Letnik 1915.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XII. — Izdan in razposlan 31. dne januarja 1915.
Vsebina: (Št. 20—25.) 20. Ukaz, s katerim se podaljšuje v drugem odstavku § 29 cesarskega ukaza z dne 4. julija 1914. 1. o c. kr. avstrijskem vojniškem koru določeni rok. — 21. Ukaz v izvršitev § 26, odstavek 1, cesarskega ukaza z dne 25. januarja 1915. I. o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev. — 22. Razglas zaradi popravka tiskovnega pogreška v ukazu ministrstva za notranje stvari z dne 30. decembra 1914. 1. o pi ti izdaji zdravilske takse k avstrijski farmakopeji Ed. VIII. — 23. Ukaz o zajamčeni vzajemnosti v Nemški državi glede pravdnopravnih določil v prid vojaškim osebam. — 24. Ukaz o izdelovanju kruha in peciva ter njega spravljanju v promet. — 25. Ukaz, s katerim se določa najvišja cena za krompirjevo škrobno moko.
30.
Ukaz ministra za deželno bran v pornzumu z ministrom za notranje stvari in s finančnim ministrom z dne 28. januarja 1915 1.,
s katerim se podaljšuje v drugem odstavku § 29 cesarskega ukaza z dne 4. julija 1914. I. (drž. zak. št. 141) o c. kr. avstrijskem vojniškem koru določeni rok.
Na podstavi § 1 cesarskega ukaza z dno 29. avgusta 1914. 1. (drž. zak. št. 227) se ukazuje:
§ I-
V drugem odstavku § 29 cesarskega ukaza z dne 4. julija 1914. 1. (drž. zak. št. 141) določeni rok se podaljšuje na tri mesce po sklepu miru, ki konča vojno.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem februarja 1915. 1.
Georgi s. r.	Heinold s. r.
Engel s. r.
31.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 29. januarja 1915.1.
v izvršitev § 26, odstavek 1, cesarskega ukaza z dne 25. januarja 1915. I. (drž. zak. št. 18) o odlogu zasebnopravnih denarnih terjatev.
§ 1.
Izvrštijč § 26, odstavek 1, cesarskega ukaza z dne 25. januarja 1915. 1. (drž. zak. št. 18) je uporabljati ukaz finančnega ministrstva z dne 4. decembra 1914. 1. (drž. zak. št. 333) tako, da mora na mesto tam omenjenega § 26, odstavek 1,
(Slovenlscb.)
14
cesarskega ukaza z dne 25. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 321) stopili povsod § 20, odstavek 1, cesarskega ukaza z dne 25. januarja 1915. 1. (drž. zak. št. 18).
§ 2.
Ta ukaz dobi moč 1. dne februarja 1915. 1.
Engel s. r.
33.
Razglas ministrstva za notranje stvari z dne 29. januarja 1915. 1.
zaradi popravka tiskovnega pogreška v ukazu ministrstva za notranje stvari z dne 30. decembra 1914. I. (drž. zak. št. 359) o peti izdaji zdravilske takse k avstrijski farmakopeji Ed. Vlil.
V zdravilski taksi, razglašeni v CXCIV. kosu državnega zakonika iz leta 1914. pod št. 359, se mora v točki 2 „Opomnje“ k taksi za recepturna dela (stran 1412) pristojbinski postavek namesto 3 vinarje, pravilno glasiti 5 vinarjev.
Heinold s. r.
33.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 30. januarja 1915.1.
o zajamčeni vzajemnosti v Nemški državi gledé pravdnopravnih določil v prid vojaškim osebam.
Opozarjaje na ukaz vsega ministrstva z dne 27. novembra 1914. 1. (diž. zak. Št. 328) o določilih v prid vojaškim osebam pri vojni moči zavezniške vojskujoče se države se naznanja, da je z zakonodajstvom Nemške države zajamčena vzajemnost gledé izjemnih določil, izdanih s cesarskim ukazom z dne 29. julija 1914. 1. (drž. zak. št. 178) za postopanje v državljanskih pravnih stvareh za vojaške osebe in njim zenačene osebe.
Hockenburger s. r.
34.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, poljedelstvo in finance z dne 30. januarja 1915. 1.
o izdelovanju kruha in peciva ter njega spravljanju v promet.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se za čas, dokler trajajo izredne razmere, ki jih je povzročilo vojno stanje, ukazuje tako:
§ 1-
Fina pšenična moka za peko in pšenična moka za kuho (točka 1 in 2 § 1, odstavek 1, ministrstvenega ukaza z dne 28. novembra 1914. 1. [drž. zak. št. 324]) se ne sme porabljati za izdelovanje kruha.
§ 2.
Pšenična krušna moka, pšenična enotna moka in ržena moka (§ 1, odstavek 1, točka 3, in odstavek 2, in § 2 ministrstvenega ukaza z dne 28. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 324) se smejo porabljati za izdelovanje kruha le v množini. ki ne presega 50 odstotkov skupne teže tiste množine moke, ki jo je podelati. Ostanek bodi iz ječmenove, koruzne, ovsene, riževe, krompirjeve valjane, krompirjeve škrobne moke ali krompirjeve kaše posamez ali v poljubni zmesi.
Pridatek krompirjeve škrobne moke pa je dovoljen le v naj večji izmeri 20 odstotkov skupne leže tiste množine moke, ki jo je podelati.
Razen tega se lahko primeša cuker, toda le. do največje izmere 5 odstotkov skupne teže tiste množine moke, ki jo je podelati.
Ako se porabljajo že po § 3, odstavek 2, § 4 in § 5 omenjenega ministrstvenega ukaza mešane moke, je narediti s primesjo pridatkov spredaj predpisano zmesno razmerje.
§ 3.
Peki, kupčevalci in drugi prodajalci kruha so dolžni oddajali kupcem kruh tudi rezan v kosih v vsaki zahtevani množini.
§ 4.
Politična deželna oblastva morejo, če se pokaže potreba, oziraje se na kakovost in težo zmesnega kruha in oziraje se na obstoječe razmere določili prodajno ceno.
§ 5.
Za izdelovanje drobnega peciva se sme porabljati fina pšenična moka za peko ali pšenična moka za kuho (§ 1, odstavek 1, točka 1 in 2, in § 3, odstavek 1, ministrstvenega ukaza z dne 28. novembra 1914. 1. [drž. zak. št. 324]) le v množini, ki pri prvi moki ne presega 5Ü odstotkov, pri poslednji pa ne 70 odstotkov skupne teže tiste množine moke, ki jo je podelati.
Ostanek bodi iz pridatkov, oznamenjenih v § 2, odstavek 2 in 3, posamez ali v poljubni zmesi.
Politična deželna oblastva morajo določiti težo, obliko in kupno ceno tega drobnega peciva. Izdelovanje vsake druge vrste peciva iz pšenične moke je prepovedano.
§ 6.
Politična deželna oblastva so pooblaščena v čisto posebnega ozira vrednih primerih, zlasti, če se pripravlja kruh in pecivo za zdravilne zavode, ter za dijetetične in verske namene, na zaprosilo od primera do primera dovoljevati izjeme od predpisov §§ 1, 2 in 5.
§ 7.
Politična deželna oblastva morejo krajevnim razmeram ustrezno določili, kolikokrat na dan se sme peči kruh in drobno pecivo v obrtnih izdclo-valnicah.
§ 8.
Predpisov tega ukaza o mešanju moke se je treba držati tudi tedaj, ako prinese kdo drug testo za kruh ali pecivo že prirejeno v pekarno, da se tam speče.
Tudi pšenična in ržena moka, izdelana tako, da jo izrnelje mlinar za plačilo pridelovalcem žila za domačo potrebo* se sme porabljati za pripravljanje kruha in peciva le v zmesi, ki je predpisana v tem ukazu.
§ 9.
Kupčevalci in drugi prodajalci smejo spravljati v promet le tak iz pšenične ali ržene moke
narejen kruh in tako pecivo tuzemske provenience, ki ustreza predpisom tega ukaza.
j
§ 10.
Za obrtniško izdelovanje pogač, takozvanih šarkljev, krapov, potic (gibanic), maslenega in droženega testa, prepečenca in enakih reči se sme porabljati fina pšenična moka za peko le v množini, ki ne presega 70 odstotkov skupne teže tiste množine moke, ki jo je podelati.
Ostanek bodi iz pridatkov, oznamenjenih v § 2, odstavek 2 in 3, posamez ali v poljubni zmesi. Razen tega je dovoljeno to izdelovanje le ob dveh dnevih v tednu. Občinski načelnik naj določi ta dva dneva krajevnim navadam ustrezno in naj ju javno naznani.
Za obrtniško velja vsako izdelovanje za namene, da se oddaja drugim za plačilo.
§ 11.
Porabljati pšenično, rženo ali ječmenovo moko za posipanje, da se loči testenina, v pekar-nicah in slaščičarnah je prepovedano.
§ 12.
Pekarsko in slaščičarsko blago se sme pri izdelovalcih in kupčevalcih ter gostilniških in krčmarskih obrtnih obratih vsake vrste oddajati odjemalcem le, če se zahteva, oziroma naroči. Postavljati shranke s temi izdelki na mize ter ponujati jih v shrankah na svobodno izbiro je prepovedano.
§ 13.
Peki, slaščičarji, drugi prodajalci peciva, ter gostilniški in kramarski obrtniki vsake vrste morajo odtisk tega ukaza nabiti v svojih prodajnih in obrtitnih prostorih na mestu, ki je vsakemu vidno.
S 14.
Politična oblastva prve stopnje ter policijska oblastva imajo pravico po svojih organih ali za to nalašč postavljenih in gledé varovanja opravilnih tajnosti zapriseženih izvedencih v prostorih, v katerih se pecivo izdeluje, hrani, prodaja ali zamotava, vsakčas izvrševati oglede, vpogledavati v opravilne zapiske in po svoji izbiri jemati poskuse za preiskavo.
Obratni podjetniki in njihovi namestniki imajo dolžnost dajati oblastvenim organom in izvedencem vsako pojasnilo, ki ga zàhtevajo. ,
Politična oblastva prve stopnje ter policijska oblastva so pooblaščena k tem uradnim dejanjem privzemati tudi organe finančne straže, policije za živila in tržne policije občinskega urada.
§ 15.
Prestopke tega ukaza in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, kaznujejo, ako se ne kaznujejo kazenskosodno, politična oblastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom do šest mescev.
Ako stori prestopek obrtnik, se lahko razen tega odredi, da se mu odtegne obrtna pravica, ako so dani pogoji § 133 5, odstavek 1, lit. a, obrtnega reda.
§ 16.
Ta ukaz se ne nanaša na izdelovanje kruha in peciva za vojaško upravo.
§ 17.
Ta ukaz dobi moč 6. dne februarja 1915.1. namesto ministrstvenega ukaza z dne 31. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 301).
Hcinold s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.	Engel s. r.
25.
Ukaz trgovinskega ministra, poljedelskega ministra in ministra za notranje stvari z dne 30. januarja 1915. L,
s katerim se določa najvišja cena za krompirjevo škrobno moko.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zâ čas, dokler trajajo izredne razmere, ki jih je povzročilo vojno stanje, ukazuje tako:
§ 1.
Gena za metrski stot najfinejše (hochprima) krompirjeve škrobne moke ne sme presegati k 50-—, kadar jo prodaja izdelovalec škroba.
§ 2.
V § 1 določena najvišja cena se umeva od narejališča. Ta cena vsebuje stroške prevoza do bližnjega kolodvora za tovore, ako se prevaža po vodi, do bližnje ladijske postaje, nadalje stroške nakladanja. Najvišja cena obsega tudi ceno vreče in velja kosmata teža za čisto težo, ako se plača v gotovini.
Kadar se zopet prodaja, se sme poleg voznih stroškov ju iračuniti k najvišji ceni enkraten priklad 1 »/a odstotka.
§ 3.
Politično deželno oblastvo lahko pozove posestnika krompirjeve škrobne moke, da dobavlja blago, ki je v njegovi posesti, po določeni najvišji ceni. Ako se brani ustreči temu pozivu, lahko politično deželno oblastvo proda zaloge na posestnikov račun in njegove stroške ; prodajno ceno naj določi končnoveljavno politično deželno oblastvo, ozirajo se na najvišjo ceno, 1er na dobroto in porabnost blaga, zaslišavši izvedence.
§ 4.
Ta ukaz se ne nanaša na dobivanje krompirjeve škrobne moke iz carinskega inozemstva.
§ 5.
Prestopke določil lega ukaza in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, kaznujejo na prodajalcih politična oblastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5001) K ali z zapornimi kaznimi do šest mescev.
§ 6.
Ta ukaz dobi moč 3. dne februarja 1915. 1.
Hcinold s. r.	Schuster s. r.
Zenkor s. r.