POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN ZASAVSKI VESTNIK trbovlje, 28 februarja 1952. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A S A V ) A leto v. — štev. 9 Šola In cerkev Z odredbo Sveta za prosveto vlade LRS je s pričetkom drugega šolskega polletja ustavljeno poučevanje vero uka v šolskih prostorih. S tem je verouk prenešen tja. kamor sodi, to je v cerkev. V zvezj s to odredbo pa imajo posamezni starši, sicer dobronamerni, toda konzervativno misleči, svoje pomisleke, češ kdo bo sedaj skrbel za moralno vzgojo naših otrok. Reakcionarji pa prišepetavajo — čeprav jim je prava človeška etika in morala deveta briga — glej, otroci bodo brez verouka podivjali... Odgovor pametnega človeka je. na vse te pomisleke in prišepetavanju kaj lahek. Ali je ta ukrep nekaj novega? Ne! 2e v sami Ustavi je določeno, da je cerkev ločena od države. S tem ukrepom smo samo uredili nenormalno stanje, ki je bilo v nasprotju z Ustavo. Motil bi se tisti, ki bi mislil, da je naša država prva ločila cerkev od šole. Tak ukrep je že davno storjen v večini naprednejših, buržoaznih državah, Franciji, Angliji, Severni Ameriki, Švici, Nemčiji, na Portugalskem, na Japonskem, v Češkoslovaški itd Namesto veroučnih ur. brez' ozira na katero koli veroizpoved, so v teh šolah uvedli tako imenovane moralke, to je nauk o dolžnostih in pravicah do samega sebe in bližnjega. V Franciji je bila moralka uvedena v šolski pouk kot samostojen predmet že leta 1882. Seveda so te moralke v skladu in duhu s stopnjo družbenega reda, do katerega in v katerem se je neka država razvila. Ločitev cerkve od šole ni torej popolnoma nič novega. Edino, kar lahko ugotovimo, je to, da tudi v teh državah niso otroci podivjali. In zakaj bi morali prav pri nas? Tendenca takih govoric je več kot očitna! Zagrizeni sovražnik delovnega ljudstva, klerikalizem, bi si rad utrl strugo na svoj mlin. Ali je res moralna vzgoja naših otrok, naše mladine, v nevarnosti? Ne! Kaj je pravzaprav etika in morala? Kratko bi lahko rekli: Etika je teoretični študij tega, kar je v človeških dejanjih dobrega in slabega, praktično pa kot moralna dolžnost, delati dobro in opuščati slabo. j Čista človeška etika mora izhajati iz naravnih življenjskih pogojev. Kaj pa dogmatična etika, ki sestoji baje iz zbirke božjih zapovedi? Vsaka religija ima drugačne božje zapovedi. Bog Ma-lajcev zapoveduje, da morajo jesti srca svojih sovražnikov; Jehova je zelo maščevalen in ljubosumen, saj skuša Abrahama s tem, da zahteva njegovega sina kot žrtev, cele narode dd poklati z orožjem svojih pooblaščencev in celo vse človeštvo potopi v vesoljnem potopu; kristjanski bog je malo strpnejši, toda ponižal je ženo na položaj lastnine; Alah fatalistično vlada in ukazuje klanje kristjanov in treznost; Kristus uči ljubezen do sovražnikov, vino pa dovoli; bog Indov ukazuje vdovi, da mora svojemu možu slediti v grob; mnogi drugi bogovi zahtevajo človeške žrtve. Priznati moramo, da je iz vsega tega težko izluščiti kaj pametnega. Zato Pustimo »razodeto« versko moralo svečenikom raznih religij in konfesij, ki pravijo, da jo imajo naravnost od boga. Mi take etike in morale ne moremo Uporabljati Za svoje otroke, če hočemo Vzgojiti poštene, delovne in resnicoljubne ljudi. Poglejmo samo prepad med besedo in dejanjem katoliške cerkve, ki je slovenskemu narodu prizadejala že tolike žrtve. Cerkev obsoja izkoriščanje — v praksi pa dela nasprotno. V fevdalni dobi je bila tesno povezana s fevdalci in skupaj z njimi je brez usmiljenja izžemala uboge tlačane. Tudi cerkvena gospoda se je pohotno posluževala privilegija fevdalcev. »pravice prve noči«. Cerkev uči ljubezen do resnice — sama Pa je na grmadi sežigala največje človeške duhove-znanstventke (Giordano Bruno) itd Cerkev zapoveduje svetost zakona, celo celibat za duhovnike — na koncilu v Konstanci pa so se cerkveni dostojanstveniki obdali s kar 1100 prostitutkami in uganjali orgije, kakršnih ne poznajo niti najbolj razvpiti pristaniški bordeli, zraven pa so sežgali Jana Kusa. Pa niti ni treba iti tako daleč v zgodovino. Kako se kaže ljubezen do bližnjega v praksi? Papež je. blagoslavljal orožje razbesnelih fašistov za klanje nedolžnih Abesincev. še pozneje Albancev, Grkov in ostalih narodov, kamor je stopil fašist, tudi jugoslovanskih, še Posebej slovenskih Vseh teh dejstev ne moremo po kocbekovsko pozabiti. Trpljenje in mučenje, ki smo ga pretrpeli v zadnji vojni, sta bila rezultat jezuitske vatikanske morale Ali naj bo po-zablj ena belogardistična parola: »Za Pet Kristusovih ran naj umrje partizan«? Saj naše matere in žene niso same lady Hess. ki je branila hudodelce, borcev za pravico pa ne. S tako moralno vzgojo si pač pošten človek ne more pomagati, če noče vzgojiti podlega hinavca. Morda nekateri Pogrešajo vzgojo nekdanjega braslov-škega kaplana, ki je sadistično užival, na tem, ko so morali otroci za »poko-ro* skakati bosi po črepinjah? Ali si belimo morda vzgoje tistega župnika iz Ihana, ki s pregrešno poželjivostjo sega desetletnim punčkam v nedrja? Za vse t° je en sam odgovor: ne! Naša socialistična družba hoče vzgojiti poštenega, hrabrega, odločnega, od- Dosledno je treba izvrševati naloge Pred sindikalnimi organizacijami stoje velike naloge, vendar jih sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah v minulem letu ni v celoti zvršila. To je poudaril tudi tajnik te organizacije tov. Izidor Dolar na redni letni skupščini rudarske sindikalne podružnice v Trbovljah. Delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik se je v času svojega obstoja že precej uveljavil, vendar bi bili njegovi uspehi lahko še boljši, če bi mu sindikalni odbori po rudniških obratih pa tudi celotni sindikalni odbor, tako da se uspehi teh tekmovanj niso mogli objaviti. V pogledu letnih dopustov rudarjev smemo biti zadovoljni, saj lansko leto samo 26 mož ni odšlo na svoj zakoniti letni oddih. Tukaj pripominjamo, da je sindikalna podružnica poslala preteklo leto v sindikalne počitnice domove 111 članov. Vse premalo pa je organizacija delala na kulturnoprosvetnem področju in na dvigu politične ravni rudarskih Član CK KPS tov. Ribič Alojz govori zbranim delegatom nudili večjo pomoč, prav tako pa, če bi se zaključki in sklepi delavskega sveta obravnavali na sindikalnih sestankih. Tako se je lansko leto na primer zgodilo, da so bile glavni predmet vseh zasedanj delavskega sveta produkcijske naloge, nikoli pa ni bila na dnevnem redu teh zasedanj zaščita delavca in zaščitne naprave na deloviščih, na kar je sindikalna podružnica premalo pazila. Lansko leto je bilo na rudniku 1411 lahkih nezgod, 5 težkih poškodb ter 2 smrtni nesreči; če k tpmu prištejemo še bolnike, ki jih je Silo v rudniku 6325, vidimo, da je to zelo velika številka, ki pride do izraza še v večji meri, če pomislimo, da je bilo lansko leto za nezgodnike in bolnike izplačano nič manj kot 22,712.924 din, ako pa računamo zaradi teh primerov še izgubo v doseganju planskih nalog, se ta velik znesek še podvoji. Iz tega razloga je skupščina rudarjev napravila pravilen sklep, da je treba borbo za znižanje nezgod ter odpravo tako imenovanih tridnevnih bolnikov, ki jih je posebno veliko, podvojiti. Ta borba bo med prvenstvenimi nalogami sindikalne organizacije. Delo sindikalne podružnice rudarjev pa je bilo do neke mere vendar zadovoljivo, zlasti če pomislimo, da je imela podružnica leta 1950 še pet plačanih funkcionarjev, lansko leto pa samo enega. Sindikalni odbor je štel sicer 17 članov, vendar niso vsi doprinesli pričakovani delež — pohvaliti pa je treba posamezne odbore na rudniških obratih, in sicer separacijo, elektroobrat, zunanji obrat in zahodni obrat, delno pa" tudi dnevni kop Do-« brna—Neža ter vzhodni obrat. Kakor smemo na eni strani pohvaliti prizadevanje in delo posameznih sindikalnih odborov na rudniku, tako je treba grajati, da je v tem podjetju še vedno 638 tovarišev, ki niso še člani svoje sindikalne organizacije. To je vsekakor zelo veliko število, zato bo treba posvetiti tudi temu vprašanju v letošnjem letu večjo pozornost, kar se v sklepih skupščine posebej poudarja. Akoravno je rudnik svojo lanskoletno proizvodno nalogo dosegel le s 96,1%, smemo vendar reči, da je bil delovni elan rudarjev na višini, zlasti pa je opaziti porast udarnikov, saj je bilo takih delavcev na rudniku lansko leto 3081; največ jih je doseglo naslov desetkratnega udarnika, ki jih je bilo 266. Rudarji so preteklo leto tekmovali na čast 10-letnice OF in JLA, žal pa se o tem ni vodila potrebna evidenca, čemur je kriva tekmovalna komisija, kritosrčnega, resnicoljubnega in delovnega človeka, hoče vzgojo proti sebičnosti, proti navadam, ki pravijo: trudim se za svoj dobiček, drugo me prav nič ne briga. Tako vzgojo hočejo starši, ki ljubijo svoje otroke. In končno, takim staršem tudi ni vseeno, če reakcionarni vpliv cerkvenih dogem otežkoča njihovim otrokom pravilno pojmovanje znanosti. Zato vsi napredni starši ta ukrep toplo pozdravljajo. Za pravilno vzgojo pa naj skrbe starši sami, šola, pionirska in mladinska organizacija in druge vzgojne ustanove na čelu s Partijo, ki je s svojo zgodovino dala dovolj jasen odgovor, kaj je resnična človeška morala! delavcev, zato je bilo tudi 'število neupravičenih izostankov od dela lansko leto še vedno veliko, zaradi katerih je trpela na eni strani produkcija rudnika, na drugi strani pa tudi družine teh izostankarjev. V Trbovljah se žal še vedno mnogo popiva, saj je bilo minulo leto v Trbovljah prodano 318.0001 vina, 31.873 1 žganja, 24.3221 sadjevca, poleg tega pa še velike količine piva, kar da vsoto 59,160.000 din. To je za Trbovlje vsekakor velik denarni znesek. Zato lahko pozdravimo sklep skupščine, da bo tudi sindikalna podružnica navajala rudarje k varčevanju, prav tako pa je treba poadra-viti predlog direktorja rudnika, naj v Trbovljah začnemo g gradnjo velikega Kulturnega doma za delavce. Sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah je gradila na Partizanskem vrhu svoj Počitniški dom; ta lepi dom je bil lansko leto dograjen, s čimer je izpolnjena v letu 1950 zadana obljuba. Da je ta ponosni dom zgrajen, je zahvaliti trboveljskim rudarjem, MLO Trbovlje, upravi rudnika Trbovlje— Hrastnik, Republiškemu svetu sindikatu Slovenije in Centralni upravi rudarjev Jugoslavije, ob čemer pa ne smemo pozabiti vseh tistih, ki so tudi z udarniškim delom pripomogli k izvršitvi tega lepega načrta. Dom na Partizanskem vrhu je stal preko 6 mi-milijonov dinarjev, sindikalna podružnica sama pa je prispevala k tej gradnji preko 4 milijone od dohodkov iz članarine. Izgradnja tega krasnega planinskega zatočišča v našem Zasavju naj bo odgovor tistemu tovarišu, ki je dejal, da ne ve, čemu še plačuje članarino, odkar ni več nakaznic za čevlje in podobno. Počitniški dom na Partizanskem vrhu, ki nosi ime revirskega narodnega heroja Franca Salamona, je lahko v velik ponos vsem trboveljskim rudarjem, ki so lansko leto vložili mnogo truda v dograditev te lepe planinske stavbe. Ce bodo naši rudarji z enako voljo in doslednostjo izvrševali vse sklepe, ki so jih zadali na skupščini svoje organizacije, potem bo obračun dela prihodnje leto boljši in uspešnejši. Tiskovni sklad »Zasavskega vestnika“ »Zasavski vestnik«, glasilo OF okraja Trbovlje ter Litije in okolice, izhaja kljub večjim materialnim izdatkom še vedno po 5 din za izvod — kadar bo pa list izšel na šestih straneh, bo njegova cena v kolportaži znašala do nadaljnjega 6 din. Stalni naročniki, ki plačajo naročnino za celo leto naprej, pa imajo list po dosedanji ceni. Akoravno so stroški za list narasli za najmanj 100%, vendar njegova uprava lista ni podražila; poiskala je druge vire, in sicer reklamo in oglase za razna podjetja in ustanove, prav tako pa se je obrnila na razna podjetja in ustanove ter naše sindikalne podružnice, da po svojih močeh prispevajo v tiskovni sklad »Zasavskega vestnika«. Doslej so se tej prošnji odzvali Uprava rudnika Zagorje z 20.000 din, sindikat elektrarne v Trbovljah s 5000 din, sindikat gostilniških podjetij MLO Trbovlje pa s 3000 din. Uprava lista se po tej poti vsem darovalcem za njihov prispevek prisrčno zahvaljuje; prepričani smo, da bodo ti prvi darovalci v naš tiskovni sklad našli posnemalce tudi pri drugih. Uredništvo lista pa se bo kot doslej trudilo, da list kolikor mogoče izboljša. Vsebina lista je pa seveda odvisna v veliki meri tudi od naših bralcev, kajti več glav več ve. Za vsak dober, zlasti pa kvaliteten prispevek bomo našim bralcem od srca hvaležni. List naj bo ogledalo dejanja in nehanja v našem Zasavju, prav tako pa prikaz razmišljanj in dognanj izobražencev v naših revirjih, ki naj s svojim sodelovanjem pri našem listu kažejo pot delovnemu človeku v našem Zasavju v svetlejšo prihodnost. Da jim bo naš preprost človek za to delo hvaležen, ni treba posebej poudarjati. Današnja številka našega tednika ima 6 strani ter stane v kolportaži 6 din, na kar opozarjamo vse naše bralce. Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« Zasavje za pomot prizadetim hraiem V akciji za pomoč prebivalcem Soške doline, ki so po letošnjih izrednih snežnih razmerah materialno silno težko prizadeti, so Trboveljčani že prvi dan te akcije dosegli vsoto 650.000 din. Pobudo za to pomoč sta dala sindikat Mestnih gostinskih podjetij in kolektiv podjetja »Meso« v Trbovljah. Med darovalci so dosegli rudarji znesek 300.000 din; po vseh rudniških obratih so bili posebni sestanki, kjer so se delavci odločili, da darujejo za prizadete Primorce po pol dnevnega zaslužka, vmes pa so bili nekateri, ki so darovali celo enodnevno dnino. Tako je zahodni obrat rudnika daroval okrog 80.000 din, vzhodni obrat 75.000 din, delavci ostalih obratov pa tudi po pol dnevnega zaslužka. Zdravstveni delavci v okraju so darovali enodnevni zaslužek, kar da 20.800 din, delavci in usluobenci Mestnega gradbenega podjetja v Trbovljah so tudi darovali poldnevni zaslužek (razen treh delavcev), kar znaša 6800 din. V trbo. veljski elektrarni so prav tako dali poldnevni zaslužek in zbrali okrog 15.000 din. Člani kolektiva CRD v Trbovljah so se odločili, da darujejo prav tako poldnevni zasluoek, kar da 32.534 din. Na OLO Trbovlje so uslužbenci zbrali 10.000 din, kar znaša več kakor enodnevni zaslužek na posameznika. Med vsemi pa so se najbolje odrezali delavci in uslužbenci trboveljske cementarne; 50 usluobencev je darovalo vsoto 10.000 din, delavci pa po pol dnine, kar da 25.000 din, poleg tega pa je delovni kolektiv cementarne sklenil, da bo delal za prizadete Primorce izven svoje planske naloge ter daroval za prebivalce Soške doline 1 vagon cementa in plačal tudi prevoz do nj'h, kar pred. stavlja lep znesek 200.000 di« Delavci Zunanjega obrata na rudniku Trbovlje so prispevali polovico svojega enodnevnega zaslužka, kar da 21.000 din. Pripadniki Ljudske milice okraja Trbovlje so se obvezali, da bodo darovali t. marca vsak po svojem zaslužku od 300 do 500 din. kar da znesek nad 10.000 din. Tudi uslužbenci Mestnega čevljarskega podjetja v Trbovljah so prispevali vsak po polovico dnevnega zasliižka, kar znaša 4500 din. V Hrastniku so doslej darovali: uslužbenci krajevnih gospodarskih podjetij svoj enodnevni zaslužek, kar da 8000 din, uslužbenci KLO Hrastnik pa 2000 din. Upravni odbor Steklarne v Hrastniku pa je sklenil, da bo podaril ponesrečencem razno steklenino v vrednosti 100.000 din in jo tudi na svoj račun odposlal v prizadete kraje. Dramska skupina >Vesne< v Zagorju je darovala čisti dobiček igre >Pot do zločina« za težko prizadete Akcija v Trbovljah se seveda še nadaljuje. prav tako tudi v ostalih krajih trboveljskega okraja, o čemer bomo še poročali KAM JE POŠILJATI PRISPEVKE ZA PRIZADETE KRAJE? Vsem kolektivom podjetij, ustanov, političnih organizacij, društev itd. v trboveljskem okraju sporočamo, da je vse denarne prispevke za pomoč težko prizadetim prebivalcem Soške doline poslati na KB Trbovlje, na posebni račun OSS Trbovlje: 614-1-95552-67. Okrajni sindikalni svet bo odposlal nato vse zbrane denarne zneske na določeno mesto. KAKO DE Z DAVKI V LITIJI IN OKOLICI Vprašanje odmere davkov in njih plačevanje zanima vse državljane ne samo davkoplačevalce. Saj zavist redno utripanje države od obtoka denarja, davki pa so eden glavnih dohodkov vsake države, pa tudi naše. Na območju KLO Litija je 99 kmetov davkoplačevalcev. Preračunano je, da imajo ti kmetje iz Litije, Grbina, Brega, Tenetiš, Zg Gradca, Zg. Loga, Ponovič, St. Jurija in drugih krajev našega KLO 15,155.000 din dohodkov, od tega jim je predpisano za davek 2,855.074 din. Povprečno pride na vsako kmetijo okrog 27.000 din davka. ' Višja davčna oblast je priznala, da je litijski davčni odbor pravilno predpisoval davke, zato mu jih je tudi odobrila v celoti. Zaradi primerjave navajamo še podatke o sosednjih KLO; KLO Sava pri Litiji ima po 21.000 din davka povprečno na vsako kmečko gospodarstvo, v KLO Hotiču pa le 17.400 din, KLO Jablanica pa prav toliko kakor na Savi, t. j. po 21.000 din davka povprečno na vsako kmečko domačijo. Po računih višje davčne oblasti pa bi moral znašati povprečni davek za ves zasavski okoliš po 24.000 din. Zato je bila odmera za lansko leto potrjena le za KLO Litija, medtem ko bodo morali ostali KLO zvišati davčne predpise. Ugotovljen pa je ugodnejši položaj za kmete iz KLO Litije zato, ker lažje razpečajo svoje proizvode spričo številnega prebivalstva. Ta čas zaseda na KLO davčna komisija, ki pregleduje prijave davkoplačevalcev. Zlasti zadnje dneve pred zaključenim rokom je bilo na KLO Litija sila živahno. Vsem, ki so bili v dvomih, kako naj izpolnijo prijave, so bili uslužbenci radevolje na razpolago, kar je seveda spričo tolikih predalčkov v prijavni tiskovini marsikomu nejasno, kako naj pravilno izpolni svojo prijavo. Kdor je želel pouka in nasveta, ga je dobil in tako lahko zadovoljil svoji državljanski dolžnosti s točno prijavo. Nekateri so izpolnili svoje prijave neresno, malomarno ali celo nepopol- no. S tem so hoteli napraviti davčni komisiji nepotrebno delo. Naj navedemo nekatere nedostatke, da jih drugič ne bodo več ponavljali. Nekateri so prijavili le izdatke, medtem ko so delno ali popolnoma izpustili dohodke. Nekateri so vnesli med stroške tudi nabavo kurjave, kar seveda ni treba. Nadaljevanje na 5. strani Požrtvovalni prostovoljci pomagajo primorskemu ljudstvu pri čiščenju snega Pripravljajo se že na volitve v novi delavski svet Angleški material za našo vojsko Po izjavi britanskega zunanjega ministrstva bo Velika Britanija poslala letos naši državi brejplačno vojno opremo v vrednosti 3,250.000 funtov šterlingov. Zastopnik britanskega zunanjega ministrstva je pripomnil, da bo Jugoslavija dobila še nadalanje pošiljke ne glede na dobave v okviru programa o gospodarski pomoči. Te dobave nikakor ne bodo v škodo britanskim oboroženim silam. 50 divizij Evropske armade Na sestanku držav Atlantske-pakta v Lizboni so vojaški strokovnjaki sklenili, da se mora do konca tega leta ustanoviti v okviru Atlantskega pakta v obrambne namene 50 divizij. Nemške čete letos še ne bodo vključene. Proučevali so se problemi finansiranja zgraditve letališč in prometnih središč v Evropi. ZDA bodo imele 30 do 40% skupnih izdatkov za evropsko armado. Anglo-egiptovska pogajanja v pripravi Po izjavah egiptovskega predsednika vlade Ali Maher paše se lahko govori o pripravljenosti za dosego sporazuma. Posvetovanja z voditelji egiptovskih strank kažejo, da se bodo pogajanja začela. V Kairu sta ustanovljena že dva politična in en vojaški odbor za pripravo potrebnega gradiva za pogajanja. Glede obrambe Srednjega vzhoda proučujejo rešitev, ki bo zadovoljila Arabsko ligo za obrambo Srednjega vzhoda in koristi štirih zahodnih velesil. Zamenjava 35.000 ujetnikov Pogajanja v Pan Mun Jomu so napredovala v toliko, da sta se nasprotni stranki sporazumeli glede mesečne zamenjave 35.000 mož. Kitajska in severnokorejsko delegacija pa nista hoteli pristati na zahtevo Združenega poveljstva glede nadziranja vzhodnih pristanišč. Letalski boji se vrše v nezmanjšani meri; pri tem je opaziti stalno krepitev kitajskih in severnokorejskih letalskih sil — jasno iz sovjetskega izvora. Združeno poveljstvo je izgubilo doslej nad 1100 letal. Tržaški reveži in brezposelni Po statističnih podatkih tržaške občine je v Trstu 13,500 revežev, to je takih, ki nimajo nobenih dohodkov. Od skupno 27 tisoč upokojencev prejema 19.000 oseb pokojnino od 2000 do 5000 lir mesečno, medtem ko srednja delavska plača dosega 30.000 lir. V januarju je bilo v Trstu 19.000 brezposelnih. Perzijski petrolej Zastopnik Mednarodne banke, ki je imel večdnevne razgovore s perzijsko vlado glede proizvodnje in prodaje petroleja, se je vrnil v London, ker je imel v Teheranu le delni uspeh. ; Organizacija ČARE pomaga državam Organizacija ČARE je do sedaj poslala razne pakete v vrednosti 125 milijonov dolarjev kot pomoč prebivalstvu raznih držav. V zadnjih treh mesecih so evropske in azijske države prejele od ČARE pakete v vrednosti 3,800.000 dolarjev. Kakor razna druga podjetja, stoji pred zelo važnimi nalogami in problemi tudi delavski svet kalorične elektrarne v Trbovljah. Načrt investicijskih del, ki ga je sprejel in potrdil delavski svet tega podjetja za letošnje leto na svojem predzadnjem zasedanju, postavlja člane sveta pred izredno važno vprašanje, ker še ni znano, kako bo s finansiranjem teh investicij. Pri transportnih napravah v tej centrali bodo brez dvoma najvažnejše insvesticije tako imenovana »viseča vrata«, podaljšanje transportnega traku ter nakup pogonskih strojev; preskrba potrebnega materiala bo stala izredno velike vsote, montaža pa okrog pol milijona dinarjev. V planu investicij je nadalje dovr-šitev daljnovoda 35.0000 voltov v Zagorje, oprema montažne dvorane za transformatorje, nakup raznih rezervnih delov in podobno. Stroški za potreben material bodo veliki. Pa tudi dovršitev že začetih montažnih del bo zahtevala veliko prizadevanja tega kolektiva, prav tako naprava dveh sit za »komoro«, izgradnja fundamentov in cevovodov, ureditev raznih del v kotlovnici, preskrba rezervnih kolektor-jev za strojnico kakor tudi popravilo raznih strojev, ki jih v tej mehanizirani elektrarni ni malo. V plan je delavski svet vzel končno tudi dograditev svoje dvanajststanovanjske hiše ter zidavo novega šeststanovanjskega poslopja. Posebno važno pa je bilo zadnje zasedanje tega delavskega sveta pretekli ponedeljek, saj so razprave na tem zborovanju zanimive tudi za širšo javnost, iz katerih se uči spoznavati problematiko naših podjetij. Na zadnjem zasedanju je ta delavski svet potrdil bilanco svojega podjetja za leto 1951, določil je dan volitev v novi delavski svet ter obravnaval letošnji družbeni plan elektrarne v podrobno. Razprava o bilanci je bila zelo živahna. Na tem zasedanju je bilo med drugim rečeno, da je v sklad vodstva vložen znesek 400 din za osebo prenizek. Trboveljska elektrarna je kalorična in je poleg električne centrale v Ko-stolcu največja termična elektrarna v Jugoslaviji. Povezana je s hidrocen-tralami na Dravi in Soči ter je njena glavna naloga »pripravljenostna služba«, to je da pomaga tem elektrarnam, kadar zaradi nizke vode ne zmagujejo proizvodnjo potrenih množin električne energije, prav tako pa je njena naloga, da izravnava visoke potrošniške konice, ki nastopajo čestokrat, zlasti pa v dopoldanskih in večernih urah. V kritičnih mesecih, ko naše vodne elektrarne zaradi prenizke vode na Dravi in Soči ne morejo producirati ustreznih množin toka, preide seveda vsa teža in odgovornost za proizvodnjo zadostnih količin električne energije na naše termične centrale. Obratovanje naših kaloričnih elektran, to je kdaj lahko preidejo iz pripravljenosti službe k proizvajanju toka, odreja glavni dispe-čer elektrogospodarstva Slovenije; ta dovoljuje termičnim elektrarnam, ki imajo razumljivo dražjo produkcijo toka kot vodne elektrarne, proizvajanje električne energije le tedaj, kadar hi-drocentrale svoji nalogi niso kos. Delavski svet kalorične elektrarne v Trbovljah je mnenja, da sodi v sklad teh elektrarn večji denarni znesek. Naj-pravilneje bi seveda bilo, da se to vprašanje vskladi in izravna s hidroelek-trarnimi v Sloveniji in drugod. Kolektiv trboveljske električne centrale bi zamogel po kapaciteti svoje elektrarne producirati neprimerno večje množine toka, vendar se mora pokoravati odredbam glavnega dispečerja elektrogospodarstva Slovenije. Delavski svet je nadalje predlagal, naj bi se tako imenovani »jalovi« ali »slepi« tok, čigar proizvodnja je potrebna za izboljšanje faznega učinka, računal po isti ceni kot ostala električna energija. Ta zahteva je upravičena. Težave so tudi z zalogami premoga, ki jih mora imeti elektrarna v rezervi Tako pravi neka naredba višjega službenega mesta, da trboveljska centrala ne sme imeti v zalogi več premoga kot za »en mesec in tri dni«. Zaloga premoga po tem navodilu je vsekakor premajhna, hkrati pa se poraja drugo vprašanje — kam z velikimi množinami premogovnega prahu trboveljskega rudnika, akoravno ga elektrarna porabi zelo velike količine. Ob pretresanju bilance je ta delavski svet obravnaval tudi vprašanje delavsko-uslužbenske restavracije podjetja, ki je bila v januarju deficitna; delavski svet je zavzel stališče, da je ta ustanova še vedno potrebna, hkrati pa sklenil, da bo vodil nad gospodarstvom te restavracije natančnejšo evidenco. Zanimiv je primer, da elektrarna prodaja svoj tok podjetju DES, kupuje pa ga za potrebe v elektrarni sami po višji ceni kot ga prodaja. Prav tako zanimiva kot obravnava lanskoletne bilance je bila tudi razprava o družbenem planu. Elektrarna ima družben prispevek 653 odstotkov. Tukaj je na primer interesantno, da je treba plačati za stroške delavnice, ki jo vzdržuje elektrarna za remontna dela v električni centrali, isti družbeni prispevek kot od jšlač pri proizvodnji toka. Iz tega razloga je nastala v podjetju zanimiva anomalija, da so izdelki CRD v Trbovljah ob drugačni stopnji družbene akumulacije neprimerno cenejši kot pa enaki proizvodi v lastni delavnici elektrarne. Ob vsem tem je treba poudariti, da je vzdrževanje te delavnice in njenega osebia nujno potrebno prav zaradi sriecialnih l del v elektrarni, ki jih vrše lahko samo njeni posebni strokovni delavci, prav tako pa odhaja del osebja te delavnice na razna važna in specialna montažna dela v svoji stroki po vsej državi. Tudi pri tem vprašanju stoji delavski svet na stališču, da je treba družbeni prispevek za delavnico elektrarne spremeniti; ta delavnica naj se po svojem značaju uvrsti v isto akumulacijsko skupino kot vse ostale delavnice kovinske stroke. Na splošno pa so člani tega delavskega sveta mnenja, naj bi se družbeni prispevek plačeval po produciarnem oziroma po produciranem toku vseh elektrarn, t. j. kaloričnih in hidrocehtral enako, ne pa od višine fonda plač, kar je posebno občutno zlasti za kalorične elektrarne, ki vrše iz narodnogospodarskih vzrokov v večji meri pripravljenostno službo kot produkcijsko, zaradi česar je plačni fond teh elektrarn v občutnem nesorazmerju z njihovo proizvodnjo toka oziroma njihovih dohodkov. Prav tako so člani tega delavskega sveta mnenja, naj bi se višje gospodarsko združenje naših elektrarn ob izdaji različnih uredb in sklepov, zlasti pa takih, ki posegajo globoko v finančno gospodarstvo električnih central, vedno predhodno posvetovalo z delavskimi sveti posameznih elektrarn. Precej diskusije je bilo na tem zasedanju s stroški za prevoz delavcev elektrarne v službo, ki ga oskrbuje rudniška železnica. Ta prevoz stane od Vod do separacije v Trbovljah po sedanjih kalkulacijah 600 din vsak mesec na osebo. Ti stroški naj bi šli v breme koristnika, ker po svojem značaju ne sodijo med izdatke podjetja. Da se reši to vprašanje, je delavski svet elektrarne predlagal postavitev mešane komisije iz zastopnikov elektrarne, cementarne in rudnika, ki naj prouči vse izdatke, ker je ta prevoz po mnenju sveta predrag. Ob zaključku tega vsekakor zelo zanimivega zasedanja so navzoči določili datum volitev novega delavskega sveta; sklenili so, da bodo te volitve dne 7. marca od 5. ure zjutraj do 5. ure popoldne. ZDRAVSTVENI DELAVCI BODO POMAGALI NA VASI Zdravstveni delavci v Trbovljah so si pred kratkim na občnem zboru svoje sindikalne podružnice izvolili nov odbor; pregledali so v lanskem letu storjeno delo ter si zadali vrsto dobrih sklepov, ki so s sodelovanjem vseh članov lahko izvedljivi. Tako so sklenili poživiti delo v organizaciji ter vključiti vanjo vse neorganizirane tovariše, prav tako zdravstvene delavce v Radečah. Vso skrb hočejo posvetiti strokovnemu napredku članstva. V poletnih mesecih bodo poslali več zdravstvenih delovnih ekip v naše kmečke predele. Najtesneje hočejo sodelovati z vsemi množičnimi organizacijami za uresničenje vseh naših gospodarskih nalog. Uredili si bodo potrebne prostore,, kjer bodo imeli redne študijske sestanke, udeležili pa se bodo prav tako prostovoljnega dela pri vseh najvažnejših akcijah. Z občnih zborov naših sindikatih podružnic Po vsem trboveljskem okraju je bilo v zadnjem času več občnih zborov naših sindikalnih podružnic, na katerih so si delovni kolektivi izvolili novo vodstvo ter si zadali naloge za letošnje leto. V CRD V TRBOVLJAH SO ODSLEJ V KOVINARSKEM SINDIKATU Do lanskega leta so bili člani sindikalne organizacije v CRD v Trbovljah v sestavu rudarskega sindikata, z letošnjim letom pa je ta organizacija prešla pod sindikat kovinarjev. Na občnem zboru so ugotovili, da je v preteklem letu dosežene uspehe sindikalne podružnice in podjetja CRD pripisati v na j večji meri dobri povezavi sindikata, Partije in tovarniške uprave. Glavna naloga v letošnjem letu bo posvetitev vse pozornosti realizaciji družbenega plana te mlade tovarne rudarskih strojev, o 'čemer so na občnem zboru razpravljali podrobneje. Kolektiv CRD se je lansko leto udeležil tekmovanja v počastitev 10. obletnice OF, prav tako pa tudi tekmovanja na čast 10-letnice ustanovitve JLA. Leta 1951 je bilo v tej tovarni proglašeno za udarnike 91 članov. Po tehničnih normah je delalo v tovarni 16,2 % delavcev, po statističnih pa 31,57 odstotkov. Z dobro storilnostjo je tovarna izpolnila svoj lanski proizvodni plan stoodstotno že predčasno. Pri prostovoljnih delih so člani tega sindikata opravili lansko leto 1254 udarniških ur. F ■ ilturnoprosvetno delo se v minulem letu ni moglo razvijati v zaželeni meri, to pa največ zaradi tega, ker se je sindikalna dvorana skozi celo leto uporabljala kot skladiče za mizarske proizvode tovarne. Kljub temu pa je bilo prirejeno več tečajev in predavanj, prav tako je imel ta kolektiv dve kulturni prireditvi. V diskusiji so člani kritično analizirali vse delo. Tako so posamezni člani poudarili, da sindikalna organizacija ni vložila zadosti truda v vzgojo članstva, kar je spričo okoliščine, da vodi danes tovarno kolektiv sam, posebne važnosti. ZA DELO SINDIKATA SO ODGO-VORNI VSI ČLANI »Da sindikalna podružnica ni delala, je spričevalo za vse njene člane« — tako je dejal predsednik sindikalne podružnice Mestnih trgovskih podjetij v Trbovljah. Res je sicer, da je bilo delo ovirano in otežkočeno zaradi razsežnosti organizacije, ki je imela svoje pododbore tudi v Zagorju, Hrastniku in Radečah, s 1. oktobrom 1951 pa so se ti pododbori osamosvojili. Senčna stran organizacije je, da je bilo od sklepov, sprejetih na lanskem občnem zboru, izvršenih le nekaj, med njimi razna prostovoljna dela, kjer je bilo opravljeno 1160 delovnih ur. Sindikalna podružnica se je prav tako trudila, da dvigne v trgovskih poslovalnicah nivo kulturne postrežbe. V tem pogledu so si člani res prizadevali, da z vljudno postrežbo zadovoljijo vse stranke, prav tako so se trudili, da lepo uredijo trgovske lokale. Sindikalna podružnica je nadalje podprla pomoči potrebne člane. Lepo gesto je napravil občni zbor organizacije, da je daroval Dijaškemu domu v Trbovljah 20.000 din. NK »Rudarju« 45.000 din, košarkarskemu klubu pa 10.000 din Sklenili so nadalje, da oddajo svojo knjižnico Sindikalni knjižnici mesta Trbovlje. Storjen je bil tudi sklep, da bo sindikalna podružnica nudila vso pomoč upravnemu odboru podjetja, prav tako bo skrbela, da bo seznanjala kolektiv z nalogami delavskega sveta in upravnega odbora, nadalie hočejo člani te organizacije napraviti letos 2900 prostovoljnih delovnih ur. in sicer največ pri gradnji trboveljske ceste. Turboagregator 24.000 kV/ v trboveljski elektrarni .............................................................................................................................................................a«ilu«tlu^..................................iii!ii!»i%s*Miiii«iiii^ Mirko Grešak: KEMIJA v zadnjih 200 letih Preden preidemo na področje kemije, si površno oglejmo gospodarsko-politično stanje zahodnega dela Evrope proti koncu 18. stoletja. Francoska revolucija je bila ravno v polnem teku, Anglija pa je bila samo še skupina otokov; z okretnim ladjevjem se ji je posrečilo premagati takrat desetkrat močnejše španske pomorske sile, okoli leta 1760 pa počasi riniti Francoze iz Indije in Severne Amerike. Kraljestvo velikega Mogula v Indiji je bilo uničeno; Angležem se je obetalo gospod-sivo nad neizmernim bogastvom Indije, seveda pa tudi nad morjem in ostalim svetom. Anglija pa je imela Se višje cilje: sanjala ni samo o vladanju sveta, marveč ni hotela priznati poleg sebe nobenega močnejšega na morju. Drznost tedanjih angleških ciljev je bila veliko večja, kot pa so imeli na razpolago sredstev. Brez pomoči Evrope Anglija v tistih časih sploh ni mogla živeti; lesa so imeli komaj zadosti za ladje, za orožje so pa rabili samo rusko surovo železo, ker svojega niso imeli in to zaradi popolne izrabe svojih gozdov za lesno oglje, brez katerega na produkcijo železa ni bilo misliti. Hrano in platno za obleko so dobivali iz Srednje Evrope; samo volne so imeli zadosti, bili so pa brez sode in pepelike za pranje, beljenje in barvanje volne. Pepeliko so uvažali iz Češke, sodo pa iz Španije. Ves uvoz Anglije iz Evrope je bil odvisen od naklonjenosti Francije, ki I pa je takrat — kot že povedano — I doživljala svojo prvo revolucijo. Anglija je bila torej navezana sama nase, na svojo lastno iznajdljivost — nevidna moč, ki ji je pomagala v najkrajšem času do silne veljave, pa je bila brez dvoma — kemija. Razvoj kemije od prvih začetkov pred šest do osem tisoč leti je silno zanimiv, vendar si bomo v naslednjem ogledali njen razvoj le v zadnjih 200 letih. Leta 1740 je študiral na škotskih univerzah Anglež John Roebuck. Postal je zdravnik, ker kemija tedaj še ni bila samostojna veda. Škotska je bila takrat dežela ovčjih pašnikov in volne, ki pa ni zadostovala za vse potrebe bogatih Angležev. Za pridelovanje volne je bila škotska klima izredno pripravna, za beljenje platna in bombaža pa je imela premalo sonca, saj so platno v tistih časih belili po 6 mesecev, bombaž pa po 3 mesece. Vsak mesec so morali namakati platno po dvakrat v lužini lesnega pepela, ki vsebuje pepeli ko, nato pa so ga pustili ležati po nekaj tednov v kislem mleku. Vse to je bilo vzrok, da je Anglija morala platncf uvažati iz drugih dežel. Roebuck, ki je deloval kot zdravnik, je neprestano mislil, kako bi rešil gornji problem. Kot kemik je že uspešno delal in pridobival je zlato in srebro iz ostankov predelave plemenitih kovin, kar se pred njim še ni nikomur posrečilo. Pri tem delu je uporabljal žvepleno in solitrno kislino. Roebuck je proizvajal žvepleno kislino sam, mislil je pa na njeno uvedbo kot nadomestilo za drago kislo mleko, s čimer bi se splačala proizvodnja te kisline tudi v velikem. Seveda bi pa z žvepleno kislino napravil lahko še marsikaj drugega, mogoče celo sodo preko soli in natrijevega sulfata, kar bi prineslo velikanske prihranke na dragem lesnem pepelu. Pri produkciji žveplene kisline je Roebuck zamenjal drago steklo s svincem. Dal si je napraviti svinčene posode, podobne omaram za obleko, pokril je dno z vodo, nato pa v njih zažgal 10 delov žvepla z enim delom Čilskega solitra. Ti poskusi so trajali tri leta, na kar je Roebuck, opustivši zdravniško prakso, sezidal prvo tovarno žveplene kisline in jo uvedel namesto kislega mleka za beljenje platna. Platno, ki je prej ležalo v kislem mleku nekaj tednov, so namakali z enakim uspehom v 80-krat-no razredčeni žvepleni kislini samo nekaj ur. Roebuck je postal industrijec. Kot kemik je zasnoval velikanski načrt, sprevidel pa istočasno tudi vse težave, ki so mu stale napoti. Takratna industrija je bila zasnovana na gozdnem bogastvu. Žgali so oglje, kovali z njim železo, sežigali so drevje, da so dobili pepel, ki je vseboval pepiliko. Iz tega so delali steklo s peskom in apnom ter pripravljali lužine za kuhanje mila. Za vse te operacije pa so rabili spet les kot kurjavo. Britanski otoki so imeli že redke gozdove, pač pa zelo veliko premoga, ki pa ga niso uporabljali, ker se je kadil in s pepelom onečiščal steklo, ki so ga talili, in železo, ki so ga kovali. Angleži so sicer že znali izdelovati iz premoga koks, niso pa dobili z njim dobrega železa. Dobiti čisto železo s koksom, je bila velika nova naloga Roebucka. Najprej je sezidal tovarno za glinaste izdelke in si napravil opeko, odporno proti ognju. Konstruiral je nekaj peči, pri katerih železo ni prišlo v dotik s premogom, s čimer se mu je posrečilo dobiti izvrstno kovaško železo. Na reki Carron je postavil nato največje angleške tovarne železa in dosegel s tem neodvisnost Anglije od uvoza ruskega železa. Izdeloval je sloveče havbice »Carronade« za vojno ladjevje ter kril še istega leta potrebo države po železu. Kakor smo že omenili, je tedanja industrija porabljala velikanske množine lesa za proizvodnjo pepela; za 3 kg pepela so morali brez koristi sežgati 1000 kg bukovega lesa ali 2000 kg hrastovega in celo 4000kg topolovega lesa. V pepelu nahajajoča se pepelika sicer ni bila popolnoma nenadomestljiva, ker so namesto nje uporabljali tudi pepel sodne rastline, ki so jo dobivali v Španiji. Kemik Roebuck je vedel, da je v tem pepeli spojina natrija z ogljikovo kislino. Tudi kuhinjska sol je spojina natrija, samo s klorom. Ze Glauber je 100 let prej dokazal, da z žvepleno kislino lahko izženemo iz soli klor kot klorovodik; nastalo sol, Glauberjevo sil, lahko s pomočjo premoga in žarenja naprej spremnijamo. Roebuck je mislil pri tem na sodo. Žveplene kisline je imel Roebuck zadosti, odprl je rudnike soli ter začel takoj s poskusi žarenja. Ta naloga pa je bila tudi zanj pretežka; poskusi so požrli skoraj vse dohodke ostalih dobro idočih tovarn, in ko mu je v rudnik soli vdrla še voda, mu je zmanjkalo sredstev. V tistih časih je Roebuck še odkril in napravil iz njega danes svetovno znanega in kot konstruktorja parnega stroja poznanega Jamesa Watta. Roebuck je kot kemik nevidno vodil usodo Anglije v dneh, ki so bili odločilni za njeno prihodnost; Če bi bit v Franciji, ki je bila Angliji sovražna, takrat Napoleon, bi bila Anglija zgubljena, ko pa je Napoleon prišel, je bilo že prepozno. Roebuckovo ime je, kljub njegovim uspehom, v svetu nepoznano in v Angliji pozabljeno Ponesrečil se mu je samo poskus s sodo. Izgubil je ves denar in tudi delež na parnem stroju, umrl pa ni; živel je še 20 let ubožen in doživljal, kako so vsi njegovi življenjski uspehi prehajali v druge roke. Doživel pa ni velike preizkušnje Anglije v Napoleonovih vojnah, iz katerih je izšla samo zaradi Roebuckovih iznajdb zmagoslavno, hkrati pa kot vodeča industrijska dežela. V tistih letih je živel v Franciji Lavoisier, ki je učil, da phlologistonska teorija, ki je do takrat vladala v kemičnem svetu, ni pravilna; dokazal je, da se ogljik pri zgorevanju na zraku veže s kisikom in sestavi ja z njim ogljikovo kislino. Pri tem se teža tvarine tore) zviša, ne pa zniža, ker uhaja nekak phlogiston, kot so do takrat verovali. Lavoisier je imel tudi velika denarna sredstva na razpolago in ko je slišal o odkritju dušika in klora po kemiku Scheelu iz Švedske, se je s svojimi učenci takoj vrgel na raziskovanje Delo na kloru je prevzel zdravnik Bertholett, ki je imel od vseh največ sreče. Lavoisiera je dal Robespierre obglaviti. Berthelett pa je postal grof (naslov so mu dali republikanci), kar so mu pozneje priznali tudi Bourboni. (Dalje prihodnjič) V Ziigorja so izvolili nov radarshl sindikalni odbor V nedeljo, 17. februarja, so se zbrali na letni občni zbor rudniškega sindikalnega odbora delegati vseh šest sindikalnih podružnic na rudniku Zagorje, da razpravljajo o delu, ki so ga sindikalne podružnice in rudniški odbor opravili v preteklem letu, ter da bi se pogovorili, kako bi v prihodnje še uspešneje izvajali sindikalne naloge. Na občnem zboru je bilo okrog 140 delegatov, nadalje tajnik Republiške zveze rudarjev, tov. Stane Kamnik, prav tako pa predstavniki oblasti ter množičnih organizacij in društev. Za občni zbor je vladalo veliko zanimanje, ker rudniški sindikalni odbor koordinira dela vseh podružnic na rudniku, Lansko leto so sindikalni odbori na rudniških obratih postali najprej sindikalni odbori, nato pa samostojne podružnice. Njih delo usmerja zaenkrat še rudniški sindikalni odbor, ki jim bo pomagal, dokler ne bodo mogle samostojno delati. Pa povrnimo se k letni skupščini. Pa poročilu predsednika in tajnika bi se morala razviti živahna diskusija, toda delegati razen malih izjem niso prišli z besedo na dan. Bodriti jih je moral tajnik Republiškega odbora. Ce omenimo, da so v diskusijo posegli vsi navzoči gostje in predstavniki oblasti in množičnih organizacij, da bi razgibali razgovor, je to žalostno spričevalo o borbenosti nekaterih sindikalnih aktivov, da ne povedo tega, kar bi morali, to je o pomanjkljivostih v organi-ciji sami ali pa tudi o napakah, ki se delajo na obratih v zvezi z nesodelovanjem sindikalne podružnice z obra-tovodstvom na eni strani ter o pomanjkljivem sodelovanju rudniškega odbora z upravo rudnika na drugi strani. Pa tudi o povezavi s partijsko organizacijo smo prav malo slišali. V organizacijskem pogledu se podružnice še niso dovolj utrdile ter bodo potrebovale pomoč rudniškega odbora še nadalje. Kar se tiče administrativnega dela, so se te podružnice že osamosvojile, pač pa bodo morale v bodoče reševati samo razne intervencije iz vrst delavcev, kar je doslej delal rudniški odbor, ki je moral prav. zaradi tega zanemarjati drugo bolj važno delo, t. j. idejnovzgojno delo sindikalnega članstva, vzgojo delavskega sveta in podobno. Od podružnic se je najbolj izkazala podružnica na elektro-strojnem obratu; večina kolektiva tega obrata je včlanjena v Elektrostrojni zvezi, ki je bila lani za svoje uspehe pohvaljena in nagrajena. Tudi podružnica zunanjega obrata je bila dobra, zlasti v kulturnoprosvetnem delu. Organizirali so tudi večkrat obisk ljubljanskega gledališča. Podružnice jamskih obratov so se lansko leto popravile. kar je bilo opaziti zlasti v tekmovanju za boljšo storilnost. Sindikalna podružnica v rudniških apnenicah se dobro razvija, postaja pa preveč »samostojna« na primer v tem, da njeni funkcionarji ne štejejo za potrebno, da bi se udeleževali sej rudniškega sindikalnega odbora; to vprašanje bo moralo članstvo samo razčistiti in urediti. Nekateri upravni odbori podružnic niso imeli pravilnega odnosa do obra-tovodstev; tako se številna vprašanja niso reševala na kraju samem, pač pa so se prepuščala v rešitev rudniškemu sindikalnemu odboru. Delo tega odbora je bilo zaradi tega dostikrat težko; posamezni člani, zlasti pa predsednik in tajnik, sta bila z delom preobremenjena. medtem ko so bili nekateri odborniki nedelavni. Individualna politična vzgoja je napredovala. odkar so bivši sindikalni in drugi funkcionarji vključeni v proizvodnjo. Kulturnoprosvetno delo v ce- loti ni bilo zadovoljivo, čemur je vzrok podcenjevanje tega sektorja po nekaterih funkcionarjih, tako da razna sindikalna društva niso dobila potrebne pomoči. Vendar je treba pohvaliti SKUD »Vesno«, ki je lansko leto kljub raznim težavam doseglo lepe uspehe. Tudi sindikalna godba se je popravila. Glavni problem za uspešno kulturnoprosvetno delo je pa pomanjkanja primernih prostorov za društva, zlasti za dramske skupine, ki se morajo boriti za prostore in se ne morejo izživljati v ustrezni meri. Izvoljen je iniciativni odbor za gradnjo Kulturnega doma v Zagorju, izdelan je tudi že načrt ter so priprave za uresničevanje te namere v dobrih rokah. Seveda pa bo ta načrt mogoče realizirati samo tedaj, če bo vsa zagorska javnost razumela potrebo po takem domu, ker bo treba zanj tudi nekaj žrtev v delu in denarju od vsakega Zagorjana. V zadnjem času so v raznih društvih začeli polagati več pažnje vključitvi mladine. Na splošno pa je imela sindikalna organizacija premalo povezave z ostalimi množičnimi organizacijami in društvi. Na skupščini so obravnavali tudi delovno disciplino, izkoriščanje socialnega zavarovanja, visok odstotek bolnikov in nezgodnikov. Za bolnike in nezgodnike je izdal rudnik v decembru 4 in pol milijona dinarjev, v januarju pa okrog 6 milijonov. Zato je bilo na zboru predlagano, da je treba spoditi iz kolektiva vse tiste, ki na goljufiv način izkoriščajo fond socialnega zavarovanja. Kakor na občnih zborih sindikalnih podružnic, so tudi na tej skupščini grajali ključ, po katerem morajo sindikalne orgaizacije odvajati velik odstotek članarine višjim sindikalnim forumom; sindikalne podružnice potrebujejo največ denarnih sredstev doma na terenu, zato bo treba ta ključ spremeniti. Neki diskutant je dejal, naj bi bilo nadzorno osebje rudnika bolj tehnični faktor, ne pa priganjač. Drug tovariš mu je na to odgovoril, da si to osebje ne želi nič bolj kot tega, da bi se smelo brigati samo za tehnično stran dela; žal pa so • med delavci še vedno taki, ki bi radi živeli na račun sotovarišev. Jasno je, da nadzornik ne more mirno gledati, če kak brezvesten človek postopa, lenuhari ali na kakršen koli drugačni način zapravlja dragoceni delovni čas na škodo skupnosti. Dolžnost nadzornega osebja pakor tudi vsakega poštenega delavca je, da takega tovariša opomni na njegovo družbeno dolžnost. Se številna druga vprašanja, zlasti pa delavski svet in upravni odor kakor tudi varčevanje na rudniku itd. so obravnavali na tem občnem zbroru. Po izvolitvi novega upravnega odbora sindikalne organizacije in delegatov za republiško skupščino so sprejeli več sklepov, med katerimi so najvažnejši sledeči; Poskrbeti je treba, da pridejo v nove delavske svete najboljši tovariši; utrditi in usposobiti je treba sindikalne podružnice za samostojno delo, usposobiti je treba delovni kolektiv za samostojno upravljanje podjetja, zlasti pa člane delavskega sveta in upravnega odbora; izvesti je treba tekmovanje v upravljanju podjetja; poživiti je treba kulturnoprosvetno delo ter vzpostaviti boljšo povezavo z množičnimi organizacijami in podobno. Med sklepi je bila zahteva, naj se vsak član kolektiva naroči na »Delavsko enotnost«; nič pa na občnem zboru niso omenili krajevnega tednika »Zasavski vestnik«, ki je glasilo OF Zasavja, na katerega bi moral biti naročen pač vsak zaveden član Fronte. Tudi niso prav nič omenili, da dolgujejo sindikalne podružnice upravi »Zasavskega vestnika« okrog 30.000 din na zaostali naročnini. No — letni občni zbor rudniškega sindikalnega odbora je kolikor toliko pregledal dosedanje delo organizacije in novi odbor je dobil jasno sliko, kaj je treba popraviti, kje pomagati, kako izboljšati delo, da bodo uspehi večji, kot so bili lansko leto. ALI STE SI OGLEDALI VAŠ SADOVNJAK PO SNEGU? Ako niste drevja pred snegom očistili, pripravite si žagice in lahko lestvico, vzemite s seboj strgulo ter pojdite ob primernem vremenu takoj v svoj sadovnjak; pritengite k temu delu še doraščajočo šolsko mladino, vaše pionirje, povabite tudi sosede, ki jim boste lahko, ko boste imeli sadno drevje očiščeno, vrnili pomoč. Eden naj strga na drevju odstopivšo skorjo, kjer prezimuje mrčes, drugi pa naj odžagajo suho in polomljeno vejevje ter nepotrebne poganjke pri tleh in v kronah. Zrak in sonce sta najvažnejša po-speševatelja zdravega sadnega drevja, zato morata imeti povsod dostop. Drevje, ki ni bilo že več let otrebljeno in očiščeno, ima prav gotovo veje, ki rastejo v kroni proti deblu ter se drgnejo z drugimi, pravilno raščenimi vejami in povzročajo na vejah rane, ki so paša za ves mrčes. Drevo ima pravilno krono le tedaj, če vse njegove veje rastejo enakomerno nazven. Na drevesu, ki se stalno trebi in čisti, ne opažamo vej, ki bi se križale. Pri odraslem drevju, ki še ni bilo nikoli očiščeno, bodimo previdni z rezanjem vej, ki rastejo v krono, ali pa povzročajo križanje vej. Če je krona zelo gosta, moramo odstranitev vseh nepotrebnih vej razdeliti —,.. . . na več let, da na ta način preprečimo 1 pravilno negovanih sadovnjakih malo nepotrebne ali pa prehude rane naen- • poškodb od snega. Nova apnenica za šolo v Kostrevniški dolini Kostrevniška dolina io uro hoda oddaljena od Litije. V tej dolini mislijo že trideset let na lastno šulsko noslopje. Zdaj je nastanjena šola v srasilskem domu, ki j>a seveda ni primeren 7.n uspešno šolsko delo. V gasilski dom se je naselila šola nekaj let pred drugo svetovno vojno, pred tem pa so otroci iz Kostrevniške doline obiskovali šolo v Šmartnem Pred letom je prišel v Kostrevniške dolino nov učiteli tov. Karel Pfundner. ki je prisluhnil želji vaščanov, po samostojnem šolskem poslopju. Te zamisli so se nato poprijeli vsi Slani v krajevnem Ljudskem odboru in zdaj rast« število prijateljev nove krat, ki bi drevesu lahko škodile. Večje rane moramo zamazati s cepilno smolo ali pa z razredčeno ilovico. Ne pozabite na tnonilijo, t. j. na suho, gnilo šadje, ki še visi na drevju. Stran z njim — sicer boste imeli prihodnje leto spet gnilo sadje na drevju. Odstranite tudi vse liste, ki se še drže vej; v njih je prezimovališče vseh vrst mrčesa v obliki jajčec in bub. Če boste svoje delo temeljito opravili, vam odpade polovica škropljenja. Ne pozabite seveda na rane, ki jih je sneg napravil pri od-česu vej. Rane z ostrim nožem dobro izgladite in Če so večje, je nujno potrebno, da jih zamažemo s cepilno smolo, če pa je nimate, pa s prekvašeno ilovico, ter jih vsaj za nekaj časa obvežite s cunjo. Glejte, da napravite to delo vsaj do sredine marca. Narava sama je pokazala, kdo je resničen sadjar in kdo pozna drevje samo takrat, kadar je polno sadežev. Ni težko dognati, kateri sadjar opravlja v svojem sadovnjaku vse svoje naloge, kajti v zanemarjenih sadovnjakih opazimo zelo veliko škodo na iomih sadnega drevja, ki gre čestokrat v stotisoče dinarjev. to pa samo zaradi malomarnosti sadjarjev. Nasprotno pa vidimo v Gasilci so vedno pripravljeni pomagati Preteklo sredo so polagali obračun svojega dela v lanskem letu tudi gasilni rudnika Trbovlje. Navzoči so bili vsi člani te gasilske čete, žal pa se vabilu na občni zbor niso odzvali rudniška sindikalna podružnica, komite in MLO. Iz poročil n« tem zborovanju je bilo razvidno, da se je število članov te čete nekoliko pomnožilo, zlasti pa z mlajšimi močmi, ki jih četa potrebuje za svojo pomladitev. Želeti je pač. da bi se Trbovljčani vse bolj zanimali za pristop k te.i koristni ustanovi. Ta četa je lansko leto ustanovila tudi svoj tamhuraški zbor. Tamburaši jo že kar dobro »urežejo« ter so že nekajkrat javno nastopili in to celo izvem Trbovelj. Rednih vaj je imelo društvo preteklo lete 26, sodelovalo pa je tudi pri štirih izrednih vajah širšega obsega, t. j. pri okrajnih vajah in s PLZ. Pa tudi s pionirji osnovne šele na Vodah so imeli ti gasilci 7 vaj. ki »e jih je udeležilo 117 fantov. Da bi četa zamogla ustanoviti svoj gasilski podmladek, vabi pionirje in mladince, da se zglasijo v rudniškem Gasilskem domu; prav gotovo jim ne ho žal in tudi ne dolgčas. Našli bodo lepo in koristno zaposlitev v svojem prostem času, starši pa bodo vesoli. saj bodo vedeli, da so fantje v dobrih rokah. Člani te čete so delali lansko leto tudi udarniško; napravili so 1860 prostovoljnih delovnih ur in to pri popravi svojih gasil- skih avtomobilov, pri motornih brizgalnah, pri ceveh in ostalem orodju. Pri gradnji Partijskega doma so napravili člani rudniške gasilske čete 120 udarniških ur. Trboveljski rudniški gasilci so sodelovali v minulem letu pri 9 požarih. Klicani so bili tudi v Radeče k požaru v tovarni »Tzoiit«, vendar ta poziv ni imel uspeha zaradi precejšnje oddaljenosti im so leseni objekti do prihoda te čete v Radeče že pogoreli. Na Rudniku Trbovlje je izbruhnil samo'en sam požar, iz česar lahko sklepamo, kako koristna je organizirana varnostna Kako je z davki v Litiji in okolici (Nadaljevanje s J. strani.) Nekateri, ki so med letom izvršili na svojih stavbah poprave, so te stroške navedli v prijavi. Davčna komisija pa seveda ne odračuna vsega zneska za popravila hkrati, temveč prizna za take izdatke letno le 20%, tako nudi za take izdatke olajšavo na več zaporednih let. Nekateri so prijavljali le malenkostne dohodke od svoje zemlje. Drugi so predložili visoke stroške za nabavo semen in gnoja, medtem ko je bil prijavljen dohodek od teh posevkov mnogo manjši, kakor so znašali izdatki. Komisija pa seveda take netočne prijave ni mogla upoštevati, ker ima svoje predpise o površini in pridelku na določeni zemlji. Računala jih je po ceniku, ki je sicer mnogo manjši, kakor pa so cene na prostem trgu. Nekateri kmetje so zapisali v prijavo, da jim donašajo krave precej manj mleka, kakor pa je v resnici. Tako je nekdo zapisal, da je imel letni donos mleka le 50 litrov, pa je bilo potem ugotovljeno, da ga je pridobil zase dnevno več kakor liter, precej več pa ga je tudi prodal. Namesto prijavljenih 50 litrov je imel dejansko tisoč litrov mleka od krave. Nekateri mali kmetje in delavci, ki imajo koze, pa so pošteno povedali, da jim dajejo koze dnevno po liter ali tudi več, celo do dva litra mleka Na območju KLO Litija imajo kmetje 183 krav ter 2325 kokoši. Ce bi računali za letni donos po 1500 litrov mleka od krave, bi dalo to. računano po nišji ceni, po 10 din za liter, kar da 2,745.000 din. to ie domala dva in pol milijona dinarjev. Ce pa računamo, da daje vsaka kokoš povprečno po'100 jajc in leto In če računamo 1aj-ce po 10 dinarjev za komad — v nadrobni prodaji pa je celo dražje — bi bila ta jajca vredna nad 2 milijona dinarjev. Saj imajo na KLO podatke, da nekateri prodajajo mleko celo po 25 din za liter, jajca pa po 15 din za komad. Tako bi naši kmetje lahko plačali ves davek samo iz dohodkov za mleko ali pa jajca, vse preostalo, kar jim vržejo njive in gozdovi, svinje in ostalo, pa jim gre v korist brez obdavčenja. Ali je torej upravičeno tarnanje nekaterih o prehudem obdavčenju? Netočne prijave pa so predložili tudi nekateri obrtniki. Tudi od teh so nekateri prijavljali le izdatke v najvišji meri, dohodke pa v najnižji. Tako je neki obrtnik, ki zaposluje dve delovni moči, prijavil, da je imel v vsem letu le 70.000 din dohodkov, dvema pomočnikoma pa je izplačal 80.000 din. Tako je delala ta obrtna delavnica vse leto le za — izgubo, kar seveda ne bo držalo. Davčna komisija seveda takim pravljicam ne more verjeti in je tem izdala davčne predpise drugačne vsebine. Zdaj je dospela v izplačilo akontacija za prvo četrtletje za leto 1952 Začasni predpis za leto 1952 znaša za kmečka gospodarstva 2,800.000 din. Prvi obrok je večji ter znaša tretjino celotnega zneska. Drugi in tretji obrok, to je spomladanski in poletni, bosta manjša, večji pa bo svet jesenski, ko bodo imeli kmetje s prodajo pridelka že dohodek od svoje zemlje in gospodarstva. Večina davkoplačevalcev na območ iu KLLO se zaveda svojih dolžnosti do ljudske skupščine in redno plačuje predpisane davke Zato je KLO Litija glede plačevanja davkov med najboljšimi v vsem obširnem okraju Ljublja-na-okolica V zaostanku ie zdaj le še 70.000 din. znesek pa se dnevno manjša. V prihodnjič pa se bomo porazgo-vorili v našem listu še nekaj o teh za-ostankarjih, najbolj trmoglave zao-stankarje pa bo KLO objavil na deski in tudi v našem listu, da bo vsa naša javnost spoznala, kdo zavira redno delo KLO in finančnih organov. Zaostali znesek na neplačanih davkih — povejmo to v čast Litijanov — se manjša od dne do dne, saj prihajajo na KLO dnevno zaostankarjl z novimi vplačili, da s tem izpolnijo svojo državljansko dolžnost. služba na rudniku, t. j. pogosti pregledi in obhodi gasilskih patrulj po rudniku, ki dajejo rudniškemu osebju potrebne nasvete in ga poučujejo. Na rudniških obnatovališčih so tudi rasni gasilski pripomočki, s katerimi se nastali požari lahko takoj zadušejo. ob upoštevanju vseh navodil pa ogenj sploh ne izbruhne. Rudniška gasilska četa je sodelovala tudi pri drugih reševalnih akcijah; tako je pomagala pri črpanju vode v Lakonci in v rudniških jamah, pri avtomobilski prometni nesreči, pri plazu pod Plečakovim hribom in celo pri reševanju nekega moža iz poteka. Gasilci so napravili s svojimi vozili nekaj prevozov ponesrečencev in bolnikov. V gasilskem domu je stalna telefonska služba podnevi, ponoči pa je tamkaj vsak večer 6 mož. Rudnik je dal svoji gasilski četi na razpolago tudi radioaparat, s katerim njeni člani čestrokrat marsikaj koristnega »ujamejo«. Svoj lanskoletni delovni načrt je četa Iz- polnila. vsaj kolikor je bilo to odvisno od samih članov. Treba pa bo še mnogo, dela na raznih toriščih. Tudi dom že postaja tesen. Zato so si člani izvolili poseben odbor, ki bo skrbel, da bo za leto 1952 postavljen delovni načrt izvršen; imena tovarišev Ster-niša, Jelen, Rozman, Golob, Klenovšek in še drngih so dokaz, da se je ta četa »vzela skupaj« ter da se hoče »postaviti« pred Trboveljčani, s svojim delom pa zbuditi zanimanje za pristop v to koristno ustanovo, kjer imajo člani svoj drugi dom. kamor se lahko zatečejo, če jim postane za domačim oglom dolgčas. V gasilskem domu se najde vedno kak tovariš za partijo šaha, drugi »pet za kakšno debato ali pa za kakršno koli koristno delo in opravilo, ki ga znajo gasilci vedno zabeliti s primerno šalo. Pa tudi dnevno časopisje je v tem domu na razpolago. Smemo končno še reči. da so žene gasilcev vesele, ker vedo. kje je mož. in otroci prav radi obiščejo svojega očeta v gasilskem domu. — !• Trboveljski gasilci ob priliki proslave '70-letnice šole. čeprav je v okoliških hribovskih vaseh še nekaj nasprotnikov, Dolinci bi imeli radi šolo v dolini, hribovski kraji, predvsem Li-beržani, pa v hribu, kar bi seveda ne bilo prav, ker bi morali hoditi otroci iz sosednjih hribov najprej v dolino, potem pa spet v hrib. Okoliš nove šole je namreč precej raz-sežen, ker so vasi raztresene. Solo v Ko-strevnioi obiskujejo šolarji iz Kostrevnlce, Liberge. Lupinice. Bernardovca, Višjega grma, Razbur, Preske in še nekaterih manjših zaselkov. Za novo stavbo potrebujejo najprej apno, zato so začeli prav te dni, ko imajo kmetje največ časa. s pripravami za lastno apnenico. Z lomljenjem kamenja 60 pričeli v kamnolomu pod Libergo. Nova apnenica bo daia 80 ton apna ter ga bo vsekakor dovolj za novo šolo. Preostanek bo na razpolago še celo tistim domačinom, ki najbolj vneto pomagajo pri delu. Kmetje so medtem pripravili še tudi potreben les za kurjenje apnenice. Med najboli radodarnimi sta se izkazala dva prijatelja šole, kmeta Anton Siro iz Velike Kostrevnioe in Jože Bajoo iz Liberija; pomagajo pa seveda tudi drugL Do prihodnjega meseca bo vse kamenje nalomljene in speljano do apnenice, nakar jo bodo vžgali. Zdaj. ko so se zares lotili pripravljalnih del, so prepričani vsi prijatelji šole in mladine, da se bo to pot njihova želja po lastnem šolskem poslopju le uresničila. Tako bodo uresničili zamisel, ki tli v dolini že 80 let, pa so jo kar odlašali in imeli zaradi tega v dolini že precei dela in stroškov. Vse dosedanje dolgoletne predpriprave imajo kar svojevrstno zgodovino. Leta 1934, ko so bili tik pred začetkom zidave, se niso zedinili za prostor, ker je bila premočna struja, ki je zahtevala šolo poleg liberške cerkve. Tik pred drugo svetovno vojno so imoli domala že ves potrebni stavbeni material zbran, tako ves les, apno in cement, zidno in strešno opeko. Ker se tudi še takrat niso zedinili zaradi prostora, se je vsa gradbena akcija zavlekla, medtem pa je prišlo do nove vojne in seveda z zidavo ko-strevniškega šolskega poslopja ni bito nič. Prišlo je še huje! Ko ie pridrl v dolino okupator, je zaplenil stavbeno gradivo im ga uporabil za zidavo bunkerjev in svojih postojank proti partizanom v Lupinci, Besnici in drugod. Tako je zaradi neenotnosti domačinov prišel gradbeni material v roke ljudskega sovražnika. Zdaj, ko so začeli s pripravami za novo apnenico, pa je vsa dolina prepričana, da bodo po 30 letih le prišli do prepotrebne šole. Ljudska univerza v Loki pri Zidanem mostu Y soboto, 16. t. m. je Imel tov. prof. Ivan Mlinar v Loki pri Zidanem mostu drugi del predavanja o temi: 'Loka in njena okolica«. Predavatelj je zajel v svoja izvajanja plovbo po Savi, gradnjo ceste in železnice. Zanimivo predavanje je bilo prepleteno z raznimi zgodovinskimi. latinskimi in nemškimi citati, ki so snov še bolj poživili. Tokrat je bila dvorana skoraj zasedena, saj se je predavanja udeležilo okrog 110 domačinov. To JO dokaz, da si je ljudska univerza že utrla fot med ljudstvo. Ob koncu predavanja se je zastopnik Ljudske univerze v 1I;- rohvab; rirof. Mlinarju za njegovo temeljito zasnovano predavanje. Želel je, da bi tovariš profesor obiskal Loko še večkrat ter morda predaval o šegah in navadah Slovencev ali o kakšni sodobni temi. — ir. A N IM IV O S TI J ŽELEZNIŠKE SIGNALE JE ZMEŠAL V bližini Rochestra v ZDA je bilo pred nedavnim nekaj železniških signalov napačno postavljenih, akoravno so železničarji prisegali, da so jih postavili pravilno; na veliko srečo ni prišlo do železniških nesreč. Pri preiskavi je policija dognala, da je bil krivec neki slon, ki je ušel iz cirkusa in se s svojim rilcem igrail s signali. ŠKODA. DA SE JIH BOJIMO Komisija za atomsko energijo v Ameriki je ugotovila, da so sršeni zelo požrešni na radioaktivne delce. Velike množine sršenov' bj po atomski eksploziji očistile okolico radioaktavnosti in tako zelo koristile človeštvu. Vendar — kako bo izgledala ta pomoč, ko pa se sršenov vsi tako bojimo .. CE* BI MOŠKI PISALI ODKRITOSRČNO Že od nekdaj je navada, da moški izpovedujejo ženski svojo ljubezen s približno naslednjimi, besedami: »Nosil va6 bom na rokah . .<. »Vsako željo vam bom bral iz oči..»Nikdar vam ne bom nezvest ...« in podobno. Nič čudnega ni. če je pozneje marsikatera žena razočarana in se zaradi tega razbijejo mnogi zakoni. To, kar možje obljubljajo, da si ženo pridobe, je čestokrat v velikem nasprotju z resničnostjo; možem bi morali zaradi tega pred pisanjem vbrizgati po- seben serum, ki bi jim onemogočil vsako laž. Potem bi se njihova »ljubavna« pismo glasila najbrž približno takole: »Sem zelo neprijeten človek in ne prenesem nobenega ugovarjanja. Strašno hitro se razjezim; ]>osebno, če mi kakšno delo ne gre izpod rok, se obnašam kakor epileptik pred napadom. Ce pa medtem še potrka na vrata tašča ali »dobra« soseda, storiš najbolje, če mi tisti dan sploh ne prideš pred oči. V grdem vremenu zelo rad pozabim pred vrati očistiti čevlje, sveže prevlečene odeje 6ilno rad popackam s kavo ali pa delam vanje luknje s cigareto. Raztrgam mnogo nogavic in pustim ležati po stanovanju kravate in brivski čopič. Pozimi prihajam rad pozno domov, ker si telesno toploto obnavljam z alkoholom. Med potjo večkrat izmenjam nekaj besed z miličniki, ki ne marajo mojega prepevanja. Nikdar me ne smeš vprašati: Odkod prihajaš? Tega ti sploh ne bom povedal, prav tako me taka vprašanja vznemirjajo, ker ne maram lagati. Enkrat na teden moram iti tarokirat; takrat te zame sploh ni in tvoje govorjenje mi gre na živce. Kadar boš potrebovala denar za novo obleko, ga boš sicer dobila. toda povem ti. da ga mnogo raje zapravljam za tobak in druge podobne reči, ki so mi všeč. Kadar ležem spat, nehaj brati svoj roman in ugasni luč. Ce pa moram jaz prebrati časopis, moraš zaspati kljub moji prižgani luči. Moža, ki bere časopis, pametna žena nikoli ne ogovarja. Moški, ki tj dvorijo, se mi zde vsi bedasti, nikakor pa ne morem trpeti, če zaničljivo govoriš o ženskah, ki so prijazne z menoj. Pričakujem, da boš vedno o pravem času doma in da mi boš grela jedila, kadar bom prišel pozno domov, kajti moške večkrat zadrže izven doma razne zelo važne reči.« ZARADI VISOKIH CILINDROV... V nasprotju z vsemi modernimi linijami današnjih avtomobilov je uprava Bele hiše v ŠVashingtonu dala izdelati vrsto specialnih, zelo visokih luksuznih avtomobilov. Ta vozila so namenjena diplomatom, ki prihajajo na službnee obiske v Belo hišo in nosijo na glavi visoke cilindre. Tako bodo lahko med vožnjo obdržali cilindre lepo na glavi. POLOMIL GA JE Predsednik krajevnega sovjeta v vasi Velikije Luki. Bodbeleskin, je imel na nekem množičnem sestanku tale govor: »Tovariši, naša oblast se razprostira že čez šestino zemeljske, oble — toda, tovariši, s tem se ne bomo še zadovoljili. Pod vodstvom velikega Stalina bomo šli naprej in razširili sovjetsko oblast ne samo na šestino, marveč na desetino, stotino in celo na tisooino zemlje 1« ____ Naši čitatelji pišejo Iz živlfenla zagorskih vrtičar]ev »Kaj pa je spet tol« bo kdo vpraž&l. »Kakšni vrtiCarji?« Vrti 6 ar j 1 so otrooi. ki hodijo v vrtec. Vsako jutro pridrohijo; nekateri sami. drugi v spremstvu, in v vrtcu prebijejo dan ali samo dol dneva Nekaj otrok pa je v vrtcu ves teden, ker so njihove mame tako zaposlene, da otrok ne mo. rejo vzeti domov. Okrog šestih zjutraj se kdo izmed otrok že prebudi; rad bi se že razgovarjal in želi si, da bi se prebudil še kdo. Kuka in kuka izpod tople odeje in. 6e le more, zbudi soseda. Začne se pogovor, ki prebudi še ostale Nič zato, saj bo ura kmalu sedem in vsi bodo vstali. Skakati po posteljah ne sme nihče. Najbolj hiti mala Zorioa. ki žlobudra in žubori kot potoček med kamenjem. Vsi jo imajo radi, ji odgovarjajo, pritrjujejo, jo kličejo, vprašujejo, ona pa jam otroško odgovarjali postelj smuknejo veseli, saj ni nihče zaspan, ker so šli dovolj zgodaj spat. Ko so napravljeni, jih čaka že zajtrk. Medtem pa prihajajo po dvorišču že rovi gostje; vsako jutro okrog osmih prideta v spremstvu stare mame Jožko in Drago. Babica ju včasih kar težko lovi po cesti. Nista poredneža. a saj veste, dva vnuka pa včasih že tako poskočita. da je stara mama res v zadregi, koga naj lovi. Vsak ponedeljek pa že zgodaj zjutraj pripelje mama sinka Marjana, okroglih in rdečih lic. Mudi se ji, čaka jo služba in Mar. jan nič ne joka, ko se vrata zaprejo in mame ne vidi več. V začetku pa ni bilo tako; sinko je solze točil za mamico. Komaj tri leta je bil star. Mama je vztrajala, da se fantič navadi, in danes je Marjan tako prikupen in vesel ciciban v vrtcu, da je vsem v veselje. Mama je zanj brez skrbi, ob sobotah pa sta oba nadvse srečna, ko gresta domov. Prihajajo še novi; precej od daleč prideta vsa rdeča: nasmejana, pridna Darinka in navihani Lado. Junaka sta. Ne ustrašita se dežja, snega, ne mraza. Da bi 1« vedno taka ostala! Stara mama pripelje Valdo in Homana; Valda je pridna deklica, Roman je pa bolj navihan. Staro mamo pa imata oba rada. Počasi pridrsa še svetlolasa Marija, in stara mama pripelje še Petra, ki bo v jeseni šel že v šolo. Tudi Peter sodi med navihance. Dečki so pač dečki! Zna pa Peter že marsikaj, ker 1e že star vrtečar. Stare mame pa imajo mnogo dela proden spravijo drobiž od doma. Ves rdeč. s torb.* na rami. jo primaha pionir Janez, ki rad hodi okrog rudniških naprav. Vse. prav vse ga zanima, mnogokrat preveč. Ne morem drugače, da vam povem-. Janez je zelo trmast in noče trme opustiti; če bi vi vedeli, koliko jo ima. bi gotovo zmajevali z glavo. Pa ne vedno; če ga pa prime, je priden, pameten, cel gospodar. Upam. da bo Janez trmo le premagal in bo postal pravi pionir; takrat kar od veselja zavriskam. Le dobro poslušajte! Vsa razgreta prideta Vili in Ida; to sta najstareiša vrteča rja. Letos hodita že šesto leto. Vili ima nekaj muh. ki ga še pozimi obletavajo Včasih se prerekata in nobeden noče odnehati To je precej nevarna reč, ki pa se srečno izteče. V reeuioi se pa imata zelo rada in pridna učenca sta oba, mami v veselje. Tako prihajajo dan za dnem. mesec za mesecem že od leta 1947. To niso vsa imena cicibanov in pionirjev, več jih je še »rečnih razigrancev. Prihajajo in odhajajo; v prelepi skupnosti preživljajo lepo mladost. Vsak dan jim prinese kaj novega — mnogo jim bo pa še treba dati za življenje ... Je vrtec v Zagorju potrebent Nekdo bo dejal da, drugi spet ne. Kdo bi znal najbolje odgovorlUl Možje ali žene! Najboljši odgovor bi dale tiste žene. ki s delom svojih rok preživljajo svojo deoo. Vidim jih, kako drobijo proti vrten, vidim jih male in velike, pridne in navihane. Zdijo se mi kot cvetje na vrtu. ki ga je treba stalno negovati; če le malo popustiš, se hitro razraste nadležni plevel. Težko ie včasih to delo. a vendar je lepo živeti med otrooi — človek je vedno mlad. — a. LITIJSKI MILIČNIKI POMAGALI V BORBI PROTI SNEGU V zadnjih dnevih, ko nam ,1e sneg pravil veliko gospodarsko škodo, so bUl nce v milji, roo voasivom lnsirusior. višjega vodnika tov. Rada Kukuriča so s stavili več ekip, in so najprej pospravili i svože zapadli sneg z litijskega mostu in na. mi ___________ med najboljšimi pomagači tečajniki Ljudske milice v Litiji. Pod vodstvom Inštruktorja seže __________neg z litijskega mostu m v enem dnevu zmetali čez 100 ton snega v reko Savo in tako obvarovali most pred poškodbo ter ga brž usposobili za promet. Zatem pa so reševali še ogrožene strehe na uradnih in državnth hišah. Razdelili so »e v več delovnih skupin. V novem poslu so se tekom teh dni tako izvežhall, da so se kretali po strehah »kakor mački« — tako ime so si sami šaljivo navzdeli. Pri tem delu so doživeli več neprijetnosti, vselej pa so se srečno izmotali brez posledic. Ko so bili pri odmetavanju snega na strehi stare hišo eh litijskem mostu, je začela streha pokati in s strehe je skočilo hkrati vseh osem mož in se še pravočasno rešilo. Ko so bili na strehi hiše koleg KLO. sta s plazom zdrčala s slemena dva miličnika v eneg. nakar so jih ostali brž Izvlekli iz snežnega oklepa. Pred začetkom dela jih je inštruktor tov. Kukurič poučil, ds moraš pri padcu s strehe tiščati noge skupaj, pa padeš v sneg brez večje nezgode. Pri vsej akciji za reševanje ogroženih hiš, ki jo je osebno vodil predsednik KLO Litija, je našel v tečajnikih.miličnikih vse razumevanje in oporo, zato so v Litiji prebrodil nedavne snežne težave brez večje škode in nesreče. Poleg inštruktorja tov. Ku- Smiljana: G bisk Ura je bila deset dopoldne, ko je pri Makovih pozvonilo. Gospa Mira je globoko vzdihnila v bojazni, te ni spet kakšen obisk, saj mora pripravljati kosilo. Ko je odprla vrata, je zagledala gospo Korenčkovo, ki je z velikim hrupom prešla predsobo in stopila v kuhinjo. Sedla je na edini prazni stol in hitel a pripovedovati dopoldanske novice. »Veš Mira,« je začela gospa Korenčkova, »bila sem v trgovini in sem za moža kupila novo kravato. Poglej, ali ni lepa?« Odvila je papir inio pokazala gospe Makovi. Medtem je spet pozvonilo. Mira je šla odpirat in pred vrati je bila še ena soseda, gospa Peteršiljtkova. Snega je prinesla na čevljiv in ne da bi si ga otrkala pred vrati, je šla v kuhinjo. Mira je v naglici spraznila stol, ki je bilo na njem pripravljeno perilo za šivanje. Trije otroci so se gnetli v kotu med kupom igrač in kričali po svoje. Gospa Peteršiljtkova je začela razlagati iz svoje torbice vse, kar je danes nakupila v trgovini. Kazala je moko, ki se ji ni zdela dovolj bela, smetano, ki ji je bila pregrenka, in se jezila nad fižolom, ki so bite med njim smeti. »Oh, kako je vse drago,« je hitela; kuriča so se še najbolj uspešno izkazali *e miličniki tov. Anton Brdik iz uprave LM Ljubljana.me«to, Alojz Zolger iz KPD Škofja Loka ter Dominik Lamparija iz uprav LM M ari bor-okolica. PREDAVANJE V LJUDSKI UNIVERZI Litijska ljudska univerza j« priredila v tem mesecu že drugo predavanje. To pot je tov. prof. Jože Rupnik povedel svoje poslušalce v svet tehničnih zanimivosti. Tako nam je prikazal nafto, nje proizvodnjo in uporabo v najraziičnejšifh izdelkih (poluvinil i. dr. praktične izdelke). Ob zaključku pa je govoril še o novi, foto kameri takozvani steneokameri, ki je po svojih zahtevkih skromna, saj snema vse posnetke brez kompliciranih predpogojev namestitve na razdaljo ali ostrino. Po referatu se je razvila živahna debata, kar je znak. da je večer rodil zadovoljiv uspeh, kakor je ugotovil tovariš Jože Zupančič, ki se je predavatelju v imenu odbora Ljudske univerze zahvalil za za. nimiva izvajanja. Udeležba na predavanju je bila izredno pičla, razen učiteljev in profesorjev se ga je udeležilo le še nekaj mladincev, ki se zanimajo za tehnična vprašanja. Morebiti je bila vzrok za slabo udeležbo mobilizacija delovne sile za odmetavanje snega. Odbor LU je dobil s strani interesentov, ki so bili upravičeno odsotni, prošnjo, naj bi prof. Rupnik svoje predavanje ponovil. KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR NA SAVI RAZPUŠČEN V zadnjem času je prišlo na uho nadrejeni oblasti več pritožb proti nepravilnemu poslovanju KLO na Savi pri Litiji. V ta KLO spadajo do sedaj vasi Save. Spodnji log. Leše. Tirna, Cirkuše in še nekateri drugi kraji. Zaradi teh pritožb je bil zdaj KLO Sava pri Litiji razpuščen. Razpust je odredil Pre-zidij Ljudske skupščine LRS na podlagi 4. točke 72 člena ustave LRS in 50 člena zakona o ljudskih odborih, ker je biJo delovanje bivšega KLO v očitnem nasprotju z ustavo in zakoni. Z ozirom na okoliščine, ker bodo v kratkem nekateri KLO prekomisirani, med temi tildi KLO Sava — en del bo pripadel bodoči občini litijski, ostale vasi pa v sosednje občine — si prebivalci Save ne bodo tako volili novega odbora, pač pa bo do prekomasacije občin in do novih občinskih volitev upravljal dosedanji KLO Sava začasni krajevni ljudski odbor, ki ga tvorijo kot predsednik tov. Peterka France s Spodnjega loga, v odbor pa še tov. Kolar Janez. Stane Kosmač. Alojzij Južnik in Jože Pregrad s Save. tov. France Juvan z Leš in tov. Martin Erjavec s CiTkuš. Poslovanje bivšega KLO pa preiskujejo organi ljudskega tožilstva. JEREBOV KONCERT JE LEPO USPEL Pevska sekcija SKUD Tone Premk — Sine v Litiji se je s koncertom oddolžila pred pol leta preminulemu skladatelju Petru Jerebu. ki je bival dolga desetletja pri nas. Izmed 18 pesmi, kolikor jih je obsegala celovečerna prireditev, je bilo devet Jerebovih. od teh večinoma take. ki jih poznamo še iz časov, ko je vodil litijski pevski »bor »Lipo« aam skladatelj. Te pesmi pa prepe. vajo na svojih koncertih domala tudi vsi ostali slovenski pevski »bori in jih čujemo tudi s koncertnih oddaj radijskih postaj. Vse to je znak. da so skladbe Petra Jereba meiodiozne in zato popularne, domala že ponarodele. Moški pevski zbor litijskega SKUD šteje 18 članov. Njihov nastop, ki ga je vodil pevovodja tov. Jože Oajhen. je dokazal, da so se resno popri jeli pevskega študija. Vea program so obvladali na pamet. Solistične vložke »o zvedii tovariši Ivan Bric-Dragar-jev, Vlado Gerbeo in Žane Brilej. Publika je bila z nastopom zadovoljna in je glasno aplavdlrala svojim pevcem. Kot uvod v proslavo je spregovoril predstavnik pevske sekcije, tov. Marijan Kolšek, ki nam je prikazal duhovni lik ljudskega skladatelj« Petra Jereba. V premoru je pozdravil pevce predsednik SKUD tov. Jože Vizler. ki je izročil požrtvovalnemu pevovodji kito cvetja. Pozdravni govor tov. Vizlerja in zahvalne besede tov. Kolška so domačnost prireditve še poglobile In dvignile slovesno razpoloženje. Pevci so ob tej priliki povabili v svoj zbor še nove pevske moči. saj je 18 pevoev vendar le premalo za tak kraj. kakor je Litija in spričo okolnosti, da pevska tradicija v Litiji sega že v več rodov. V kratkom se bo vršil občni zbor novega samostojnega pevskega zbora, ki si bo spet nadel ime staro6lavne »Lipe«. Novo pevsko društvo bo uvedlo poleg povečanega moškega pevskega zbora še ženski in mešani zbor. Tako bo ustreženo želji Lltijanov. ki bi radi imeli, da bi Litija dobila v glasbenem svetu spet staro veljavo. K temu cilju pa so pripomogli naši vrli konoertanti, ki so nam nudili lep pevski večer. — Ž. — ZASAVSKE ŽENE SE PRIPRAVLJAJO NA PROSLAVO PRAZNIKA ZENA V Litiji im Gradcu pri Litiji obstojata sekciji žena OF Za praznik žena, ki bo 8. marca, sta se že sestala oba odbora in izbrala program za slovesno proslavo. Na sporedu bo govor, deklamacija in nevske točke. Večina programa bodo izvedle članice AFž. k pestrosti programa pa bodo »porabila sem že ves denar in do nove plače je še deset dni. Ampak veš, Mira, tista salama, ki sem jo včeraj kupila, je bila zares imenitna. Tako sem se je najcdld, da nikoli tega; še krilo sem si morala odpeti. Mož mi je sicer naročil, naj je nekaj prihranim za danes, pa nisem zdržala. Zato sem pa danes kupila Tončku čokolade. Tako rad jo ima ta otrok, da me še za kosilo ne bo vprašal, ko mu jo bom prinesla. Joj, Mira, kaj boš pa ti kuhala danes? Jaz še sploh ne vem.« Mira je vzdihnila in pogledala proti otrokom, ki so se drli na vse pretege; vsi trijze so hoteli peljati konjička po kuhinji in nobeden ni popustil. Takšni so pač otroci. Gospe Peteršiljčkovi pa se je medtem že stopil sneg na čevljih in pod mizo je bila že velika luža; mala Metka je izkoristila priliko in že čofotala z rokami po njej. Gospa Peteršiljčkova se je začela razburjati nad sosedo Mico, ki da to zimo še enkrat ni pometla snega do drvarnice. »Sploh je to obupna ženska,« je nadaljevala. »Pa kako se nosi ta Mica, kot da bi bila ne vem kaj. No, dober je njen mož, da jo prenaša; jaz bi je za vse na svetu ne marala za ženo, če bi bila na njegovem mestu. In veš, Mira, kaj mi je zadnjič rekla? ,Da naj se kar za sebe brigam in za svoje otroke, ki da iz njih nič ne bo.‘ Rekla mi je, da je mo j priden Tonček velik razgrajač, ki da preganja njene kokoši in da je njenega Jurčka vrgel pripomogli tudi ostali liti jeki kulturno. prosvetni aktivi. Naše žene so že več tednov pred svojim praznikom pričele s krojnim tečajem, ki je povsem uspel. Ker je bil prvi tečaj uspešen, zn je več prijavljeni; kakor so predvidevali, so zdaj začeli že z drugim točajem. Na pobudo žena pa se bo pričel v kratkem tudi poseben kuharski točaj. Tečaji in priprave za praznik žena dokazujejo, da so litijske in graške žene razgibane organizacijske delavke. KOROŠCI V TEČAJU NA PONOVICAH Na državnem posestvu v Ponovičab so zaključili 14-dnervni tečaj, ki ga je obiskovalo 16 kmečkih fantov iz Slovenske Koroške. Tečaj sta organizirala Republiška zveza Kmetijskih zadrug im svet za kmetijstvo pri vladi LRS. Tečajniki so poslušali teoretična predavanja, poizkušali pa so se tudi pri praktičnih delih v hlevih, mlekarni, sirarni, v svinjakih in drugod, kar morajo obvladati bodoči kmečki gospodarji. Dnevni red tečaja je bil 6rečno sestavljen, predavanja so se vršila dopoldne, popoldne pa so bile praktične vaje. V tečaju so predavali naši prvi kmetijski strokovnjaki, tako univerzitetni profesorji, nameščenci Kmetijsko znanstvenega zavoda, iivinozdravniki ter nameščenec ponoviškega posestva tov inženir Loč-niškar. Da bi bilo bivanje gostov s Slovenske Koroške čam bolj prijetno in domače, se je zanje zavzel ves ponoviški delovni kolektiv s tov. upravnikom Bizjakom. Gostje so se na poslovilnem večeru prisrčno zahvalili prirediteljem in predavateljem in so izjavili, da »im bodo ostali dnevi, ki so jih preživeli na Ponovičah, v prijetnem spominu, pridobljene nauke pa bodo uporabili za dvig živinoreje in gospodarstva na svojih domačijah na Slovenskem Koroškem. »DR« — druga premiera na trboveljskem odru Mestno gledališče »Lojze Hoh-kraubt« v Trbovljah je pretekli četrtek zvečer uprizorilo svojo drugo premiero v letošnji sezoni in sicer tokrat Nušičevo komedijo »Dre. Predstava je bila prav dobro obiskana; dvorana Delavskega doma je bila polno zosedena, kar običajno, če so gledališke igre med tednom, ni v navadi. Z Nušičevo komedijo »Dr«; so trboveljski igralci to pot prav dobro odrezali. Režiser Milko Rak je imel pri zasedbi posameznih vlog prav srečno roko. Gledalci so bili nad prikazom te igre navdušeni. Občinstvo se je pri tej komediji zabavalo. Sprejem te igre po publiki je pokazal, da sl ljudje žele zlasti odrskih del, ki se ob njih lahko sproste in nasmeje. S to komedijo so bili vsi gledalci zelo zadovoljni. Igralcem in režiserju, ki so vložili v študij te igre mnogo truda in dragocenega časa, želimo, da bi bile vse nadaljnje reprize te dobro prikazane komedije polnoštevilno obiskane. Kulturno živlenje v Radečah je zelo živahno Kulturno-umetniška dejavnost v Radečah je močno razgibana; vsi odseki, ki delujejo v okviru tamkajšnjega SKUD »Ivana Cankar«. so pokazali v preteklem mesecu veliko aktivnoet. Najdelavnejša je bila gledališka sekcija, ki je uprizorila igro »Zadrega nad de Albe«; ta mlada odrska skupina je pokazala s to igro lep uspeh in je pričakovati od nje še več. Dramski odsek v Radečah pa študira hkrati več iger. ki jih bo uprizoril še v tej sezoni. Mladinski oder ni dal v januarju nobene igre. pač pa pripravlja »Jurčka«; že napovedane igre »Mojca« ni mogel uprizoriti, ker ni dobil potrebnih not za jjevske točke v tej igri. Godba na pihala ninta rednih vaj, pač pa vodi njen kapelnik še vedno tečaj mladih godbenikov — jaza orkester »Marjana Nemca« pa ima redne vaje ter redno nastopa na vseh prireditvah. Prav pridno vadi tudi pevski zbor. ki ima redne vaje tedensko po dvakrat; kon-oert. ki ga bo imel v marcu, bo pokazal prizadevanje tega zbora. Psvski zbor namerava po koncertu v Radečah gostovati še v bližnji okolici. Dobro deluje končno v Radečah ljudska univerza, saj imajo njena predavanja zadovoljiv obisk. Opozorilo Dne 29. februarja t. 1 bodo aktivistke mestnega odbora AFŽ v Trbovljah delile za dojenčke do 1 leta starosti po 120 dkg mlečnega prahu ter 15 kosov vitaminov. Materam sporočamo, da mleko ni več brezplačno ter stane 75 din kilogram. Vsaka naj prinese s seboj denar, vrečico to izkaznico za dojenčka. Mleko In vitamini se bodo delili po naslednjem redu: 1. do 12. teren je na vrsti dopoldne, 18. do 17. toren pa popoldne im sicer v bivši Pokolškovi mesnici poleg Dimnika. Tako naj prihajajo tudi aktivistke. Mestni odbor AFŽ Trbovlje v sneg. Kaj vse se mi je še nalagala ta strašna ženska.« Mira je hotela razvaljati na mizi testo, ki ga je pripravila za rezance, pa ni bilo nobenega prostora. Z veli-I ki m strahom je gledala na uro, kjer se je kazalec že pomikal čez enajsto uro. Takrat je pri Makovih pozvonilo tretjič. Prišla je soseda, gospa Francka Hruškova. Ko ji je Mira odprla vrata, je komaj zadrževala jezo nad vsemi temi obiski. Toda Francka je mogočno in po domače stopila v kuhinjo in se seveda silno razveselila družbe za mizo; začelo se je hrupno pozdravljanje in vpraševanje. Sosede so govorile kar ena čez drugo. Se otroci niso molčali. Mira jih ni mogla pomiriti. Soseda Francka pa se je tedaj mogočno vzravnala za mizo in v pozi velikega govornika začela: »Danes pa imam imenitno novico za vas — seveda med nami rečeno. Slišala sem, da ima Micin mož .drugo'I« Učinek teh besed seveda ni izostal Gospa Peteršiljčkova je kar zrasla in dejala: »No, ali vam nisem ravnokar pravila, da je čudno, da jo mož prenaša. Ali se bosta ločila?« je hitela vpraševati z veseljem. Mira pa je pripomnila: »Francka, poslušaj, kako moreš kaj takega govoriti?« »Le bolj počasi, drage moje gospe, le bolj počasi,« je začela spet Francka. »Sicer Je to zaenkrat še v tajnosti. ZA KVALITETO MIZARSKIH IZDELKOV Delavski svet Splošnega strojnega mizarstva v Trbovljah je takoj, po osamosvojitvi podjetja na svojih zasedanjih mnogo razpravljal in ukrepal, kako dvigniti kvaliteto, zlasti pohištvenim izdelkom, spalnicam in kubinjam. Ko se je ta delavski avet v mesecu februarju ponovno sestal, je zaznamoval v kvaliteti izdelkov svojega podjetja zelo lepe uspehe. Ta številni mizarski kolektiv se je vzgojil iz preko 50 let starih Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah ter je danes res kos vsem serijskim ali pa pohištvenim izdelkom po želji, prav tako tudi stavbeno-mizarskim izdelkom vseh vrst. Podjetje je član »Opreme — Ezport« v Ljubljani, preko katerega rešuje vsa svoja večja gospodarska vprašanja ter bo preko te izvozne ustanove izvažalo svoje stavoeno-mizarske izdelke tudi v tujino. Za pohištveno opravo v okusni izdelavi, »šperano« in v orehovi imitaciji pleskano spalnioo ter praktično kuhinjsko opravo si je podjetje preskrbelo stalni izložbeni lokal, kakršnega v Trbovljah še nismo bili vajeni; tu si lahko vsakdo kultivira okus za opravo uaših stanovanj. Ta izložbeni lokal je v Trbovljah poleg gostilne Dimnik. Mestno mizarsko podjetje v Trbovljah si mnogo prizadeva znižati cene izdelkom, ne da bi trpela njih kvaliteta. Iz razprav je razvidno, da so cene osnovnemu materialu za mizarsko stroko, t. j. les, klej, okovje in barve v primerjavi z izdelovalnimi stroški previsoke, zaradi česar bodo morali delavski sveti teh podjetij napeti vse sile za njih pocenitev. Ob pripravah na volitve novih delavskih svetov vlada v tem kolektivu dobro razpoloženje. saj se ta kolektiv zaveda demokracije ter ima čnt odgovornosti za samoupravo podjetij. Prepričani smo, da bo ta kolektiv vložil v naprej vse svoje sile za kvaliteto in zmerne cene svojih izdelkov, s čimer bo koristil delovnemu ljudstvu in naši skupnosti. Dobra kvaliteta — dober sloves VZGOJA OTROKA Prva vzgoja otroka obstoji navadno v navajanju, ki je poleg zgleda najvplivnejše itn najvažnejše vzgojno sredstvo. Otroka navajamo na vse. kar naj dela, varujmo se pa navaditi ga na to,, kar ne sme delati. Navaditi ga moramo, da bo krotili svojo 6icer še popolnoma nepremišljeno, a vendar že razvito voljo, ki jo_ izraža z željo in ija. Ce na primer zdrav otrok, čigar telesne po- odklanjamjem v obliki kričanja. trebe so popolnoma utešene, v vozičku kriči, ker se mu hoče, da ga vozimo, mu te volje ne izpolnimo, kajti drugače se bo na to navadil in skušal bo s kričanjem izsiliti izpolnitev svojih žel ja. S tem seveda ni rečeno, da mati ne sme poskusiti, da bi pomirila kričečega otroka. Najbol jše je, če njegovo pozornost usmeri drugam na ta način, da mu kaj zapoje aili podobno. V ve-čima primerih jo bo otrok začel poslušati in bo prenehal s kričanjem. Tudi če večji otroci iz slabe volje, ki pa še ni hudobnost, temveč posledica slabega telesnega počutja, jokajo, jim ne smemo obljubljati plačila, če bodo nehali jokati. S tem jih samo navadimo, da bodo drugič poskušali 6pet z jokom kaj doseči. Zelo zgoda j moramo začeti z vzgajanjem otrok k poslušnosti, ker je uboganje pač osnova vsake nadaljnje vzgoje, in edino sredstvo, ki moremo z njim otroka do neke stopnje obvarovati škode. Samo ubogljiv otrok bo predmet, ki bi se z njim lahko ranil, na materino besedo takoj dal iz rok. Vzgoja k ubogljivosti bo pa imela samo teda j uspeh, če se mati ne da zapeljati po trenutnem razpoloženju; če danes otroku nekaj prepove, kar mu je včeraj v enakih okoliščinah dovolila, ali če se spusti z dobrikanjem otroka včasih zapeljati do tega, da svoj sklep spremeni, potem je razumljivo, da se otrok ne bo navadil uboganja. Včasih je potrebno, da otroka kaznujemo, kako ga kaznujemo, je odvisno od njegove starosti, razvoja in 6voj-stva. Nikdar pa ga ne smemo v jezi in da bi pomirili svojo razburjenost Ka- znujemo ga vedno z mirno preudarnostjo in presojo Vzrokov, ki so bili osnova _ kaznivemu dejamju. Tepsti otroka 'je način kazni, ki sme pri večjih otrocih uporabiti samo v skrajnem primeru. Tudi pri najinih otrocih je telesna Vazen neumestna in večkrat celo zdravju škodljiva. Zlasti je svariti pred zaušnicami, ki lahko pretrgajo otroku bobnič ali pa povzročijo kakšne druge poškodbe. Nasprotno pa je udarec po roki (ne po prstih) majhnemu otroku včasih koristen. Če otrok ne uboga, da naj da predmet, ki ga ne sme imeti, iiz roke, bo udarec po roki bolj podprl ukaz, kot pa če mu predmet vzamemo sami iz rok. I Nedolžne kazni so v tem, da odrečemo otroku kakšno sladkarijo ali pa priljubljeno igračo, ali da mu vzamemo za nekaj časa knjigo, da ga pošljemo od mize, da mora jesti sam aJi mu kakšno igro prepovemo. V mnogih primerih bo ukor, pri občutljivih otrocih pa že resen ali žalosten pogled mar tere ali odreka poljuba zadostna kazen. Zelo nevarno je zapiranje otroka v temen prostor, ker 6e lahko zgoda, da se otrok razburi do najvišje stopnje. Ce otroka pri kakšnem prestopku nismo kaznovali, a smo mu, če prestopek ponovi, zagrozili s kaznijo, jo moramo izvršiti, če otrok ni ubogal. Ko pa je kazen prestana, ne smemo biti na otroka več hudi, temveč naj bo vsa zadeva odpuščena im pozabljena. PRAKTIČNI NASVETI Praske ali odrtine na pohištvu, ki mu dajejo videz obrabljenosti, so zelo pogoste. Odstraniš jih z zamaškom, ki si ga namočila v laneno olje. Drgniti smeš samo v smeri lesnih vlaken in še to zelo previdno. Madeže črnila na rokah z lahkoto odstraniš z mokro glavioo vžigalice. Če hočemo iz limone iztisniti več soka, jo položimo za nekaj minut ▼ toplo vodo. ooo- o. toda ko bo Mica zvedela za to, jo bo razgnalo! Veste, naša Štefka je šla sinoči domov in je med potjo srečala Micinega moža, ko je šel s tisto Pepco, ki stanuje zraven Mice. Saj jo vse poznate. Tam dela kot Micin mož in pomislite« — je zategnila slovesno — »držal jo je pod roko! Res je sicer, da je drčalo, ampak zato je ni držal pod roko, o tem sem trdno prepričana. Da bo Mica zvedela za to, kako njen mož drugo vodi pod roko, bom že sama poskrbela!« Gospa Peteršiljčkova se je kar topila od veselja in sreče nad to nepričakovano novico. Kako je privoščila to Mici! Saj ji je vse slabo želela in vsega ji je bila nevoščljiva: njene lepe kuhinje, ki se je vedno svetila, in perila, kadar ga je razobešala, saj je bilo vedno belo ko sneg. Se njenega Jurčka ni mogla videti; preveč prikupen je bil ta fant in ni se hotel igrati z njenim Tončkom. To bo udarec za Mico, da ima njen mož »drugo«! Vsa nemima Je bila nad to novico, kar mencala je po stolu, saj ni mogla zdržati več v tej družbi; morala je hitro k Neži, da ji zaupa, kar je pravkar zvedela. Vstala je in se opravičila, da mora brž domov kuhati kosilo. Tudi Korenčkova in Hruškova Sta se spomnili, da tn\ata delo doma, in sta odšli. Vse tri je gnala novica naprej. Mira se je vsa srečna oddahnila. Brž je pospravila kuhinjo in začela pripravljati kosilo. Se otroci so postali veliko bolj mirni, ko se je kuhinja znebila glasnih gostovi Komaj da je skuhala kosilo, je prižel njen mož domov. Otroci so se smukali okrog njega in ga veselo pozdravljali. Mira je razdelila kosilo in ko so začeli jesti — je spet pozvonilo. Gospodinja je odprla vrata in zagledala pred seboj sosedo Mico. . »Oprostite, gospa, da vas motim,« je začela Mica, »toda prišla sem samo toliko, da vas nekaj vprašam. Ta trenutek je bila pri meni Neža in mi je povedala, da ste ji vi pravili, da ste videli sinoči mojega moža, kako je za vašo drvarnico poljubljal Smrekarjevo Pepco. Prepričana sem, da to sploh ni res, vendar bi želela, da tudi pred meno) ponovite, kar ste rekli Neži.« »No, to Je pa vendar že od sile!« se je razburila Mira. V kratkem je povedala Mici, kaj se je zgodilo pred dobro uro. Mica se ji je zahvalila za njeno pojasnilo, se od obeh oprostila in poslovila ter odšla. Mirin mož pa je rekel svoji ženi: »Vidiš, to imaš zato, ker ne naženeš že prvikrat takih klepetulj. Vse slabo vedo povedati o drugih, nikdar nič dobrega, samo polo opravljanje. Kakšne so pa same, pa sploh ne pomislijo. Ce bi se že prvikrat pokazala rezervirano proti takim ženskam, ne bi hotele hoditi k tebi. Nazadnje pa tebe obdolže za opravljivko. No. zdaj si lahko pre-prečina, da si se jim pošteno zamerila. Dosti boljša bi bila prva zamera od drupe.c O delu sveta za prosveto Na zadnji seji Sveta za prosveto pri OLO Trbovlje so obravnavali vprašanje šolstva, kulturno-prosvetno dejavnost ter fizkulturo in predvojaško vzgojo v trboveljskem okraju. O delu tega sveta in njegovem trudu za razvoj in napredek te dejavnosti povzemamo sledeče: V šolstvu zaznamujemo primerne uspehe, kar dokazuje resnejše prizadevanje naših šolnikov na tem področju. Naš učni kader se v večini primerov odkritosrčno trudi v svojem šolskem delu in v delu izven šole, neznaten del Pa je obremenjen še vedno z raznimi predsodki verskih momentov, ki misli, da je storil če svojo dolžnost, če se drži urnika. Vse to pa je le stara praksa »lojalnosti«, ki jo spoznavajo tu< otroci in ki ji pravimo — neodkrito-srčnost. Izven šole dela učiteljstvo prostovoljno največ v pionirski organizaciji, predava nadalje v izobraževalnih tečajih, v šolah učencev v gospodarstvu ter deluje ali vodi delo v kulturno-umet-niških društvih. Seveda se ob inšpekcijah opozarja tudi na to, da izven-šolsko delo ne sme motiti rednega šolskega pouka in strokovnega izpopolnje- 1 vanja naših šolnikov, zlasti med mlajšimi, ki je med njimi še dosti nekvalificiranih, kar bi moral Svet za prosveto spraviti v sklad z zahtevami o strokovnosti tega kadra. Glede materialne oskrbe šol smemo reči, da se naši ljudski odbori čestokrat kar s težavo lotevajo tega vprašanja. Nujno je, da občinski ljudski odbori posvečajo v prihodnje temu vprašanju pač več skrbi in brige, kajti šele tedaj, ko bodo res sami nekaj storili, bodo imeli moralno pravico, da terjajo pomoč za izvršitev takih nalog, ki jim sami kljub vsemu prizadevanju niso kos. Tako podpira MLO Trbovlje n. pr. dozidek pri trboveljski gimnaziji in tudi KLO Izlake ter KLO Zidani most, pa tudi v Podkumu so se pri reševanju vprašanja gradnje šole do-hro znašli. Slabše pa je v Cemšeniku, kjer menda komaj vedo, da imajo v oskrbi tudi šolo v Znojilah, vsaj kar se tiče dozidave tamkajšnje šolske stavbe. Ljudje vedo celo povedati, da ni vse v redu z nekdanjim obnovitvenim odborom in da bi bilo s tedanjimi krediti mogoče napraviti več, kot se fe storilo. Skrb za varčevanje z materialom in krediti, na kar nas opozarja naše državno vodstvo pri obravnavi letošnjega družbenega plana, nam narekuje smotrno in uspešno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi. Tako Gospodarjenje nikakor ne dopušča kakršnega koli razmetavanja denarnih Posojil, zlasti še zaradi tega, ker bi bili sicer ogroženi naši ključni objekti in * tem naša gospodarska trdnost in Varnost. Prav iz tega razloga ne bomo imeli vselej na razpolago tistih kredi-šov, ki bi jih lokalno sicer potrebovali (kdor je znal z lanskimi krediti smotrno gospodariti, mu je nekaj ostalo za letošnje nadaljevanje, ko bodo ta sredstva pičla). Pod takimi perspektivami bomo torej nadaljevali z dozidavo trboveljske gimnazije in poiskali sredstva za vodovod pri šoli v Zidanem mostu, za šolo v Izlakah, v Znojilah in Verjetno na Trojanah. V kolikor bo vtogoče, bomo del kreditov za gradnjo šol vnesli tudi v okrajni proračun. Svet za prosveto je lansko leto na svojih petih sejah razpravljal o kulturnem in vzgojnem delu v okraju, reševal je kadrsko vprašanje in skušal ustvarjati nujne materialne pogoje, ki ie brez njih kulturnoprosvetno delo seveda manj uspešno. Svet je sodeloval nadalje idejno in organizacijsko tudi pri nekaterih večjih prireditvah. Nosilci kulturnoumetniškega dela so naša v ta namen ustanovljena društva, ki so se organizacijsko utrdila. Zboljšala so svoje vsebinsko delo, opravila svoje občne zbore in že v decembru tudi dobro uspelo letno skupščino. Razen nekaj »divjih* skupin so v Ljudski Prosveti včlanjena vsa društva, ki v njih deluje 1076 aktivnih kulturnih delavcev, kar pa je na 46.000 prebival- cev odločno premalo. Najbolj množično delovanje v teh društvih je bilo vsekakor v Radečah. Društva so pohvalno sodelovala na vseh proslavah in na družbenih prireditvah. Premalo pa je v društvih naraščaja. Le redka so taka, ki imajo mladinske sekcije. Zaradi splošnega vzgojnega dela, ki je prav tako vprašanje družbe, je svet že zainteresiral društva in množične organizacije, predvsem pa v Trbovljah, da postavijo iniciativni odbor za ustanovitev »Društva prijateljev mladine«. Izobraževalno delo se je v preteklem letu odvijalo predvsem na podeželju in to v 16 tečajih, ki so delovali prav dobro. V letošnji zimski sezoni pa deluje 15 izobraževalnih tečajev, ki ima zanje okrajni odbor Ljudske prosvete že nekaj sredstev, nekaj pa jih bo moral odbor pripraviti z lastno delavnostjo in organizacijo za njih zbiranje v društvih. Za kvalitetnejše in širše delo v petju in drami pa se lahko ustanove društva tudi tam, kjer jih še nimajo prav zaradi pomanjkanja strokovnega vodstva. Nezadovoljivo je delovanje ljudskih knjižnic, ki nimajo primernih prostorov, in delo ljudskih univerz, ki sta od njih zašeli delati zadovoljivo samo v Zagorju in v Radečah, iz lastne pobude pa deluje Ljudska univerza v Loki pri Zidanem mostu. Vsi vemo, da se moreta razvijati kultura in prosveta uspešno le takrat, ako so na razpolago materialna sredstva. Zato naj poročevalci pri ljudskih odborih dosežejo to, da skrb za ti dve pomembni prosvetni področji ne bo na zadnjem mestu dnevnega reda. Vemo tudi, da ti dve področji, ki sta močna činitelja pri oceni kulturnosti nekega naroda, nista samo naša skrb; nosilec oblasti in gospodar proizvajalnih sredstev dajeta pečat družbeni ureditvi. Delovni ljudje v rudnikih in tovarnah so za kulturo in prosveto prispevali že mnogo milijonov izven državnega proračuna. Tudi v prihodnje bodo še prispevali, treba je najti samo pot do njih in jim obrazložiti potrebo sedaj, ko bodo delavski sveti s svojimi kolektivi razpravljali, kako naj porazdelijo iz svojega dohodka delež, ki ga bodo namenili za družbeni fond, kamor sodijo med drugim tudi kultura in prosveta, zdravstvo, ljudska tehnika, počitniške kolonije, pionirji, Novoletna jelka itd. Doslej so dajali sredstva za te namene tudi kolektivi sami. V prihodnje pa bo potrebno, da bodo interesenti za ta srestva dali tudi obljubo, da bodo polagali obračun za dotacije, kajti proizvajalec. mora biti končno obveščen, kako se trošijo njegovi prispevki, ki jih namenja za skupnost. Na področju okraja je tudi 14 fiz-kulturnih organizacij, ki se ukvarjajo s telovadbo in športom. Telovadba je na zelo nizkem nivoju ali pa je ponekod sploh ni. Še najboljše stanje je bilo v preteklem letu v Radečah, nato v Hrastniku in na Dolu, kjer so vadili skozi celo leto. V Zagorju in v Trbovljah pa se telovadba ni gojila, bodisi zaradi pomanjkanja vaditeljev ali pa zaradi pomanjkanja prostorov, kot na primer v Trbovljah. V Zagorju so sicer sedaj začeli s telovadbo pionirjev in imajo urejeno telovadnico. Tudi v Hrastniku imajo telovadnico v Mladinskem domu, kjer naj bi telovadila tudi šolska mladina — toda telovadnica služi največ za prireditve, zaradi česar je telovadba za kogar koli iz higienskih razlogov nepriporočljiva; fizkulturna društva so zato dolžna, da telovadnice temeljito očistijo . vsega, kar pusti v njih veselica. Sanitarni organi imajo dolžnost, da prepovejo telovadbo v zamazanih prostorih, kajti v njih se telovadci okužijo pri telovadbi, namesto da bi si z njo krepili zdravje. Neugodne materialne prilike so res velika ovira za fizkulturo in tako stanje tudi ni privlačno za nikogar. Vendar bi telovadna društva mogla biti delavnejša vsaj v poletnih mesecih, ko lahko vadijo na prostem. Pričakujemo, da se bo letošnje leto, ko bo pokroviteljstvo nad fizkulturo prevzela Zveza borcev, stanje zboljšalo, ker bo ta ustanova težila za tem, da se dvigne stanje v vseh fizkulturnih organizacijah, ki imajo danes komaj 530 aktivnih članov, t. j. komaj 2 odstotka prebivalstva okraja. Predvojaška vzgoja se je odvijala smotrno in je bila organizacijsko utrjena v 17 centrih našega okraja. Med drugim so »nastavni centri« izvedli spomladansko in jesensko taborjenje, ki ju je financiral okraj, priredili pa tudi dobro uspeli skupni nastop 1. maja v Trbovljah ter sodelovali prav tako v pripravah za proslavo Dneva vstaje slovenskega naroda. Za požrtvovalno delo so podjetja obdarovala komandirje in nekatere vodnike predvojaške vzgoje v svojem področju, ostali pa, ki so sodelovali na območju krajevnih ljudskih odborov, so dobili darila od OLO Trbovlje. Po značaju predvojaške vzgoje je bila glede udeležbe pouka vodena stroga evidenca in kontrola; upoštevali so se vsi opravičeni izostanki od tega pouka, neupravičeni pa so bili kaznovani po komisiji za prekrške. V prihodnje naj bodo boljši mobilizatorji mladih obveznikov predvojaške vzgoje tudi krajevni ljudski odbori, ki naj to vprašanje obravnavajo tudi na zborih volivcev. Kadar prideš v Trbovlje, se ne pozabi oglasiti v bufeiu Trgovine državnih posestev v Trbovljah Dober prigrizek in dobra kapljica ti bosta olajšala tvojo nadaljnjo pot Razno zelenjavo, jabolka in mesne izdelke ter sveže meso pa dobiš v njenih POSLOVALNICAH ' V TRBOVLJAH, ZAGORJU IN HRASTNIKU Prijazna postrežba in solidne cehe te bodo še drugikrat pripeljale v poslovalnice TRGOVINE DRŽAVNIH POSESTEV, kjer se bo vedno našlo kaj zate Še nekaj vtisov z mladinskega koncerta v Hrastniku Pred Štirinajstiiioi dnevi nas je mladi nižje gimnazije v Hrastniku prijetno pre neti-la; v dveumem sporedu so 6e vrstili i mladina _ _____ ______________ . o prese- netila; v dveumem sporedu so se vrstili nastopi pionirskega pevskega zbora ter solistov violinistov, pevcev in harmonikarjev, za zaključek pa je nastopil še naraščaj godb© na pihala SKUD »Aleš Kapla«. Ni moj namen pisati kakršno koli oceno o koncertu mladine, vendar se mi zdi potrebno podčrtati nekaj vtisov, ki sem jih dobil ob tem nastopu. Izmed vseh nastopajočih je pionirski pevski zbor vsekakor naj-boli ugajal, saj je ves program odpel into-nančno čisto in s primerno dinamično linijo. Želeti bi bilo, da se zbor glasovno izenači, kar velja predvsem za nižje glasove, ki bi jih bilo treba še pomnožiti. Naj ob tej priliki izrazim željo, da bi ta zbor prav radi bolj pogosto slišali, 6aj so nastopi mladinskih pevskih zborov v Hrastniku že tradicionalni in so bili v preteklosti viden odraz kulturno-p-rosvetne dejavnosti hras-tniške doline, hkrati pa tudi porok, da nam v mladih pevskih grlih raste nov kader pevk in pevcev, ki bo izpopolnil in pomladil vrst© obstoječih pevskih zborov in dal temelj ustanovitvi reprezentančnega moškega in mešanega pevskega zbora, ki o njem že dolga leta govorimo. Tovarišici Urbajsovi, kd vodi pionirski pevski zbor, gre za njen trud in uspeh vsa pohvala. Pri vseh ostalih nastopajočih — mislim predvsem mlade pianiste in violiniste — je bilo opaziti precejšen napredek pri violinistih. kar je zasluga redne glasbene vzgoje, medtem ko so pianisti v znanju nazadovali, a ne po svoji krivdi. Ne bo odveč, marveč je celo zelo potrebno, da ob tej priliki* ponovno poudarimo, da je v Hrastniku sicer podruž- nica Glasbene šole v Trbovljah, da pa na njej že dalj časa poučujejo sam® violino, ker kljub neštetim obljubam na vseh odlo^ čilnih mestih še vedno ni bilo mogoče najti učitelja za pouk na klavirju in je okrog 20 otrok, ki so že po dve leti in več obiskovali klavirski pouk. skoraj že dve leti brez u itelja, da ne govorimo o tistih številnih otrocih, ki bi se tudi radi učili klavir. Skrajni čas je že, da se poučevanje klavirja na Glasbeni šoli v Hrastniku pozitivno reši, saj je znano, da je delo teh šol v mnogih manjših krajih brezhibno. Mogoče je to vprašanje s prihodom tovarišice Šerbakove, ki je prav dobro oskrbela klavirsko spremljavo solističnih nastopov, že rešeno!? Za zaključek tega prijetnega nastopa gimnazijske mladine je prav dobro zaigrala mladinska godba na pihala SKUD »Aleš Kapla«; njen učiteli in vodja tov. Jože Jančar zasluži za svoj trud vse priznanje. Vso grajo pa zasluži obisk te prireditve, saj je bila zasedena komaj dobra polovica dvorane. Kako naj bodo obiski kultrao-prosvetnih'prireditev v Hrastniku zadovoljivi, če niti starši ne pridejo na prireditev, kjer nastopajo njihovi otroci! Ali jih tako malo zanima vzgoja njihovih otrok? Tudi glede obiska kul turno, prosvetnih' prireditev na splošno bomo morali enkrat v Hrastniku resno spregovoriti, saj je tak zadovoljiv obisk poleg splošnega vzgojnega pomena za posameznika edino plačilo za ves trud, ki ga kulturno-prosvetni delavci dan za dnem vlagajo za čim kvalitetnejšo kulturno-prosvetno dejavnost. Mfmo vseh teh kritičnih pripomb pa naj h koncu izrazim željo, da si podobnih uspelih nastopov naše mladine še želimo. Viktor Malovrh KRITIČEN PREGLED DELA AVTO-MOTO DRUŠTVA V HRASTNIKU Avto-moto društvo v Hrastniku je na svojem nedavnem občnem zboru kritično pregledalo svoje delo, ki pa lansko leto ni bilo na zadovoljivi višini, to pa v veliki meri po krivdi odbora, ki se ni zavedal svojih dolžnosti. Občni zbor je to nedelavnost obsodil ter izbral v odbor nove, dela-voljne ljudi. Predsednik društva je v svojem poročilu sicer navedel, da se je kljub temu nekaj napravilo; tako sta se popravljala avto in motorno kolo, ki ga je imel nekaj časa avto-krožek na Dolu, tečaj za šoferje pa je bil opuščen zaradi premajhnega obiska. Vse premajhno pazljivost je stari odbor posvečal predvojaški vzgoji. V društvu je bilo slabo delo, zato tudi skromno poročilo. V diskusiji so bile iznesene vse napake; v društvu so nastala razna trenja, tako da je občni zbor izrekel pismeni ukor članu Umeku za njegov spor s tov. Benedkom. Tudi članarina, ki se je pobirala v preteklem letu, je dala samo 25 odstotkov pričakovanega zneska, kar spet kaže slabo delo društva. Med letom se o sejah društva ni vodila skoraj nobena evidenca in tudi okrajni odbor LT ni prejel nobenih zapisnikov o delu društva. Zato tudi ni čudno, da so bili v Ljubljani mišljenja, da je avto-moto društvo v Hrastniku sicer v Ljubljani registrirano, da pa ne vedo. če društvo še živi ali ne. K nedelavnosti društva je dal doprinos še predsednik tov. Rajh, ki se ni udeleževal niti društvenih sej. Po plodni diskusiji je občni zbor izvolil novo vodstvo društva s predsednikom tov. Jožetom Mejačem na čelu. Skupno s krožkom iz Dola pri Hrastniku so ob koncu občnega zbora sprejeli te-le obveze: Dvignili bodo število članov na 150, izvež-bali bodo 12 tečajnikov za motorna vozila, članarino pa bodo pobrali po predvidenem načrtu. Napravili bodo prireditev na vasi, prav tako propagandno vožnjo s sodelovanjem fotoamaterjev. Do konca meseca, junija bodo člani društva usposobili obe motorni vozili, ki sta dosedaj še neuporabni. EDINA DRAGOCENOST V Newyeer sl j« j, prej sam pri sebi raztolmačil is ,r®*- vendar mu Je odgovor Amlevove ac«rke le prehitro potrdil njegovo domnevo. A^»ksj ste tako presenečeni?« Je vprašala »Ne, ne. to ae vam samo zdi. Najlepša hvala za vaša pojasnila, še nekaj bi rad vedel: kolikokrat je vaš oče doma?« •Dvakrat do trikrat vsak teden.« »Ali pogosto govori a Sperom?« »Seveda, aaj sta dobra prijatelja . . .« Mladenka ae Je naenkrat ustavila; zbala se je. da ne bi preveč povedala. Inženir se je delal, kakor da ni nič opazil, in je nadaljeval: »Alt ae oba goapoda pogovarjata tudi med štirimi očmi?« »te spet sumite v nedolžnost mojega očeta!« •A vi ml ne zaupate; če se ne motim, sva midva zaupnika v tej zadevi.« Ana se Je potrudila, da se Je premagala. »No. v božjem Imenu, naj ho!« Je vzklik, n 11a; »oba gospoda ae vedno, kadar se zvečer pri nas snideta, dolgo na skrivaj pogovarjata. Oh taklb prilikah moram biti jaz red hišo za stražnika, da se ne približa akšen nepokllcanec.« Inženir je labko zažvižgal. •Abs!« Je rekel. Ana ga Je radovedno pogledala. »Al| se vam zdi to čudno?« 1e vprašala. •Da. zelo čudno; alt niste nikdar slišali, o čem sta govorila?« Ana Je molčala ln ni vedela, kaj naj atorl. »No?« Je vpralnl Inženir. »Da,« je rekla naposled z nekakim omahovanjem. »Nekoč sem prišla k njima v sobo, preden sta končala posvetovanje, ln tedaj sem čula Spera reči mojemu očetu: .Naslednjih deset, naslednjih deset'. Seveda nisem razumela, kaj naj pomenijo te besede. Moj oče ni rekel ničesar.« »Ali Je to vse, kar ste slišali?« »Da.« Nekaj čaaa Je premišljevala, nato pa Je rekla; »Večkrat sem slišala, kako Je mol oče ns. sprotoval tistim posvetovanjem. .Saj se nam dobro godi," le navadno rekel, ,]ai prav nič ne hrepenim po tvojih zasebnih zabavah.' Veste, Sporo Ima mnogo močnejšo voljo kot moj oče. Zato nasproti mojemu očetu vedno obvelja Sperova volja.« »Vse, kar ml pripovedujete, me zelo zanima, gospodična Amlevcva. Toda zdaj pride glavno: breapogoJano ml morate omogočiti, da bom lahko enkrat prlsostoval tistim posvetovanjem: zvečer, kadar bosta govorila, moram priti skrivaj v vašo hišo.« Lepo dekle je zardelo. »To .1e čisto Izključeno!« je rekla. »Mora se zgoditi,« je ugovarjal Baltimore odločno; »pustili ml boste odprta vrata ali pa okno ln jaz bom zlezel v hišo.« »Kaj pa, če vas zasačita?« »Prevfden bom« »A kaj bi rekel oče, če M zapazil, da skrivam v hiši tujega gospoda? In hudodelski Spero hi pobesneli« »Imam revolver.« Ana je pohledela. »Moj oče pride že nocoj,« je rekla naposled. »Vaša volja je močnejša od tvoje: ugodila bom vaši želji, saj sva zarotnika.« »Za nocoj vsa zadeva še ni zadosti pripravljena. zato moram to prisluškovanje pre. iožitl na poznejši dan « Potem torej čez štiri dni, ko bn oče spet doma.« »Lepo. V štirih dneh. če se ml medtem posreči rešiti uganko, toliko bolje.« »Mislim.« je rekla Ana, »da bi vas te štiri ! dni ne obiskala, razen če bt se zgodilo kaj j posebnega. To predlagani zaradi Spera, ki j bi mogel zasumiti, da sva midva dogovor- ! jena.« »Tako?« je vprašal zamišljeno. »Ali je Spero morda že opazil, da se midva večkrat shajava?« »Ne, doslej še ne; vendar pa Je previdnost umestna. Hudodelec Spero je nevaren.« Ana je nato zajahala tvojega konja ln odjezdila s prisrčnim poklonom. Ves očaran Je gledal Raltlmore za lepim dekletom . . »To je dobro ln dlvno dekle.« Je govoril sam pri sebi. »Uhožlca, kako hud udarec bo zanjo, ko Izve, da njen oče ne hodi po poštenih potih.« j Sklenil je. da JI bo kruto resnico prlkrl-| val, dokler bo mogel, In da bo skušal Am. i leya rešiti lz zadeve I »Toda kak* naj to stortm?« AH je to sploh mogoče?« Je govoril sam pri sebi. Popoldne le prišel ravnatelj lVllson. »Kako napredujemo? je vprašal. Baltimore po sVoll navadi ni o doseženih uspehih nikomur ničesar povedal. Tudi to- krat ni niti z besedico Izdal, kaj se je zgodilo. IVilson Je tako Izvedel le, da preiskava lepo napreduje in da je Inženir bolj ko kdaj prej prepričan, da se zlato za Nemod krade v amalgumakem rudniku Spet ln spet je ravnatelj obžaloval nakup nemndsklh ležišč zlata, saj grozi ta usodni nakup dovesti banko v polom, ker v tem rudniku ul toliko zlata, kolikor ga na nepojasnjen sleparski način daje. Ko je govoril z Baltimnrejem, je tudi rekel: »Že neštetokrat sem obžaloval, da je Wal-ker še nekoliko premlad ln neizkušen ln seveda ni razumel položaja. Zato je prehitro sklenil kupčijo.« Baltimore se je spomnil podobnih besed na koščku Sperovega pisma in nenadno veselo poskočil; »Hura!« je vzkliknil. »Mlad ln neizkušen seveda ne razume .. . Zdaj razumem. To je torej IValker!« Resni TVilson je osuplo pogledal inženirja. Kaj je zblaznel? Kaj naj pomeni ta po njegovem mišljenju čisto neutemeljena veselost? Baltimore mu ni dal nikaklh pojasnil, temveč je začel z rokami, prekrižanimi na hrbtu, stopati po sobi gor ln dol. Zdaj se je rešitvi uganke spet za korak približal. Walker je bil mož, ki ga je Spero mislil v svojem pismu. To je zdaj jasno ko beli dan. Inženir je popolnoma pozabil, da je Wil-son prisoten, pa je glasno rekel: »Toda kdo, za vraga, je zadosti presoljen?« ’ »Kaj ste rekli?« je začudeno vprašal Wil-son. »Ah, oprostite!« je odgovoril Baltimore smeje se; »spet sem enkrat po neprevidnosti glasno mislil.« Wilson le ostal čez noč v Nemodu. Ko je Izrazil svoje začudenje n tem. da se je Inženir tako razveselil, ko je slišal trditev, da je ravnatelj amalgamskega rudnika še nekoliko »premlad ln neizkušen«, je začel Baltimore jemati besede nazaj, Saj je razumel, da posvetovalni rudniški Inženir ne sme škodovati nobenemu rudniškemu nameščencu. Zato je menil, da nikakor ne šteje IValkerja za premladega In premalo Izkušenega. »Nasprotno,« jo nadaljeval, »če liočem biti odkritosrčen, vam moram samo čestitati k odločnemu In zmožnemu ravnatelju. Gotovo bo postal nekoč prav odličen mož v svoji stroki. Lahko se zanesete, da bo tako.« ' * h Drugo jutro sl je IVIIson že zgodaj ogledal preizkusno delavnico in obupno majal z glavo, ko je gledal, kako prihaja zlato. Nato se je IVllson spet odpeljal. Nekaj žalostnega in hkrati smešnega je bilo v tem obupnem zmigavanju z glavo za. radi tega, ker se pridobiva preveč zlata, te dragocene kovine, ki človeštvo tako hrepeni po njej. »Dragi gospod Morney.« Je rekel WHson pri slovesu inženirju Baltimoreu, »vaša slika mora hiti končana v teku največ šestih tednov. Jaz postajam žc zelo nemiren.« »Slika bo narejena, gospod IVllson,« je odgovoril Baltimore: »pravkar se priprav. Ijam. da zberem vse ljudi, ki morajo biti na sliki.« Inženir ie spet sedel pred svoje stojalo ln začel slikati. Ozadje pokrajine je bilo že narejeno. Naenkrat pa je odločil čopič In se zatopil v premišljevanje. Njegove misfo so se osredotočile okrog dirjajočega konja, ki je na njein lepa mladenka sedela tako čvrsto ln varno, kakor hi bila h konju prirasla »Čudno, kako me to dekle zanima,« je dejal sani pri sebi »Prav gotovo sem zaljub. ljen.« Se neka druga podoba se mu 1© pokazala: lilija med koprivami iu osatom; ta lilija je ona. »Ne, ne tak.o ne pojde naprej.« je razpletal dalje svoje misli; »tukaj sedim, mislim na ljubezen. In sanjarim. Medtem ko se pri pravljam na to, da primem n^Dctrj, odeta zaradi sleparstva z zlatom, pa sanjarim o nje govi hčerki. To mi ruši duševne sile, ki jih vendar moram imeti zbrane in trdne, Če hočem uspeti.« Baltimore je začel spet slikati. Toda čopič ga nikakor ni ubogal in Baltimore se je znova poglobil v razmišljanje. Predstavljal si je, kako peljejo Amleya v ječo, a njegova lepa hčerka obupno vije roke ln z nedolžnnimi očmi očitajoče gleda Balti, morea, kakor bi mu hotela reči: »Rekla sem vam, da je moj oče nedol-žen ... Zakaj mi niste hoteli verjeti? Slab zaveznik ste bili...« UXQ Vn 9ioovt 161 tekmovalcev na smučarskem prvenstvu šo ske mladine Snega je letos tudi v našem Zasavju dovolj, zato je smučarski klub »Rudarja« sklenil, da priredi mladinske smučarske tekme v teku za prvenstvo šol v Trbovljah K startu minuli četrtek popoldne se je priglasilo IGO tekmovalcev Mladina je tekmovala v teku na 1500 m in 1000 m. Na progi 1500 m so tekmovali starejši pionirji; prišlo jih je 75. Prvo mesto je dosegel Tone Skočir s trboveljske gimnazije v času 2 minuti in 43 sekund, drugi je bil gimnazijec Adolf Rajšek (2,461, tretji pa spet dijak gimnazije Niko Kavšek (2.47). Na progi 1000 m se je kosalo 85 mlajših pionirjev. Doseženi časi so bili prav dobri. Tako je prišel prvi na mesto Zdravko Ačkun (šola na Vodah) v času 2 minuti in 24 sekund, drugo mesto je zasedel učenec iste šole Ivan Zlak (2.29), tretje mesto pa je dosegel Rajko Roman, učenee šole v Zgornjih Trbovljah (2,35). Za zmagovalce so bila pripravljena praktična darila, in sicer dva para kompletnih smučk, dva para smučk in dva para palic. člani smu- * 1 * * * V nučk, dva para smučk in dva Tekmovanje, ki 60 ga vodili čarskega kluba »Rudarja«, člani TD »Partizana* v Trbovljah ter učitelji obeh osnovnih šol in gimnazij v Trbovljah, je bilo prav dobro organizirano in v dveh urah končano. Akoravno je bilo na startu toliko tekmovalcev, da je bilo kar veselje, so bili vendar vsi disciplinirani, kar je vse pohvale vredno, saj se je tekmovanje odvijalo brez vsakih motenj. Mladi tekmovalci so pokazali veliko borbenost, saj so nekateri prišli na cilj s smučkami v rokah, čemur je kriva slaba oprema. Ob zaključku tekmovanja so bili vsi mladinci presenečeni, kajti za vse je bila pripravljena zakuska s čajem in prigrizkom, za kar gre zahvala direktorju Mestnega trgovskega podjetja tov. Tonetu Mahkovcu iu direktorju podjetja »Meso« tov. Dragu Kovaču, ki sta poskrbela za prigrizek. Dokler je sneg, naj se čas izkoristi še za druga podobna tekmovanja, s čimer bomo mladino pridobili tudi za druga športna področja. V Trbovljah pridno šahirajo Občni zbor sind. šahovskega kluba »Rudar« v preteklem mesecu je pokazal, da se bo v Trbovljah začel širiti tudi šah. saj je v zadnjem času pristopilo v klub preko 20 mladih članov, tako da je v klubu vpisanih že 70 šahistov. Redno pla&ujočih članov je seveda komaj polovica, kar meče slabo luč na izpolnjevanje članskih dolžnosti posameznih članov; ti člani se naprošajo, da poravnajo članarino za leto 1951, saj je ta edini dohodek kluba. Delovanje kluba je bilo v kratkem na slednje; V turnirju za dosego 5. kategorije se jih je od 20 igralcev kvalificiralo deset. V prvenstvu Trbovelj in kluba je bil izmed 16 šahistov zmagovalec brez poraza J. Drobež; 6lede mu Rugel, Frece, J. Turk. Jazbec, Opresnik. Kozina itd. Igrali so 17 brzoturnir-jev in 9 simultank, ki so se iih udeležili člani kluba po aktivih in šolah z rezultatom 97:46 in sicer Rugel in Jazbec po 2-krat, Taušič, Frece. Lavrič, Jazbec ml. in J- Drobež pa po 1-krat. Prijateljski tekmi z ljubljanskim Triglavom je klub zgubil s 6 in pol ; 1 in pol in 10 in pol ; 1 in pol. v prvenstvu Celjskega okrožja pa zaznamuje klub dve zmagi in en poraz. V šahovskem dvoboju Slovenija — Hrvat-ska so igralci Drobež. J. Turk in Jazbec z 1 zmago in 2 neodločenima igrama priborili Sloveniji 2 toč k L Blagajna kluba izkazuje 2700 din prebitka, ki se bo porabil za najemnino lokala in za registracijo članov pri Šahovski zvezi Slo- venije za leto 1952 V novi odbor so izvoljeni: Jazbec (predsednik), Kokalj (podpredsednik). J. Lavrič (tajnik), Kukovič (blagajnik), Drugovič (teh. nični vodja), Frece (gospodari. Kreže (stati-stičar), Taušič in Gala (revizorja). Po sklepu občnega zbora bo vsak član kluba napravil najmanj 2 uri prostovoljnega dela na izgradnji fizkulturnega doma »Rudarja«. Za razvoj in propagando šaha bo klub priredil več simultank, ki jih bodo igrali 6lovenski šahovski mojstri, prav tako se bodo igrali v klubu brzoturnirji za pritegnitev čimveč mladine. Prejšnji teden je bil končan turnir za 5. kategorijo; med 16 tekmovalci zmagovalec pionir Jazbec z 12 točkami, Kozmus (11 t.).. Goljuf (9 in pol t.), Brčou in Rajevec (9it.), Kreže. Drugovič (8 t.), Zupan, Pajer m Raz-berger (7 in pol t.), ki so dosegli 5. kategorijo. Začel se je turnir za dosego 4. kategorije, za katerega se je priglasilo 20 igralcev, vsi ostali člani 5. kategorije se vabijo, da se udeležujejo testa turnirja, s čimer si pridobe pravico za glavni turnir, ki se bo začel v začetku marca. V januarskem brzotumirju je med 12 igralci zmagal Jazbec; sledijo Rugel in Frece ter Lavrič in Kukovič. V prvenstvu v februarju je bil med 16 igralci brez poraza najboljši Jazbec, sledijo mu Rugel, Jordan, Frece. Taušič, Jazbec ml.. Gala. Ovnič itd. Vsa ta tekmovanja v zad-niem času 60 pokazala, da je v klubu živahno, saj je lokal kar premajhen ter ša-histi čakajo, da pridejo na vrsto. V primeru zadostnega števila prijav se bo začel še turnir za priobitev 5. kategorije; prijave 6e sprejemajo vsak torek, četrtek is soboto. H. J. Ce se hočeš od srca nasmejati, potem ne pozabi, da bo Mestno gledališče »Lojze Hohkraut« v Trbovljah ponavljalo uspelo NušiČevo komedijo »DR« v soboto, 1. marca ob 19,30 uri v Delavskem domu Cene običajne; vstopnice v predprodaji v Knjigarni Drž. založbe Domovina, ti si kakor zdravje Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah «e jo dne 22. t. m. zagovarjal Marijan Jančar zaradi nedovoljenega pobega čez državno mejo. Obravnava tega primera je pokazala, kako 66 postopa v tujini z ljudmi, ki si domišljajo, da se v Avstriji in v drugih deželah, kamor si žele, cedi med in mleko. Take utvare je imel tudi Marijan Jančar iz Ki-sovca, ki je bil že leta 1950 od okrajnega sodišča v Trbovljah kaznovan na 6 mesecev zapora, ker ie poskušal pobegniti preko meje. Po prestani kazni je bil spet nekaj časa zaposlen na obratu Kisovcu rudnika Zagorje, nato pa si je spet zaželel v inozemstvo. To pot mu je bila sreča mila in posrečilo se mu je priti v Avstrijo. Po prihodu v to državo pa ga je čakalo prvo razočaranje; najprej je bil zaprt v Jezuitski kasarni v Celovcu, na to pa je bil dodeljen k nekmu kmetu na delo. Ker »i je življenje v Avstriji predstavljal drugače, 8e s tem ni zadovoljil ter poskusil srečo še s francosko tujsko legijo. Odšel je v Ofenburg v Nem. čiji; tu ga je čakalo drugo razočaranje. Komisija za rekrutacijc v legijo ga je izvrgla, ker ie bil preslaboten in slabega zdravja. Za legijo so bili vzeti samo krepki in zdravi možje, ki bodo lahko prenašali vse telesne napore, ki jih mora zdržati francoska legija v Afriki. Tako se je nekemu delavcu, ki je tudi pobegnil z njim, posrečilo vriniti v francosko tujsko legijo in se sedaj po pripovedovanju Jančarja nahaja nekje v Afriki na fronti. Ker je bil Jančar tako »pet no cesti, se je vrnil nazaj v Avstrijo in nekaj časa prosjačil po Salzburgu za hrano, dokler ga avstrijske oblasti spet niso zaprle. Ker je zapustil delo pri kmetu neopravičeno, ie bil kaznovan s tremi tedni zapora. Potem je bil spet poslan na delo k nekemu kmetu. Ker pa je bilo delo težko, sam pa je bil slabotnega zdravja in že precej izčrpan. _ je delal le nekaj dni, nato pa bil spet aretiran, ker ni imel dokumentov. Videti je bilo, da so se ga tudi avstrijske oblasti hotele znebiti, ker fizično slabotnih ljudi tujina ne potrebuje. Potrebni so ji le krepki ljudje, na kar lahko pridejo v Kanado za gozdne delavce ali pa v Avstralijo za delavce na cesti in še kam drugam, kjer je potrebna cenena fizična sila. Jančarja so avstrijske oblasti postavile na jugoslovansko mejo — ker ga pa tamkaj brez dokumentov niso hoteli sprejeti. je bil nato po legalni poti izročen jugoslovanskim oblastem. Okrajno sodišče je Jančarja za nedovoljeni pobeg čez mejo obsodilo na 1 leto za: nora. Obsojeni ie na sodnijski obravnavi izjavil, da mu je sedaj tujine zadosti, razblinile so se mu pa tudi vse utvare o tem, kako lahko je dobiti zaslužek v Avstriji in kako lepo življenje je tam. Obsojeni je tudi povedal, da se nahaja v Avstriji precej ljudi njegovega kova, ki se že dalj Časa klatijo iz enega kraja v drugega, domov si pa ne upajo. V zaporu v Avstriji se i© spoznal tudi z nekaterimi Jugoslovani, ki so ravno tako zaprti, ker niso imeli dokumentov ali ker jim ni ugajalo trdo delo in podobno; tako mu je nekdo izmed njih pripovedoval, da je že 13 mesecev v zaporu in da se proti njemu vodi že dolgo časa brezplodna preiskava. Razpoloženje teh nesrečnežev je seveda temu primerno. Se mnogokai i* povedal obsojeni Jančar, s sodbo pa je bil kar zadovoljen; izjavil je. da si bo v prihodnje iskal primeren zaslužek raje doma. Mestne čevljarstvo vam nudi vse vrste izdelkov — od otroških čevljev, ženskih in moških, po želji in po okusu, od najbolj enostavnih do najbolj luksuznih. Izdelujemo pa tudi specialne rudarske čevlje po meri, imamo jih pa tudi na zalogi po cent 3800 dinarjev. Obiščite nas in prepričali se boste, da so izdelki mestnega čevljarstva odlične kakovosti in solidno izdelani Trbovlje OKRAJNO SMUČARSKO PRVENSTVO BREZ HRASTNIČANOV IN ZAGORJANOV V priredbi smučarskega kluba »Rudar« je bilo preteklo soboto in nedeljo v Trbovljah smučarsko tekmovanje trboveljskega okraja v vseh disciplinah. Akoravno so bili na to tekmovanje Ilrastničani in Zagorjani pravočasno povabljeni, se ga vendar niso udeležili, niti sporočili vzroka, kar je vredno graje. Na to tekmovanje so prišli le člani ^Rudarja« in smučarskega kluba »Kum«. V soboto so bile najprej tekme v teku, in sicer člani na progi 10 km, mladinci pa na progi 5 km. Na progi 10 km so bili doseženi naslednji uspehi; 1. mesto Franci Vlah (Rudar) 52 minut, 2. mesto Jože Judež, 3. mesto Miha Dimic. Mladinci na progi 5 km: 1. mesto Miha Škrinjar (Kum) 31:16,0. 2. mesto Franci Korošec (Rudar), 3. mesto Miha Rotar (Rndar). V nedeljo dopoldne so smučarji nadaljevali s tekmovanjem v slalomu na 300 m dolgi progi z višinsko razliko 110 m; proga je terjala* mnogo znanja, saj so morali tekmovalci skozi 27 vratič. Prvo mesto je dosegel Cveto Majdič (Rudar) 51:04, drugo mesto Jože Sore, tretje mesto Franc Šprogar (Rudar). Mladinci so dosegli na isti progi nasled nje rezultate: 1. mesto Milan Kuhar (Rudar) 2:00.1, 2. mesto Stanko Brleč,. 3. mesto Pavle Knez (Kum) Ob dveh popoldne so začeli s smukom. Med člani je bil spet prvi Cveto Majdič (Rudar) v času 1:51,3. drugi Cveto Bevc (Rudar), tretji Jože Rep (Rudar). Med mladinci je dosegel v smuku prvo mesto Pavle Knez (Kum) 2,07, drugo Oskar Camer, tretje Milan Kuhar (Rudar). Po smuku so izvedli skoke; med člani je bil prvi Jože Rep (Rudar) 22.5 m, med mladinci pa Nande Planinc 22,5 m. Vreme je bilo sončno, sneg pa težak. Organizacija tekmovanja ni bila neoporečna. O PRIZADEVANJU DRUŠTVA RUDARSKIH IN METALURŠKIH TEHNIKOV IN INŽENIRJEV V ZAGORJU Pr&JšnJi teden .ie imela podružnica Društva rudarskih in metalurških tehnikov in inženirjev v Zagorju uspešen občni zbor. Udeležili se ga niso samo tisti člani, ki so bili službeno zadržani. Za novo poslovno leto so si zadali mnogo nalog; če bodo svoj načrt izvršili, bodo mnogo doprinesli k izpojnje-nju svojega tehničnega znanja in k tehnični izpopolnitvi zagorskega rudnika. Dosedanji društveni lokal ni bil primeren, zato ga člani niso radi obiskovali. Iz tega razloga bo društvo dobilo nov lokal, ki si bodo v njem uredili tehnično knjižnico in čitalnioo. v kateri bo članom na voljo sodobna tehnična literatura. Na članskih sestankih bodo predavatelji poročali o raznih tehničnih novostih in problemih iz prakse. Ker manjka še raznih tehničnih knjig, so sklenili, da bo vsak član dal društvenemu knjižničarju spisek svojih tehničnih knjig, tako da bo knjižničar ob potrebi lahko napotil tovariša, ki knjigo potrebuje, kje jo lahko dobi. Za letošnje leto so predvidene tri strokovne ekskurzije in sicer v Mežico, v Velenje in bosanske rudnike. Tehnično problematiko bodo obravnavali v krožkih. Tako so ustanovili krožek za študij novi h odkomnih metod, saj je med največjimi problemi najti sodobno odkopno metodo, ki bi pripomogla k večji storilnosti in koncentraciji pridobi, valni del v j« in i. Prav tako so ustanovili krožek za splavno zasipanje in za vodno gospodarstvo; ta krožek bo iskal način, kako urediti zasipanje jamskih, praznin in črpanje industrijske vode, d* bi bi'i stroški čim manjši. Poleg teh krožkov so bili ustanov, ljeni še krožki za projekte, za komprimiran zrak. za elekt.rogospodaršlvo in za rudarsko terminologijo. Naloge društva so. kakor vidimo precejšnje. Dolžnost odbora je, da skupno z vodji krožkov skrbi za živahno delo v podružnici in da z referati skrbi za to. da bodo člani dobili živ interes za napredek rudnika in svojega znanja. Če.bo društvo ob koncu leta pokazalo uspehe, bo to v korist rudnika in njegovega celotnega kolektiva. P. Angleški Ulm „Zadeva Winslow“ Anatole d© Gramrald in Anthony Asquit sta pripravila to filmsko zgodbo o slavnem procesu Winslow proti državi. Boljše snovi bi si komaj mogli želeti, kajti proces, ki je v resnici tekel leta 1912 v Londonu, je v tistih časih razburil vso angleško javnost. Otroci in živali sta dve stvari, ki sta Angležu sveti, če mu za vie drugo ni mar. Kdor se pregreši zoper nje, je izgubil vsako milost v očeh angleške ja.vnosti. In še nekaj je značilno za Angleže — »the cause of the underdog« — stvar ponižanega in razžaljenega jim je pri srcu; premagani bo vedno deležen simpatij, a ne najmanj pomembna resnica pa je, da 60 Angleži, kakor se na prvi pogled ne zdijo, v svojem bistvu čustveni in jih ni težko ganiti. Kakšen uspeh je dosegel Dickens prav zato, ker j© znal ubrati prave strune angleškega srca s svojimi zgodbami, ki ob njih 6 čustvom nikoli ne varčuje. Vse to velja v polni meri za film »Zadeva Winslow«; nobena od zgoraj omenjenih primesi ne manjka —- in uspeh ni izostal. Arthur WinsLow, visok uradnik neke banke, gre v pokoj; vse je v najlepšem redu, vse kaže, da bo njegova starost spokojna in srečna: lepa hči Katarina je zaročena, sin Diokie študira na oxfordeki univerzi, Ronnie, najmlajši sin pa je kadet v pomorski akademiji v Osbomu. Toda ta tiha sreča ne traja dolgo; Ron-niea izključijo iz akademije, češ da je tovarišu ukradel denarno nakaznico za pet šilingov. Oče je prepričan, da je fant nedolžen, in 6e postavi v obrambo za njegovo in svojo čast. Sprva slabo kaže: admiraliteta je nepopustljiva, v parlamentu se prepirajo poslanci, Ronnieva čast pa še vedno ni opra- na — nasprotno: cela zadeva postane javna in se že skoraj bliža škandalu. - Takrat pa se pozanima za zadevo mladi advokat in politik SiT Robert Morton. Kolo pravice se začne hitreje vrteti in po težkih bojih in preizkušnjah za Wi;nslowo družino, ki skorai obuboža, je Ronnieva čast opraua. KINO TRBOVLJE bo predvajal prihodnje dni angleški film »ZADEVA WINSL0W« Razpored predstav razviden iz lepakov. — Naslednji teden je na sporedu ameriški film »Brzojav na Zahod« Posebno opozorilo Sporočamo vsem, da je otrokom do 7 let starosti prepovedan vstop k vsem predstavam. To velja tudi, če bi bili v spremstvu staršev. Šoloobvezni mladini v starosti od 7. leta dalje je dovoljen vstop samo k šolskim predstavam in ob nedeljah dopoldne ter k prvi predstavi ob 3. uri Akademski zabavni večer trboveljskih visokošolcev bo v soboto 1. marca v Domu kulture v Trbovljah Pričetek ob 19,30 uri — Vljudno vabljeni! še nekaj o vinu Iz Hrastnika nam pišejo: Dnevno beremo v časnikih o brezvestni Špekulaciji in manipulacijah po nekaterih naših gostinskih podjetjih bodisi državnega ali pa privatnega sektorja. Popolnoma pravilno jo. da se taki obrati ali pa posamezniki, ki hočejo na ta način pridobivati na škodo potrošnikov denar, strogo kaznujejo. Ali se ne vrše mogoče take manipulacije z vinom tudi drugod? MESTNO PODJETJE »MESO v TRBOVLJAH sporoča vsem svojim odjemalcem in ostalemu občinstvu, da se bo tudi v bodoče potrudilo za zadostne količine mesa v vseh svojih poslovalnicah. Cena govejemu mesu je 150 din kg. Kdor pa želi dobre mesne izdelke, jih lahko dobi v poslovalnici pri Plevčaku. Pridite in prepričajte se o dobri kvaliteti in solidnih cenah! Uprava Pomorsko brodarsko društvo »Sava« v Litiji V zimskem času hite naša društva z red nlml letnimi občnimi zbori, da poročajo od bori svojim članom o delu tekom leta in da si potem članstvo izvoli nove odbore. Med drutcim le imelo občni zbor tudi l’BD Sava. Bil je v kino dvorani, ki nudi vsem našim društvom rade volje streho za slične prireditve. Občni zbor je otvoril predsednik tovariš Rado Kolšek. Razen številnega članstva je obiskalo občni zbor tudi nekaj delesatov z okrajnetra odbora Ljudske tehnike ie republiškega l’BD Reka Sava, ki teče skozi Litijo, nudi prijateljem vodneira športa obilo prilik za udejstvovanje. V zadnjem času so si nabavili naši člani precej materiala za izdelovanje čolnov, kar bo dalo društvu še večjega raz maha. Tekom leta so opravili precej propagandnih voženj na progi Laze—Litija— Hrastnik, največ voženj pa je bilo na krat-ki progi Rognnik—Litija—Ponovič*. Vsa poročila ostalili funkcionarjev, tako blagajničarke tov Slavice Guček ter športnega referenta tov. prof. Hineta Lebinger-ja. ki je uslužben kot profesor telovadbe v Zagorju, pa je kljub temu eden izmed vodil nih članov pri športu v Litiji, in ostalih čin nov so dokazala, da je odbor vršil tekoče posle v redu. Med drugim je našo PBD Sava sprejelo tekom leta Titovo štafeto, ki je na čolnih hitela v Beograd. V letu 1952 bodo naši veslnčl svoj vodni park še povečali ter tekmovati s sosednjimi 1’BD. predvsem z edtnico v Doln pri Ljub- Vsak dan dobiš sveže meso v vseh poslovalnicah Klavnce KLO Zagorje Obiščite nas in prepričali se boste, da dobite pri nas poleg vsakovrstnega mesa tudi mesne izdelke vseh vrst po zmernih cenah Ijani. Teren od Zaloga do Zidanega mosta vozijo radi tudi ljubljanski in drugi veslači, saj ima proga mnogo sprememb, pokrajina pa nudi na vsak »korak* veliko spremembo in zadovoljstva Ko so podali poročila litijski funkcionarji, je spregovoril v imenu republiške zveze PBD tajnik tov. Lojze Prvinšek, ki je podal precej praktičnih nasvetov za nadaljnje delo v litijski organizaciji. PBD pomaga tudi naši JLA, ker vežba že mladino za udejstvovanje na vodi in tako koristi obrambni moči našo zemlje. Ob zaključku občnega zbora so si izvolili Še novi odbor in pregledali plan za leto 1952; Litijani bodo priredili več tekmovanj na domačem terenu. Povabljeni pa so tudi na mednarodne khjaške tekme v Tacnu. Občni zbor je dokazal, da PBD Sava lepo rešbje postavljene naloge. V letošnjem poletju se bo PBD Sava zavzelo tudi za to. da se bo vsak litijski pionir in mladinec naučil plavati. To je za kraj. ki je ob Savi. tudi nujno potrebno. Tokom leta bo izvršen popis vse mladine, ki še ne obvlada plavanja, nakar Jo bodo povabili v plavalni tečaj. ZAHVALA Ob smrti Jožefa Lukača v Zagorju se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. — žalujoča družina Lukač. ZAHVALA Zahval.iu.1em se MLO Trbovlje, govorni, kom. vsem organizacijam In darovalcem vencev kakor tudi vsem ostalim, ki so mi priskočili na pomoč oh smrti mojega moža. Antonija Žirovnik, Trbovlje OBJAVA / Učiteljski kolektiv I. osnovne šole v Trbovljah je obdaril najrevnejšega učenca na šoli z obleko v vrednosti 1000 din namesto venca ob smrti stanovskega tovariša Toneta Kuharja. PREKLIC Izgubljeno potrdilo o državljanstvu na ime Viljem Klemen, rojen 18. II. 1915 v Podlipovici, je vrniti na Narodno milico v Trbovljah, v nasprotnem primeru ga pa proglašam za neveljavnega. . A ; Novo ustanovljeno podjetje Avtoprevoz KLO Zagorie nudi vsem trgovskim in obrtnim podjetjem ter privatnikom hitre in cenene prevoze. — Sprejemamo kosovne pošiljke za redne proge, v petek za Ljubljano, v torek za Trbovlje. — Izkoristite ugodno priliko! AVTOPREVOZ KLO ZAGORJE Pisarna št. 14 — Tel. Hotel Kum Magazin Steklarne v Hrastniku nudi potrošnikom vsakovrstno blago, živila, galanterijo, manu-fakturno in drugo blago — po najnižjih dnevnih cenah Obiščite nas in prepričajte se samo o dobri postrežbi in prvovrstnem blagu! in vinski kontroli Imel sera priliko pili vsakovrstna vina, in sicer plemenita kakor tudi hibridna, naravna in z vodo ali sadjevcem pomešana, in vrag si ga vedi, kakšna še vse. Vina, pomešanega ali morebiti celo narejenega s »srebrno hronso« oziroma z neko podobno snovjo, pa do nedavnega še nisem pil. No — doživel sem tudi to! Ako je kje kak »neverjetni Tomaž«, se lahko v nekaterih naših gostinskih obratih prepriča, da to ni laž. Vino, ki je o njem tukaj govora, je bilo kupljeno pri podjetju »Slovenija-vino, Ljubljana« ter je pomešano z nekim srebrnim vragom ali, kakor že rečeno, morebiti celo narejeno. Pa ne samo vino v sodih, marveč celo takšno v originalnih zaprtih steklenicah po 0.7 dl, ki se prodaja po 130 din steklenica, ima v sebi ta srebrni blagoslov. No — verjetno, da je zaradi tega tako drago. Bilo si tako ali tako, tukaj po vseh iz-gledih nekaj ni v redu. Naše ljudstvo to vidi in ve ter se upravičeno zgraža nad tem. Bilo bi želeti, da se takšne primesi pri naših kvalitetnih vrstah vina opustijo ter se nam prodajajo vina. kakršna nam je dala narava, pa naj si bodo sladka ali pa kisla. Primesi »kemičnega porekla« pa k vinu ne potrebujemo. Prizadeti Ureja uredmAm od boi - OUgovurul urednik Stane ftuštai - Naelov aredrnštvat Trbovlje, Jprav« rudnika Trlw>v|je Hrastnik - Telefon *tev M - Bančni račun pri KB Trbovlje it.ev 514 1-95*132 55 - Tlak tiskarne »Ljudska »ravtea« t Ljubljani - Poštnin« olačana 9 gotovini - četrtletna naročnina M) din, oolletna 121) din eeloletn« *4f) dio — »Zasavski veatnlk« (zbala vsak četrtek — Doniš* nnreiemamo do veakeg« nonedeHka dr 19 *ir*> d'»n#»ldn*>