1968 pa naj bi se, po zaključnem računu kombinata za leto 1967, oddelila določena sredstva v ta namen. Člani DSK so oba predloga upravnega odbora soglasno potrdili. REKONSTRUKCIJA PEKARNE KRANJ V nadaljevanju je najprej podal poročilo tehniški direktor tov. Jerman. Pojasnil je, da je bila v juliju realizacija v mlinski in pekarski dejavnosti zadovoljiva, slabša pa je bila v te-steninski dejavnosti zaradi tržnih razmer in remonta tovarne. Težave so se pojavile zaradi kvalitete surovin. Tehnološka služba bo glede tega naredila analizo in podala predlog, kako naj se razporeja razmerje med posameznimi vrstami pšenice. Ob poročanju glede investicij za nove gradnje in pa za nekatere rekonstrukcije je tov. Jerman poudaril, da se je druga faza gradnje oziroma dograditev silosa že začela in da potekajo dela na novem mlinu dokaj normalno, omenil pa je določe- ne težave, ki so se pojavile zaradi nabave opreme za tretjo linijo v pekarni na Šmartinski cesti iz uvoza. Po sredi je vprašanje kreditiranja bank, ki z roki zavlačujejo, pri tem pa se cena posamezni opremi draži, kar ustvarja nove probleme. Nato je poudaril potrebo po gradnji ograje okrog obratov kombinata — na Šmartinski cesti, ker območja po enem samem čuvaju ni več mogoče uspešno nadzorovati, sploh zaradi bližine prebivalcev v baraki. Ograjo bi bilo treba namestiti najprej na vzhod- VSEBINA: Turizem glavni odjemalec ☆ Borci Žita tokrat v Podgradu ☆ Reorganizacija poslovanja Kombinata ☆ Ura izgubljena ne vrne se nobena ☆ Snaga je vir zdravja ☆ Zadovoljni v novih stanovanjih Okolica Žita naglo spreminja lice: novi objekti rastejo nenehno, kot sobe po dežju ni strani kombinata, od upravnega poslopja do avto delavnic in garaž. Predvideni stroški za gradnjo celotne ograje znašajo 8 milijonov S dinarjev, sredstva za to pa so zagotovljena. Nujno potrebna je tudi rekonstrukcija pekarne Kranj. Opravili naj bi jo po posameznih fazah s tem, da bi začeli najprej z rekonstrukcijo mešalnice. Prva faza rekonstrukcije bi veljala 18 milijonov S dinarjev. V ta namen ima DE pekarna Kranj še lastna ustvarjena sredstva. Člani DSK so sklenili poročilo sprejeti v celoti. TEŽAVE NA TRŽIŠČU Naslednji poročevalec je bil komercialni direktor tov. Sever. V svojem poročilu je nakazal težave, na katere je naletel kombinat pri osvajanju tržišča, omenil je močno konkurenco, ki vse bolj in bolj prodira na Konec na 2. strani Biti pravilno informiran je samoupravna pravica Bolj kot kdajkoli poprej se moramo zavedati, da danes vsak dober sa-moupravljalec ne samo želi, ampak hoče imeti informacijo, ki je resnična! Resnično je seveda vse tisto, kar dejansko opisuje vse probleme in pojave neprizadeto in odkrito, brez olepševanja, pa naj bodo izraz naših slabosti, negotovosti in tudi uspehov ter rezultatov, to se pravi: informacije takšne, kakršne pač so! Zmotno bi bilo pisati, da smo zavestni samo-upravljalci in da imamo idealno samoupravljanje, zmotno tudi samo z besedami hvaliti delo, pisati samo o tistem kar je lepo in nam godi, da bomo v našem okolju čim boljši in najlepši! Trdim lahko, da smo bili takšni v preteklosti, ko je naše glasilo šlo mimo pojavov poostrenih notranjih odnosov, problemov, ki so nakazovali demokratizacijo samoupravljanja in slabosti v naši notranji organizaciji. Zato pač glasilo ni imelo moči, da bi razvijalo problemsko diskusijo, ki razume nasprotno stališče, svobodo misli in besede, strpnost sogovornika in dialog, da bi razvili višjo polemiko med vsemi, ki jim je do samoupravljanja in do socialističnega razvoja. Pri tem pa ne trdim, da naši samoupravljalci na zborih delovnih skupnosti, delovnih enot in nii-hovih svetov, v komisijah, na sejah UO in delavske- ga sveta kombinata niso razpravljali o pojavih in problemih. Mnogo so prispevali, da se v perspektivi v skladu z razvojem kombinata utrdijo notranji odnosi in izvede decentralizacija samoupravljanja in reorganizacija. Istočasno pa je bilo med nekaterimi vse preveč bojazni, da bi takšna razprava v javnosti prinesla med nas tudi posledice, kot osebno nestrpnost in prizadetost. Če se bomo v bodoče čimbolj trudili, da bodo naše razprave svobodne in demokratične, kjer bomo spoštovali besede človeka in njegov prispevek, tako gledanje ne bo doživelo neuspeha. Ljudje bodo — povsod, kjer imajo za to možnost in pravico — nezadržano in odkrito govorili o problemih. S tem pa bo odpadlo nenačelno razpravljanje »po vogalih in ku-loarjih«. Moč in celovitost v samoupravnih odnosih se mora pokazati, da lahko v vseh problemih in pojavih zavestno, svobodno in samostojno razmišljamo, da z delom in razpravo dosežemo čim večjo aktiviza-cijo in udeležbo posameznika, samoupravljalca povsod, kjerkoli je potrebno. Samo na ta način bodo zmagala dejstva, strokovnost in znanje, kar bo v mnogočem prispevalo, da bodo naši rezultati še boljši, uspešnejši in učinkovitejši. Uaš Glasnik pa bo s tem služil svojemu namenu. Odgovorni urednik Spoprijeti se bo treba s problemi Nadaljevanje s 1. strani področja Slovenije in z raznimi prijemi pridobiva kupce med podjetji in zasebniki. Predlagal je, naj bi zahtevali družbeno intervencijo glede tega in glede ureditve cen. Omenil je, da podjetja, ki gredo na solidno akumulacijo, sedanji sistem zelo prizadene, še posebej, ker dobivajo nekatera podjetja celo regres na obresti za odkup pšenice v kolikor so bile višje od 3 °/o. To je pravzaprav nelojalna konkurenca in nepravilno prelivanje finančnih sredstev, sploh v zasebne pekarne, ki jih je še vedno precej in imajo od tega največje koristi. Po poročilu tov. Severja se je razvila zelo obširna razprava, kjer so posamezni člani DS ugotavljali premajhno elastičnost in prizadevnost komercialne službe ter DE. Prišli so do zaključka, da bo treba takoj primerno ukrepati, ne pa iskati pomoči v družbeni intervenciji, ki je ni mogoče pričakovati. Pri tem gre za kvaliteto blaga in embalaže, kar bo treba nujno izboljšati, na drugi strani pa za hitro reagiranje pri naročilih. Pojavljajo se primeri, ko kupec čaka na realizacijo naročil mnogo preveč časa, nato pa se odloči za nakup blaga pri konkurenčnih podjetjih. Treba se bo skratka spoprijeti z nastalimi problemi in iti v konkurenčni boj z ostalimi podjetji v Jugoslaviji, pri tem pa ne bi smeli imeti strahu, da se bodo zmanjšali dohodki. Ne navsezadnje pa bo treba pri osvajanju tržišča tudi nekaj tvegati. Na kraju so sprejeli sklep, naj ekonomsko razvojna služba, hkrati z ostalimi strokovnimi službami, vsestransko in hitro prouči položaj ter predlaga najboljše napotke za sanacijo sedanjega položaja. Pregledati bo treba vse možnosti, ki naj zagotovijo prodor na tržišče in enak finančni učinek kot doslej. NIC STRAHU PRED JAVNOSTJO Naslednja točka dnevnega reda je bila obravnava pritožbe tov. Andreja Bohinca proti ukinitvi delovnega mesta direktorja splošnega sektorja in proti njegovi premestitvi na delovno mesto višjega komercialnega referenta II. Po tem, ko je predsednik UO tov. Curk bora in obsežno pritožbo, se je razvila glede tega zelo podrobna in poglobljena, a vseeno strpna razprava, v kateri so člani DSK ugotovili dve značilnosti: 1. V pritožbi tov. Bohinca je navedenih precej osebnih zadev, ki v koncept pritožbe ne sodijo in naj bi bile obravnavane na drugem pristojnem mestu. Gre v nekaj primerih za precej težke obdolžitve, o čemer je že in bo še ponovno razpravljala tudi osnovna organizacija ZK kombinata in prišla do zaključka, da razne obdolžitve niti niso utemeljene in jih nikakor ne gre jemati v okvir pritožbe, temveč jih povsem ločeno obravnavati. 2. Motiv za ukinitev delovnega mesta direktorja splošnega sektorja v upravi kombinata je bila vsesplošna reorganizacija poslovanja kombinata, ki jo je sklenil izvesti DSK v sporazumu s sveti DE ter zbori delovnih ljudi prav zaradi hitrega razvoja kombinata in s tem v zvezi zaradi nujnosti spremembe poslovanja. Glede tega je bila na večmesečnem delu posebna komisija, ki je analizirala vse dosedanje delo posameznih sektorjev ter na podlagi tega predlagala temeljito spremembo v strukturi vodenja in samoupravljanja kombinata. Prav zaradi reorganizacije je bila predvidena ukinitev splošnega sektorja in povsem naravno je. da brez splošnega sektorja pač ne more ostati — v novi strukturi služb kombinata — še naprej delovno mesto direktorja. Zaradi različnih reorganizacij pač pride do tega, da se morajo posamezniki spopri-jazniti s spremembami delovnih mest in je tak primer doletel doslej, ob prvi fazi reorganizacije, poleg prizadetega še sedem drugih delavcev kombinata. Torej ta sprememba nikakor ni bila naperjena osebno in samo proti tov. Bohincu. Tov. Bohinc se z ugotovitvami ni strinjal in je pripomnil, da se bo poslužil pomoči tiska in televizije, kjer naj bi javno obravnavali ta primer, čeprav so mu posamezni člani DSK priporočali glede tega strpnost. Vprašamo se, čemu takšno njegovo postopanje? Ali je DSK v vsej dosedanji mandatni dobi, ko je sprejemal različne samoupravne akte v sporazumu s sveti DE, kr- šil zakonitosti? Ali naj ima, zaradi osebne prizadetosti posameznika kakršenkoli strah pred javnostjo in naj torej vse doslej sprejete sklepe prekliče? Kaj bi rekla o tem večina — to so delavci kombinata — ki je imela doslej v DSK zaupanje? Naj bi se torej podredila zahtevi manjšine? Ne, člani DSK so mnenja, da pred javnostjo ni treba imeti nobenega strahu! Sicer pa s tem ni rečeno, da hočejo člani samoupravljanja preprečevati javno razpravljanje, ker ima do tega pravico vsak državljan. Jasno pa je, da bodo tudi oni povedali svoje mišljenje ter ga podprli z neizpodbitnimi dejstvi, katerih eno najpomembnejše je reorganizacija kombinata. Takšno stališče pa je konec koncev tudi odraz mnenja večine, se pravi celotnega.kolektiva. Po obširni razpravi so člani DSK z glasovanjem soglasno potrdili sklep UO o premestitvi tov. Bohinca na novo delovno mesto. Nato je bila obravnavana še pritožba inž. Varla proti opisu delovnega mesta »šef tehnološke kontrole«, namesto dosedanjega opisa »šef tehnologije«. V mesecu avgustu se je pričela dokončna gradnja objekta silosa, ki je pravzaprav zadnji večji objekt v celotni etapi dograditve novega modernega živilskega kombinata v Ljubljani. To nalogo si je zadal naš kolektiv že v letu 1959 in jo je po programu izvajal že vse do danes. Prva etapa gradnje tega objekta s strojnico se je začela v letu 1965 in bila končana lani z možno kapaciteto vskladiščenja 12.000 ton žita. Dokončna dograditev silosa, kot rečeno, se je v drugi etapi začela letos, in bo le-ta imela prav tako kapaciteto 12.000 ton za vskladiščenje žitaric. Kakšno prednost bomo imeli po tej dograditvi? Vsi vemo, da moramo sedaj vskladiščevati pšenico v skladiščnih prostorih ob naših mlinih, posebej pa še v tujih skladiščih v Beli krajini. Ta vskladiščenja pšenice nam povzročajo dodatne stroške na 1 kg pšenice glede na lomljeno tarifo prevoza in pretovarja- DSK je pritožbo proti opisu zavrnil, za tem pa jo odstopil v obravnavo UO glede na to, da je inž. Varl izjavil, naj se njegova pritožba šteje kot odpoved delovnega razmerja pri kombinatu, za kar pa je pristojen UO. ENA PROSTA SOBOTA Delavski svet je proučil poročilo komisije za pripravo predloga o prehodu na skrajšani delovni čas. Upoštevali so pripombe posameznih delovnih enot, pri tem pa prišli na problem, kako urediti skrajšani delovni čas v prodajalnah, ker o poslovanju trgovin odločajo posamezne občine. Sklenili so, naj odgovorni dejavniki v kombinatu skušajo ta problem takoj rešiti v okviru celotnega kombinata in se dogovoriti z občinami glede najprimernejše rešitve, nato pa Kombinat za promet in predelavo žitaric, proizvodnjo suhega testa in pekarskih proizvodov FIDELIN-KA, Subotica, izdaja že drugo leto svoje glasilo »Fide-linka« v srbskohrvatskem in madžarskem jeziku. Iz nje; to skupno znese 4,29 S din na kg, kar je približno 45 milijonov S din na leto. Vse te stroške plača Kombinat zaradi dislociranih skladišč, kar pa bo z dograditvijo silosa in modernega mlina odpadlo in bodo tudi ti dodatni stroški na 1 kg pšenice občutno manjši, da ne govorimo še o kvalitetnem vskladiščenju pšenice v celicah. Celotni objekt bo gotov do junija prihodnjega leta ter bo pripravljen za vskladiščenje surovine letine 1967. Predračunska vrednost objekta je 520 milijonov S dinarjev. Finančna sredstva so zagotovljena od Zvezne direkcije za prehrano, Po-ljoprivredne banke v Beogradu in Kreditne banke in hranilnice v Ljubljani. Z dograditvijo silosa bomo rešili kvalitativni in količinski problem vskladiščevanja potrebnih količin pšenice in drugih žitaric za predelavo in s tem znižali stroške skladišečnja v silosu. Stane Aljančič sprejeli sklep, naj se v septembru preide na eno prosto soboto, po začetku obratovanja novegao mlina na dve, za tem pa postopoma na tri in štiri proste sobote v mesecu. Člani DSK so nato obravnavali še poročilo o polletnem poslovanju kombinata v letu 1967, ki ga je podal tov. Petrovič in so ga v celoti potrdili. Zaradi zanimivosti bomo o tem poročali v naslednji številki Glasnika. Odobrili so tudi poročilo komisije za nabavo in odpis osnovnih sredstev, nato pa so bili ob koncu seznanjeni še s tem, kako poteka akcija za integracijo z nekaterimi novimi podjetji. Glede na to, da je s tem v zvezi še marsikaj nerazčiščenega, so sklenili, naj za to pooblaščene osebe še naprej navezujejo stike s temi podjetji in naj poročajo o tem na naslednjem zasedanju DSK. šeste številke glasila smo razbrali nekaj najbolj zanimivih vesti: — v okviru izobraževanja so doslej organizirali dva ekonomsko politična tečaja za člane ZK in mladince, v načrtu pa imajo še ekonomski tečaj za člane organov samoupravljanja. — delavski svet tega kombinata je sklenil poslati 26 otrok svojih delavcev na počitnice v Sv. Martin in Kranjsko goro, prav tako pa bo po končani žetvi odšlo na odmor 38 delavcev kombinata. Obe skupini bo kombinat financiral iz sklada skupne porabe. Delavcem naj bi bila to tudi nagrada tistim, ki so si pri delu najbolj prizadevali. Svoja časopisa izdajata tudi podjetji Intes iz Maribora in Mlinotest iz Ajdovščine. »Intes«, glasilo delovne skupnosti živilskega kombinata Maribor v svoji 13. številki drugega letnika piše. med drugim o periodičnem obračunu za prvo polletje 1967, o rebalansu proizvodnega načrta tovarne testenin, o odkupu pšenice in drugih zadevah. Posebej sta zanimiva prispevka: — o rezultaih uvedbe 42-urnega delovnega tedna. Na skrajšani delovni čas so prešli že s 1. januarjem letos. Rezultati sicer niso v vseh enotah zadovoljivi, vendar ugotavljajo, da so v glavnem realni. Konec na 12. strani Dograditev silosa v Ljubljani Vesli iz drugih podjetij Ob prvem delu silosa na Smartinski cesti so začeli graditi drugi del. Na sliki je obsežno gradbišče ob začetnih delih. Predstavljamo vam kolektive TURIZEM GLAVNI ODJEMALEC DELOVNA ENOTA GORENJSKA Z VSEH STRANI — OBSEŽNO PODROČJE ZA PRODAJO IZDELKOV — NAJVEČ PRODAJE V ČASU SEZONE TURIZMA — USPEHI ENOLETNEGA DELA VIDNI — OBISK V STAREM »MLINU« »Na Gorenjskem je flelno...« se mi je v mislih pojavila znana pesem, ko sem nedaleč od Nakla zapeljal na lepo gladko novo cesto, fičo pa je dobil kar več poleta, kol bi ga neznana sila spodbudila k večji hitrosti. Cilj vožnje je bil že vnaprej določen — Lesce pri Bledu. Namen tudi jasen — obisk delovne enote Gorenjska. »Oborožen« z vsemi novinarskimi rekviziti sem se ustavil pred poslopjem nove pekarne, kjer je tudi sedež te delovne enote. Brez posebnih uvodnih formalnosti sva se usedla z direktorjem tov. Pintarjem v njegovi sobi in kar takoj prešla na delo. Zastavljal sem vprašanja, tov. Pintar pa je podrobno tolmačil vse, kar me je zanimalo. No, razgovor je bil kaj dolg in gradiva se je zbralo nič koliko. Pa naj vam, dragi bralci, postrežem z vsem, kar sem zvedel o tej delovni enoti, bodisi o njeni preteklosti, o sedanjem delu in življenju, bodisi o problemih in uspehih. Po razgovoru smo se podali še med delavce v pekarni in tudi od njih marsikaj zvedeli. Seveda pa s tem obiskom, ki je trajal do trde noči, ni bila vsa naloga opravljena. Naslednji dan je bil obisk namenjen še skladišču v Kranju, ki je zanimivost zase in tako mi je uspelo dobiti vse podatke ter jih strniti v zaokroženo celoto. MNOGE REORGANIZACIJE Delovna enota Gorenjska je do leta 1958, ko je prišlo do integracije z Žitom, delovala Pod različnimi imeni. Bilo je več samostojnih podjetij mlinske in pekarske stroke. Ta podjetja so bila pred drugo svetovno vojno v zasebni lasti, nekatera pa so bila ustanovljena tudi po tej vojni. Zasebni mlini so obstajali na Javorniku, v Zapužah, v Globokem, na Bregu pri Kranju, dva v Križah ter trije- v Škofji Loki, razen tega pa sta bili v zasebni lasti še dve skladišči v Kranju in eno v Lescah. Leta 1948 je prišlo do nacionalizacije, a so mlini na Bregu — s 6,6 tone dnevne Proizvodnje — v Križah — oba skupaj s 7 tonami — in v Škofji Loki — vsi trije z 8,5 tone dnevne proizvodnje, delovali samostojno do. I 1950, medtem ko so bili mlini Javornik (6 ton), Zapuže (5,2 tone) in Globoko (3,7 tone) združeni v podjetje »Okrajni valjčni mlini«. Leta 1950 so bili vsi obrati združeni v »Mlinsko podjetje Trata-Škof-ja Loka« s sedežem v Škofji Loki. To podjetje je leta 1955 izločilo iz obratovanja dotrajane ali na neprimernih krajih grajene mline v Križah in dva v Škofji Loki, nakar se je podjetje razdrobilo. Skladišče v Kranju, ki je bilo pred prvo svetovno vojno mlin, je zalagalo s svojimi proizvodi tudi del Koroške, Tirolske in Italije, po prvi svetovni vojni pa je ostalo brez zamejskih kupcev. Zato so strojne naprave demontirali in dele razprodali, mlin pa preuredili v skladišče. Leto je bilo po drugi svetovni vojni najprej v okviru »Zito-fonda«, nato pa je nastalo podjetje »Klasje« Kranj. To podjetje je nato prevzelo še mlina na Bregu in na Trati, mlini Javornik, Zapuže in Globoko pa so postali »Mlinsko podjetje Lesce«. Takšno stanje je bilo vse do priključitve teh podjetij k Žitu. Vsako od prejšnjih dveh podjetij je bilo zase delovna enota, leta 1959 pa je prišlo do spojitve obeh enot v eno, v DE Gorenjska s sedežem v Kranju. Ta enota je nato isto leto ukinila mlin Javornik, čeprav je bil leta 1954 rekonstruiran in je imel tudi svoj silos. Leta 1959 je bilo zgrajeno novo skladišče v Lescah, za katerega je pripravilo zemljišče in tehnično dokumentacijo za zgradbo, industrijski tir in komunalne naprave že prejšnje »Mlinsko podjetje Lesce«, investicijske stroške pa je krila Direkcija za prehrano v Beogradu, investitor pa je bila Uprava silosov LR Slovenije. Leta 1961 so se predstavniki Žita in DE Gorenjska začeli s predstavniki obeh občin, Jesenice in Radovljica, razgo-varjati o gradnji nove pekarne na Lescah. Želja obeh občin je bila, naj Žito pripravi za nadaljnjo razpravo gradivo o tem, kako rešiti problem preskrbe s kruhom na Gorenjskem. V marcu leta 1962 je uprava Žita dostavila obema občinama analizo o tem, kaj je rentabilnejše: gradnja ene, osrednje pekarne v Lescah, ali pa več klasičnih pekarn v različnih krajih. Čeprav sla občini pred tem že plačali načrte in lokacije za gradnjo pekarn v Bohinjski Bistrici in na Jesenicah, pripravljali pa sta lokaciji v Lescah in Radovljici, so predstavniki obeh občin uvideli, da je bolje graditi osrednjo sodobno opremljeno pekarno v Lescah. Zato so 3. decembra 1962 sestavili zapisnik o potrebni gradnji, investilorsfvo so poverili Žitu, finančna sredstva pa sta prispevali tudi obe občini. Gradnja se je pričela kasno v jeseni leta 1964, trajala je vse naslednje leto, dokler nova pekarna ni bila odprta 15. junija lani za poizkusno peko na liniji za kruh, 1. julija na drugi liniji, svečano odprtje pa je bilo 2. julija lani. Medtem so se 1. januarja 1966 pripojila k DE Gorenjska podjetja Pekarna in slaščičarna Jesenice, Bled in Radovljica, delavce iz teh pekarn pa so že pripravljali za delo v novi pekarni s šolanjem in prakso v Ljubljani. Pogled na upravno poslopje, pekarno in skladišče DE v Lescah Delo pri oblikovalnem stroju zahteva pozornost Tako je bila ta reorganizacija tudi laže speljana, zakaj kolektivi so uvideli, da glede na novo pekarno prejšnja podjetja ne bodo imela nobenih perspektiv za svoje nadaljnje delo. Tako ob tej integraciji ni bilo nobenih problemov in vse je poteklo v prid organizacije dela v novi pekarni. Vseh 80 delavcev prejšnjih podjetij, ki so imela 6 pekarskih obratov, 3 slaščičarne in 10 prodajaln, je prešlo v DE Gorenjska, v obratovanju pa je ostala še ena slaščičarna na Jesenicah in 6 prodajaln. Ko je bila odprta nova pekarna, so premestili v Lesce tudi sedež delovne enote iz Kranja, ker je bila večina de-Nadaljevanje na 4. strani Kupci so zahtevni Med drugim se je razpletel pogovor tudi z vodjo izmene pekarne v Lescah, s tov. JOŽETOM GLAVAČEM, ki ga poznamo že iz Ljubljane, kjer je bil nekaj časa tudi predsednik mladiskega aktiva. Medtem je opravil tudi šolo za VK peka v Zagrebu in je nato dva meseca po začetku obratovanja pekarne v Lescah začel delati v njej. Takole sva izmenjala miskli1: — Kako se počutite v Lescah, ko ste pred tem delali v Samovi ulici in na Šmartinski cesti! Med ljudmi sem se dobro vživel. Prav je, da sem delal v vseh treh obratih, saj sem ob tem spoznal ljudi z vseh strani. Glede na to, da je ta pekarna najbolj izpopolnjena, sem v njej najbolj zadovoljen. Če pa govorim o na- šem delu, moram reči, da je precej odvisno od boljše ali slabše kvalitete moke. — Slišite kdaj kakšne pritožbe s strani kupcev! Kupci so zelo zahtevni. Dostikrat pridejo k nam kakšne pritožbe, a ne vselej utemeljene. Mnogokrat so kupci zaradi vzdržljivosti kruha sami krivi, ker ga ne znajo pravilno hraniti. — Kako ocenjujete, kot vodja izmene, delavce! V bistvu so vsi dobri delavci. Eni so sicer bolj požrtvovalni kot drugi. Tudi delavci so na delovnih mestih zadovoljni, velika želja vseh pa je, da bi bilo ukinjeno nočno delo. V resnici nimajo nič od prostega časa, nočno delo pa je za vsakega naporno. — Prej ste bili mladinski fun-cionar, se zdaj še kaj udejstvujete! V skladišču imamo nekaj mladincev, ki delajo v dopoldanskem delovnem času, peki pa zvečer. Zato je težko organizirati mladinsko dejavnost. Sam pa sedaj nimam časa, ker obiskujem lil. letnik tehniške srednje šole in se mo- ram v prostem času učiti. Za organizacijsko delo torej zmanjka priložnosti. — Ste v času zaposlitve v Lescah naleteli na kakšen težji pro- V začetku smo bifi brez tehnologa in tako odvisni bolj sami od sebe. Treba se je bilo vpeljati v nov način proizvodnje, sedaj pa delo le poteka in problemov nimamo več. — Imate kakšne pripombe glede Glasnika! v Vsi ga radi beremo. V zadnjem času pa ni bilo o naši delovni enoti nič napisanega in delavci so to pomankljivost kritizirali. No, zaključila sva pogovor, pa sva se na kraju e dogovorila, da bo tov. Glavač poizkušal od meseca do meseca posredovati Glasniku kakšne novice iz svojega kolektiva. TURIZEM GLAVNI ODJEMALEC erzeugt in seiner neuen Brotfabrik in Lesce eine grolie Auswahl von Backvvaren. Wir verkaufen sic in unseren Laden in Bled, Radovljica und Jesenice, und Sie erhalten sie auch in samtlichen Gastvvirtschaften und Geschaftslokalen Oberkrains. Unseren geschatzten Feriengasten auf den Campingplatzen und in Privatzimmem empfehlen wir unser taglich frisches Geback und unsere renoramierten Spezialbrote (aus Buchvveizen, aus Mais und aus Roggen, und ftir Sportsleute vor allem unser Brot mit Beigabe von Haferflocken). In unserer Teigvvarenfabrik erzeugen vvir erstklassige PEKATE-TE-Teigwaren und, als Spezialitat, unsere gefullten RAVIOLI-Teigwaren. Beide Sorten sind in samtlichen Koloniahvarenhand-lungen erhaltlich. Reklamni oglas v Turističnem informatorju Izgubljamo stike Nadaljevanje s 3. strani la odtlej bolj koncentrirana v teh novih obratih. ŠIROKO PODROČJE Delovna enota Gorenjska šteje sedaj 129 delavcev in je po številu zaposlenih torej najmočnejša delovna enota Žita. Največ delavcev — skupaj z ekspeditom, vzdrževanjem in transportom — je v pekarni, in sicer nad 60, 13 jih je v mlinski stroki, 5 v slaščičarni na Jesenicah, 6 na upravi enote, 45 pa v prodajalnah in v skladiščni službi. Vsi ti delavci morajo obvladovati zelo široko področje Gorenjske, ki je izrazito turistično. Turizem ima tako zelo močan vpliv zlasti na proizvodnjo in prodajo pekarskih izdelkov, seveda predvsem v poletni sezoni. To dokazuje tudi podatek o prodaji letos, ko so v februarju izdelali in prodali 271 ton pekarskih izdelkov, v juliju pa kar 467 fon. Skladišče Kranj oskrbuje z žitom in moko področje celotne občine Kranj, razen tega še Medvode z okolico, celotno Selško in Poljansko dolino, Tržič, Jezersko, Zalog, Komendo, Smlednik, Mavčiče in Pirniče, kamor oddaja okrog 500 ton moke in žita mesečno. Skladišče Lesce preskrbuje področje obeh občin Jesenice in Radovljica, do Rateč in Bohinja, z okrog 350 do 400 tonami žita in moke, razen tega pa še z 12 do 15 tonami testenin, ki jih ima tudi na zalogi. Pekarna Lesce zajema isto področje kot skladišče Lesce, do Krope in Podnarta, z manjšimi količinami kruha pa zalaga tudi trgovine v Tržiču. To pa na izrecno željo predstavnikov trgovskega omrežja v tem kraju in v sporazumu s pekarno v Tržiču, kateri pošiljajo tudi moko. Pekarna proizvaja povprečno nekaj nad 400 fon kruha mesečno, lani pa je proizvedla 372 ton. Letošnja rekordna proizvodnja je bila v juliju, ko so izdelali 467 ton kruha. Dnevna proizvodnja pa je od 14 do 17 ton, seveda pa v sobotah zelo naraste. ARTIKLI IN KUPCI Glede dejavnosti je v DE Gorenjska pač najzanimivejša pekarna, seveda zaradi raznovrstnosti artiklov in pa kupcev. Od vseh artiklov izdelajo, razumljivo, največ kruha. Tega pa dnevno proizvedejo s pecivom vred, glede na kvaliteto in obliko, nič manj kot 35 vrst. Na področju, ki ga zajema pekarna, se je zelo dobro uveljavil mešani ržen kruh, ki ga dnevno izdelajo in prodajo 1000 kg. Peciva pa izdelajo dnevno več tisoč kosov, v sezoni celo po 30.000 kosov, predvsem žemelj in kajzeric. Od boljšega peciva pa gredo zelo dobro v prodajo potice. Ob 1. maju letos so jih spekli 1500 po 3/4 in 1 kg, pri čemer so porabili 120 kg orehov, nato so jih spekli v maju 3100, v juniju 4100, v juliju pa 5200 kosov, kar je znak, da tudi turisti zelo segajo po njih. Za nadev porabijo pri eni vrsti potic samo orehe, pri drugih pa poleg orehov še druge zmesi. Razen omenjenih izdelkov naredijo dnevno po 400 do 500 kosov štrukljev, kos po 15dkg, v času šolskega leta leta pa še po 1500 kosov nadevanih rogljičev dnevno. In kako je s kupci? Težave so predvsem s trgovinami. Kaže, da niso dojemljive za prodajo raznih vrst izdelkov te pekarne ter v bistvu poznajo le črn in bel kruh ter žemlje, čeprav bi ljudje prav gotovo radi kupovali kaj dru-gega. V lastnih trgovinah, ki jih je samo pet, je prodaja nekoliko šibkejša. So pa na takih krajih, da jih — ali zaradi konkurence, ali pa zaradi lokalnih potreb — ne kaže opustiti. Kruh prodajajo samo v 3 prodajalnah, samo slaščice pa v dveh. Ostale izdelke pro- dajo največ prek tuje trgovske ali pa gostinske mreže. Večji odjemalec je trgovina, ker se del gostinstva oskrbuje iz trgovin. Večji gostinski odjemalci neposredno iz pekarne pa so hoteli Prisank v Kranjski gori, Zlatorog, združeni hoteli Transturista in okrevališče Stane Žagar v Bohinju ter Toplice, Park in Jelovica na Bledu. Nadalje le-ška pekarna oskrbuje vse šole na svojem področju, večji odjemalci so še Železarna Jesenice, Veriga Lesce, Elan Begunje, bolnica in Dom onemoglih na Jesenicah, manjši pa menzi Gradisa in Save na Jesenicah. PROPAGANDNE AKCIJE DE Gorenjska se loteva zaradi boljše prodaje svojih izdelkov tudi različnih propagandnih prijemov. V turističnem informatorju, ki ga vsako leto izdajo turistične organizacije za tujce v več jezikih — v slovenščini, angleščini, francoščini, italijanščini in nemščini — in v več deset tisočih izvodih, propagira svoje izdelke in izdelke Žita. Letos so imeli en mesec tudi redno reklamno oddajo v radiu Jesenice, poleg tega pa so pripravili, skupaj z novinarji »Glasa« iz Kranja, reportažo v tem listu. Zanimivi sta bili tudi dve propagandni akciji, ki so ju organizirali v pekarni. Najprej so povabili direktorje trgovin in gostinstva, novinarje in zastopnike Zavoda za zdravstveno varstvo ter jim pripravili vseh 35 vrst kruha in peciva ter jih s temi proizvodi tudi pogostili. Povabljenci so bili zadovoljni in so obljubili, da bodo skušali te artikle prodajati. Predlagali so, naj bi povabili v pekarno tudi poslovodje. Vodstvo pekarne je to tudi storilo, povabilo je poslovodje trgovin in jih prav tako postreglo. V obeh primerih je poskrbelo tudi za predavanje o vrednosti in o Nadaljevanje na 5. strani Ne zajeli bi vseh problemov in podrobnosti, če se ne bi zapletli še v pogovor s tov. Jožefom KOVAČEM, obratovodjo pekarne Lesce, nekdanjim članom sveta DE in sedaj članom komisije za ocenjevanje delovnih sposobnosti. Predmet razgovora so bili osebni dohodki, odnosi do strokovnjakov, problemi samoupravljanja in še marsikaj. Takole sva jih razčistila: — Kaj sodite o osebnih dohodkih delavcev, so zadostni in realni, ali morda nekateri delavci zaslužijo manj kol so prej v drugih podjetjih? »Preden je bil veljaven pravilnik o nagrajevanju po učinku, so peki v drugih podjetjih res dobivali več-je osebne dohodke. Sedaj pa, ko je v veljavi, od maja letos dalje, novi pravilnik — po katerem so delavci nagrajeni od količine proizvedenih izdelkov — so osebni dohodki mnogo boljši in kakšnih posebnih pripomb glede njih ni. Seveda se tu in lam še vedno najde kdo, ki kritizira.« — Kako imate urejene odnose s tehnologi in kakšne odnose do uvajanja sodobne tehnologije? »Od spomladi dalje je pri nas v pekarni tehnolog inženir, ki se v delo še uvaja. Glede na to, da je v bistvu agronom, se sprva ni mogel znajti v novem delu, se pa trudi prilagodili vsem delovnim pogojem. Trenj pa med nami ni. Vzpostavljeni so tudi dobri stiki s tehnološko službo podjetja in probleme sproti obravnavamo. Glede neposredne tehnologije dela pa so pri nas drugačne zahteve zaradi potreb tržišča. Sicer pa imamo o sodobni tehnologije razčiščene pojme in odnose, nobenih nejasnosti in problemov ni.« — Imate morda kakšne probleme glede vzdrževanja strojev?« »Glede vzdrževanja strojev v enem letu dosedanjega obstoja pekarne ni bilo večjih problemov, ker je vzdrževanje načrtno in redno. Pri strojih pa pride do pogosith lomov, kar je posledica nesolidne izdelave s strani podjetja Termo-elektro iz Beograda, ki je stroje montiralo. Zaradi kvalitete kruha pa naprave tudi niso primerne za takšen način peke kruha, kakršnega prisvajamo sedaj, skratka ne ustrezajo več« — Kakšno je delo vaših samoupravnih organov in njihove povezave z upravo DE ter upravo in DS kombinata? »Svet delovne enote rešuje vse probleme v svojem okviru, v kolikor so mu po pravilniku dane pristojnosti. Sicer pa je »bolezen« vseh samoupravnih organov, da se v večje probleme, kot so na primer proizvodni in drugi načrti kombinata, ne spuščajo in niso z njimi seznanjeni. Bolje pa poznajo problematiko v svojih delovnih enotah. Sicer pa je delo sveta DE naše enako delu svetov vseh ostalih DE.« — Ali člani vašega kolektiva kaj delujejo izven delovne enote, moda pri SZDL, KS in drugih organizacijah na terenu? »Prav natančnega pregleda, kdo je kje aktiven, nimam. Znano je bolj ali manj, da je večina aktivna, tako v Lescah in Radovljici, pri različnih družbeno političnih organizacijah. Člani ZK, teh je pri nas 12, so povezani v osnovnih organizacijah na terenu, pa svojo aktivnost pokažejo seveda tudi v podjetju. Sam sem pa aktiven v vseh organizacijah na terenu in že tretje leto odbornik skupščine občine Radovljica.« — Kako povezujete svojo dejavnost občinskega odbornika s podjetjem? »Znano vam je, da sta obe občini podprli gradnjo pekarne v Lescah. Dobro pa je bilo, da sva bila oba s lov. Pintarjem prav tedaj občinska odbornika, ker sva lahko kol takšna najbolje zagovarjala potrebo gradnje. Tudi sicer se pojavijo v skupščini problemi, ki zadevajo našo DE, pa jih moram pojasnjevali, da jih odborniki pravilno rešijo.« — Opažate po enem letu dela že kakšne uspehe pekarne? »Velik uspeh je bil že ta, da nam je uspelo zadovoljiti tržišče in da smo prodrli s kvaliteto kruha in drugih izdelkov. Ljudje so kaj hitro spoznali, da so naši izdelki dobri in sedaj ni težav na tržišču.« — Zanimajo me odnosi z upravo kombinata? »Poraja se nam občutek, da DE izgubljajo slike z vodstvom kombinata. Pojavijo se različni problemi# ki bi jih morali skupno nujno rešiti, sicer bi lahko prišlo do škode. Kljub temu jih v mnogih primerih ne moremo rešili, ker uprava kombinata včasih »zaspi«. V tem vidimo nepravilen odnos s strani uprave In to nam ni všeč.« Preste so tudi priljubljeno pecivo, ki ga izdeluje pekarna Lesce P.evoznega parka za pekarske proizvode je dovolj, problem pa je v Kranju zaradi dotrajanega kemična, kar ovira dovoz mlevskih izdelkov. V pekarni so iežave z opremo, pojavljajo se pogosti lomi slrojev, kljub pravilnemu :n rednemu vzdrževanju. Pro-biem je dobiti rezervne dele, ki jih morajo dati izdelati v bližnje tovarne. To pa vzdrževanje seveda zelo podraži. Ze.o iežko že čakajo na predvideno opremo iz uvoza. Zal jim bo zmanjkalo sredstev za delilni stroj ter za avtomatič-Nadaljevanje na 6. strani SKRB ZA KVALITETO DE Gorenjska skrbi zlasti za kvaliteto svojih proizvodov in prav tako za zagotovitev higienskih pogojev. Glede tega ima uvedeno pogodbeno sodelovanje z Zavodom za zdravstveno varstvo iz Kranja. Ta zavod stalno kontrolira kvaliteto proizvodov in strokovnjaki podajajo svoje pripombe in nasvete, na podlagi katerih zlasti v pekarni, v danih možnostih seveda, izboljšujejo kvaliteto. Na drugi strani pa zavod tudi pregleduje trgovine drugih podjetij glede higienske prodaje izdelkov, glede embalaže in skladiščenja. V kolikor se stanje ponekod ne popravi, posežejo vmes sanitarni inšpektorji. Že zdaj se poznajo določene izboljšave, prav tako pa tudi prihranek pri embalaži, ki so jo trgovine uporabljale celo v druge namene. Tudi sicer je za kvaliteto proizvodov poskrbljeno, saj je v pekarni sedaj zaposlen tehnolog, prav tako pa skrbi za kvaliteto tudi tehnološka služba podjetja. TEŽAVE S SUROVINAMI Zanimalo me je, s kakšnimi problemi se spoprijemajo v DE Gorenjska. Problemi se pojavljajo bolj od zunaj. Sem sodi predvsem vprašanje surovin, ki niso najboljše in zato nastajajo težave glede kvalitete izdelkov. Drugače pa zlasti v mlinski stroki, kjer je ustaljen dolgoletni strokovni kader, ni problemov. Tudi v pekarni so takoj v začetku dobro startali; med delavci ni bilo doslej še nobenega primera pijančevanja, prav tako pa v obra*nih prostorih ne kadijo. Disciplina je Zadovoljiva. Pekarna Lesce ima tudi lepo urejen laboratorij dobrih ter ostalih lastnostih kruha. Zal pa iz tega ni bilo pravega učinka, zakaj prodajalci v trgovinah se branijo širokega asortimenta in se izgovarjajo, da številnih artiklov ni kam dajati, da imajo različne cene in podobno, skratka trgovine, kot kaže, za zdaj glede tega nimajo pravega posluha. ZANIMIVI OBISKI V Lescah, posebej v pekar-nh se je doslej zvrstilo že precej obiskov, tako iz Jugoslavije, kot tudi iz zamejstva. Lani so bili na obisku najprej Madžari, ki so si pekarno podrobno ogledali, nato pa jo v svojem strokovnem časopisu zelo natančno opisali in objavili tudi slike. . Za Madžari so prišli tudi tu-tSli.čni delavci iz Beljaka in Trbiža, z radovljiškim župani?™ pa je prišel na ogled tu-d' župan iz Celovca. Prišel je zat°, ker pogosto kupuje ma-. n_ kruh iz te pekarne in si le želel videti, kje in kako Pečejo ta kruh. Tudi sicer prihajajo na ogled pekarn razni tuji turisti, ki so seveda iz pekarske stroke; tako Nemci, Avstrijci, Nizozemci in drugi. Ko si ogledujejo proizvodne prostore, tudi svetujejo, kaj bi se dalo izboljšati. Nizozemci so na primer predlagali, naj bi pekarna nabavila male strojčke za čiščenje in mazanje modelov, s čimer bi prihranila olje, zraven tega pa se testo ne bi napolnilo z oljem, kar bi bilo bolje za kvaliteto izdelkov. Zadnji tuji gostje doslej so bili v Lescah strokovnjaki pekarstva iz Sovjetske zveze. Njihovo mnenje o napravah je bilo povoljno in so izjavili, da so zasledili v Jugoslaviji prvo pekarno s takšno mehanizacijo in s tolikšnim številom izdelkov. Ker so izrazili željo, da bi vzeli s seboj izdelke, so jim iz pekarne poslali — lik pred njihovim povratkom domov — na letališče v Beograd 7 kg različnih izdelkov. Pravzaprav obiskov nikoli ne zmanjka, Zlasti iz Jugoslavije'so pogostrj Trinogi iz dru- Priključili so se tudi Kroparji Kroparja, MATIJO BUTOR- CA, ki je VK pek in sedaj oblikovalec I, poprej pa je bil 20 let upravnik podjetja »Pecivo« v Kropi in poslovodja v raznih pekarnah. Ker se je »Pecivo« iz Krope nedavno priključilo DE Gorenjska, je bil razgovor z njim še bolj zanimiv. Šla sva kar v jedro. »Kako sle se odločili za priključitev h kombinatu Žito?« Za priključitev je bil izveden referendum in smo o priključitvi kolektivno odločali, pri čemer smo bili enotni. Skratka problemov glede tega ni bilo. »Ali se vaše delo od prejšnjega precej razlikuje?« Seveda. V tej pekarni je vse avtomatizirano in delo hitreje poteka, prej v našem bivšem podjetju je šio vse bolj počasi. »In kako ste se osebno vživeli v novi kolektiv?« Prav lahko, nič mi ni hudega. Sploh pa že dvajset let poznam direktorja Pintarja, s katerim sva bila vselej dobra. Tudi z ostalimi člani tega kolektiva se dobro razumemo. »Kaj pa osebni dohodki? So boljši ali slabši?« Prej sem več delal, stalno po 12 ur dnevno. Zato je bil dohodek večji, med em ko je sedaj manjši. Nasprotno pa sem sedaj več časa prost in tudi delovni pogoji so mnogo lažji, medtem ko so bili prej zelo težki. »Česa si še želite v novem kolektivu?« Predvsem fo, kot vsi drugi nasploh: želim si, da bi bilo nočno delo nas pekov čimprej ukinjeno. V začetku našega sestavka o DE Gorenjska govorimo o tem, iz katerih prejšnjih podjetij je prišlo do njene ustanovitve. Zanimiv pa je tudi primer integracije podjetja »Pekarna-peci-vo« Kropa, ki se je priključilo k tej enoti letos 1. aprila. Do priključitve je prišlo zato, ker so si kupci iz Krope zaželeli kruh iz nove pekarne. S tem se je začela proizvodnja pekarne v Kropi manjšati, kolektiv pa se je zaradi tega odločil, da bo pristopil k Žitu. Vse pa ni šlo tako gladko. Čeprav je bil kolektiv v celoti za priključitev, se je pri krajevnih dejavnikih, oziroma ored-stavnikih Krajevne skupnosti in SZDL v Kropi pojavil lokalpa-triotizem. Nikakor niso hoteli slišati o priključitvi. In vendar so morali kasneje popustiti, zakaj domačini so bili naklonjeni Po priključitvi je še nekaj časa delal v Kropi v pekarni en pek, od maja dalje pa vsi Kroparji jemljejo kruh iz pekarne v Lescah in je njihov obrat povsem prenehal z delom. Delavci iz Krope so se delu v novi pekarni že privadili, saj imajo res lažje pogoje za delo. Morda so poprej zaslužili več, toda morali so zato težje in dlje časa delati. Konec koncev pa je odločilnega pomena mnenje kupcev, ki po večini najraje jemljeio kruh pekarne iz Lesc in to je ob tej integraciji poglavitno. GOVORI STARI KROPAR Med delavci v pekarni smo srečali tudi starega Več o stroki iz tujine Tehnolog pekarne v Lescah, inž. BORUT ČIBEJ, je bil poprej zaposlen v občini Logatec kot referent za kmetijstvo, po odsluženju roka v JLA pa se je takoj zaposlil pri Žitu, nekaj časa za tem, ko je bila odprta pekarna v Lescah. Glede na to, da je sicer agronom, smo mu najprej zastavili vprašanje, kako se počuti v živilski stroki. »Vse bi bilo v redu, če bi bil le delovni čas v pekarni drugačen. Začnem delati zjutraj, nato pa po vmesni prekinitvi spet zvečer. Sicer pa je ta stroka zame zelo zanimiva in se dobro vživ-Ijam vanjo. Je še malo raziskano področje in je v njej možnosti in perspektiv za razvoj še veliko.« — Kako sodelujete kot tehnolog s kolektivom? »V začetku med nami ni bilo takšnega sodelovanja, kot sedaj. Gledali so me postrani, češ kaj bi potrebovali v obratu inženirja. Sedaj so se naši odnosi zelo spremenili.« — Pridete strokovno kdaj do težjih problemov? : »Problemi nastajajo žaradi^moke.' ' Analiza moke pokaže sicer dobro kvaliteto, pri peki pa je rezultat ravno obraten in se kvaliteta moke izkaže kot slaba. Zavedamo se, da ne bo mogoče doseči prave kvalitete črnega kruha, dokler se bo izmenjaval takšen odstotek vrst bele moke, kot sedaj.« — Kaj pa mehanizacija v pekarni? »Na strojih pride večkrat do okvar in zastoja, nimamo pa rezervnih delov in to otežkoča kvalitetno proizvodnjo. To so problemi, s katerimi se pogosto srečujemo.« — In pomoč s strani razvojne službe kombinata? »Sodelovanje je kolikor toliko solidno. Na strokovnih sestankih se 0 vsem pogovorimo in najdemo ustrezne rešitve.« — Vaše mnenje o Glasniku? »Zelo je zanimiv glede vsebine. Vsakdo lahko najde v njem zase primerno gradivo. Morda pa je premalo člankov iz tujine o naši stroki pa o novih strojih in metodah dela. Dobro bi bilo objavljati glede tega izvlečke iz tujih časopi- 1 ... .. . . . . . ... ... TURIZEM GLAVNI ODJEMALEC gih republik si pekarno ogledujejo zalo, da bi si nabrali potrebne izkušnje za gradnjo pekarn v svojih republikah. Iz Zagreba je bilo na enomesečni praksi v juniju 14 ljudi iz pekarne, ki so jo odprli ob koncu avgusta. To so bili vodje izmen, mešalci, delilci in tehnolog iz podjetja »8. maj«. Problemi so se porajali lani v začetku obratovanja pekarne tudi zaradi prevoza artiklov, ker šoferji še niso poznali terena, strank in artiklov. Sedaj pa ni nobene težave, ker so se vsi vozniki privadili tega dela. Precej pa je pripomogla nova stimulacija voznikov po učinku, ki jim daje več volje do dela. Starinska zanimivost v Kranju Prav zanimiv je bil obisk starega skladišča v Kranju, katerega poslopje stoji ob savskem mostu tik pod znanim Jelenovim klancem že nič manj kot sto let. Zgrajeno je bilo to poslopje namreč v letih 1885 do 1837 kot mlin, ki ga je imel v lasti med prvo in vse do konca druge svetovne vojne zasebni lastnik Majdič in ga Kranjčani zaradi tega še danes imenujejo »Majdičev mlin«. Prijazni in zgovorni vodja skladišča tov. Volčič me je povedel na ogled te velike zgradbe vse od kletnih prostorov do samega podstrešja. Pri tem je vedel povedati veliko zanimivega, pa tudi sam sem imel priložnost videti zanimive podrobnosti. Seveda je zgradba služila svojemu prvotnemu namenu, mlinski obrti, le do druge svetovne vojne, po vojni pa so jo preuredili v žitno skladišče, čemur služi še danes. Kot spomin na nekdanjo zgodovino mlina so v eni izmed etaž še spravljeni izvirni mlinski kamni, prav tisti, ki so jih uporabljali nekdaj. Štirje so, nekako pozabljeni v nekem kotu, vsak pa je izdelan iz posebnega kamna in težak okrog 1000 kg. Morda ne bi bilo napak, če bi jih odstopili slovenskemu tehniškemu muzeju, da bi poznejši rodovi spoznavali tudi zgodovino mlinarstva pri nas. Ta misel se mi je utrnila pri sebi, ko sem jih ogledoval. Ogrodje tega skladišča sestavljajo zelo debeli zidovi, ki ustvarjajo poleti primeren hlad, pozimi pa toploto. Glede na moč teh zidov bi lahko skladišče rekonstruirali, seveda pa bi bilo treba veliko investirati v preureditev notranje konstrukcije, ki je v celoti lesena. Na betonski podlagi so leseni podporni stebri, ki podpirajo posamezne etaže, prav tako so leseni vsi podi in tudi stopnice. Pomislil sem, kaj bi bilo, če bi prišlo do morebitnega požaia. in takoj sem dobil odgovor: »Še tako izurjene in z najsodobnejšimi gasilnimi napravami opremljene gasilske brigade in čete se ne bi mogle učinkovito spopasti z ognjem, ker bi vse kar na hitro zgorelo.« Z rekonstrukcijo notranjosti tega skladišča ne bo nič, vsaj ne v okviru kombinata Žito, ker so v gradnji dodatne kapacitete o-srednjega silosa v Ljubljani in torej to staro, dotrajano skladišče nima nobene perspektive več. Mogoče ga bodo kasneje uporabljala kakšna druga podjetja. Razsežnost skladišča pa je zelo velika, zakaj površina vsake etaže — teh je od kleti do podstrešja pet — ima 1100 m2 površine in je moč vskladiščiti 850 ton — zaradi nujnosti pa skladiščijo tudi do 1200 ton —-različnega žita, od pšenice, mimo koruze in ječmena do ovsa. Dve etaži oddajajo sicer v najem podjetju Merkur. Če bi bila nosilnost normalna, bi lahko skladiščili v teh prostorih, glede na površino, tudi do 3000 ton blaga. Ob ogledu prostorov se je bilo moč prepričati, da je skladišče sicer dobro vzdrževano in vsepovsod čisto, za kar skrbijo delavci sami in tudi snažilka. Vidgl sem velike sklade vreč z raznimi vrstami žita, pa tudi žito rinfuza, vsepovsod pa primeren red. V skladišču prevladuje fizično delo, le malo je meha lizacije. Delavci uporabljajo v glavnem samo dvigalne žlebove za razkladanje in nakladanje kamionov, sicer pa prevažajo vreče z dvokolesnimi vozički »rudelni«. S pridom pa uporabljajo tudi jaške, ki so bili vdelani v cestni hodnik pred skladiščem že pred 50 leti. Tovariš Volčič je povedal, da poteka delo v skladišču normalno, imajo pa veliko zadrego zaradi podganje zalege, ki je nikakor ne morejo uničiti. Poizkušali so jih pregnati že z raznimi, vsemi poznanimi strupi, »v napad« nanje so šle že razne razkuževalne ekipe, pa jih niso pregnale, ker so podgane glede strupov imune in sploh ne »primejo« na razne vabe. Nasprotno, pokončali so se že številni mački, ki so se zastrupili, kadar so popadali podgane. Vzrok za takšno zalego je tudi bližnja klavnica, odkoder podgane zahajajo v to skladišče. Nekoč pa so jim vendarle napovedali hud boj. Spravili so se nanje z orodjem, jih segnali v neko luknjo in jih teo.aj poc-ili kar 61. tedaj pobili kar 61. Razumljivo pa je, da se bi morali vključiti v preganjanje te zalege tudi drugi dejavniki, preavsem klavnica in okoliška podjetja, ker le združenimi močmi bi bil boj proti temu nevšečnemu zlu uspešen.. Ker je bilo videti v skladišču, še bolj pa pred njim veliko vrvenje — zakaj prihajali in odhajali so domači in drugi kamioni ter dovažali ali pa odvažali žito, moko in embalažo — nas je zanimalo, koliko ljudi je v skladišču zaposlenih. Vse delo opravlja, poleg vodje skladišča, pet delavcev, ena šivalka, ena embalažerka in ena snažilka, razen njih pa šoferji in transportni delavci. Dela jim nikdar ne zmanjka, opravljajo pa ga marljivo in disciplinirano. Le prodaja ni prava, so potožili, da bi tudi oni izkazali finančni učinek. Nasploh imajo delovne pogoje pač ustrezne urejenosti in starostni dobi skladišča, prejemke pa sicer slabše, kot delavci v kranjskih tovarnah. No, pa naj povedo o raz-meiah v skladišču še delavci sami. Na vprašanje, če čutijo pri delu zaradi zastarelosti skladišča kakšne težave, so dejali: »Težave so pri zavijanju moke. Seveda pa moramo vreče prevažati po skladišču kar z »rudelni« na dveh kolesih. To je težavno.« Na vprašanje, kaj bi bilo zanimivega povedati o njihovem delu, se je odrezala embalažerka Rezika: »Kaj bi bilo zanimivega? Zanimivo pri nas je garanje, pa to, da je vodja skladišča včasih siten.« Seveda je to rekla pol zares in pol za šalo, pa je bila potem bolj odrezava, ko je šlo za vprašanje o osebnih dohodkih: »Moja plača že ni dobra, premalo jo je za življenje.« Tov. Jožica, šivalka, pa je dodala: »Vsi bi radi imeli več osebnega dohodka.« Dopolnil jo je še eden izmed delavcev, ki je dejal, da nima pravega vpogleda v obračun dohodkov in da so norme za različna dela različne. No, kasneje sem zvedel, da lahko vsak delavec kontrolira obračun osebnih do- Ob vznožju Jelenovega klanca skladišče Kranj Zgodovinski spomin — stari mlinski kamen hodkov in da stvar ni tako nevšečna. Ko pa je stekel pogovor o delovnem času in delu, so vedeli povedati, da jim delovni čas ustreza, da pa od novega leta sem nimajo pravega dela. Ko sem hotel še kaj izve- deti, so se poslovili z besedami: »Takile »mali« moramo biti bolj tiho, če hočemo, da bomo imeli mir in nobenih nevšečnosti.« In tako se je končal obisk v tem starem skladišču. TURIZEM GLAVNI ODJEMALEC Nadaljevanje s 5. strani ne do.otorje za raztopino soli in kvasa. Nujno potrebna bi bila tudi nova stroja za podolgovato in okroglo oblikovanje, ker sedanja stroja glede kvalitete več ne zadovoljujeta. AKTIVNO POSLOVANJE Poslovanje DE Gorenjska je v celoti pozitivno, saj so doslej zabeležili solidne finančne učinke. Seveda nastaja problem v pekarni, kjer so kapa-citele za redno preskrbo s kruho prevelike. Ko pa nastopi letna sezona, pokrijejo deficit z zadostno količinsko proizvodnjo. Deficitarni so prvi štirje in zadnji trije meseci v letu. Zelo visoki so stroški amortizacije in kreditov, vendar jih pokrivajo z večjo količinsko proizvodnjo. Seveda je tudi cena kruha prenizka, zelo močno postavko v stroških DE pa predstavljajo še osebni dohodki uprave kombinata. Sicer pa poslujejo zadovoljivo. Lani so startali tako rekoč z deficitom 13 milijonov S dinarjev, leto pa so zaključili s 4 milijoni S din čistega dohodka. Letos v prvem četrtletju so bili deficitni, upajo pa, da bodo razliko pokrili s prodajo v juliju in avgustu. Nasploh pa so prodajalne, mlini, skladišča in slaščičarna aktivni in le-ti pokrijejo deficit pekarne. Tako lahko sklepamo, da je DE Gorenjska aktivna. NAČRTI V PRIHODNJE Program dela te delovne enote predvideva likvidacijo mlinov Globoko in Breg glede na perspektivni razvoj kombinata v celoti. Na Jeseni- cah pa nameravajo urediti prodajalno kruha in slaščic predvsem zaradi tega, ker je tam zelo lepa možnost za plasiranje vseh artiklov pekarne in slaščičarne. Pogojuje jo zelo dobra lokacija, s tem pa bi tudi aktivirali slaščičarno, ki bi lahko proizvajala več slaščic. S takimi lesenimi stebri je podprto skladišče v Kranju DELAVCI IN STANDARD Kot povsod drugje, je tudi v tej enoti osnovno merilo standarda delavcev vprašanje stanovanj. Mlin Breg in kranjsko področje imata stanovanjske razmere urejene. V zgornjem področju pa je s pridobitvijo novih obratov nastal Konec na 7. strani »ŽITO. Borci Žita tokrat v Podgradu Borci delovnih enot Žita so se tudi letos, ob praznovanju Dneva borca, odločili, da bodo preživeli en dan skupaj, pregledali svoje dosedanje delo in delo aktiva ter obujali spomine. Zbor je bil napovedan na nedeljo, 2. julija, »javka« pa v Podgradu, na prostranem travnatem dvorišču nekdanje gostilne »Pri Lenki«. Prišli so spet med drevesa gozdov, v okolje, ki je bilo podobno mnogim iz ča- sov narodno osvobodilne vojne, ki so jih kot borci mnogokrat prešli. Ura je bila devet zjutraj, ko so začeli prihajati, z nekakšno posebno vnemo, kot tedaj, kadar so komandanti in komisarji sklicali zbor pred kakšno posebno pomembno akcijo. Prihajali so oni iz Kranja, pa iz Domžal, z Dolenjske in Notranjske ter iz Ljubljane, godec pa jim je igral v pozdrav borbene pesmi na harmoniko. Prihajajoče na zbor so pozdravili zvoki harmonike TURIZEM GLAVNI ODJEMALEC Nadaljevanje s 6. strani večji problem. Stanovanjsko problematiko so rešili tako, da je sedem delavcev dobilo kredite za individualno gradnjo. Za stanovanja je zaprosilo še 13 delavcev. Sedem od njih bo dobilo stanovanja v novem bloku, kjer bodo imeli svoje sobe, skupno kuhinjo in dnevno sobo vsi samci, ki jih je deset, medtem ko je za zdaj še šest ljudi glede stanovanj nepreskrbljenih. Vsi pa, ki so že dobili stanovanja, so zadovoljni. Jasno, da je precej delavcev tudi takšnih, ki imajo svoja stanovanja ali hiše že od prej in jih stanovanjsko vprašanje torej nič ne moti, TEŽAVE SINDIKATA O delu sindikalne podružnice je stekla beseda s tov. Marjanom Tavčarjem, ki je predsednik odbora. Povedal Je, da je delo v sindikatu zelo otežkočeno, ker delajo ljudje v različnih izmenah, razen |ega pa mnogi stanujejo daleč naokoli, oddaljeni od o-bratov. Zato ni mogoče sklicevati sestankov, torej problem na katerega sem naletel 'udi pri drugih delovnih enotah. Sicer pa je bila dejavnost odbora usmerjena v sodelovaje pri izdelavi pravilnikov, v reševanje stanovanjske problematike in v pomoč delavcem pri iskanju lokacij za individualne gradnje. Prav fa-ko je sindikalni odbor odigral Pomembno vlogo, ko je v ja-nuarju letos prišlo do vznemirjenja zaradi manjših oseb-n|h dohodkov. Tedaj je uspel Pomirili ves kolektiv. Letos so priredili svojim delovnim tovarišicam, ki jih je 40, proslavo 8. marca, pri čemer so vso oskrbo in pogostitev opravili moški in so njihove kolegice preživele prav lep dan. Po sezoni nameravajo prirediti dva izleta, enega proti Rijeki, drugega pa proti kamniškemu predelu, pri čemer naj bi obiskali tudi delovno enoto Domžalsko področje. Tudi mladini želijo omogočiti čim več športne dejavnosti. Čeprav je v enoti okrog 30 mladincev, pa med njimi ni pravega navdušenja za to. V posameznih panogah je sicer nekaj dobrih, a se nikakor ne morejo razvneti. Najpomembnejša akcija sindikata pa je vsekakor prizadevanje, da bi ukinili v pekarnah nočno delo. Glede na to, da je to vprašanje redno na dnevnem redu sestankov, želijo, da bi se ukinitev nočnega dela uzakonila in nameravajo na vse forume poslati ostro zahtevo, da bi mednarodno konvencijo o vprašanju nočnega dela upoštevali tudi pri nas. Povezava sindikalne podružnice z lokalnimi dejavniki in- s koordinacijskim sindikalnim odborom kombinata pa je zadovoljiva. Pri kraju smo. Predstaviti smo poizkušali to največjo delovno enoto kombinata z vseh strani. Če nam je uspelo, presodite sami. Delavcem te enote pa želimo kar največ delovnih uspehov. Tekst in slike: TONE BANČIČ Podgrad pri Zalogu je borcem Žita postal ta dan njihov dom, v zavetju dreves so našli zatočišče, zakaj sonce je že kar močno pripekalo in obetalo, da bo vroče. Seveda ne vroče tako, kot tedaj, ko so bile pogoste hajke, akcije in napadi, vroče pač zaradi poletja, zaradi toplih sončnih žarkov. Ko so se zbrali že skoraj vsi — precej jih je bilo žal zaradi različnih vzrokov odsotnih — je »padla komanda«, naj se postrojijo ob . kotlu, kjer jih je čakal okusen golaž. Na vrsti je bilo okrepčilo. Pa vendar smo se spomnili lanskega zbora v Bistri. Tam je bilo več partizanske izvirnosti, več tistega, kar so v času bojev NOB doživljali borci ob kotlih pod vedrim nebom. No, nič zato, malica je vsem dobro teknila, nato pa jo je bilo treba poplakniti. Tudi pijače ni manjkalo, a vendar so vsi najraje segali po steklenicah piva in mineralne vode, ker so se z njo najbolj odžejali. Po malici so se pri mizah pomešali med seboj in pomenek je stekel neovirano, nezadržano. Mnogo so si vedeli povedati novega, pogovarjali so se o problemih svojega dela, vmes pa poslušali melodije glasbenega ansambla, ki je skrbel za razvedrilo. Tudi borbena pesem je zadonela pri tej ali oni mizi in vzdušje je bilo kar primerno. NALOGE V KOLEKTIVU Pomemben del tega zbora je bil sestanek vseh borcev, ki so vključeni v aktiv ZB kombinata. Sestanek -je začel predsednik aktiva tov. Mišo, ki je pojasnil nekatere načelne probleme, ki v okviru kombinata zadevajo tudi borce. Prikazal je nujnost razvojnega programa in investicijske politike kombinata, pri čemer morajo sodelovati člani vseh delovnih enot. Izvesti bo treba seveda tudi razne rekonstrukcije v posameznih delovnih enotah, kar bo terjalo smotrno razporejanje linančnih sredstev. V razpravi so udeleženci sestanka ugotovili, da, kljub velikim investicijam v nove gradnje in vsem potrebnim drugim akcijam, delavci kombinata ne bodo prikrajšani glede svojega standarda. Člani aktiva borcev pa naj bi seveda o teh zadevah govorili neposredno z ostalimi člani kolektiva, ker imajo z njimi na delovnih mestih najožji stik. Poudarjeno je bilo, naj bi aktiv ZB posvetil kar največ pozornosti mladini. Pred leti je bil ustanovljen mladinski aktiv, toda mladinskega dela ni nikjer občutiti. Zato jo bo treba nujno zainteresirati za ponovno aktivnost. Mladina je doslej samo prejemala sredstva, ni pa dala od sebe skoraj nič. Treba bo najti način, kako mladino pritegniti k delu, ji pokazati pot, kako naj začne s svojo dejavnostjo. Mladina ima sicer program svojega dela pripravljen, toda le na papirju, in ga ne realizira. Tudi sicer bo treba v kombinatu poživeti politično delo, pri čemer je opaziti določeno mrtvilo. Ob sedanjem mednarodnem položaju bi morali biti borci prvi, ki bi se zavzeli za različne akcije v pomoč miru in napadenim narodom. Osnovna organizacija ZK v kombinatu se istočasno trudi reševati te probleme. V ta namen se je odločila prirejati odprte debatne sestanke, vendar zanje ni zanimanja. V nadaljnjem razpravljanju je bilo ugotovljeno, da se tovarištvo in medsebojni odnosi nekoliko ohlajajo. V času NOB so se vsi borci borili ramo ob rami za svoj obstoj in za obstoj ljudstva, za življenje, za svobodo. Sedaj pa mnogi pozabljajo na vse to in mislijo samo nase. Socializem je v resnici mnoge pomehkužil, treba bo spet poenotiti in strniti vrste ter zlasti še v sedanjem napetem mednarodnem vzdušju pokazati tisto . enotnost, srčnost in ne-uklonljivost, ki je bila odlika partizanov v času NOB. Na kraju so ugotovili, da bo treba vse sile posvetiti boju za gospodarsko krepitev kombinata. Enovitost kombinata se je pokazala trdna, takšna pa bo morala tudi ostai. Zlasti borci naj bodo v prvih vrstah pri prizadevanjih za uspeh kombinata. —0— Po končanem sestanku so udeleženci tega tovariškega srečanja izkoristili preostali čas in popoldne za razvedrilo, godca sta zaigrala poskočne melodije in nekateri so se tudi zavrteli. Zvečer, ko so se pa razhajali, pa so si zaželeli prihodnje leto spet nasvidenje. T. B. »REŠIL NAS JE PES« Do srečanja s Štefko TOM-ČEVO je prišlo lefos ob zboru borcev Žita v Podgradu. Zgovorna in živahna, kot se je pokazala, je bila kaj primeren objekt za razgovor, še bolj pa zato, ker se je vključila v narodno osvobodilno gibanje takoj leta 1941. Osebna izkaznica: Rojena je bila 13. decembra 1923 v Veliki Preski pri Litiji, sedaj je prodajalka kruha pri DE Pekarna Kranj. V okviru podjetja, skozi vse reorganizacije, je že šestnajsto leto. Razgovor sva začela seveda z vprašanjem, kdaj in kako je začela sodelovati v NOB. »Naša družina je bila izseljena leta 1941, bratje in jaz pa smo se Nemcem pravočasno umaknili in odšli v Bukovico. Tam sem začela delati pod vodstvom narodnega he- roja Lojzeta Hohkrauta, nato pa leta 1942 z Bradačem, dokler nisem prišla v neposreden stik s partizani in začela delati kot terenka. Postala sem leta 1943 tudi članica okrajnega komiteja SKOJ Mamul-Litija. Sekretar je bil tedaj Franc Mojškerc, ki pa me ni pustil, da bi odšla direktno v partizanske enote, ker je bilo na terenu kar preveč dela. Tako sem držala zvezo med terensko mladino in partizani na zelo raztegnjenem terenu od Vač do Gabrovke in na Dolenjskem. Vedela sem za vse položaje in bila vodič partizanskim enotam za razne akcije in napade. Članica KP sem postala leta 1945.« — Katerega dogodka se najbolj spominjate! »Dogodkov je bilo nešteto. Konec na 12. strani Osrednji del srečanja borcev je bil skupni sestanek članov aktiva poslovanja kombinata Reorganizacija V minulem obdobju opažamo v našem kombinatu pospešeno rast in hiter razvoj, na dnevnem redu so integracije raznih doslej obstoječih podjetij živilske stroke s kombinatom, nenehno stremimo za modernizacijo in novo mehanizacijo naših proizvodnih enot, s tem v zvezi se pojavlja vprašanje okrepitve in kvalitetnega dela strokovnih služb na eni ter razvoj in decentralizacija samoupravljanja na drugi strani. Če k temu dodamo še položaj našega kombinata na tržišču in vprašanje konkurence, potem bo vsakomur izmed članov našega številnega kolektiva jasno, zakaj so se samoupravni organi odločili za reorganizacijo poslovanja v celotnem kombinatu z vsemi delovnimi enotami vred. O vsem tem je razpravljal delavski svet kombinata že v zadnjih mesecih minulega leta in nato 24. novembra lani imenoval sedemčlansko komisijo, ki naj bi pripravila in izdelala predlog za reorganizacijo. Na podlagi temeljitih analiz, ki so pokazale, da je treba dosedanje poslovanje kombinata v bistvu precej spremeniti in uvesti nove metode dela v celotnem sistemu podjetja, se je komisija lotila dela in izdelala obširen predlog, le-tega pa je nato obravnaval in ga tudi potrdil delavski svet kombinata na svoji seji 26. junija letos. Da bi bili člani kolektivov kombinata neposredno in čimbolj seznanjeni s tem, v čem je bistvo reorganizacije, bomo objavili v nekaj nadaljevanjih glavne značilnosti o tej reorganizaciji. Najprej naj našim bralcem razložimo, kaj je bistvo reorganizacije in kako naj bi potekala, nato pa, katere probleme je bilo treba v okviru reorganizacije reševati in katere so bile pomanjkljivosti v našem poslovanju. Pri celotni reorganizaciji je bila predvidena: 1. celotna reorganizacija vseh sektorjev in njim pripadajočih služb na DE upravi kombinata ter uprav delovnih enot, 2. nadaljnja decentralizacija samoupravnega ustroja ter sistema izobraževanja, 3. obdelava celotnega sistema vodenja, odgovornosti ter odnosov med strokovnimi službami in delovnimi enotami, 4. izdelava in dopolnitev opisov delovnih mest, opisov uprav delovnih enot in strokovnih služb ter samoupravnih organov na vsej ravni. Reorganizacija naj bi potekala v dveh delih: V prvem delu je šlo predvsem a) reorganizacijo tehničnega sektorja, b) reorganizacijo splošnega šekel reorganizacijo analitsko-načrto- valnega oddelka. V drugem delu pa za: a) reorganizacijo komercialnega sektorja, b) reorganizacijo gospodarkos-ra-čunskega sektorja, c) spremembe delovanja samoupravnega ustroja d) prilagoditev interne zakonodaje reorganizaciji ter obdelavo perspektivnega strokovnega izobraževanja predvsem kadrov, ki zasedajo delovna mesta z visoko in srednjo strokovno izobrazbo. —0— Dosedaj so bile obdelane ne samo naloge prvega dela temveč tu- di nekatere naloge drugega dela. Sedanji predlog vsebuje naslednje: a) opis vsebine dela vseh operativnih in štabnih strokovnih služb uprave kombinata, b) opis vsebine dela uprave delovne enote, c) opis vsebine dela DSK, UO in SDE, d) reorganizacijo tehničnega sektorja z opisom delovnih mest, e) reorganizacijo splošnega sektorja z opisom delovnih mest, f) reorganizacijo analitsko-načrto-valnega oddelka in ostalih štabnih funkcij z opisom delovnih mest. Vse naloge prinašajo v vsebino dela strokovnih služb in delovnih enot določene spremembe, nekatere bolj, druge manj bistvene. V samoupravnem ustroju je bilo še naprej razvito načelo odprave centra lizacije samoupravnih dolžnosti in Najvažnejši problem, ki ga je bilo potrebno rešiti je bila zunanja in notranja obdelava odgovornosti delovnih mest. Potrebno je bilo uskladiti sistem vodenja strokovnih služb in uprav delovnih enot. Poiskati in določiti je bilo treba vsebino in osnovne funkcije posameznih strokovnih služb fer obdelati način njihove medsebojne povezave ter uskladitev z delovnimi enotami. Delovne enote so dobile opis in vsebino svojega dela s potrebnimi pristojnostmi ter odgovornostmi. Poenostaviti je bilo potrebno sistem spremljanja poslovanja, to je interno dokumentacijo, ter odpraviti nepotrebna podvojevanja. Izdelati je bilo treba, v skladu s poudarkom na strokovnost, odgovornost in funkcije, ustrezne opise delovnih mest. Samoupravnim organom delovnih enot je bilo treba dati pri-strojnosti, s katerimi že uprava delovne enote razpolaga. V osrednjih samoupravnih organih je bila poudarjena odgovornost za izvajanje nalog poslovne politike, ter določena razmerja strokovnih služb in njihove odgovornosti do osrednjih samoupravnih organov. Naloge, ki jih komisija še ni uspela opraviti, so predvsem še dopolnitev opisov v komercialnem in gospodarsko-računskem sektorju fer opisov delovnih mest v delovnih enotah. Prav tako je potrebno izdelati program izobraževanja današnjih strokovnih kadrov ter določiti perspektivno politiko kadrovanja. Obdelati je treba tudi poslovnike za posamezne službe in delovne enote. Uskladili bo potrebno interne pravilnike s predlaganimi spremembami. —0— Katere probleme je bilo treba v okviru reorganizacije reševati in katere so bile pomanjkljivosti v našem poslovanju! a) narejena ni bila razmejitev dela med našimi strokovnimi službami in upravami delovnih enot; zato je prihajalo do prepletanja ter se za posamezne strokovne službe oz. DE ni dalo točneje določiti, za kaj so oziroma za kaj niso odgovorne. Opisi strokovnih služb so bili preveč posplošeni in je bilo treba nujno vnesti vanje več konkretnosti, kar so narekovale tudi spremembe v poslovanju, ki jih sproti zaznamujemo, b) splošni sektor je bil predviden za koordinacijo dela posameznih strokovnih služb, vendar te funkcije ni mogel uspešno opravljali, ker je dejansko kršil položaj ostalih operativnih služb, tako glede odgovornosti kot pristojnosti. Službi, kot kadrovsko-socialna in pravna, sta imeli po nepotrebnem predstavnika, ki vsebine njihovega dela ni mogel posredovati ostalim strokovnim službam, niti jih samostojno zastopati. c) v komercialnem sektorju je bila dosedaj v sami organizacijski strukturi premalo poudarjena funkcija analize tržišča in raziskave potreb trga. Ker je kombinat v dinamičnem razvoju in vse močnejši konkurenci, je za njegovo bodočnost in čim večjo uspešnost poslovanja treba vse bolj proučevati potrebe trga, da bomo tem potrebam lahko prilagodili naš nadaljnji razvoj. Naloženi dinar je vsak dan dražji in je zato važno, kaj nam bo prinesel. Brez dobrega poznavanja trga v bodoče ne bomo mogli uspešno poslovati. Poseben poudarek v delu komercialne službe je bil dan uskladitvi, tako pri nabavi kot pri prodaji. Odgovornost za izvajanje programov prodaje nosi delovna enota, vendar je važna vloga komercialne službe pri uskladitvi osnovnih prodajnih pogojev oziroma politike prodaje. Sistem usklajevanja pomeni nudili vsem prodajnim območjem potrebni asortiment blaga ter jim posredovati načine in metode izvajanja prodajne politike, ki jih sprejemajo naši samoupravni organi (rabafna politika, transportne tarife, odnos do posameznih strank itd.). d) v tehničnem sektorju je opaziti, da operativne funkcije prevladujejo in podrejajo vse ostale ne-operativne funkcije. Opaziti je bilo, da je funkcija razvoja preveč vezana na tekočo problematiko proizvodnje, oziroma so kontrolo kvalitete proizvodov in razvoj proizvodov ter raziskavo obstoječih tehnoloških postopkov enačili, čeprav gre tu za različna dela, od katerih je kontrola dnevna in operativna, ostala dela pa so dolgoročna in sistematična. Funkcija razvoja naj bi bila, poleg tehnološke, tudi ekonomska, kar pomeni, da bi nova proizvodnja bila pripravljena vsestransko, to je proučena z vseh strani. Ekonomski dejavniki so odločilni pri uvajanju novih tehnologij oziroma proizvodov, zato bi bilo nespametno ločiti razvoj od ekonomike, temveč je potrebno te funkcije združiti. Prav tako za razvoj ne more odgovarjati operativna služba, ki ima predvsem kontrolno funkcijo ter funkcijo usklajevanja, temveč razvoj teži v okvir štabnih služb, ki imajo stik z vsemi strokovnimi službami skoraj pri vsakem izvajanju svojih nalog. Pri vzdrževanju je bilo slišati večkrat pripombe s strani obratov, da glede kvalitete in ažurnosti opravljanja del ni določene prave odgovornosti in zahteve po strokovnosti. Med samim sektorjem in delavnicami ni razmejene odgovornosti; v samem vodenju vzdrževanja prihaja do napa«, ki so posledica slabe razmejitve nalog posameznikov, pomanjkanja avtoritete ter organiziranosti. Te napake je moč odpraviti s primerno organizacijo in ločitvijo delavnic iz uprave ter z uvedbo primerne kontrole nad kvaliteto njihovega dela. V delavnicah je prav tako potrebno uvesti drug sistem nagrajevanja. Pri postavljanju normativov je prihajalo vedno do nesporazumov, različnih mnenj in želja. Potrebno je uvesti strokovno določanje normativov posameznih del, to je študij dela. To nalogo naj bi v bodoče opravljala tehnična služba, ki bo s tem omogočila ostalim strokovnim službam, posebno ekonomski ter delovnim enotam, da bodo natančneje vrednotile delo posameznih delovnih mest. Delo investicijske skupine je pri izvajanju investicij predvsem operativno, medtem ko je pri vzdrževanju funkcija predvsem kontrolna. Obe funkciji, investicijsko in vzdrževalno, naj bi usklajeval pomočnik direktorja t-ehnične službe. Avfodelavnice naj preidejo pod tehnično službo, ker s transportnim parkom razpolagajo delovne enote, same delavnice pa po bistvu dela sodijo v tehnično službo. e) Pri kadrovski službi je bilo opaziti, da je obremenjena preveč z operativnimi deli ter je v bistvu obravnavana kot personalni oddelek. Kadrovska služba bi morala preiti v sistematično, nepretrgano in ne več v kampanjsko reševanje problematike. Uvesti je treba sistematični nadzor strokovnih kadrov ter načrtno in nepretrgano izobraževanje. Prav tako je potrebno iskati perspektivne rešitve kadrovskih problemov, posebno, če pričakujemo še spremembe v nadaljnjem razvoju kombinata. Kombinat v svojem razvoju in ob integracijskih ukrepih postopno menja strukturo kadrov, ki je drugačna, kot takrat, ko je prevladovala mlinska industrija. Vsi ti razvoji zahtevajo pozorno nadzorovanje, ker je treba usposobiti, prilagojevati in vzgajati obstoječe in nove kadre. V dosedanjem razvoju se je to večinoma delalo nenačrtno. Naloga kadrovske službe je obstoječe strokovne kadre nadzorovati in jih postopno razvijati naprej, prav tako Da uvajati nove ter spremljati njihov razvoj. Prav tako je ugotavljanje socialnih pogojev zaposlenih ena važnih funkcij te službe. Preventivna zaščita zdravja zaposlenih je posebno danes ob pogostejšem pojavljanju poklicnih bolezni vse bolj nujna. Potrebno je vzgajati kadre v spoznavanju pogojev dela in nevarnostih, ki se pojavljajo. Zato je treba poleg ugotavljanja socialnih razmer, vzgajanja kadrov v čim boljši zdravstveni zaščiti ter čim boljšem poznavanju delovnih pogojev, uvesti v kadrovsko službo tudi higiensko tehnično zaščito. Kadrovska, socialna, higiensko-fehnična so vse funkcije, ki zadevajo proizvajalce oziroma ljudi. Ker je človek najvažnejši deiavnik proizvodnje, je potrebno dati kadrovski službi tisti poudarek kot ostalim službam. Za njeno nadaljnje delo je važno, da je samostojna in ne v okviru sektorja. Ker že dali časa uaofavljamo v analizah, da niso problemi samo v tehnični opremljenosti temveč v kvaliteti kadrov in medseboinih odnosih, je toliko bolj ufemeliena zahteva do ured'»’M kvalitetne kadrovske službe. Mišlienje strokovnjakov je, da bi v vseh oodietiih kadrovsko socialna služba morala biti v enakem položaju z ostrimi s'"žha-mi, ki opravljate temeMn« fu-kriie, ker tudi naloge kadrovske službe rasfeio istočasno z nalogami na ostalih oodročiih Doslova"ia. Zate nai se kadrovska slu^a osamosvoji fer splošni sekfor razformira. fl Pri pravni službi se jasno določa niena vsestranska poveza"osf z ostalimi službami in DE. Služba svetuie pri vseh vprašanjih, ki zahtevalo pravno preiskovanje in formuliranje, ter presoia načrte do-godb, to je sodeluie pri izdelavi pogodb in ostalih dogovorih. P-av-na služba zastopa podiefje v vseh pravnih sporih fer ima vrsfo specifičnih nalog, ki segajo v vse veje prava. Pravne posle iz delovnih razmeri! veže na posle iz bla«ov-nega Dometa, knoDeracil 14 t€ ib i> It F >/ 3*. 53 S 3! IS 3 36 H ‘fSL _ Vodoravno: 1. pekarski izdelek, 8. snov potrebna za razne pekarske izdelke, 10. ntnska »štiri«, 11. španski spolnik, 12. začetnica priimka našega glavnega direktorja, 13. škoduje tudi moki, domače žensko ime, 16. Predpona, ki pomeni starost, to. drugo ime za Italijana, rO- skrajšano moško ime, 20. Prebivalka Frigije, 22. vrsta Ouhe, 24. majhne ose, 25. stevnik, 27. skoraj isti, 30. 2agrajena, 33. okrajšava za . an’ 34. dnevi, 35. delavski svet kombinata, 36. kis :. ■ skl.), 37. redništvo, 39. latinski predlog, v rabi tudi pri nas, 40. medmet, 41. žensko ime, 42. menihi. Navpično: 1. delavec Žita, 2. ljubkovalno žensko ime, 3. tuje žensko ime, 4. Jugoslovanska loterija, 6. ime črke, 7. pekarski izdelek, 8. pritisk, 9. medmet, 19. gora v Julijskih Alpah, 15. afriška dežela, 16. za (latin.), 17. turški veljak (3. skl.), 21. skrajšano moško ime, 23. bosanska reka, 26. stari Slovan, 28. delavec, igralec, 29. hrana iz moke (množ.), 30. prizorišče iger, 31. jeza, 32. Estonec, 36. pesem hvalnica, 39. prva in petnajsta črka abecede, 39. ploskovna mera. slil sem, da je že vojna in sem kar zbežal. Pozneje pa sem zvedel, da so se dajali med seboj tehnologi na svojem strokovnem kolegiju in solili pamet drug drugemu. Pa od nekega e-monskega kruha so govorili. Da je vse že narejeno, recept, material, samo kolač bo treba še narediti. Bojda je bil prvi primerek precej trd in bi z njim skoraj razbili steno in polomili Na upravi se zdaj tudi ne bom mogel več zgubiti. Vsi so dobili na vrata živobarvne, rdeče in zelene tablice, da takoj najdeš človeka v pisarni, seveda, če ni slučajno »službeno odsoten« po privatni liniji. Najprej pa so si namestili tablice tisti, ki se pišejo »dipl. oec.«, menda, da bi jih ja kdo ne zgrešil. Pa sem se spomnil na tiste dobre stare čase in navade Franca Jožefa in Marije Terezije, ko so si razni pisarčki nameščali na svoja vrata visoko doneče naslove »cesarsko kraljevi ad-junkt«. Oh, kar milo se mi je storilo, ko sem videl, kako dajo nekateri na svojo čast. Ko sem hodil tako sem in tja po kuloarjih uprave, mi je od nekje prišlo na ušesa, da so tam tudi ljudje, ki jim pravimo po domače »Sebevidi«, to so tisti, ki so konstruirali pravilnik o OD, pa so bolj sebe videli, kot pa rajo okoli sebe. Sploh so naredili čudne analitske ocene delovnih mest in so za enakovredno delovno mesto nekaterim pripisali veliko analitskih točk in s tem tudi »fičenkov«, drugim pa dosti manj. Oh, mi je potožil nekdo: »Kdaj bo le prišla k nam v vas nova gospa analitska ocena, ki nam bo, pozabljenim, kaj namaknila.« Pa še res je in kar prav sem mu dal. No, pokukati sem hotel tudi v kuhinjo. Pa nisem mogel, ker je bila zaklenjena. Zaradi dopusta, so mi dejali. »Ja, kako pa sedaj živite vsak dan brez malice in kavice,« sem jih pobaral. »Nič hudega nam ni, kuhinje prav nič ne pogrešamo. Malico, prav po svoji želji, si kupimo drugod, s seboj prinesemo še kavico in jo skuhamo. Prava reč, če tudi ne bi imeli več te kuhinje,« so zagostolele tovarišičke in hitele kuhat kavico. In še meni so prav dobro in dišečo skuhale. No, na kraju sem imel še čast biti na delavskem svetu. Ampak, toda, seveda, sem bil kar malo preplašen. Ko sem prišel med zbrane samoupravljalce, se je ena starejša tovarišička hudo namrdnila in ta- koj od kolegice zahtevala pojasnilo, če sem morda tudi jaz član delavskega sveta in kaj iščem tam. Jaz pa sem se potem skril v svojo luknjo in gledal, pa poslušal. Mojdunaj je bilo zanimivo, kar dosti sem se naučil. Ko sem vse to opravil, sem seveda moral hitro iti poročat svojemu dipl. novinarskemu šefu, cesarsko kraljevemu odgovornemu uredniku, da mi je dal na vso pisarijo svoj žegen. Upam, da — prizadeti in neprizadeti — ne boste vzeli mojih šal preveč resno, ampak se boste z mano vred nasmejali. Ce me boste preveč kritizirali, pa tudi ne bo nobene škode zame, ker sem votel in imam luknjo. Zdaj bi si pa rad spet malo oddahnil, saj vidite, da je bilo moje delo zelo garaško. Zato vas pozdravljam! Tonček Makaronček Kako (ne) varčujemo z elektriko Mogoče — mi je — po srečnem ali nesrečnem naključju — prišel v roke Glasnik od meseca junija in, čeprav nimam navade prebirati zastarelih člankov v tem našem popularnem biltenu, mi je vseeno »padla v oči« zelo lepa parola »Varčujmo z elektriko!« Pisec članka A. J. nam je prikazal, koliko porabimo električne energije v okviru kombinata letno ter kakšne težke milijone dinarjev smo plačali zanjo. Prikazano je tudi, koliko jalove elektrike smo porabili v minulem letu. Toda, ali je potrebno tiskati parole ne glede na njihovo debelino črk, ko pa po drugi strani porabimo mnogo elektrike brez potrebe. Dovolite, da naslednji primer potrdi, kar sem prej omenil. Mlin Homec je eden najstarejših mlinov v domžalskem bazenu. Iz leta v leto je postajal večji ter pomembnejši za nas vse. Mlin stoji na desnem bregu Kamniške Bistrice in, ker je ta reka zelo vodnata, je razumljivo, da je vodna energija maksimalno izkoriščena. Ker pa vsako leto popravljajo strugo, se v poletnih mesecih tok Bistrice preusmeri v glavno strugo tako, da je možno opravljati popravila ob celi dolžini desnega toka Bistrice. Tudi letos so opravili razna čiščenja ter popravila in to priložnost bi prav lahko izkoristili tudi za redne letne remonte mlinov, kar je že bilo tudi v tradiciji. Toda letos je mlin obratoval normalno, seveda samo s pogonom električne energije, namesto da bi prilagodili remonte danim okoliščinam. Vprašam se, ali je to dobro gospodarjenje? Poglejmo samo to: sedaj, ko je raven površine rek najmanjša in ko so elektrarne kar najbolj obremenjene, smo v mlinu Homec porabili več električne energije, kot je potrebno. Jeseni bomo pa imeli remont in mlin ne bo obratoval prav tedaj, ko bo dovolj vode in bo tekla mimo mlina neizkoriščena. Zakaj vse to? Komu tak način poslovanja najbolj ustreza, komu koristi? Naj navedem samo to, da je mlin v 6 dneh minulega obdobja obratovanja porabil 100"/» več elektrike, kar znaša okr. 5000 kW Res, da številka ni velika, toda za tak mlin, kot je Homec, je to preveliko in se tudi v okviru letne porabe precej občuti. Zato ne bi bilo slabo, če bi v bodoče tehnična služba mislila tudi na take stvari. Mogoče je in skoraj prepričan sem, da se ne bi nihče razburjal glede nepotrebno porabljenih kW, če bi vedel, da so naša skladišča prazna, ter bi bilo zaradi tega obratovanje mlina nujno, ker bi imela sicer komercialna služba težave pri prodaji. Tako pa ni nobenega razloga za obratovanje mlina in odvečno porabljamo električno energijo, ki bi jo lahko prihranili. Tudi to naj bi bil prispevek k varčevanju z električno energijo! Gregor Breznik ; - URA JE 13.50: Tudi takle čas se nekateri »potrudijo« hitro iz pisarne SLIKOVNA PRILOGA KOT V NOB: Po naporni akciji zaslužen počitek pod drevesi V SPOMIN: Maloštevilne članice ZB so »pozirale« fotografu (spodaj) MINUTA MOLKA: Člani aktiva ZB so počastili spomin pokojnega Ivana Selana RAZVEDRILO: Staro in mlado se je ob poskočnih vižah tudi zavrtelo NAPOR: Delo v skladišču Kranj je predvsem fizično (levo) ZAKAJ TAKO? Nad eno prodajaln Žita že dalj časa visi takle »okrasni« napis z razbitim steklom (spodaj) DETAJL: Tudi takih stebrov v Kranjskem skladišču ni malo (desno)